36. Štev.
v Murski Soboti, dne 20. novembra 1921.
Poštnina plačana v gotovini.
II. leto.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO
v MURSKI SOBOTI, Aleksandrova cesta 67.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE K 1·50
Izhaja vsako nedeljo.
Posamezna številka velja 2 kroni.
NAROČNINA: ZA CELO LETO — 80 K ZA POL LETA —  — —  — 40 K ZA ČETRT LETA —  —   —   20 K
ZA 1 MESEC  —    —    —    —  7 K
Premestitev vučitelov.
Gda smo zvedli, ka mo ništerni „domáči“ vučitelje zapüstili eto krajino prekmursko in odišli v svojo slüžbo na drüga mesta zvün Prekmurja, smo v prvom momenti malo strájom glédali v bodočnost.
Dozdaj smo že dugša lejta v etoj krajini deco včili, pa smo skoron tüdi v etoj krajini gorzrsli. Ništerni od nás smo že skoron dvá rodá o šolaj meli in jih upelali v živlenje. Zdaj pa naednok moramo ete kraje zapüstiti ter iti v drüge, nam neznáne mesta.
Ali ránč te stráh nam je vöpokázao, ka nam je bilo na kvár, da smo vsigdár živeli samo na ednom mesti. Vö smo se vidli kak deca, štera si ne vüpa stopiti čez kraj hiše, ár je nej k tomi kcoj navčeno pa ne zná, što ga čáka zvün hiše, gde je do tistimao živela.
Človek telko velá, kelko zná. Iz bukev dá se zaistino dosta navčiti, a to navčenje nema telko vrednosti za živlenje kak ono, štero človek tüdi v praktičnem živlenji pridobi. Kmet, šteri de v bukvah vöčteo, kak se plüg pela, nede znao plüga pelati na orátki zemlji, či nede se to navčio na njivi sami. Vöni je tak tüdi pri sakšem deli.
Za nás vučitele velá to v dosta vékši meri kak za drüge. Trebej nam deco praktično včiti, či jo ščémo na samostojen stáliš kak bodoče vérte, meštre ali kakšeštéč drüge lüdi napraviti. Záto pa nam samim tüdi trebej živlenje praktično vonavčiti.
To pa nam je nej mogočno, či mo samo na ednom mesti živeli. Svet je velik in na vsakšem mesti človek kaj novoga vidi, v tom, kak vidi, si bole svoje znamstvo povékša, tem ležej drügim raztolmači.
Naša domovina je velika, bogáta. V eni krajini velájo ene prilike, v drügem mesti ládajo pálik náčiše prilike. Dnesdén človek dostakrát v živlenji priliko nájde, ka more svoj dom, svojo vesnico zapüstiti pa iti v drüge kráje, po poslih, kak küpec ali kak odávalec, kak mešter ali delavec. Žmetno je tako potüvanje, či človek nevej, v kakše nove kraje in prilike pride.
Šola te svoj cil spunjáva, či deci dosta praktičnoga znánja podá, či iz učenca razmetoga človeka naprávi.
To pa je šoli le mogočno, či vučiteli sami dosta praktičnoga znánja májo. To navčenje pa si sami nájbole pridobe, či več sveta vidijo, barem v mládih letih.
Záto je to premeščenje nás domáči vučitelov v drüge kraje naše domovine trnok dobro.
Sami mo vidli novi svet, vöspoznali mo našo domovino te mo lejko ednok,
gda pálik nazáj pridemo, gučali o vsem, kak mo vidli. Naše umstveno obzorje de jakše in vékše grátalo, mi sami na znanstvo pridobili. Gda mo pálik našo deco iz ete krajine včili, dosta novoga mo znali gučati in deco bole praktično včiti.
Na drügi stráni pa nam trebej se dobro navčiti právi slovenski književni jezik, šteroga gučijo vsi drügi naši bratje Slováni, pa mi ga nemremo, ár smo se ga za cajta Madžarov nej mogli navčiti. Te de nam samim v velki hasek, ár mo s tem sposobni grátali učiti povsedi po Sloveniji. V velki hasek pa de tüdi našoj deci, ár mo sledi, gda nazáj pridemo, tüdi njo lejko z bole pridom učili književni slovenski guč.
To pa nam vsem nujno trebej, ár dnes tüdi vérstveno živlenje v tem smislu ide.
Kak mi ne poznamo krajin tam prek Mure, tak oni naši bratje naše krajine ne poznajo. Prinas ládajo drüge vérstvene prilike kak tam prek Müre. Trebej, ka bratje nás poznajo, mi pa njé.
Ka oni nás poznajo, to velko nálogo smo mi spunili, sakši od nás, šteri smo premeščeni, de na svojem novem mesti gučao dostakrát od Prekmurja pa njim tolmačo naše želje, Stem mo svoji krajini lejko dosta dobroga včinili, či mo ščeli, ka mo ščeli, to je gvüšno.
Zatogavolo sakši stráj od nás odide zavolo premeščanja, či mo gornje prav razmeli.
Pa tüdi nači nemre biti strája.
Mi vidimo ka je dosta čestnikov od tistec prek Mure esi prišlo. Prišli so v prilike, božne, kak nindri nej. Pred njimi so mednami ládali Madžári, te komunisti pa pálik bela gárda, za réd so nikaj nej skrbeli, kelko je ešče réda bilo, so ga spotrli.
Dönok so ti naši zvüšnji čestniki delo začnoli, pa njim trebelo vse na novo gorpostaviti. Nej so strášni trüde, ne žmetnega živlenja med nami. Obvládali so prilike in z dóbrov volov napravili réd.
Nam vsega toga ne trebej, kama idemo, šole so, réd na njih láda, mi mo samo to prekzéli pa naprej včili kak so oni. Nikše brige nam nede trebelo meti, ka bi mogli novo gorpostaviti, kak gučimo, k polnem stoli mo se sedli, či smo pošteni, moremo istino vöpovedati, ka so zdajšnji čestniki eti, med nami dosta žmetnejše prilike gornajšli, kak mi, kama mi zdaj idemo.
Smo jugoslovanski vučitelje, pa nej prekmurski, kak nega štajarskega pa kranjskega ali kakši štéč vučitela. Jugoslovansko vučiteljstvo pa je velka moč, ár tüdi nájvékšo dužnost spunjávati more : včiti deco in napraviti iz nji samostojne lüdi. Nemremo tajiti, ka držáva za nás dosta skrb má, ár
velávo našega stána vöspozna. Či nás té na kakšištéč mesto zové, mi idemo, ár je to naša dužnost. Naše mesto je cejla držáva, povséd, po cejloj držávi smo domá, ár povsédi lejko svojo dužnost, delo, spunjávamo. In to je naša dika.
Záto pozdravlamo, ka je vláda odločila, ka nás premeti v drüga mesta. To de za naš hasek, pa tüdi našoj krajini pa celoj držávi.
Vüpamo, ka do tüdi tisti továriši, šteri na naša mesta esi pridejo, pridejo z takšimi cili kak mi na njuva mesta idemo : V hasek lüdstvi in držávi.
Domáči vučiteo.
Kongres
Demokrátske stranke.
(Dalje in konec.)
Resolucija o zemljoradniški politiki.
Kongres Demokratske stranke uvaja referat posl. Pavla Angjeliča o zemljoradniškem vprašanju in sprejema sledečo resolucijo ;
1. Da se v sedanjem skupštinskem zasedanju sklene: a) zakon o zavarovanju proti toči in drugim elementarnim nesrečam in škodam ; b) zakon o zavarovanju proti živinskim boleznim in kugam ; c) zakon o oškodnini za škodo o hišah, živini, polju, ki bi jo povzročili rajbojniki iz sosednjih držav ali pa domači odmetniki ; d) zakon, da se vsi v borbi proti odmetnikom onesposobljeni, odnosno njih svojci za vojne invalide, oziroma člane njih rodbin ;
2. da se zakonito zaščiti nezarubljivost minimuma kmečkega zemljišča živine in orodj, a) istotako orodja malih obrtnikov in da se ta zakon reši čim preje, ako mogoče še pred prihodnjim kongresom stranke j b) da se takoj izdela zakon-načrt o regulaciji nepravično razdeljenih gozdov v korist prebivalstva ; c) da se dajo zakoniti Privilegiji poljoprivrednim kooperativnim zadrugam v svrho čim produktivnejšega dela, pri čemer se je ozirati tudi na pomorske in ribarske zadruge ; č) da se store vsi koraki glede podpore prebivalstva v krajih, katerim nedostaje hrane ; d) da se povodom iznačevanja zakonov za celo državo posebno pazi na to, da se vsi administratitvni in sodnijski posli vrše kar najenostavnejše in najbrže.
Resolucija o agrarni reformi.
Kongres Demokratske stranke odobrava referat dr. H. Krizmana o agrarni reformi in priporoča glavnemu odboru stranke in poslaniškem klubu, da naj se zavzameta najenergičnejše za pravično in energično izvrševanje agrarne reforme. Uzakonjenje reforme naj se dovrši čim preje v smislu in duhu strankinega programa.
Resolucija o socijalni politiki.
Kongres odobrava referat dr. Kukovca in dosedanje delo predstavnika Demokratske stranke
Stran 2.
PREKMURSKI GLASNIK
20. novembra 1921.
v vladi na odklanjanju socijalne bede. Kongres smatra, da se morajo nadaljevati priprava v vseh strokah javne uprave, da se sklenejo prevenitve mere, ki odklanjajo društvena zla v vseh slojih ljudske družbe. Sem spada varstvo narodnega zdravja, zaščita in zasiguranje ekonomsko slabejših mladine, invalidov in delavstva.
Resulucija o prometnih politiki.
Kongres Demokratske stranke smatra, da more biti ujedinjenje našega naroda šele takral popolno, ko bodo poedini kraji do nevadno odvojeni vsled naporov sovražnikov, medsebojno zvezani z naglimi zvezani, smata nadalje, da je dober promet predpogoj za razvoj naroda tako na ekonomskem kakor tudi na kulturnem, socijalnem in političnem polju in da je dober promet tudi predpogoj za obrambo držáve. Zato priporoča narodnim poslancem svoje stranke, da se ne zavzamejo samo za izpolnjenje in pobolšanje obstoječega prometa na suhem, na rekah in na morju, ampak tudi zato, da se za vsako cene in način, ki je naprej izvedljiv, v najkrajšem času zgradilo vse one proge, ki bodo spajale z ostalimi kraji sedaj prometno od njih odvojene kraje.
Promet
Čez mejo in pogranična trupa.
Uradno razglašajo :
Da bi se državna meja uspešno branila napadov tolp in da se nepreči cvetoče tihotapstvo in prehajanje državi nevarnih elementov čez mejo, je postavljena v celi državi na meji vojaško organizirana obmejna četa. Ta četa vrši službo tako, da ima ob celi meji postavljene straže in da patrulirajo oddelki čete od stražnice do stražnice. Na te način prepreči četa vsak prestop meje na nedovoljenih mestih. Četa mora vsakega, kogar zaloti na meji, na mestu, kjer prehod ni dovoljen, ustaviti ali aretirati in izročiti pristojni policijski ali carinski oblasti. Kot javna straža ima pravico, da zahteva od vsakega, kogar zaloti ob meji, da se legitimira. Kot vojaška organizacija se mora ravnati po vojaških predpisih in mora v primeri dejanskega odpora, ali primeru bega sumljive osebe rabiti orožje. Ker povsod občinstvo tega še ne vpošteva, se s stražami celo prereka in se jim upira, je prišlo do slučajev, v katerih je morala pogranična četa rabiti orožje. Da do česa takega v bodoče več ne pride, se opozarja prebivalstva obmejnih krajev na nastopno :
1. Prehod meje je dovoljen samo na carinskih potih, to je, tam kjer je obmejna carinarna ali eksponirani organ in samo po dnevu to je od šestih zjutraj do šestih zvečer.
2. Prehod meje, seveda samo pod pogoji omenjenimi v prvi točki, je dovoljen samo z rednim potnim listom. Vsak, ki hoče čez mejo, se mora javiti na prehodni točki, carinarnici in obmejnemu policijskemu organu (obmejnemu komisarju ali orožniku). katera pregledata potni list in prtliago.
2. Drugod ni dovoljen prehod čez mejo. Povelju »stoj!« pogranične čete so je tam brezpogojno pokoriti.
4. Izjema določil po 1 in 2 se napravi samo za dvovlastnike, to je osebe, katerim meja preseče posestvo. Ti dobijo posebne legitimacije ter smejo prekoračevati mejo na točki, ki je označena v legitimaciji. Te osebe naj se predstavijo poveljniku onega odseka pogranične čete, v čigar oddelku je njih prehod.
Ako se bo prebivalstvo ravnalo po teh določilih, je izključen vsak spopad s pogranično četo.
Prekmurci, čitajte naš domači list: „Prekmurski Glasnik“.
NOVICE
Sokolstvo. Tel. društvo „Sokol“ priredi dne 5. decembra „Miklavžev večer“,
Automobilni promet M. Sobota— Dolnja Lendava je ustavljen, ter se ne bode vrši! 5 ali 6 dni. Popravljal se bode motor.
Veselica jugoslovenske Matice, štera je bila obdržána v nedelo, 13. t. m., je v vsakšem poglédi dobro vöspadnola. Ljüdstva je bilo dosta, no, ranč tistih gospodov nej bilo, šteri na sakšo drügo veselico, štero Madžaroni obdržijo, pridejo, pa za štere naša vláda v Ljubljani in gospodje v Maribori velko skrb májo, ka se njim dobro godi pri vás. Vüpamo, ka do jih predlagali v Odlikovanje. Seveda, Jugoslovenska Matica je národno drüštvo, pa tüdi držáva ga podpira, záto ga ti gospodje ne smejo podpirati, ár je to proti njuvomi národnomi mišlenji in cilji. — Veselico je otvoro predsednik Matice g. Cerkvenik s krasno štiliziranim govorom, v šterom je vöpokázao trplenje, kak jih more prenašati naše lüdstvo pod Itálijov in na Koroškem. Vöpovedao je gvüšnost, da de ednok to ešče vse naše. Za njegovim gučom je godba zasvirala národno himno, štera pa v nikakšo formo ne sliši na veselico. Mislimo, ka jé to tüdi vláda prepovedala. Za tem se je začnola zabáva s srečolovom, šaljivo pošto, konfetijsko vojno pa ples. Skromne zahteve ljüdstva do zabave so prireditelji vöpenücali z kričanjom dobitkov pri srečolovi, način, kakšnega smo dozdaj ešče nej vidli. Poskus se je dobro obnesel, ár so se navzoči skoron pri saksem dobitki od srca vösmejáli, či ránč je bila pri tom takša gnječa, ka skoron státi ni je bilo mogoče. Dobitki so bili lejpi, záto bi pa tüdi lejko bilo več práznih srečk. Dosta gostov je nanč nej mogla küpiti srečk, ár jih je zmanjkalo. Ples in prosta zabáva je trpela do gojdne. Veselica je drüštvi dosta dobička prinesla, s šterim do podprejti drüštveni cilji.
Občinski tanáč oprosimo, ka je tüdi Mála kaniža eden tao mesta Murske Sobote, pa bi tüdi nam trebelo lampaše na ulico. Mislimo, ka esi bole sliši lampa, kak pa pred okrajno glavárstvo. Lampaš naj bi se postavo v križišče Kolodvorske ulice pa Mále kaniže pred hišo Ane Hirschl.
Izjavljamo, ka je Fekonja nej bio nikakši urednik našega lista, kak se je sam vödao. Slüžbo za cajtno smo njemi dali iz ušmiljenja, ka bi imeo krüh, či bi bio pošten in zmožen.
Statistika obrtnikov v Prekmurju. V Prekmurju se je izvedla revizija obrti, vsem obrtnikom so se izdali novi slovenski obrtni listi in vsi so vpisani v obrtnem registru. Revizija je pokazala, da imamo v Prekmurju te-le obrtnike : Trgovci 787, gostilničarji in kavarnarji 279, črevlarji 281, kovači in podkovači 183, mizarji 147, krojači 131, mlinarji 116, lončarji 60, kolarji 50, zidarji 41, mesarji 37, tesarji 32, ključevničarji in kleparji 28, sodarji 25, gosci 24, sedlarji 13, peki 12, brivci 11, razni 105. Skupaj 2462. — Izmed trgovcev so 104 trgovci z živino, ki so med seboj vsi enakopravni, imajo vsi enake pravice in smejo vsi trgovati tüdi na debelo in izvažati živino v druge države. Za to ni treba nikakega »monopola« ampak le koncesijo, kakor jo imajo 104 trgovci in pa pridnosti in spretnosti ter korajže. Trgovci so organizisani v trgovskem gremiju, ki ima Sedež v Murski Soboti, v Dolnji Lendavi pa zaupnike. Vsi ostali obrtniki, v kolikor ne obstoje za nje strokovne obrtne zadruge v Ljubljani kakor za zidarje, dimnikarje, tesarje, so člani skupne obrtne zadruge v Murski Soboti oziroma v Dolnji Lendavi. Gostilničarji bodo v najkrajšem času dobili posebno gostilničarsko zadrugo in sicer v Murski Soboti za sobočki in v Dolnji Lendavi za dolojelendavski okraj.
Občinskim uradom na znanje. Rekrutna komisija je prvotni razpored naborov spremenila in odločila : 1. Mladeniči občine Murska Sobota pridejo vsi na nabor dne 1. decembra t. l. (ne kakor je bilo prvotno določeno, da pridejo nekateri tudi 2. decembra t. 1.) ; 2. mladeniči občine Ženavlja pridejo na nabor dne 30. novembra t.1. (in ne dne 2. dec. t. 1. kakor je bilo prvotno določeno) ; 3. mladeniči občine Čikečka vas pridejo na nabor dne 29. novembra t. l. (in ne dne 2. dec. t. l., kakor je bilo prvotno določeno). Občinski predstojniki naj obvestijo o tem vse mladeniče, ki pridejo na nabor in skrbe, da predvedejo zgoraj naznačene dneve svoje rekrute pred rekrutno komisijo v Mursko Soboto (gostilna Peterka). — Vodja okr. glavarstva : Lipovšek s. r.
Veliki Dolenci. Vaši prošnji z dne 4. nov. t. l., da bi prišli mladeniči Vaše občine na nabor v Mursko Soboto in ne v Dolnjo Lendavo, je rekrutna komisija ugodila ter določila : Občina Veliki Dolenci pride na nabor dne 28. novembra t. l. v Murska Soboto in ne dne 17. decembra t. 1. v Dolnjo Lendavo, kakor je bilo v začetku določeno. Vse drüge določila glede nabora ostanejo v veljavi. Vodja okr. glavarstva : Lipovšek s. r.
Petanjci. V predzadnji Štev. Kleklova Novin razkriva neki jurče gospodarjenje na sekvest. veleposestvu v Tišini. Ta človekoljubnež se sicer v številkah precej moti, vso hudomušnost z uredništvom vred pa kaže na koncu, kjer pravi, da hočejo gg. agr. reforme vzeti vinograde na Kapeli radi žeje, katere bi pa rada imela deželna vlada oziroma vinorejsko nadzorstvo v Mariboru in ne za pridelovanje vina temveč, kot razsadnico za razpečavanje mladih trsov. Najemine pa ne omore gospodarstvo povišati, ker agr. reforma ni posvečena kakor vpokojeni gospod, ki daje svojo zemljo na Krajni oral á 1200 m2 za 100 kg najboljše pšenice. Samo neki kovač na Krajni daje za 1900 m2 njive 150 kg najbolše pšenice in za slamnato kočo ki se mu podira se je zvišala najemina od 200—500 K letno. Tako gospodarjenje je seveda le kršansko in po zakonu agr. reforme na veleposestvih nedopustljivo. Najemniki siromaki, kako bi gospodarli gotovi ljudje, tu si oglejte !
Carina. Zastopnik Ministra Finansija Gosp. Ministar Šume in Rudnike dana 31. X. ove godine sa Br. 76230 doneo je na osnovu čl. 2. zakona o opštoj carinskoj tarifi i čl. 174 Privremenog Finanjskog Zakona za 1920—21 godine sledeče rešenje : »Da se počeo od 10. novembra 1921 naplata uvozne carine i sporednih taksa, koje se naplačuju u zlatu, može vršiti i u dinarskim ili dinarsko-kronskim novčanicama po kurzu. 100 zlatnih dinara ravno 500 dinara u dinarskim ili dinarsko-kronskim novčanicama, t. j. sa ažijom od 400 na sto (preje bilo 300 % sa da 400 %). Za luksarne predmete je razvidno u broj z službene novine od 11. jan. 1921. god. razven dosadašnji kurs 100 zlatnih dinara ravno 200 dinara u dinarskim ili dinarsko-kronskim novčanicama, t. sa ažijom 100 na sto.
Tatvina. Pri tukajšnem sodišču je bil dne 14 t. m. obsojen v 10 tedenski zapor Leopold Forjenc iz Večeslavc. Ukradel je namreč Franc Mariču trgovcu z jajci v Večeslavcih iz žepa denarnico, v koji je bilo 3600 kron. Omenjena sta se nahajala v gostilni, v družbi več pivcev, kjer je trgovec Marič zelo vinjen zaspal. To priliko uporabi Leopold Forjenc, ter izmakne Mariču denarnico s svoto 3600 kron. Naslednji dan ga je Orožništvo izsledilo, pri tukajšnjim sodišč kakor zgoraj omenjeno obsodilo 10 tedenski zapor, kjer bode imel čas in priliko delati pokoro za svojo hudobijo.
Tatvina. Dne 7. oktobra je bil okradjen 82 let star berač Ivan Rajner iz Brega, in sicer mu je bilo vzeto iz žepa v telovniku znesek 1800 kron. Toraj dandanes niti berači niso več varni pred tatovi.
20. novembra 1921.
PREKMURSKI GLASNIK
Stran 3.
Združenje ogl. zavodov. Poznane reklamne tvrdke »Blockner«-ov zavod za oglašivanje v Zagrebi, Jurjevska ulica 31. i oglasni oddelek »Medjunarodnog« prometnoga, novinskoga i oglasnoga zavoda d. d. v Zagrebi, Ilica 21. ujedinivši se so osnovali novo reklamno podvzetje pod imenom »Interreklam delniško društvo« v Zagrebi, štero šče obdrževši i nadale vse svoje dosedajšnje tvrdke kak expoziture, z zjedinjenim velkim aparatom delati z vsemi sredstvami zanapredovanje poslovnoga prometa potom uspešne popularizacije. Vodstvo novoga podvzetja leži v izkušani rokaj gospodov M. Dukesa upravitela Blocknerovoga zavoda i l. Schwarza, ravnatela Medj. prom. novin. i oglasnoga zavoda d. d., šteriva gospoda sta v toj stroki kak najkompetentnejšiva. Ujedinjenje teva dva zavoda je v krogaj oglašivalcov kak i v novinski krogaj vzbüdilo mnoga zanimanja i se vidi, da bo to ujedinjenje zavodov trno dobro i hasnovitno delo.
1%-ni prom. davek. Dne 13 novembra 1921 se je vršo sestanek članov Gremija Trgovcov za Prekmurje i Skupne Obrtne Zadruge v M. Soboti, na šterom je bila sprejeta sledeča resolucija : 1.) Ár je 1 % ne prometni davek z ozirom na to, da ga morajo plačati največkrat producent, oziroma on, ki blago notrivozi i ešče dva do trije veletrgovci, zvüntoga pa ešče mali trgovec i obrtnik, ni več 1 %, nego 5—7 %-ni davek, šteri že sam na sebi blago trnok podražüje. 2.) Z ozirom na to, da mera vsaki posamezni trgovec ali obrtnik voditi tozadevno predpisane obrazce, je te aparat trno komplicirani pri davčni uradaj, kak pri posamezni obrtnikaj i ma zatogavolo finančna uprava dosta vekše stroške za uradništvo, šteroga število bo mogla zavolotoga znatno zvišaii, dokeč bi opravila delo z menšim številom uradnikov, če bi se plačüvao l % davek v zdajšnjoj izmeri (5—6°/o) že od strani producenta, oziroma od strani uvoznika blaga pri carini. Ker večina obrtnikov toga 1 % -noga davka ne smatra za 1 %-noga, nego za 5 i več % noga, šteroga more plačati le konsument, je zato navijanje cen z izgovorom na plačilo 1 %-noga prometnoga davka ešče poprej pomnoženo. 3 a.). Zahtevamo zato, da se 1 %-ni prometni davek v mali obrti sploh upistij, i da se isto zahteva samo od strani proizvajalca, oziroma uvoznika blaga. b) Zahtevamo nadale, da se čuva trgovska tajnost i da se ne zahteva vodstvo knjig od mali obrtnikov. e) Nadale, da se gorpostavijo davčne komisije tudi v Prekmurji.
Zločin. 30. oktobra t. 1. je nastavilo 5 fantov na cesto pri ovinku iz Broda proti Petajncem en debel hlod z namenom, da se auto, ki je čakal ob Muri za prevoz ljudi, prevrže. Auto je bil last Okrajnega glavarstva v Murski Soboti. K sreči je zapazil šofer pripravljen ; hlod in se veliki nesreči, katera bi se lahko zgodila, izognil. Zlikovce je žendarmarija izsledila in jih privedla v zapore okrajnega sodišča v Murski Soboti, kjer čakajo na zasluženo plačilo.
Murska Sobota. V soboto dne 12. t. m. je prišel okrog 9 ure L. F. precej pijan domov. Ker se je žena bala da bi jo natepel, ga je ni pustila v hišo ter je vrata zaklenila. Ker mu vrat kljub temu da on zunaj kriči in z rokami razbija po vratih žena neče odpreti, gre po sekiro ter vrata razbija in hončno s svoto udere v hišo. Žena je napol obležna komaj ušla razdirjanemu možu. Konec je napravil na to došli orožnik.
M. Sobota. Tukaj sem je premeščen iz Ljubljane in povišan za sdonega izvršilnega uradnika gospod Slavoljub Gregorič
Veselica Jugoslovenske Matice v M. Soboti je imela sledeči uspeh : kosmati dobiček znaša K 18.877.60 stroški in taksa za vstopnice 4.200.60 K čisti dobiček K 14.677.00. Odbor se vsem darovalcem in požrtovalnim sodelovalcem najtopleje zahvaluje. Imena posameznih darovalcev se priobčijo v prihodnji številki »Prekmurkega Glasnika« v »Novinah« in »Murski Straži« Odbor.
Begunci ! Oddelek za socijalno skrb opozarja s tem vse begunce, da ugodnost brezplačnega prevoza zanje in njihove selitveno blago v staro domovino preneha nepreklicno z 31. decembrom t. l. Kdor se torej še namerava izseliti, naj se požuri in ne zamudi te zadnje prilike, ker se poznej šim prošnjam nikakor ne bo moglo ugoditi. Pripominja se, tudi, da se mora odslej vsak begunec, ki je italijanski državljan, pismeno obrniti na italijanski konzulat za potni list, ki ga naše oblasti potem le vidirajo, ker dosedanjih propustnic ne smejo več izdajati. Cf. uradni list št. 127 zdne 22. X. 1921, naredba 315, čl. 28.
Bleijženstvo v Madžarski. V Madžarski se plača za eden plug zemlje 500 K porcije, telko kak nikjer drugje na svetu. Kak so te mogli ništerni zapelani naši lüdje želeti, da bi prišli nazaj pod Madžare. Či de tak dale na Madžarskem šlo, morejo vsi kmetje v nič priti. Kakbi te ešče bilo, či bi s cejla nezaj prišli indašnji cajti grofov i magnatov ?
Vlada, kje si? Oderuh. Pri nekšem sobočkem fiškalu so si dale pred ednim tednom nekše stranke napraviti dve küplenice, pa prekspelavanje njim je zvršil v gruntni knjigi. To delo bi koštalo pri Kraljevskem notarji 2518 K, fiškališ pa njim je računal in tirjal od njih 18.000 K (čtej : osemnajst jezero kron) za to delo. Gda smo to čüli, smo se za glavo prijeli, kak je mogoče to oderuštvo. Perse, dokeč do lüdje tak nori, ka do šli k fiškališem kakšišteč kontraktuše, do lejko živeli 9 fiškališi eti med nami. S takšimi računi lejko fiškališ eden mesec žive od samo enega kontraktuša. Nam se lüdle milijo, ar se dajo zapelati od raznih priganjačev, pa hodijo tja, gde se kožo z njih doldere. Vej sta pa v Soboti dva Kr. notarja, njuvo delo je, delati kontraktuše, pa prekspelati v grüntni knjigi. Kr. notar pa po pravdi naprej pisano ma, kelko smej tirjati za svojo delo, zato je pri njihodiranje nej mogočeno. Dokeč ne do lüdje za vsefele kontraktuše hodili k kr. notarjem, jim se nemre pomágati, či do iz njih razni drugi kožo doldrli. Vej smo že dostakrat čuli pritožbe, kelko njim računajo fiškališi za kontraktuše, pa dokeč nedo lüdje sami pametni, jim nemremo pomagati. Pred par dnévaj smo tudi vidli eden kontraktuš, narejen pri ednom fiškališi, za šteroga je stranka plačala 2320 kron, pri kr. notarju bi cejlo delo koštalo 370 kron.
Bivališče zadnjega avstrijskega cesarja. Za bivališče ekscesarja Karla in njegove žene je določen otok Madeira, ki leži v Atlanskem oceanu, približno 600 km. oddaljen od afriške obali. Tam bode toraj on preživljal zadnja leta svojega živlenja. Otok obsega okoli 215 kvadratnih kilometrov ter je zelo gorat. Na njemo se nahaja več vulkanov, kateri pa so že skoraj vsi ugasnili. Podnebje je zelo milo ter malokedoj dežuje. Zime skoraj ni. Zemlja je zelo ne rodovitno. Prebiavlcev ima otok 150.000. Po vesteh ki prihajajo iz angleških virov, bode bivši cesar Karol interniran v okolici glavnega mesta Funchal.
Obrtno-nadaljevalno šolo ! Iz krogov vajencev nam pišejo : Jáko preveč dugo časa prosimo to Obrtno-nadaljevalno šolo, že z dostami prošnjami i nikaj ne valájo, štero smo v 33. številki v »Prekmurskom Glasniki« pisali Okrajnomi šolskomi sveti, na štero smo prosili odgovor, pa smo ga tüdi dobili, Štero smo brez trplenja čakali, da smo si računali, da dobimo to Obrtno-nadaljevalno šolo, štero že dugo časa prosimo. Štero nam tüdi pišejo, ka se njim to nika ne tiče, samo Okrajno glavárstvo. Stem potom prosimo Okrajno glavárstvo, da se náj poskrbi za nás vajence i náj gléda, da náj ne bodemo mi ránč v Prekmurji zádnji liki prvi, da se náj nišče nede meo proti tomi tožiti, da mo zadovoljeni. To je preveč čüdno, da se mi vajenci moremo skrbeti i trüditi pa nam naše prošnje brezuspešne nazáj pridejo, pa nej da bi se tičeča oblást zmislila brez, da bi prosili i trüdili ka bi nam naše želje spunili. Mi mislimo, da bi nam i držávi dosta dobroga včinili, da bi razmete pomočnike meli ka bi znali vse dobro delati ka bi nej trbelo v drüge držáve nesti tisto delo, štero bi mi eti znali napraviti. Mi se pa goroslobodimo, meister nás odpisti kak pomočnike, moremo si drügo mesto poiskati pa záto si nikak z nevoljov poiščemo, samo ka nemo znali delati pa nás zgonijo, moremo iti nazáj na naš dom brez dela, samo po cestá hoditi, lüdjé pa gučijo, da smo manjáčke, mi pa moremo to poslüšati, mi bi radi delali samo, da nedobimo dela, za volo da nemo znali delati, záto bi nam trbelo Obrtno nadaljevalno šolo, to pa nemamo. Mi pa, da se gor oslobodilno kak pomočniki postánemo pa nemo znali delati, gučati i pisati právo Slovenski, da mo pomočniki oziroma šefi, da niti eden prosti račun ali pismo nemo znali vöpostaviti, da mo der v tüinskem, da niti starišem edno pismo nemo znali pisati ka kak smo, da mo si mogli ednoga fiškáliša gor vzéti, pa ránč ka si zaslüžimo, tisto moremo fiškališi dati, da de nás sram povedati, da smo pomočniki, da de nás nájménše dejte vösmejálo tak, da bi se v Ažiji vönávčili samo, da znamkar bi bole znali kak pa zdaj, záto nam trbej Obrtno-nadaljevalno šolo. Prosimo Okrajno glavárstvo, da náj dá na to notico odgovor.
Nasilja v neodrešenem ozemlju. Italjani izvršujejo zaporedoma razne nasilja nad prebivalstvom v zasedenem ozemlju. Tako, je prišlo pred kratkim v Pazim do velikih protijugoslovenski demonstracij. Tamonjšni parinski župnik je namreč začel brati pri maši evangelij v staroslovenskem jeziku, fašisti so kar začeli v cerkvi kričati in razbijati in vse italjanske civilne in vojaške oblasti so zapustile cerkev. Zvečer so zopet ponovili fašisti demokracije, ter razbili na župnišči in na raznih hrvatskih hišah vse šipe. Med ljudstvom vlada veliko razburjenje.
Francuzi se neščejo ženiti. Kak se čüje, je francuška vláda v velkoj nevoli zavolo toga, ka se njéni sinovje neščejo ženiti i tak je novorojencov od leta do leta menje. Tak pa more celo plemen na nikoj priti. Kak si pa pomága vláda ? Razpisala je velke nagráde za one, ki májo dosta decé ; tak dobi družina, štera má 9 ali več kotrig, skoro pol milijona kron nagráde. To je pa tüdi ne pomágalo. Zatoga volo je držáva odločila, da uradnik, ki je že 25 let star i je ešče nej oženjen, ne dobi slüžbe. Nasprotno pa dobivajo oženjeni uradniki dosta vékše dokláde i penzije, či májo več decé. Tüdi vojaške slüžbe so raztegnoli na neoženjene. Vsa ta dela pa ne pomágajo dosta. Zrok tomi je pa, da tak moški kak ženske ne márajo za družinsko živlenje.
POTPÉRAJMO PREKMURSKI GLASNIK.
Stran 4.
PREKMURSKI GLASNIK
20. novembra 1921
INI TERPETINSKI
krem za elegantni svet. Dobi se povsédi !
Izdeluje: „SLAVIA“ fabrika kemični izdelkov d. d., Zagreb, llica 213.
OGLAS.
Tem potom obveščam cenjeno občinstvo, da sem odprl svojo trgovino s perjem. Dobi se posteljno perilo, puh, česano in nečesano perje. Izrael Preiss
v Murski Soboti,           Cerkvena ulica 177.
Pohištvo
kompletnega salona, ter tudi posamezni falati se odajo pri Kleinrath Jožefi, M. Sobota.
Prekmurski Glasnik naj ne-manjka v nobeni hiši v Prekmurju.
TRÜGE
(škrinje) za mrtve v vsákoj velikosti in vse mrtvaške potrebščine se dobijo pri ALBIN SAGADINI v Beltinci.
SPECIALNO IZDELANJE
OCELNI ROLET
(Stahlrollbalken)
„PRVA V JUGOSLAVIJI“
Prevzeme izdelanje vseh vrst ocelni rolet za nove zgradbe, baute, auzloge i okna. Vsaka naročba se izvršuje na lástni mašinaj v pár dnévaj. Popravila hitro i po ceni. Stavbeniki, trgovci i májstri dobijo znaten popiist. ::    ::
Zahtevajte cene z označbov mere !
CERBERUS
Patent lakat za ocelne rolele. Či máte cerberus lakati na svojih roletaj, ste gvüšni proti vlomi i lehko mirno spite. ::  ::
Mirko Benič, Zagreb,
Opatovina br. 11. —       Telefon 9—98.
Pohištvo
Proda se novo Pohištvo za 6 sob, med šterim je edna garnitura za edno sobo „antik“ i pohištvo edne künje. Naslov (adres) se zve v upravi Prekmurskega Glasnika.
Hirdetés.
Ezennel értesitem a t. közönséget, hogy megnyitottam toll üzletemet. Kapható kész ágynemü, fosztótt és fosztatlan tod. —           Izidor Preiss
v Murski Soboti,      Cerkvena ulica 177.
Naročili ste si že naš domáči list
Naročnina na celo leto 80 K, na pol 40 K
Pozvánje na podpis.
Dovolüjemo si Vam naznaniti da je občni zbor naše banke 30. oktobra 1921 skleno, da zviša delniška glávnica
od K 10,000.000·— na K 30,000.000·—
z izdajov 50.000 novi delnic (akcij) po K 400·— nominale.
Podpišüvanje novi delnice se vršijo pod sledéčimi pogoji :
1. Delničarje majo v smisli pravil pravico opcije na nove delnice v razmeli dve novivi na edno stáro po kurzuši K 600·— za falat, prištevši 5 % intereša od 1. julija t. l. do dnéva, gda notri pláča. Za volo izvršenja práva opcije se morejo predložiti plašči starih delnic.
2. Delnice štere pa so više, se pa priporáčajo nedelničarom v podpisanje po kurzuši K 700· za falat, prištevši 5%-ni intereš od 1. julija t. l. do dnéva, gda se notri pláča.
3. Nove delnice do opremlene s polovičnim kuponom (szelvény) za leto 1921.
4. Podpisovanje, oziroma izvrševanje opcije, se vrši pri bančni podrüžnicaj v Gornji Radgoni, Kranji, Ljubljani, Mursko Sobotij in Velikovci v časi od 10. do 30. novembra t. l.
5.	Reparticijo neoptirani delnic si pridrži upravni svet.
Z odličnim spoštüvanjem
Jugoslovanska Union - banka
prvle Mariborska eskomptna banka.
Odgovorni urednik: Talányi Franc. Tisk: „Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj : Konzorcij „Prekm. Glasnika“