LETO XXXVI Št 51
Murska Sobota 25. decembra 1986
Cena 120 din
NASLOV
Tik ..tak ..tik .. tak..začelo se je odštevanje dnevov, uric, minut in sekund. Nekaterim preostanek starega leta mineva hitreje, drugim počasneje. Nam, v uredništvu Radia Murska Sobota, pa že sedaj zmanjkuje časa, ki ga potrebujemo za pripravo novoletnega
SREČNO V NOVO LETO
sporeda, ki smo ga naslovili: SREČNO V NOVO LETO. A bodite brez skrbi, do 1. januarja 1987, ko bomo ob 13. uri začeli z novoletno oddajo, bo vse nared. Tudi tokrat bo pestra po vsebini in živahna. Odločili smo se, da vam že kar prvi dan novega leta ponudimo primerjavo,
kako naj bi delali in živeli in česar ne bi smeli početi, zato bo rdeča nit oddaje črno-bela. Pa ne se ustrašiti. Vmes vas bomo popeljali tudi po ožji in širši domovini in vam predstavili, kako so silvestrovali v Pomurju, Sloveniji in Jugoslaviji. In seveda, da ne pozabimo: telefonska šte
vilka Radia Murska Sobota je še vedno (in tako bo tudi v novem letu) 21 232, in nanjo nas boste med 13. in 18. uro lahko tudi poklicali. Tokrat bomo sprejemali vaše novoletne čestitke, ki pa morajo biti nenavadne, nevsakdanje, skratka, takšne, ki jih ne izrekamo samo formalno.
In nagrade: za najizvirnejše čestitke — glasba po vašem izboru. Da bi bila ta oddaja še bolj pestra, pa smo pripravili še številne igrice, kvize in vprašanja, ki bodo posebej nagrajeni — nagrade pa bodo bogate: potovanja z vlakom, izleti... In če prej ne, se torej slišimo 1. januarja 1987 med 13. in 18. uro.
DR. JANEZ STANOVNIK V LJUTOMERU
Ujeti v »pajčevino« zadolženosti
Osrednji problemski osišči, po katerih se že lep čas suče ta naš svet, sta negotovost in nestabilnost, član predsedstva SR Slovenije pa je se posebej razčlenil »prekletstvo dolgov« in »recepte« zoper galopirajočo, zdaj malone trištevilčno inflacijo v državi.
In vendar gremo naprej!
Projektivni biro novi član ABC Pomurka
Enovita delovna organizacija Projektivni biro iz Murske Sobote, katere glavna dejavnost sta projektiranje ter inženiring, izdelava investicijske in tehnične dokumentacije, vidi svojo boljšo prihodnost v sestavljeni organizaciji ABC Pomurka. 39 delavcev Projektivnega biroja je že doslej dobro sodelovalo s skupino za inženiring pri ABC Pomurki. Združitev naj bi prispevala k izboljšanju kakovosti »n ažurnosti izvajanja projektantskih storitev za združene organizacije sozda ABC Pomurka in naj bi zmanjšala nihanja v povpraševanju po projektantskih storitvah prek angažiranega dela zmogljivosti delovne organizacije Projektivni biro za potrebe združenih organizacij sozda ABC Pomurka.
Boris Hegeduš
Kot bi zamahni! z bičem je švistnilo to leto mimo; le kako je to mogoče? Pa je! Preživeli smoga in zdaj delamo obračune: odvzemamo in pridajamo, da bi ostali na »pozitivni ničli«, kot temu pravijo gospodarski politiki in politični gospodarstveniki. Naj bo pozitivna ali drugačna, ničla je vedno le ničla, še zlasti, če je v denarnici. V naši blagajni je stanje tudi največkrat blizu te čudežne pozitivne ničle in le z mnogimi napori ter z razumevanjem zvestih naročnikov", bralcev in oglaševalcev smo uspevali vedno znova premagati negativni predznak s pozitivnim. Zato se zdaj, ob koncu leta, lahko vsi skupaj malo pohvalimo: ne da v teh kritičnih razmerah caplja na mestu — Vestnik napreduje!
Poglejte, današnja izdaja nosi številko 51, tednov pa je v letu 52. Torej, le enkrat samkrat nismo izšli. Ponovno smo izdajali priloge, ne da bi naročnike pri tem posebej obremenjevali, da o količini strani, ki smo jih med začetkom in koncem leta popisali, ne bom posebej govoril. Med dosežke leta štejemo tudi prinovo v uredništvu: naši štipendisti pridno študirajo in drug za drugim prihajajo v uredništvo z diplomami novinarske fakultete. To je zagotovilo, da bo Vestnik že prihodnje leto in še dolgo rasel v kakovosti.
Za prihodnje leto načrtujemo 50 številk Vestnika. To je sicer za eno manj kot letos, vendar bodo te debelejše in poleg njih bodo kar štiri priloge: kulturna, kmetijska, športna in posebna, namenjena širitvi varnostne kulture. Lahko nam verjamete, daje to v takih gospodarskih razmerah zelo smel načrt. Mimogrede rečeno, že zdaj vemo, da se bo cena papirja v prihodnjem letu dvignila za 80 odstotkov, tiskarske usluge za 70, poštarji pa bodo zahtevali tudi 70 odstotkov ' več. Kaj naj storimo ? Naj se skregamo s temi pomembnimi členi naše proizvodno-razdeljevalne verige ? To bi bilo delo brez koristi, zato raje razmišljamo, kako delati, da bi čim manj potrošili. Kje najti še kakšen nov vir dohodka? Pomemben in zanesljiv vir je naročnina. Res da naročnik plača manj kot polovico dejanske cene tednika, a je to r seštevku za celo leto že tolikšen denar, da ga težko plačaš v enem obroku. Zato bomo naročnino pobirali dvakrat, čeprav je to za naš naročniški oddelek dvojno delo. Nova cena Vestnika, polletna seveda, je 4.000 dinarjev. Ta hip dobite za to dva litra vina v boljši gostilni. Mi k temu dodajamo še dva litra, hočem reči še 4.000 dinarjev in nekaj drobiža in vam prvo polovico prihodnejga leta pošiljamo novi Vestnik; za drugo polovico leta pa se bomo potem dogovorili.
Res bo Vestnik nekoliko nov. Našim ustanoviteljem in izdajateljskemu svetu predlagamo namreč nekoliko sprememb v razporeditev člankov. Prva polovica časnika naj bi bila aktualno politična in gospodarska, za tem pa naj bi sledila kultura, zabava in šport ter vse ostalo z vključno tako zelo uspešnimi oglasnimi stranmi.
Preden sklenemo to pisanje, vam moram povedati resnično veselo novico. Mnogi med vami ste se zadnji dve leti jezili, ker s četrtkom Vestnik ni »prišel«. Tudi v petek ga ni bilo in naslednje dni prav tako ne — celo nekaj tednov zapored je izostal. Vi ste zmerjali poštarje in našo naročniško službo, vsem skupaj pa je bilo mučno; poštarji niso bili krivi, mi pa tudi ne. Vzrok je največkrat bi! v iztrošenem stroju za naslavljanje v ekspeditu, ki se zaradi zastarelosti ni da! popraviti. Zdaj prehajamo na računalniško naslavljanje, kar pomeni zelo zanesljivo dostavo, kajti računalnik se ne moti, zmoti se te človek, ki ga upravlja.
In še voščilo: da bi bili prihodnje leto z Vestnikom zadovoljni, Vaša družina srečna in zdrava!
Jože Šabjan, odgovorni urednik
Za temo o mednarodnih političnih in ekonomskih odnosih v svetu ter mestu in vlogi Jugoslavije v mednarodni delitvi dela ljutomerski občinski partijski komite in občinska skupščina prejšnji petek v mestni kinodvorani nista mogla pridobiti bolj pristojnega in uglednejšega predavatelja, kot je dr. Janez Stanovnik. Nekdanji izvršni sekretar ekonomske komisije Organizacije združenih narodov za Evropo je večplastno in slikovito prikazal družbenoekonomsko dogajanje v trikotniku Amerika-Japonska-Zahodna Evropa, ki da se prenaša na svetovno gospodarstvo. Tudi ZDA z najmočnejšim in najprodornejšim gospodarstvom v svetu so se namreč v 8-ih letih ujele v dolžniško zanko, predvsem zavoljo odločitve lastne administracije in novega predsednika Ronalda Reagana, da pospešijo oboroževalno tekmo na osnovi najsodobnejših in hkrati najdražjih tehnoloških dosežkov. Ko je dr. Stanovnik govoril o vlogi Jugoslavije v svetovnem gospodarstvu, smo lahko slišali, da »ujeti v pajčevino zadolženosti« sicer uspevamo odplačevati dolžniške obresti, da pa se nam v letu 1988, ko naj bi začeli odplačevati glavnico, obeta »sodni dan«. »Menim, da so reprogramiranja posojil pod vodstvom mednarodnega denarnega sklada od 1983. do konca leta 1985 preložila odplačevanje glavnice.
Očitno je bilo že samo breme obresti v teh letih tako veliko, da so dežele v razvoju morale plačevati v povprečju četrtino svojega celotnega izvoznega dohodka zgolj za obresti. Ce bi od leta 1980 k tej četrtini dodala še eno četrtino za odplačevanje glavnice, bi to pomenilo, da gre polovica celotnega izvoza iz dežel v razvoju za odplačevanje dolgov, kar že fizično ni mogoče. Sodim, da se ne more ponoviti operacija mednarodnega denarnega sklada, da bi spet za tri, štiri leta prelagali odplačevanje glavnice, ampak se je treba spopasti z obrestmi. Razvoj je pokazal, da je treba količino odplačevanja za obresti vezati na možnost, ki jih imajo zadolžene dežele z ustvarjanjem izvoznega dohodka. Samo upniške in ne dolžniške dežele lahko rešijo probleme v svetovni trgovini. Naloga upniških de-' žel je torej, da ustvarijo v svetovnem gospodarstvu take razmere, da bomo lahko s svojim izvozom več zaslužili, in če se bo to zgodilo, bomo presrečni, da glavnico vračamo in se tega bremena rešimo,« je dejal dr. Janez Stanovnik. Po predavanju je številnim zbranim Ljutomerčanom odgovarjal na vprašanja, ki zadevajo zmanjševanje inflacije, predvideno zapiranje,rudnika urana v Ži-rovskem Vrhu, spodbujanje inovacijske dejavnosti in podobne teme.
B. Žunec
»Sporočilo« odmeva
Odleta 1972, ko so spostavili prve stike med Domovinsko ljudsko fronto Železne županije in Socialistično zvezo v Pomurju, so se vezi zelo razširile in utrdile. Tudi letos sta obe organizaciji uspešno uresničili program medsebojnega sodelovanja. O tem so spregovorili tudi minuli četrtek, ko je delegacija Domovinske ljudske fronte obiskala Mursko Soboto in Ljutomer.
»Na prvem mestu bi omenil 100. obletnico rojstva Avgusta Pavla, ki smo jo dostojno proslavili na obeh straneh meje, in predstavitev Madžarov iz Slovenije v Szombathelyu. Njihov nastop, ki so mu dali naslov Sporočilo, ima velik odmev v Železni županiji in dober glas gre tudi v velik svet. Sporočilo je tudi med mladimi v Szombathelyu prispevalo k poglabljanju domoljubja in boljšemu razumevanju narodnostne politike. Prepričali so se lahko, da je narodnost res most med dvema narodoma, sicer pa tako poglabljamo tudi prijateljstvo med Slovenijo in Madžarsko in Jugoslavijo ter našo državo. Vemo, da so porabski Slovenci uspešno gostovali v Ljubljani in izredno nas je razveselil obisk Madžarov iz Pomurja,« je v svoji oceni med drugim dejal prvi sekretar Domovinske ljudske fronte Železne županije Imre Meszaros. Dejal je tudi, da ima njihova fronta organizacija nalogo prispevati tudi k nadaljnjemu razvoju dvojezičnega šolstva v Porabju, pri čemer bodo uporabljali izkušnje dvojezičnega šolstva v Pomurju.
Podobno oceno je izrekel tudi predsednik Pomurskega medobčinskega sveta Socialistične zveze Boris Prejac, ki je vodil našo delegacijo. Pohvalno je ocenil tudi skupno sejo narodnostnih komisij, ki je bila v Murski Soboti, obisk generalnega sekretarja DLF Madžarske Imreja Pozsgaija v Jugoslaviji in posebej v Pomurju, obmejno gospodarsko sodelovanje, Narodnostni dan v Monoštru in druge oblike stikov, ki sta jih spodbujali frontni organizaciji na obeh straneh meje.
Dogovorili so se, da bodo v program sodelovanja za prihodnje leto zapisali vse že tradicionalne stike in spodbujali tudi širitev vezi — tako tudi navezavo sodelovanja med organizacijsko enoto Zavoda za šolstvo SRS Murska Sobota in sisom za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti občine Lendava in Murska Sobota z oddelkom za prosveto in kulturo pri županijskem svetu, zgodovinarjev, pravnikov in kmetovalcev z dveh strani meje, kakor tudi stike med uredništvom časopisa Vas-Nepe in Zavodom za časopisno in radijsko dejavnost, mest Koszeg in Ljutomer ter tesnejše sodelovanje med bolnicama v Kormendu in Murski Soboti in neposredne stike med krajevnimi organizacijami Socialistične zveze pri nas oziroma Domovinske ljudske fronte v Železni županiji.	Jože Graj
N soboški kinodvorani so na tradicionalni telesnokulturni prireditvi ŠPORT-SOLIDARNOST najzaslužnejšim športnikom, športnicam, telesnovzgojnim delavcem in organizacijam podeliti priznanja. Direktor Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota Štefan Dravec podeljuje nagrado državnemu kajakaškemu prvaku Štefanu Vargi iz Kroga.
Več o športnikih Pomurja lahko preberete na 15. strani.
Foto: A. Abraham
aktualno doma in po svetu
Že ves december demonstrirajo kitajski študenti — zahtevajo več svobode in demokracije ter večje zastopstvo študentov v lokalnih organih oblasti. Oblast ni izrekla nobene kritike na račun študentov in demonstracije so potekale zelo mirno. Na posnetku: Pred mestno hišo v Šanghaju se je zbralo nekaj tisoč mladih Kitajcev.
Mrk našega elektrogospodarstva
Vsi trije zbori skupščine SRS so preteklo sredo zelo kritično govorili o predlaganem pokrivanju izgub v elektrogospodarstvu: 16,8-odstotni prispevek iz dohodka tozdov in 0,6 odstotka bruto OD vseh zaposlenih v SR Sloveniji v prvi polovici leta 1987. Delegati so menili, da gospodarstvo takšne obremenitve ne prenese in da ne bi bilo prav, če bi skupščina z zakonom vsem zaposlenim v Sloveniji naložila plačevanje nekakšnega »samoprispevka«. Delegati so zato zavrnili sprejem predlaganih sanacijskih ukrepov in sklenjeno je bilo, da se skupščina ponovno sestane 24. decembra, to je včeraj.
Izvršni svet Skupščine SRS je medtem moral proučiti vse predloge, med drugim tudi tega, da bi delovne organizacije plačevale prispevek obročno. Odgovoriti pa mora tudi na vsa vprašanja, ki bodo razjasnila razmere v elektrogospodarstvu.
Od kritičnih pripomb delegatov naj navedemo le nekatere: očitek elektrikarjem, da sami premalo iščejo notranje rezerve, da se stalno preorganizirajo — v
ŽARIŠČU DOGODKOV^^bb>bs——bb
Romuni ne spoštujejo dogovora
Sporočilo Jugela, da romunski partner v hidroelektrarni Djerdap krši dogovor o izkoriščanju voda Donave, je zanesljiv znak, da je tudi na našem trgu električne energije stanje precej kritično. Romuni se namreč tako obnašajo že nekaj let; v uradnih krogih se za to sicer ve, vendar pa do zdaj o teh stvareh niso obveščali javnosti.
Lani termoelektrarna Kosto-lac (moči 210 megavatov) 20 dni ni obratovala, ker so Romuni znižali raven vode, kar sicer ni dovoljeno. Zaradi tega bi lahko prišlo tudi do motenj pri obratovanju elektrarn v Obre-novci, in to prav v času, ko je bila zaradi nizkih temperatur tudi pri nas poraba elektrike zelo velika, tako da so elektrarne komajda lahko zadovoljile vse potrebe.
Jugoslovansko elektrogospodarstvo že več mesecev spodbuja obratovanje termoelektrarn na premog, da bi tako prihranili akumulacijo. Djer-dapska elektrarna že od letošnjega poletja obratuje z zmanjšano močjo, v Jugelu pa so povedali, da Romuni že od septembra v svojem delu elektrarne za proizvodnjo elektrike porabijo veliko več vode. Romunsko stran smo že večkrat opozorili, da bi morala spoštovati dogovor, ki je bil sklenjen, še preden smo Djerdap dokončno zgradili, vendar pa smo z vsemi temi opozorili pri sosedih naleteli na gluha ušesa.
Ker Romuni že vso jesen neupravičeno rabijo več vode, so morali pred novembrskimi prazniki za tri dni zapreti elektrarno v Kostolcu. Črpalke, ki dovajajo vodo, so ostale na suhem. Po naši intervenciji so Romuni nekaj časa omenjeni dogovor spoštovali, zadnje dni
40 letih 17 preorganizacij, pripravljajo pa osemnajsto, kar vse stane veliko denarja. Veliki porabniki so za kilovatno uro v decembru plačali 9,30 dinarja, druga industrija po 16,23 dinarja in gospodinjstva 17,47 dinarja. V Sloveniji imamo precej velikih porabnikov električne energije: železarne, Kidričevo, Tovarna dušika Ruše.
SPODBUDNA NOVICA
Novica je prišla iz britanskega Cambridgea, kjer so v bolnišnici Papworth opravili edinstveno operacijo — presaditev treh Človeških organov hkrati. Operacija je trajala sedem ur, bolnica Davina Thompson (35) je dobila novo srce, nova pljuča in nova jetra.
Davina je imela bolna jetra in pljuča, zato je njeno srce oslabelo. Zdravniki so se bali, da dveh operacij ne bi prenesla, zato so se odločili, da opravijo vse tri transplantacije hkrati. Najprej so presadili srce in pljuča in potem še jetra. Thompsonova je na operacijo morala čakati tri tedne, ko je v Oxfordu umrl neki bolnik zaradi hudih poškodb glave. Njegove organe so potem presadili v Thompsonovo.
Upajmo, da nam vesti ne bo treba preklicati. Zdravniki so v ponedeljek izjavili, da je bolničino zdravstveno stanje »zadovoljivo.« Thompsonova ima moža in desetletno hčerko. Kot je izjavil predstavnik bolnišnice Papworth, takšne trojne presaditve še nekaj let ne bodo ponovili, ker je kombinacija bolezni, zaradi katerih je trpela Davina, zelo redka.
v novembru in decembra pa so ponovno praznili jezero.
Vzdrževanje ravni vode na Djerdapu je skupna obveznost Jugoslavije in Romunije, za nadzor pa so zadolženi hidroenergetski sistem Djerdap, rečna plovba ter vodnogospodarske in druge skupne organizacije.
Se preden so zgradil elektrarno, so preverili, kakšen je naravni pretok vode. Ko so zgradili hidroelektrarno, so se z romunskimi partnerji dogovorili, da v režimu jezerskih voda na Donavi gladina vode ob izlivu reke Nere pri Kostolcu ne sme biti nižja od kote, ki je označena s številko 68. Tako raven vode je treba vzdrževati tudi ob najnižjem pretoku, ki znaša 2.000 kubičnih metrov v sekundi. Odkar so Donavo zajezili, gladino nenehno vzdržujejo na koti 69,5. Poleg najnižje ravni so seveda določili tudi najvišjo, do katere bi lahko prišlo ob velikem deževju, ki pa se pojavi približno vsakih sto let. Takrat naj bi vodno gladino vzdrževali na koti 73 do 78. S podbrobnimi preiskavami so ugotovili, da se lahko tudi pri najnižji vodni gladini — kota 68 — vse elektrarne z vodo normalno preskrbujejo.
Tehnični direktor TE Kosto-lac Slobodan Andrič je povedal, da se je pred novembrskimi prazniki gladina Donave
Republiški IS je prejšnji petek izoblikoval amandma k predlogu zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka. Tako predlaga, da naj bi zavezanci za prispevek iz dohodka obračunali in plačali 16,8 odstotka na fakturirano električno energijo v dveh delih: dve tretjini najpozneje do 15. januarja, eno tretjino pa do 15. februarja 1987.
znižala na koto 67,5, tako da so morali obratovanje elektrarne prekiniti. Tudi termoelektrarna Nikola Tesla B v Obrenovcu v tem času ni obratovala. Direktor te elektrarne Vladimir Gri-gorijev je povedal, da obratovanja niso ustavili zaradi pomanjkanja vode, temveč zato, ker so se pred črpalkami — zaradi nizke vodne gladine — nakopičile veje in drugi odpadki.
Zdaj je raven vodne gladine v izlivu Nere pri Kostolcu normalna (kota 69). Slobodan Andrič pa je ob tem povedal, da bodo morali delo v elektrarnah v prihodnjih dneh ponovno ustaviti, če bodo Romuni še naprej prekomerno črpali vodo iz jezera.
Vprašanje pa je, če bodo v Romuniji omenjeni dogovor spoštovali, saj se že dolgo vrsto let borijo- z velikim pomanjkanjem električne energije. Seveda pa se zaradi nizke proizvodnje hidroelektrarn in zaradi vse nižjih temperatur tudi mi srečujemo z vse večjimi težavami.
V Vojvodini so že razglasili drugo stopnjo omejitve porabe električne energije, o tem pa so začeli razmišljati tudi v drugih elektrogospodarstvih.
Očitno je, da so pristojni tudi tokrat pri romunskem partnerju posredovali prepozno.
Vsekakor bi morali že prej poslati zahtevo zveznim organom, naj opozorijo Romunijo, da mora spoštovati omenjeni dogovor. Zdi se, da je lažje domačemu porabniku odvzeti elektriko, kot pa od tujega zahtevati, naj spoštuje sklenjeni dogovor.
Svetla bodočnost
globus
Svetla bodočnost. Starejši se še spominjamo. Bila je to stalna fraza tedanje sedanjosti. Vse smo delali v imenu svetle bodočnosti. Zdaj se nam ponuja leto dni svetle bodočnosti. Vsaj Beograjčanom in gledalcem beograjske televizije. Tako se namreč imenuje humoristična serija scenariste Siniše Paviča ki jo bomo gledali od desetega januarja naprej — vso leto.
V svetli bodočnosti seveda ni nič smešnega, ker je takšna kak-šrna je. Smešno je le, kako jo doživljamo. Če sami sebe v tem pehanju ne vidimo dovolj smešno, nam pomaga Siniša s svojo literarno televizijsko družino, ki pa ne bo zaprta v stanovanje kot tista Novaka Novaka in kompa-nije v seriji dTeater v hiši«, temveč bo samo obešalnik, na katerega se obeša humor. Vsak član družine bo okostje posebne emisije, posebnega dogodka, posebnega smeha.
Torej je vprašanje, kako vsak posameznik zase doživlja svetlo bodočnost. Da smo vsi obsedeni s svetlo bodočnostjo, se vidi tudi iz dejstva da vsakdo igra loto ali neko drugo igro na srečo, kar pomeni, da vsak veruje v srečo zase, a za druge mu nič mar, če so že taka pravila igre, da vsi dajemo na en kup, ki ga dobi potem en sam srečnež, ki ostlaim pusti le drobtine.
Če vas zanima, kako igrajo na srečo tisti, ki namesto denarja vlagajo v igro glas, poglejmo kako je to na ruletu pevcev novo-komponiranih pevcev oziroma pevcev novokomponiranih narodnih pesmi. Seve, da so v igri pevci s srbskohrvatskega jezikovnega področja, kot je naprimer vsem znana Lepa Brena, ki je čez noč preskočila iz starega ljudskega vozila (VW) v najmodernejši mercedes, kot je naprimer Goran Begovič bliskovito postal lastnik hiš, vil in jaht doma in v tujini s svojim rokerskim sestavom obarvanim z narodnim melosom, da o drugih ne govorimo.
Kako narodnjaki postajajo milijarderji? Čez noč! Ste slišali za Rifeta Tepiča? Ne, seveda.
Fant je močan, nabit, delal si je mišice v nemških rudnikih in po-pevkaril za svoje jarane (prijatelje). Potem se je opredelil za popevkarja in posnel LP, ki jo je nemudoma prodal v količini, o katerih Arsen Dedič, Tereza Ke-sovia in slične marke zabavljačev samo sanjajo — 80.000 plošč. Kako ne bi, ko pa od 21 milijonov plošč letno proizvedemo 70 % narodnjakov. »Ovce striže Miladinka«, kot pojejo pa-roderji narodnjakov Rokeri s Moravu.
Strogi kritiki glasbe, ki zlasti novokomponiranih narodnih melodij ne prenesejo, menijo da je že vsako blejanje-novokompo-nirani narodni melos. Pravijo, da pri tem najbolje zaslužijo tisti, ki znajo note, ne komponirajo pa ničesar, kajti k njim prihajajo »kompozitotji« z kasetofoni, na katerih so posnete pesmice, iz katerih je treba narediti novokomponirano melodijo.
S tem je nekaj takega kot z raznimi govori, referati in podobnim, kar pišejo funkcionarjem razne anonimni pisci, često propadli literati. Pravijo, da je v Beogradu tolikšno povpraševanje po takšni proizvodnji, da so
Prvi računi za škodo
»Afera Sandoz« — onesnaženje Rena, ki ga je povzročila švicarska tovarna Sandoz v Baslu, prehaja v novo fazo: Francija je že zahtevala 250 milijonov frankov odškodnine. Predsednik švicarske konfederacije A. Egli je izjavil, da so pripravljeni plačati samo »nesporni« del računa, to je po njihovem 50 milijonov frankov (3,5 milijarde dinarjev).
Zadeva je reko Ren potisnila v ospredje na splošno. Največje morsko pristanišče Rotterdam, ki leži ob izlivu Rena in Meuse v Severno morje, se že desetletja duši v nesnagi. Za čiščenje struge porabijo veliko denarja, saj vsako leto odstranijo 23 milijonov kubičnih metrov blata. Prej, ko blato še ni bilo tako strupeno, so ga odvažali v Severno morje, sedaj pa hranijo v velikanskih odlagališčih na suhem, ki pa so polna. štirideset kilometrov od Rotterdama naj bi uredili novo odlagališče, za kar bodo porabili 100 milijonov dolarjev.
Zaenkrat je znan samo francoski račun, govori pa se, da utegne ZR Nemčija zahtevati 100 milijonov mark (23 milijard dinarjev) odškodnine. Zaradi zadnje zastrupitve Rena, se bodo lososi v tej reki ponovno pojavili šele po letu 2002, kot to trdi nizozemska ministrica za okolje, N. Smit-Kroes.
odprli servis za pisanje memoar-jev in podobnega z določenim časom garancije.
Na ta način, pravijo, je mogoče postati kantautor, tudi če ne poznaš not, da o avtorjih drugih vrst ne govorimo. In to je tudi način zagotavljanja boljše, če ne že svetle bodočnosti. V senci sicer, toda zanesljivo, kajti zvezdice in zvezde ugašajo, serviserji pa ostajajo.
Ta čas pričakujemo nekj novokomponiranih na temo Krašo-ve reklame: »Vzemite bronhi — laže se diha«, ker narodnjaki naredijo hit iz vsake fige in imajo pravi posluh prav za tisto, kar je ta hip v modi. Tako je tuši s tisto: »Sreo sam je u malom kaft-ču ...« iz mode drobnega gospodarstva, ko so postali moderni »kafiči«.
Zato direktor sarajevskega »Diskotona« lahko govori o tem, da jugo-diskografi letno obrnejo okrog 900 starih milijard dinarjev, v čemer so narodnjaki udeleženi s 650 milijard. Kako to?
Delajo dobro prodajo z majhnimi stroški, kar je mogoče samo za nezahtevno publiko — z nezahtevnimi pesmicami, ki so druga drugi slične kot jajce jajcu. Navsezadnje so novokompo-niranke prve koke za znašanje zlatih jajc. Zato ima Šaban Šaulič vilo ,jia Dedinju in še marsikaj podobnega in zato so se Čolič, Bregovič, Neda Ukraden in še marsikateri pevci zabavnih pesmi preusmerili na narodni melos. Med vrabcem ir golobom ni težko izbirati!
Koliko pravzaprav zaslužijo te »zvezde«? Pravijo, da je bil Novica Uroševič celo desetletje prvi davčni obveznik Požarevca, ker je kot skladatelj in pevec doslej prodal okrog 21 milijonov plošč. Račun zaslužka od tega kajpak ni težek za računanje. Ostali, pravijo, živijo siromašno — z eno do dve milijardi letnega zaslužka.
Med glasbeniki resne glasbe jim lahko konkurira samo Ivo Pogorelič, ki dobi za en koncert po 23.000 mark in se baha, da je on toliko potreben Ameriki, kolikor je Amerika potrebna njemu, a strokovnjaki pravijo, da tudi v glasbi nima prave mere, čeprav visoko kotira, ker je še nekoliko preveč samopašna glasbeno še nezrela osebnost. Kar njega seveda ne moti v zbiranju lovorik, saj je fant poln smisla za reklamo in podjetnosti svoje vrste, kar pomeni le, da je naše gore list.
Beograjska televizija zatorej za letošnjo novoletno noč pripravlja zvrhano mero narodnjakov. Pripravili so za 5 ur in 20 minut popevk, in za Pogoreliča bržčas ni šanse.
Viktor Širec
ATENE — Med dveumim obstreljevanjem med grškimi in turškimi obmejnimi stražami ob reki Marici sta bila ubita dva grška in en turški vojak. Grčija in Turčija valita krivdo za incident druga na drugo. Oborožene sile obeh držav so zavzele položaje ob 145 kilometrov dolgi meji.
TOKIO — Japonska vladna agencija za varstvo narave je sporočila, da so vode v japonskih rekah bolj čiste, kot to zahtevajo sprejeta merila. Sedaj onesnažujejo japonske reke le še gospodinjstva.
MOSKVA — Sovjetsko vodstvo je ugodilo prošnji akademika in nobelovega nagrajenca Andreja Saharova, da se sme po šestih letih izgnanstva v mestu Gorki z ženo Jeleno Bonner vrniti v Moskvo.
RIM — Komisija za zunanje zadeve pri poslanski zbornici italijanskega parlamenta je ratificirala jugoslovansko-italijanski sporazum o skupnem ribolovu v Tržaškem zalivu. Zadeva je postala aktualna predvsem po dveh incidentih v naših teritorialnih vodah, ki so jih zakrivili italijanski ribiči.
WASHINGTON - K aferi o prodaji orožja Iranu in podpiranju nikaragovskih kontrarevolu-cionarjev s tem denarjem, kar je močno zamajalo Reaganov predsedniški stolček, je časopis The Washington Post pred dnevi dodal še trditev, da so ZDA več kot dve leti oskrbovale nasprotno stran — Irak — s satelitskimi posnetki iransko-iraškega bojišča, ki so jih posneli vohunski sateliti Cie.
NEW DELHI — Indijo je zajel mrzli val. Trije ljudje so zmrznili, na Himalaji pa je snežni vihar porušil 200 hiš.
BUDIMPEŠTA - ZR Nemčija in Madžarska sta podpisali pogodbo o zgraditvi skupne tovarne barvnih televizorjev in videorekorderjev.
BONN — Petnajst zahodno-nemških kmetov se je pritožilo na ustavno sodišče ZRN, ker jim namerava deželna vlada Baden-Wiirttenberga odvzeti 600 hektarov njiv, travnikov in gozdov, na katerih naj bi tovarna Mercedes-Benz zgradila stezo za preizkušanje avtomobilov. Sodišče bo moralo izbirati med podjetniškim interesom in pravico kmetov do lastnine. Doslej takšnega primera še niso obravnavali.
Novi bankovci
Svet guvernerjev Narodne banke Jugoslavije predlaga zvezni skupščini odločitev o tiskanju bankovcev po 10, 20 in 50 tisoč dinarjev. Nemogoče je namreč nositi v žepu toliko denarja, če bo še dolgo ostalo pri tem, da bomo imeli bankovec z najvišjo vrednostjo 5 tisoč dinarjev. Govorili so tudi o denominaciji (odbijanju ničel), ki naj bi bila po mnenju guvernerjev možna šele takrat, ko letna inflacija ne bo presegla 10 odstotkov. Kdaj bo to?
Odstranili evrorakete
Norveški, danski in beneluški socialisti zahtevajo odstranitev vseh jedrskih raket srednjega dosega (evrora-ket) z obeh strani medblokovske meje v Evropi. Socialistični skupini »Skandinavije in Beneluksa« sta ob koncu dvodnevnega zasedanja v Luksemburgu poudarili, da odstranitev teh raket ne sme biti povezana z vprašanjem milita-rizacije vesolja in splošnimi pogajanji o razoroževanju, pri čemer vztraja SZ.
Vrenje v Pekingu
Sinoči je nekaj tisoč študentov s treh pekinških univerz demonstriralo po ulicah. Šlo je za solidarnost z zahtevami šanghajskih in hefejskih študentov po demokraciji in svoboščinah. Večina študentov je ostala na bulvarju na univerzitetnem območju, daleč od središča Pekinga, gesel, transparentov niso nosili, vendar sojih vzklikali in poslušali govornike. Vse je potekalo izredno mirno, brez incidentov. Policisti študentov niso ovirali, so pa sprevod spremljali.
STRAN 2
VESTNIK, 25.DECEMBRA 1986
od tedna
Regijski posvet o cestah
Naložbena dejavnost Pomurske banke v tem srednjeročnem obdobju
LENDAVA — Predstavniki izvršnega sveta skupščine občine so na pogovoru z direktorji organizacij združenega dela predstavili predvidene naložbe v letu 1987. Posebej pa so še govorili o ugodnostih, ki jih vsebujejo predpisi o naložbah na manj razvitih območjih. V ta namen je izvršni svet celo pripravil pisno informacijo. Vse to naj bi spodbudilo večje zanimanje za naložbe na območju lendavske občine, kjer je sicer združeno delo z zunaj pomurskega območja že odprlo nekaj svojih tozdov in obratov.
LENDAVA — Na skupni seji predsedstev občinske konference SZDL, komiteja ZKS, sveta ZSS in konference ZSMS so obravnavali poročilo o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Za prvo polovico leta je bila delitev večja, kot pa je dopuščala rast dohodka, pozneje pa so se razmerja izravnala, kar velja zlasti za zadnje mesece leta. Če pa iz obračuna izvzamemo Nafto, kjer imajo motnje v poslovanju zaradi »višje sile« (neskladje med cenami surovin in gotovimi izdelki), potem je bila delitev sredstev za osebno porabo dokaj gospodarna. Za to pa imajo nemalo zaslug tudi družbenopolitične organizacije, ki so vplivale na krepitev zavesti, da ni mogoče dati za plače več, kot pa si zaslužimo s svojim (ne)delom.
GORNJA RADGONA — V četrtek, 18. decembra, je bila v Gornji Radgoni seja izvršnega sveta skupščine občine. Obravnavali so gospodarski razvoj ptt dejavnosti v pomurski regiji v obdobju 1986—1990, delo inšpekcijskih služb ter vire onesnaženosti okolja. Poleg predlogov in osnutkov (uresničevanja resolucije in sprememb in dopolnitev družbenega dogovora) so poslušali tudi oceno ogroženosti pred nesrečami z nevarnimi snovmi in sprejli sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta Radenci — zdravilišče.
GORNJA RADGONA - Člani predsedstva OK SZDL Gornja Radgona so se letos zadnjič zbrali na seji, ki je bila v četrtek, 18. decembra. Podprli so pobudo, da bi rojaku dr. Antonu Trstenjaku podelili naziv častni občan Gornje Radgone, Imenovali koordinacijski odbor za Vlak bratstva in enotnosti ter razpravljali o poročilu o usposabljanju vodij delegacij.
MORSKA SOBOTA — Na seji predsedstva OK ZKS so sprožili pobudo za kadrovanje novega sekretarja predsedstva OK ZKS, ker sedanjemu aprila prihodnje leto poteče mandat. Ker želijo zagotoviti kontinuiteto v družbenopolitičnem delovanju, naj bi novega sekretarja izvolili iz vrst občinskega partijskega komiteja. Na seji pa so sprejeli tudi predlog finančnega načrta in obravnavali več tekočih zadev iz delovanja soboških komunistov.
MURSKA SOBOTA — Občinski komite je pripravil kulturno slovesnost za dolgoletne člane Zveze komunistov iz soboške občine. Gre za 26 jubilantov s 40- in 30-letnim partijskim stažem. Ob tej priložnosti so jim izročili tudi knjižna darila in nageljčke. K slavnostnemu vzdušju so prispevali tudi učenci srednješolskega centra z recitacijskimi in glasbenimi točkami. Slovesni nagovor pa je imel predsednik OK ZKS Jože Vild, ki je poudaril, da so jubilanti venomer ostali predani stvari, za katero so se z vstopom v partijske vrste odločili v najbolj usodnih dneh povojne graditve domovine. S svojim zgledom pa vlivajo vero mladim.
MURSKA SOBOTA — Na skupščini občinske komunalne skupnosti so sprejeli spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma ter statut skupnosti. Delegati so potrdili tudi rebalans finančnega načrta in program dela za leto 1987. Nato so sprejeli razdelitev sredstev za prednostne programe KS, za kar je zagotovljenih 20 milijonov dinarjev sofinanciranja komunalne skupnosti. Soglašali so tudi s podražitvijo cen komunalnih storitev od 1. januarja dalje. Tako se bo kubični meter vode podražil za 14,50 dinarja, kanalščine pa za 3,30 dinarja za gospodinjstva. Dražje so tudi druge komunalne storitve.
LENDAVA — Skupščina občine Lendava je na zadnjem zasedanju sprejela Resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana (1986—1990) v letu 1987. Načrti vseh subjektov planiranja so veliki. Ta družbenopolitična skupnost si nenehno prizadeva za nekoliko hitrejši razvoj, kot pa je začrtan v republiških dokumentih, da bi tako čimprej odpravila razlike v razvitosti v primerjavi (vsaj) z republiškim povprečjem. Poleg povečevanja proizvodnje v sedanjih proizvodnih zmogljivostih, bodo v novem planskem obdobju dale rezultate tudi nove naložbe, prav tako pa tudi okrog 200 delavcev, ki jih bodo na novo zaposlili. Družbeni proizvod nameravajo povečati za 3,6 odstotka.
LENDAVA —\ Na 18. seji izvršnega sveta so pretresali več predlogov odlokov, na dnevnem redu pa je bilo tudi poročilo o uresničevanju odloka o dvojezičnih napisih v občini Lendava. Komunalni inšpektor je preveril uresničevanje tega odloka v Lendavi, Dolini, Pincah, Lakošu, Kapci, Genterovcih ih Dobrovniku. Ugotovitve: državni organi, interesne skupnosti, organizacije in društva, pa tudi večina delovnih organizacij in obrtnikov ima dvojezične napise, Vendar je pri nekaterih (tozdi in zasebne obratovalnice) še treba napise v madžarskem jeziku dodelati. Rok za ureditev dvojezičnih napisov na narodnostno mešamih območjih je do konca januarja 1987. Po tem pa bodo kršitelje predlagali za kaznovanje.
do tedna
PROGRAMSKA SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL LENDAVA
Vse manj forumskega dela
»Socialistična zveza se je v letu 1986 lotevala reševanja pomembnih vprašanj: planiranje, referendum o samoprispevku, volitve, naložbe, vzgoja in izobraževanje, socialna varnost, drobno gospodarstvo, zaposlovanje, svobodna menjava dela in sisi, zdravstvo, kultura, telesna kultura, skladnejši regionalni razvoj, raziskovalna in inventivna dejavnost, delovanje KS, informiranje, mladinsko prostovoljno delo, obramba in zaščita,' razvijanje revolucionarnih izročil... Zavzemali smo se, da bi bile pobude delovnih ljudi in občanov kar najbolj upoštevane in da bi hitreje reševali vsakodnevne probleme,« smo med drugim slišali v poročilu predsednika lendavske frontne organizacije Štefana Ftičarja, ko je predzadnji torek podajal »obračun« na programski seji občinske konference SZDL v Lendavi.
Zelo ugodno je delo občinske konference ocenil tudi predsednik pomurskega medobčinskega sveta SZDL Boris Prejac, ki je dejal, da se je Socialistična zveza močno približala interesu delovnih ljudi in občanov, da so preraščene toge forumske oblike dela in ustvarjene dobre vezi s terenom, zato so zelo aktivne tudi krajevne konference v vaseh.
V razpravi, ki je trajala kar tri ure, so se oglasili številni delegati in gostje. Predsednik IS SO Lendava Jože Kuronja je obširno predstavil sedanji gospodarski trenutek občine in načrte
v novem letu. Jože Kolarič je menil, da morajo družbenopolitični delavci še več med ljudi. Lojze Avguštin je kritiziral neaktivnost nekaterih delegacij interesnih skupnosti. Štefan Varga je opozoril na občuten porast izseljevanja z dvojezičnih območij okrog Genterovec. Mirko Hajdinjak je dejal, da ni dovolj sprejemanje programskih nalog in pri tem zanašanje na druge, ampak mora sleherni poprijeti. Rudolf Leiner je pohvalil aktivnosti Socialistične zveze, opozoril pa je tudi na nujnost, da imamo Pomurci nekatere službe organizirane na ravni regije. Marjan Žerdin je predlagal spremljanje delovanja delegatskega sistema v posameznih okoljih (v Var-stroju so se tega že lotili), da bi ugotovili, kje so pravzaprav vzroki za neaktivnost posameznih delegacij. Mirko Horvat je prenesel mnenje Dolgovaš-čanov, ki so proti odlagališču odpadkov v njihovem kraju. Temu je nasprotoval tudi predsednik Opekarne Mirko Oletič. Predstavnik mladih Vlado Bratkovič pa je govoril o nujnosti izobraževanja v večjem obsegu.
Po burni razpravi, ki pa je bila na primerni ravni, so na programski seji SZDL v Lendavi sprejeli naloge te družbenopolitične organizacije v prizadevanjih za boljše gospodarjenje. To je pravzaprav cilj, h kateremu sije treba prizadevati na vseh področjih, in zato bo tudi najbolj množična organizacija prispevala kar največ.
Š. Sobočan
Razmejiti obveznosti iz občinskih cestnih načrtov
Republiška skupnost za ceste je v Murski Soboti organizirala zadnji regijski posvet v SR Sloveniji o izvajanju zakona o cestah in izhodiščih plana skupnosti za leto 1987. Posveta so se poleg predstavnikov cestnega gospodarstva in mariborskega cestnega podjetja udeležili tudi predstavniki izvršnih svetov iz vseh štirih pomurskih občin. Uvodoma je spregovoril predsednik skupščine Skupnosti za ceste Slovenije Andrej Levičnik, ki je omenil, da bodo delegati republiške skupščine na naslednjem zasedanju končali z razpravo o izvajanju zakpna o cestah. Ostajata še problema amortizacije in osnovnih sredstev, kar naj bi na ustrezen način odpravili še v prvem polletju prihodnjega leta, ko bo začel veljati zakon o cestah. Prav tako je stališče, da bi regionalne ceste poslej obravnavali skupaj z magistralnimi, s čimer bi opredelili njihov večji pomen za razvoj celotnega gospodarstva. Bolj natančno pa so po njegovem mnenju opredeljene tudi vse oblike družbenega nadzora in odgovornosti, zlasti še pri vzdrževalnih delih na cestah. Jasnejši bo poslej tudi 84. člen zakona o cestah, ki govori o dosledni delitvi tekočega in naložbenega vzdrževanja, ki naj ne bi bilo več v domeni enega cestne-
ga podjetja, ampak tudi drugih organizacij, postopek pridobitve gradbenega dovoljenja pa bi skrajšali. Na novo bodo ocenili standarde in normative, razmejene pa bodo tudi investitorske, izvajalske in nadzorne funkcije. Govor je bil tudi o racionalni organiziranosti cestne dejavnosti, h kateri bi priključili komunalne dejavnosti, kar bi omogočilo ustanovitev enotnih cestno-ko-munalnih skupnosti za eno ali več občin. V zborih uporabnikov in izvajalcev pa bi lahko sodelovali tudi nekateri večji uporabniki cest, kot je železniško gospodarstvo.
Razprava na regijskem posvetu je pokazala, da v Pomurju podpirajo omenjena stališča, menijo pa, da bodo morali s prenosom regionalnih cest v pristoj-' nost republiške skupnosti za ceste razmejiti tudi obveznosti iz občinskih načrtov. Predvsem za to, ker je Pomurje še vedno odrezano od slovenskega cestnega križa in so ceste v tem delu Slovenije najslabše. Zato pa je po mnenju razpravljalcev' prav, da se znova preverijo normativi in kriteriji, kajti ob slabem vzdrževanju se lahko zopet zgodi, da bodo morali posamezne cestne odseke zapirati. Kaj bi to pomenilo za Pomurje, kjer je okrog
-----------------------ZDRAVSTVO--------------------
O zdravstvu danes in v prihodnje
Z zadnjo sejo zborov skupščine občine Murska Sobota naj bi se začela javna razprava o materialnem položaju zdravstva v Pomurju. Čeprav je bila storjena napaka v vrstnem redu pri obravnavi problematike (o tem je prej razpravljal izvršni svet kot skupščina zdravstvene skupnosti in njeni organi), pa so ugotovitve, ki jih je po naročilu izvršnega sveta pripravil Pomurski zdravstveni center, v osnovnih točkah podobne prejšnjim letom.
Čeprav materialni položaj zdravstva ne vsebuje samo finančnega stanja, pa je vendar le-ta ustrezen pokazatelj položaja zdravstva v Pomurju. Kot za prejšnje tudi za to leto kaže, da bodo razen radgonske občine zdravstvene skupnosti o.stale tri ob koncu leta imele večmestne rdeče številke, saj je izguba v prvih devetih mesecih približno štiri milijone dinarjev. Največjo izgubo ima prav zdravstvena skupnost v Murski Soboti. Številke torej, ki se — še posebno zato, ker je bila pred kratkim v soboški zdravstveni skupnosti sprejeta višja prispevna stopnja — ne zdijo upravičene. Delavci v vseh pomurskih občinah pa za zdravstveno varstvo dajejo dosti, saj so prispevne stopnje med najvišjimi v Sloveniji,* vendar pa je vrednost ustvarjenega v gospodarsko šibkih občinah toliko manjša, da še tako visoka stopnja za zdravstveno varstvo ne pokriva visokih stroškov za zdrav? stveno varstvo. To torej pomeni, da pomurski delavci za enake pravice, kot jih imajo drugod po Sloveniji in kar je zakonsko tudi sprejeto, plačujejo več. To nesorazmerje naj bi pokrila solidarnostna sredstva, vendar pa je — čeprav jih zdravstvene skupnosti pravočasno nakazujejo vrednost le-teh premajhna. Iz razprav delegatov na prejšnji in zadnji seji zborov skupščine lahko strnemo,
da je potrebno to nesorazmerje reševati v republiških okvirih, ne s spreminjanjem pri solidarnosti, ampak s samo organizacijo zdravstvenih skupnosti. Tako je bil povedan predlog o enotni rizični zdravstveni skupnosti (kot jo ima SPIZ), in tudi, da bi bila za enotne programe v zdravstvu, tako kot v šolstvu, zagotovljene povsod v republiki enake materialne in kadrovske možnosti.
Prav slednji, torej, kadrovski problemi, značilno opredeljujejo položaj zdravstva v Pomurju. Ni mladih zdravnikov, ki bi kljub brezposelnosti prišli iz republiških središč v Pomurje, zato vabijo zdravnike iz drugih republik. Večini teh pa je zaposlitev v Pomurju le odskočna deska za napredek. In kaj je tisto, kar odbija mlade zdravnike? Na to so poskušali odgovoriti na zadnji seji koordinacijskega odbora za svobodno menjavo dela pri zdravstveni skupnosti v Murski Soboti. Kot osnovni vzrok naj bi bili nizki osebni dohodki. Na skupščinskem zasedanju pa so izbrskali še druge vzroke: neustrezen odnos znotraj zdravstva do osnovnega zdravstva, domnevne napake pri kadrovanju iz prejšnjih let. Ali torej Pomurci lahko zahtevamo, da se z dekretom nameščajo zdravniki v prazne ambulante? Sicer pa ima PZC dobro štipendijsko politiko, koliko štipendistov pa bo ostalo
Ludvik Žalik
Življenjsko areno je nepričakovano zapustil Ludvik Žalik-Lajči, Širom po Sloveniji znan strojni ključavničar iz Murske Sobote. Njegovo življenjsko popotovanje je bilo dokaj nenavadno. Pred dobrimi 57 leti je zagledal luč sveta. Doraščal je v vrstah soboške gimnazijske mladine. Izbral si je študij medicine,. Toda vile sojenice so odločile drugače. Na očetovo željo je moral študij opustiti, da bi se posvetil tradicionalni družinski obrti — strojnemu ključavničarstvu, čeprav za to ni kazalposebnega interesa. Ludvik je bil obdarjen z določenimi talenti, ki jih žal s študijem ni mogel uveljaviti. Tako je te sposobnosti ob svojem poklicnem delu uresničeval v obliki hobijev. Se posebno ga je zanimala zgodovinska preteklost Sobote in Prekmurja. Vedno je brskal po zgodovinskih dokumentih, ki jih je zbiral vse življenje. Mnogo je pisal v Vestnik, zanimale so ga življenjske aktualne teme in razne kritične presoje. Posebno vrednost predstavlja njegova bogata knjižnica. Poskušal se je tudi v pesništvu. Njegova slovenska in narečno-prekmurska pesniška zbirka, njegovo življenjsko delo je tik pred izidom. Žal tega svojega uspeha ni dočakal.
Kot priznan in cenjen mojster je v praktičnem in teoretičnem znanju usposobil desetine učencev, danes sposobnih strokovnjakov. Ludvik je bil po svojem mišljenju in obnašanju proletarskega nazora in tradiciji predan Sobočanec, včasih malo čudaškega obnašanja, toda zelo dober do svoje okolice, prijateljev in znancev.
Kot večnega optimista ga je prerana smrt presenetila še v njegovih snovanjih in velikopoteznih načrtih ter ob gradnji svojega doma. Svojo zahrbtno bolezen je morda zaznal, a tega ni kazal nikomur, čeprav mu je tiha morilka pospešeno ogrožala življenje. Družino sije ustvaril pred dobrimi 30 leti.
Prekmurski ljudje se bodo še dolgo spominjali nenehnega popotnika in nemirnega duha, oboževalca svoje pokrajine, ki ji je bil predan z vsem srcem.	L O.
2500 kilometrov cest, si ni težko predstavljati! Iz tega razloga se zavzemajo za spremembo razporeditve finančnih sredstev, ki naj omogoči lažje posodabljanje lokalnih cest, ki so zelo slabe. Tudi z bencinskim dinarjem bi morali zagotoviti več denarja, je bilo mnenje razpravljalcev, ki so do-, kaj pozitivno ocenili sedanjo organiziranost Tozda za vzdrževanje in varstvo cest v Murski Soboti, ki je znal prisluhniti potrebam pomurskih občin.
Na odobravanje so naletele besede Andreja Levičnika, da naj bi poslej ceste skozi vse naseljene kraje preplastili z asfaltom in ljudi obvarovali pred nadležnim prahom. Hkrati pa bi ostrejše zime pojmovali kot poplave ali druge naravne nesreče, s čimer bi deloma amortizirali prelivanje sredstev. Na posvetu so se pomurski predstavniki strinjali tudi z izhodišči plana Skupnosti za ceste Slovenije v letu 1987, predvsem pa s tem, da bodo upoštevali vse neuresničeno pri obnovi magistralnih in regionalnih cest v letošnjem letu. Z upoštev-najem tehničnega stanja cest, njihovega gospodarskega, prometnega in turističnega pomena pa si tudi v Pomurju obetajo boljše uspehe pri obnovi cest.
Milan Jerše
doma, je še vprašanje. Kot trdijo zdravstveni delavci, jih bo ob tako nespodbudnih dohodkih ostalo malo, zato so na seji koordinacijskega odbora zahtevali, da se v naslednji analizi o gibanju osebnih dohodkov upošteva, tako kot v šolstvu, posebnost dela (nočno delo, delo ob praznikih). Položaj zdravstva v Pomurju pa poleg določenih specifičnosti (večji delež starega in kmečkega prebivalstva, ki potrebujejo dražje zdravstvene storitve) določa tudi odliv. Kar enaindvajset odstotkov sredstev pri zdravstveni skupnosti v Murski Soboti je šlo za odliv, v drugih občinah pa še več. Delegati, tako koordinacijskega odbora kot skupščine, pa s samimi številkami očitno niso zadovoljni. Na sestanku koordinacijskega odbora je padlo vprašanje, kaj bi bilo, če tega neupravičenega iskanja zdravstvenih storitev izven občine ne bi več plačali? In na skupščini: kaj te številke v bistvu pomenijo, zakaj ljudje odhajajo drugam?
Prihodnje leto naj bi začela delati nova kirurgija, za gradnjo katere so se zbirala vsa sredstva, tudi na račun vlaganja v druge zdravstvene dejavnosti. Čeprav številk še nimamo, pa je jasno to, da bodo stroški za vzdrževanje in zagon tega objekta ogromni. In to bo prihodnje leto dodatno bremenilo zbrana sredstva v zdravstvenih skupnostih.
Majda Horvat
V preustroj gospodarstva in večjo kakovost
Potem ko so sprejeli ugotovitveni sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Pomurske banke in ugotovili, da le-ta izpolnjuje pogoj je za nadaljevanje dela ter potrdili statut, so delegati na zadnji seji zbora največ pozornosti namenili srednjeročnemu planu Pomurske banke za obdobje 1986—1990. Čeprav je za nami že prvo leto novega srednjeročnega obdobja, še niso znani vsi pogoji poslovanja do leta 1990, zato so tudi v srednjeročnem planu zajete le nekatere globalne usmeritve, medtem ko se bo poslovna politika banke konkretizirala z letnimi načrti.
Osnovna dejavnost Pomurske banke bo tudi v tem srednjeročnem obdobju usmerjena v zadovoljevanje potreb svojih članic, pri čemer bo banka krepila predvsem rast izvirnih sredstev in skladov, zmanjšal pa naj bi se delež pridobljenih sredstev. To pa seveda ne pomeni, da si v banki ne bi prizadevali tudi za pridobitev teh sredstev, če bodo to narekovale potrebe ustanoviteljic in bodo ta sredstva prispevala k rasti pomurskega gospodarstva.
Pri usmerjanju sredstev bo banka podpirala zlasti tiste razvojne programe, ki bodo prispevali k preustroju gospodarstva, skladnejšemu regionalnemu razvoju in večjemu uveljavljanju kakovostnih dejavnikov gospodarjenja, pri tem pa bo podpirala predvsem gospodarsko sposobne organizacije združenega dela. Pri kreditiranju dolgoročnih naložb bodo najmanj tretjino razpoložljivih sredstev namenili za naložbe, ki bodo pospeševale izvoz blaga in storitev na konvertibilno območje in razvoj inozemskega turizma, najmanj četrtino sredstev, ki bodo na voljo, pa bodo namenili za pospeševanje razvoja primarne kmetijske proizvodnje, predvsem pridelave hrane.
V tem srednjeročnem obdobju bo Pomurska banka pristopila tudi k finančni konsolidaciji tistih ustanoviteljic, ki bodo imele kakovostne razvojne in sanacijske programe, pri tem pa jim bo pomagala tudi s konverzijo kreditov. Za kratkoročne kredite tekočega poslovanja gospodarstva bo Pomurska banka namenila realno enak obseg sredstev kot v preteklem srednjeročnem obdobju, nominalni obseg sredstev po namenih pa bo opredeljen v letnih načrtih. V teh pa bo upoštevala zlasti usmeritev, da najmanj dve tretjini kratkoročnega kreditnega potenciala zagotovi za prednostne namene financiranja, in to za izvoz blaga in storitev ter pripravo blaga in storitev za izvoz, predvsem na konvertibilno območje, ter za proizvodnjo, odkup in zaloge kmetijskih in živilskih proizvodov. Prav tako pa bo podpirala tudi tiste posojilojemalce, ki bodo vlagali sredstva v manj razvita in obmejna območja-
Pomurski zdravstveni center, tozd Zdravstveni dom G. Radgona, objavlja prosta dela in naloge
čistilke v tozdu
za nedoločen čas.
Pogoji:
končana osnovna šola, tečaj iz higienskega minimuma, 2-mese-čno poskusno delo.
Pisne prijave z dokazili sprejema tajništvo tozda Zdravstveni dom G. Radgona v 8 dneh po objavi.
Prijavljene kandidatke bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku objave.
Zdravilišče Radenska, n. sol. o Radenci
objavlja
po sklepu komisije'za delovna razmerja tozda Naravno zdraviliš2 če prosta dela in naloge
OPRAVLJANJE DEL DELOVNEGA TERAPEVTA za določen čas (nadomeščanje porodniške) Pogoji:
višji fizioterapevt, 2 leti delovnih izkušenj, pasivno znanje nemškega jezika in opravljen strokovni izpit
IZVAJANJE REKREACIJSKE MASAŽE
2 delavca
Pogoji:
maser in 1 leto delovnih izkušenj
Poskusno delo traja 3 mesece.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: Zdravilišče Radenska, Radenci, kadrovsko-socialna služba.
Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v roku 45 dni po poteku objavnega roka.
VESTNIK, 25.DECEMBRA 1986
STRAN 3
PO SLEDOVIH SLOVENSTVA NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM
18
Kaj če bi skušali v skladu s tradicijo slovenstva na tem območju ustanoviti slovenski pevski zbor ali slovensko kulturno društvo, smo kar naravnost pobarali moža iz Radgonskega kota, ki je bil 33 let zaposlen pri gradbeni firmi Eduard Ast und Company v Gradcu in že od leta 1943 piše dnevnik. »Je in ni mogoče, kajti še se najdejo taki, ki (po)znajo slovenske pesmi, a predvsem starejši. Poznam mešani pevski zbor v Radgoni, ki ga vodi g. Kratz in so v njem tudi člani, ki razumejo ali govorijo v slovenskem jeziku,« je odvrnil.
V ISKANJU KORENIN
Upokojeni strojnik Matija Borovnjak (Borovnyak), rojen v Dedoncih (Dedenitz), je eden tistih redkih dvojezičnih prebivalcev z avstrijske Štajerske, ki že vsa leta neumorno išče, od kod izvira in kakšno je družinsko deblo njegovega rodu. Ob srečanju z njim pred več meseci smo dobili vtis, da gre za rojaka z dokajšnjim intelektualnim obzorjem in razvito iskateljsko žilico, saj je brskal celo po graških arhivih in knjižnicah. Zanima ga tudi starejša zgodovina vasi v Radgonskem kotu in tako smo več ur porabili za to, da je predstavil domala sleherno hišo ali gospodinjstvo, nekdanje in zdajšnje lastnike, opirajoč se na bogato ljudsko izročilo.
»Dedonci so se 1362 imenovali Dieting in šele po letu 1624 Dedenitz oziroma De-dojnce. Od kod pa Dedonci 1 Ko sem bil otrok, so pripovedovali, da je bila nekoč huda lakota, vsi so poginili, razen nekaj mož, dedov. Ce je res, ne vem. Za Gorico (Goritzen) v starejših virih nikjer nisem zasledil imena Windisch Goritz, v novejših pa že. Za Potmo ali Laafeld so trdili,.da je njen izvorni pomen v ,božnem’, praznem gruntu. Zenkovce (Zel-ting) in Žetince (Sicheldorf) so uredili tako, da so se pred tujimi vojskami lažje branili. Sami se lahko še danes prepričate, da sta recimo vasi Dedonci in Gorica raztreseni, medtem ko so Žetinci bolj strnjeni. Nekdaj so se imenovali Sichendorf po gospodu Edlerju von Sichen-dorfu,« je pojasnjeval Borovnjak. O slovenstvu na tem delu severne meje pa ne pričajo zgolj imena zaselkov in vasi, marveč še prepričljiveje priimki hišnih lastnikov in kmečkih gospodarjev. V Dedbncih je bilo v obdobju 1820—1982 29 hišnih številk. Izpisali smo si naslednje: Gomboc, Domajn-ko, Pintarič, Hojs, Šoštarec, Trojnko, Domjan, Kos, Nedog, Košar, Kolbl, Zemljič, Gutman in številne druge. V Gorici je 65 hišnih številk in med pogostejšimi priimki Šemet, Peternel, Kocbek, Smodiš, Pirher, Domanjko, Rajh, Domitner, Žitek, Dokl, Vlaj, Drobec, Benko, Kovač, Klobasa, Contala, Zemljič, Škrilec, Slana in tako naprej. V Potmi je 80 hišnih številk, kmečka gospodarstva ali mešana gospodinjstva pa s priimki Unger, Adanič, Porš, Geder, Markovič, Fašalek, Hamler, Korošec, Senekovič,
Vogrinčič, Jurec, Gabor, Hojs, Divjak, Votek, Gomboc, Jur-šec, Škrilec, Mikola in drugi. V Zenkovcih je 36 hišnih številk, ki nosijo priimke Zemljič, Novak, Čagran, Peček, Cipot, Flisar, Peterka, Vreča, Slavič, Ba-gola, Jančar, Drobec in še bi lahko naštevali. Borovnjak je duhovito pripomnil: »V Zenkovcih je bila gostilna Pri Mlinarju, in če koga dolgo ni bilo domov, so rekli: že spet je Pri Mlinarju, kjer so radi ,lumpa-li’!« Slovenski priimki hkrati pričajo o močni migraciji, ki se med drugim kaže v sklepanju zakonskih zvez v obmejnem prostoru. Borovnjak je tekoče in kot za šalo pripovedoval, kdo in kdaj se je kam priženil ali omožil.
Zakaj se sploh toliko zanima za preteklost in še posebej svoje korenine, smo vrtali vanj. »Rad bi preprosto vedel, kako in kaj je bilo. Moji predniki namreč segajo vse tja do cankov-skega župnika Jožefa Borov-njaka in dr. Franca Ivanocyja. Moje sorodstvo je baje tudi v Ljubljani, vendar ni bilo nikoli priložnosti, da bi ga obiskal. Sosedje in znanci mi sicer pravijo: pa kaj te vse to briga. Kar je bilo je bilo!« Pogovor smo napeljali na dejstvo, da je v Potmi od 1910. do 1927. živel in ustvarjal dr. Avgust Pavel, slo-vensko-madžarski znanstvenik, prevajalec in književni ustvarjalec. »Večkrat je prišel sem na obisk. Zdaj je domačija Pavlovih opuščena in morda bi bilo res dobro, če bi jo zaščitili in uredili.« Iz Potme je doma tudi prof. dr. Wolfgang Gom-bocz, ki ga Borovnjak zelo dobro pozna in sodi, da je za to območje pomembna osebnost. V njegovi domači knjižnici je najti dokaj slovenske literature, celo revijo Stopinje. Nekaj letnikov nam je dal na posodo. Listali smo po albumih, starih knjigah, pregledovali karte in zemljevide, Matija Borovnjak pa je ta čas razgrinjal svojo življenjsko usodo. Večkrat prihaja v Pomurje, v tukajšnje knjižnice, arhive in muzeje, da bi se tako dokopal do izvirnih podatkov, ki zadevajo tako lastne korenine kot siceršnje sledove slovenstva na avstrijskem Štajerskem.
BOGDAN OSOLNIK O VIRIH MEDNARODNE ODGOVORNOSTI AVSTRIJE ZA POLOŽAJ NARODNIH MANJŠIN.
V zvezi z našo anketo o vlogi in položaju štajerskih Slovencev se nam je pred dnevi ogla
sil Bogdan Osolnik, urednik publikacije člankov in dokumentov Problem manjšin v ju-goslovansko-avstrijskih odnosih. »V njej je tudi moj uvodni članek o virih mednarodnopravne odgovornosti Avstrije za reševanje položaja mamšin, ki je še vedno aktualen. Ce vam kaj iz njega pride prav, se ga kar poslužite. Žal v tem trenutku ne morem kaj novega prispevati,« je pisno sporočil. »Slovenska in hrvaška manjšina v Avstriji sta bili objekt preračunane in nasilne germanizacije še v času avstrijske monarhije. Po prvi svetovni vojni so posebne določbe sehžermenske pogodbe iz leta 1919 zavezovale prvo avstrijsko republiko, da zagotovi zaščito manjšin, vendar Avstrija teh določb ni izpolnila,« najdemo v njegovem članku iz leta 1977. »Po 21 letih, odkar je bila podpisana državna pogodba, moramo žal ugotoviti, da njenih določb o pravicah slovenske in hrvaške manjšine, kakor tudi o prelomu s preteklostjo, niso uresničili in da državne pogodbe ne samo da ne izpolnjujejo, ampak jo tudi odkrito kršijo ... Zakon o pravnem položaju narodnostnih skupin v Avstriji, ki ga je sprejel avstrijski parlament 7. julija 1976; je v nasprotju z državno pogodbo, ker uresničevanje njegovih določb omejuje v teritorialnem in vsebinskem oziru. Ta zakon negira dejstvo, da so pripadniki slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem z mednarodno pogodbo že določen subjekt z določenimi pravicami. Manjšini v zakonu nista niti omenjeni, predvideno pa je, da bodo šele s posebnimi statističnimi raziskovanji ugotovili, katere narodnostne skupine obstajajo v Avstriji in katere po svoji številčnosti — in na katerih delih ozemlja — da jim dovolijo uporabo lastnega jezika in druge pravice .. . Pripadniki manjšine so zaradi vrste postopkov v vsakdanjem življenju žrtve diskriminacije in pritiska. So tujci na svoji zemlji. Predaleč bi zašli, če bi v tem kratkem orisu poskušali podrobneje osvetliti vse oblike psihološkega, materialnega in drugega pritiska na manjšini, kot tudi nevidne oblike dejavnosti, da bi manjšini udušili in asimilirali. Niso redke javne izjave, da morata manjšini izginiti, in grožnje tistim, ki se zavzemajo za svoje pravice, da jih bodo izgnali v Jugoslavijo,« piše v svojem prispevku Bogdan Osolnik.
BREZPOGOJNA IN TRAJNA ZAŠČITA
V istem zborniku je dr. Danilo Turk, na katerega smo prav tako naslovili anketna vprašanja, med drugim pojasnil: »Slovenska in hrvaška manjši-
SLOVENSKI POSLANEC V AVSTRIJSKEM PARLAMENTU KAREL SMOLLE ZA VESTNIK IN RADIO MURSKA SOBOTA O ŠTAJERSKIH SLOVENCIH
»Osebno sem se za štajerske Slovence posebej zanimal že kot študent. Večkrat sem zahajal v te kraje in ugotavljal, da na žalost število tistih, ki na Štajerskem še govorijo slovensko, upada. Brez dvoma bom predvsem v sodelovanju s štajerskim po-
na v Avstriji sta avtohtoni manjšini: nujno ozemlje je bilo bistven element njunega nacionalnega obstoja. Teritorialna utemeljenost zaščite slovenske manjšine v državni pogodbi ima svojo oporo v tem, ker pomeni rešitev teritorialnega vprašanja — tj. določanje mejne črte med Jugoslavijo in Avstrijo. Določbe državne pogodbe o mejah in določbe o zaščiti manjšin so v neposredni vzročni in dejanski zvezi, o čemer priča tudi hkratni nastanek enih in drugih. Ko so se stranke, ki so se udeležile pogajanj 20. junija 1949., sporazumele, da bodo meje obnovljene Avstrije takšne, kot so bile 1. januarja 1938, so sklenile, da mora pogodba predvideti, da »Avstrija zagotovi zaščito pravic slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji«. 24. avgusta 1949 so stranke, ki so sodelovale v pogajanjih, takšen sklep precizirale tako, da so ga teritorialno določile in vezale na ozemlje upravnih in sodnih okrajev s slovenskim oz. hrvaškim ali mešanim prebivalstvom v avstrijskih zveznih pokrajinah Koroški, Štajerski in na Gradiščanskem. 7. člen državne pogodbe govori o Koroški in Štajerski, o pokrajinah, ki so jim pred sklepom o avstrijsko-jugoslovanski meji pripadala sporna ozemlja, in o Gradiščanski, glede katere je Jugoslavija pri pogajanjih o državni pogodbi zahtevala posebno zagotovitev zaščite hrvaške manjšine. Strankama, ki sb sodelovale pri pogajanjih, so bila ta
Pomurski zdravstveni center, tozd Zavod za socialno medicino in higieno M. Sobota, razpisuje naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	direktorja tozda
2.	pomočnika direktorja za splošne zadeve
3.	vodjo higiensko-epidemiološke dejavnosti
za mandatno dobo 4Jet
in objavlja prosta dela in naloge
4.	zdravnika ali zdravnika specialista v higiensko-epidemiološki dejavnosti za nedoločen čas. Stanovanja ni.
Pogoji:
pod 1: končana visoka izobrazba medicinske, pravne ali ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj,
pod 2: končana višja izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj,
pod 3: končana specializacija iz epidemiologije in 4 leta delovnih izkušenj,
pod 4: končana visoka izobrazba medicinske smeri, opravljen strokovni izpit — predvidena specializacija iz higiene.
Pisne prijave z dokazili o strokovni izobrazbi sprejema tajništvo tozda Zavod za socialno medicino in higieno M. Sobota, Arh. Novaka 2 b v 15 dneh po objavi.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku objave.
slancem Andreasom Wablom (iz Grosskleina pri Lipnici — op. B. Ž.) in nekaterimi drugimi sodelavci štajerskih zele-no-alternativnih, tudi obiskal kraje ob meji, kjer živi del našega slovenskega naroda. Morda bodo ti obiski neke vrste pobuda, da bodo skupine, skupinice, družine in posamezniki spet dobili zaupanje in se pripravljeni angažirati, da se morda ta ali ona kulturna skupnost v teh krajih poživi.«
ozemlja znana. Jugoslavija je z noto 14. novembra 1945 definirala ozemlja na Koroškem in Štajerskem, na katere se nanaša 7. člen državne pogodbe.
OBVESTILO
Upravni organi Skupščine občine Murska Sobota in DPO obveščajo delovne ljudi in občane, da bo v predprazničnih dneh delovni čas spremenjen, in sicer:
v ponedeljek, 29. decembra 1986, bo trajal delovni čas od 7. do 17. ure,
v sredo, 31. decembra 1986, pa od 7. do 15. ure.
•	CVETLIČARSTVO RATNIK.	•
•	TIŠINA 33 a	•
•	ŽELI VSEM SVOJIM	S
S STRANKAM IN POSLOVNIM	•
S PARTNERJEM	S
: VESELE PRAZNIKE	S
•	IN SREČNO NOVO LETO 1987	•
S Za obisk se še naprej	•
2	toplo priporočajo!	J
Glede obeh omenjenih pokrajin in Gradiščanske je to Jugoslavija storila še naknadno s prikazom etnične strukture v aneksih k memorandumu za štiri velesile v začetku leta 1947 ... Iz vsega tega jasno izhaja, da je ozemlje, na katerem veljajo določbe državne pogodbe o zaščiti slovenske in hrvaške manjšine, znano, da so pogodbene stranke poznale in priznale dejansko stanje, da na tem ozemlju živi slovensko, hrvaško in mešano prebivalstvo in da bo na tem ozemlju poseben režim, ustvarjen zaradi manjšinske zaščite, veljal brez kakršnegakoli pogojevanja in trajno«.
(se nadaljuje) Branko ŽUNEC
POGLED V ČASNIKARSKO ZGODOVINO
»PRIJATEL« JE RAZGNAL MRAČNE OBLAKE!
Posebnosti periodične publicistike se venomer kažejo kot odsev družbenopolitičnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih tokov tedanje dobe. Glede na nekdanjo gospodarsko nerazvitost in neustrezno sestavo prebivalstva je v Prekmurju tolikanj pomembnejšo vlogo odigral ravno tisk. Le-ta je namreč razganjal mračne oblake, ki so se podili po prekmurskem svodu, da je upa polno skoznje posijalo sonce. Tako je tudi vzniknil prvi prekmurski slovenski časopis v Budimpešti v materinščini. Iskal je sotrudnike pri Slovencih čez Muro in s simpatijami pisal o Slovanih. Od samoniklega plahega prebujanja narodnostne zavesti do opredeljevanja razredne zavesti pa je ravno prekmurska periodična publicistika opravila svojo dostojno vlogo.
Za prekmurske in porabske Slovence predstavlja izredno pomemben dogodek pojav prvega prekmurskega periodičnega tiska časopisne zvrsti. 15. septembra 1875 je namreč prišel na svetlo v Budimpešti mesečnik PRIJATEL, ki ga je začel izdajati prekmurski domačin, deželnozborski stenograf in časnikar IMRE AUGUSTIČ. Še več. Prijatelje bil napisan v domačem jeziku, kar je v tedanjih težkih časih za Prekmurce pomenilo znatno več, kot so si lahko zamišljali madžarski krogi. Nedvomno se je Prijate! pojavil o pravem času. Ne bi smeli prezreti, da je bil tukaj slovenski časopis krvavo potreben. In kot piše dr. Anton Vratuša v Mladem Prekmurcu leta 1939 pod naslovom Slovenstvo prekmurskih pisateljev je »Prijatel sprva nastal seveda iz drugih vzrokov kot slovenskih. Augustič je kandidiral za narodnega poslanca, pa mu je bilo treba volil-cev«.
Vneto slovensko domoljubje je Augustiča kasneje nujno potegnilo v areno bitk za obstanek, preporod in napredek prekmurskega slovenstva. Ljudstvo je z veseljem prebiralo svojega »prijatelja«. Augustič je znal prisluhniti ljudstvu, spoznal je njegovo stisko v obrobnem zakotju in uvidel njegove potrebe. Neukrotljiv nemir Augusti-čeve osebnostije vplival dokaj vznemirljivo v času avstro-ogrske monarhije. Lahko bi dejali, da se je kot hudournik pojavil na prekmurskem političnem in publicističnem obzorju. Njegova svetla črta je predvsem v tem, da je s svojim prelomnim, v celoti posvečenim domoljubnim pisanjem, postavil Prekmurje v ospredje slovenske publicistične pozornosti in kritike.
BRATOM ČEZ MURO PONUDIL ROKO
Če prebiramo Prijatelja, se nam zdi, kot da je toplina slovenske materinščine zanesla njegovega pisca z mrzlih prepihov velemesta v zavetje domačega ognjišča. Kako bi sicer mogli doumeti, da se je ta v tujem narodnem okolju vzgojeni pisec, ki slovenske šole še videl ni, mogel v jeziku slovenskega kulturnega kroga tolikanj izobraziti, da je bratom ponudil roko čez mejo. Augu-stičeva publicistična spretnost odseva predvsem v notranji podobi Prijatela. Avtorjevo programsko pričevanje je zajeto v eni izmed številk, ko pravi dobesedno takole: »Ne nasilje in zasužnje-vanje, ampak prijateljstvo naj uravnava odnose med narodi!«
Iz njegovih stolpcev povzemamo poročila in novice z vseh delov sveta. V mednarodne odnose vnaša humanitarne vrednote. Zaveda se, da s svojim časopisom ne odpira samo pomembnih
pogledov na kmetijske in politične dogodke v državi in svetu, temveč da s tem tudi prebuja nacionalno zavest in narodni ponos. V ospredje postavlja zlasti prosvetiteljske in narodno svobodnjaške prvine. Pri pisanju ga je gnala zavest, češ da so minila, kakor sam poudarja, cela stoletja, ne da bi kdo odprl ljudstvu »potrebno širšo pot« do napredka in znanosti. Z zadovoljstvom pa ugotavlja, da je s svojim časopisom v mnogo-čem vzbudil voljo do branja. Menil je, da je za svobodo zrel le prosvetljeni narod. Nadvse pomembno je, da postavlja Slovence Slovence v boju za domovinske pravice v enakovreden položaj z drugimi narodi ter da pred zgodovino ob-dolžuje Madžare za kulturno zaostajanje prekmurskih Slovencev.
POVEZANOST S SLOVANSKIM JUGOM
Čeprav je imel z listom določene politične ambicije, pa njegova vsebina vendarle zrcali pro-svetljenske težnje ter marsikdaj razodeva sočustvujočo povezanost s slovanskim jugom. Iskal je sotrudnike pri Slovencih čez Muro, s simpatijami je pisal o osvobodilnih prizadevanjih slovanskih narodov pod Avstro-Ogrsko in Turčijo, objavljal je slovanske narodne pesmi (v prekmurščino je prevedel bujno pesem Hercegovcev zoper Turke). Preseneča med drugim tudi to, da je v svojem časopisu ponatiskoval celo odlomke iz tržaške Edinosti.
Velikega zgodovinskega pomena pa je prav gotovo dejstvo, da je Augustič — v nasprotju z močno uveljavljenim madžarskim črkopisom — dal tiskati Prijatela v gajici. Spoznal je namreč, da se morajo prekmurski Slovenci v pisavi zdru
žiti z drugimi Slovenci; pri tem naj bi bila gajica za slovensko narečje bolj prikladna kot madžarski črkopis. Augustič je šel še dalje. Polagoma je začel uvajati v svoj jezik knjižne slovenske izraze. Anton Trstenjak, ki se je ukvarjal z razmerami v Prekmurju, je v pretresu Ogrskoslpvenske književnosti v hrvaškem zborniku Spomencvieče leta 1900 pripisal za največjo Augustinčevo zaslugo ravno uvajanje knjižnoslovenskih besed v tisk. Augustič je napisal še slovensko-madžarsko slovnico, ki pa je ostala le v rokopisu, sestavil slovensko-madžarski slovar ter napisal celo vrsto manjših del.
Svoje uredniško poslanstvo je poskušal graditi na zavestnem iskanju stikov s slovenskim izobra-ženstvom, ki pa le ni našlo prave poti do prvega prekmurskega časopisa. Ta čudni molk slovenskih publicistov je zavit v temo. Ko bi slovensko kulturno okolje globlje dojelo duh njegovega pisanja, ne bi poziv osamljenega izdajatelja slovenskega časopisa ostal kot nekakšen glas vpijočega v puščavi. V periodičnem pogledu je bil Prijatel najprej mesečnik, od leta 1878 dalje pa celo polmesečnik. Prvo leto so izšle tri številke, zanimivo pa je, da je bil že tedanji časopis opremljen s slikami. Usahnil je 15. julija 1979. To se je zgodilo zaradi prešibkega družbenega zaledja, finančnih stisk in smrti urednika Imreja Augustiča. Takšna je bila torej usoda prvega prekmurskega slovenskega časopisa, ki je izhajal v osrčju Madžarske, kar za prekmurske podeželske razmere v času dualizma vendarle ni majhna stvar!
MILAN JERŠE
STRAN 4
VESTNIK, 25.DECEMBRA 1986
kulturna obzorja
MAPA MLADOSTI
Druga grafična mapa pomurskih likovnih umetnikov si je s svežimi barvami in sodobnimi likovnimi trendi, ki jih prinaša, pridobila naziv Mapa mladosti. Tako jo je označil Dragoljub Jakovljevič, ki jo je natisnil, s svojimi izkušnjami pa veliko pripomogel mladim likovnim umetnikom pri nastajanju prvih grafičnih listov. Te so avtorji podpisovali pretekli četrtek v sejni sobi prostorne Galerije Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti, podpisovanje pa je bilo priložnost, da smo se pogovarjali z njimi o dejavnosti, ki je na kulturnem področju najbolj odzivna v Pomurju.
Pri izidu prve grafične mape pomurskih likovnih umetnikov, jih je sodelovalo osem, tokrat pa se je število skorajda podvojilo in mapa vsebuje petnajst grafičnih listov. Njih avtorji so akademski slikarji, od petnajstih pa jih je prvi dan grafične liste podpisovalo pet: Franc Mesarič, Vlado Potočnik, Zlatko Gnezda, Jože Denko in Marjan Gumilar. Slednji ne živi v pokrajini ob Muri, ampak iz nje le izvira, kot polovica sodelujočih, ki jih združuje rojstvo ali bivanje v Pomurju. Poleg pripadnosti pokrajini pa jim je v mapi skupna likovna izraznost — grafika. Mesaričeva nosi zgovoren naslov Doma, iz istoimenskega ciklusa. Umetnik je ob podpisovanju grafičnih listov izrazil zadovoljstvo, da so se zbrali in skupaj podpisujejo novo opremljeno delo, besedo pa prepustil mlajšim.
Neodvisno od letnice rojstva pa je barvitost, aktualnost in privlačnost grafik tista, ki prepriča, in mejnikov med mlajšimi ter starejšimi ustvarjalci, po naši sodbi, v tem smislu ni. Čeprav je med najbolj svežimi prav grafika predstavnika mlajše generacije pomurskih likovnih umetnikov, akademskega slikarja Jožeta Denka. Na prošnjo, naj jo predstavi, je tako odvrnil: »Ja, tako kot so modernejši trendi v svetu, smo se tudi mi v okviru pokrajine potrudili, da smo malo pestreje predstavili in pokazili to navzočnost likovnega ustvarjanja. Barve so dokaj sveže, atraktivne, mladostniške, tako, da ima mapa pravi naslov.«
Grafika Zlatka Gnezde je iz ciklusa, ki je bil prikazan na Pan-nonii 86. »Formo sestavlja negativni prostor izven telesa, pripis Dionizis pa pomeni telesnost, radoživost in odpira komplementarni odnos telesnosti in realitet znotraj grafike in njene pripovedi,« je tisto, kar sicer ustvarjalci neradi počno, opravil akademski slikar, ki živi v Ljutomeru. Opisal je svoje delo, ki pa ga je vredno videti in si o njem ustvariti svojo sodbo ter grafiko, če je možnost, vključiti ne le v razstavni, ampak tudi bivalni prostor nekega okolja.
Akademski slikar Vlado Potočnik, ki prav tako živi in ustvarja v Ljutomeru, se je okolja lotil s ciklom Mura, iz katerega je tudi njegov grafični list, dela pa so bila razstavljena v soboški galeriji v marcu. »Moram priznati, da mi je bolj vroče zdaj pri podpisovanju, kot pa takrat, ko je grafika nastajala,« je dejal in pojasnil,
Jubilejni nastop
Ob petletnici delovanja se je 16. decembra v Galeriji kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti predstavil soboškemu občinstvu pevski zbor društva upokojencev iz Murske Sobote, ki šteje štirideset pevcev in ga od ustanovitve vodi zborovodja Jože Vukan. Program, ki so ga pevci odpeli v dveh delih in gaje povezoval član zbora Ivo Orešnik, je bil nekoliko prezahtevno postavljen. Melodične linije tako niso bile izpete, premalo jasnosti in gotovosti pa je bilo opaziti predvsem pri tenorjih in basih, pa tudi intonacija ni bila vselej čista. , Pevci so odpeli nekaj slovenskih narodnih in umetnih pesmi, v program pa so uvrstili tudi pesmi Ko zaveje veter in V našem kraji je li-pou, katerih avtor je zborovodja Jože Vukan, besedili zanje pa sta napisala Jože Vild in Jože Brunec. Ob koncu so pevci zapeli še pesem Na bregovih Evfrata iz Verdijeve opere Nabucco, pri klavirju jih je spremljal Aleksander Vlaj. Ob nastopu so pevci pokazali, kako veliko jim pomeni pesem, koliko sreče jim na jesen življenja le-ta ponuja in kako veseli so bili slehernega poslušalca, saj je bila dvorana, kljub vse bolj občutenim hudim časom v današnji kulturi, zadovoljivo napolnjena.
Smilja Gaber
POPRAVEK
V prejšnji številki Vestnika, ki je izšla 18. decembra, smo na str. 5 objavili tudi vest o obmejnem kulturnem srečanju na Hodošu in med drugim zapisali, da je nastopila tudi foklorna skupina Gornji Petrovci. V resnici pa-se je predstavila folklorna skupina — plesalci in pevci — iz ŠALOVEC, prireditev pa je bila v soboto, in ne v nedeljo. Za napako se opravičujemo.
da gre za njegovo prvo sodelovanje pri grafični mapi, v katero se z zadovoljstvom vključuje.
Prav tako prvič sodeluje pri grafični mapi tudi Marjan Gumilar, ki živi v Ljubljani. »To je zame svojevrstno doživetje in tako podpisovanje kot samo sodelovanje pri oblikovanju grafične-mape se mi zdi pomemben korak pri vzpostavljanju stikov med pomurskimi likovnimi umetniki in galerijo.« O sami grafiki pa je povedal, daje brez naslova in da ne bi rad sodil o njej, ker to raje prepušča drugim. Spominja na Prekmurje, ne toliko oblikovno, kot po barvi.
Izid prve grafične mape pomurskih likovnih umetnikov je bila uresničitev sklepa programskega sveta za likovno dejavnost, da ponudi občinstvu, predvsem ljubiteljem likovne umetnosti med njimi, v odkup umetniška dela, obenem pa se napolni finančni sklad galerije za odkupe likovnih del ter tovrstne nove naložbe. Tako je na vprašanje, kaj je botrovalo izidu grafične mape, ki je naletela na ugoden odmev, odgovoril vodja soboške galerije Franc Obal. Prva grafična mapa je razprodana in polovica od sredstev, ki jih je galerija pridobila od njene prodaje (to je tri tisoč dinarjev), je bila materialna osnova za izid druge grafične mape. Ta bo v prodajnem delu soboške galerije naprodaj po 150 000 dinarjev in je glede na čas izida vsekakor izjemno novoletno darilo. Po svoje pa tudi darilo umetnikom, ki jih je v naši pokrajini izjemno veliko, materialne možnosti za njihovo ustvarjalnost pa niso najugodnejše, vsaj za svobodnjake med njimi ne.
Poleg že predstavljenih petih likovnih umetnikov, ki so podpisovali grafične liste pretekli četrtek (ko jim je priložnostni nagovor pripravil direktor Kulturen-ga centra Miško Kranjec Branko Mernik in jim nazdravil za novo leto), pri drugi grafični mapi sodelujejo s svojimi grafikami še: Ivo Bošnjakovic, Sandi Červek, Štefan Galič, Zoltan Gabor, Zdenko Huzjan, Štefan Hauko, Jože Horvat-Jaki, Lojze Logar, Ignac Meden in Borut Vild. Poleg Murske Sobote pa naj bi bili zanimivi grafični listi domiselne grafične mape, s katero se da izjemno estetsko poenoteno opremiti prostore domovanj ali poslovnih prostorov, na ogled tudi v Ljubljani in Trbovljah. Lahko pa še kje, saj jim je kakovost jamstvo za odzivnost.
Brigita Bavčar
»Knjižna zbirka Mostovi Pomurske založbe v Murski Soboti se je v desetih letih izhajanja afirmirala kot pomembna in spodbudna kulturna dejavnost, saj je od 1977. leta, ko je izšlo prvih šest knjig, do danes izročila javnosti šestdeset del avtorjev, ki izhajajo zlasti iz malih narodov. Kar polovica je iz neuvrščenih dežela z vseh kontinentov. Tako se je založba uvrstila med priznane nosilce in pospeševalce kulturnega sodelovanja v svetu, posebej med neuvrščenimi deželami.
Pomemben pokazatelj vrednosti in odmevnosti edicije Mostovi je njena raznovrstnost in zvestoba izvirni zamisli o graditvi mostov med narodi ter o njihovem zbliževanju in boljšem medsebojnem poznavanju, zlasti pa v boju narodov za lastno osvoboditev in neoviran razvoj.
Lahko rečemo, da je nekaj simboličnega v pobudi Pomurske založbe, ki sicer leži na skrajnem severu naše domovine, ob levem bregu Mure, vendar je krepko stopila v središče plodnega mednarodnega sodelovanja. Njeno vse vplivnejše delovanje na glavnih meridianih mednarodnega dogajanja zgovorno priča, da v neuvrščeni Jugoslaviji, ki vodi politiko dobrega sodelovanja in odprtih meja, vsakdo, brez ozira na svoj geografski položaj lahko postane tudi nosilec pobud osrednjega pomend. Seveda mora imeti jasen program in pogum. S knjižno zbirko Mostovi Pomurska založba potrjuje, da ima eno in drugo.«
Tako je v uvod Bibliografije knjižne zbirke Mostovi, ki je izšla ob 10. letniku zbirke, zapisal dr. Anton Vratuša. Bibliografijo je sestavila Niki Brumen, zbirko tako imenovanih prezrtih romanov pa je predstavil njen urednik Jože Hradil. »Zbirka Mostovi je nastala po tehtnem preudarku, spoznanju, da smo tudi na Slovenskem (kot povsod po svetu) pravzaprav enostransko seznanjeni z literarnimi deli, ki jih dobimo s prevodi tako imenovanih velikih literatur velikih narodov — medtem pa ne poznamo niti svojih sosedov. Spoznali smo namreč, da slovenske književnosti ne poznajo po svetu — pa naj še tako glasno zagotavljamo, da je dobra, vredna številnih prevodov. S tarnanjem ni mogoče priti daleč — povejmo kar naravnost: tudi pri posredovanju umetniških del odloča denar (dolar). Z velikimi sredstvi je mogoče poskrbeti za veliko reklamo in prodati tudi najslabše blago, najslabšo knjigo, narediti največjo uspešnico... Če imaš dovolj sredstev, lahko vzgojiš celo vrsto prevajalcev — naših, iz tujih jezikov, in tujcev, ki bi prevajali slovensko literaturo v svoj jezik. Najcenejše je pač tako pretakanje iz angleščine (pa tudi v angleščino), najdražji pa je dialog med malimi jeziki. Kar predstavljajmo si, kaj bi bilo mogoče narediti s soočanjem finske in slovenske književnosti — ali pa islandske in katalonske, bengalske in hebrejske. Soočanje med bengalščino in angleščino pa je seveda veliko lažje, zlasti v eni smeri.«
Poživiti kulturno delovanje
Kulturno društvo Arany Janoš iz Gornjega Lakoša je bilo ustanovljeno leta 1977. Prostore v stari šoli so preuredili, da bi lahko organizirali kulturno delovanje za folklorno skupino, pevski zbor in druge dejavnosti. V začetku je bil aktiven likovni krožek, seveda pa je njegovo delo precej odvisno od tega, kdaj so mladi, ki študirajo, doma. G. La-koš je znan po tem, da se veliko mladih odloča za študij likovnih umetnosti. Ustanovili so tudi ritmično skupino, ki občasno deluje, v glavnem pripravlja svoje nastope ob različnih proslavah. Materialno stanje društva ni najboljše, premalo denarja dobijo,
Uspešno sodelovanje
Kulturni zavod Lendava vsako leto popestri svojo dejavnost z novimi oblikami. Ena takšnih, ki se je v zadnjem času dokaj dobro uveljavila, je srečanje s književniki v čitalnici. Takšna srečanja dajejo možnost, da se bralci neposredno spoznajo s književniki in njihovimi deli. Pred nedavnim je bil gost na literarnem večeru književnik Ivo Zorman. Ljubitelji knjig imajo tudi možnost, da se spoznajo s književniki, ki obiskujejo šole ob tekmovanjih za bralno značko. Gostje literarnih večerov so bili in bodo tudi književniki madžarske narodnosti, domači in z Madžarske. Takšna oblika delovanja knjižnice in čitalnice je postala za ljubitelje književnosti zanimiva.
Jani D.
JUBILEJNI MOSTOVI
10. LETNIK KNJIŽNE ZBIRKE POMURSKE ZALOŽBE MOSTOVI prinaša dela: ISABEL ALLENDE: HIŠA DUHOV — roman iz Čila, ki ga je prevedel Janko Moder, CON-DE MARYSE: ŠEGU — roman iz Malija, ki ga je prevedla Biserka Cvjetičanin, PHILIPPOS DRAKODAIDIS: OTOK V LUNINEM POPKU — roman iz Grčije, ki ga je prevedla Klarisa Jovanovič (avtor pa je bil povabljen na tiskovno konferenco, ki je bila ta ponedeljek v prostorih Društva pisateljev v Ljubljani), ŠAHIDULA KAJSAR: MORNARJEVA ŽENA - roman iz Bangladeša, ki ga je iz ruščine prevedla Alenka Stanič, ŽIVO-JIN PAVLOVIČ: ZID SMRTI — roman iz Srbije, ki ga je prevedel Denis Poniž, in MUHAREM SERBEZOVSKI: ZA DEŽJEM PRIDE SONCE dva romana (PISANI DIAMANTI in CIGAN A KATEGORIJE), ki ju je prevedla Danila Hradil-Mo-har.
Preplet misli, ki so botrovale izidu nove knjižne zbirke pred desetimi leti, je glavni urednik Pomurske založbe razpredal v smeri želja in njihove realizacije.
»Želeli smo se vsaj delno, s šestimi knjigami na leto iztrgati iz dosledne zagledanosti v velike književnosti velikih jezikov, vendar pa je potrebno paziti tudi na druge pomembne odtenke, med
drugim tudi na jasno jezikovno in prostorsko omejevanje. Napak bi namreč ravnali, če bi pri
JOŽE HRADIL — urednik knjižne zbirke Mostovi, glavni urednik Pomurske založbe, knjižni prevajalec in literarni kritik, ki je v začetku preteklega meseca v Budimpešti prejel odlikovanje — spominsko plaketo PROLITTE-RIS HUNGARICIS in diplomo za prevajanje madžarske književnosti v slovenščino in njeno posredovanje v Jugoslaviji. Predsedstvo madžarskega Pen kluba podeljuje ta priznanja že skorajda štirideset let, iz Jugoslavije (točneje Vojvodine) pa sta ga doslej prejela le dva avtorja: Sava Babič (1971) in Mladen Leskovac (1976).
majhnost kake književnosti. Mostovi morajo iskati nacionalno identiteto, posredovati literarno podobo vsakega naroda, narodnosti, ne glede na jezik, v katerem se ta ali ona književnost izraža,« je prepričan. »Zbirko smo ustanovili skorajda brez praznih
da bi lahko še bolj razvili kulturno delovanje. Za potrebe krajanov pa društvo pripravlja še gostovanje tujih kulturnih skupin, tudi iz zamejstva. Želijo, da bi
Uspešno delovanje čitalnice
Sodelovanje med kulturnima društvoma Feher Jani iz Dolge vasi in kulturnega društva iz Zalalova na Madžarskem je iz leta v leto uspešnejša. Člani obeh društev se srečajo vsako leto in ob takšnih srečanjih pripravijo kulturni program, v katerem želijo prikazati delovanje društva. Srečanja izkoristijo tudi za izmenjavo izkušenj pri delu na kulturnem področju. Pred dnevi so v Dolgi vasi sprejeli svoje zamejske goste, ki so se predstavili s pestrim kulturnim programom, v katerem so sodelovali pevski zbor, lutkovna skupina in plesalci narodnih plesov. Kulturno društvo Feher Jani iz Dolge vasi bo prihodnje leto obiskalo Zalalovo. Jani D.
upov, da bo to naše delo morda vendarle kdaj naletelo na kak recipročen odmev pri kakem drugem manjšem narodu, založniku (čeprav je nekaj drobcev kanilo tudi v to posodo). Ves čas se namreč zadovoljujemo z zavestjo, da smo za to (nekomercialno) dejanje poplačani drugače: presajanje tujih umetnin v naš kulturni prostor je brez dvoma bla--godejno sprejemanje dobrin, s katerim bogatimo svoj lastni miselni in čustveni svet!
Pri zbiranju sodobnih romanov iz zakladnice prezrtih književnosti sveta (imenujemo potemtakem te književnosti kar s tem izrazom) nas seveda ne more voditi samo želja po delih, ki bi morala biti za vsako ceno literarno dognana, umetniško prepričljiva ali celo tržno privlačna — ne nalašč iščemo celo tam, v tistih deželah, kjer se književnost šele prebuja: veseli smo skorajda vsakih proznih sporočil, zadovoljuje nas tudi slabotnejša literarna izpoved — tam, kjer ni boljše —, samo daje iskrena in človeško dognana,« poudarja Jože Hradil. Pridaja pa, da sc^imeli najbolj srečno roko pri prevodih romanov iz sodobne afriške književnosti. Izdali so jih petnajst in tako dokaj kompleksno osvetlili sodobni afriški roman, mostove pa v minulih desetih letih postavljali tudi z drugimi deželami. Predvsem z latinsko Ameriko, od koder je vrsta odličnih avtorjev, pred katerimi je zadnje čase ostrmel ves literarni svet: Argentincem Cortazarjem (Dobitnik), Kubancem Carpentierjem (Eksplozija v katedrali), Mehičanom Fuente-som (Smrt Artemia Cruza), Brazilcem Veigom (Ura prežvekovalcev), Cilen-ko Allendejevo (Hiša duhov) in predvsem Kolumbijcem Marquezom (Kronika napovedane smrti in druga dela).
Tudi iž manj znanih književnosti evrpskih dežel so v zbirki dela, ki jih je moč uvrstiti med največje literarne dosežke sodobnega romanopisja. Pri njihovem prevajanju pa je vrsta težav jezikovne narave, ki jih je treba premostiti s pomočjo drugih (posrednih) prevodov.
Glede na to, da so bili v desetih letih vzpostavljeni mostovi s sedemintridesetimi deželami sveta, je to razumljivo in opravičujoče, spodbudna pa ugotovitev, da je naklada posameznih romanov stalna — dva tisoč izvodov. Ni torej zavidljivo visoka, meni Jože Hradil, z zadovoljstvom pa ugotavlja, da so zadnje leto Mostove prodali laže kot prvo.
Brigita Bavčar
staro šolo še bolj uredili in v G. Lakošu omogočili nastop kvalitetnih skupin. Pri tem jim pomaga krajevna skupnost.
Jani D.
Komisija za delovna razmerja pri TOZD OŠ Odranci
razpisuje
dela in naloge PU za razredni pouk v oddelku PB za določen čas od 2. 2. do 30. 6. 1987. Rok prijav 15 dni.
kulturni koledar
PONEDELJEK, 29. DECEMBRA
LJUTOMER— Ob 19.30 se bo v domu kulture začela tradicionalna kulturna prireditev S PESMIJO IN PLESOM V NOVO LETO. Program pripravljajo skupine in sekcije kultumoume-tniškega društva Ivan Kaučič, nastopil pa bo tudi OBMEJNI SIMFONIČNI ORKESTER.
razstave
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava del likovnikov GRUPE 676, ki jo sestavljajo Ivo Bošnjakovic, Endre Gbnter, Ivo Hirci, Oto Jurgec, Geza Kocan in pokojni Jovo Radovič.
V galeriji Kluba mladih so razstavljene skulpture Milivoja Ro-ša-Mikija.
»V poskusu orisa ustvarjalnosti Milivoja M. Roša se ne morem izogniti zaznamku njegove svojstvene pojavnosti, ki jo spoznavam na poti več kot desetletnega »drugovanja«; že takrat, v času največjega razcveta »šank« kulture, se je komaj več kot petnajstletni mladenič udeleževal večplastnih ustvarjalnih seans, katerih razpon ni izključeval niti panoge nacionalnega športa niti intelektualnih spoznanj, ki so jim v veliki meri botrovali Alan Ford, različni vojni in zgodovinski romani ter, ne nazadnje, neskončno dolga neskladja, katerih zven je v novi dan uglaševala Aurora. V čudoviti zagnanosti in razdajanju lastne energije je Roš počenjal početja, ki so mu odstirala meglice konstrukta obdajajočega; muze navdih-njenj so rojevale spoznanja, izoblikovana skozi nenehno ustvarjalno delo, rojevajoč drugačnost osmislitve bivanja. Ustvarjalno nemir — kot prinašalec vedno spreminjujočega zaznamovanja sebe v prostoru in času — se pri Mikiju kaže v iskanju novih možnosti umetniškega izraza.
V zadnjem času M. M. Roš namenja vse več ustvarjalnih naporov likovnim stvaritvam. Že ob znameniti »garažni« predstavitvi »varvarkov«, v aprilu letos, smo dobili dokaj jasen vpogled v kiparski koncept, ki zaznamuje Roševe male plastike. Ciklus železnih skulptur se kaže kot pristen predvsem zaradi pristopa v iskanju adekvatne kiparske forme železnih odpadkov. Oblikovnost najdenih železnih kosov zaznamujeta otroška igrivost in stilizacija v iskanju antro-pomorfnosti. Pomemben korak — v kiparskem prizadevanju Milivoja M. Roša — predstavlja serija skulptur, nastalih iz gline. V procesu raziskovanja materiala je naletel na kopico kiparskih problemov, od reševanja vo-luminoznosti do željenih učinkov plastičnosti skulpture. Da je v svojih prizadevanjih uspel, kažejo njegove »ekspresivno« zasnovane plastike. Zastrašujoč učinek otrplega krika preveva celo figuro, konkavna forma plastike pa še povečuje, nje izpovedno moč.« Tako je zapisal JANEZ BALAŽIČ, dopolnil na sobotni otvoritvi razstave dogodek z izborom ustreznih diapozitivov. Svoje je za pravo vzdušje pod oboki soboškega gradu v Klubu mladih pridala glasba po izboru Janka Lešnika, interpretacija izbornih misli slavnih mož, ki jih je izvirno citiral Dušan Radič, in bil upodobitev gline avtor skulpture Milivoj Roš.
LENDAVA - V Galeriji Lendava je še vedno odprta razstava 14. mednarodne likovne kolonije.
LJUTOMER — V Galeriji Ante Trstenjak je na ogled razstava z naslovom Trg Ljutomer (1342-1927).
Ljutomer
Fischerjev bakrorez	0*$
iz lota 16Rn	»C
RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin so na ogled dela Leopolda Strnada.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA V Murski Soboti so: Robert Ludlum - HOLCROTTOVA ZAVEZA 1/2 (Pomurska založba), Edvard Kocbek DNEVNIK 1951-1952 (Globus) in H. Ch. Andersen, Marija Lucija Stupica - MALA MORSKA DEKLICA (Mladinska knjiga).
VESTNIK, 25.DECEMBRA 1986 STRAN 5
POGOVOR Z VODJO KADROVSKE SLUŽBE V AVTORADGONI
Kdo in zakaj se izogiba Avtoradgone
Tačas je v delovni organizaciji Avtoradgona v Gornji Radgoni, kjer je zaposlenih 1340 delavcev, 28 pripravnikov. Avtoradgona je znana po dobri organizaciji pripravniškega dela, za kar skrbijo mentorji (njihov mentor je bil letos imenovan za mentorja leta), vsi pripravniki pa kljub temu ne opravijo takoj prvič pripravniškega izpita. Vendar pa bodo z njimi samo nadomestili izgubo ob veliki fluktuaciji — Avtoradgona je namreč znana tudi po tem, odsotnosti z dela ter v zadnjih letih vse pogostejšem odhajanju vodilnih delavcev. Počutje na delovnem mestu, nizki osebni dohodki, delovne razmere, možnost napredovanja ... To so po mnenju vodje kadrovske službe Draga Horvata najpomembnejši vzroki kadrovskih problemov Avtoradgone. Od leta 1980 je vodja kadrovske službe in takrat so sprejeli načrt, kako bi spremenili kadrovsko sestavo zaposlenih. Bili so že na dobri poti... Prihodnje leto naj bi tudi kadrovske zadeve obravnavali z računalnikom. Vendar pa Drago Horvat meni, da je vseeno, če dobijo podatke prej ali dva tedna kasneje, če potem nihče ne ukrepa.
Drago Horvat, referent za izobraževanje in vodja kadrovske službe v DO Avtoradgona, je odgovoril še na nekaj vprašanj:
Koliko so po vašem mnenju kadri pomembni za uspešno poslovanje neke delovne organizacije, na primer v kovinskopredelovalni industriji?
»Ugotavljamo, pač glede na dosedanje izkušnje s podobnimi problemi, da so se vse delovne organizacije kovinskopredelovalne industrije v Pomurju znašle v težavah zaradi kadrovskih problemov. Vedno, ko smo govorili o programih in poslovni usmerjenosti DO, so bili ti povezani s pomanjkanjem ustreznih kadrov. V Pomurju je premalo diplomiranih ekonomistov, prav poseben problem pa so diplomirani inženirji strojništva, inženirji strojništva prve stopnje in podobno.«
Kakšna je sestava zaposlenih v Avtoradgoni in kak
šen uspeh imate z razpisi štipendij?
»V Avtoradgoni si močno prizadevamo, da bi izboljšali sestavo zaposlenih. Podatek, da imamo v tem trenutku od 1340 zaposlenih samo 1,3 odstotka delavcev z visoko in 2,5 odstotka delavcev z višjo izobrazbo, opozarja, da bomo morali nekaj storiti. Nujno je izboljšati sestavo zaposlenih po izobrazbi, če želimo uspeti z novimi proizvodnimi programi na tujem trgu. Vendar pa nas pesti še več problemov, ki so povezani s prvim. Tu je na primer velika fluktuacija kadrov (lani 20-, letos 21-odstotna). Skrb zbuja tudi 11-odstotni bolniški dopust (jugoslovansko povprečje je 7,5 odstotka), največ pa ga ko* ristijo delavci, ki so stari od 20 do 25 let.
Vzroki so predvsem nedorečenosti v poslovanju Avtoradgone, nizki osebni dohodki in pa tudi — kar ugotavljamo mi sami, v hiši — kriza vodenja, ki pa je le
posledica pomanjkanja kadrov. Velik problem za nas predstavlja tudi prehajanje naših delavcev v druge delovne organizacije, ki tačas mogoče poslujejo boljše od naše, imajo obetavnejše programe. Kljub vsemu pa je Avtoradgona med delovnimi organizacijami na prvem mestu, in to po številu razpisanih štipendij. V letu 1986 smo razpisali 31 štipendij za visoke, višje in srednje šole, vendar smo jih lahko podelili le 18. Ni namreč zanimanja in kandidatov za študij na določenih smereh, ki bi jih mi nujno potrebovali.«
In kako boste dobili te kadre, ki jih tako nujno potrebujete? Boste zvišali osebne dohodke ali prej uredili razmere v domači hiši?
»Ja, glede osebnih dohodkov je treba reči, da jih bo Avtoradgona morala nujno zvišati. Vendar pa to ni tako enostavno, ker politika osebnih dohodkov ni odvisna samo od naših želja, temveč predvsem od naših možnosti. To je začaran krog: ko ni kadrov, ni poslovne uspešnosti, zato ni denarja in ni mogoče kar tako naenkrat zviševati osebnih dohodkov. Drugi problem, s katerim se tukaj srečujemo, je uravnilovka, do katere smo prišli in se je zavedamo. Morali jo bomo čim prej odpraviti.
Avtoradgona bo morala nujno dobiti kadre zunaj pomurskega območja. Seveda bo morala prej zagotoviti ustrezna sredstva za nakup stanovanj in pa ponuditi še kaj drugega — zadostni druž
beni standard, možnost strokovnega napredovanja, usposabljanja ...
Veliko vaših strokovnjakov pa je odšlo opravljat druge funkcije, celo družbenopolitične, čeprav se vsi v občini zavedajo, da ste v težkem položaju?
»Toliko razpisov del in nalog, kolikor smo jih imeli v raznih časopisih po vsej Sloveniji zdaj v pol leta, nismo imeli v zadnjih šestih letih. Tako smo na primer iskali ljudi (za kar dobra delovna mesta) za vodjo tozda Transport, za pomočnika direktorja za pro-izvodno-tehnična vprašanja, vodjo prodaje, vodjo razvoja.
Ja, tole je res poseben primer. Celotna družbenopolitična skupnost in vodstvo družbenopolitičnih organizacij v občini vedo za naš problem. Vedo tudi, da je razvojna služba srce delovne organizacije in porok uspešnega nadaljnjega razvoja. In sedaj nam odpeljejo prav vodjo razvoja. To pa pomeni, da se bomo ponovno srečevali s problemi razvijanja novih programov in uspešno organizacijo razvojne službe. Menim, da usoda Avtoradgone ne more biti le v rokah njenih delavcev, ampak tudi v rokah celotnega vodstva družbenopolitične skupnosti, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij. Zavedati bi se morali, da nam pomembnih kadrov (takih primerov je še več) v tako kritičnem trenutku ne bi smeli odpeljati.«
Bernarda Peček
V Varstroju 57 predlogov I
Da je inovativna dejavnost v lendavskem Varstroju (poleg I Nafte) najobsežnejša — o tem ni dvoma. Varstrojevci so namreč B tudi letos pobrali največ nagrad za inovacije, ki jih je podelila občinska raziskovalna skupnost. Kot nam je povedal Ivan Oletič, n ki je v Varstroju referent za inovacije (stavimo roko v ogenj, če I imajo tako poklicno delovno mesto še kje v Pomurju, vemo pa, | da imajo referente za šport!), so delavci Varstroja letos že dali " 57 inventivnih predlogov, od tega 6 netehničnih. Tudi taki so lahko koristni! Nekaj predlogov je že povsem konkretno uresniče- H nih. Recimo: varilni usmernik varus 400, za katerega so dobili I na razstavi na Reki srebrno plaketo. Nova je tudi varilna napra- I va dvotočkovna »enotka«, s katero je omogočeno spajanje dveh S pločevin z varjenjem samo na eni. To pa seveda tedaj, kadar ni mogoč zvar na obeh straneh. Inovativni predlogi, za katere je že — značilno, da jih daje vse več skupin delavcev, ne le posamezniki, I prihajajo do izraza tudi pri gradnji raznih izdelkov varilne tehni-  ke, kadar je treba pri izdelavi upoštevati posebne želje oz. potre- B be določenega naročnika. Gre za svojevrstne unikate. Novatorji pa pridejo na svoj račun tudi v drugih tozdih Varstroja. V tozdu  Montaža-Purlen je oz. bo nekaj novosti pri razteznih posodah za I centralno gretje. Te so sicer že doslej boljše od uvoženih, saj je v J njih mogoče zamenjati gumo. S tem seveda nismo opisali vseh novosti. V Varstroju menijo, da imajo zaradi inovativnih predlo- m gov 10 milijonov dinarjev koristi. Oddolžili so se tudi inovator- H jem, ki so jim doslej izplačali milijon 406 tisoč dinarjev. Kako I tudi ne, ko pa je bilo sprejetih 30 novih izdelkov!	
V Varstroju imajo pravilnik o nagrajevanju inovatorjev, ven- B dar so ugotovili, da ima nekatere pomanjkljivosti. Nov pravilnik, B ki ga bodo skušali v krajšem času pripraviti, naj bi mobiliziral B vse delavce, da na svojih delovnih mestih ne bi bili le »samodejni avtomati«, ampak da bi se bolj ozrli naokrog in skušali predla- H gati kaj, kar bi bilo v korist njim (izboljšava na delovnem me- B stu), sodelavcu, vsemu kolektivu. No, tu pa smo že pri razvojnih g službah! Pravilnik bo tudi te motiviral, saj ne bo izključeval možnosti, da dobi nagrado za koristen predlog, tehnično izbolj- n šavo, izum ... tudi tisti, ki se s tem poklicno ukvarja.
Vse najboljše o graškem obratu Modnega salona
   loške
|rgS tovarne hladilnikov
— K—   škbfja loka
TOZD VITRINA LJUTOMER
LTH ima veliko tradicijo s proizvodnjo hladilnic. Montažne hladilnice, ki jih izdelujejo v tozdu LTH, VITRINA v Ljutomeru, so namenjene hlajenju in zamrzovanju. So iz pločevinastih elementov, polnjenih z poliuretanom.
SREČNO !N USPEŠNO IVOVO 1987. LETO! J
S proizvodnjo hladilnih vitrin je LTH začel leta 1966. Sprva so bile hladilne vitrine manjših dimenzij in so imele vgrajene hladilne agregate, z leti pa so program dopolnjevali z večjimi hladilnimi in zamrzovalnimi vitrinami, namenjeni klasičnim trgovinam, samopostrežbam in prodajnim centrom (evro program, kontejner vitrine, sladoledne vitrine).
»Po osmih letih in začetnih za-petljajih smo dosegli tako zavidljivo raven tudi pri samoupravi, da je ta naš obrat kot družina v malem. Je samostojna celica, kjer odločajo o svojem dohodku, normativih, nakupih stanovanj, skratka, rad bi se zlil s krajevno skupnostjo, v kateri stoji. Zaposleni delajo v eni izmeni, si prilagajajo delovni čas, imajo tople malice in so izredno zadovoljen kolektivček, za katerega smo v naših dolgoročnih načrtih predvideli nadaljnji in hitrejši raz
voj.«
Direktor Modnega salona iz Titovega Velenja Marjan Gaberšek, ki smo ga v eni od zadnjih delovnih sobot dobili pri Gradu na Goričkem, ni skrival zadovoljstva ob tem, ko je obširneje pojasnjeval razvojno strategijo in taktiko delovne organizacije in v njeni sestavi vlogo in položaj graškega obrata. »Organizirali smo se po vzoru zahodnoevropskih podjetij in se meja zaposlenih giblje med 300 in 400 delavci. S tem dosegamo izredno hiter preustroj. Letno proizvedemo čez 500 različnih izdelkov v izredno majhnih serijah, kar terja izjemno veliko znanja in visoko stopnjo tehnološke usposobljenosti ... Če smo pred tremi leti iztržili pri prodaji v Italiji za športno jakno 15 tisoč lir, dobimo danes, ko sodelujemo z najbolj znanimi italijanskimi partnerji, kot je recimo Legn, za športno jakno čez. 30 tisoč lir. Dosegli smo torej vzorno raven kakovosti in spoštovanja rokov, ki jo želimo obdržati, hkrati pa se zavihteli v precej višji cenovni razred.«
Na razpotju
Modni salon v Titovem Velenju je enovit delovna organizacija s 330 zaposlenimi in poslovnimi enotami ali stroškovnimi mesti ali neuradno kar tozdi. Graški obrat je pri ustvarjanju in delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke tako rekoč samostojen, le da nima — kot sicer temeljne organizacije — lastnega žirora-čuna. Pri kadrih so na pomembnem, nemara usodnem razpotju. Zavedajo se, da bi pomenilo nespretno vlaganje v posodabljanje proizvodnje in usposabljanje zaposlenih nazadovanje. »V obratu Grad smo že pred leti začeli načrtno kadrovati. Vsako leto smo v povezavi z osnovno šolo v kraju želeli razpisati deset štipendij in vsem zagotoviti delovno mesto. Zadnja tri leta ugotavljamo manjše zanimanje, tako
Nova jzmena ob desetletnici
da razpisane štipendije niso bile podeljene. Zdaj zanimanje za tovrstno izobraževanje spet raste, in zato nameravamo v letih od 1987 do 1989 več štipendirati ter ob desetletnici obrata leta 1988 z razširitvijo in tehnološko posodobitvijo proizvodnih prostorov uvesti novo izmeno-. Zato je nujno, da so tu zaposleni predvsem tisti delavci, ki so končali najmanj dveletno, če ne triletno šolo za konfekcionarje,« so skupne ambicije Velenjčanov in Goričancev.
V graškem obratu končujejo ukrojene izdelke in jih neposredno pošiljajo na tržišče
Letno razpišejo v delovni organizaciji 20 štipendij in vsem tistim, ki želijo nadaljevati z usposabljanjem, to tudi omogočijo. Izkazalo se je namreč, da so kadri, ki so jih sami vzgojili, največ vredni. Poseben pomen ima to zavoljo uvedbe računalnika v velenjski krojilnici, kar naj bi se zgodilo že prihodnje leto in bo terjalo dodatno znanje in usposobljenost. Ob uvajanju najsodobnejših strojev in obnavljanju strojnega parka je v letu 1987 glavna naložba ravno posodobitev krojilnice, kar je glede na izreden tehnološki napredek v svetu že lep čas spoznala nujnost. Krojilnica je namreč začetek dela tudi za obrat Grad — nanjo pa so tudi vezani vsi proizvodni obrati v Titovem Velenju — kajti ta prevzema ukrojene izdelke in jih končuje, potem pa gredo neposredno h končnemu porabni-Smer — elitni zahodni butiki
Kako pa je v Modnem salonu z razvijanjem in spodbujanjem delavske ustvarjalnosti?« Nas sistem nagrajevanja je sestavljen iz več elementov in povezan s posa
meznim ter skupinskim doseganjem normativov, kakovostjo dela in poslovnim uspehom celotne delovne organizacije. Ne moremo govoriti o izumih, čeprav vsa; ko izboljšavo v pripravi dela ali pri skrajšanju delovnega postopka obravnava delavski svet in jo ustrezno nagradi. Ne gremo se torej ceremonij s prijavljanjem, kajti sodim, da je delavec najbolj zadovoljen, če uresničitev dela takoj občuti v kuverti,« je pripovedoval direktor Gaberšek.
Medtem ko so se delavke zbi-
rale pred lično zgradbo obrata, kjer jih je že čakal avtobus, smo v vratarnici, ki je hkrati jiisarna vodje obrata, sklenili nas kratek pogovor takole: »Ste pred zahtevnim procesom preustroja. Kakšnim?« »Usmerjeni smo v zelo širok spekter majhnih serij izdelkov, kar zahteva znanje, tehnologijo, . kakovost, in dosledno spoštovanje rokov. Naša razvojna strategija je omejena zgolj na najvišjo možno obliko sodelovanja z vsemi butiki, ki na Zahodu predstavljajo za nas najvišjo možno ceno. V najkrajšem času pričakujemo, da bomo v najvišjem cenovnem razredu ne samo za domačega kupca, ampak — kar je za nas najbolj spodbudno — za kupce na svetovnem trgu. Visoka stopnja konkurenčnosti torej? Naš program delimo na pomlad, poletje, jesen, zimo in razvijamo tudi del visoke mode.
Naš glavni program ostaja še naprej športni stiloblačenja, ki ima najhitrejše, najboljše trende v svetu.«.
Branko Žunec
Slovenija ceste tehnika
n. sol. o., Ijubljana, titova 38
TOZD MEHANIČNI OBRATI MURSKA SOBOTA
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1987!
STRAN 6
VESTNIK, 25.DECEMBRA 1986
kmetijska panorama
PRIPRAVE NA 25. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM--
Najbolje obiskan in osrednji kmetijsko-živilski sejem
VKLJUČEVANJE SREDNJE
KMETIJSKE ŠOLE V OKOLJE
Čeprav se še ni izteklo leto 1986, ko sta bila v Gornji Radgoni uspešno organizirana dva sejma (sejem embalaže in kmetijsko-živilski sejem), so se že začele priprave na sejemsko leto 1987. Spomladi bo gradbeni, avgusta pa jubilejni 25. mednarodni kmetijsko-živilski sejem.
V petek, 19. septembra, so se v prostorih uprave Pomurskega sejma v Gornji Radgoni zbrali člani izvršnega odbora in odbora za strokovni program. Skoraj 200 tisoč obiskovalcev in 1100 razstavljalcev iz 15 držav na 24. sejmu dokazuje, da je radgonski postal najbolje obiskan sejemt v Sloveniji, hkrati pa tudi osrednji kmetijsko-živilski sejem. Čeprav so razstavni prostor v minulih letih razširili, ga bo potrebno do začetka jubilejnega sejma še bolj. Že v prihodnjih mesecih naj bi postavili halo perutni-narjev, povečati morajo število telefonskih priključkov in izboljšati električno napeljavo. Poleg razstave goveda, ki je bila vsa leta do sedaj najpomembnejša in najkakovostnejša v Sloveniji, bodo na sejmu prihodnje leto poskušali organizirati tudi slovensko razstavo konj.
Že uveljavljena so ocenjevanja inovacij, mesnih izdelkov in vina (pojavil se je predlog, da bi v prihodnje ocenjevali le vina zasebnikov-kooperantov), uvedli pa naj bi še druga ocenjevanja, kakor ocenjevanje si-
V kmetijstvu nekoliko ugodnejše
Leto se izteka in tudi pomurski kmetijci bodo potegnili črto pod letošnje rezultate. Kot vse kaže, kmetijstvo letošnjih resolu-cijskih ciljev ne bo uresničilo, saj je ob dobrih rezultatih v poljedelstvu-slabše rezultate zabeležila živinoreja in tako bo pridelava hrane v celoti nekoliko nižja, kot so planirali za leto 1986.
Čeprav proizvodni rezultati
SOZD MERKATOR — KIT, n. sub. o.
Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske
TOZD
Agromehanika
Kranj — Hrastje 52 a"
Centrala: (064) 23-059, 28-273, 28-274, 27-285, 24-372
Prodaja nadomestnih delov in mehanizacije: (064) 23-485
Komerciala: (064) 24-778
KMETOVALCI!
Smo generalni zastopnik tovarne Tomo Vinkovič iz Bjelovara za vso Slovenijo in smo za kupce pripravili posebno ugoden nakup.
PRI PLAČILU Z GOTOVINO ZA TRAKTORJE TOMO VINKOVIČ SO KUPCI DELEŽNI POSEBNEGA POPUSTA V VIŠIN110 ODSTOTKOV IN DODATNE GARANCIJE - POPRAVILA TRAKTORJA V GARANCIJSKEM ROKU TRI DNI OD PRIJAVE OKVARE.
----------------------------------------------------------------: TRAKTOR TV J
Prodajamo tudi traktorje in priključke iz proizvodnega programa IMT Beograd, katerega generalni zastopnik smo za zahodni del Slovenije — UGODNE CENE — KRATKI DOBAVNI ROKI. Za oba programa so zagotovljeni rezervni deli in servis.
PRODAJA: PSC MARIBOR, Primorska 9, tel. (062) 38-080, 38-861 (v bližini tovarne
Swaty), PSC Kranj, Hrastje 52 a, tel. (064) 24-778
rov, piva, kruha ... Sejem je namreč tudi mesto za razglasitev najboljših rezultatov pri razvoju kmetijstva in 25. kmetijsko-živilski sejem naj to potrdi. Na razstavi bi predstavili tudi razvoj kmetijske mehanizacije v minulih 25 letih, izboljšanje vseh drugih tehnoloških postopkov ter razpisali natečaj za najboljše rešitve. V okviru sadjarske in vinogradniške pridelave bodo predstavili najnovejše dosežke pri zaščiti in uporabo računalnika.
Radgonski kmetijsko-živilski sejem pa slavi tudi po kakovostnem spremljajočem strokovnem programu. Udeleženci posveta so menili, da ta na minulem sejmu v letu 1986 ni bil med najboljšimi. Zato bodo vsa predavanja in predavatelje za prihodnje sejme prijavili na centru za pospeševanje kmetijstva Zadružne zveze Slovenije. Prav tako bodo na zvezni komite za kmetijstvo in Gospodarsko zbornico Jugoslavije poslali prošnjo za sofinanciranje priprave strokovnega programa.
Seje seje udeležil tudi Milan Kneževič (republiški komite za
pomurskega kmetijstva niso v celoti zadovoljivi, pa bodo nekoliko ugodnejši finančni rezultati. Soboška Mesna industrija, ki je bila po devetih mesecih med največjimi pomurskimi izgubarji, bo tudi letos 1986 zaključila z rdečimi številkami, vse pa kaže, da bo preostali del kmetijstva brez izgub. Tako se ponovno potrjuje praksa, ki je prisotna v zadnjem
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), ki je dejal: »Sejem je prerasel lokalne okvire, vključuje že podjetja in razstavljalce iz tujih držav, zato bi ga bilo potrebno podpreti. Pestrost in kakovost naj bosta cilj, to pa naj pomaga k uspešnejšemu vključevanju na mednarodno tržišče ... Kako dograditi kakovost sejma in kako predstaviti slovensko kmetijstvo? Do sedaj smo dajali poudarek mehanizaciji in živilski industriji, premalo pa primarni kmetijski proizvodnji. Vzrok je verjetno v tem, da je največji del tega v zasebni lasti. Na prihodnjem sejmu mu je potrebno posvetiti posebno pozornost, ponazarja naj specifiko in dosežke slovenskega kmetijstva. Njegov cilj pa mora biti dvigniti primarno proizvodnjo, da bomo čim več in čim ceneje pridelovali . .. Približujemo se temu, da bomo tudi pri nas imeli presežke, zato se moramo vključevati v mednarodno tržišče. Kajti ni dovolj znati proizvajati, ampak tudi znati prodajati — na trgu pa kakovost zmeraj najde pravo mesto.
Na jubilejnem 25. sejmu v Gornji Radgoni leta 1987 bodo posebno pozornost namenili tudi živilski industriji in kakovosti hrane, zato bo njegov moto Znanje-kakovost-izvoz.
Bernarda Peček
času, ko ob doseganju slabših proizvodnih rezultatov v kmetijstvu dosegajo ugodnejše finančne rezultate. To nenazadnje potrjujejo tudi rezultati za devet mesecev, ko se je celotni prihodek v kmetijstvu povečal za 71 odstotkov, medtem ko je dohodek bil višji za dobrih 148 odstotkov, akumulacija pa kar za 187 odstotkov.	L. K.
Šola že vsa leta sodeluje z družbenimi kmetijskimi obrati KG Rakičan, kjer učenci opravljajo del praktičnega pouka ter proizvodnega dela.
V zadnjem času se je poglobilo tudi sodelovanje s kmetijskimi zadrugami zaradi proizvodnega dela na usmerjenih kmetijah, štipendiranja učencev, ki ostajajo na kmetijah, pripravništva ter strokovnih srečanj učencev in strokovnjakov pospeševalcev.
Šola je že od 1. 1960 poljedelski center za severovzhodno Slovenijo. Na lastnih njivskih površinah delamo številne sortne poskuse z vsemi glavnimi poljščinami : pšenico, ječmenom, ržjo, koruzo, krompirjem, stročnicami, travami in krmnimi rastlinami. Predstavitveni poskusi pa so še z vrtninami in zdravilnimi zelišči.
Večletni rezultati poskusov služijo pri uvajanju novih sort in poljščin v široko pridelavo. Poskusi se izvajajo v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije, Biotehniško fakulteto v Ljubljani in selekcijskimi inštituti v drugih republikah.
Vsako leto so organiziran' ogledi poskusnega polja pšenice in koruze, ki se jih udeleži prek 100 kmetijskih strokovnjakov iz vse Slovenije.
Pri raziskovalnih skupnostih pomurskih občin se šola od leta 1980 vključuje v znanstveno raziskovanje z raziskovalnimi nalogami s področja rastlinske pridelave.
V letu 1972/73 je sklad za pospeševanje kmetijstva pri občinski skupščini M. Sobota dodelil šoli finančna sredstva za postavitev 0,5 ha velikega sadovnjaka z vsemi vrstami sadnega drevja. Sadovnjak se sproti obnavlja z novejšimi sortami, v letošnjem letu pa se bo še povečal in posodobil z novejšo tehnologijo. Sadovnjak je namenjen za pouk učencev in kot predstavitveni poskus. Ugoden vpliv sadovnjaka je tudi v tem, da učenci na svojih domovih obnovijo sadno drevje. V sadjarstvu sodelujemo s Kmetijskim zavodom Maribor in tozdom Sadjarstvo pri KZ Panonka.
S KZ Panonko imamo kooperacijsko pogodbo za vzrejo in oddajo mladih pujskov. Svinjak za 25 plemenskih svinj smo zgradili v letu 1983/84 z izdatno pomočjo pomurskih kmetijskih organizacij, zlasti KG Rakičan, ki nam je poleg finančnih sredstev odstopil še zemljišče in zgradbe.
Za interesne dejavnosti učencev smo leta 1984/85 postavili čebelnjak in smo v tesnih stikih s čebelarskim društvom v Murski Soboti.
Na pobudo Hidrometeorološkega zavoda Slovenije smo pred dvema letoma sklenili, da bomo medsebojno sodelovali in odstopili del šolskega zemljišča za postavitev meteoroloških inštrumentov za Hidrometeorološko postajo za Prekmurje.
Poleg proizvodnega sodelovanja pa se že dolgo let vključujemo tudi v izobraževanje kmetij-cev ob delu in iz dela.
Leta 1974/75 nam je tovarna Zmaj zaupala nalogo usposabljanja kombajnistov za vso Slovenijo in del Hrvaške. Letno uspešno
konča 10-dnevne tečaje okoli od 30 do 50 kombajnistov.
V zimskih sezonah so bili po potrebi organizirani 3,5-mesečni tečaji za usposabljanje traktoristov KG Rakičan in KZ Panonka. Udeleženci so obiskovali predavanja iz dela in po 300-urnem izobraževanju dosegli potrebno usposobljenost.
Tečaj za varno delo s traktorjem in kmetijskimi stroji, ki traja 20 ur, je do sedaj na šoli opravilo 2443 udeležencev.
V sodelovanju z Živinorejsko-veterinarskim zavodom v Murski Soboti smo ponovno oživili strokovno izobraževanje kmečkih deklet in žena. Pod vodstvom prizadevne učiteljice Cilke Suki-čeve prirejamo tečaje, ki so razdeljeni na 10 enodnevnih seminarjev skozi vse leto, tako da se v praktični pouk kuhanja lahko vključijo sezonske vrtnine in sadje ter drugi domači pridelki. Na tečajih kmetovalke dobijo tudi kmetijske nasvete za varstvo rastlin, za pridelovanje novih vrtnin, za ureditev okolja ter napotke za prirejo domačih živali.
V zadnjih dveh letih je tečaj uspešno končalo prek 200 žena, ki so si s tem pridobile usposobitev tudi za kmečki turizem. V okvir tečaja spada namreč tudi ponovno uvajanje starih domačih jedi. Ob sklepu žene in dekleta vsako leto pripravijo razstavo svojih izdelkov in kulturni program.
Razvojni načrti pridelave hrane v prihodnjih desetletjih predvidevajo večje izkoriščanje naravnih danosti, večjo intenzifika-cijo kmetijske proizvodnje in večjo količinsko in kakovostno pridelavo.
Brez strokovno usposobljenih kmetovalcev pa tega ne bo mogoče doseči, zato je nujno, da poleg izobraževanja mladine uvedemo redne oblike strokovnega izobraževanja kmetov.
Na šoli smo s tem začeli že lansko zimo, ko smo začeli z izobraževanjem kmetovalcev po
DELAVNO DRUŠTVO VINOGRADNIKOV PREKMURSKIH GORIC GORIČKO
PREKMURCI ŽELIJO BITI
DOBRI VINOGRADNIKI
Nedavno je bil občni zbor soboškega društva vinogradnikov prekmurskih goric — Goričko. Društvo deluje leto dni in ima 367 članov. Največ svoje plodne dejavnosti so člani namenili seznanjanju z vinogradniškimi in kletarskimi veščinami. Poleg predavanj so pripravili strokovne oglede vinogradov v okolici Ptuja in Dunaja.
Društvu pri oskrbi z reprodukcijskim materialom uspešno pomaga KZ Panonka, v zadnjem času pa načrtuje ustanavljanje vinogradniških proizvodnih skupnosti. Člani naj bi bili vinogradniki z večjimi površinami, ki so jih namenili pridelavi vina. Od KZ Panonka bi dobili ugodna posojila, strokovno in drugo pomoč.
Navzoči so se dogovorili, da bodo prihodnje leto posvetili vso skrb izobraževanju članstva, strokovnim potovanjem, ocenjevanju vin, organiziranju narodopisnih vinogradniških prireditev, krepitvi organiziranosti društva in drugim dejavnostim. Vzdušje na občnem zboru je kazalo na to, da želijo biti Prekmurci dobri vinogradniki.
Občnemu zboru je sledilo predavanje inž. Protnerja o negi vina. Številni navzoči so postavljali vprašanja in dobili so poučne odgovore. Izredno številna udeležba je pokazatelj, da je v Prekmurju veliko takih, ki si želijo naliti čistega vina. Med navzočimi je bilo precej nečlanov društva, poudarjeno pa je bilo, da se bodo lahko v prihodnje udeleževali društvenih dejavnosti le člani.
Franček Štefanec
skrajšanem programu, prilagojenem odraslim v KZ Gornja Radgona, TZO Apače. Letos pa so se na novo odprli še 3 oddelki pri KZ Panohki, in sicer v krajih Cankova, Markovci, Zenkovci ter 1 oddelek pri KZ Gornja Radgona — Videm ob Ščavnici. V oddelkih je povprečno 20 udeležencev. Šolanje traja 2 leti, in sicer s strnjenim poukom v zimskem času ter občasnimi praktičnimi prikazi ob zimskih delih.
Pouk je časovno prilagojen udeležencem in poteka v domačem kraju. Pri obravnavanju učne snovi se upoštevajo predznanje in življenjske izkušnje kmetovalcev. Predavatelji se prilagajajo usmerjenosti kmetij in bodo skupaj s pospeševalno službo pomagali pri konkretnih izboljšavah. Po končanem šolanju bodo udeleženci dobili diplomo, ki bo marsikomu potrebna jati dedovanju kmetije.
Vodstvo, organizacijo in del pouka bo izvajala šola s svojimi predavatelji, del pouka pa strokovnjaki pospeševalci ZVZ in KZ.
Ob koncu naj omenimo še sodelovanje s kmetijsko strojno šolo Vep pri Szombathelyu, s katero smo sklenili dolgoletno pogodbo o izmenjavi učencev na strokovni praksi, sodelovanje na športnih ^srečanjih učencev ter strokovnih izpopolnjevanjih učiteljev. Naštete dejavnosti so v zadovoljstvo obeh šol potekale že dve leti, na naši strani s pomočjo KG Rakičan tozd Lendava, KZ Panonka in KZ Lendava.
Iz navedenega je razvidno, da se je šola zlasti v zadnjem desetletju močno vključila v okolje — in veseli smo, da družba ugotavlja, da je šola prek svojih učencev, raznih oblik izobraževanja in usposabljanja odraslih ter po-skusništva močno vplivala na razvoj in napredek kmetijske pridelave v Pomurju.
Rakičan, december 1986
Marija SKLEDAR, dipl. inž. agr.

KMETIJSKI KOMBINAT
RADGONA n. sol o.
VESTNIK, 25. DECEMBRA 1986
STRAN 7
Gostišče IZLETNIK — IGNAC RAJH, Bakovci
Želi srečno in uspehov polno novo leto
vsem svojim gostom, poslovnim partnerjem in sovaščanom!
Obenem sporočamo, da bo gostišče 1. in 2. januarja zaprto.
»BUJRAŠI« SE Z MURO SPOPADAJO ŽE VEČ KOT STO LET
BODO SADOVI DELA
ŠLI V NIČ?
Njegovo Veličanstvo Franc Jožef je 24. marca 1875. leta na Dunaju svojeročno podpisal »Postavo, dotikajočo se vravnave Mure od Redec-kijskega—Gradačkega mostu do štajersko—ogerske meje (v katastralni občini Mure in v krajni občini Cven)«. »Vravnava Mure ima se v času od leta 1875 do najdaije 1894 izpeljati na podlagi vravnalnih krajev upi-sanih v napravljenem vravnalnem načrtu. Stroški se računajo na en milijon petsto in trideset tisoč goldinarjev avstr, vrednote ...«
0 BENČEC ANICA^ (pQ)TILNA w, ^Bakovci- Prečna 6a	76 070
—Srečno novo leto 1987!-
POMURSKI ZDRAVSTVENI CENTER, TOZD ZDRAVSTVENI DOM MURSKA SOBOTA
objavlja
na podlagi sklepa delavskega sveta
JAVNO DRAŽBO
za odpisane osebne avtomobile
ZASTAVA 750 L, letnik 1982, po izklicni ceni 240.000 din, ZASTAVA 750 L, letnik 1983, po izklicni ceni 280.000 din, ZASTAVA 750 SE, letnik 1982, po izklicni ceni 185.000 din, ki bo 29. decembra 1986 ob 15. uri na dvorišču Zdravstvenega doma Murska Sobota, kjer je možen tudi ogled avtomobilov. Varščina znaša 10 % od izklicne cene. Prometni davek plača kupec.

KMETIJSKO GOSPODARSTVO
RAKIČAN, n. sol. o.
Rakičan
ABC Pomurka — KG Rakičan
Pa tudi na levem bregu niso mirovali. Na Ogerskem so celo več kot 200 let prej sprejeli zakon (1655. leta), ki določa gradnjo pregrad na Muri. Leta 1822 je županija Zala dala zgraditi pri Razkrižju presek na površini 1323 arov, da bi naselje obvarovali pred poplavami. Leta 1892 pa je tedanji minister Andor Festetich dal izglasovati z zakonom 500 tisoč forintov za ureditev Mure, z deli pa so začeli 1896. leta. Kot piše dr. Franc Ivanocy v Sombatelskem časniku 25. februarja 1900. leta, »so ojačali tista obmejna mesta, kjer je bila nevarnost največja in so s silno močnim kamnitim nasipom in z velikim presekom zaprli ovinek nad gornjim delom vasi Petanjci ...«
To sta samo dva dokaza, da je nemima reka Mura ogrožala ljudi in da so jo hoteli ukrotiti z uravnavami toka in gradnjo nasipov. Več zgodovinskih podatkov pa lahko najdete v brošuri Razvoj vodnega gospodarstva Pomurja in Podravja, ki jo je ob 110-letnici organiziranega urejanja voda v severovzhodni Sloveniji izdalo Vodnogospodarsko podjetje Maribor.
Kot piše Koloman Podlesek v omenjeni brošuri, je »v letih od 1966 do 1970 imela pri regulacijskih delih prednost Mura, kajti ta je še vedno poplavljala, posebno kraje: Gornja Radgona, Petanjci, Veržej, Dokležo-vje, Ižakovci, Melinci, Bistrica, Mota, Krapje, Razkrižje in Petišovci. Vsi do tedaj zgrajeni nasipi niso mogli zadržati visokih voda, ker so bili prenizki. Dela so opravljali na najbolj ogroženih sektorjih. V letu 1966 od ceste Lendava—Mursko Središče »gorvod-no« ter v Gornji Bistrici, v 1967 letu, je bil zgrajen nasip v Dolnji Bistrici in Razkrižju ter Hotizi, v letu 1968 pa v Radencih. V letu 1969 so zgradili obrambni nasip na Muri v Podgradu, da so na ta način zavarovali zajetje pitne vode za Radgono in Radence. Poleg tega so bile izvršene še rekonstrukcije obrambnih nasipov ob Muri v Petanjcih, Dokležovju, Moti in na odseku Petišovci—Benica. Po letu 1970 se je nadaljevalo z gradnjo visoko obrambnih nasipov. Leta 1971 na Petanjcih na odseku Mota—Krapje,
razpisuje
na podlagi sklepa delavskega sveta temeljne organizacije Poljedelstvo in govedoreja Rakičan dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo štirih let za
— vodenje in organiziranje proizvodnje (upravnika) na OE Beltinci in
— vedenje in organiziranje proizvodnje (upravnika) na OE Murska Sobota.
Poleg splošnih pogojev morata kandidata izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imata višješolsko izobrazbo — kmetijske smeri in
— 2 leti delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Kadrovska služba pri ABC Pomurki — KG Rakičan, 69000 M. Sobota.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva objave razpisa.
Kompas tozd Mejni in turistični servis v Gornji Radgoni izboljšal turistično ponudbo Pomurja
Prihodnje leto še več kupcev in turistov
Kompasov tozd Mejni in turistični servis se ukvarja s trgovsko, gostinsko, in turističnoinformativno dejavnost, poleg tega pa še z zamenjavo denarja. Prav z gostinsko in trgovsko ponudbo pa so v minulem letu ali dveh prispevali največ h kakovosti pomurske turistične ponudbe, posredno pa povečali tudi promet v drugih trgovinah in gostinskih lokalih.
ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA
za potrebe PE M. Sobota prosta dela in naloge
v oddelku blagajne in likvidature PE M. Sobota
I.	OPRAVLJANJE ZELO ZAHTEVNIH POSLOV DEVIZNEGA POSLOVANJA
1 izvrševalec
Poleg splošnih pogojev pričakujemo od kandidatov: — višja šola ekonomske ali druge ustrezne smeri — 2 leti delovnih izkušenj — delo je v izmenah.
II.	BLAGAJNIŠKA DELA — DINARSKA
2 izvrševalca
Poleg splošnih pogojev pričakujem^ od kandidatov: — srednjo šolo ekonomske ali druge ustrezne smeri, — 9 mesecev delovnih izkušenj, — 2-mesečno poskusno delo, — delo je v izmenah.
III.	OPRAVLJANJE POSLOV S PRREBIVALSTVOM
1 izvrševalec
Poleg splošnih pogojev pričakujemo od kandidatov: — srednjo šolo ekonomske ali druge ustrezne smeri, — 9 mesecev delovnih izkušenj, — 2-mesečno poskusno delo, — delo je v izmenah.
Za vsa navedena prosta dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: LB Pomurska banka Murska Sobota, Trg zmage 7.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili 45 dni po objavi.
»Že to, da nas je pred štirimi leti (1982.) začelo šestnajst, sedaj pa nas je 48, dokazuje, da smo nekaj naredili in se razvili,« je dejal Drago Domanj-ko. Kompas je v Gornji Radgoni začel z menjalnico v bivalni enoti. Ker so bile potrebe večje in ker so pač imeli naziv Mejni in turistični servis, so začeli s konkretno gostinsko ponudbo. V istem letu so uredili hiše na Kerenčičevi ulici, naslednje leto menjalnico in turistično poslovalnico, 1984. leta Pivnico ter letos poleti brezcarinsko trgovino (drugo v Jugoslaviji). Še pred koncem leta naj bi odprli drugo podobno trgovino v Ge-derovcih, prihodnje leto pa še v Dolgi vasi.
ZARADI BREZCARINSKE TRGOVINE PROMET POVEČAN TUDI V DRUGIH TRGOVINAH
Pobuda, da bi v Gornji Radgoni odprli brezcarinsko trgovino, je res prišla iz središča Ljubljane, nekoliko je na to vplival tudi nov carinski predpis. So pa bili Kompasovi delavci v Gornji Radgoni dovolj hitri, in ker so imeli »pri roki« primeren objekt, so tako drugi v Jugoslaviji odprli brezcarinsko trgovino. Propaganda na drugi strani meje (v njej je največ avstrijskih kupcev) ni bila velika, k večjemu prometu pa jim je pomagala posredna reklama prek ORF, ko so jih predstavili v avstrijskem Dnevniku. Začeli so z nekaj tisoč markami dnevnega prometa, sedaj pa je na dan po deset in več tisoč mark prometa — to pa je več, kot so pričakovali v začetku. »Je pa gotovo, da imajo zaradi naše prodajalne v Gornji Radgoni povečan promet tudi vse druge trgovine v tem mestu ali Murski Soboti. Opažamo, da kupujejo ljudje pri nas blago, ki ga lahko dobijo le v tej trgovini. Nato pa nadaljujejo potovanje in se ustavijo še v gostinskih lokalih in drugih trgovinah. Brezcarinska trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, največji promet pa je ob koncu tedna. Podobno bo verjetno v Ge-derovcih.«
Na vprašanje, ali bo na tako majhni razdalji dovolj kupcev za obe trgovini, smo dobili odgovor, da ni bojazni za kaj takega. Kupci prihajajo namreč vse iz Gradca, tem pa bo vseeno, v kateri trgovini bodo kupovali.
Na police v brezcarinskih trgovinah bi želeli postaviti tudi več doma-
1972 Tišina—Bakovci, Lakoš— Kot...«
Preberimo si, kako je dr. Ivanocy (nazorno) opisal ureditvena dela ob koncu prejšnjega stoljetja (okrog leta 1896): »Temelje tvorijo valji (butare) iz dračja, napolnjeni z murskim veli-
Avgust Maučec, »Dolnjebistričanec«, ki sedaj živi v Dobrovniku, Je od otroštva povezan z reko Muro, ki mu tudi zdaj, ko je urejena, ne da miru.
kim kamenjem, in močno stisnjeni z žico, težki 10—12 stotov, ki bodo potopljeni v strugo in pravokotno usmerjeni v načrtovano črto rečnega brega vse dotlej, dokler se ne bodo dvignili približno za meter nad vodno gladino. Drug ob drugem bodo z žico povezani med seboj. Ko bodo le-ti položeni drug ob drugega in pritrjeni, bo prišlo nanje dva metra široko spleteno vrbje, obteženo z murskim kamenjem ...«. Dalje: »Ta regulacija je za nas neizmerna dobrota, ne le zato, ker veliko obubožanih ljudi stalno dobro zasluži v času, ko nima nikake-ga drugega dela, marveč predvsem tudi zato, ker je rešilo na zemljo tako navezano in pridno ljudstvo ob Muri pred stalno nevarnostjo; upajmo, da za vedno.« (Daljši prevod si lahko preberete v Stopinjah.)
Kot smo lahko prebrali o poznejših posegih, zlasti pa po letu 1966, se je pravo delo začelo in končalo v šestde-
čih izdelkov, vendar nobena od pomurskih delovnih organizacij do sedaj še ni pokazala zanimanja. Pred mesecem so začeli prodajati radgonsko penino (cena je 9 mark), po kateri je veliko povpraševanje, pa rute Svilanita Kamnik, izdelke Ilirije Vedrog in Slivovko iz Pleterja. Seveda so še vedno najbolj iskani uvoženi izdelki in pijače, ure in kozmetika. Igrače le
Nova brezcarinska trgovina v Gedcrovcih naj bi bila odprta še pred koncem leta 1986.
go so zadnje čase pravi hit, v nekaj dneh so jih prodali 70 kartonov (ker je pač primerna cena). V prihodnje bodo poskušali vključiti še več domačih izdelkov iz usnja, kristala in športno opremo. V brezcarinskih trgovinah prodajajo blago po 50 odstotkov nižji ceni kot v drugih trgovinah, zato je razumljivo, da nekatere firme niso zainteresirane.
SAMO LOJALNA KONKURENCA
Gederovska brezcarinska trgovina bo sodobna, narejena po vzorcu trgovin, kakršne naj bi stale na vseh meP nih prehodih. Poslovanje bo potekalo prek računalnika in je plod sodelovanja EMONE in KOMPASA. Po površini je dvakrat večja od radgonske, imela pa bo tudi potrebne sanitarne, skladiščne in parkirne prostore. Tudi trgovina v Dolgi vasi, ki naj bi jo
Tako so nekoč (pa tudi včasih še zdaj) z butarami iz šibja, v katere so dajali kamenje, pregrajevali in usmerjali tok Mure, kadar je ta hotela iti »po svoje«.
setih oziroma sedemdesetih letih tega stoletja. Povsem pa drži, da so se ljudje iz obmurskih krajev lahko zaposlovali pri vodnogospodarskih delih. Eden izmed njih je bil Avgust Maučec, Dolnjebistričan. Skozi njegovo pripoved se nekako skušamo oddolžiti vsem »biirašem«, ki so krotili nemirno reko, saj so se vsi izpostavljali nevarnostim.
— Torej, kakšno je bilo življenje na vodi, ki te je lahko vsak čas odnesla?
»To je pa dolga zgodba. Morda najprej to, da sem se z Muro srečal že kot otrok. Tedaj je bila še kristalno čista in otroci (pa tudi mladinci) smo se v njej po mili volji kopali. Veselili smo se tudi, ko je napolnila rokave, da smo se po njih lahko vozili v lesenih koritih. Seveda pa se spominjam tudi tega, ko je voda grozeče naraščala in grozila, da bo vse odnesla.
Izučil sem se za zidarja. Med vojno sem bil precej časa zaprt na Madžarskem, ker sem doma s skupino fantov prepeval pesmi, ki okupatorju niso bile pogodu. Po osvoboditvi sem nekaj časa delal v dobrovniški opekarni, potem pa sem se zapisal med vodarje. Seveda sem se dodatno izobrazil za nizke gradnje v delovodski šoli.«
— Se spominjate, da bi tudi v povojnem času uporabljali pri urejanju murske struge butare?
»Seveda. Mi smo jim zdaj rekli fa-šinske tonače. Obtežili pa smo jih prav tako s kamenjem kot petdeset in več let prej. Včasih smo nanje dali betonske kvadre, ki smo jih betonirali na mestu. Če na tistem mestu ni bilo kamna, smo ga vozili z »gorvodnih« območij s čolnom. Seveda pa nismo le izravnavali rečne struge, ampak gradili tudi nasipe. To je bilo nekoliko manj nevarno delo, je pa bilo na
odprli prihodnje leto, bo podobna ge-derovski, s tem da bodo ponudbo blaga prilagodili željam madžarskih kupcev. V poštev bode prišli tudi mali gospodinjski aparati. Na vprašanje, ali je to lojalna konkurenca avstrijskim trgovcem, pa je vodja tozda v razvoju dejal: »To je čisto lojalna konkurenca. To je le posledična zveza za tisto ljubo kavo, no katerojni že dolga leta hodimo tja čez. Do tega morajo biti uvidevni. Mislim, da niti niso navajeni na konkurenco, ker smo se do sedaj vedno mi pri njih učili osnov trženja in prodaje. Nam pa gre to sedaj kar dobro.«
POVEČAN OBISK TUDI V BISTROJU IN PIVNICI
Hkrati z večjim obiskom v brezcarinski trgovini se je povečal tudi obisk gostov v točilnici in restavraciji. Slednja je ves čas vzorno urejena, nastala pa je kot posledica zahtev gostov iz Avstrije, ki so želeli več udobja in dobro hrano. Zaposleni pa vidijo v njej še veliko napak, urediti bi morali prezračevanje, opremo, vitrino, kuhinja je ob določenih dnevih premajhna, ne morejo dobiti čistilk ...
»S kadri so sploh problemi. V glavnem so vsi prej delali v Radenski. Sporazumno so prišli k nam, pritegnili pa sojih tudi boljši osebni dohodki. Seveda pa morajo zato naši delavci več in bolje delati. Prilagajamo se prometu na mejnem prehodu, zato morajo naši delavci delati tudi v deljenem delovnem času in ponoči.
porno, saj ni bilo vselej primerne mehanizacije, ampak predvsem lesene samokolnice. Hudo nam je bilo, ko so nasip pižmovke večkrat »prevrtale« in ga je voda prebila. Tedaj si lahko samo opazoval, kako je človek pravzaprav nemočen ...«
— Nazadnje ste bili rečni nadzornik. Tudi denar ste včasih morali pobirati?
»Zdaj so viri sredstev za vodnogospodarska dela bolj ali manj zagotovljeni s samoprispevkom, prej pa smo vodarji sami zbirali sredstva od posestnikov. Sila neprijeten posel. Spominjam se, da so se nekaj časa kmetje z ravninskega predela prepirali z Goričanci, češ, naj oni plačajo prispevek, saj oni »pošiljajo« v dolino vodo.«
— Delo pri ureditvenih delih na Muri je bilo naporno. Kaj pa priboljšek?
»Odvisno pač od tega, vsaj na začetku, kaj si je kdo prinesel od doma. Pozneje, ko so organizirali družbeno prehrano, tudi ni bilo pravega zadovoljstva!, saj je ponavadi prišla mrzla. Ne spominjam pa se, da bi »buraši« imeli kake večje ribje pojedine, saj je le tu in tam kdo ujel ribo ...«
Mura ne poplavlja več. Dela, začeta pred več kot sto leti, so v glavnem končana. Življenje ob reki pa je tudi zdaj vznemirljivo, saj vse kaže, da jo bodo zajezili; spet se bo gladila dvignila, pižmovke pa tudi še živijo. »Pri gradnji elektrarn se bo lahko zaposlilo več ljudi,« pravijo. Delo že, ampak ne na račun varnosti in ne na račun večjega poseganja v naravo. Ali bo šlo stoletno delo »biirašev« v nič? Odgovor na to vprašanje boli.
Š. Sobočan
vCasih delajo po 15 ur, nato 7 ur počivajo, pa spet delajo.«
Nasprotno pa se je promet v Kompasovi menjalnici v zadnjih mesecih zmanjšal, kar je delno tudi povezano z odprtjem brezcarinske trgovine. Prihodnje leto bodo več pozornosti namenili prav turistični dejavnosti, saj želijo v Pomurje privabiti čim več turistov. Celotno poslovanje v turistični poslovalnici bo potekalo prek računalnikov, tako da bodo tuji gostje že na meji obveščeni o celotni slovenski in jugoslovanski turistični ponudbi, prav tako bodo lahko že v poslovalnici rezervirali sobe in podobno. V središču Gornje Radgone (predvidoma v občinski stavbi) bodo uredili vitrine z vsemi najnujnejšimi obvestili.
BOLJŠE SODELOVANJE Z DRUGIMI TURISTIČNIMI DEJAVNIKI V POMURJU
Na majhnem pomurskem prostoru deluje kar nekaj pomembnih turističnih organizacij. Ce bi vse skupaj združile moči, bi bil uspeh prav gotovo večji, kot pa je sedaj. »Nimamo nekih konkretnih sporov ali kaj podobnega, vendar pa tudi ne delamo nič skupaj. Putnik, Globtur, Radenska — vsak dela posebej. Mi sicer dajemo več dela njim kot oni nam. V lokale Radenske smo na primer poslali že veliko skupin, ki smo jih uspeli dobiti v Gornjo Radgono. Prav tako ponujamo njihove prenočitvene in druge zmogljivosti in predlagali smo že, da bi imela Radenska v prostorih naše poslovalnice posebno vitrino,« je še dodal Drago Domanjko in hkrati poudaril, da je njihova osnovna dejavnost turistična, predvsem obveščanje.
V prihodnje želijo sodelovati v dogajanju v Gornji Radgoni, na sejmih in drugih prireditvah. Nerazumljivo je namreč, da so imeli brezcarinsko trgovino avgusta na sejmišču Zagrebčani (Emona), ki so vse blago pripeljali s sabo.
KOMPAS V POMURJU
Od vseh dejavnostih Kompasa je prav gotovo več posredne kot neposredne koristi. Tudi sami nimajo nobenih koristi od zbranih deviz v brezcarinskih trgovinah, saj jih že naslednji dan oddajo banki, prejmejo pa le dinarsko protivrednost (to pa spet traja nekaj časa). In če vseeno poskušamo našteti nekaj koristnih stvari: vsaka gradnja pomeni zaslužek pomurskim delovnim organizacijam, zaposlitev določenega števila delavcev, prodaja izdelkov domačih proizvajalcev, popestritev ponudbe, vsaka brezcarinska trgovina pa je najboljša propaganda, za vse druge trgovske in gostinske lokale. Bernarda Peček
STRAN 8
VESTNIK, 25.DECEMBRA 1988
Obisk pri 90-letni Fridi Gjurač iz Murske Sobote
»Spomin na daljnjo Estonijo nikoli ne zbledi!«
Najprej sem jo presenetil jaz s svojim nenadnim obiskom, takoj zatem pa še ona mene. Nisem si namreč mogel predstavljati, da je lahko ženska pri devetdesetih letih tako čila in zadovoljna, kot je to Frida Gjureč iz Murske Sobote. Je resnično simpatična ženska, prepričal pa sem se lahko, da je tudi nadvse komunikativna, saj iz nje energija dobesedno izžareva. Sprejela me je v stanovanju v domu upokojencev na Kocljevi ulici, nedaleč od mestnega vrveža. Sedela sva v naslonjačih med kopicami knjig, naj-različneših časopisov in fografij, ki bi jih na hitrico težko preštel. Predvsem pa jo obkroža ogromno razglednic skorajda z vseh koncev sveta, saj je tudi v teh letih zmožna napisati veliko pisem. In dopisuje si s svojimi sorodniki v rodni Estoniji na skrajnem severu Sovjetske zveze, kjer ji je stekla zibelka še v prejšnjem stoletju — rodila se je namreč 7. oktobra 1896. leta v mestu Tartu, kulturnem središču —, s sestro v Johannesburgu na jugu Afrike, nečakinjami v Franciji in Združenih državah Amerike itd. Še danes govori in piše v več jezikih, nemškem, ruskem in estonskem. Zlasti slednjega ima posebej v čislih, ker ji je estonščina razumljivo najbolj pri srcu.
Ko Erih ne bo več bobnal s kuhalnicami
Če bi po lendavskih trgovinah spraševali, kdo pri njih pokupi največ kuhalnic, bi se nekateri trgovci gotovo spomnili na Tiiškejeve. Pa ne zato, ker bi jih kdo potreboval v kuhinji za pripravljanje jedi, temveč jih nosijo za najmlajšega člana družine (obiskuje 4. razred OŠ Drago Lugarič) Eriha. In kaj naj bi on počel s kuhalnicami?! Poglejte na fotografijo: z njimi torej igra na domače bobne! In če bi ga slišali, kako dobro mu gre od rok, bi težko prepoznali, da nima pravih pa-
Plastična posoda, papirnata škatla in kozica, pa dve kuhalnici — to so zaenkrat bobnarski pripomočki Eriha Tiiškeja, učenca 4. razreda OŠ v Lendavi. In če bi lahko slišali, kako dobro mu gre od rok, bi mislili, da igra na prave bobne. Na take pa mu gre še bolje!
DOLGA POT IZ TARTUJA DO VEČESLAVEC
90-letna Frida Gjureč, katere dekliški priimek je Matus, rada pripoveduje o sebi in okolici; skratka o načinu življenja. In o vsem tem smo paberkovali v prijetnem domu, kjer sta se nama kaj hitro pridružili hčerka Marta in vnukinja, ki lepo skrbita za njo. S posebnim izrazom v očeh mi je povedala, da je v svojem dolgem življenju lahko spoznala precej trpkega in tudi dobrega, kar ji vliva zaupanje v ljudi. Spomnila se je svojih otroških in šolskih let, ki jih je preživela v daljni Estoniji, ki leži na mrzlem severu ob Baltiku in blizu finske meje. Tu je imel njen oče zares veliko posestvo, ki je obsegalo kar 200 hektarov njivskih in gozdnih površin. Potemtakem izhaja iz bogate družine s petimi otroki, ki so se kmalu po prvi svetovni vojni razkropili na vse strani sveta. Usoda je hotela, da seje mlada Frida leta 1917, ko je že končala gimnazijo in mlekarsko šolo, spoznala z vojnim ujetnikom Janezom Gjurečem iz Ve-česlavec v Prekmurju. Zagledala se je vanj in ni trajalo dolgo, ko sta se poročila v daljnji Estoniji. Bilo je prav v času, ko je pljusknil val oktobrske revolucije. Tam se jima je rodil prvi otrok Vlado,
lic in pravih bobnov. Namesto prave bobnarske opreme si torej pomaga s kuhalnicami, kuhinjsko posodo in papirnatimi škatlami. Pa skorajda ni melodije, ki je ne bi tako znal zaigrati, oziroma spremljati drugih muzikantov. Zgodilo se je že celo — v Termah v Lendavi — da je za nekaj časa nadomestil bobnarja Mira, ki je igral pri ansamblu Rendez-vous. Obiskovalci so ga komaj videli izza vseh tistih bobnarskih pripomočkov, ob koncu nastopa pa so mu navdušeni
ki zdaj živi na Madžarskem. Za poklic seje izučil v Murski Soboti, pred upokojitvijo pa je bil poddirektor v tovarni mesnih izdelkov v Kaposvaru.
Moža Janeza je vleklo domotožje in tako se je Frida skupaj z njim odpravila na dolgo pot v Večeslavce. »Hotela sem videti svet in mislila sem si, da mi ne more biti slabo. Živela sva pri moževih starših, po dveh letih pa sva se začasno vrnila v Estonijo, ker naju je klical moj oče zaradi razdelitve denarja od prodane zemlje. Spričo mrzlega vremena ni bilo v teh krajih možno pričakovati večjega pridelka,, zgodilo pa se je celo, da so obilni snežni meteži onemogočili požeti ves oves. Tako sva se znova vrnila v Prekmurje in si zgradila novo hišo.
Ker pa iz skope zemlje nisi mogel potegniti veliko, sem se odločila odpreti trgovino in ob njej mlekarno,« živahno pripoveduje Frida Gjureč. Rodili so se jima še štirje otroci; Ludvik in Marta, ki živita v Murski Soboti, Olga je v Puconcih, Janez pa v Zagrebu, kjer je bil dolga leta inženir v Naftaplinu. Danes se Frida posebej veseli osmih vnukov in desetih pravnukov, ki jo obkrožajo.
zaploskali. To je bilo pred približno 4 leti. Še prej, ko je bil star okrog 5 let, pa se je preskusil pri nekem ansamblu iz Vojvodine, ki je gostoval v hotelu Lipa v Lendavi. Tudi takrat je požel buren aplavz.
Erih nam tega sicer ni povedal, toda zdi se nam, da najbrž mine redko kateri dan, da ne bi vzel v roke kuhalnic, pa zabobnal Debele deklice (to najraje) ali kakšno drugo melodijo. Včasih se zberejo še drugi fantje iz okolice, in takrat nastane kar cel ansambel.
»Ko bom odrasel, bom ustanovil svoj ansambel, ki se bo imenoval Rendez-vous III,« nam je v pogovoru dejal Erih; Trenutno pa si najbolj želi, da bi dobil prave bobne. Toda kako do njih? Boljši stanejo okrog 2 milijona dinarjev, rabljene pa je tudi težko dobiti za manj kot 400.000 dinarjev. Starša — mama dela v računovodstvu v.tovarni Indip, oče pa se ukvarja z graviranjem in slikarstvom — mu sicer obljubljata, da mu bosta kupila prave bobne, toda zaenkrat še nista uspela v ta namen izdvojiti toliko denarja od družinskega proračuna. Vendar čutita, da bi bila to za njunega sina dobra naložba.
Erih je zares nadarjen bobnar — samouk, in še tako mlad!
Jože Graj
TOZD Proizvodnja galanterije OBRAT Drobna galanterija ŽIŽKI
Vsem občanom, poslovnim partnerjem in članom kolektiva želimo srečno, zdravo in uspehov polno novo 1987. leto!
FRIDA GJUREČ - za njo je 90 let zanimivega življenja.
MLEKARNA IN SIRARNA
Pisalo seje leto 1929, ko seje družina Gjureč preselila v Pu-conce, kjer so prav tako odprli mlekarno. Toda problem je nastal zaradi prevoza mleka, ki ni bil vedno zagotovljen, s čimer je precejšen del zaslužka padel v
Preskrba, telefonija in Mokoš
V Pomurju imamo troje Črnec, le eni pa so Murski in vanje smo se odpravili z namenom, da jih predstavimo v sliki in besedi. Z drugo ni težko, saj smo je navajeni, četudi nam je čas na terenu skopo odmerjen; teže je bilo v teh meglenih dneh s fotografijo. Ujeti v objektiv sonce, ki ga ni, ali pa fotografirati, če tega nisi vešč, je sila tvegano početje in si je potrebno poiskati pomoč. Pa ne bi v reportaži o naših krajih in ljudeh pisali o tem, raje o slabi preskrbi, pričakovanih zvezah s svetom in regulacijo Mokoša v Murskih Črncih ter Savlovih četverčkih, ki rastejo prav v tej pomurski vasi.
Če gremo po vrsti, je v Murskih Črncih očitno največji problem oddaljenost do oskrbovalnih središč: najdlje je do Murske Sobote, kjer pa združuje delo večina vaščanov, in tako, če se da, kupujejo potrebne artikle sproti.
Sicer pa se po nakupih osnovnih živil morajo odpraviti v Krog ali na Tišino. V zadnjem času bolj v Krog, kjer je nova trgovina sicer odmaknjena, zato pa bolj prostorna in ne tako utesnjena kot tista na Tišini, o kateri smo že pisali v Vestniku.
Neke vrste utesnjenost pa označuje tudi telefonijo. Že vnaprej je namreč jasno, da bo nova telefonska centrala na Tišina prešibka za vse, ki se želijo priključiti nanjo. Res je sicer bolje nekaj kot nič, in zato so pričakovanja, da naj bi še v tem letu priključili 25 telefonskih naročnikov, realna. Ne le novoletna želja pa je, da bi omogočili priključitev še petindvajsetim vaščanom Murskih Črnec, ki si želijo prek telefona zvez s svetom. Kdaj, nam predseednik vaškega odbora iz Murskih Črnec, Alojz Ribaš, ki smo ga poiskali na delovnem mestu, ni dal odgovora, ker ga sam tudi ne more dati. Zgovornejši pa je bil pri odpiranju problema stoječih voda Mokoša
KOMUNA BELTINCI
Se priporoča s svojimi mizarskimi, žagarskimi, keramičarskimi in pečarskimi uslugami.
VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM. OBČANOM IN DELAVCEM ŽELI SREČNO 87!
vodo. »Boljši časi so se začeli šele po osvoboditvi leta 1945, ko smo se odločili, da poskusimo srečo v bližnji Murski Soboti. Tudi tu sem odprla mlekarno, in sicer tam, kjer je danes pošta. Mož je bil zbiralec mleka v Puconcih, od koder ga je vozil v Mursko Soboto. Jaz pa sem popoldne delala tudi sir. Bilo je zares naporno, saj smo imeli mlekarno odprto tudi ob nedeljah, in včasih se mi je zgodilo, da sem zaradi utrujenosti onemogla. Toda Karel Flisar, nekdanji gasilski poveljnik, me je močno spodbujal in tako sem vztrajala vse do upokojitve leta 1955.
PISMA ROMAJO V ŠIRNI SVET
»Precej časa sem stanovala pri hčerki Marti, leta 1973 pa sva se z možem, ki je umrl leta 1975, preselila v dom upokojencev, kjer se počutim zelo dobro. Imam namreč prijetne sosede, pa tudi otroci in vnuki me stalno obiskujejo. Nikoli mi ni dolgčas, z zdravjem je še kar dobro, edino
v Murskih Črncih, ki predvsem v toplih dneh neprijetno zaudarjajo. Kot smo se prepričali na kraju samem, je prvi sneg letošnje zime začasno zakril probleme, ob katerih si na vodnem gospodarstvu zaenkrat zatiskajo ušesa in menijo, da se bodo primera lahko lotili, ko bo kompleksno rešeno vprašanje gradnje hidro-central na Muri.
Vaščani pa so se sami lotili dela, opravili s strokovno pomočjo ustrezne meritve, in če ne bo šlo drugače bodo premaknili mostove in vodi omogočili pretok. V
Taka je zimska podoba Murskih Črnec.
to, da na naslovu, na katerega so se obrnili, ni potrebnih sredstev, ne verjamejo povsem, in sodili bi, da imajo prav. Sicer pa bo svoje pokazal čas. Prav pa je, da na problem stoječih voda v Murskih Črncih opozarjajo tudi pozimi, ne le poleti, ko bo neprijetno zaudarjalo.
Prijetnejša od zapisanih pa je, kadar je govor o Murskih Črncih, tema pogovorov o Savlovih, ki so pravzaprav prvi pomurski
noge mi nekoliko nagajajo. Pa kaj- si mislite, pri devetdesetih vendar moram imeti kako bolezen?!« je z nasmehom dejala Frida Gjureč. »Ko sem bila še mlada, nisem izpustila nobene veselice, saj sem rada plesala in se zabavala ob glasbi. Zdaj pa najraje prebiram časopise in pišem pisma. Estonija je predaleč, da bi tja potovala, toda spomin nanjo ne bo nikoli zbledel!« pravi Frida Gjureč, ki mi s ponosom pokaže sliki tovarišev Tita in Gorbačova. Še dolgo sva listala po albumih in obujala spomin na preteklost. Ob koncu mi je še razkrila delček estonskega jezika. Zapisal sem si tole; »Palju tervid je dnne minu kallis kodu-maa!« Po naše bi to pomenilo: Mnogo zdravja in sreče, moja draga domovina! Tudi jaz sem ji zaželel mnogo, mnogo zdravja in osebne sreče. Čeprav sem jo sedajle prvič srečal, je naredila name močan vtis. Kot ga lahko le izjemni ljudje. In Frida Gjureč to prav gotovo je!
Milan JERŠE
četverčki in živijo v tej vasi. Nanje so vsi vaščani zelo ponosni, saj pravijo, da so redkost in so družini priskočili na pomoč, ko je bilo treba, in po obetih bodo spet. Tokrat jih nismo obiskali, saj smo še polni vtisov v praznovanja njihovega prvega rojstnega dne v službi družbenega knjigovodstva v Murski Soboti. Ko bodo nekoliko bolj varno zakorakali, pa bo gotovo priložnost, da jih spet predstavimo, posebno še, če se bo s kakšnim darilom odrezala še kakšna pomurska tovarna. V Murskih Črncih nimajo nobene, zato pa imajo večino ljudi za
poslenih drugod in pozna se, da imajo poleg zemlje tudi stalni vir zaslužka. Kmetje pa so od 290 prebivalcev le štirje taki, ki živijo izključno od tistega, kar jim daje za vloženi trud zemlja. Ta zdaj počiva, in kot je razvidno s fotografij, je snežna idila tista, ki prevladuje.
Brigita Bavčar
Foto: Štefan Celec
MHM
Vsem poslovnim partnerjem in članom kolektiva iskreno čestitamo. SREČNO !N USPEŠNO NOVO LETO 1987!
CESTNIK, 25.DECEMBRA 1986
STRAN 9
m
SPLOŠNA OBRTNA'ZADRUGA

pfgfcnwtai
M. SOE3O T A o. sub, o.
DEJAVNOST ZADRUGE:
•— izdelava predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol za industrijsko kooperacijo in široko potrošnjo
— izdelava in montaža vseh vrst mizarskih izdelkov
— izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov
— izvajanje vseh vrst inštalaterskih del (elektrika, vodovod, centralno ogrevanje itd.)
— izvajanje vseh vrst zaključnih del v gradbeništvu
— izvajanje toplotnih izolacij na bazi pen
— izdelovanje orodij za brizganje in preoblikovanje pločevine
— izvajanje del po posebnih naročilih Zadruga s svojimi člani kooperanti opravlja zaključna dela gradbeništva, industrijsko kooperacijo in storitve. Vsa dela izvršujemo kvalitetno po pogodbenih rokih in konkurenčnih cenah.
Upravno poslopje splošne obrtne zadruge Prekmurka v Murski Soboti, Kidričeva 15.
Delavci in člani zadruge želimo poslovnim partnerjem, kooperantom in naročnikom naših storitev, srečno in poslovno uspešno novo leto 1987!
Industrija in montaža n. sol. o. Lendava Industrijska, cesta
Telefon: h.
c. (069) 75271
TOZD TOVARNA VARILNE OPREME
Transformatorji za varjenje od 120-400 A
Usmerniki za varjenje
od 200-600 A
Polavtomati za varjenje
od 120-600 A
Točkalniki za točkasto varjenje
od 10—40 KVA
Stroji za sočelno obžigalno varjenje
do 40 KVA
Stroj za sočelno vertikalno varjenje betonskega železa v fazi in na mestu gradnje
Rezalna tehnika
Naprave za mehanizacijo varjenja in linije za varjenje
(inženiring)
TOZD MONTAŽA — PURLEN
Purlen A (predizolirane cevi) od 0 21,3-0 406 mm
Purlen B (izolacijski plašči) od 0 16—0 114mm
Varvent (ventilacijske cevi)
od 0 63—0 1250 mm
Verflex (ekspanzijske posode)
Projektiranje in montaža vodovoda in centralne kurjave
Projektiranje in montaža cevovodov kotlov, rezervoarjev in ventilacij
TOZD VARIS
Sanitarne kabine
Kopalnice z WC
Kopalnice brez WC
Kabine za WC
Kabine za tuš
Izdelava betonskih strešnikov in slemen ja kov izdelava razne betonske galanterije

Ekspanzijska posoda za sončne sisteme centralnega ogrevanja
Stroj za sočelno vertikalno varjenje armatur
Sanitarna kabina
1987!
nox/o

STRAN 10
VESTNIK, 25. DECEMBRA 1986
KONČANA ENA NAJVEČJIH NALOŽB V INFRASTRUKTURO
Zemeljski plin bo postal osnovni energetski vir
Čeprav je z lastnimi viri energije Slovenija slabo oskrbljena, temu vprašanju v preteklosti nismo namenjali posebne pozornosti. Še v začetku sedemdesetih let je bila energija na svetovnem tržišču razmeroma poceni, saj je sod nafte stal okoli 2 dolarja in z nakupom posebnih težav nismo imeli. Po tem času pa so se začele razmere vse bolj zaostrovati, energija je postajala dražja, zaradi naših težav s plačilno bilanco pa je tudi oskrba z naftnimi derivati začela pešati. Posledica tega je bila, da smo začeli iskati nove vire in eden od teh je tudi zemeljski plin. Kot nov energetski vir smo v Sloveniji zemeljski plin vključili v letu 1978, ko je bil slovenski plinovodni sistem zgrajen
Tako rekoč edina slaba lastnost plina Je, da je požarno-eksplozijsko veliko bolj nevaren od drugih goriv. Vendar pa to rešujejo s posebnimi varnostnimi sistemi in ustrezno avtomatiko, če so ljudje o uporabi dobro obveščeni in za njo usposobljeni, pa tudi teh težav ne bi smelo biti. Vsak, ki dela s plinom, mora opraviti poseben preizkus znanja in novi pomurski porabniki plina so svoje kurjače za to že usposobili. Seveda pa bodo morali v organizacijah združenega dela temu vsaj v začetku nameniti posebno pozornost, poostriti kontrolo in nadzor, vse to pa ustrezno vgraditi tudi v svoje samoupravne splošne akte.
Gradnja osnovnega plinovodnega omrežja v soboški in radgonski občini je v glavnem končana, plin je že speljan do glavnih merilno-reducimih postaj v Rakičanu in Boračevi, zdaj pa opravljajo še zadnje meritve in načrtujejo, da bo v februarju tudi uradni prevzem. Gradnja plinovodov in usposobitev kotlovnic pravkar poteka, najdlje pa so z deli v Muri, kjer bodo med prvimi kurilno olje zamenjali z zemeljskim plinom.
v takšnem obsegu, da je bil sposoben prevzeti prve količine zemeljskega plina.
Del Pomurja se je že med prvimi vključil v gradnjo slovenskega plinovodnega omrežja, saj je bil že pred dobrim desetletjem zgrajen plinovod do lendavske Nafte, po naključju pa je zajel tudi ljutomersko občino, kjer so se med prvimi priključile na plin tudi Križevske opekarne. Soboška in radgonska občina se takrat v gradnjo plinovoda nista vključili, so pa že kmalu stekla prizadevanja, da bi plinovod speljali tudi v ti dve občini. Nadaljevanje gradnje plinovodnega
Glavna merilno-reducirna postaja v Rakičanu, do koder je speljan visokotlačni plinovod, od tu pa se nadaljuje srednjetlačni plinovod do porabnikov v Murski Soboti.
sistema v Pomurju so pomurske občine opredelile kot prednostno nalogo v Dogovoru o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja v letih 1981 — 1985, konkretno pa so to nalogo opredelili v resolucijah soboške in radgonske občine za leto 1985. Nosilki aktivnosti in priprav na gradnjo plinovoda sta postali delovni organizaciji Radenska in Mura, ob sodelovanju medobčinske gospodarske zbornice in Zavoda za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota, ki sta prevzeli tudi začetne materialne obveznosti in
Gradnja plinovoda v soboški in radgonski občini je bila letošnja največja naložba v infrastrukturo v Pomurju in hkrati tudi ena največjih gospodarskih naložb v zadnjih letih. Predračunska vrednost celotne naložbe je nekaj več kot 1 milijardo 822 milijonov dinarjev, sredstva zanjo pa so zagotovili bodoči porabniki plina v soboški in radgonski občini, Petrolova delovna organizacija Zemeljski plin in Interesna skupnost za nafto In pHn. Porabniki zemeljskega plina v obeh občinah so prispevali nevračljiva sredstva v višini 30 odstotkov od vrednosti naložbe, 40 odstotkov združenih nepovratnih sredstev gospodarstva Slovenije, zbranih za realizacijo razširitve plinovodnega omrežja, je prispevala Interesna skupnost za nafto in pli, preostalih potrebnih 30 odstotkov sredstev pa je prispevala delovna organizacija Zemeljski plin. Se pred končanjem te naložbe pa je investitor ugotovil, da je na osnovi uspešne oddaje gradbenih in strojno-tehno-loških del nekaj sredstev ostalo in jih je možno vrniti tistim, ki so zanjo združili sredstva. Tako so tem vrnili nekaj več kot 211,5 milijona dinarjev, kar pomeni, da seje za toliko zmanjšala tudi vrednost naložbe. V vrednost te naložbe je vključena gradnja visokotlačnega in srednjetlačnega plinovoda do glavnih merilpo-reducirnih postaj ter gradnja nizkotlačnega plinovoda do porabnikov in zgraditev merilnih postaj pri le-teh. V naložbo pa niso zajeta sredstva, ki bodo potrebna za gradnjo plinovodov in priključkov v organizacijah združenega dela.
usklajevanja med organizacijami združenega dela — bodočimi porabnicami zemeljskega plina.
Brez težav v začetku seveda ni šlo, saj so v nekaterih organizacijah združenega dela oklevali z odločitvami, za republiško soglasje pa je bilo potrebno zagotoviti takšno predvideno porabo plina, da bo naložba ekonomsko upravičena. Prizadevanja pa so obrodila sadove in še pred iztekom lanskega leta so v obeh občinah sklenili samoupravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo plinovodnega omrežja, po vseh pripravljalnih delih pa je 15. aprila letos gradnja plinovoda tudi stekla.
Nosilec te naložbe, Petrolova delovna organizacija Zemeljski
plin, je po uspelem natečaju dela zaupal zagrebškemu Monterju in IMP Ljubljana, v izvedbo gradbenih del pa so se uspešno vključili tudi gradbinci SGP Pomurje iz Murske Sobote in 14. oktober iz Gornje Radgone. Po besedah predstavnikov delovne organizacije Zemeljski plin so izvajalci vsa dela zadovoljivo opravili, čeprav je med gradnjo prihajalo do nekaterih težav. Gradbinci Pomurja so tovrstna dela opravljali prvič, niso poznali tehnologije, pa tudi izkušenj niso imeli, so pa pokazali veliko pripravljenosti in volje, da jih kar najbolje opravijo. Več težav so imeli celo s 14.
oktobrom, ki je tovrstna dela že opravljal, vendar še ni usposobljen, da bi vse potekalo brezhibno.
Kot že rečeno, povsem brez težav tudi tokrat ni šlo, vendar so bile po besedah izvajalcev in investitorjev te znatno manjše kot na nekaterih drugih območjih. Čeprav je gradnja plinovoda potekala po kmetijskih površinah in so se morali dogovarjati z mnogimi posamezniki, so ti pokazali veliko razumevanja in so v glavnem tudi vse nesporazume sproti reševali. Lastniki zemljišč
so dobili ustrezno odškodnino, vse površine pa so po gradnji spravili v prvotno stanje, kmetijske površine pa ponovno usposobili za pridelavo. Med gradnjo v naseljih je bilo narejene nekaj škode tudi na komunalnih napravah, bilo je nekaj primerov, ko je bilo poškodovano vodovodno omrežje in je v nekaterih organizacijah združenega dela prišlo zato tudi do prekinitve proizvodnje. Delno so bili krivi izvajalci, ki niso bili dovolj pazljivi in so morali škodo tudi povrniti, predvsem pa je vzrok za škodo treba pripisati pomanjkljivemu podzemnemu katastru. Tudi pri pošiljkah nekaterih delov za plinovod se je zatikalo, vseeno pa je izvajalcem uspelo, da so dela v glavnem pravočasno končali in plinovod je do glavnih merilnoregulacijskih postaj že tudi napolnjen s plinom.
In zakaj se je pomursko združeno delo odločilo za gradnjo plinovoda? Osnovni razlog je bil v boljši in zanesljivejši oskrbi z energijo, saj sta od te najbolj od
visna nadaljnji razvoj in uresničitev postavljenih ciljev. Tudi pomurske organizacije združenega dela so namreč v preteklosti uvedle v tehnološki postopek proizvodnje goriva, ki so derivati nafte, prav oskrba s temi pa je bila večkrat neredna in je bilo zato treba iskati nadomestni vir. Magistralni slovenski plinovod v
Poleg ekoloških prednosti in boljše izkoriščenosti energije je plin tudi zanesljivejši vir, saj njegova dobava ni odvisna od vremenskih in drugih razmer, pa tudi skladiščenje ne zahteva dodatnih vlaganj. Prehod na plin bo razbremenil tudi obratna sredstva posameznih organizacij združenega dela, saj ne bo zalog, ki so pri kurilnem olju bile nujne, porabo plina pa bodo plačevali za nazaj.
Čeprav so potrebe po plinu v Sloveniji večje od razpoložljivih količin, v delovni organizaciji Zemeljski plin zagotavljajo, da z oskrbo ne bo večjih težav. Poleg zemeljskega plina, ki ga zdaj dobivamo prek Češkoslovaške in Avstrije iz Sovjetske zveze, naj bi že v letu 1988 začeli dobivati plin tudi iz Alžirije. Iz Sovjetske zveze dobiva Slovenija pogodbeno letno 686 milijonov m’ zemeljskega plina, poleg tega pa so v zadnjih letih dobili še nekaj dodatnih količin zunaj pogodbe, v tem srednjeročnem obdobju pa se bodo pogodbene količine še povečale. Po letu 1988 pa bo Jugoslavija dobila še okrog 250 milijonov m’ zemeljskega plina iz Alžirije, kar bo izpopolnilo naše potrebe po tem energetskem viru.
neposredni bližini je tako ponudil priložnost, da postane zemeljski plin osnovno gorivo. To odločitev je podkrepilo tudi dejstvo, da zemeljski plin ne zahteva velikih in dragih predelav obstoječih kotlovnic, kjer so kot osnovno gorivo uporabljali kurilno olje. Plin, ki je eden najzanesljivejših virov, saj je verjetnost redne oskrbe večja kot pri drugih gorivih, pa ima prednost tudi z ekološkega vidika, saj je eno najčistejših goriv, kar bo gotovo imelo tudi dolgoročni učinek na okolje, v katerem živimo. Raziskave so namreč pokazale, da zemeljski plin pri popolnem zgorevanju 683-krat manj onesnažuje okolje z žveplovim dioksidom kot lahko kurilno olje, zato je
Izkušnje porabnikov zemeljskega plina bodo gotovo spodbudile tudi druge organizacije združenega dela, da si bodo za osnovni energetski vir izbrale zemeljski plin. Z zgraditvijo plinovoda do Murske Sobote in Gornje Radgone pa se ponujajo tudi možnosti, da se na ta vir priključi tudi široka poraba oz. gospodinjstva. Seveda pa so za to potrebne določene okoliščine, saj se lahko posamezna gospodinjstva na plinovodno omrežje priključijo le prek ustrezne komunalne organizacije, ki si mora za to pridobiti soglasje republiškega komiteja za energetiko.
čim večja poraba plina izrednega pomena za ekološke razmere tudi v pokrajini ob Muri.
Plin kot energetski vir pa ima tudi druge tehnološke prednosti pred drugimi gorivi. Samo izgorevanje je popolnejše, saj se plin idealno meša z zrakom, s tem pa so tudi izgube energije manjše. Pri kurjenju s tekočimi gorivi je za 1 kilogram mazuta potrebnih od 10 do 12 kubičnih metrov zraka za izgorevanje in takšna je tudi količina dimnih plinov, ki uhajajo neizkoriščeni. Temperatura teh dimnih plinov, ki jih spuščamo v ozračje, presega tudi 200 stopinj Celzija in tako izgubljamo približno četrtino energije, medtem ko je pri kurjenju z
S pripravami na kurjenje s plinom so najdlje v soboški Muri, kjer je kotlovnica že usposobljena za ta nov energetski vir.
zemeljskim plinom količina dimnih plinov dosti manjša, lahko pa jih tudi znatno bolj ohladimo, saj ni nevarnosti za korozijo kurilnih in dimovodnih naprav. Meritveni podatki pri porabni-
Razpisna komisija tozda OŠ France Prešeren Črenšovci razpisuje prosta deta in naloge
ravnatelja tozda.
Kandidati morajo poleg določil iz 511. člena Zakona o združenem delu izpolnjevati še pogoje iz 73. člena statuta tozda, in sicer:
— Učitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 96. člena Zakona o OS, šolski svetovalni delavec in drugi delavci, ki imajo ustrezno višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu,
— da ima pravilen odnos do odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi.
Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo pisna dokazila o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od objave razpisa na naslov:
Razpisna komisija tozda OŠ France Prešeren Črenšovci.
Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri.
□ KOMPAS
E JUGOSLAVIJA
DUTY FREE fllOP
na pa bi bile še večje, če bi šli v tako imenovano mikroplinsko omrežje posameznih porabnikov.
Samo s tem, da tekoče gorivo zamenjamo s plinom, pri tem pa še naprej ohranimo vročevodne sisteme, namreč pravih učinkov ne bomo dosegli. V Radenski, denimo, ugotavljajo, da je izkoristek kotlarne in vročevodnega omrežja, ki je dolgo nekaj kilometrov, le 65-odstoten in tudi s prehodom na plin se ta izkoristek ne bo bistveno izboljšal. Zato že v prihodnjem letu načrtujejo plinsko napeljavo v pralnici, zatem fizioterapiji, postopoma pa bodo tako usposobili vse porabnike in takrat bodo resnično lahko govorili o maksimalni izkoriščenosti energetskih virov.
Ludvik Kovač Foto: Albert Abraham
kih plina so pokazali, da so energetski izkoristki pri zemeljskem plinu za 15 odstotkov boljši kot pri drugih gorivih, prednosti pli-
Na osnovi 110. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v DO Delavski svet delovne organizacije ABC POMURKA — Mesna industrija M. Sobota
RAZPISUJE
dela in naloge individualnega poslovodnega organa
— direktorja delovne organizacije.
Kandidati morajo poleg pogojev, ki jih določa 511. člen Zakona o združenem delu, izpolnjevati še naslednje:
1.	visoka izobrazba ekonomske, živilskotehnološke, veterinarske ali pravne smeri,
2.	5 let delovnih izkušenj.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 8 dneh na naslov: ABC POMURKA — Mesna industrija, Bijedi-čeva 11 — splošno-kadrovska služba.
POTNIKI V MEDNARODNEM PROMETU!
Pri prestopu jugoslovanske državne meje se ustavite v prosto carinskih prodajalnah delovne organizacije KOMPAS JUGOSLAVIJA in sicer na cestnem mednarodnem mejnem prehodu LJUBELJ in GORNJA RADGONA. Kmalu pa bodo take prodajalne odprte tudi na cestnih mednarodnih mejnih prehodih KORENSKO SEDLO, RATEČE in GEDEROVCI. V teh prodajalnah lahko kupite novoletno darilo ali darilo za kakšno drugo priložnost, kot na primer: uvožene alkoholne pijače, tobačne izdelke, kozmetiko, igrače, ure, izdelke iz zlata, športno opremo in podobno.
DELAVCE NA ZAČASNEM DELU V TUJINI pa vabi delovna organizacija KOMPAS JUGOSLAVIJA poleg v zgoraj navedene prodajalne še v prosto carinsko prodajalno v MOTELU MEDNO kmalu pa tudi v HOTEL KOMPAS V KRANJSKI GORI.
Porabniki zemeljskega plina v soboški občini bodo DO Mura, PZC tozd Bolnica, Mesna industrija tozd Klavnica, Tovarna mlečnega prahu, IMP Blisk, IMP Panonija, Intes tozd Mlinopek, Platana, Mesna industrija tozd Predelava, Stanovanjska skupnost. Pomurski tisk in SGP Pomurje. V radgonski občini pa so za gradnjo plinovoda združili sredstva Radenska, Avtorad-gona, Elradova tozda Antene in kabli ter Elektronika in elektromehanika, Element, Mura tozd Moda, Kmetijski kombinat tozd Mesoizdelki in Intes tozd Pekarna. Pomurski porabniki so za to združili skoraj 547 milijonov dinarjev.
VESTNIK, 25.DECEMBRA 1986
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
Za nas takšni
Beži, psiček,« pravi labod, »če ne, bo po tebi
prizori niso kaj posebnega, za mesto, kot Luzern,
URA NA VODO
Ura in voda nista bila nikoli prijatelja, celo precej takšnih ur, ki se ponašajo z oznakami, da so nepropustne za vodo, je klavrno prenehalo delati, ko so jih lahko-vemeži temeljito namočili.
Zato je zares presenečenje, da prihajajo ure, ki vodo nujno potrebujejo za svoje delovanje. Znana izdelovalka ur, elektronska tvrdka Texas, je izdelala ure, ki jih je treba od časa do časa namočiti, da brezhibno delujejo.
Skrivnost teh ur je v tem, da jim energijo dajejo nove baterije. Pravzaprav so nove le po obliki,
Še pred sto leti je imelo tibetansko pleme Lhopa navado, da so na vsaki svatbi pojedli nevestino mater. Tako so dosegli, da ni bilo niti enega poročenega moškega, ki bi Imel taščo.
pa se vendarle zgodi
Makedonski kralj Demetrij Poliorcetes je v tretjem stoletju pred našim štetjem uvedel izredno visok davek na prodajo mila. Denar je potreboval za darila silno dragi heteri. V današnjih časih tak davek vsaj pri nas ne bi bil posebno uspešen, po porabi mila smo na predzadnjem mestu v Evropi.
Ho Ši Min, vodja narodnoosvobodilnega gibanja v Vietnamu, je bil v mladosti kuhar v londonskem hotelu Carlton, kjer je kot vodja kuhinje delal Escoffier, eden najbolj znanih kuharjev v zgodovini. Ho Ši Min je bil tako nadarjen, da je postal Escoffierov prvi pomočnik.
RAZKRITA SKRIVNOST
Tedneve je javnost v Veliki Britaniji precej razburilo razkritje skrivnosti, ki so jo skrbno varovali več kot pol stoletja. Francis Watson, pisec biografije o osebnem zdravniku kralja Georgea V., lordu Dawsonu, je namreč objavil poročilo, v katerem navaja, da je zdravnik Dawson 20. januarja 1936 71-letnemu in hudo bolnemu monarhu vbrizga! v žile injekcijo kokaina in injekcijo morfina. Tako je storil dejanje evtanazije, kralju je pomaga! »dostojanstveno« umreti. Seveda je evtanazija nezakonita in kazniva.
Biograf je v prvem življenjepisu kraljevega zdravnika zamolčal skrivnostni dogodek. Zdaj pravi, da na željo zdravnikove vdove (biografija je izšla pet let no Dawso-novi smrti). Tokrat je bolj zgovoren in piše tudi o nekoliko čudnih razlogih za evtanazijo, ki naj bi jih zdravnik upošteval. Prvi je dostojanstvena smrt, drugi pa pravi čas smrt j da so vest o koncu kraljevega življenja prinesli jutranjiki, ne pa večerniki, katere je zdravnik smatral za »manj primerne«.
Javnost, vsaj velik del, obsoja dejanje, medtem ko dvor molči. Iva evtanazijo naj bi namreč pristala tisti čas tako kraljica Mary kot waleški princ. Predstavnik Buckinghamske palače je za tisk izjavil le to, da »se je vse zgodilo že pred dolgo časa«.
ODVISNO OD TAŠČE
— Boste tudi tokrat silvestrovali kje zunaj?
— Če bo tašča še naprej tako tečna, potem nam drugo ne preostane.
v njih pa se skriva v bistvu že 200 let stara Voitova baterija, to je naprava, ki jo sestavljajo tanke ploščice iz bakra in cinka. Ko v posebne odprtine 'na zadnji strani ure kanemo nekaj kapljic vode, se v bateriji sproži proces, v katerem pozitivno naelektreni ioni potujejo s cinkovih ploščic na bakrene, prosti elektroni pa stečejo preko zunanjega tokokroga. Ta tok elektronov poganja umi mehanizem.
Kot pravijo izdelovalci teh nenavadnih ur, zadošča nekaj kapljic navadne vode iz pipe (destilirana ni uporabna, ker ne vsebuje dovolj elektrolitov) za cel teden dni delovanja. V sili je dobro tudi pivo ali kokakola ali ora oziroma vse tekoče.
Ure izdelujejo s kazalci in z digitalnimi prikazalniki, njihova življenjska doba pa je okrog 10 let. Pa še poceni so, saj stanejo okrog 4.300 dinarjev.
Petindvajset ljudi — seveda alpinistov — je obnovilo znameniti spomenik Sovjetska domovina v Volgogradu. Kolikšne so mere spomenika, kaže tale delavec na palcu.
VSAKO DRUGO DREVO
Zaradi umazanega zraka se suši vsako drugo drevo v Švici, piše v analizi, ki so jo opravili po naročilu švicarske vlade. Pregledali so 8.000 dreves na različnih koncih države in ugotovili, da je polovica bolnih. Pred letom dni je bilo bolnih le 36 odstotkov. Strokovnjake posebno skrbijo drevesa na obronkih Alp. ki so edina naravna zaščita proti plazovom. Po najnovejših podatkih niso švicarska drevesa nič bolj zdrava od zahodnonemških. Glavni vzrok za propadanje je kisli dež. Švica je začela redno pregledovati svoje gozdove pred tremi leti, ko so ugotovili, da hitro umirajo.
POTNIKOM V POMOČ
Redoljubni Zahodni Nemci nameravajo pobarvati svoje vlake tako, da bo že od daleč videti, kam peljejo. Vsi mednarodni vlaki bodo okrašeni s široko rdečo in rožnato črto, ekspresni s svetlo in temnomodro, lokalne vlake bo moč prepoznati po turkizni v dveh tonih, primestne pa po oranžni in rumeni. Direktor železnice je še povedal, da bodo tudi vozne rede natisnili v omenjenih barvah.
PREDNOVOLETNA ŠIROKOSRČNOST
— Nekateri proizvajalci so z novoletnimi popusti skoraj neverjetno širokosrčni.
— Saj ne gre za širokosrčnost, le pretiranih zalog bi se radi rešili. Če bi nekateri dali vsaj še kakšnih deset odstotkov popusta, bi pred koncem leta kaj prodali skoraj po realnih cenah...
ODREZAVI SOBESEDNIK
— Tinč, ste pri vas izpolnili letni plan?
- Ne!
— Pa ga boste?
- Ne!
— Ste premalo delali?
-'Ne!
— Se je zatikalo pri surovinah?
- Ne!
— A veš odgovoriti še kako drugače, ali samo s tem prekletim NE?
Ste imeli vsaj kakšno prekinitev dela?
- DA!
IZ MOJEGA DNEVNIKA
Samantha Fox (20), najboljše plačani britanski toples-model, pevka, manekenka za večerne toalete, lastnica bara ... z letnim zaslužkom pol milijona funtov.
Nos in ljubezen
Ko gre za ljubezen, pri živalih ne igra glavno vlogo srce, marveč nos. To znanstveniki že dolgo dobro vedo. Ko je čas za parjenje, izločajo samice posebne izločke, ki z vonjem privabljajo samce. Pri nekaterih žuželkah so samci tako občutljivi za ljubezenske vonje, da jih zaznajo tudi na velike daljave. A tudi nekateri samci oddajajo vonjavni ljubezenski klic. Tak primer so podgane, pri katerih samec izloča dišečo (ali smrdečo) snov, ki,sproži v zapletenem hormonskem sistemu samice procese, ki omogočijo zaploditev. Nedavno objavljena študija o vlogi vonja pri parjenju oziroma spolnosti pa je pokazala, da igra vonj tudi pri človeku Svojo vlogo.
Raziskovalci iz Philadelphije so dokazali, da feromoni v moškem znoju pomagajo ženskam pri urejanju reprodukcijskega cikla na optimalno dolžino, s čimer se možnost oploditve ustrezno poveča.
Poskuse sta opravila raziskovalec George Preti m raziskovalka Winnifred Cuder. Devetim prostovoljkam sta tri mesece dajala vohati pot izpod pazduhe moških, nato pa sta beležila, kako se je spremenil menstruacijski ciklus prostovoljk. Uredil in ustavil se je na 29 dni in pol. medtem ko je prej trajal različno dolgo, od 26 dni naprej.
Še bolj zanimive so bile raziskave v višjih šolah, kjer sta oba raziskovalca odkrila, da se menstruacijski ciklusi sostanovalk uskladijo in trajajo enako dolgo. Ugotovila sta tudi, da imajo ženske, ki vsaj enkrat tedensko spijo celo noč z moškim, v veliki večini normalen ciklus.
Ugotovitve so presenetljive, vendar zaenkrat še premalo dokazane. Nekaj pa je najverjetneje le na stvari.
ZO	ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
OBRTNIKI IN OSTALI KORISTNIKI ŽIRO RAČUNOV!
Sporočamo vam, da bomo s
1. januarjem 1987
prenesli vse posle v zvezi z žiro računi, ki ste jih doslej opravljali v poslovni enoti v Murski Soboti na Trgu zmage 7, na
ENOTO BANKE NA KIDRIČEVI ULICI 17 (prek hotela Diane)
/ILPINK

V naši enoti na Kidričevi ulici, ki bo od 1. januarja 1987 poslovala od 7.00 do 18.00 ure, bomo opravljali naslednje posle:
— Otvoritve žiro računov
— Vsa dinarska vplačila in izplačila
— dvig izpiskov (tja bo prenesena tudi omarica za izpiske žiro računov)
KREDITI ZA DROBNO GOSPODARSTVO
MOTORNE ŽAGE
Ugoden nakup za devizna sredstva vam nudi:
»st^Tu^ljana
LJUBLJANA, Celovška 34, tel: (061) 313-062
METALKA Dalmatinova 2, telefon: 327-261
AGROTEHNIKA-GRUDA Tržaška c., telefon: 268-341 TRGOAVTO —prodajalne: BREŽICE. CERKNICA, IDRIJA LOGATEC, REKA UMAG, BEOGRAD



V bančni enoti na Kidričevi ulici bomo sprejemali tudi vloge za kredite za drobno gospodarstvo:
— obratna sredstva
— razširjeno reprodukcijo
Pri opravljanju svojih poslov se bodo stranke lahko poslužile tudi posebne sobe.
Na Kidričevi ulici bomo tudi v prihodnje opravljali vse posle v zvezi s tekočimi računi, hranilnimi vlogami in menjavo tuje valute.
SREČNO 1987!
STRAN 12
VESTNIK, 25.DECEMBRA 1986
za vsakogar nekaj
Prva pomoč pri prometni nezgodi vse potrebno, damo poškodovancu prvo pomoč. Pri tem pazimo, da ne povzročimo več škode kot koristi.
Voznik avtomobila je dolžpn prepeljati poškodovanca do nai-bližjega zdravstvenega zavoda ali zdravnika le, kadar ni nobene nevarnosti, da bi zaradi nepravilnega načina transporta škodil poškodovancu! Če prevoz odredi milica, smo to dolžni storiti. Pri lažjih prometnih nezgodah je
Ali se znajdemo pri prometni nezgodi, če smo neposredno udeleženi kot vozniki, kolesarji ali pešci? Naša dolžnost je, da pomagamo, kolikor moremo. Ukrepajmo hitro in odločno — vendar premišljeno!
Premislimo, kaj moramo najprej ugotoviti, kaj in kako pomagati. Zavarovati moramo poškodovanca in sebe pred drugimi vozili, da ne bo prišlo do ponovne nezgode. Ko smo naredili
NASVETI ZA VSAKDAN
Saje so izvrstno gnojilo za lončnice. Prelijte jih z vrelo vodo, v kateri ste raztopili malo sode. Tako naj stoje od 10 do 14 dni in vsak dan jih premešajte, potem pa zalijte z njimi cvetlice. Madeže od črnila na perilu odpravimo tako: perilo potopimo v surovo mleko in ga pustimo, dokler se mleko ne skisa. Madež izgine. Potem izperemo. Ce je treba ponovimo.
Madeže od rdečega vina takoj potresite s soljo in čez nekaj časa operite, enako madeže od sadnega soka.
Kako pokončujemo mrčes?
Klopov, ki se zažro živali in človeku v kožo, se rešimo, če kanemo nanje olje. Zoper komarje se namažemo z limoninim sokom ali janeževim oljem. Iz spalnice preženemo komarje tako, da laterno namažemo na robovih z medom, razredčenim z vodo, jo prižgemo in postavimo v spalnico. Zapremo vrata in okna. Kmalu so vsi komarji na njej in lahko jih pokončamo. Laterno nato očistimo.
Polže preženemo iz kleti tako, da postavimo na tla skodelico mleka. 8 dni pobiramo in uničujemo polže vsak dan. Drugo leto se ne pojavijo več.
Mravlje prepodimo iz stanovanja tako, da damo tja, kjer se pojavijo, z medom ali sirupom namazan papir. Mravlje s travnika ali vrta pa prepodimo, če jih potresemo s premogovnimi sajami.
Naš dom
POMANJKANJE VIDA
Svet v dveh barvah
Presenetljivo veliko ljudi se rodi z dedno napako pri razlikovanju barv. Ugotovili so, da ima barvno slepoto 8,4 odstotka moških in le 0,4 žensk. Barvna slepota lahko zavaja, saj ti ljudje zelo dobro razlikujejo barve, samo ne tako kot ljudje z normalnim vidom. Prava barvna slepota je zelo redka, saj samo eden od 40 tisoč ljudi ne vidi sveta v barvah, temveč kot sliko na črno-belem televizorju. Človeško oko lahko razlikuje 55 tisoč različnih barvnih odtenkov.
Barvno slepilo ni nobena bolezen, je dedno pomanjkanje celic, občutljivih na barve.
RADIO MURSKA SOBOTA
Vsako sredo v oddaji 21-232
LESTVICA TEGA TEDNA:
1.	Mandarina — Don Juan
2.	I wanna wake up with you — Boris Gardiner
3.	Ne joči — Miha Balažič
4.	Hold on tight — Samantha Fox
5.	Baby goodbye — Randez-vous
Naš predlog:
Take my breath away — Berlin Pod oknom sem stal — Don Juan Rekla si — Miha Balažič
Lestvica nastaja s sodelovanjem hi-fi videostudia na Kidričevi 25, telefon 25 577, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice, dopisnice, pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1,69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
NAŠA RISBA - VAŠ PRIPIS
— To je portret naših sindikalistov: nič ne morejo! (B. Kuhar)
— In zakaj nimajo ščipalk na ustih? (Debela M.)
— Na žalost, vse več je faraonov pa tudi mumij je vse več. (M. tiik)
— Če je kdo proti, naj dvigne roko! (B. Roškar)
— Ti delegati delajo izključno z glavo. (B. Žnuderl)
Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 8. januarja na naslov:	VESTNIK,
Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. Objavljene pripise honoriramo.
voznik dolžan poškodovancu povedati svoje ime in naslov in na zahtevo pokazati tudi osebne dokumente. Kdor je udeležen v hujši prometni nezgodi, mora, potem ko je storil najnujnejše, ostati na kraju nezgode, dokler ne pridejo organi, ki bodo opravili ogled.
Zakaj vse lahko uporabimo papir?
Ves papir v kuhinji spravljajte v košu. Lahko ga uporabite za brisanje rok, loncev, mastnih pekačev, vedric. Papir rabite, ko čistite zelenjavo, sadje, nože in vilice, da se miza ne umaže. S papirjem brišete štedilnik, pečico, okvirje, z njim čistite kljuke, okna, mastne deske, z mastnim papirjem podžigate ogenj. V časopisni papir zavijete mlado zelenjavo in druge rastline, da ponoči ne pozebejo.
Star časopisni papir polijemo z vodo in ga pustimo en dan. Potem ga ožmemo in naredimo iz njega kakor jabolko debele krogle. Posušimo jih in dajemo med kurivo. Gorijo počasi in dajejo velik žar. Samo na eni strani potiskan papir spravljamo; nanj lahko pišemo in potem prepisujemo na čisto; otroci lahko na njem vadijo. Dajemo ga lahko tudi pod pecivo.
Naš dom
ANEKDOTE
Neka gospa je na vsak način hotela, naj ji Bernard Shaw nekaj napiše v spominsko knjigo.
»Takih stvari običajno ne pišem,« je rekel slavni pisatelj. Toda gospa mu ni dala miru in nazadnje ji je ustregel:
»Odkritosrčno mnenje o ženskah bo mogoče izraziti šele takrat, ko ne bo na svetu niti ene več.«
Shaw je srečal prijatelja, ki mu je povedal:
»Zvedel sem, da ima pisec komedij Conrad že nekaj časa čudovito lepo ljubico.« Shaw je z običajno ujedljivostjo pripomnil:
»Res čudno! Prepričan sem bil, da pri Conradu spi samo občinstvo.
Bernard Shaw se je na enem svojih potovanj ustavil tudi v Črni gori. Popeljali so ga na Lovčen, da bi videl Njegošev grob in si z višine ogledal črnogorsko primorje. Ko je sta! na vrhu, ga je neki domačin vprašal, o čem premišlja, ko gleda vse to kamenje. »Jaz o ničemer,« je odgovori! Shaw, »a če vi ob pogledu na kamenje vedno kaj premišljate, potem živijo v teh krajih sami filozofi.«
Nekoč so se prijatelji čudili slavnemu grškemu filozofu Sokratu, kako da je ostal čisto miren, ko ga je neki nesramnež brcnil. Filozof se je opravičil:
»Oh, Čehi me bil brcnil osel, ali naj bi ga tožil?«
DOMAČI RECEPTI____________________
CVRTJE PO SOBOŠKO
Za to jed potrebujemo: od 20 do 25 dag praške šunke, 5 dag masti ali olja, od 8 do 10 jajc, malo soli in rdeče paprike, ter 2 ali 3 cele čebule.
Kako pripravite jed? Šunko narežite na kocke in jo na masti malo ocvrite. Očiščeno čebulo posolite in jo dušite do mehkega. Z vilicami stepemo jajčka, dodamo papriko in vegeto ter vse skupaj zamešamo. Maso nato pečemo in samo obračamo.
ŠUNKINI ZAVITKI
Šunko tanko narežemo in naložimo na desko ali masten papir. Smetano stepemo, ji primešamo hren in sol. Napolnimo dresirno vrečko. Šunko nabrizgamo in zavijemo v ruladice. Naložimo na porcelanasto hladno ploščo in okrasimo s peteršiljem, listi zelene solate ali krešo, ki smo jo sami vzgojili v lončku. Poleg ponudimo toast.
Kaj potrebujemo za 4 osebe?
20 dag tanko narezane šunke, 20 dag hrena, 1,5 del sladke smetane sol, poper po okusu.
NIČ NAS NE SME PRE -NETITI
VOŽNJA POZIMI JE
NEVARNA
Prometna varnost se pozimi zaradi hitro spreminjajočih se vremenskih razmer naglo slabša. Zima, ki se še ni dobro raz-rpahnila, že pušča nevšečnosti, ha katere mora računati-sleher-ni voznik. V tem času se pogosto pojavljajo megla, poledica in sneg. To povzroča nevarnosti na cestah, zlasti če cestno podjetje pravočasno ne spluži snega ali posiplje cest. Zato je potrebno biti skrajno previden tako pri vožnji kot hoji, posebej če cesta ni v celoti poledenela, temveč le na določenih krajih. Mnogokrat se zaradi ne-previdenih poledenelih odsekov cest zgodijo hude nezgode, s tem pa tudi nastanejo hude posledice. Menimo, da pozimi ne zadostuje zgolj voznikova previdnost, temveč je za zimske razmere potrebno pripraviti tudi vozilo. Priporočljivo je, da imajo vozniki s seboj tudi vrečico s peskom in lopato, kajti utegne se zgoditi, da avtomobil zaradi poledice ne bi mogel speljati. Odveč tudi ni žična ali navadna vrv, s katero nas lahko drugo vozilo izvleče ali pa pomagamo mi. Seveda si varne vožnje ne moremo zamisliti brez dobrih zimskih gum ali verig. Dobro in priporočljivo je imeti v vozilu tudi signalno luč, s katero se zavarujemo ob slabši vidljivosti in ponoči ob okvari vozila ali prometni nezgodi.
Kakšen ukrep je najučinkovitejši in kateri pripomoček je najpomembnejši, je težko svetovati, kajti nikoli ne vemo, kaj bomo potrebovali. Če vozilo drsi po cesti ali ga zanaša, se lahko izkušeni voznik z ustreznim manevriranjem izogne nevarnosti, medtem ko se pri začetnikih zaradi neizkušenosti in naglega pritiska na zavoro često zgodi, da vozilo zdrkne s ceste v obcestni jarek. Izkušeni vozniki vedo, da je potrebne-vožnjo po ledeni in zasneženi cesti skrbno opazovati že daleč naprej ter jo prilagoditi cestnim razmeram, zlasti če je vidljivost dobra. Vožnja pozimi pa je nevarna zaradi tega, ker nikoli ne vemo, kaj bo naredil nasproti vozeči voznik, pa tudi pešec, ki ne upošteva, da vozila ni mogoče ustaviti tako hitro kot poleti. In kaj storiti, če nam grozi, da bo vozilo zaneslo po cestišču. Osnovno pravilo je ohraniti mirno kri in živce. Naloga vsakega voznika naj bi bila, da obvlada vozilo tako, da ne bo trčilo v drugo vozilo ali ogrozilo življenje drugemu udeležencu v prometu. Vožnja zahteva skrajno previdnost slehernega voznika, in če bomo tako ravnali, bomo veliko pripomogli k zmanjšanju prometnih nezgod na naših cestah.
Viljem Čerpnjak
BRZOPARILNIK
Vsebine: 50, 75, 100, 125, 150, 200 in 220 litrov.
PREDNOSTI:
- hitro kuhanje v pari pogojeno z veliko talno površino in ugodnim toplotnim izkoristkom,
— hitro izparevanje vsebine vode,
— ekonomična poraba goriva zaradi primerne izvedbe kurišča,
— dosledni izkoristek toplote,
— udobna in enostavna uporaba zaradi nizke izvedbe in nre-kucne priprave,	F
— številne uporabne možnosti za pripravo živinskih krmil brzoparilnik perila, brzoparilnik za kuhanje.
Priporočljiva šamotna obzidava kurišča. Pred kurjeniem kotel obvezno napolniti z vodo.
KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO p. o
63305 VRANSKO, TEL: 063/724-010, 724-146, 724-147
VESTNIK, 25. DECEMBRA 1985
STRAN 13
križem kražem po naših šolah
Dragi šolarji!
Dedek Mraz nam je sprva za novo leto obljubljal celo stran, toda potem je prišlo drugače, in zdaj mi je kar hudo, da sem vas nekatere nagovarjal, naj mi čim več napišete o naših vojakih, ki so 22. decembra praznovali svoj največji praznik, pa o pričakovanju novega leta, a sedaj je veliko vaših prispevkov ostalo mapi. Najbrž bom nekatere še lahko objavil tudi drugo leto, ker so res vsi dobri.
Zahvaljujem se vam za tako vneto sodelovanje, v novem letu pa vam želim veliko zdravja, veselja in znanja!
J. G.
V pričakovanju novega leta
Novo leto prihaja. Tudi prvi sneg je že zapadel. Upam, da bo tudi prvi dan novega leta ves v belem. Rad bi, da bi se v novem letu vse spremenilo, da bi v miru živeli vsi ljudje, da ne bi bilo več vojn in jedrskih oborožitev in da otroci ne bi umirali zaradi nasilja in lakote. Bojan
N mislih imam mnogo želja. Še naprej bi se rad dobro učil in bil dober, da bi me sošolci imeli radi. Srečno novo leto želim vsem, ki živijo na našem planetu. Na nekega novega leta dan bo na Zemlji zagotovo mir. In vsi ljudje bodo mirno živeli. Ne bo se jim treba več bati ne vojne
ne lakote.
Marjan
Ob novem letu bomo v vaškem domu priredili ples. Vsi bomo razigrani in veseli. Jaz bom srečen, ker bom dobil nove smuči in smučarsko
opremo. Veliko sreče želim tudi drugim ljudem.
Franc
Moj stric — vojak
Moj stric Jožko je pri vojakih v Bački Topoli. Ko je imel svečano zaobljubo, smo ga obiskali. Tam sem videla veliko vojakov. Na proslavi so obljubili, da bodo zvesto branili našo domovino. Potem smo si ogledali orožje. Jožko nam je pokazal top, na katerem se uči streljati. Videli smo tudi sobo, v kateri spi. V njej spijo tudi fantje iz različnih krajev Jugoslavije. Vsi so si prijatelji. Ob 29. novembru je Jožko cicibanom iz Bačke Topole zavezoval rdeče rutice. Zelo sem ponosna nanj.
Jasna Kramar, 2. raz.
OŠ Velika Polana
NOVO LETO
Nestrpno čakam novo leto. Veselim se ga. Nekdo me bo obdaril in tudi jaz bom koga obdarila. Okrasila bom novoletno smrečico. Koliko bo iglic na njej, toliko vročih želja naj se uresniči vsem afriškim otrokom.	yahka
Učenci 7. razreda OŠ Prosenjakovci
Vsi smo že nestrpni v pričakovanju novega leta. Tudi mi bomo okrasili šolo in pripravili novoletno čajanko. Veselili se bomo ob okrašeni jelki in se sladkali. Najbolj pa bomo veseli, ko bo prišel med nas dedek Mraz. Ob novem letu si bomo stisnili roke in si zaželili srečo. Spomnili se bomo tudi na lačne otroke in na tiste, ki čutijo vojne grozote. Ko bi vsi živeli v svobodi!	Brigita Zver. b. b
Ob novem letu smo najbolj vedro razpoloženi. Nazdravimo mu z vinom in najlepšimi željami za zdravje, srečo ... Tudi nam se bo uresničila velika želja, kajti dobili bomo nov prizidek k šoli. Ne bo več prerivanja in mučnega iskanja prostih učilnic, pri malicanju pa se bomo veliko
prijetneje počutili.
Lilijana Pozderec. 6. a
Spoznala sem
mnogo
novega o JLA
Pred kratkim so nas obiskali pripadniki Jugoslovanske ljudske armade. Povedali so nam marsikaj -zanimivega o vojaškem življenju in nam pokazali razno orožje. Ogledali smo si tudi filma Poligon in Tito med čuvarji neba. Tako sem spoznala mnogo novega o naši armadi.
Nataša Koprivnik, 5. raz.
OŠ Stročja vas
Vselej, kadar se na silvestrsko noč rodi novo leto, se posebej veselimo otroci, kajti to je dan sreče, veselja in drugih lepih doživetij.
Novo leto praznujemo v krogu družine ali prijateljev. Ko odbije ura polnoč, je povsod Vse veselo, razigrano in srečno. Zame je sreča nekaj posebnega. Srečna sem na primer tedaj, ko me obišče sestrična, ki živi v tujini. Ne vidim je včasih po celo leto in ko pride trenutek, da se spet srečava, jo objamem in se veselim njenega prihoda.
Srečna bi bila tudi takrat, če ne bi pokale puške v drugih deželah, če ne bi umirali nedolžni otroci, žene in možje, ampak da bi tudi v tistih deželah zaživeli svobodno in lepo življenje.
Ljubo leto! Ne jemlji toliko žrtev! Obdaruj nas raje s srečo. Tako malo je treba, da je človek lahko srečen ...
Monika Malačič, 1. raz. OŠ Prosenjakovci
Kmalu spet prišlo novo leto bo.
Praznovali bomo veseli, zdravja, sreče si želeli.
Spet se bomo veselili, po snegu se podili, novoletno jelko bomo okrasili, plesali, jedli in pili.
Marsikaj se bo zgodilo in vse bo spet minilo. Na delo se bomo vrnili, na praznike pozabili.
Ksenija Zver. 4. a OŠ Odranci
NAGRADNA NOVOLETNA KRIŽANKA
svojimi živalmi.
1. nagrada 5.000 dinarje
2. nagrada 3.000. dinarje
3. nagrada 1.000 dinarje
Še nekaj dni nas loči od obiska dedka Mraza in trenutka, ko nas bo zapustilo leto 1986. Tudi jaz sem napisal pismo dedku Mrazu in ga prosil, če vsem pridnim otrokom prinese bonbone, čokolado, pomaranče, igrače, smuči, sani. ..
Kaj pa nam bo prineslo novo leto? Otroci si seveda najbolj želimo, da bi uspešno končali razred, veliko otroških iger, nogometa . . . saj živimo v lepi in dobri deželi. Mi ne čutimo pomanjkanja tako kot otroci v Afriki, in ne doživljamo vojnih grozot tako kot otroci v Libanonu. Afganistanu, Iraku, Iranu, Nikaragvi. Južni Afriki.. . Svojemu >sovražniku< v razredu, s katerim sva se dan prej stepla, segam v roko. Storite to tudi vi, odrasli!	Boštjan Kuzma. 6. b
OŠ Turnišče
Tudi letos štejem dneve in noči do tistega lepega trenutka, ko bomo veselo zaplesali in nazdravili novemu letu, pozabili na grenke in žalostne trenutke in si zaželeli vse najboljše v novem letu. Takrat je lepša tudi narava. Povsod gorijo lučke, snežinke se veselo poigravajo in iz hiš se sliši veselo prepevanje ljudi. Upam, da bo tudi letos tako veselo.
Nataša Radičevič, 8. b
Otrokom že žarijo oči v pričakovanju dedka Mraza. In končno se pojavi pred njimi postava s sivo kučmo, belo brado in toplim kožuhom, spremljajo pa jo bele snežinke. Najbolj pa so otroci veseli daril, ki jih dedek Mraz prinese s seboj v košari. Mi. ki smo že večji, ne verjamemo več v pravljice, ki govorijo o tem. da živi dedek Mraz visoko visoko v hribih s
Bernarda Štefanec, 8. b OŠ Radenci
Kmalu bo novo leto, jelkovanje ... Zvečer bomo ugasnili luči in veliko drobnih svečk bo razsvetljevalo sobo, ki bo dišala po rezinah, orehih in sladkarijah. Vsi otroci se tega zelo veselimo.
Za novo leto bomo jedli pečenega piščana, svinjski kotlet, pražen krompir, solato, orehovo torto ... mnogi otroci pa ne bodo imeli niti košček kruha. Zato si ob novem letu želim, da bi vsaj takrat utihnile vse puške sveta, da bi vsi imeli dovolj hrane in da tega dne ne bi nihče umrl.
Monika Bukovec, 6. raz.
OŠ Kobilje
Rešitve pošljite do četrtka, 8. januarja 1987 na naslov VESTNIK - nagradna križanka, Titova 29/1, 69000 MURSKA

SOBOTA
STRAN 14
VESTNIK, 25. DECEMBRA 1988
šport
TELESNOKULTURNA PRIREDITEV V LJUTOMERU
Petra Peischl in Hary Steržaj športnika leta
HARY STERŽAJ	PETRA PEISCHL
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ljutomer je pripravila tradicionalno telovadno akademijo, na kateri so prikazali nekatere aktivnosti ter razglasili najboljše športnike, društva in selekcije. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Zveze telesnokulturnih organizacij Stane Šoster, ki je opozoril na dosežene uspehe v dejavnosti šolskih športnih društev, rekreaciji in tekmovalnem športu.
Na slavnostni akademiji so razglasili za najboljšega športnika občine Ljutomer za leto 1986 kegljača Harija Steržaja, republiškega članskega prvaka. Za najboljšo športnico pa so razglasili strelko Petro Peischlovo, tretjeuvrščeno tekmovalko na republiškem mladinskem prvenstvu. Za najboljše društvo so izbrali TVD Partizan Cven, najboljše šolsko športno društvo je na OŠ Šafarsko in za najboljšo selekcijo pa so izbrali odbojkarje Ljutomera — jesenske prvake v drugi republiški ligi. Podelili so tudi priznanja ZTKO Ljutomer. Ta so prejeli: Milan Rožman, vodja teniške sekcije Ljutomer, Jože Štrakl mlajši, igralec OK Ljutomer, Milan Ploj, vodja nogometne sekcije Križevci, Aleš Vrbančič, judoist iz Ljutomera, ter mladinsko nogometno moštvo Veržeja, ki se je uvrstilo v četrtfinale republiškega pokala.
KOŠARKA
Zmagi Sobočank in Sobočanov
V nadaljevanju prvenstvav slovenski ženski košarkarski ligi je ekipa Metalservisa Pomurje v Murski Soboti brez večjih težav premagala Cerknico s 95:55. Strelke: Kosijeva 24, Kuharičeva 19, Geričeva 16, Drožinova 11, Kovačevičeva 9, Borčeva 6, Korenova 4 in Lihtenegrova 3 koše.
V tekmovanju druge republiške košarkarske lige — vzhod je Pomurje v Slivnici premagalo domačo ekipo s 95:74. Strelci za Pomurje: Juteršnik 31, Rajbar 27, Klemar 14, Gomboc 7, Kerčmar 6, Tinev 4, Tušar 4 in Banič 2. Košarkarji Radgone pa so tesno izgubili doma z vodečim Kovinarjem iz Štor z 78:79. Strelci: Fridau 24, Štihec 14, Sakovič 12, Roškar 10, Horvat 9, Škof 4, Dokl 3 in Kumer 2.
----JUDO--------------------------------------
Fajhtinger prvi, Erjavčeva druga
V Ljubljani je bilo 23. mednarodno judoistično tekmovanje Nagaoka 86 za pokal Dela, na katerem je sodelovalo 661 judoistov. Med njimi so bili tudi pomurski judoisti in judoistke ter se lepo odrezali. Najuspešnejši je bil Fajhtinger, ki je v kategoriji do 60 kg zasedel prvo mesto. Kisilak pa je bil v kategoriji do 65 kg tretji. V ženski konkurenci je Erjavčeva v kategoriji do 52 kg zasedla drugo, Rajnarjeva pa v kategoriji do 61 kg šesto mesto.	T. K.
j NOVOLETNA LOTERIJA
POSKUSITE SREČO S SREČKAMI NOVOLETNE LOTERIJE, SAJ VAS ČAKA 174.685 DOBITKOV V SKUPNI VREDNOSTI 144,000.000 DIN.
GLAVNA PREMIJA 10,000.000 DIN ŽREBANJE 6. JANUARJA 1987
SREČO JE TREBA DELITI
Radenska, tozd Naravno zdravilišče vabi na brezalkoholno silvestrovanje v Ljubljanski dom v Radencih.
V ceno 9.000 din je poleg večerjo vključen tudi spominček, animacija, bogat srečelov in brezalkoholni šampanjec za ob polnoči.
Za ples bo igral Ivan Baranja.
Vabljeni!
MURSKA SOBOTA
Privlačen telovadni večer
TVD Partizan Murska Sobota je v počastitev dneva oboroženih sil pripravil tradicionalni telovadni večer. Številnim obiskovalcem, med katerimi je bilo veliko staršev nastopajočih, so prikazali delo s posameznimi oddelki. V programu je sodelovalo okrog 250 nastopajočih, med katerimi velja posebej omeniti nastop pionirk s poleti in ritmično gimnastiko, ki je navdušila občinstvo. V soboškem Partizanu, kjer imajo pestro dejavnost, bodo z novim letom uvedli tudi vadbo v športni gimnastiki za dečke. Na uspelem in privlačnem telovadnem večeru je obiskovalce pozdravila podpredsednica Partizana Murska Sobota Draga Vlahovičeva.
----ŠPORTNO IN TOVARIŠKO SREČANJE---------------
Najboljša ekipa ZRVS
V počastitev dneva oboroženih sil je občinski odbor ZZB NOV Murska Sobota pripravil tradicionalno športno in tovariško srečanje, ki se ga je udeležilo šest ekip. Tekmovali so v kegljanju, streljanju z zračno puško in šahu. Najuspešnejša je bila ekipa ZRVS, ki je zmagala v vseh treh disciplinah in postala končni zmagovalec.
Rezultati — kegljanje: ZRVS 323, ZSMS 250, ZZB in ZVVI 242, UNZ 211 in JLA 204 podrti keglji; streljanje: ZRVS 726, OŠTO 721, ZSMS 703, UNZ 665, ZB 624, ZSMS II 569 in JLA 521 krogov, šah: ZRVS 17,5, OŠTO 13,5, UNZ 13, JLA 10, ZZB in VVI 6 in ZSMS brez točke. Skupni vrstni red: 1. ZRVS 18 točk, 2. ZSMS 10, 3. OŠTO 10, 4. UNZ 10, 5. ZB in VVI 8 ter JLA 6 točk.
----NAMIZNI TENIS----------—--------------------
Dve ekipi na republiško prvenstvo
Prvenstvo SV regije za mladince in mladinke, ki je bilo v Murski Soboti, je zbralo 13 ekip mladincev in 4 ekipe mladink. Prvenstvo je bilo kvalifikacija za republiško prvenstvo in od Pomurcev sta se uvrstili dve ekipi mladincev Sobote, pri mladinkah pa je ekipa Sobote prva rezerva.
Prva ekipa Sobočanov — Kuzma, Žitek, Fridrih, brez poškodovanega Mirka Ungerja — ni imela težkega dela za prvo mesto, ko je v finalni skupini premagala Maribor s 5:1 ter drugo ekipo in Fužinar s 5:0. S tretjim mestom seje uvrstila na republiško prvenstvo druga ekipa — Ori, Rihtarič, Smodiš, osmo mesto je zasedla ekipa Beltinec in deveto tretja ekipa Sobote. Pri mladinkah je ekipa Sobote zasedla tretje mesto, ko je v boju za drugo mesto izgubila z Mariborom s 4:5.
M. U.
----STRELSTVO-----------------------------------
Prvi poraz Noršinec
V petem kolu tekmovanja prve republiške strelske lige so Noršin-ci gostovali v Mariboru in prvo izgubili z ekipo Avgust Majerič za en sam krog razlike 1466:1465. Posamezno: Bukovec 376, Horvat 367, Balaško 364 in Špindler 358 krogov. Izgubili so tudi strelci Ljutomera v srečanju z ekipo I. pohorskega bataljona iz Ruš s 1429:1469 krogov. Posamezno: Filipič 364, S. Kapun 359, Robnik 358 in 1. Kapun 348 krogov. Po porazu so Noršinci zdrknili na tretje mesto, Ljutomer pa se bori za izpad.
Tudi v drugi republiški strelski ligi so odigrali peto kolo. V pomurskem derbiju je Panonija premagala Tišino s 1426:1416 krogi. Posamezno: Karo 367, Turner 358, Donša 354 in Kovačič 347 za Panonijo ter A. Flegar 358, S. Flegar 356, Gider 351 in Števanec 351 krogov za Tišino. Impol iz Slovenske Bistrice pa je premagal Muro s 1448:1438 krogov. Posamezno: Balaško 369, Horvat 358, Šiftar 356 in Dundek 355 krogov. Po petem kolu je Mura na tretjem, Panonija na četrtem in Tišina na petem mestu, vsi pa imajo po 6 točk.
Dvojna zmaga Murske Sobote
Občinska strelska zveza Ljutomer je v počastitev dneva oboroženih sil pripravila tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško, ki je bilo že štirinajsto po vrsti. Sodelovale so mladinske in članske reprezentance pomurskih in ormoške občine. Največ uspeha so imeli strelci iž soboške občine, ki so zmagali v obeh konkurencah.
Rezultati — mladinci — ekipno: Murska Sobota 710, Ljutomer 703, Ormož 680 in Radgona 124 krogov. Posamezno: Simon Flegar 182, Franc Gider (oba MS) 182 in Rajko Robnik (Ljutomer) 182 krogov. Člani — ekipno: Murska Sobota 725, Ljutomer 707, Radgona 677, Ormož 662 in Lendava 630 krogov. Posamezno: Branko Bukovec 187, Štefan Balaško (oba MS) 182 in Aleš Slanič (Radgona) 181 krogov.
Zmagala SD Turnišče
V počastitev dneva JLA je bilo v Lendavi tekmovanje z zračno puško, na katerem je sodelovalo osem ekip. Prvo mesto je zasedla SD Štefan Kovač iz Turnišča s 697 krogi pred Ina-Nafto 667 in Lendavo 662 krogov. Med posamezniki je zmagal Roman Kuronja (Turnišče) s 179 krogi pred Mladenom Kosijem (Lendava) 175 in Francem Korenom (Turnišče) 174 krogov.	A. Sep
----ŠAH-----	--------------------------------
Zmagovalec Danilo Hari
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo decembrski hitropotezni turnir, na katerem je sodelovalo 21 šahistov. Najuspešnejša sta bila Ciril Logar in Danilo Hari, ki sta zbrala po 17,5 točke. Sledijo: Boris Kovač 15,5, Alojz Kos 15, Jože Gaber 14,5, Igor Kos 14, Štefan Režonja, Božo Bolčič in Ivan Nerat po 11,5, Franc Kuhar 11 točk itn.
Končni vrstni red letošnjih hitropoteznih turnirjev je naslednji: Danilo Hari 105 točk, Boris
Kovač 96, Ciril Logar 88, Igor Kos 70, Štefan Režonja 47, Alojz Kos 41, Jože Gaber 40, Ivan Nerat 36, Bogdan Hari 28 in Matija Gabor 18 točk itn.
Novoletni turnir v Puconcih
Šahovska sekcija Partizana iz Puconec pripravlja v soboto, 27. t. m., novoletni šahovski turnir. Turnir bo ob 16. uri v prostorih gostilne Kuhar. Najboljši bodo prejeli nagrade, ki sta jih prispevali Elektrotehna in Potrošnik.
Prvo mesto Zanatliji
V Lendavi je bilo šahovsko tekmovanje za memorial Šinka, na katerem je sodelovalo pet ekip. Zmagala je Zanatlija iz Čakovca pred Slovenskimi Konjicami in Radensko Pomurje iz Murske Sobote.
TELESNOKULTURNA PRIREDITEV V MURSKI SOBOTI
Plakete, pokali, nagrade	g
in priznanja	1
V soboški kinodvorani je bila tradicionalna telesnokulturna I prireditev ŠPORT-SOLIDARNOST, ki so jo skupno pripravili ob  iztekajočem se letu TKS, OSZS in ZČRD. Slavnostni govornik, " predsednik skupščine TKS Murska Sobota Milan Bratkovič, je S osvetlil dosežene uspehe v telesni kulturi v soboško občini, ki  so zavidanja vredni, hkrati pa nakazal nekatere usmeritve. Na | slovesnosti so podelili plakete, nagrade in zahvalne listine TKS Murska Sobota. Plakete so prejeli: Alojz Flegar s Tišine, Jože  Horvat iz Beltinec, Andrej Berden irTropovec, Franc Kološa in I Herman Šticl iz Murske Sobote. Nagrade TKS so podelili: Mariji | Lah-Vildovi in Antonu Kranjcu iz Murske Sobote ter Mariki Nagy iz Dobrovnika. Zahvalni listini pa sta prejela Občinska strelska B zveza Murska Sobota ob 30-letnici delovanja in NTK Sobota ob E praznovanju 20-letnice delovanja. V letošnjih delavskih športnih  igrah soboške občine je v devetih panogah sodelovalo 174 ekip ® s 1173 udeleženci. V skupni uvrstitvi je zmagala Mura pred Mesno industrijo in Panonijo. Razglasili so tudi najboljše pomurske K športnike, športnice in športne kolektive. Za najboljšega špor- I tnika so razglasili rokoborca Franca Podleska, državnega član- | skega prvaka in četrtouvrščenega na svetovnem prvenstvu, drugi je kajakaš Stefan Varga, državni članski prvak, tretji pa g motociklist Janez Štefanec, državni prvak v razredu 750 ccm. n Za najboljšo športnico Pomurja so razglasili kegljavko Mariko B Nagy, svetovno prvakinjo in rekorderko. Drugo mesto so dode- “ lili šahistki Brigiti Čavužič, četrtouvrščeni na republiškem članskem prvenstvu, tretje pa igralki badmintona'Bredi Koren, tri- I kratni republiški mladinski prvakinji. Za najboljši letošnji športni I kolektiv so razglasili BD Mura iz Kroga, ki se letos ponaša s tre-  mi državnimi naslovi in ima tri državne reprezentante. Drugo mesto je zasedel NTK Sobota, ki letos slavi 20-letnico uspešne- g ga delovanja in ima dva državna reprezentanta, tretje pa KK Lju-  tomer, katerega člani so letos 33 krat zmagali in postavili dva I državna rekorda. Prireditev, katere izkupiček je bil namenjen za “ soboško kirurgijo, so popestrili člani folklorne skupine Tine Ro- g Žane iz Ljubljane.
ROKOBORBA
Nasevski prvi v Beogradu
V počastitev 22. decembra je bilo v Beogradu tradicionalno rokoborsko tekmovanje mladincev do 18 let, ki ga je pripravil Partizan iz Beograda. Sodelovali so tudi pomurski rokoborci in dosegli lep uspeh. Najbolje se je odrezal Nasevski, ki je zasedel prvo mesto, kar je prijetno presenečenje. Mekicar je bil četrti, Temlin in Mesičec šesta ter Kranjc osmi.	g p
----ODBOJKA ----------------------------------------
Prehodni pokal JLA
V počastitev dneva oboroženih sil je odbojkarski klub Pomurje iz Murske Sobote pripravil tradicionalni odbojkarski turnir. Sodelovale so tri ekipe. Rezultati— JLA—Pomurje 2:0, JLA—Radenska 2:2 in Pomurje—Radenska 2:1. Vrstni red: 1. JLA, 2. Pomurje, 3. Radenska. Zmagovalna ekipa JLA je prejela prehodni pokal.
----MALI NOGOMET------------—_______________________
Lendava druga
Na četrtem tradicionalnem turnirju veteranov v malem nogometu v Zalae-gerszegu na Madžarskem je sodelovalo šest moštev iz ČSSR, Avstrije, Jugoslavije in Madžarske. Nogometaši Lendave so postali zmagovalec v B skupini in premagali Bekescabp s 5:3 in Marcelhazo s 3:1 ter se uvrstili v finale. V tekmi za prvo mesto pa so izgubili z Interjem iz Bratislave s 6:1. Tako so zasedli drugo mesto, kar je lep uspeh.	p Bobovec
----KONJSKI ŠPORT----------------------------------
Adonis MS prvi
• i^a čet1?* dirki za zimski pokal na dunajskem kasaškem dirkališču je med omagal letošnji jugoslovanski rekorder za triletnike Adonis MS Marka Slaviča iz Ključarovec na vajetih znanega profesionalca Leopolda Kernbichlerja. Na 1800 m dolgi progi z avtoštartom je Adonis MS dosegel kilometrski čas 1:20,1. V tej dirki sta sodelovala še Marko Slavič z Dueno MS, zasedel je sedmo mesto, ter Branko Puhar iz Veržeja z Rebeko, zasedel je deseto mesto.
----'NAMIZNI TENIS---------------------------------------
Radenci in Radgona
V Radgoni je bilo občinsko tekmovanje ŠŠD v namiznem tenisu, katerega so se udeležile tri šole. Pri učencih je zmagala OŠ Radenci pred Radgono in Radenci II, posamezno: Rihtarič pred Čerkičem in Brumcem. Pri učenkah je prvo mesto pripadlo OŠ Radgona pred Radenci I in Radenci II, posamezno pa je zmagala Vomerjeva pred Vurginčevo in Šantlovo. V moških dvojicah sta zmagala Rihtarič—Kučan, v ženskih pa Vurginec—Vomer.
I. D.
PISMO IZ BERLINA
Veseli smo bili prijateljev iz Murske Sobote
Namiznoteniška sekcija Slovenskega kulturno-prosvetnega in športnega društva Slovenija iz Zahodnega Berlina je v počastitev dneva republike organizirala tradicionalni ekipni namiznoteniški turnir, na katerem je sodelovalo 12 ekip. Ekipe so tekmovale v pionirski, mladinski in članski konkurenci. V pionirski konkurenci je prvo mesto zasedla ekipa Reinickendorfer Fuchse pred STC Carl-Diem-Oberschule. CFC Hertho 06 in SIovenijo-Ber-lin. V mladinski konkurenci je zmagal NTK Sobote iz Murske Sobote pred mladinskima reprezentancama Berlina L in II. ter Slovenijo-Berlin. V članski konkurenci pa je prvo mesto zasedla ekipa NTK Sobota pred Reinickendorfer Fuchse, TTC Jadran in Slovenijo-Berlin. Zelo veseli smo bili naših prijateljev iz Murske Sobote. Njihov športni uspeh je v ponos nam, ki živimo v Berlinu, posebno pa članom namiznoteniške sekcije društva Slovenija. NTK Sobota se je berlinski športni javnosti predstavil kot eden vodilnih v domovini, ki ima dober naraščaj. Tako so namiznoteniški igralci Sobote svoj klub in slovenski namizni tenis predstavili v najlepši luči.	L. Ozmec
VESTNIK, 25.DECEMBRA 1986
a,'	;; L. U—41—
STRAN 15
— proizvodnja bencinov
— plinskih olj,
— kurilnih olj, topil,
— metanola, formalina,
— umetnih smol,
— izolacijskega materiala,
NAFTA LENDAVA
— raziskave in proizvodnja nafte in plina, — proizvodnja opreme za naftno industrijo
SREČNO IN USPESNO NOVO LETO 1987!
Qm0rk)
TOVARNA OBLAČIL IN PERILA MURSKA SOBOTA
oz
»AVTOPREVOZ« Maribor P E MURSKA SOBOTA
Lendavska 19 a
telefon: 22-051
ŽELI VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, KOOPERANTOM
IN OBČANOM SREČNO 1987!
Cenjene stranke obveščamo, da opravljamo vsa strojna dela z naj^ sodobnejšo mehanizacijo Opravljamo tudi vse vrste prevozov.

agrotehnika-gruda
TRGOVINA
KMETOVALCI,
liram
POSEBNA UGODNOST!
Do konca decembra prodajamo SILAŽNI KOMBAJN UFAM—KEMPER, enoredni, po ceni 696.400 din, franko tovarna. Cene veljajo do konca decembra 1986. Prodajamo tudi ves proizvodni program tovarne UFAM iz Stare Pazove.
AGROTEHNIKA-
GRUDA
Murska Sobota tel.:
21 381, 21 508
Ljutomer tel.:
81 420
Lendava 75 345
avtotehna
m
Lesnina
skupaj
1
LESNINA, MURSKA SOBOTA, Bakovska 1, nudi iz konsignacijske prodaje televizorje BLAUPUNKT (vseh velikosti ekranov in to 36, 42, 51, 55, 67 in 70 cm). Televizorji BLAUPUNKT so najnovejše izvedbe z ravnim ekranom in daljinskim vodenjem.
LESNINA prodaja tudi vse gospodinjske	aparate
BOSCH. Še posebej pa vas opozarjamo na visoko kvaliteto strojev za pranje posode BOSCH. V zalogi so vseh velikosti.
Za BLAUPUNKT in BOSCH je servis za gotovljen!
Ža vse informacije se obračajte^ LESNINI, Bakovska 1 ali po telefonu (069) 21 398,21 739	(
STRAN 16
VESTNIK, 25. DECEMBRA 1986
URADNE OBJAVE
Leto XXI	Murska Sobota, dne 25 decembra 1986.	Št. :33
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec
VSEBINA
281.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin v občini Murska Sotota
282.	Odlok o zagotavljanju sredstev za vzdrževalna dela na 285. skupnih objektih in napravah in melioracijskih območjih občine Murska Sobota.
283.	Odlok o matičnih območjih Murska Sobota, sedežih mati- 286. čnih območij in naselij, kjer se sklepajo zakonske zveze.
284.	Odredbo o popisu čebeljih družin, diagnostičnih preiska-
vah čebel ter obveznem zatiranju kužnih bolezni čebel na območju občine Lendava
Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Čentiba
Dopolnitev sklepa o veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990
281
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74, 11/79, 23/83 in 27/85) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80 in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 4. 12. 1986 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin v občini Murska Sobota
1.	člen
2.	in 3. točka 2. člena Odloka o davku na promet nepremičnin v občini Murska Sobota (Uradne objave št. 31/85) se spremenita tako, da se glasita:
2)	Za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo v kmetijske namene, od prometne vrednosti m2 površine v naslednji višini:
osnova din	do	130	15
nad 136	do	400	19 din + 20 nad 130
nad 400	do	670	73 din + 25 nad 400
nad 670	do	800	140 din + 30 nad 670
nad 800	do	940	179 din + 36 nad 800
nad 940	do	1.070	229 din + 42 nad 940
nad 1.070	do	1.200	284 din + 48 nad 1.070
nad 1.200, nad 1.340	do	1.340	346 din + 54 nad 1.200 422 din + 60 nad 1.340
STRAN 17 VESTNIK, 25.DECEMBRA 1986
3)	Za gradbene objekte na prometno vrednost gradbenega objekti po proporcionalni stopnji 25 %, na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo od m2 površine po naslednjih progresivnih stopnjah:
osnova din	do	2.670	15	%	
nad 2.670	do	8.020	400 + 20	nad	2.670
nad 8.020	do	14.710	1.470 + 25	nad	8.020
nad 14.710	do	22.730	3.142 + 30	nad	14.710
nad 22.730	do	30.750	5.548 + 40	nad	22.730
nad 30.750			8.756 + 50	nad	30.750
)	2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 1987.
Številka: 422-11/86-9
Datum: 4. 12. 1986
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota
Andrej GERENČER, 1. r.
282
Na podlagi 114. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 17/86 — prečiščeno besedilo) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela dne 4. 12. 1986 in na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 4. 12. 1986 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih občine Murska Sobota
1.	člen
Na podlagi tega odloka zagotavljajo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljiščih na melioracijskih območjih, opredeljenih z odloki o uvedbi melioracijskih postopkov v občini Murska Sobota, nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah.
2.	člen
Višino nadomestila določi skupščina Kmetijsko zemljiške skupnosti občine Murska Sobota za vsako prihodnje leto v skladu s programom vzdrževalnih del, ki ga slednja sprejme nejpozneje do 30. novembra v tekočem letu in v skladu s površino zemljišč, ki jih ima posamezni davčni zavezanec za plačilo davka iz katastrskega dohodka oz. zavezanec plačila davka o dejanskem dohodku v lasti, oz. uporabnik v uporabi ha melioracijskem območju.
Program iz prejšnjega odstavka pripravi investitor melioracije posebej za vsako melioracijsko območje najkasneje do 31. oktobra.
3.	člen
Program vzdrževalnih del obsega:
—	seznam skupnih objektov in naprav, ki jih je treba vzdrževati s sredstvi, zbranimi na podlagi tega odloka:
—	vzdrževalna dela, ki jih je treba opraviti na objektih in napravah iz prejšnje alinee;
—	finančno ovrednotenje vzdrževalnih del;
—	površino kmetijskih zemljišč na posameznem melioracijskem območju ter stroške vzdrževalnih del na hektar melioracijskega zemljišča in
—	stroške Uprave za družbene prihodke za izterjavo obveznosti in tega odloka.
4.	člen
Za skupne objekte in naprave se po tem odloku štejejo melioracijski jarki, cevna drenaža, cevni propusti, mostovi, vodne zapornice in protivetmi pasovi ter poljske ceste, ki so v melioracijskem območju.
5.	člen
Za vzdrževalna dela, ki jih je treba opraviti se štejejo:
a)	Pn vzdrževanju melioracijskih jarkov;
—	preprečitev prekomernega zaraščanja;
—	vzdrževanje brežine jarkov in preprečitev njihovega drsenja;
—	odstranitev naplavin na dnu jarka;
—	čiščenje cevnih propustov, mostov in vzdrževanje vodnih zapornic.
b)	Pri vzdrževanju cevne drenaže:
—	redno čiščenje izlivk od travne zarasti in zemlje;
—	izvajanje drugih vzdrževalnih del, ki so potrebna za normalno delovanje cevne drenaže;
c)	Pri vzdrževanju cest in cestnih objektov:
—	redno vzdrževanje in gramoziranje utrjenih poljskih cest ter košnja bankin;
—	redno vzdrževanje poljskih poti s košnjo zarasti in zasipanjem jam;
. — vzdrževanje mostov in cestnih propustov.
6.	člen
Na osnovi strokovnih ugotovitev Kmetijsko zemljiške skupnosti se poleg del iz 5. člena tega odloka opravi kalcifika-cija ih podrahljavanje kmetijskih zemljišč, ter izpiranje dre-nažnih cevi. Sredstva za izvedbo se lahko zagotovijo tudi s kreditom praviloma pri DO KZ Panonka.
7.	člen
Vzdrževalna dela odda investitor melioracije v izvedbo najugodnejšim ponudnikom, ki so lahko tudi melioracijske ali strojne skupnosti in lastniki ali uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju.
Investitor melioracije sklene z izvajalci vzdrževalnih del pogodbo, s katero se dogovori zlasti o obsegu vzdrževalnih del in času v katerem morajo biti ta dela opravljena, ter o ceni za ta dela.
I j *	'
8.	člen
Na podlagi programa vzdrževalnih del in vsakoletnega Sklepa Kmetijsko zemljiške skupnosti izda Uprava za družbene prihodke občine Murska Sobota vsem lastnikom, zavezancem za plačilo davka iz katastrskega dohodka in davka po dejanskem dohodku ter uporabnikom kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju odločbo o plačilu nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskem območju.
Zavezanci vplačajo nadomestila v obliki trimesečnih obrokov, kot to določajo predpisi, ki veljajo za odmero in pobiranje davkov.
Podatke o zavezancih in višino nadomestila sproroči Upravi za družbene prihodke investitor melioracije najkasneje do 31. januarja za tekoče leto.
9.	člen
Sklep o višini nadomestila za posamezno melioracijsko območje sprejme na osnovi programa vzdrževalnih del v posameznem letu Kmetijsko zemljiška skupnost občine Murska Sobota do roka iz 2. člena tega odloka.
10.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati 6. člen Odloka o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Cankova, Korovci, Lemerje, Zenkovci, Bodonci, Beznovci, Vadar-ci, Strukovci — Zenkovci in Topolovci — Domajinci (Uradne objave občine Pomurja, št. 1/85) in 6. člen Odloka o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Moravci, Markišavci, Puconci, Nemčavci, Noršinci in Lukačevci (Uradne objave občin Pomurja, št. 22/86).
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
številka: 324-4/86-3
V M. Soboti: 4/12-1986
283.
Na podlagi 2. člena Zakona o matičnih knjigah (Ur. list SRS, št. 16/74, 28/81 in 38/86) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 4. 12. 1986 sprejela
ODLOK
o matičnih območjih občine Murska Sobota, sedežih matičnih območij in naseljih, kjer se sklepajo zakonske zveze.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določajo matična območja v občini Murska Sobota, sedeži matičnih območij in naselja kjer se sklepajo zakonske zveze.
2.	člen
Za vsako matično območje se vodi rojstna, poročna in matična knjiga umrlih.
3.	člen
Matične knjige se vodijo na sedežu matičnega območja.
II.	MATIČNA OBMOČJA
4.	člen
1.	Matično območje Murska Sobota obsega naslednja naselja: — Bakovci
— Černelavci
— Krog
— Murska Sobota
— Rakičan
— Veščica
Sedež matičnega območja je Murska Sobota.
2.	Matično območje Beltinci obsega naslednja naselja:
— Beltinci
— Bratonci
— Dokležovje
— Gančani
— Ižakovci
— Lipa
— Lipovci
— Melinci
Sedež matičnega območja so Beltinci.
3.	Matično območje Bodonci obsega naslednja naselja:
— Beznovci	»
— Bodonci
— Puževci
— Strukovci
— Vadarci
— Zenkovci
Sedež matičnega območja so Bodonci.
4.	Matično območje Bogojina obsega naslednja naselja:
— Bogojina
— Bukovnica
— Filovci
— Ivanci
Sedež matičnega območja je Bogojina.
5.	Matično območje Cankova obsega naslednja naselja:
—	Cankova
—	Domajinci
—	Gerlinci
—	Gornji Črnci
—	Korovci
-	Krašči
—	Škakovci
—	Topolovci
Sedež matičnega območja je Cankova.
6.	Matično območje Gornji Petrovci obsega naslednja naselja:
—	Adrijanci
—	Boreča
—	Gornji Petrovci
—	‘ Lucova
—	Martinje
—	Neradnovci
—	’ Peskovci
—	Stanjevci
Predsednik
skupščine občine M. Sobota
Andrej GERENČER
STRAN 18 VESTNIK, 25.DECEMBRA 1986
—	Šulinci
—	Ženavlje
Sedež matičnega območja so Gornji Petrovci.
7.	Matično območje Grad obsega naslednja naselja:
— Dolnji Slaveči
— Grad
— Kovačevci
— Kruplivnik
— Motovilci
— Radovci
— Vidonci
Sedež matičnega območja je Grad.
8.	Matično območje Križevci obsega naslednja naselja:
— Domanjševci — Domonkosfa
— Križevci
— Košarovci
— Kukeč
— Panovci
Sedež matičnega območja so Križevci.
9.	Matično območje Kuzma obsega naslednja naselja:
— Dolič
— Gornji Slaveči
— Kuzma
— Matjaševci
— Trdkova
Sedež matičnega območja je Kuzma.
10.	Matično območje Mačkovci obsega naslednja naselja:
— Dankovci
— Kuštanovci
— Mačkovci
— Otovci
— Pečarovci
— Poznanovci
— Prosečka vas
Sedež matičnega območja so Mačkovci.
11.	Matično območje Martjanci obsega naslednja naselja:
—	Andrejci
— Ivanovci
— Krnci
— Lukačevci
—	Martjanci
—	Mlajtinci
—	Moravske Toplice
— Nemčavci
u. Noršinci
— Sebeborci
— Suhi vrh
— Tešanovci
—	Vučja gomila
Sedež matičnega območja so Martjanci.
12.	Matično območje Prosenjakovci — Partosfalva obsega naslednja naselja:
— Berkovci — Berkehaza
—	Čičečka vas — Csekefa
— Fokovci
—	Ivanjševci — Janosfa
— Kančevci
—	- Lončarovci — Gerbhaza
— Motvarjevci — Szentlaszlo
— Pordašinci — Kisfalu
—	Prosenjakovci — Partosfalva
— Ratkovci
— Selo
—	Središče — Szerdahely
Sedež matičnega območja so Prosenjakovci — Partosfalva.
13.	Matično območje Puconci obsega naslednja naselja:
— Bokrači
— Brezovci
— Dolina
— Gorica
— Lemerje
— Markišavci
— Polana
— Predanovci
— Puconci
— Šalamenci
— Vaneča
Sedež matičnega območja so Puconci.
14.	Matično območje Rogašovci obsega naslednja naselja:
— Fikšinci
— Jurij
— Kramarovci
— Nuskova
— Ocinje
— Ropoča
— Pertoča
— Serdica
— Sotina
— Večeslavci
Sedež matičnega območja so Rogašovci.
15.	Matično območje Šalovci obsega naslednja naselja:
— Budinci
— Čepinci
— Dolenci
— Hodoš — Hodoš
— Krplivnik — Kapomak
— Markovci
— Šalovc
Sedež matičnega območja so Šalovci.
16.	Matično območje Tišina obsega naslednja naselja:
— Borejci
— Gederovci
— Gradišče
— Krajna
— Kupšinci
— Murski Črnci
— Murski Petrovci
— Petanjci
— Rankovci
— Satahovci
— Sodišinci
— Tišina
— Tropovci
— Vanča vas
Sedež matičnega območja je Tišina.
II. NASELJA KJER SE SKLEPAJO ZAKONSKE ZVEZE
5.	člen
Zakonske zveze se sklepajo na sedežih matičnih območij vsak delovni dan v rednem delovnem času, izven rednega delovnega časa pa ob sredah od 17. do 19. ure in ob sobotah od 15.30 ure do 19. ure.
IV. KONČNE DOLOČBE
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah pomurskih občin, uporabljati pa se začne s 1. 1. 1987.
Številka: 015-1/86-7
Datum: 4. 12. 1986
PREDSEDNIK SO MURSKA SOBOTA Andrej GERENČER
284
Na podlagi 3. točke 34. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) in 316. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave, št. 37/81) je izvršni svet Skupščine občine Lendava na seji, dne 12. 12. 1986 sprejel
ODREDBO o popisu čebeljih družin, diagnostičnih preiskavah čebel ter obveznem zatiranju kužnih bolezni čebel na območju občine Lendava
L člen
Da se ugotovi boljši pregled nad prometom s čebelami in s tem tudi uspešnejše odkrivanje in zatiranje kužnih bolezni čebel, se odreja obvezen popis vseh čebeljih družin ter obvezen preglede pokrite zaloge na okužbo s hudo ali ameriško gnilobo.
2.	člen
Posestniki čebel morajo takoj prijaviti sedež svojega čebelnjaka, število in vrsto naseljenih panjev ter če so člani čebelarske družine in katere. Prijavo je treba oddati na Veterinarski postaji Murska Sobota, Enota Lendava, ki vodi register.
Posestnik čebeljih družin mora prijaviti vsako spremembo podatkov v roku 8 dni. Obveza prijave čebelnjaka in vrste panjev velja tudi za čebelarje pri katerih so poginile vse čebele.
3.	člen
V spomladanskem roku, ko je primerna zunanja temperatura ter dovolj pokrite zalege je treba pregledati pokrito zalego pri vseh čebelarjih. Pregledati je treba v vsakem čebelnjaku najmanj 30 % družin ter pri sumljivih odvzeti vzorce pokrite zalege ter isto dostaviti v pooblašeni laboratorij. Te preglede opravijo delavci Epizotiološkega oddelka Veterinarske postaje Murska Sobota, Enota Lendava.
4.	člen
Vsak čebelar, ki opazi, da mu je družina poginila, mora zapreti žrelo in onemogočiti dostop v panj drugim čebelam.
Čebelarji, pri katerih poginejo vse čebele (v vseh panjih), morajo pravtako onemogočiti dostop drugim čebelam v panje, da se na ta način prepreči širjenje kužnih bolezni čebel.
Vsak pogin čebeljih družin je treba takoj prijaviti Veterinarski postaji Murska Sobota, Enota Lendava, da strokovna služba oprvi ogled ter ugotovi vzrok pogina čebel.
Vrcanje meda, pretepanje voska, se pri zgoraj navedenih čebelarjih opravlja po navodilih in kontrolo veterinarske službe.
Opuščene panje je potrebno obvezno dezinficirati oz. uničiti, kolikor niso več uporabni in tako preprečiti dostop čebelam.
5.	člen
Pri vseh čebelarjih na območju občine Lendava se odreja obvezno plinjenje družin proti varoozi, da se prepreči gospodarska škoda zaradi pogina čebel in širjenje te bolezni. Obvezno plinjenje se opravi najmanj dvakrat na leto in to spomladi in jeseni. Plini se vsaj petkrat v spomladanskem in petkrat v jesenskem roku s zato primernimi preparati. Plinjenje se opravi v razmakih in z preparati, katere svetuje veterinarska strokovna služba.
6.	člen
Pri vseh pregledih, ki so navedeni v tej odredbi, morajo pomagati tudi čebelarski izvedenci, v organizaciji dela sodelujejo tudi čebelarske družine.
7.	člen
Vsi stroški v zvezi s pregledi, odvzemi vzorcev, pošiljanju v laboratorije, laboratorijske preiskave same ter samo zdravljenje čebeljih družin gredo v breme lastnika oziroma imetnika.
8.	člen
Nadzor nad pregledi in zdravljenjem opravlja občinski organ veterinarske inšpekcije, kateremu je treba sproti poročati o ugotovitvi okužbe ter podvzetih ukrepih.
9.	člen
Čebelarji, ki se ne bodo držali določil te odredbe izgubijo pravico do odškodnine, ki bi jim pripadla pri zatiranju bolezni na osnovi drugih predpisov.
20.	člen
V smislu 3. 6. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št, 25/83) se izrekajo kršiteljem sledeče kazni:
L Z denarno kaznijo od 3.000 do 15.000 din se kaznuje oseba ki ne prijavi sedež svojega čebelnjaka, število in vrsto naseljenih ali nenaseljenih panjev (člen 2).
2.	Z denarno kaznijo od 10.000 do 25.000 din se kaznuje oseba, ki ne da pregledati čebel ali kakorkoli drugače omejuje nemoteno delo pooblaščenega veterinarja ali čebelarskega izvedenca — preglednika (člen 3)
3.	Z denarno kaznijo od 5.000 do 20.000 din se kaznuje čebelar, pri katerem so poginile čebelje družine v enem, v več ali v vseh panjih in ne prepreči dostopa drugim čebelam v panj ali če ne prijavi pogina čebeljih družin (člen 4) oziroma ne uniči ali dezinficira opuščenih panjev.
4.	Z denarno kaznijo 5.000 do 15.000 din se kaznuje oseba, ki ne opravi predpisanih plinjenj čebeljih družin proti varoozi (člen 5).
11.	člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Z istim dnem preneha veljati Odredba o popisu čebeljih panjev na območju občine Lendava (Uradne objave št. 9/79).
Številka: 322-16/86-2
Datum: 12. 12. 1986
Predsednik IS Skupščine občine Lendava Jože KURONJA, 1. r.
285 POPRAVEK
sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Čentiba (Uradne objave, št. 28/82)
Drugi člen navedenega sklepa se pravilno glasi: »Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let od L 12. 1982 do 30. 11. 1987.«
Krajevna skupnost Čentiba
286
Na podlagi 18. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota sta zbora skupščine na seji, dne 9. 5. 1986 sprejela
DOPOLNITEV SKLEPA
O VELJAVNOSTI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1986-1990
1.
Drugi odstavek 2. člena Sklepa o veljavnosti Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 se dopolni z besedilom: Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov združujejo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Murska Sobota iz čistega dohodka za reševanje stanovanjskih vprašanj, kreditiranje nakupa etažnih stanovanj, graditve individualnih stanovanjskih hiš za lastne potrebe 1,020%.
2.
Ta dopolnitev sklepa se uporablja za obdobje 1986—1990 in začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah.
Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota mag. CIMAN JANEZ dipl. oec. Ciman Janez 1. r.
Delegatsko glasilo občine Murska Sobota
Številka 9
Leto VI
25.	decembra 1986
9.	ŠTEVILKA DELEGATSKEGA VESTNIKA, 25. december 1986
- PREDLOG RESOLUCIJE 0 POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1986-1990 V LETU 1987
STRAN 19 VESTNIK, 25.DECEMBRA 1986
PREDLOG RESOLUCIJE O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1986—1990
V LETU 1987
Oblikovanje nalog družbenoekonomskega razvoja občine Murska Sobota v letu 1987 temelji na oceni stanja v letu 1986 in ciljev Družbenega plana za obdobje 1986—1990. Za realno zastavljene cilje upoštevamo le tiste, ki temeljijo na rezultatih dosedanjega razvoja, ob tem pa med cilje vključujemo tudi zagotavljanje osnov, ki bodo ustrezna podlaga za načrtovanje razvoja občine v letu 1988 in naprej.
1.	OCENA STANJA OB PREHODU V LETU 1987
V dosedanjem razvoju gospodarstva občine Murska Sobota beležimo po posameznih panogah, še bolj pa po posameznih delovnih organizacijah neenakomerne rezultate in s tem različne možnosti kvalitetnega razvoja. Medtem, ko v tekstilni oz. konfekcijski industriji že vrsto let beležimo pozitiven trend na področju zaposlovanja, produktivnosti, izvoza, akumulativnosti in doseganja višjega tehnološkega nivoja, se stanje v kovinskopredelovalni in lesni industriji, kljub nekaterim rezultatom v letu 1986, premika v negativno smer. Predvsem je boleče v teh dveh panogah tehnološko zaostajanje in v posledici prezadolženosti nesposobnost ustvarjanja akumulacije in s tem investicijske nesposobnosti. Pri vsem tem pa bodo prav te delovne organizacije morale veliko vlagati, če želimo, da bodo v prihodnosti pozitivno delovale na družbenoekonomski položaj občine, ne pa istemu v breme.
V ostalem delu industrije, gradbeništvu in trgovini beležimo umirjeni razvoj, ki je realna podlaga za uresničevanje družbenega plana občine v letu 1987.
Na področju kmetijstva in predelave hrane se vložena sredstva v primarno proizvodnjo še vedno ne obrestujejo v obliki akumulacije, ob tem pa ugotavljamo, da previsoki stroški proizvodnje onemogočajo pridobivanje akumulacije tudi v predelovalni industriji, kot je to primer v mesni industriji. Vsekakor je bilo celotno področje predvsem podrejeno izkoriščanju obstoječih predelovalnih kapacitet na eni strani in zadovoljevanju žviljenjskih potreb na drugi strani, brez primernega odziva velikih potrošniških centrov v smislu združevanja sredstev za zagotavljanje ugodnejšega položaja kmetijstva in možnosti nadaljnjega razvoja. Ob takšnem stanju in preskromnih razvojnih ambicijah smo premalo agresivno zasledovali akumulativnejše programe na osnovi višje stopnje predelave'hrane, s čimer bi na osnovi dohodkovnih odnosov zagotavljali tudi ugodnejši položaj primarne proizvodnje. Na tem področju ostajajo velike rezerve, ki nedvomno predstavljajo eno od ključnih smeri družbenoekonomskega razvoja občine.
Doslednejše koriščenje naravnih danosti, ob 'kmetijstvu, omogoča nadaljnji razmah turizmu. V tej dejavnosti smo s sicer počasnimi koraki vendar dosegli pomembne rezultate, predvsem pa dobro osnovo za nadaljnji razvoj. Prav na področju turizma imajo najbolj čvrste osnove, ki omogočajo konkretno zastavljanje ciljev v letu 1987. Ne glede na doseženo pa ugotavljamo, da smo v turizmu preveč usmerjeni v penzionsko ponudbo, s čimer nismo omogočili večjega razmaha izvenpenzionske ponudbe v obliki kmečkega turizma, lova, ribolova, domače obrti itd. V prid razvoja turizma govori tudi dejstvo, da lahko zagotavljamo ob klasičnem tudi zdraviliški turizem.
Drobno gospodarstvo, ki je po organiziranju Obrtne zadruge Prekmurka oživelo in doseglo vzpodbudne rezultate, v zadnjem času ponovno beleži stagnacijo tako v fizičnem obsegu kot kvalitativnih premikih. Vsekakor je to posledica prizadevanj posameznih dejavnikov predvsem pa neorganiziranega pristopa k nadaljnjemu razvoju.
Nedvomno je to eno od področij na katerem lahko ob izvajanju konkretnih ukrepov pričakujemo nove rezultati. .
Posledica predhodnih ugotovitev je preko 1.400 iskalcev zaposlitve ob relativno skromni kvalifikacijski strukturi. Prav to pa je posledica neustrezne štipendijske politike in premalo agresivne kadrovske politike. Ob vsem tem pa se organizacije združenega dela večkrat zadovoljujejo s priučenimi delavci, bodisi da drugačnih potreb nimajo ali pa med iskalci zaposlitve ne najdejo ustreznih kadrov. Takšno stanje je vsekakor osrednji problem naše družbenopolitične skupnosti, ki terja posluh slehernega kolektiva in slehernega zaposlenega. Predvsem se moramo tega zavedati, ko se odločamo za združevanje sredstev za nove naložbe, ki omogočajo odpiranje novih delovnih mest.
Na področju družbenih dejavnosti je še zmeraj v ospredju finančni problem povezan z dokončanjem kirurškega bloka v Rakičanu, pod težo katerega zatiskamo oči pred skromnimi rezultati, ki jih dosegamo v dejavnosti osnovnega zdravstva. K zaostrovanju problema pa pomaga premajhen posluh za solidarnost iz nekaterih ostalih delov Slovenije. Pa vendar pomanjkanje finančnih sredstev ni edini problem, kateremu bi lahko pripisali krivdo za stanje predvsem v osnovnem varstvu. Tudi rešitev finančnih problemov ne daje odgovora na odprta kadrovska vprašanja ne v osnovnem zdravstvu in ne v novem kirurškem bloku, ki bo v letu 1987 predan namenu.
Na področju izobraževanja so v osnovnem šolstvu napori podrejeni višjemu nivoju kvalitete izvajanja učnovzgojnega programa, ob tem pa bomo ob koncu leta 1986 dosegli primerni nivo osebnih dohodkov. Sicer pa na področju izobraževnaja še nismo uspeli zagotoviti ustrezne izbire programov na V. stopnji v srednjem usmerjenem izobraževanju.
Na področju varovanja naravne in kulturne dediščine ne moremo biti zadovoljni niti z obstoječim stanjem, niti z uresničevanjem nalog, ki nam jih nalaga zakonodaja. Vzrok za to je v veliki meri pomanjkanje ustreznih strokovnih podlag, ki bi jih moral izdelati Zavod za spomeniško varstvo Maribor.
V skladu s finančnimi možnostmi smo povečali ustrezno pozornost kulturni dejavnosti. Več pozornosti pa bo v prihodnje potrebno nameniti uresničevanju cilja, da bi čim večjemu številu delovnih ljudi in občanov omogočili oz. jih zainteresirali za dostop do kulturnih dobrin. V ta namen mora Kulturni center Miško Kranjec zagotoviti večje odpiranje muzeja in stalne zbirke Prekmurskih likovnih umetnikov najširšemu krogu občanov.
Pri reševanju prostorskega vprašanja Pokrajinske in študijske knjižnice bo potrebno upoštevati prostorske kapacitete soboškega gradu po izselitvi Gozdnega in lesnega gospodarstva.
Na področju ekologije bo preveč toleranten odnos prej ali slej terjal previsok davek, v kolikor ne bomo storili na področju varovanja okolja odločnejših in hitrejših korakov. Bolj ali manj nemo opazovanje družbenopolitične skupnosti in pomanjkanje čuta odgovornosti s strani onesnaževalcev okolja je privedlo do kritične točke, ko so ogroženi že stanovanjski prostori, da o zavori za razvoj turizma, ki ji takšno stanje lahko botruje ne govorimo.
Pereč problem občine je že vrsto let izredno slabo stanje infrastrukture, predvsem pa prometna izoliranost do industrijskih centrov v republiki, kar že postaja zavora v razvoju. Tudi tako kritično stanje ni pomenilo zadostne osnove za vključitev reševanja tega problema v srednjeročni plan SRS do leta 1990. Vsekakor pa ne moremo mimo tega, da tudi znotraj občine ne uspemo zagotavljati dovolj finančnih sredstev za modernizacijo cest. Prav tako pa do sedaj nismo zagotovili ustrezne kontrole nad kakovostjo izvedenih del, s katero ne moremo biti zadovoljni.
Odprto vprašanje oskrbe prebivalcev občine s pitno vodo nare kuje najstrokovnejši pristop s polno mero odgovornosti vseh dejavni
2 - DELEGATSKI VESTNIK
kov do vloženih sredstev. Celoten projekt bo terjal izredno visoka vlaganja, temu primerne pa bi bile tudi eventuelne napake, ki bi jih pri tem storili. Povsem enako velja za izgradnjo čistilne naprave v Murski Soboti.
Po dosedanjih raziskavah pa bomo morali najti tudi odgovor, v smislu dejanskih možnosti izkoriščanja termalnih voda in uporabo viška energije, ki se sprošča ob industrijskih procesih, za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode.
2.	KLJUČNI CILJI IN NALOGE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA
V skadu s cilji in usmeritvami družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 bomo v občini v letu 1987 dali poudarek uresničevanju naslednjih ključnih ciljev in nalog:
—	povečali industrijsko proizvodnjo in proizvodnjo' hrane z višjo stopnjo predelave;
—	povečali izvoz blaga in storitve zlasti na konvertibilno območje in se kvalitetno vključevali v mednarodno delitev dela;
—	- pospeševali nadaljnji razvoj drobnega gospodarstva in turizma;
—	v večji meri uveljavljali kvalitetne dejavnike gospodarjenja, produktivnosti dela, ekonomičnosti, rentabilnost poslovanja ter krepili materialno osnovo združenega dela gospodarstva;
—	poskrbeli bomo za posodabljanje in modernizacijo proizvodnih procesov ter zmanjšanje porabe enegije in surovin na enoto proizvoda;
—	poskrbeli za ustrezno kadrovsko politiko z rednim izobraževanjem, s povečanjem števila kadrovskih štipendij in vključevanjem pripravnikov v delovne procese ter z izboljšanjem in strokovnim izpopolnjevanjem ob delu;
—	združevali sredstva gospodarstva v občini za realizacijo s samoupravnim sporazumom dogovorjenih proizvodnih programov in s tem omogočili odpiranje novih delovnih mest;
—	posebno pozornost bomo namenili organizacijam, ki poslujejo z izgubo in motnjami ter povečevali možnost odprave vzrokov izgub in motenj ter prestrukturiranju proizvodnje v smeri dohodkovno uspešnih programov;
—	ustrezno vzdrževali in posodabljali gospodarsko infrastrukturo zlasti cestne povezave;
—	vse oblike porabe se bodo gibale v odvisnosti in ustvarjenega dohodka in poskrbeli bomo za racionalno trošenje sredstev skupne in splošne porabe;
—	pospeševali bomo rzaiskovalno in inventivno dejavnost, jih primerno vrednotili ter vključevali dosežke znanosti v proizvodne procese;
—	nadaljevali s politko skladnejšega razvoja občine kot celote;
—	podvzeli bomo ustrezne ukrepe za saniranje obstoječih vzrokov onesnaževanja okolja.
3.	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA
Za uresničevanje temeljnih razvojnih usmeritev iz družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 ter ciljev in nalog iz te resolucije bo potrebno v letu 1987 realno povečati družbeni proizvod za 3,5 %, industrijsko proizvodnjo za 3,5 %, kmetijsko proizvodnjo za 3,5—4 %, izvoz blaga in storitev za 6 %.
Ena izmed najpomembnejših nalog v letu 1987 bo večja izvozna usmerjenost proizvodnje in storitvenih dejavnosti ter krepitev medsebojne blagovne menjave s sosednjima državama.
V letu 1987 bo možno ob takšnih izvoznih prizadevanjih uvoziti za 4 % več blaga, zlasti tehnologije in repromateriala.
Število na novo zaposlenih se bo v občini v globalu povečalo za 2 %, od tega hitreje v gospodarstvu. Zaposlovanje v negospodarstvu in režijskih službah se bo postopoma zmanjševalo oz. bo potekalo v skladu z dogovorjenimi nalogami in aktiviranjem novih naložb v združenem delu.
Z uresničevanjem načrtovane gospodarske rasti in zaposlenosti bo produktivnost dela porasla za 2 %. Za dosego tega cilja bo potrebno bolj izkoriščati modernizirane proizvodne kapacitete, razpoložljivi delovni čas ter pravilno preusmerjati in koristiti kadrovski potencial, zlasti mlade.
Delavci v OZD bodo planirali delitvena razmerja ter odločali o razporejanju dohodka na sredstvih za osebne dohodke in skupno porabo ter akumulacijo z uporabo kazalnikov bruto osebnih dohodek na delavca in akumulacijo v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi ob upoštevanju v samoupravnih sporazumih določenih razmerij glede na dosežene rezultate. Rast osebnih dohodkov bo odvisna od doseganja kakovostnih rezultatov gospodarjenja izraženih z v združenem dogovoru določenimi kazalci in rezultati doseženimi v skupini udeležencev samoupravnega sporazuma v sorodni dejavnosti. Osebni dohodki bodo realno naraščali le v organizacijah, ki bodo nadpovprečno izboljšale rezultate poslovanja glede nadejavnost.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb se bodo v globalu tekoče valorizirala do rasti dohodka gospodarstva v občini.
Osebni dohodki družbenih dejavnosti oz. negospodarstva bodo usklajevani z gibanjem osebnih dohodkov gospodarstva. Sredstva se
bodo oblikovala v odvisnosti od izpolnjevanja dogovorjenega programa dela ter racionalnosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi.
Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb se bodo v globalu oblikovala največ po enakih stopnjah kot v letu 1986. Odhodki občinskega proračuna se bodo oblikovali v skladu z dogovorom o splošni porabi v občinah v SRS v letu 1987 in program aktivnosti o racionalizaciji in povečanju učinkovitosti dela državne uprave.
4.	NALOGE IN AKTIVNOSTI NA POSAMEZNIH PODROČJIH
Pri oblikovanju nalog in aktivnosti za leto 1987 s katerimi želimo doseči načrtovani razvoj in podkrepiti materialne okvire razvoja, izhajamo iz dolgoročnih ciljev razvoja, ki temeljijo predvsem na koriščenju naravnih danosti in stopnji doseženega razvoja na posameznih področjih, upoštevaje sposobnosti posameznih dejavnikov družbenoekonomskega razvoja občine Murska Sobota in pričakovane pomoči širše družbenopolitične skupnosti SR Slovenije.
4.	1. Na področju industrije bomo največ skrbi posvetili delovnim organizacijam, ki bodo v cilju stabilnejšega poslovanja morale svojo proizvodnjo prestrukturirati. Predvsem so to delovne organizacije s področja kovinskopredelovalne in lesnopredelovalne industrije.
V ta namen bo IMP Panonija pristopila k razvoju in osvajanju novih programov izven kmetijske mehanizacije in pri tem upoštevala proizvodne kapacitete obeh TOZD v smislu skupnih programov za celo DO. Določeni programi so opredeljeni, kar pomeni, da bo DO morala za njihov razvoj zagotoviti ustrezno kadrovsko zasedbo in sredstva za posodobitev, opreme. Glede na trenutni ekonomski položaj delovne organizacije bo moral pri tem svoj del vloge zagotoviti tudi SOZD IMP.
LIV Rogašovci, ki je že stopil na pot prestrukturiranja in že beleži določene rezultate bo pb pomoči delovne organizacije nadaljeval začeto pot v smeri strojegradnje, pri tem pa največ skrbi posvetil pridobivanju ustreznih kadrov, kar je pogoj za nadaljnji razvoj TOZD.
DO Platana, ki svojega ekonomskega položaja ne obvladuje več, bo morala storiti najkorenitejše korake. Bistvene spremembe bo potrebno opraviti v smislu ustreznejše organizacijske oblike, prestrukturirati del proizvodnih kapacitet, izločiti dohodkovno neinteresantne proizvode in se kadrovsko in tehnološko oprepiti. Glede nanačrtova-ne obsežne spremembe bo morala biti vloga in povezovanje s SOZD Slovenijales kar se da opredeljena.
4.2.	V tekstilni industriji, kjer beležimo dobre rezultate bodo DO predvsem zasledovale visok tehnološki nivo, kvaliteto proizvodov in izvozno naravnanost. Enaka skrb bo posvečena kadrovski politiki in štipendiranju.
Ob tem se bo DO Mura, ki je praktično dosegla optimalno stopnjo fizičnega razvoja, vključevala v programe, ki so ekonomsko interesantni za celo občino.
Rašica TOZD Beltinka, pa bo delno spremenila strukturo proizvodnje s ciljem večje izvozne usmerjenosti predvsem na konvertibilna, tržišča. Prav tako pa bo pristopila k izdelavi potrebne dokumentacije za izgradnjo novih proizvodnih prostorov.
4.3.	V gradbeništvu tudi v letu 1987 ni pričakovati, da bi večji del kapacitet zaposlili v občini oz. regiji. Zato bo osnovna naloga DO Pomurje, kot nosilca te dejavnosti zagotavljanje tržišča izven regije in izven meja predvsem na Madžarskem in v Avstriji. Pri tem bo v okviru možnosti zagotavljala povezovalno vlogo z ostalimi dejavniki v tej panogi v smislu vključevanja v posameznih projektih.
Pri nastopu izven regije bomo namenili še več poudarka tudi skupnemu nastopu gradbeništva, projektive in strokovnjakov s področja živinoreje v smislu popolnejše in strokovnejše ponudbe in na tak način v večji meri plasirali svoje znanje.
Temelj Cankova, ki je v tej panogi v najtežjem ekonomskem položaju, se bo ustrezno preusmeril in si z večjo sprecializacijo zastavil dolgoročno, usmeritev, ki bo omogočala ugodnejši položaj na tržišču in socialno varnost zaposlenih. Za doseganje tega cilja pa se bo moral prvenstveno kadrovsko okrepiti in ustrezno opremiti.
4.4.	Prehrambena industrija bo svoje razvojne in investicijske aktivnosti podredila predvsem višji stopnji predelave hrane v cilju osvajanja dohodkovno interesantnejših proizvodov.
Tovarna mlečnega prahu, bo zaključila investicijo, ki ji bo omogočila proizvodnjo večje količine mleka v prahu, kar bo osnova za večjo nadaljnjo predelavo. Na osnovi mleka v prahu bo tovarna mlečnega prahu pristopila k proizvodnji otroške, dietične in druge hrane, kar predstavlja nadaljnjo stopnjo predelave mleka.
Mesna industrija pričakuje po reorganizaciji večje možnosti na področju zniževanja poslovnih stroškov. Sicer pa bo po sanacijskem programu zniževanje proizvodnih stroškov prioritetna naloga tega ko lektiva. Svoje strokovno znanje bodo povezovali z dobavitelji, v cilju znižanja stroškov pitanja živali in s tem nabavne cene, s čimer si bodo zagotavljali ugodnejši ekonomski položaj. Nadaljevali bodo s prestrukturiranjem proizvodnje s ciljem višje stopnje predelave mesa in večjo ponudbo pripravljene hrane. Ob posodobitvi proizvodnih procesov bodo povečali svojo ponudbo tudi na zunanjem tržišču.
DO Agromerkur ima svoj nadaljnji koncept razvoja začrtan v treh fazah, kar v končnem pomeni za 2.000 t večjo proizvodnjo piščančjega mesa in možnosti večje prodaje mesa v kosih in v obliki iz-
DELEGATSKI VESTNIK - 3
STRAN 20 VESTNIK, 25.DECEMBRA 1986
delkov. V letu 1987 bodo pristopili k realizaciji prve faze, kar predstavlja izgradnjo četrte lokacije farme nesnic Petrovci s štirimi objekti v Peskovcih. Del sredstev si bodo zagotovili z združevanjem sredstev za skladnejši regionalni razvoj. S to investicijo bodo že v letu 1988 nadomestili primanjkljaj v lastni proizvodnji v višini 2,1 milijona valilnih jajc oz. 1,7 milijona enodnevnih piščancev. Poleg tega bodo v letu 1987 izgradili objekt za predelavo mesa, pristopili k izdelavi tehnološke in projektne dokumentacije za nadaljnjo stopnjo predelave in si z rekonstrukcijo nekaterih objektov zagotovili večje izvozne možnosti.
4.5	V kmetijstvu bomo tudi v letu 1987 nadaljevali z intenzifika-cijd proizvodnje. Doseganje načrtovane rasti kmetijske proizvodnje bo temeljilo predvsem na:
—	večjem izkoriščanju proizvodnih potencialov,
—	večji intenzivnosti proizvodnje,
' — povečanju družbeno-organizirane tržne proizvodnje,
—	postopnem prestrukturiranju proizvodnje,
—	doseganju večje koncentracije določenih proizvodenj v zasebnem sektorju,
—	povečanju tržnosti na proizvodno enoto zaradi rentabilnosti, — razvoju in krepitvi strokovno pospeševalne službe.
V živinoreji bo pospeševana predvsem govedoreja s poudarkom na selekcijskem delu. Nadaljevalo se bo uvajanje novih selekcijskih metod in, izboljševanje genetskih sposobnosti osnovne črede.
Reja kombiniranih pasem izboljšanega genetskega potenciala se bo širila z oblikovanjem večjih proizvodnih obratov v kooperaciji. Pospeševala se bo prireja mesa in mleka na travnatih območjih, ki so zaradi razgibanosti manj primerni za poljedelsko proizvodnjo. Delež doma pridelane kvalitetne krme se bo z intenzifikacijo pridelave na travinju znatno povečal.
Povečani obseg reje prašičev se bo usmerjal v tržno usmerjeno prašičerejo v manjših koncentracijah v kooperaciji, kjer je možno v pretežni meri zagotoviti lastno krmo. Uvajale se bodo nove izboljšane linije (pasme).
Povečano izkoriščanje naravnih danosti v poljedelstvu bomp dosegli z doslednim uvajanjem sodobnih tehnologij, to je z uporabo kvalitetnih semen, povečano uporabo gnojil, izboljšano obdelavo oz. agrotehniko vključno z zaščito rastlin s pesticidi.
Proizvodnjo semena pšenice, krmnih rastlin in povrtnin bomo zaradi lastnih potreb in možnega plasmana povečevali. Pristopili bomo k programu razširitve in modernizacije centrov za dodelavo semena.
KZ Panonka bo pristopila k izgradnji skladišča za prevzem, vskladiščenje in sortiranje semenskega krompirja v Lipovcih, kar bo omogočalo pridelavo semenskega krompirja na površinah cca 40 ba oz. v količini 600 ton za zadovoljevanje lastnih potreb ter delno tržnih.
Proizvodnjo brezvirusnih sadik bo povečala v novi 5,5 ha drevesnici. Nadaljevala bo z obnovo 21 ha sadovnjakov na Goričkem in usposobila do I. faze.skladišče sadja v Puconcih.
Nadaljuje se intenzivno pospeševanje pridelovanja krušnih žit, sladkorne pese, krmnih rastlin ter oljnic. V proizvodnji krompirja je poudarek na pridelavi kvalitetnega semena in povečanju hektarskih pridelkov. Proizvodnja krompirja in vrtnin količinsko ne bo poveče-vana, izboljšana bo kvaliteta priprave za trg.
KZ Panonka bo v letu 1987 meliorirala 1.170 ha kmetijskih zemljišč in agromeliorirala 1530 ha ter namakala 170 ha posevkov. Nadaljevalo se bo z izvedbo že začetih komasacij na površini 3.580 ha in v letu 1987 uvedel postopek za komasacije na nadaljnjih 3.600 ha. KG Rakičan bo uvedel namakanje na 181 ha.
Kmetijska zemljiška skupnost bo pristopila k izdelavi agrokarte.
Za izvajanje sprejetega Zakona o pospeševanju proizvodnje hrane in o zagotavljanju osnovne preskrbe bomo ustanovili občinsko samoupravno interesno skupnost. V okviru sprejetega zakona bomo nadaljevali z oblikovanjem blagovnih rezerv in z izgradnjo skladišč za rezerve.	>
Gozdno in lesno gospodarstvo bo še naprej pogozdovalo, urejalo gozdne ceste, sodelovalo pri urejanju protivetrnih pasov ter opravljalo redni letni posek.
4.6.	Ena izmed obvezujočih nalog v letu 1987 je, da v Čimvečji meri vključimo možnosti na področju razvoja turizma v družbenoekonomski razvoj občine. V ta namen smo pristopili k. sofinanciranju raziskovalne naloge »Možnosti razvoja turizma v Pomurju«. Dosedanja spoznanja in rezultati pa narekujejo takojšen pristop h gradnji novega hotela v Moravskih toplicah. Investicija nedvomno pokriva cel splet družbenoekonomskih interesov, saj ob tem koristimo naravne danosti, povečujemo obseg zaposlenih, zagotavljamo večji devizni priliv in odpiramo nove možnosti izvenpenzionske ponudbe. V ta namen bo Radenska TOZD Moravske toplice v prvi polovici 1987 zagotovila projektno dokumentacijo in proti koncu leta začela s pripravljalnimi deli za novo investicijo, v cilju da bo hotel v drugi polovoci leta 1988 predan namenu.
Ob tem bo DO Radenska, ki združuje v občini tri TOZD proučila najustreznejšo organizacijsko obliko le-teh, s ciljem čimbolj organiziranega nastopa in v povezavi z ostalimi dejavniki celovite turistične ponudbe. Prav tako se bo nadaljevalo delo na raziskavah, predvsem
tržnih, o možnosti za izkoriščanje zdravilne vode v Rimski Čardir
4.7.	Medobčinska gospodarska zbornica, Obrtno združenje in Obrtna zadruga Prekmurka bodo izdelali program nadaljnjega razvoja drobnega gospodarstva.
Z ustreznimi ukrepi in stimulativno davčno politiko pa bomo vzpodbujali razvoj drobnega gospodarstva v zasebnem sektorju. V ta namen bomo v Murski Soboti uredili tudi ustrezno lokacijo namenje-, no za obrtno cono in zainteresiranim obrtnikom ponudili možnost' gradnje skupnih proizvodnih prostorov. Nosilec aktivnosti na tem' projektu bo Obrtna zadruga Prekmurka.
Več poudarka bomo v prihodnje namenili inovatorstvu v drobnem gospodarstvu in ga ustrezno Stimulirali, sploh pa težili za razvojem zahtevnejših proizvodov, ki bodo primerni za izvoz. Prav tako bo^. mo proučili možnosti, da proizvodne programe, ki jih bodo opuščale OZD prevzame drobno gospodarstvo z možnostjo dodatne zaposlitve.
Več skrbi bomo namenili tudi oživljanju domače obrti in s primemo organizacijo omogočili kmečkemu prebivalstvu, da z delom na domu pridobi dodatni dohodek.
4.8.	Na področju izkoriščanja rudnin bomo nadaljevali z raziskavami z namenom ugotovitve možnosti za ekonomsko izkoriščanje. TOZD Proizvodnja kremenčevega peska v Puconcih bo povečala obseg proizvodov na bazi kremenčevega peska za 15 %. V nadaljnji razvoj v smislu višje stopnje predelave peska pa bo namenila 2 % dohodka v cilju osvajanja novih proizvodov.
Pristopili bomo k nadaljnjim raziskavam in ugotovitvi ekonomske upravičenosti eksploatacije kamnoloma v Sotini. Za uresničitev naloge ob KS Rogašovči povezali vse potencialne uporabnike kamenin.
4.9	OZD, Gospodarstva v občini bodo združevala sredstva za razvoj pomembnih, dohodkovno.uspešnih in izvozno usmerjenih programov, ki bodo ustrezali ciljem prestrukturiranja gospodarstva. V ta namen bo sprejet samoupravni sporazum o pogojih in načinu združevanja sredstev.
Delovne organizacije, ki ohranjajo obstoječe proizvodne programe in poslovno usmeritev bodo svoj razvoj podkrepile s posodobitvijo osnovnih sredstev. V nabavo opreme bodo razen že navedenih organizacij, največ vložili v DO Pomurski tisk, v vseh TOZD, v TOZD Certus, TOZD Pletilstvo Prosenjakovci, INTES TOZD Mlinopek in DO Agroservis.
4.10.	V okviru gospodarske infrastrukture bo dana prioriteta izgradnji najbolj potrebnih komunalnih objektov in naprav. Prednost bo dana oskrbi z zdravo pitno vodo, saj bo v ta namen izgrajen glavni cevovod za vodovod na relaciji Črnske meje — Cankova v dolžini 14 km in na relaciji Moravci — Bogojina. Opravljene bodo tudi raziskave raznih lokalnih zajetij vode.
V letu 1987 se bo na področju cestne dejavnosti nadaljevalo z modernizacijo regionalnih in lokalnih cest v dolžini 17,25 km ter popravila mostov. Modernizacije bodo opravljene na relaciji Beltinci — Renkovci v dolžini 2,45 km, Bakovci — Dokležovje — Melinci v dolžini 6,30 km, Fikšinci — Rogašovči 4 km, Kramarovci — mejni prehod A v dolžini 1,10 km in Salamenci — Pečarovci v dolžini 3,40 km ter položena asfaltna prevleka na cesti Bakovci — Mali Bakovci. Popravila mostov bodo izvršena v Martjancih, čez Ledavo v Gančanih ter v Krogu.
Pri modernizaciji lokalnih in regionalnih cest v občini bodo s prostovoljnim delom sodelovale tudi mladinske delovne brigade.
Na področju stanovanjskega gospodarstva v občini se bo nadaljevalo z družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo v blokovni izvedbi 157 stanovanj in usmerjeno individualno stanovanjsko izgradnjo, V mestu Murska Sobo.ta se bo pričelo z gradnjo 127 stanovanj in sicer na Kidričevi ulici 9 s poslovnimi prostori, Razlagovi I. faza 25 in Lendavski-sever-jug 93 stanovanj s poslovnimi prostori. V Beltincih se bo zgradilo 14 stanovanj, Motvarjevcih 4, Gradu 6 s poslovnimi prostori ter Cankovi prav tako 6 stanovanj. Pri gradnji poslovnih prostorov bodo imele prednost za pridobitev prostora deficitarne obrtne dejavnosti v občini.
V okviru zadružne gradnje stanovanjskih hiš se bodo v Černelavcih opremila zemljišča za okrog 120 parcel. Družbeno usmerjena individualna stano-vanjska gradnja v okviru stanovanjske zadruge bo tudi v letu 1987 usmerjena na ostale komplekse zemljišč, ki so po družbenem planu namenjene za stanovanjsko gradnjo. Še naprej bomo nadaljevali s prehodom na ekonomske stanarine za pokrivanje enostavne reprodukcije.
Večji poudarek bo dan prenovi obstoječega stanovanjskega fonda z vidika varčevanja s toplotno energijo. V ta namen se bodo nadaljevale raziskave in pričelo z vrtanjem poskusno-eksploatacijske vrtine geotermalne vode, ki bo za "poznejše interesente že eksploatacijskega pomena. Še naprej se bo nadaljevalo z raziskavami glede možnosti izkoriščanja odvečne energije iz proizvodnih procesov kot alternativni vir tekočim gorivom.
Območna vodna skupnost Mura bo pristopila k pripravi dokumentacije za izgradnjo jezera v Martjancih.
DO za PTT promet bo zaključila širitev vozelne avtomatske telefonske centrale v Mačkovcih, prenosni sistem na relaciji Murska Sobota—Lendava in Murska Sobota—Gornja Radgona ter razširila KATC po .potrebi
Elektro Maribor TOZD Elektro Murska Sobota bo investiral, v gradfijo daljnovodov, kablovodov, transformatorske postaje, nizkonapetostno omrežje in male hidroelektrarne.
V letu 1987 se bodo porabniki prilagajali koriščenju izgrajenega plinovodnega omrežja in začeli uporabljati plin kot stalni ali dopolnilni vir energije!
4 - DELEGATSKI VESTNIK
4.11	V okviru družbenih dejavnosti bo dana prioriteta osnovnemu zdravstvenemu varstvu, osnovnemu šolstvu in raziskovalni dejavnosti. Po posameznih področjih si bomo prizadevali za realizacijo naslednjih nalog:
—	za zagotavljanje sodobnega in cenejšega zdravstvenega varstva prebivalstva v osnovni zdravstveni dejavnosti bomo v letu 1987 morali dosledno izpeljati že sprejete naloge v zdravstveni skupnosti in DO PZC predvsem na področju delitve dela in ukrepov racionalizacije, hkrati pa zagotoviti pogoje za prioritetni hitrejši razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti s posodobitvijo medicinske opreme in zaposlovanjem strokovnih kadrov. S takim načinom se bo osnovna dejavnost usposabljala za izvajanje sodobnih dispanzerskih metod dela, preventivnih in zdravstvenovzgojnih programov ter zdravljenje in nega na domu. V letu 1987 bomo dokončali in ustrezno opremili, funkcionalno usposobili ter zagotovili pogoje za delovanje kirurškega bloka v Rakičanu, v okviru materialnih možnosti pa bomo pristopili tudi k adaptaciji prostorov splošne medicine pri Zdravstvenem domu v M. Soboti za potrebe nujne medicinske pomoči;
—	v osnovnemn šolstvu bo dana prioriteta izvajanju zagotovljenega programa. Nadaljevali bomo z uvajanjem novega programa življenja in dela osnovne šole. Poseben poudarek bo dan posodabljanju vzgojnoizobraževalne tehnologije in kvaliteti izvajanja učnovzgojnega programa v osnovnem šolstvu.
Oddelki podaljšanega bivanja in celodnevne osnovne šole bodo ostali v dosedanjem obsegu, kot tudi dodatni program izobraževalne skupnosti. Posebno pozornost bomo posvetili uvajanju novih programov in povečanju obsega izobraževanja na V. zahtevnostni stopnji. Zgrajena bo telovadnica pri OŠ Edvard Kardelj v Murski Soboti, pristopilo se bo k pripravam za dograditev osnovne šole Bakovci in izvršila sanacijska dela na ostrešju OŠ 17. oktober Beltinci;
—	na področju otroškega varstva bomo izvajali varstvo matere in novorojenčka, otrokom tistih družin, ki si same ne morejo zagotoviti socialne varnosti, pa bomo zagotavljali družbene pomoči. Skrajšano pripravo na šolo bomo obdržali v dosedanjem obsegu 350 ur, prav tako tudi naloge iz dopolnilnega programa skupnosti;
—	na področju socialnega skrbstva bo dana še naprej prednost preventivnemu in svetovalnemu delu še posebej za otroke in družino, starejše osebe ter telesno in duševno prizadete osebe. V okviru možnosti bomo morali izpeljati organizacijo sosedske pomoči na domu za ostarele in invalidne občane. V okviru doma oskrbovancev Rakičan se bo pristopilo k izgradnji III. faze doma s približno 80 dodatnimi posteljnimi kapacitetami. Skupnost socialnega skrbstva bo proučila možnosti združevanja sredstev za prostorsko širitev Invalidskih delavnic »Solidarnost«;
—	v kulturni dejavnosti bomo poskušali enakomerno razvijati vse dejavnosti in s tem omogočiti občanom čim večjo dostopnost kulturnih dobrin. Prioritetno bomo obravnavali predvsem programe, ki se uveljavljajo s kvaliteto v širšem nacionalnem prostoru, zagotavljajo osnovne pogoje za izvajanje kulturnih programov, pospešujejo umetniško ustvarjalnost ter posebej varovanje kulturne in naravne dediščine.
Na področju kulturne dejavnosti bomo adaptirali in preuredili nekatere prostore v OŠ Motvarjevcih za potrebe KUD Motvarjevci ter prostore v grad a v Murski Soboti. Poleg.predloga za investicijsko vzdrževalna dela v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice za potrebe skladiščenja knjig bomo proučili možnost preselitve Pokrajinske in študijske knjižnice v prostore soboškega gradu;
—	v telesnokultumi dejavnosti si bomo prizadevali ohraniti dosežen nivo na vseh področjih dejavnosti. Več pozornosti bomo namenili vzdrževanju obstoječih športnih objektov;
—	na področju raziskovalne dejavnosti bomo nadaljevali s sofinanciranjem raziskovalnih nalog širših družbenih interesov predvsem v zvezi z uporabo viška energije industrijskih procesov, za ogrevanje prosotrov in pripravo tople sanitamek vode, izkoriščanjem termalnih voda, industrijskih odpadnih snovi ter varstvo okolja. Razvijali in popularizirali bomo tudi inventivno dejavnost in vzpodbujali dejavnost naravoslovnih krožkov na osnovnih šolah in šolah srednjega usmerjenega izobraževanja.
Investicijska vlaganja na področju cestne infrastrukture in izobraževanja v občini se bodo financirala tudi iz sredstev samoprispevka.
Pri izgradnji infrastrukturnih objektov bodo v okviru materialnih možnosti ter s prostovoljnim delom sodelovale tudi krajevne skupnosti v občini.
4.12	Prestrukturiranje gospodarstva kot razvojne usmeritve bomo dosegli z večjim številom strokovno usposobljenega kadra, z večjo izkoriščenostjo njihovega znanja in z vzpodbujanjem ter stimuliranjem ustvarjalnega dela.
Kadrovska politika mora biti sestavni del razvojnih planov OZD, zagotavljati mora hitrejše uveljavljanje spodobnih strokovnih kadrov na najodgovornejših delih in nalogah. Poseben poudarek je potrebno nameniti razvojnim službam v OZD in z združevanjem kadrovskega potenciala v razvojne skupine zagotavljati učinkovitejše povezovanje znotraj posameznih dejavnosti in dejavnosti med seboj.
Organizacije združenega dela bodo v skladu s samoupravnim sporazumom o izvajanju letnih načrtov zaposlovanja prednostno zaposlovale pripravnike s V., VI. in VII. zahtevnostno stopnjo. Prizadevali si bomo za izboljšanje izobrazbene strukture zaposlenih in prilagajanje strokovne usposobljenosti delavcev zahtevam tehnično-tehnoloških in organizacijskih sprememb.
4.13.	V skladu s politiko policentričnega razvoja občine bomo še naprej pospeševali razvoj območij, ki v stopnji razvitosti močneje zaostajajo. Vloga krajevnih skupnosti se bo še nadalje krepila.
4.14.	Varovanje okolja, zemljišč in vseh dobrin splošnega družbenega pomena bo tudi v letu 1987 potekala v skladu s politiko urejanja prostora opredeljeno v družbenem planu občine za obdobje 1986—1990 ter v skladu z dolgoročnim planom občine.
Za nadaljnje odločanje o izgradnji hidroelektrarn na reki Muri bo izdelana študija in krajinske zasnove s prikazom celovitih dolgoročnih vplivov v prostor ter ožje in širše okolje.
Za reševanje ekoloških problemov bomo na podlagi ugotovotev inšpekcijskih služb izdelali programe za saniranje stanja, s katerimi se bodo posamezni onesnaževalci okolja obvezali za postopno odpravo onesnaževanja (prašičja farma Nemščak, kafilerija Mesne industrije, TO Kremenčev pesek Puconci idr.) Pri novih investicijah pa bomo dosledno zagotavljali, da ne bodo povzročale dodatnega onesnaževanja okolja.
4.15.	Na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo za boljšo varnost in samozaščito delovnih ljudi in občanov v okviru materialnih možnosti izvajali sistem usposabljanja ter krepili obrambne priprave družbe.
4.16.	Vse OZD in skupnosti so odgovorne za dosledno izvajanje resolucije in spremnih dokumentov, s katerimi so podrobneje opredeljene*naloge, aktivnosti in ukrepi. Izvršni svet bo tekoče spremljal izvajanje resolucijskih nalog in na osnovi poročil OZD ter skupnosti poročal skupščini občine o uresničevanju resolujcijskih določil. Pri tem bo Izvršni svet upošteval, da se večji del nalog ne zaključuje v letu 1987 in bo možno rezultate ocenjevati šele v daljšem obdobju.
5.	DOKUMENTI ZA IZVAJANJE RESOLUCIJE
Naloge, ukrepe in aktivnosti za izvajanje resolucijskih ciljev na posameznih področjih bodo podrobneje opredelili naslednji dokumenti:
Piani OZD, SIS in KS za leto 1987
Akcijski setveni program,
Bilanca zaposlovanja in kadrov za leto 1987,
Določila resolcije SR Slovenije za leto 1987 o delitvi dohodka, osebnih dohodkov, skupne porabe in splošne porabe,
Dogovor o splošni porabi občin v letu 1987,
Odlok o proračunu občine za leto 1987,
Akcijski program za razreševanje problematike na področju usmerjenega izobraževanja in zaposlovanja v občini M. Sobota,
Dogovor o pospeševanju raziskovalne, razvojne in inventivne dejavnosti ter kadrovske prenove,
Samoupravni sporazum o pogojih in načinu združevanja sredstev za vlaganja v razvojno perspektivne programe,
Akcijski program IS SO M. Sobota za izvajanje resolucije občine Murska Sobota za leto 1987.
Radijski in televizijski program od 26. decembra do 1. januarja
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
i
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v petek, 26. decembra (informativni del, oddaja za pionirje, Kam konec tedna, reklame), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 Tednik. 10.00 Po belih in črnih tipkah, 8. oddaja (čb). 10.30 Mostovi. 15.05-23.50 Teletekst RTV Ljubljana. 15.20 Tv mozaik — ponovitev. 17.20 Poročila. 17.25 B. A. Novak: Velika in mala luna, 3. del gledališke predstave. 17.50 Z vrha, 2. del angleške nadaljevanke. 18.15 Za in proti, 3. del izobraževalnega niza o energiji. 19.00 Danes: Obzornik ljubljanskega območja. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Novi Pacifik, 7. del ameriške dokumentarne serije. 21.15 L. La Plante: Vdove, I. del angleške nanizanke. 22.05 Tv dnevnik. 22.25 Nežno usmiljenje
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 Tv dnevnik. 17.45 Mak in zak — najbolj dolgočasen show na svetu, 4. del otroške serije. 18.15 Družinski magazin, izobraževalna oddaja. 18.45 Podium. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Portret skladatelja Borisa Papandopula. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.00 Človeški faktor, dokumentarna oddaja. 21.50 Nočni kino: Košute, francoski film.
TV ZAGREB
8.55 Tv v šoli, 14.30 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika skupnosti reških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pod krinko (nadaljevanka), 20.55 Zabavna oddaja, 21.40 Dnevnik, 21.50 Po deseti uri, 23.25 BIS
TV AVSTRIJA
Prvi program
13.00 Otroški in mladinski spored, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zvezde maneže, 22.00 Johann Nestroy, 23.00 Danny Kaye
Drugi program
9.00 Matineja, 11.30 Hrestač (opera), 13.00 Otroški in mladinski spored, 17.45 Šport, 18.30 Planet Zemlja, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Palača ob Ringstrasse, 21.45 Zadnji kitajski cesar, 22.35 V tihi noči (film), 0.10 Lov za milijoni (film).
TV MADŽARSKA
8.45 Štirje dobri prijatelji, 3. del. 9.15 Prevračanje. 9.50 Žrebanje lota. 10.00 Dedek Mraz. 10.55 Kraljeve hlače, pravljična igra. 14.25 Poje Margit Bango. 14.50 Lovec na medvede, film. 16.30 Plesi. 17.00 Kralj Matjaž pri Slovencih. 17.50 King’s Singers. 18.50 Šport ’86. 20.05 Charleyje-va teta, TV film. 21.45 Glasbeno TV gledališče, Liszt. 22.20 Ikone. 22.45 Poročila.
10.00 do 12.00 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktalno v soboto, 27. decembra (informativni del, sobotna reportaža, Iskanje—znanje—ustvarjanje, reklame), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
7.45-14.10 in 14.45 — 23.20 Teletekst RTV Ljubljana. 8.00 Poročila. 8.05 Otroška matineja. 11.55 Novi Pacifik, ponovitev 7. dela ameriške nadaljevanke. 12.55 Spoznano neznano, ponovitev. 13.35 Mir in razorožitev, ponovitev 7. dela dokumentarne serije OZN. 14.05 Poročila (do 14.10). 15.35 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete. 16.20 Poročila. 16.20 Smrtnik, avstralski film. 18.00 Ljubitelji narave, 8. del angleške dokumentarne serija. 18.30 Knjiga. 19.00 Danes: Še nekaj zase! 19.30 Tv dnevnik. 19.50 Zrcalo tedna. 20.15 Nagrada, ameriški film. 22.35 Tv dnevnik. 22.50 Zabavnoglasbena oddaja
TV ZAGREB
9.00 Tv v šoli, 12.20 Ponovitve, 16.50 Tv koledar, 17.00 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Elvis (film), 21.45 Dnevnik, 22.00 Program ob koncu tedna, 23.30 BIS
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Otroški in mladinski spored, 14.30 Ponovitve in mladinski spored, 18.00 Tv spored, 18.25 Vesela sobota, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dobrodošli v klubu, 21.55 Šport, 22.30 Harem (film).
Drugi program
14.15 Tedenski tv spored, 14.40 Otroški in mladinski spored, 16.45 Kdo me hoče?, 17.00 Ljuba družina, 18.00 Planet Zemlja, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Palača ob Ringstrasse, 21.45 Zabavna oddaja, 22.30 Hči dobrih staršev (film), 0.10 Izigrani (film).
/0 ljubljanska backa
Pomurska banks
TV MADŽARSKA |
9.00 Za otroke. 10.15 Čudežni svet živali. 10.35 Srečnež, pon. 13.10 Glej! 13.35 Dekleta-dečki. 14.15 Neznani Chaplin, pon. 15.15 Dogodivščine Sherlocka Holmsa. 16.15 Dim iz pipe. 17.05 Kitajske pokrajine in ljudje. 17.45 Šport ’86. 19.30 TV dnevnik. 20.10 Linda, pop-pekel. 21.15 Panorama, svetovna politika. 22.15 Narodna za orkester. 22.20 Še vnuki bodo videli. 23.00 TV dnevnik.
TV KOPER
14.10 Otroški program. 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela. 19.30 TVD stičišče. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Doktor Faust — televizijski film. 23.40 Gora in avantura — Cousteuje-va Amazonka.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (aktualni prispevek, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
7.45—22.20 Teletekst RTV Ljubljana 8.00 Poročila. 8.05 Otroška matineja. 12.00 Kmetijska oddaja. 14.00 Poročila. 14.30 Tv kavarna. 15.35 Plavi angel, nemški film (čb). 17.15 Portret Marlene Dietrich. 19.00 Danes: Potrošniška porota. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 A. Marodič: PISMA — Vrata, 3. del nanizanke. 21.00 Športni pregled. 21.45 Kornati, reportaža TV Novi Sad. 22.15 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
15.25 Kako biti skupaj. 15.55 Na 4 kolesih. 16.15 Unesco včeraj, danes, jutri. 17.15 Športnik leta, reportaža. 17.45 Novoletni turnir v malem nogometu. 18.45 Udeleženec in priča, oddaja iz kulture. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Španska državljanska vojna, 6. — zadnji del dokumentarne serije. 21.00 Včeraj, danes, jutri. 21.20 Sokolov let, 3. del nadaljevanke
TV ZAGREB
10.20 Poročila, 10.30 Otroški in mladinski spored, 12.00 Kmetijska oddaja, 14.00 Mali koncert, 14.15 Risanka, 15.15 V nedeljo popoldne, 17.20 Vojne kočije (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Potovanje v Vučjak, 21.00 Športni pregled, 21.30 Reportaža, 22.00 Dnevnik, 22.20 Mir v svetu
TV AVSTRIJA
Prvi program
13.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Klub seniorjev, 18.45 Bavarske dragocenosti, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Po sledeh Marcela Prawyja, 22.00 Filmske novitete, 22.30 Harem (film).
Drugi program
9.00 Matineja, 12.45 Usmeritev, 15.00 Športno popoldne, 17.10 Pogumna Škota (film), 18.30 Planet Zemlja, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mesto zločina, 21.50 Šport, 22.30 Idealen par (film), 0.20 Knight without armour (film).
TV MADŽARSKA
8.10 Naš ekran. 8.30 Za cicibane. 8.50 Ponovitve. 9.45 Snežna kraljica, pravljična igra. 11.50 Božično glasbeno darilo, 12.50 Narodne. 15.25 Oglejmo si skupaj. 15.55 Srečno, kviz. 16.40 Kitajska, 6. del. 17.10 Mehika brez mundiala. 18.00 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.05 Ribič v sosu, francoska filmska komedija. 21.35 Igralec Ferenc Bessenyei, portret. 22.35 Poročila.
TV KOPER
14.00 Športno popodlne.
21.00 Film: Neznani kontinent.
22.40 Charley — telefilm. 23.15 Delta.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 29. decembra (informativni del, šport, prispevek o SLO in družbeni samozaščiti, reklame), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
15.50—22.50 Teletekst RTV Ljubljana. 16.55 Poročila. 17.00 Pelji me v pravljico: 18.15 Videogodba — ponovitev. 19.00 Danes: Podravski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 P. Scott: Dragulj v kroni, 2. del angleške nadaljevanke. 21.05 Aktualno: Prihodnost, ki se je že začela. 21.55 Glasbeni večer
Oddajniki II. TV mreže:
18.00 Beograjski Tv program. 19.00 Indirekt, oddaja o športu. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Znanost. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.10 Omožila sem se s Klondi-kom, 2. del kanadske nadaljevanke. 22.05 Hit meseca
TV ZAGREB
9.00 Tv v šoli, 14.00 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika skupnosti bjelovarskih in varaždinskih občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Strajk v tkalnici preprog (drama), 21.15 Mali koncert, 21.30 Življenje knjige, 22.00 Zunanjepolitična oddaja, 22.30 Dnevnik, 22.50 En avtor, en film
ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Otroški in mladinski spored, 13.00 Poročila, 14.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.30 Miami Vice, 22.15 Marlene (film).
Drugi program
17.30 Fizika^ 18.00 Lipova cesta, 18.30 Planet Zemlja, 20.15 Otrok, ti znaš plesati, 21.45 Čas v sliki, 22.05 Kulturni žurnal, 22.25 Cat-low (film), 0.10 Lov (film).
TV MADŽARSKA
9.00 Odkihnjeno carstvo, igra za mlade. 10.00 Eva, Eva, kratki film. 10.40 Dixieland. 15.30 Cirkus na drsalkah, cirkuški film. 16.20 Kremenčkovi, risanka. 16.50 Afriška povest, japonski film. 18.30 Vas za devet ljudi, dokumentarni film. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Stvori božji, TV film. 21.05 100 mojstrovin. 21.15 Reportaža. 22.15 Festival Riva Del Garda. 22.50 Poročila.
TV KOPER
1	4.10 Otroški program: risanke in telefilmi. 17.30 Zdravnik in pacient — medicinska rubrika. 19.00 Odprta meja. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.30 Film: Dolga noč. 23.10 Košarka: italijansko prvenstvo.
16	.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v torek, 30. decembra (informativni del, pogovor v živo, Predstavljamo vam, reklame), 18.00 - Sotočje, 19.00 -Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 Delo — tveganje. 12.55 Oberstdorf: Smučarski skoki, prenos (do 15.15/15.30). 15.40-23.05 Teletekst RTV Ljubljana. 16.40 Poročila. 16.45 P. Zidar: Tončkove sanje. 17.15 Otroški festival v Ankari, 3. del. 19.00 Danes: Obalno-kraški obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 A. Beolco —-Ruzzante: LA MOSCHE-TA, posnetek predstave SSG Trst. 21.35 Integrali. 22.50 Tv dnevnik
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 Tv dnevnik. 17.45 Otroška dokumentarna oddaja. 18.15 Gozdovi, izobraževalna serija TV LJ. 18.45 Mešam, zabavnoglasbena oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.45 Žrebanje lota. 21.05 Čas podvigov, dokumentarna oddaja. 21.50 Izobraževalna oddaja.
TV ZAGREB
9.00 Tv v šoli, 15.30 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika skupnosti osijeških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Signali, 21.00 M.A.S.H. (film), 23.00 Dnevnik
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Špartak (film), 23.10 Šport,
Drugi program
12.55 Šport, 17.30 Usmeritev, 18.00 Kviz, 18.30 Planet Zemlja, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zabavna oddaja, 21.15 Čas v sliki, 22.00 Kulturni žurnal, 22.10 Monsi-gnore Quichotte (film), 0.15 Morilski morski psi (film).
TV MADŽARSKA
8.20 Delta, pon. 8.45 Počitniška matineja, filmi za otroke. 11.20 Magda Kalmar. 11.50 Balet. 14.30 Listi zgodovine, pon. 15.25 Tv spored za 3 dni. 15.30 Major Zeman, češka serija. 16.55 Igrici iz Honta. 17.55 Mirni trenutki leta. 18.30 Industrijski svet. 18.50 Mini studio ’86. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Srečnež, 3. del serije. 21.10 Studio ’86. 22.10 Stara katedra, dok. film. 22.55 Tv dnevnik.
TV KOPER
13.00 Oberstdorf — smučarski skoki. 14.10 Otroški program. 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.30 Film: Tujci ob zori. 22.35 Košarka: Italijansko prvenstvo. 23.45 Potop — tv nanizanka.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v sredo, 31. decembra — pregled dogodkov, 17.00	—
»21-232« — silvestrska oddaja v živo, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 T. Partljič: Ščuke pa ni, ščuke pa ne, 2. del nadaljevanke (do 9.50). 16.45-22.00 Teletekst TRV Ljubljana. 17.00 Poročila. 17.05 Pelji me v pravljico: 19.00 Danes: Ne prezrite — praznični dnevi na Tv. 19.30 Tv dnevnik. Silvester-ski spored. 20.05 EX libris M & M. 20.40 Košnikova gostilna. 22.10 Srečno iz Čateža. 23.10 Lojtrca domačih (skrajšan posnetek predstave v Mariboru). 23.59 Čestitka. 00.00 Novoletni žur pri Lisjaku (posnetek praznične prireditve v diskoteki). 00.40 Glas gre za vetrom (napolitanske pesmi). 01.00 Deset, ameriški film, (do 03.50)
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Poročila. 17.15 Pelji me v mesto, ameriški film. 18.45 Narodna glasba. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Ljubiva se, ameriški film. 21.50 Program tujih Tv. 22.15 Videogodba. 23.20 Benny Hill. 23.50 Program tujih Tv. 23.59 Čestitka. 00.00 Peters pop show. 00.30 Emmanuelle L, francoski film. 02.00 Videospoti
TV ZAGREB
11.00 Poročila. 11.05 Tv
koledar, zabavni Dnevnik, spored
11.15 Filmski in spored, 19.30 20.00 Novoletni
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Otroški in mladinski spored, 14.00 Prednovoletni zabavni spored neprekinjeno (filmi, risanke, zabavna glasba — vmes ob 19.30 Čas v sliki)
Drugi program
od 14.15—19.30 Filmi: Zlati zaklad Motecumbe, Budd Spencer, Vojne igre, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Filmi: Mary Poppins, 22.15 Plesna noč, 0.05 Lov na lisico
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
1	. program: Konec leta, dvodnevni program televizije. — 2. program: 15.25 Regionalne oddaje. 16.00 Kratki film. 16.25 Culture Club, lahka glasba. 17.20 Oddaja studia Pecs in Szeged. 17.50 Kratki film. 18.05 Oh, ljubezen! Vzh. nemški TV film. 19.30 Kratki film. 20.00 Peter’s pop show extra. 24.00 Himna.
TV KOPER
14.10 Junaki risank. 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.30 Film: Vlak za Durango. 22.25 Novoletni program. 00.30 Film: Strasti.
13.00 — Srečno v novo leto — posebna novoletna oddaja v živo — telefon: 21-232, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.15—00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 8.30 Poročila. 8.35 Spored za otroke. 12.15 Dunaj: Novoletni koncert, prenos. 13.30/35
Garmisch-Partenkirchen: Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos. 15.40/16.00 Iz silvesterske-ga sporeda TV Koper. 16.35 To so gadje, slovenski film. 18.10 Svet v letu 1986. 20.05 Analiza GA-PA. 20.20 Krištof Kolumb, L del italijan-sko-ameriške serije. 21.25 Tednik. 22.25 Poročila. 22.30 Silvestrovanje po svetu
Oddajniki II. TV mreže:
10.20 Poročila. 10.25 Risanka. 10.30 Ali je pilot v letalu? ameriški film. 13.30 Repriza novoletnega sporeda. 16.00 Otroška oddaja. 16.30 Monika Seleš, dokumentarno zabavna oddaja. 17.00 Muppet show. 18.00 Rock portret. 18.30 Omožila sem se s Klondikom, 3. — zadnji del nadaljevanke. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Svet v letu 1986. 21.00 Že-Ijoteka, glasbena oddaja. 22.00 Poročila. 22.05 Vabilo na ples. 22.50 Igrani film. 00.20 Zabavna oddaja. 01.05 Narodna glasba (do 01.35)
TV ZAGREB
8.45 Ponovitve in mladinski spored, 12.15 Novoletni koncert dunajskih filharmonikov, 13.30 Šport, 15.40 Iz novoletnih sporedov,. 19.30 Dnevnik, 20.00 Iz novoletnih sporedov, 23.55 Program plus
TV AVSTRIJA
Prvi program
1	3.25 Otroški in mladinski spored, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Netopir (opereta), 22.50 Dok. film.
Drugi program
9.00 Matineja, 12.15 Novoletni koncert dunajskih filharmonikov, 13.30 Šport, 14.45 Otroški in mladinski spored, 18.30 Planet Zemlja, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Peter Veliki (film), 21.45 Šport, 22.05 Pikantno darilo, 23.44 Zlomljena veriga (film).
TV MADŽARSKA
1.	program: Konec leta, nadaljevanje dvodnevnega programa madžarske TV.
2.	program: 20.00 Video strani. 20.05 Pesem pesmi, ljubezenske zgodbe iz biblije, posnetek predstave iz gledališča Korszinhaz (za starejše od 16 let) 22.15 Video strani.
TV KOPER
12	.15 Novoletni koncert. 12.30 Garmisch Partenkirchen — smučarski skoki. 15.40 Otroški program. 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.30 Film: Tajni agent 777. 22.45 Ženska — tv nadaljevanka. 23.50 Šport.
VESTNIK, 25.DECEMBRA 1886
STRAN 21
Prodam
STANOVANJSKO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM V SEBEBORCIH, OB ASFALTNI CESTI, nekaj zemlje in gozda prodam. Lemerje 40. M-11023
MERCEDES 200 D, letnik 1972, z novejšimi lučmi, ugodno prodam. GJERJEK, Gorica 64 a. M-MM TRAKTOR STEYER, tip 180 (hrošč), prodam. Naslov v upravi lista. M-11029
HIŠO (elektrika, vodovod, centralno ogrevanje) v Rogašovcih, ob glavni cesti s približno 35 ari zemlje, in 34 arov gozda prodam. Informacije: telefon 21 608 ali naslov v upravi lista. M-l 1030
MOTORNO KOLO MZ ETZ 250, letnik julij 1984, z dodatno opremo, prodam. Gerhard Škaper, Dolič 41, p. Kuzma. M-11031
NEDOGRAJENO HIŠO V BREZOVCIH prodam. Naslov v upravi lista. M-l 1032
ZETOR 5011 prodam. Sodišinci 19. M-l 1033
MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 3. M-l 1035
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK prodam. Murska Sobota, Kroška 32 a. M-11038
ZETOR 101 S, letnik 1977, dobro ohranjen, prodam. Informacije: Drago Potočnik, Radenci, Dalmatinova 5, telefon: 73 357. M-11039
GOBELINE (PO IZBIRI) prodam.
Telefon: 25 063. M-11040
SADILNIK ZA KORUZO BEKER, 4-vrstni, prodam. Telefon: 71 369. M-11042
WARBURG KARAVAN, 5-tonsko prikolico, nakladalnik za gnoj PANONIJA, zadnji, trajnožamo peč za centralno ogrevanje ferroterm, 32.000 kalorij, prodam. Mihael Železen, Serdica 126. M-11045
OSMICA
Gostišče Osmica Hotiza se zahvaljuje za obisk v starem letu in želi vsem dosedanjim in novim gostom srečno in zdravo novo leto 1987.
PEC FERROTERM, 25.000 kalorij, z bbjlerjem, prodam. Štefan Bagola, Korovci 36 a. M-11046
SMUČARSKE ČEVLJE št. 37 prodam. Telefon: 26 159. M-l 1047 TRAKTOR STEYR 18 s priključki in peč emo central plamen 23 prodam. Stefan Gumilar, Grad 93. M-l 1048 BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Karel Cipot, Murska Sobota, M-l 1049
FREZO ZA TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 95 za 20 KS nrodam. Adolf
Mekiš, Večeslavci 124. M-l 1050 HARMONIKO HOHNER ATLANTIC 3, 120-basno, črno, prodam. Gornja Bistrica 24, telefon: 71 483. M-11052
OMARO ZA DNEVNO SOBO ter dva fotelja s kavčem prodam. Budinci 5. M-l 1055
OPREMO ZA ŽENSKI FRIZERSKI SALON PRODAM. Telefon po 21 uri: (068), 21 795. M-l 1056
TOVORNI AVTO MERCEDES 15 19 s prikolico in osebni avto MERCEDES 240, letnik 1980, krožne brane, trosilnik za gnoj, 2-osni, cisterno za gnojnico prodam. Strukovci 26, telefon: 76 880. M-l 1057
PUJSKE, stare 10 tednov, prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-l 1058 ŠKOTSKI OVČAR (LESI), star dve leti, naprodaj. Naslov v upravi lista. M-l 1060
KRAVO, brejo osem mesecev, zaradi starosti lastnika prodam. Franc Mesarič, Satahovci 5. M-11064
PEUGEOT 305 GT, prevoženih 60.000 km, prodam. Ogled v gostilni Kamin, Moravske Toplice. M-l 1065 KOMBAJN ZMA5 780 prodam. Drago Kociper, Odranci 91. M-l 1071
SREČNO ’87
avtokteparstvo ravnalna miza avtoličaratvo komora
VSEM VOZNIKOM SREČNO IN USPEŠNO '87
MILANU VRBNJAKU iz Moravec pri Bučkovcih, ki je vojak v Nišu, ob praznovanju rojstnega dne iskreno čestitajo, želijo vse lepo v novem okolju, po odsluženju pa, da bi se zdrav srečno vrnil v krog svojih najdražjih — vsi domači, posebno pa so to srčne želje starega očeta.
NOVOGRADNJA V TEŠA-NOVCIH, stoječa na parceli štev. 3262/3, vi. št. 1055, k. o. Tešanovci, naprodaj skupaj s pripadajočim zemljiščem, velikim 13,25 a, na prvi javni dražbi pri Temeljnem sodišču v Murski Soboti, enota v M. Soboti, dne 29. 12. 1986 ob 9. uri v sobi št. 12. Izklicna cena je 16,202.854.— din. Kupci plačajo 1,620.285 din varščine.
POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Murska Sobota, Cankarjeva 109. M-l 1099
MINI STOLP OWERS MANUEL, STEREO SISTEM, popolnoma nov, po ugodni ceni prodam. Drago Bukovec, Vučja Gomila 112, telefon: 069 76 293. M-l 1072
NIŠO V NORŠINCIH, primerno za lokal, prodam. Telefon po 15. uri: 48 088. M-l 1075
STANOVANJSKO, VISOKOPRIT-LIČNO HIŠO, takoj vseljivo, z brajdami in vrtom, primerno za obrtnika v Petanjcih 98 b., 500 m oddaljeno od zdravilišča Radenska, Radenci, ob magistralni cesti v smer M. Sobota, prodam. Interesenti kličite na št. (069) 21 259, po 20. uri. M-l 1076 126 P, letnik 80, prodam. Alojz Gom-boc, Večeslavci 126. M-l 1078 TRAKTOR UNIVERZAL 445, letnik 1977, z 2600 urami, in bočno koso, AVTO MOSKVIČ, letnik 1977, in ka-rambolirani avto RENAULT 4 ugodno prodam: Solar, Andrejci 22. M-11079
GRADBENO PARCELO V BAKOV-CIH prodam. Informacije: Durič, Gradišče 37. M-l 1080
GRADBENO PARCELO, 10 arov, prodam. Rakičan, Zvezna 15. M-1108MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Tomšičeva 13! M-l 1082 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK prodam. Pečarovci 92. M-l 1083
OSEBNI AVTO LADA 1200, karam-boliran, prodam za 1504)00 din. Mirko Rakuša, Radenski Vrh 24. M-11084
TRISOBNO STANOVANJE S TERASO V BLOKU, Lendavska 17, prodam. Dragan Jadrič, Lendavska 17, M. Sobota, telefon: 23 130. M-11085
RENAULT 18 IN BARVNI TELEVIZOR GRUNDIG prodam, Kuzma 47 a, telefon: 78 225. M-l 1067
PRALNI STROJ GORENJE PRODAM. Telefon: 77 136. M-H068 TRAKTOR ZETOR 6911 (69 KS), malo rabljen, letnik 1981, RENAULT 18 L, letnik 1983, dobro ohranjen, malo rabljen, in VIDEOREKORDER NORDMENDE S KAMERO prodam. Stane Štingl, Podgorje 7. M-11069
OBRAČALNIK ZA SENO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-l 1070 ETAŽO STANOVANJSKE HIŠE -trisobno stanovanje, zgrajeno do četrte gradbene faze, v središču Ljutomera, prodam. Slana, Mota 35, Ljutomer. M-l 1086
TELEVIZOR GORENJE, star eno leto, in električni radiator EMO 3 KW, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-H 098
Dragemu ALOJZU MIKOLIČU iz TURNIŠČA, ki je pri vojakih v Sl. Požegi, ob praznovanju 20. rojstnega dne iskreno čestitajo, želijo vse najboljše, predvsem pa srečno vrnitev v domači kraj — mama, oče, brat Darko, stara mama in stari oče. Prisrčnim željam se pridružuje tudi Milena.
Pri zahvali za pokojno ANICO VARGA iz M. Sobote, ki je bila objavljena v Vestniku št. 50, velja še prisrčna zahvala:
GODBI NA PIHALA iz M. SOBOTE ZA ODIGRANE ŽALOSTINKE.
GRADBENO PARCELO z gradbenim dovoljenjem in načrtom na Sp. Kamenščaku, 1000 m oddaljeno od mesta Ljutomer, prodam. Velikost parcele 12,5 a. Telefon dopoldne: (069) 74-010. M-12796
KRAVO, brejo tri mesece, staro pet let, nujno prodam. Dolnja Bistrica 27. M-12798
SUHE HRASTOVE PLOHE, debeline 8,5 in 3 cm, nujno prodam. Janez Kovačič, Gibina 46. IN-19451 PRAŠIČA ZA ZAKOL, 200 kg, prodam. Jože Tkalec, Tešanovci 7. M-11090
RENAULT 4, v dobrem stanju, ugodno prodam. Ludvik Bauer, Bodonci 37. M-l 1095
VINOGRAD V LENDAVSKIH GORICAH (šipon, rizling) prodam. Informacije po telefonu: 23 795 — popoldne. M-l 1100
TELEVIZOR GORENJE, star pet let, ugodno prodam. Rogašovci 71. M-l 1101
ZASTAVO 101, letnik 1981, prevoženih 48.000 km, in ECHO HH EL-KATWIN 61, TWIN JET, 100 W prodam. Vidonci 28, telefon: 77 612. M-11151
TRAKTOR FERGUSON 35 s priključki (kosa, plug, brana) prodam. Jože Žemlič, Petanjci 126. M-l 1152 GOZD, 22 in 19 arov, 15 km od M. Sobote, prodam v nedeljo ob 9. uri. Naslov v upravi lista. M-l 1153 ŠKODO 110 DE LUX, vozno, prodam. Motvarjevci 38, telefon: 72-728. M-l 1154
TRAKTOR FERGUSON s prikolico prodam. Alojz Rituper, Poznanovci 41. M-l 1155
TRIINPOLSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI prodam. Telefon: 23-863. M-l 1104
TRAKTOR STEYR 180 prodam.
Stanko Nemet, Puconci 97/A. M-11105
ZASTAVO 750, letnik 1978, prodam. Petanjci 6 a. Informacije popoldne. M-l 1106
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, novo, prodam. Telefon dopoldne: 23-245, int. 22, popoldne 22-881. M-11107
OSEBNI AVTOMOBIL ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1985, karamboliran, prodam. Zagorc, Kramarovci 22. M-11112
PRETOČNO ČRPALKO ZA CENTRALNO OGREVANJE GRUND-FOS, uvoženo, prodam. Dankovci 26. M-l 1113
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK PRODAM. Dura Balažič, Murska Sobota, Lendavska 10, stanovanje 2/4. M-11114
FIAT 132/2000 prodam. Rakičan, Panonska 64. M-l 1115
GOLF, letnik 1980, prodam. Milan Ficko, Murska Sobota, Oktobrske revolucije 21, telefon: 21-889. M-l 1116 BREJO KRAVO ALI BREJO TELICO PRODAM. Krajna 47. M-l 1117 MOTOR IMR 034, 65 KS, generalno obnovljen, ugodno prodam. Gasilsko društvo, Markovci 67. M-l 1118 OJAČEVALEC MARSHALL LEAD COMBO, 100 W (15 miligram), in električno kitaro MELODIJA, ritem LS, kopija GIBSON, nova (100.000), prodam. Etjavec, Lipovci 149. M-11087
CITROEN GSX 1,2, letnik 1978, dobro vzdrževan, prevoženih 77.000 km, ugodno prodam. Informacije po 15. uri: (069) 81-463. IN-19453
'ZASTAVO 101 SC, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Telefon: (069) 81-848. IN-19452
Cenjenim gostom želimo SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1987 in se priporočamo tudi v prihodnje. Gostilna Šiplič, Puževci.
TRAKTOR IMT 560, star eno leto, kosilnico BCS, dizel, in 10-colni plug prodam ali zamenjam za IMT 539. Janko Hribar, Zg. Konjišče 8, Apače. M-128000
PRTLJAŽNIK ZA SMUČI, nov, prodam. Telefon dopoldne: 23-245, int. 22, popoldne: 22-881. M-l 1108 HRASTOVE PLOHE, poljubne dimenzije, od 1. do 2. m2, prodam ali zamenjam za špirovce (»roženice«). Šulinci 6. M-l 1119
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM NA GORIČKEM in 1,5 HA ZEMLJE PRODAM. Naslov v upravi lista. M-l 1120-
TRAKTORJA ZETOR 5711 in IMT 533 prodam. Cezanjevci 53, p. Ljutomer. M-l 1121
GOSTILNA Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM IN ZEMLJIŠČEM V BOGOJINI, ob avtobusni postaji in glavni cesti, naprodaj. Ponudbe in informacije Jože Kovač, Tešanovci 3, telefon: 069 48-223. M-l 1122
ŠKODO 110 R (po delih) prodam. Lipa 39, telefon: 71-589. M-l 1123
KOMBINIRANI HLADILNIK (50-li-trski zamrzovalnik-hladilnik) peč CA-LOREX in TELEVIZOR, črno-beli, prodam. Recek, Kupščinci 1 b, telefon: 24-850. M-l 1124
MLADI VINOGRAD (laški rizling), 25 arov, ugodno prodam. Informacije: Barbelj, Lendava, Gregorčičeva 9, od 14. ure naprej, telefon: 75-848. LE-10505
TRAKTOR ŠTORE 404, prednji pogon, letnik 1981, prodam. Anton Štampar, Presika 21, p. Ljutomer. IN-19448	1 .
VINOGRADNIŠKO HIŠO, podkleteno, gospodarsko poslopje, vodovod, elektrika, v Gresovščaku, 3 km od Ljutomera, 30 arov, odlična vinogradniška lega, ter 1,5 ha sadovnjaka in 5 ha gozda naprodaj. Informacije: Grobler, Ljutomer, Miklošičev trg 6. IN-19456
OPEL MANTA, letnik 1972, karamboliran, prodam. Milan Halas, Lukavci 7, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19449
TELEVIZOR, črno-beli, poceni prodam. Turnišče, Št. Kovača 158. M-11126
TRAKTOR URSUS 335 prodam. Lipa 3. M-l 1127
ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. Štefan Sobočan, Lipa 106 d. M-l 1130 MALE PUJSKE PRODAM. Satahovci 21. M-l 1131
FIAT 750, prevoženih. 5.000 km, prodam. Aškerčeva 2, telefon: 25-040. M-l 1132
GLASBENI STOLP GRUNDIG ROSITA HI-FI 140 W, boksi 2 x 100 W, prodam. Cena 250.000 din. Jani Kosi, Radenci, Gubčeva 20, telefon: 73-108. M-l 1133
HIŠO na 22-arski parceli v Bakovcih .prodam. Naslov v upravi lista.
M-11134
VW 1200, letnik 1976, prodam. Jože Farič, Vidonci 45, p. Grad. M-l 1135 NOVO PEČ NA TRDA GORIVA prodam. Cena 50.000 din. Vida Kovač, Murska Sobota, Mojstrska ulica 1. M-l 1136
JOGI ZA POSTELJO ugodno prodam. M. Sobota, M. Kuzmiča 32. M-11137
HIŠO V BELTINCIH prodam. Informacije po telefonu: 23-122. M-l 1138 NOVO HIŠO Z ZEMLJO prodam. Frančiška Svetonja, Ključarovci 30 a, p. Križevci pri Ljutomeru, telefon: 81-800. M-l 1139
ADAPTER, 3-redni, nov, malo rabljen, prodam. Geza Sambt, Lukačev-ci 5. M-l 1140
HIŠO, zgrajeno do III. faze, na 9-ar-ski parceli, v središču Puconec, prodam najboljšemu ponudniku. Informacije dobite po telefonu: (069) 75-420, po 15. uri. M-l 1141
ZASTAVO 101 GTL, staro devet mesecev, prodam. M. Sobota, Proletarskih brigad 7, telefon: 24-442. M-11142
RENAULT 4 GTL, letnik april 1985, prodam. Vinkovič, Veržej, Stari trg 5, telefon po 15. uri: (069) 82-644. M-11145
MOPED COLLIBRI, na 4 prestave, registriran do avgusta 1987, prodam. Telefon: 25-176. M-11147
RAČUNALNIK ZX SPEKTRUM s televizorjem prodam. Murska Sobota, Cankarjeva 9. M-l 1149
TRAKTOR DEUTZ 4006 s kabino prodam. Strukovci 51. M-l 1150
VERIGE ZA TRAKTOR 28 11 prodam. Dolina 39. M-l 1166
Delavci Zdravstvenega doma Murska Sobota smo 10. decembra 1986 izgubili iz svojih vrst
ZASTAVO 128, staro tri leta, registrirano do februarja 1987, prodam. Telefon od 17. do 19. ure: 76-355. M-l 1146
STROJ ZA PULJENJE IN OBREZOVANJE SLADKORNE PESE PRODAM. Ivan Zamuda, Hrastje— Mota 90. M-l 1148
SKORAJ NOVO IN DOGRAJENO HIŠO prodam najboljšemu ponudniku. Možnost nakupa tudi na odplačilo. Informacije: Ljutomer, Lendavska 17. IN-19457
TOVORNI AVTO TAM 2001, registriran, vozen z B kategorijo, prodam. Cezanjevci 17 a, p. Ljutomer. IN-19458
STANOVANJSKO HIŠO z vrtom in njivo ter gospodarskim poslopjem prodam. Marjeta Bežan, Šalinci 8, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19459
STAREJŠO ENONADSTROPNO STANOVANJSKO HIŠO V SREDIŠČU VASI VIDEM ob Ščavnici, koristne stanovanjske površine 225 m1, podkleteno (65 m2), s 1300 m2 zemljišča (dvorišče, vrt), primerno za gostinsko ali drugo obrt, prodamo. Dogovor o ogledu in informacije po telefonu: 066 75-939. M-OP
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM NA SKORAJ 1 HA VELIKI PARCELI, NEPOSREDNO OB MAGISTRALNI CESTI RADENCI-M. SOBOTA (TIŠINA), prodamo. Idealne možnosti za ambicioznega poslovneža — obrtnika. Informacije po telefonu: (062) 26-722, od 18. do 20. ure. M-l 1158
MLIN S STANOVANJSKIM POSLOPJEM in 70-arsko parcelo v Mali Polani, v bližini Lendave, ugodno prodam. Informacije po telefonu: 069 23-165. M-l 1159
PARCELO ZA VINOGRAD (dovod vodovoda in elektrike), sončna lega, 21 arov, asfalt, prodam. Informacije popoldne po telefonu: (069) 21-310. M-l 1160
ZASTAVO 750, letnik 1980, registriran do junija 1987, prodam. Janez Kovač, Mala Polana 17, telefon: 70-109. M-l 1161
TRAKTOR IMT 533 de lux prodam.
Rakičan, Partizanska 34. M-l 1162
TRAKTOR IMT 577, star tri leta, ugodno prodam. Alojz Berden, Filovci 67 a, p. Bogojina. Informacije tudi po telefonu št. (069) 76-209. M-l 1163
RENAULT 4, obnovljen, registriran do 1. novembra 1987, ugodno prodam. Petrovci 79. M-l 1164
GOLF, dizel, star tri leta, prodam. Gradišče 37 a. M-l 1165
kupim
ŠTEDILNIK ZA ETAŽNO OGRE-
VANJE, priklopljen na hišni vodovod, kupim. Franc Dani, Veščica 50, telefon: 22-154. M-11043
LADO 1500 ali 125 P kupim na obročno odplačevanje. Mesečni obrok 100.000 din. Naslov v upravi lista. M-l 1094
MOTOR ZA EPLLE 211 ali EPLLE 250 kupim. Milan Arnuš, Ruperče 74, 62231 Pernica. M-l 1102
V SPOMIN
30. decembra mineva žalostno leto, odkar ni več med nami naše drage žene in mame
Zore Fujs
iz M. Sobote
Ni ure, ne dneva, da se te ne bi spomnili in občutili praznine, ki je nastala za teboj. V naših srcih še živiš in boš živela večno. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ga krasite s cvetjem in prižigate sveče.
ŽALUJOČI: VSI NJENI
1-OSNI PRIKLOP ZA IMT 540 kupim. Kolar, Stanjevci 46. M-l 1026
HIŠO, lahko tudi nedograjeno, v Gornji Radgoni ali Radencih, kupim. Emil Slaček, Mossstrasse 154 a, 5020 SALZBURG, Avstrija. M-MM
sobe
ENOSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI vzame v najem mladi zakonski par. Telefon: 26 154. M-l 1129
zaposlitve
KV, PKV PEKE ALI POMOŽNE DELAVCE ZAPOSLI PEKARNA PRI VIDISTVU BRATOV RUPAR 9, Jesenice, telefon: 064 81-317. OD dober. M-l 1059
DEKLE Z VESELJEM DO DELA V GOSTILNI ZAPOSLIM. HRANA IN STANOVANJE V HIŠI. GOSTILNA KMENET TURNIŠČE. M-11061
razno
PREKLIC!
PREKLICUJEM veljavnost zaključnega spričevala Gimnazije Juša Kramarja M. Sobota, izdano leta 1978. Milena Recek, Kuzma 29, p. Kuzma. M-l 1041
POSLOVNI PROSTOR NA RELACIJI MURSKA SOBOTA—MARIBOR z okolico, vzamem v najem. Naslov v upravi lista. M-l 1051
58-LETNl VDOVEC, dobro situiran, s svojo hišo, pokojnino, želi spoznati primemo življenjsko sopotnico. Cenjene ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: »OSAMLJENOST«. M-11091
PREKLIC!
PREKLICUJEM veljavnost spričevala, izdano za 2. in 3. letnik CPŠ M. Sobota, avtomehanske stroke, za šolsko leto 1970/1971 in 1971/1972. Dušan Antonlin, Ižakovci 130. M-l 1092
NUJNO POTREBUJEM 800.000 din. Vrnem v 8 zaporednih obrokih z 40 % obrestmi. Mesečni obrok 100.000 din. Naslov v upravi lista. M-l 1093
OBVEŠČAM STRANKE in DELOVNE ORGANIZACIJE, da sprejemam naročila za vse vrste HTZ delovne obleke. S svojimi kvalitetnimi izdelki se vam tudi v novem letu priporočam in želim vsem SREČNO NOVO LETO. Krojaštvo Štefan Kiš, Pe-tišovci. Lendavska 40. Le-10503
PREKLIC!
PREKLICUJEM veljavnost obračunskega lista od prodaje koruze, za vpis v hranilno knjižico št. 26380-6 in 25095-i, KZ Panonka M. Sobota. Alojz Meolic, Bakovci, Soboška 6. M-l 1109
PREKLIC!
PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice, izdane pri HKS KZ KMETOVALEC Ljutomer, Golob Anica, Stročja vas 53. IN-19454
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, __________ Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušah Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja); Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. .Celoletna naročnina 4.500,—, polletna 2.250,— din; letna naročnina za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov; letna naročnina za delovne organizacije 6.000,— din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—00112—5049512. Cena posamezne številke je 120,— din. Tiska ČGP Večer Maribor: Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
dr. Stefana Berdena
zdravnika v Martjancih
Ostal nam bo v trajnem spominu kot vesten, neumoren in odličen ljudski zdravnik.
STRAN 22
VESTNIK, 25. DECEMBRA 1986
Lani ta čas smo zrli še v tvoj obraz, a letos nikjer te več ni.
Zaman te iščejo naše oči, zaman te išče naše srce.
Srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa rosijo se oči.
(Gradnik)
V SPOMIN
Beli Sapaču
iz Žepovec
Nikoli ne bo pozabljen 31. december 1985, ko smo ostali brez tebe. Tvoj korak je zastal, utihnil je tvoj glas, ostali so nam le sledovi tvojih pridnih rok in v naših srcih bolečina, ki ne bo nikoli minila. Kruta in neizprosna je resnica, da se nikoli več ne vrneš med nas.
Hvala vsem, ki se ga z iskrenostjo v srcu spominjate, mu prinašate cvetje in svečke.
VSI TVOJI, KI TE POGREŠAJO
V SPOMIN
30. decembra mineva leto, polno žalosti in praznine, odkar nas je zapustil naš dragi mož, brat in svak
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama in babica
Smrt rešila te je bolečine, iztrgala od nas in je v naših srcih zapustila bolečine.
Kristina Godar
od Grada 110
Ob težki izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala župniku, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Posebna hvala za pomoč Dušanu in Renati Gjergjek ter Mihaelu in Mariji Fartek iz Kuzme.
Grad, 14. decembra 1986
Žalujoči: sin Franc z družino, hčerke Marija, Vika in Angela z družinami ter sestri Marija in Erna
Tam kjer si zdaj, ni cvetov, ni poljan, ne glasov, ne senc, ni poti nazaj.
Srce ljubeče v grobu spi, nam pa se rosijo oči.
V SPOMIN
24. decembra mineva leto v polni žalosti, odkar je prenehalo biti srce dragega moža, očeta in starega očeta
Janeza Časarja
iz g. Petrovec
Mnogo prekratka leta so bila, ki smo jih uživali skupaj. Kruta usoda nas je za vedno ločila. Spomini nate, na tvojo ljubezen, dobroto in plemenitost bodo vedno živeli v naših srcih.
Hvala vsem, ki se ga spominjate s cvetjem in prižigate sveče na njegovem grobu.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Ladislav Vohar
iz Dokležovja
Tvoje življenje je za vedno ugasnilo. Ostala sta le praznina in boleč spomin nate, toda v naših srcih boš živel do konca dni.
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, ga krasite s cvetjem in prižigate sveče.
ŽALUJOČA: ŽENA MARIJA
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice in sestre
Alojzije Fajhtinger
iz Radomerščaka
Čas vrti se neprestano, seka rane in zdravi, nam pa nekdanjo rano zopet vsak dan ponovi.
V SPOMIN
Minilo je 7 žalostnih mesecev, odkar nas je v 66. letu starosti zapustil naš dragi oče, mož in stari oče
V SPOMIN
25. decembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož in ati
Stanko Čerpnjak iz M. Črnec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebna hvala sosedovi družini Potočnik za nesebično pomoč ob izgubi naše drage mame.
Hvala sodelavcem Krke in Mure za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Prisrčna hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice M. Sobota in ZD Ljutomer za trud pri zdravljenju in lajšanje bolečin naši dragi mami.
Posebej hvala g. župniku za cerkveni obred, govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu ter vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož, sinova Janez in Franc z družinama, brat Slavek in sestra Milika
Franc Bagola
Dom je pust in prazen, ker ni več tvoje očetovske besede. Živel si samo za svojo družino. Mnogo prekratka so bila leta, ki smo jih preživeli skupaj.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ki se ustavljate ob njegovem preranem grobu.
Žena Marija, sinovi Jože z družino, Viktor in Milan, hčerki Dragica z družino in Meta, brat Mihael in sestra Terezija z družinama.
Praznina in žalost sta napolnili naš dom, odkar si odšel. Nesrečna usoda te je iztrgala od nas prav zdaj, ko bi te najbolj potrebovali. Zastal je tvoj korak, zastalo je tvoje srce, toda tvoja podoba živi v vaših srcih in naše misli se vedno znova vračajo k tebi. Težko je razodeti žalost, ki jo čutimo za teboj.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob.
TVOJI NAJDRAŽJI
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 78. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric
Saj ni rečeno, da te ni, čeprav v teh dnevih sonca ni. čeprav besede dah nam peša in solze brišejo oči, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi. med nami si.	(Robič)
Ni hujših bolečin, kot je na te boleč spomin.
N SPOMIN
23. decembra so minila štiri boleča leta, odkar naju je za vedno zapustil dragi sin
Franc Šebjan
iz Šalovec
Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob in prižigate sveče.
Globoko žalujoča: mama in oče
Alojz Bertalanič
iz Nuskove 6
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Hvala tudi župniku Alojzu Gaborju in cerkvenim pevcem za pogrebni obred in godbi na pihala iz M. Sobote.
Posebna hvala zdravnikom internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, kolektivu IMP DO Klimat iz Ljubljane in sosedu Viktorju Mekišu ter družinama Gaber, Janičin, Šandor in Štesl.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Nuskova, Domžale, Wien
Žalujoči: žena Terezija, hčerka Erni z možem Karlijem ter sin Drago z Alešem in Tadejo
V SPOMIN
26. decembra mineva boleče leto, odkar nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama, snaha in stara mama
Terezija Benkič
iz Beznovec
Boleč, preran in nepozaben je spomin nate in prehuda je bolečina v naših srcih, da bi kdaj zamrla. Iz večnega in mnogo preranega spanca te ne obudi več, ne naša bol, ne klic naših src, ki ne morejo razumeti; da te ni več med nami.
Hvala vsem, ki seje spomnite, ji prižigate sveče in se poklonite večnemu spominu.
ŽALUJOČI: VSI TVOJI
ZAHVALA
V 78. letu nas je 9. decembra zapustila draga mama, babica in sestra
Terezija Belec
roj. Korpič iz M. Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter darovali v humanitarne namene.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju psihiatrične bolnišnice Ormož, še posebej dr. Mudničevi za nesebično pomoč med njeno boleznijo.
Prisrčna hvala sosedi Kardoševi za vso pomoč, družini Lalovič, č. g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Novakovi za poslovilne besede, kolektivu VGP Maribor DSSS, tozdu VE Murska Sobota in OŠ Gornji Petrovci.
NJENI NAJDRAŽJI
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je 5. decembra po težki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama in sestra
Antonija Muršič
iz Radenc
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje Posebna hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu g župniku za cerkveni pogreb in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: hčerka Teja in sin Milan z družinama ter sestra Marija
VESTNIK, 25.DECEMBRA 1986
STRAN 23
v besedi in sliki
—OKROGLA MIZA O APAŠKIH NEMCIH IN APAŠKI DOLINI-
Kakšna dota za mlajše rodove?
Pravzaprav so šele po dobrih treh urah udeleženci četrtkove okrogle mize (sekcijske razprave) v apaški osnovni šoli začeli procese, pojave in dogodke v povojnem obdobju na tem območju imenovati s pravimi imeni. Celt} nekaj polemičnih isker — recimo glede korenin slovenstva in nemštva,občasnih meddržavnih »podajanj« zavoljo apaške »žitnice«, odnosov osrednje Slovenije in njenih političnih vrhov do tega obmejnega, manj razvitega območja — seje hotelo razvneti.
Skratka, člani izvršnega odbora pomurskega zgodovinskega društva so se s peščico domačinov, najboljših poznavalcev zadevne problematike, kar se da objektivno, tankočutno, brez politiziranja, ob vsem spoštovanju zgodovinske distance, spoprijeli z dovolj bolečimi, vznemirljivimi vprašanji iz polpretekle zgodovine. Veliko je takih, ki menda še niso »zrela« za objavo, hkrati pa bi bilo vredno — kot je nekdo predlagal — nekoliko podrobneje razčleniti razpletanje usod naseljencev (tako iz drugih delov Slovenije kot iz Prekmurja) v Apaški dolini.
»Povojna naselitev je pomenila ekonomsko, politično, socialno preobrazbo celotne pokrajine, preporod za radgonsko občino. Opravljeno je pionirsko delo in tukajšnje območje ima v bistvu za sabo dve revoluciji: medvojno in povojno. To je dota, zapuščina za mlajše rodove. Naselitev ni naš revolt ali epizoda, ampak sestavni del druge svetovne vojne in ravnanj zmagovalcev. Tako se je zgodilo tudi v Franciji, na Češkem, Poljskem, v Sovjetski zvezi.« Tako bi lahko
strnili izrečene sodbe, ki so se dotikale še delovanja pete kolone in kulturbunda, predvsem pa so se sodelujoči za okroglo mizo strinjali, da je treba dodobra poznati korenine nemškega prebivalstva na tem območju, če naj razumemo vzročno-posledični splet problematike, ki sega v sedanji in prihodnji čas. Omenjena sekcijska razprava je bila v bistvu sestavni del letošnjega praz-
novanja 40. obletnice naselitve Apaške doline in hkrati ena iz serije razgovorov na temo: predvojno in medvojno raznarodovalno delovanje kvislingov in kvislinških organizacij v Pomurju. Podobno pripravlja pomursko zgodovinsko društvo v Ljutomeru in Murski Soboti, nakar bodo zbrano gradivo strokovno obdelali in pripravili za objavo.
B. Zunec
PRVA JAVNA PREDSTAVITEV JUPAKA
Za korak zmanjšan zaostanek
Priprave na oživitev javnega omrežja za prenos podatkov so trajale morda nekoliko predolgo in skupnost jugoslovanskih ptt organizacij je problem javnega omrežja definiralo premalo konkretno, da bi lahko skladno razvili celoten sistem. Med prvimi so ga dogradili v Sloveniji. Minuli teden so po enoletnem poskusnem uvajanju tudi javno predstavili ta del omrežja.
Naj sta priključena računalnika Zavarovalne skupnosti Triglav in računalniki v območnih skupnostih v Mariboru in Murski Soboti, v naslednjih mesecih pa bodo priključili še ostale območne skupnosti, tako da bo celotna zavarovalna skupnost povezana s centralo v Ljubljani.
Trenutno je slovenski del omrežja Jupak v celoti zaseden, saj so vseh 40 priključkov že prodali, že v bližji prihodnosti pa bodo omrežje razširili in ga povezali z drugimi omrežji v Jugoslaviji. Eden od problemov, ki se pojavlja, so tudi različne računalniške opreme, ki so trenutno v Jugoslaviji. Na trgu je mogoče kupiti opremo EI Honeywell iz Niša, Iskre Delte in IBM, ki pa zaradi administrativnih postopkov zamuja. Ne glede na različnost opreme pa ni bojazni, da sistem ne bi deloval, saj morajo
proizvajalci upoštevati mednarodne standarde in zato so vsi ti različni sistemi združljivi.
Na Zavarovalni skupnosti Triglav so se pravočasno zavedli, kaj pomeni javna mreža za prenos podatkov, saj se z uporabo računalnikov, ki so med seboj povezani, skrajšajo postopki obdelave posameznih primerov, pregled nad vsemi zavarovanci pa je neprimerno boljši in hitrejši. Trenutno še gradijo osnovno bazo podatkov, ki jo bodo sproti tudi dopolnjevali.
Dušan Loparnik

MESNA INDUSTRIJA n. sol. o. Murska Sobota
Tudi formalizem mora biti
Zasedanje vseh treh zborov ljutomerske skupščine je bilo tokrat zgolj formalno, saj so delegati glasovali o osnutkih in predlogih nekaterih odlokov. Pa čeprav je bilo na seji toliko formalizma, pa so pri osnutku odloka o organizaciji in delovanju sistema za opazovanje in obveščanje na območju Pomurja na pobudo družbenopolitičnega zbora ustanovili komisijo za usklajevanje stališč. Delegati tega zbora so imeli namreč nekatere pripombe, ki jih povzema Franc Jurša:
»Osnovni problem pri tem odloku je zasedenost delovnih mest, torej vprašanje, kako bo poklicno pokrito to delovno področje. Na usklajevanju smo menili, da se center mora oblikovati
in ustanoviti, vendar pa naj bi v njem delali delavci, ki že opravljajo podobne naloge v ustanovah v Pomurju. Gre pa pravzaprav za povečevanje družbene režije, vendar smo tu nemočni, kajti obstaja republiški odlok, ki predpisuje in določa oblikovanje regijskih centrov. Menimo pa, da bi ta center moral biti zastopan regionalno, se pravi, da bi tudi iz občine Ljutomer moral biti v njem zaposlen vsaj eden.« Delegati pa so sprejeli te en sklep, namreč: osnutek predvideva, da bi o denarju odločal le izvršni svet SO Murska Sobota, prav pa bi bilo, da ta organ odloča v soglasju z drugimi tremi izvršnimi sveti.
D. L.
JUBILEJNO SLAVJE SOBOŠKIH GRADBINCEV
AJDOVA KRVAVICA PROSENA KRVAVICA
PEČENICE
NOVO. NOVO, NOVO!!!
vseh prodajalnah ABC Pomurke v Murski Soboti in Lendavi ter delikatesnih trgovinah trgovske hiše Potrošnik v Murski Soboti ter Univerzah v Lendavi.
I----SREČNO IN ZADOVOLJSTVA POLNO NOVO LETO 1987!---1
PROGRAMSKO-VOLILNA SEJA OK ZSMS LJUTOMER
DVANAJST V VODSTVU
Razprava o tem, kaj naj bi mladinska organizacija bila in s kakšnimi problemi naj bi se ukvarjala, je pravzaprav dobra usmeritev, če so vse možnosti, da se mladinci lahko spoprimejo z njimi in prevzamejo takšna bremena. A OK ZSMS Ljutomer po dveh letih pobiranja na noge vsega nakazanega iz razprave nikakor ne zmore, zato bi bilo nepozornemu udeležencu marsikaj nejasnega, še več, zaradi nepoznavanja stanja, kot je pravzaprav razprava na trenutke bila, pač na akademski ravni v trikotniškem dialogu: občinsko dosedanje vodstvo — republika — mladi, porajajoča se alternativa, ki je, kot smo že omenili, nakazovala bodoče smčrnice dela in delovanja mladinske organizacije, nikakor pa ne programa, ki bi ga bili mladi v Ljutomeru sposobni takoj začeti realizirati. Pa naj si gre za perečo družbeno aktualno problematiko štafete mladosti, civilnega služenja vojske, mednacionalnih odnosov, ali pa problematike, ki mlade ta trenutek najbolj zanima — problem zaposlovanja, reforma reforme usmerjenega izobraževanja in podobno.
Vse to so naloge, ki se jih bo vodstvo OK ZSMS Ljutomer z vsemi svojimi osnovnimi celicami po organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih moralo lotiti v najkrajšem času. Mladinska konferenca je bila tudi volilna. Izvolili so novo, 12-člansko predsedstvo OK ZSMS, predsednik OK ZSMS je Boris Štrakl, podpredsednik Jasna Mažgon in sekretar O K ZSMS Ljutomer Boris Pa-ušner.	Dušan Loparnik
PROGRAMSKO-VOLILNA KONFERENCA MLADIH SOBOŠKE OBČINE
POVEDATI BI MORALI VEČ
Zadnji med pomurskimi mladinci so opravili volilno-programsko konferenco še mladi soboške občine. Dobra je bila zaradi števila mladih, ki se je je udeležilo, starostne sestave, pa tudi zaradi kritičnih misli, vsaj tistih, ki so se oglasili. Mladi iz združenega dela se niso, ravno tako ne iz krajevnih skupnosti, pa tudi mnogo je ostalo nepovedanega. Nič niso povedali o mladinskem prostovoljnem delu, tudi ne o možnosti civilnega služenja vojaškega roka, o verbalnem deliktu in še bi lahko naštevali.
Iz šolskih klopi so bili kritični do sistema v šolstvu, neustrezne izobrazbene ravni učiteljev, njihovega nagrajevanja, tudi neprimernega nagrajevanja uspešnih učencev. Kritične besede so bile namenjene štipendiranju in temu, da še vedno večina učencev prejema štipendijo iz združenih sredstev in ne kadrovskih. Letošnja novost, štipendiranje sposobnih, tudi ni nekaj povsem dobrega, saj s tem mlade silijo v nadpovprečnost. Da je na srednješolskem centru tehni-ško-pedagoške usmeritve množica med sabo tujih si ljudi, je opozorila predstavnica te šole. Mladi se med seboj ne poznajo, prav tako je še kako čutiti vzdušje »večvrednih« in »manjvrednih« usmeritev. Da problem prostorov za shajanje še vedno ni rešen, je opozoril predstavnik mladih Murske Sobote. Precej kritičnih besed pa je imel povedati na delo dosedanjega predsedstva mladih in na poročilo o delu, v katerem so, vsaj po njegovem mnenju, številne nejasnosti. Opozoril je, da stališča in poti mladih občine do reševanja družbenih problemov še zdaleč niso jasne, ravno tako ne, na kakšen način naj se mladi zoperstavijo zaviralnim silam razvoja.	M. H.
— Murska Sobota-------------------------------------------------
PRIZNANJE OB 22. DECEMBRU
V okviru praznovanja 22. decembra — dneva oboroženih sil je bila v Murski Soboti slavnostna seja pomurskega in občinskega štaba teritorialne obrambe ter občinske konference ZRVS. Po slavnostnem nagovoru Vilija Hajdinjaka so zaslužnim podelili priznanja. Zla-
—LENDAVA------------------
Proslavili dan JLA
V obmejnih vaseh lendavske občine so tudi letos proslavili dan Jugoslovanske ljudske armade. Čeprav je v teh krajih navada, da je praznovanje dneva graničarjev bolj množično, je tudi praznik armade postal praznik vseh občanov, še zlasti mladine. Praznovanje 45. obletnice Jugoslovanske ljudske armade so v lendavski občini popestrili s svečano proslavo v dvorani osnovne šole Drago Lugarič na kateri so sodelo-, vali učenci in mladina srednješolskega centra in vojaki karaule Štefan Kovač. Na posebni svečanosti so podelili priznanja teritorialne obrambe. Letos je priznanje republiškega štaba teritorialne obrambe dobil Branko Varga iz IN A Nafte, več rezervnih vojaških starešin pa je dobilo občinska priznanja. Vojake v karaulah so kot vsako leto, obiskale delegacije delovnih organizacij, mladine in zveze rezervnih vojaških starešin.
Jani D.
to plaketo ZRVS Jugoslavije je prejela občinska konferenca ZSMS Murska Sobota, zlato značko ZRVS Jugoslavije pa sta dobila Peter Gumilar iz Murske Sobote in Janez Štajer s Cankove. Plaketo ZRVS Slovenije je prejela KO ZR VS Beltinci, značko pa Jože Kolarič iz Beltince. Poleg tega so podelili še pisna priznanja ZR VS Slovenije, nrejeli pa so jih: Štefan Gomboc iz Čikečke vasi, Janez Čarni iz Bogojine. Marjan Recek od Grada in Mišo Fajlik iz Murske Sobote. Občinski štab teritorialne obrambe Murska Sobota pa je prehodno zastavico kot najboljši enoti podelil enoti Vilija Hajdinjaka.
F. Maučec
POSKUSITE SREČO S SREČKAMI NOVOLETNE
LOTERIJE, SAJ VAS ČAKA 21 PREMIJ IN 174 664 DRUGIH DOBITKOV V SKUPNI VREDNOSTI
144000000 DIN.
ŽREBANJE 6.1.1987
GLAVNA PREMIJA 10000000 DIN
— športna napoved s 13 pari — športna napoved z 10 pari — loto
— express loterija — srečke rednih kol
Beltinci, Marija Horvat, Št. Kovača 8
Lendava, Olga Zver, Partizanska 17
Ljutomer, Glavni trg 11
Murska Sobota, Tržnica Murska Sobota, Lendavska 11
»V preteklih štiridesetih letih ste sebi in drugim dokazali, da brez dela in samoupravljanja ne bi dosegli tolikšnih uspehov. V mnoge zgradbe doma in po svetu so vgrajeni vaši žulji, znoj, znanje in odrekanje. Upam, da mi kljub slovesnemu trenutku ne boste zamerili opozorila, da so tudi pri vašem delu, organizaciji in produktivnosti še rezerve. Korajžno se jih lotite, če hočete biti gospodarji svoje sreče iti prihodnosti. Tako boste v prihodnih letih še bolj s ponosom nosili na svojih oblačilih napis SGP Pomurje,« je med drugim na slovesnosti ob 40-letnici gradbene tradicije dejal slavnostni govornik Geza Bačič, sekretar republiške konference Socialistične zve-
Na slovesnosti ob 40-letnici Splošnega gradbenega podjetja v Murski Soboti so podelili tudi odličja in plakete. Andrej Voroš je bil odlikovan za zasluge s srebrno zvezdo, red dela s srebrnim znakom so za delovne uspehe prejeli Štefan Kardoš, Alojz Kos, Janez Kuhar, Gabriela Merica-Ku-har, Štefan Norčič in Anton Ravnič, medaljo dela pa je dobil Janez Marič. Številni sodelavci Pomurja in poslovni partnerji pa so prejemniki plaket ob jubileju.
ze. Direktor SGP Pomurje Stanko Polanič, pa v uvodnem nagovoru poudaril mejnike, ki so bili odločilni za razvoj delovne organizacije, ki jo vodi.
Od ustanovitve gradbenega podjetja Sograd 1. aprila 1946, v katerem je bilo zaposlenih nekaj nad deset delavcev in so med prvimi objekti zgradili infekcijski paviljon soboške bolnišnice v Rakičanu, do 15. oktobra 1951, ko so v podjetju izvolili prvi delavski svet, leta 1961, ko seje So-gradu priljučilo obrtno gradbeno podjetje Zidar in se skupno poimenovalo SGP Pomurje in leto kasneje vase vključilo še Opekarno Puconci, se 1972. združilo v sistem splošnega gradbenega podjetja Konstruktor Maribor, ter se lani osamosvojilo kot enovita delovna organizacija. V teh štiridesetih letih je njeno uspešnost najustrezneje vrednotiti s številom zgrajenih objektov in sosesk ter objektov družbenega standarda. Tako s 460 000 kvadratnimi metri industrijsko-kme-tijskih objektov, 4100 stanovanji in 4600 posteljami turistične gradnje. Predvsem pa ob jubileju ne gre pozabiti, da 1150 delavcev, kolikor jih je sedaj zaposlenih v SGP Pomurje, nadaljuje tradicijo gradbenega poklica v pokrajini ob Muri. Oddolžitev z nastopom tišinskih šolarjev in odlično zapetih pesmih mešanega pevskega zbora Stefan Kovač so preteklo soboto v dvorani soboškega kina Park zaslužili.
Brigita Bavčar
Kemična čistilnica
MARTA ZEMLJIČ
Murska Sobota, Štefana Kuzmiča 11
želi vsem svojim strankam srečno novo leto 1987 in se priporoča še v prihodnje!
SREČO	VELIKO SREČE
JE treba	tudi V NOVEM
DELITI! gLTjI 1987 LETU!
Maribor, Gosposka 5, Jurčičeva 9, Kiosk na Partizanski cesti
Ptuj, trg MDA 1
Ormož, Vrazova 5
Gornja Radgona, na avtobusni postaji