Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. Slev. 162. v mm, v loreK, m ж mina 192a Letom »SLOVENEC« твЦа M pdM u t» Krami 3 alav1)e la т МвМ|аа1: jit Mb lata mn|. K 18t-- ■a Ml Mm m Wrt lad —------------J8w tm Sebotsa izdaja: m ... K i » • - 35w HMIrt Ia «аа po rt •.■rt afatraj. 1 tw Vredifltve Je v Kopitarjevi allot Hrr. В/Ш. I lakeptal i« m vračalo; natramklraoa pisma «a м 1 Ргевж. telet. Itr. 30, «prava. »Tv. ЗГ8. Političen list za slovenski narod ■ Opravi la V Kopitarjevi al. 1. — In«« мПм krm. J ljabtjamke It. 550 ва atrofala« ta it. 349 m etftan, avatr. In 6aike 24.797, ojr. IU.SI1, 1>м»Дт, 1WL J fiorll Kje? Na Korn-Shem! Goeposvctski zvon bije plat zvona, ter Biče fn poživlja vse narodne gasilce na narodno rešitev! Zato danes v torek 20. julija ob 9. url zvečer vsi na velik protestni shod v veliko dvorano hotela Union, kjer bomo slovesno In energično protestirali zoper odpravo demarkacijske črte med pasoma A in B v slovenskem Ko-tptannt Društvo »Gosposvetski zvon« vabi celo J5«Io Ljubljano, da se enoduäno odzove temu narodnemu klicu. Vse občinstvo, brez razliko stanu in poklica, vse mora na protestni shod, da tako pokažemo zatiranim Korošcem naSo ljubezen in solidarnost en-lentl in Nemcem pa naSo voljo in trden «klep, da ee ne udamo krivičnim zahte l»am! Koroška je in mora biti naša. to pokažimo z velikim protestnim shodom, katerega naj se udeleži cela LJubljana. , : Drnfttvo »Gosposvetski zvon*. •s- Daite nam mir? " (Dopis s koroške meje.) Na pol uradni glasovi v časopisih gle-0e odprave obmejne črte med conama A in B na Koroškem so vse Slovence skrajno razburili. Gre samo en glas po deželi in jta je: Odprave demarkacijske črte ne pustimo, zabranimo jo sami s silo, čc treba. Koroški Slovenci smo do grla siti vednih (rečnih razburjenj, prepirov, pobojev, večnega krega in sovraštva. Zato popolnoma Eoatodušno izjavljamo deželni vladi za ovenijo kakor tudi centralni vladi v Bel- Sradu, pa tudi ententni komisiji v Celovcu a pomenja opustitev obmejne črte med eono A in B za nas koroške Slovence novo bratomorno deželno vojsko. Mi se ne udamo. Ako ententna komisija tega nc izpre-iridi, da je opustitev demarkacijske črte zločin nad koroškimi Slovenci, potem ji bomo mi to v dejanju dokazali, da se je pregrešila sama nad seboj in nad nami. Mi hočemo mir — in sicer mir za vsa-£0 ceno in za vselej. Drugače bomo segli po silobranu. Naši fantje in možje, naša dekleta in žene, vsi so pripravljeni na dejanski odpor. Mi hočemo imeti v domači niši mir in red, ne pa zdražbe in pobojev, kakor jc bilo za časa vlade »tolks-iterovcev« žalostnega spomina. — Ali hoče ententa res zopet Nemcem na ljubo, da se bo prelivala kri nedolžnih za sTaro — novo Avstrijo, ki nas je tlačila skozi 600 let. — Nel To odločno odklanjamo in čc ne bo zaleglo s protestom, bo zalegla naša trda pest. Kaj pa ententa vendar misli o nas — njenih zaveznikih? Ali so žc v Celovcu in Parizu (Dunaju) pozabili, da sta coni A in B dve samostojni upravni enoti, ločeni ravno po demarkacijski črti in da jc to demarkaciio ententa sama določila! Če so v Parizu pozabili nato, mi koroški Slovenci nismo! Mi dobro vemo, da so to milost izbe-račili v Parizu celovški politični bankro-terji kakor Sumi,, Lemiš, Wutte, Wetzlar, Paulitsch in dr. Toda vemo tudi dobro zakaj! Napravili «o račun, toda brez slovenskega krčmaria. — Toda mi vprašamo ententno komisijo v Celovcu, kako pa si ona misli enotno samostojno upravo v coni A, al:o ni nobene demarkacije? Ali misli, da bomo koroški Slovenci zdaj na mah redili celo cono B s Celovcem vred; še več, koroški in avstrijski izstradani, lačni Nemci bi se vsuli kot kobilice po coni A ter bi pokupili vse zaloge živil, zraven pa bi agilirali proti Jugoslaviii in za Nemško Avstrijo. Razni Čifuti in »šmu-glerji« bi preplavili našo lepo deželico ter jo oskubili do golega s svojim ničvrednim denarjem. Ne, tega ne pustimo nikdar, to povemo odločno koroški Slovenci ententni komisiji in pariški mirovni konferenci v obraz. Mir, red in blagostanje, ki sc je pod blagodejno jugoslovansko upravo vrnilo v naš lepi Rož in bogato Pod;uno, ta mir, red in javno blaginjo hočemo obdržati za vsako ceno, naj velja kar hoče! Ako pa hoče imeti ententa »tešinsko« glasovanje z revolverji, meči in noži na Koroškem v drugi izdaji, je nam prav, a krvave bulice bodo odnesli Nemci, to naj fi žc naprej zapišejo v svoj nepošteni dnevnik. Edino, kar bi bilo še pametno in kar bi rešilo čast in ugled entente, bi bilo to, da na povelje iz Pariza zaredejo naše čete severno mejo cone B. vzamejo v svoje roke upravo v obeh conah ter se cela celovška kotlina brez glasovanja priklopi Jugoslaviji. Pametni, trezni Ncmci v coni B itak to žele, Slovcnci pa tudi. Ob tej priliki povemo Nemcem enkrat za vselej, da se posesti Gosposvctskcga polja ne odrečemo za nobeno ceno. Prej aM slej bo naše, in to brez volje Celovca — Dunaja in Pariza! Kar je naša sveta lastnina in dedovina naših prednikov, lega nc pustimo nikdar! Saj so lo našo dedno in pravno pravico priznale modre glave v Parizu že lansko leto z dejstvom, da so potegnile živo narodno mejo severno od Celovca in Gosposvetskega polja in to sveto našo dedščino ne damo iz rok, dokler bo živel slovenski rod. Mi si ne damo jemati in uničevati svoje narodne zgodovine, temveč mi jo hočemo vlivati in popraviti to, kar smo zamudili po krivdi Nemcev. — Gosposvctsko polje jc bilo in mora biti naše za vedno. To je naša stara in nova pravda, katero izvojujemo prej ali slej. Narod, ki nc zna braniti svojih pravic, nt vreden, da živi. A mi jih hočemo braniti ter pokazati, da smo vredni, da živimo na tem svoiem zgodovinskem polju. Načrt koroških Nemcev jc: v coni A napraviti z odprtjem meje in s prostim kretanjem in bivanjem nemških agitatorjev med slovenskim prebivalstvom nered in nemir, izzivati kravalc, poboje in prelepe, nahujskati ljudstvo proti slovenski upravi itd. — Nastala bi prava boljševiška zmešnjava, povzročena po preoblečenih nemških boljševikih — folksverovcih« — in konec vseh koncev bi bil, da bi Ncmci zahtevali v svrho miru in reda in osebne varnosti, da bi takozv. ententne, t. j. ilali-janrke »nevtralne * čete zasedle cono A in potem bi lepo pod varstvom italijanskih karabinijerjev izvedli ljudsko glasovanje — v prilog Nemške Avstrije! To jc menda njih zadnji trik, njih zadnja »goljufiva* iznajdba in tudi njih poslednji »trumpf«, s katerim nas hočejo okaniti za Koroško! — Toda. predragi Nemški Mihci, mi li povemo, to ne bo šlo. Ako Nemška Avstrija in mesto Celovec v resnici brez cone A, t. j. brez slovenske Koroške nc more živeti, potem je naravno, da Avstrija ni zmožna samostojnega življenja, kajti die armen windischcn Keuschler und Bergbauern« ji nc bodo rešili življenja. — Nemška Avstrija sc bo prej ali slej priklo-pila novi Veliki Nemčiji, to je le samo vprašanje časa in prilike. Da bi pa ententa prostovoljno povečevala nemško državo »das grosse deutsche Reich«, svojega največjega, najnevarnejšega tekmeca in sovražnika na naš račun, tega ne moremo nc verjeti, še manj razumeti. Ako ententa tako misli, potem je bila cela žrtev polna štiriletna vojna čisto iluzorična. Zato še enkrat slovesno in energično protestirajo proti nakani, da bi se nam skušalo zvijačno ugrabiti koroško Slovenijo z odpravo dcmarkacijske črte, katero je ententa sama začrtala. Nc mučite, ne trpinčite nas do skrajnosti, naša mera je polna! Mi hočemo red. pokoj in varnort v deželi. Zato: Mir nam dajte — nemške roke proč od naše svete, stare očetnjave! Kouac Ш PMlr. Kaj bi nujno sledilo, če bi Italija brezpogojno sama iz sebe preklicala londonski pakt, priznala Jugoslavijo za prijateljsko LISTEK. Jezersko. Piše dr. Rudolf pl- Andrcjka-(Konec.) Pot skozi Žrelo je jako imenitna in zanimiva, Vsled plazov so zdaj tod vsi klini prikrivljeni ali sploh izruvani. Vendar Je ob suhem vremenu, ko so skale suhe, tudi v tem stanju mogoče prez posebne ležave priti po Žrelu navzgor, malo težja bi bila pot navzdol. Ob deževju pa bi bila iukaj nevarna hoja. Nc le, da se nc moreš prijemati za mokre skale, ob času deževja frči tudi kamenje po takih žlebovih, da si yedno v smrtni nevarnosti Ko pridemo iz Zrela, imamo zopet pr* «(ena, poraščena tla pod seboj. Na Vadi-nah smo. Pridemo na široko snežišče, ki pa ni strmo. Na velikem sncžisču pod Rinko in Sknto »o našli v ledeni razpoki truplo ljubljanskega dijaka J. P e t r i č a , ki se je po-renrcčil v nedeljo 27. julija 1913, ko je hotel preplezati greben med Rinko in Skuto. G. Jos, Kunaver tako-le popisuj«- nesrečo (v »Plan. Vcstniku« 1913): »Petri-čeva spremljevalca dijaka Tominšek in Hilbert sta šla po poti, ki je izpeljana pod Rinko čez Male Pode na Skuto. Domenili so se, da sc dobe zopet na vrhu Skute. J . in H. sta več časa opazovala Pelriča pri plezanju, tudi govorili in klicali so si večkrat med seboj. Kar zaslišita od mesta, kjer je bil preje Petrič, grmenje padajočih skal in od tedaj ni bilo od Pctriča nobenega glasu več. Klicala sta nato dolgo, toda ostalo je vse tiho. Nista vedela, da je Petrič že ležal v svojem ledenem grobu ...« Prcplezanjc grebena med Rinko in Skuto jc velelura. Na obe strani, na jezersko in na kranjsko stran, so silni prepadi. Stena jc na obe strani gladka in navpična, proti Podom naravnost brušeno gladka. Kdor jc tu zdrsnil, se ne vjamc več. Razbit obleži pod steno na Malih Podch ali na snežišču pod Skuto. Vendar so nekateri planinci žc preplezali ta nevaren greben. G. Pavel Kunaver popisuje to veleturo, ki jo je napravil v družbi s tremi tovariši, v »Plan. Vcstni-ku 1913. V spominski knjigi na Skuti so podpisani še nekateri drugi, ki so srečno preplezali isti nevarni greben. Za tako veleturo je treba vaje, je treba vse potrebne opreme, je treba spremstva. Brez vrvi, brez plezalnih čevljev na takih mestih nc gre. Nad Vadinami se odccpi ena steza na levo proti Babam. Strma pot vodi na V e -1 i k o Babo (2154), odkoder se planincu nudi lep in obsežen razgled po Korotanu. Velika Baba zelo strmo pada proti Raven- ski Podkočni. Neki domačin je nekoč plezal po tej strmi steni navzdol, zašel na silno nevarna mesta, slednjič sploh ni več mogel naprej. Sezul si jc škornje, jih vrgel čez steno in z največjo težavo jc bos prišel na podnožje od te strani nepristopne Babe. Pripovedoval je, da niti najhujšemu sovražniku nc bi nikdar želel takega pota. Z Velike Babe vodi steza po grebenu na S r e d n j o in na M a 1 o B a b o in dalje v Jenkovo planino. S planine pa naprej na Goli Vrn (1789) in po vrhovih na prelaz Jezerski Vrh (1219). Tukaj planinska pot stopi na državno ccsto. Nad Vadinami zavije nova gorska steza na pravo in vodi na Križ (2434). Ta pot še ni popolnoma izgotovljcna. L. 1914 bi ravno imeli začeti z zabijanjem klinov in s pritrjevanjem žice, ko je izbruhnila vojna. Tal to je ostala steza nedovršena do danes. Za nogo je pot dogotovljena, stopinje so vsekane v skalo, a roka ne najde nobenih umetnih prijemov. Zlasti proti vrhu gre steza skoro navpično navzgor. Ko bodo zabiti klini in žica pritrjena in bo steza zaznamovana, bo to prav lepa tura. Mnogo let je delal in čistil steze po Savinjskih planinah vodnik Lorcnc Potočni k, ki je umrl v Solčavi I. 1912. Kdor je hodil po Kamniških planinah pred tem letom, je gotovo poznal tega Ijubcznji-vega moža. Nihče ni znal gorskih potov tako zložno in varno izoeliati kot on. Ko ic državo ter z njo sklenila pošten, Islčređn mišljen mir temeljem idej rimskega dogovora ? Prva posledica bi bila, da bi mogla odpustiti v prav kratkem roku domov vse vojaštvo, ki se nahaja na premimi črti. Stroški za vojsko bi se naenkrat zmanjšali za dobro polovico sedanjih proračunskih izdatkov, Italija bi se finančno tembolj oddahnila, ker bi se občutno zmanjšali izdatki za vomo mornarico, pomnožili pa dohodki trgovske mornarice, Ker bi se jim odprle naše meje. Zakaj, prevažale bi svoje blago k nam in odvažale domov prepotrebno moko, žito, živino in vse stvari, ki jih zdaj Italija za drag denar kupuje drugje: valuta lire je z dinarjem al pari, dočim so vse druge, v čijih deželah Italija kupuje, občutno višje. Posledica bi bila, da bi lira do drugih valut porastla, kredit Italije bi se zboljšal, notranji položaj Italije bi naenkrat dobil prepotreben ventil, revolucionarni elementi bi izgubili privlačno moč, ker bi bilo dovolj hrane in za boljšo ceno. Ako bi sklenila z Jugoslavijo še posebno prijateljsko politično gospodarsko pogodbo, bi ji to tembolj koristilo, ker bi zmanjšala svoje izdatke za vojsko na tisto vsoto, ki bi jo potrebovala za varnost samo ene meje — proti Nemčiji v Tirolah. Ne bilo bi ji treba tako kot sedaj skrbeti za stratežko politično varnost od švicarskih gora vso dolgo vzhodno krivo črto — s podaljškom v Tripolitaniji, ki pride tembolj do veljave, če por.islimo, da mora Italija po saint - germainski pogodbi skibeti tudi za varnost nove svoje posesti v Mali Aziji. To pa za tako dolgotvoren polotok, kakršen je Italija, v današnjih razmerah nikakor ni zavidljiv položaj, kar tudi za večje mojstre na upravnem in mi-litaričncm polju, Rimliane, ni bil. Italiia je vkljub svoji ljudski moči silno slaboten dečko ozkih prsi, ki se nikdar ni mogel prav posebno kosati z robustnim Balkanom, a se tudi nikdar več nc bo brez nevarnega rizika. Zakaj, položaj Evrope se jc po polomu Evrope 1918 silno premaknil na korist — Iztoka! S tem Italija sicer računa, žal pa, da vedno le s prikrito mislijo, da jc nekoč rimski imperij sega! tja do Ponta, kjer je ubogi Ovid prezebal med barbari v pregnanstvu. Vkljub temu, da Slovan pri mirovni konferenci nima pravzaprav nobene besede, vendar postaja tudi ententi že dokaj jasno, da vstaja vse silnejša nova Rusija, ki ji države z devizo »sacro egoismo« niso več kos. In to mi Jugoslovani predobro vemo in zato postajamo od dne do dne hladnejši do sklepov zapadnih — velesil, ki se komaj še drže pred grozečim socialnim in političnim razsulom. Zavedamo delal pot skozi Zrelo, je padel 10 tn globoko in se precej hudo poškodoval. Bil je izvrsten vodnik in tudi Čehi so ga jako čislali. Sam dr. Chodounsky mu je napisal posmrtnico v »Alpskem Vestniku«. V. »Slov. Plan. Vestniku« se ga s toplimi besedami spominja načelnik Savinjske podružnice g. Kocbek. Davno bo že strohnelo njegovo telo, planinci pa se ga bodo še vedno spominjali, ko bodo brali o njem in hodili po potih, ki jih je nekoč naredi on. Spavaj mirno, sin planin! Lansko leto je bila Češka koča še za. tvorjena, ali bolje rečeno, je bila odprta, a še ne oskrbovana in je šc spalo planinsko življenje v okolišu Češke podružnice. A prej ali slej, morda že letos, se to življenje zopet prebudi in dogotovili bodo tudi to pot na Križ. K r i ž in R i n k a (2441) sta kakor dva dvojčka, imata enako obliko in skoro enako višino. Samo za 7 metrov je Rinka višja od Križa. Južna stran teh dveh sester ni tako strma kakor severna in tudi ni gladka stena. Zato sestop tukaj ni pretežaven. čc tudi ni dobre nadelane steze na te) strani. Pride se na stezo, ki vodi iz Turškega žleba pod Rinko na Skuto ali pa dalje po Podih na Kokrško sedlo. Ta pot čez Pode se precej vleče, je večinoma samo markirana in ni težavna x edino izjemo čez Sleme pod Skuto, kjer je treba malo previdnosti. Pobočje Slemena je strmo, klinov ali žice ni. vsaka stopinja mora biii Siran 2, SLOVENEC, ane 20. fertlja 1930, Stev. 162. se dobro, da zdaj naša valuta raste in гогоппчка padal P-mcs čutimo in vemo i goto\ o^tjo, da se nam morajo r»rej alj slej odpreti vrata v svet cd Trsta do Skadra. Porlir, ki KtoÜ z^riltadiran za Znve7niki~ro odgovorili turški delegaciji vrati v Jadran, se silno «rese v nogah, ker да рот1аецсс !urjke vlade glede mirovne Turčija- Mirovna pogodba. LDL' Pariz, 18. julija. (DKU — Ilavas) jc dobil strah pred polomom doma in naraščajočim pritiskom Bel'-i.-a, f> katerim s" danes mora on spoprii.-zniti, če hoče rešifi vse, kar ima dot.ia v Palij' še trdnega. Kovač ic prUel pred vrata, toda se ga c ustrašila hudoba, faprla pred njim vrata s trko sito, da so se prikazali n;eni kremni ji. Kovač pa i* «c!, vzel kladivo iu zanetil kremplje.... da ga je hudoba prosila, naj so je uamiü... Tako sc godi danes poldrugo teto po 3. nov. 1918 ita'banskemu portiriu v Trrtu in Reki, !:o mu delavske množice rc^ ol-tlrajo, vojaštvo cdporvedire pokorščino, koloni ročejo deh ti ra vcleposcstvih, zahtevate^ zemljo za svoje dni/inc. Si-»tisoči stradajo, ker ni dovolj kruha, stoti-•oči nimajo dela, ker ni premoga in surovin za Ivornicc. pogodbe. Odgovor veti, da zavezniki re morejo soglašati s kako izpremembo oni!» določil mirovne pogodbe, ki )ccdje;o Turčiji Smirno. Ta „e папа*а tudi na določitev mej meci Sirijo in Turčijo. Dovoliti tudi ne morejo izpr .nembe klavzul, ki se nanašajo ua ustanovitev svobodne Armenije. Stališče Sn-irne je enako onemu Gdnnkega. Zavezniki tudi ne morejo iz-premeniti nrrela, po katerih so morske ožine (Dardanele in Bo.spor) svobodne. Pač pa F'.iOla Turčija In Bolgarijo postati po enet?a zastopnika v komisijo za morske olinc. Nadalje se črta ona točka mirovne pogodbe, ki nalaga Turčiji, da mora izročil? vse ladjo nad 1600 lou. — H koncu pravi cota: drovna pogodba gre tako da-ieč, da priznava Turčiji Carigrad kot glavno те.Ло, d-si ic zelo dvomliivo, ali imajo In tako Zivi Italija v smrtnem strahu \ Turki tam večino. Лко bi se turška vlada pred laetnim lju Istvorn in Jugoslavijo. V < protivlla podpisati nvrovno pogodbo, zla-tak položaj jo je spravil nesrečni lončen- I :tl tedaj, ako bi sc po!-jzalo, da ni v stanu «ki dogovor in «veti njen egoizem! O »;o ' zagotoviti izvedbo Hav.:ul mirovne po- cг7.а, Niti», Sa'an- godbe, potem bi biti zavezniki v zmislu ironijo pisana, contc Sfe clra, Souino in — Giolit'il Da je 1 J novembra 1018 Pahja nn tariJki konferenci sejJ'p oo ritto r- .Remi, nko vse drugače bi «e bil razvil -ed v Evropil Tako p» so ravno Italijani ч palto di Londra ont»regori1i vse dobrine, ki bi bile nujno naglo filed'ie zal'učeni glavni seji mirovne konferprre. Koliko nekoristnega čara pa je i"-ta potratila ravno radi nesoglasja med WHvnom in začaranimi »pravicami« patto di Londrnl To pa jc postalo usodno dalje za vse, ki so sodili | -celi svet, najbolj ps. za Italijo, ki je hofvla i za vse'a. ^'ido je človeku, ko vidi, kje ima zlo «voj bistveni izvor in je spoziu.l tr'^otke, ; ki odločajo usodo držav in narodov. Nova doba se porr'i s silnimi katastrofami, kakor jib človeštvo ne pozna mnogo. Res je, da vsako toistvo poro-šeno e solzami, a tudi — sirrtl Dr. J. P. Eitel Friedrich jc takoj pribitel k bratu, ko je zvedel za samoumor. i-- im® RO¥ice. Izpraznite Rad^tnc. Od poučene strani smu informirani, da je dospela posebna entenfna misija, Iti naj bi prisostvovala evaicuaciji Radgon'!. Toda o tej evakuaciji're more biti govora, dokler ni v zmislu člena 2S-1 sciücrmenskc mirovne pogodbe popolnoma zagotovljen svobodni gotova, kajti če se spodtakneš ali zdrsneš, }e nesieča toliko kot gotova. „ Z V^din narpvnost naprej pelje pot na Savinjsko sedlo (2001 S t'ga sedla greš lahko v Betsko Podkočno in dalje v Belo, ali na Mrzlo goro (22US) ali pa naprej na Štajersko, na Okrešelj. Pot na Mrzlo Goro, donačini ji pravijo Belska Kočna, sicer ni tnko skrbno izdelana kot n, pr, na Griniovec ali pa na Skutu, vendar pa za vajenega planinca ni preteiavna. Je tudi prav r.iična tura. Naša turneja po jezerskih gerah je končana. Dva VE učfliSka proiesorja sta si poleg drugih zlrsti pridobili zusli'gv za njih razkritje. Dr. J. Frischaui in Čeh dr. Kari Chodounsky. Kdo se nc sj»ominja s simpatije tega častitljivega moža, kdor ga je imel priliko spoznali? Vsako leto je prihajal $ svojo hčerko A. irijo na Jezersko, slika njegoveg.4 prezgodaj umrlega sina dr. Cl^odovn^kcg•^ mlajšega visi ' Čcsi, koči. In četudi že prscej prileten je dr. Chodounsky hodit še vsako leto na visoke gore. Snet; je že p« 'jelil njegovo glavo, а »e!c< velikega ljuhile'ia naš:!i plania je ostalo še krepko in č'do. In k»V.o prljazet , kako dober je b*.l piuti d o tlači m prebivalceml Kdo ue pozna doktorja Knt' umskega*, kakor jja imer'i|e|r. o UK Jikim je že brez- ča je bila navadno gospodična Chcdoun-ska, ki precej dobro govori slovensko. Izmed f'ehov, ki so prihajali na Jezersko, morebiti "dini dr. Franta tako dobro ob-"lada slovenski jezik kakor hčerka dr. Cho-dounskega. Ali bedo ' čili še v tolikem šte/ilu prihajali k nam. koI so do zdaj? In če bi se uresničilo nernSko upanie, bomo izgubili del naših krasnih Savinjskih planin, Nemci nam-cč Še niso izgubili popolnoma upanja, da ho najjužnejša točka njihove Avstrije klin Mrzla Gora, Baba, Križ. Kri/, na katerem so se v stari A\-tti)i stekale meje Kranjske, Koroške in Staje:ske, nni bi b:l najjužnejša točka klit.a, ki bi se /udiral v Jugoslavijo- Belska občina spada v giasovalni pas, samo Jezerska ob-ina jc že v Jugoslaviji. Toda to je r.fiŠa zemlja, ttikoj Nemška Avstrija nima ničesar opraviti! Onstran Jezerskega Viha prebivajo št prav tako pris'ni Slovenci kakor tost ran vrha, slovenski Korošci marajo napraviti ob ginso-va'iju čez nemške nakane, da bi bil Križ mejna točka Jugoslavije in Nemil i Av-ј!«!" — velik !tL! V to nam pomaga'. Bojj in vavcdnoit tlovenska! promet s Prekmurjem in na železnici .Spi!;e- Radgona—Ljutomer, glede česar so v teku r.*>'•govori. — Citirani člen mirovne pogodbe 28'i se glasi: «Avstrija ee obvezuje, da bo dovolila prost prevoz čez »voje ozemlje n« progah, ki so najbolj primerne za mednarodni tranzit, bodisi po žcleznlci, po ri'Uah ah pa prekopih, in sicer za osebe, b!agy, ladje, čo'ne, železniške vozove in pošto, ki prihaja iz ozemlja katerekoli zavezniške ali pridružene sile ali ki je v tako ozemlje namenjena, ne glede na to, da li se nahaja »a sila ob шс-ie h Avstrije ali ne. Osebam, blagu, ladjam, čolnom, železniškim vozovom in pošti se ne bo ne lagala nikaka tranzitna carina ali povzročila kaka zakasnitev, oziroma nepotrebna prometna utesnitev; ves ta promet uživa glede vseh pristojbin in prometnih olajšav, kakor tudi v vseh drugih ozi-rih iste pravice kot avstrijski notranji pro-et. Prevozno blago je prosto kakršnihkoli cprinskih ali podobnih pristojbin, Vse pristojbine ali obremenitve za tranzitni prevoz se Imajo gibati v mejah, primernih prometnim prilikam. Nikaka obremenitev, olajšava ali ustanovitev ne sme biti od ;s-na niti direkt: 3 niti indirektno (d lastnikove osebe ali pa od državne pripadnost: ladij, oziroma drugih prometnih sredstev, bi se uporabljiva na kateremkoli delu celo tranzitne proge.« -J- Nemci izpraznili apaSko koMino, Avstrijska vlada jo 11. t. m. po rvrjem opravnücu v Belgrodu oficielno obvestila našo viado, da je Avstrija evakuirala desni breg Mure (apaško kotlino), a da jugoslovanske oblasti niso se prič'e v izpraznjeno ozemlje. Vsie^ tega je komanda dravske diviz.ijsl.e o., lasti 18. t. m. dala zasesti po svojih četah apafiho kotlino. Upravo prevzamejo nase civilne oblasti. Sicer pa je zasedba sedaj, ko je bila mirovna pogodba 16. t. m. ratificirana, t idi v zmislu tc pogodbe upravičena. J- »Ггг.! vladno krL'O.« Pod tem naslovom jc v ponedeljek »Narod« oriresel dolg članek, v katerem doli 'r. Kcrosca vseh mogočih grehov. iPeriidnost» ie v članku eden najnežnejših izrazov, Li jih jc članknr v dneh tc pasje vročine mogel iznajti. Prinaša tudi v članku povest o dr. Čoku, zastopniku Trsta, ki mu je baje dr Korošec na njegovo vprašanje, kako je v Trstu, odgovoril: »Peliite se v Trst, pa boste videli, l:nj j? tam.« Nam sicer resnica o tem dogodku ni znana. Toda tudi »Narodu« bo morda znano, da jo dr. Korošec minister za železnice. Ce dr. išče zunanjepolitičnih informacij pri dr. Korošcu, je le znanenje. da na informacije svojih demi t""Rt"kih ministrov nič ne JA. Sicer pa najbolj »zaostaU klerikalec« nikdar ne bo tako neumen, la bi se o zu^inji politiki šel informirat k ministru za železnice. To je prev tako nezmiselno, kakor čc bi kdo o focialno-političnih načrtih šel poizvedovat k dr. Kukovcu. Dr, Čok naj se n« pritožuje nad dr. Korošcem, čc bi •Ji bi! ta tudi res tako prijel. Saj dr. Čok v belgradu ni igral vloge zastopnika Trsta, piRpak je pod tem naslovom zlezel v parlament, da je tu čez dm in stm M z. domo! ati in pomagrd ubijati »klerikalce«. To je rcsnica o »tržaškem zastopniku« dr. Čoku. »Ncrod« pa naj bo prepričan, da tudi njegove mareje ne bodo rešile nj gove stranke b':žnjočtfga se poloma. Pred sodbo tudi veliki grešniki на ostanejo brez ner-voznosfi. -f Dr, Kukovec — patron judev. Dr Kukovcc, Iti sc ie vsilil za miristra socialre politike, v Belgradu nima neoenega bolj nujnega posla, kakor izdajati brzojavne ferro-nie v zaščito ju ' iv, in tc celo v stvareh, ki ga čisto nič ne brigajo. Ta mož je začel lelegtafično razveljavljati razne odločbe stanovanjskega urada. Da jc pri takem ministrovanju' skupno delo nemogoče, bo uvide! vsak. Naj se dr. Kukovec zanima malo bc!j z delavsl.c razmere, varstvo judov- pa naj prepusti demokratskim ban-itirjen.. Če pa meni, da je on zato minister, ker so ga judje in bankirji postavili na to mesto, potem laj se ne čudi, da lju 'stvo v njegovo ministr. /o nima zaupanja, fn zanimivo je, da liberalci ec-daj govore zopet o krizi v vladi, ker se vsi pametni branijo, da bi mož dr. Knkovčcre sorte zavladal tudi na ljubljanskem povet jeništvu za socialno ckrb. Vse socialno delo liberal-obstoji v leni, da branijo kapitaliste piačno delil zdravniško oom >čl /,a lolma- cev in njihove prcdpravice. Pa re čudijo, da se jih otresa vsakdo, ki količkaj socialno čuti. -)- Dvnnajstine, Finančni odsek bo v dveh dneh <»otov z razpravljanjem o predlogu finančnega ministra glede odobrenia hud*ctnih dvanajstin za prihodnje čliri mesece. Odsek je v glavnem odobril te dvanajslinc na podlagi finančnega zakona. Razr-ravljanje o finančnem zakonu to končano do konca fega tedna. H- Občinsl-e volitve v Zagrebu. LDU Zagreb, 19. }u"fa. Ob 10. dopoldne jc bil proglašen '..ončni rezultat včerajšnjih naknadnih volitev za zagrebško mestno zastopstvo. Glasovalo je 3290 volilcev. Vc-ij.ivr.th glasov pa je bilo oddanih ^177. Od teh glasov odpače na ii^tino skt nine dr J Polilcs 120 glasov, eti mandat, na listino I hrvatske zaitdmee 2070 glasov, 13 manda- tov, na listino stranke prava (frankovcev) 766 glasov, S mr.ndatov, in na listino se-ljačke stranke 212 glasov, en mandat, .'rSSfiblica Isis^^sisHega ui reieensl-ffiegij dlru£t«ia. V nedeljo je gasilno in reševalno društvo praznovalo svojo 50 letnico na slav-uosten način. Ljubljana de jo za. to priliko okrasila z zastavami Na slavnost eo prihiteli gostje iz vseh krajev Slovenijo, zlasti mnogo jih Je btlo Iz Hrvatske in tu JI Bosno. Zastopano jo bilo tudi češko gasilstvo. V soboto zvečer jo bil v Nerodnem domu na čast gostom koncert vojaške godbe j)od vodstvom kapelnlka g. dr. čeriua. V ncdsljo ob 9. uri dopoltlno Je bilo v dvorani Mestnega doma slavnostno zborovanje ljubljanskega gasilnega in refieval-nepa druStvu, ki »nu Je predsedoval podžupan dr. Triller, 1 ateri je v svojem govo-> ru slavil požrtvovalno delo članov ljubljanskega gasilnega društva, kl je bilo vedno pripravljeno za pomoč sonic"*anom tn je svojim nalogam tudi v polni meri zadostilo. Spominjal ee je dolgoletnih članov tega društva, liakor tudi žrtev i eduvnega požara na ljubljanskem južnem kolodvoru. V Imenu ljubljansko občine je Izrekel zahvalo društvu ,a njegovo 50 letno požrtvovalno delo, pri Čemer je zagotavljal tudi nadtiljno pomoč ljubljanske mestne občine. Zborovalce je pozdravil v imenu zadržanega predsednika dr. llrcjca tudi zastopnik -teželno vlade g. Golla, v imenu Dru-« štva hiSnlli posestnikov nj^irov predsednik g. Frelih. K 50 letnici gasilnega društva so čcfctifali tudi zastopniki raznih' drugih korporacij, med njimi zastopnik hrvatskega gasilstva. Končno so bih za svojo zasluge in požrtvovalno delo na gasilskem nolju soglasno Izvoljeni za častne člano gg. Barle, Lnpajnar, M»dic, Leltgeb, Perme in župan dr. Tavčar. Po dovršenem slavnostnem zborovanju so se gasilci 1 -mfrali na Vodnikovem trgu v sprevod. Tu jih jo pozdravil v Imenu Jugoslovanske gasilsko zvezo njen načelnik g. Bnrle. Gasilcev Jo bilo nad 1300 in sicer je bilo zastopanih Ü0 društev iz Slovenije, mod njimi 7 Iz Koroške, 28 lz Hr> vutske In dva iz češke. Sprevod je krenil z godbo dravfko divizije na čelu po Mestnem in Starem trgu, po Bregu, preko Turjaškega trga In Gosposke ulice na Kon« gresai trg. V Fr-r-jvodu, preil katerim eo nosi'1 okoli 20 diuStventh zastav, Jo Igrata tudi godba jugoslovanskih železničarjev. Na Kongresnem trgu, kjer jo bfl na stopnišču rršultnsko cerkvo postavljen oltar, se je vršile sv. mašit, ki jt je prisostvovalo tudi mnogobrojno drugo občinstvo. Po končani božji službi Je sprevod krenil po Solenburgovl ullel, Dunajski cesti, mimo sodutjske palačo, po Miklošičevi in Sv. Petra cr?stt proti Mostnemu domu. Pred Ju« goslovansko tiskarno jo združeno gasilstva •lefillralo pred odborom svoje zveze, na kar so jo sprevod raz šel. Za toni se jo vršit v dvorani Mestnega doma občni zirar Jugoslovansko gasilske zveze. Otvoril ga je r., n načelnik g. Barle, kl je na kratka poročal o delovanju predsedstva» Naglašal je med drugim, da je predsedstvo stremtlo za tem, da stopi V, čim ozje stiko s hrvatskim gasilstvom, da bi so osnovala skupna zveza, ki bt potem združila v sebi tudi srbske gasilce. Tajni« ško poročilo je podal g. Hojan. Omenil Je, da Je likvidacijska, komisija deželo Kranjsko razdelila lz gasilskega sklada 126.000 kron. Predsedstvo Je doseglo, da se bo iz-dolal nov gasilskostražnl zakon za vso Slovenijo. Zveza šteje sedaj nad 300 dru« štev in 11.000 čhnov. Dohodkov jo btlo 1IU15 K 01 vin., stroškov 0743 K 69 vin. V vojneta posojilu In bonih jo 5305 K, torej čistih dohodkov 14.110 K 01 vin., prebitka 4367 K 2? vir. V podpornem skladu Je 10.304 K. Blugajnlku in odboru so je nato izrekel absolutonj. V Imenu tehničnega odseka jo poročal g. Sajovic o novem poslovniku ter so je njegovo poročilo odobrilo. Istotako so je odobrilo poročilo gosp. Bnsa o novem vofcbalnlku, kakor tudi po« ročllo g- dr. Bergmann o uvedbi enotnega kroja za gasilce. V splošnem ostane kroj isti, uvedejo se pa novo čepice. V imenu literarnega odseka je poročal g Hrdan, da jn «Gasilec« izhajal doslej 4 krat ua leto, skušalo se ho рч iz.tajati vsaj 6 krat na leto. Gosp. Prlstoväok je poročal o vaditelji okem tečaju. Ko bo dotlskan nuvi vežbal-nlk, eo bo priredil vadttoljskt tečaj, na katerem bodo zastopane posamezne župe po svojih odposlancih. Članarina so je dovolila га posameznega član« 1 K 50 vin. na leto, od Česar dol dve treljtnl župe, eno tretjino pa zveza. Zalem «o eo razpravljali razni eamostalnt preJlogt Med drugim Je poročal dr. Bergman, da so fosi.na društva v Mariboru, Celju. Pitju hi Kantnlc) pri Marlhoru Izjavila, da prlMopiJo tvezt, ako ae jim pusti nadalje OMaikr glasova-n'e In se jJh znvarujo prr.d razpelom. Ta zahtev« jo Izzvala рттј cyiviqnja med zboru valet in se J« tuji odklonita soglasno. Končno jo pozdravil zborovanje kot za-