Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 77595 jff*. * Or-^ ^/7 v^&H/lsta . . <ž^*Sy /?w' 'i.. v '4. * V\ 'i V) SVETNIKOV. Spifal FRANZ V E R I T I. TRETJE BUKVE, V’ natif teh bukev fo miloftljivi Firfht GOSPOD GOSPOD U UBLJANŠKI SHKOF *» s pet in dvajftiga Svezhana i83x dovolili. V’ LJUBLJANI natif ni l J o s h ef B l a s n i k. Na prodaj per Janesu Klemensu, jbukroresu. 1844 « 77595 Kdo naf bo lozhil od ljubesni Kriftufove? Terdno vem , de naf ne bo mogla ne fmert, ne shivlje- nje, ne angeli, ne poglavarftva, ne oblalti, ne fedanje, neprihodno, ne lila, ne vifokofl, ne globozhina, ne druga ftvar lozbili od ljubesni boshje, btera je v’ Kriftufu Jesufu Gofpodu na- fhim. Rimlj. 8. * / v v Mali f e r p a n. I. dan m ali ga ferpana* t Sveli Teobald. t ^veli Teobald je bil rojen v 1 meftu Provinu na FranzoThim v’ letu 1017. Njegov ozhe je bil knes Arnolf, bogat in mogozhen goTpod. Ta je fvojiga ljubiga Timi Teobalda slo fkerb- no redil, in mu tudi imenitne uzhenike dal. Otrok Teobald je bil ftarfhev, uzhenikov in vtih vefelje , ker je rad uzhil fe, ubogal in mo¬ lil. Raftel je v’ ftarofti in modrofti, Bogu in ljudem je bil perjeten. Defiravno je per Tvo¬ jih bogatih ftnrfhih vfiga obilno imel, in de- liravno je The mlad bil; mu vender pofvetne dobrote ferza nifo fpazhile. Drugi mladenzhi bi bili v’ mehkobi in lenobi shiveli; on pa ni, ker mu je Bog dal nizhemernotl Tveta in vred¬ noti Tvoje duThe Tposnali. Njegovo nar vezhi veTelje je bilo v’ Tamoli shiveti, Tvele bukve brati, Jesufove nauke premifhljevati, gorezhe moliti. To je njegovo duTho zhedalje bolje vne- 4 malo po sgledu fvetnikov shiveti. Vedli je, de fe v’ vfakim pofhtenim. 'lanu in povfod Bogu flushili samore ; vedil pa je tudi, de fe mu v’ famoli veliko loshej flushi. Sato je nar po¬ prej doma fkufhal pufhavnike pofnemati : shi- vel je odložilen od vfe nepotrebne drushbe , od vfih nepotrebnih opravkov; vedno fe je po¬ bil, molil in premifhljeval, in v’ fvojim Bogu fe vefelil. Is gorezhih shelj po fvetih pufhav- nikih shiveti je fhel fveta vprafhat bogaboje- zhiga mosha Burkarda ; timu je fvojo mifel ra- sodel ftarfhe in deshelo sapuftiti, in v’ pufha- vo iti. Bogabojezhi pufhavnik Burkard ga je nekaj zhafa per febi obdershal, uzhil in fku¬ fhal ; ko je vidil fveto shivljenje dobriga mla¬ denzha Teobalda, je polerdil njegove shelje, in ga od febe fpuftil. V’ drushbi drusiga shlahtniga mladenzha je fhel v’ mello Rems, od ondod pa na Nem- fhko. Na potu fta ga frezhala dva revna popotni¬ ka, in s’ njima fvoje oblazhila premenila, de bi ko berazha hodila po fvetu. Slabo oblezhe- na, bofa , lazhna Ita fem ter tje hodila, de bi perpravno pufhavo nafhla. Ko lla v’ Pitingen zhes reko Rajno prifhla, jo dobita. Ta dva shlahtna mladenzha fta v’ blishne vali hodila delat; f’ tem, kar fta saflushila , fta fi kruha nakupila, in fpet hitela v’ pufhavo. Kruh in voda fta bila njun shivefh; vender fta vefeJo shivela. in vedno Boga hvalila. Deshelani fo fe nad njima zbudili, in njuno fveto shivlje¬ nje hvalili. Ta ozhitna hvala je dvema mla- denzhema soperna bila. Sapuftila fta fvojo pu- fhavo, veliko deshel obhodila, na sadnje na Liafhko prifhla , in bliso mefta Vizenze oftala v’ pufhavi Salomigi. Ondi fta nafhla sapufhe- no in rasderto zerkvizo; ta jima je bila prav perloshna , ker je bila delezh od zebe na fa- moti. Gofpodar te pufhave in zerkvize jima je rad dal tifti proftor. Hitro fta rasderto zerk¬ vizo popravila, dve majhni hifhizi fi naredila, in ondi Bogu velelo flushila. Ni mogozhe pra¬ viti, kako fveto fta ta dva pufhavnika shivela ; eniga duha fta oba bila , in eden drusimu fta ferzhnoft dajala Bogu flushiti. Kmalo pa je fvetimu Teobaldu tovarfh umeri. Ali Teobald savoljo sgube ljubiga tovarfha ni opefhal v’ poboshnofti; fhe le poboshnifhi je sdaj shivel, de bi frezhno umeri. Ko je fhkof mefta Vi- zenze vidil njegovo refnizbno fvetoft, mu je sa- povedal, de naj fe perpravlja mafhnikovo po- fvezhenje prejeti. Is pokorfhine do fvojiga fhko- fa ga je prejel. She fveteje je potlej shivel, in tudi druge uzhil fveto sbiveli. Njegova fve¬ toft je delezh okrog flovela, zelo do njegovih ftarfhev je nje glaf prifhel. Ozhe in mati fta k’ njemu hitela, de bi pred fmertjo fhe vidi- la fvojiga ljubiga finu. Kader fta do njega prifhla, in ga vfiga prepadeniga in ubosiga vi- dila; fta fe is natorniga ufmiljenja nad njim sjokala. Ko pa flifhita od njega, kako vefelo Bo gu flushi, in kako je potrebno sa svelizha- nje fvoje neumerjozhe dufhe fkerbeti ; fta fe vnela ravno tako shiveti, kakor fta nad njim 6 vidila. Njegova mali je s’ dopufhenjem fvojiga mosha ondi bliso oflala ; ozhe je fizer domu fbel, pa vfe drugazbi je potlej shivel. Sbolel nevarno je ta fveli pufhavnik; pred fmerljo pa je fhe fvojo ljubo mater dobrimu prijatlu pcr- porozhil, in v’ lifti famoli mirno umeri v’ le¬ tu 1066. Nauk. Po Jesufu Krijtufa shiveti. Sveti Teobald je od mladobi shivel po Je- sufu Kribufu. Bil je bogat v’ premoshenji, pa radovoljno je ubog pobal; lahko bi bil vfe do¬ brote vshival; pa bil je smiraj v’ pokorjenji ; ne de bi bil fvojimu poshelenju flregel, je ra¬ ji P krishem oblosben sa krishanim Jesufam banovitno hodil. Sato je prifhel v’ nebefhko kraljebvo. Po Jesufu shiveti je vlim sapoveda- no : in vfim mogozhe ; ne isgovarjaj fe tudi ti, ki to berefh ali poflufhafh, temuzh hiti sa Je¬ sufam, de pridefh v’ njegovo kraljebvo. Po komu fe ti imenujefh kribjan ? Odgo- vorifh : ,,Po Jesufu Kribufu.“ Prav fi odgovo¬ ril , pa shivi tudi po njem, bodi njemu podo¬ ben, in bofh v’ refnizi kribjan; zhe po njem ne shivifh, li njega in njegoviga imena nevre¬ den. Sveti Pavel pravi: ,\Klere /e (Zlog) pre¬ valil, jih je ludi pred odlozhil, de bi podobi njegoviga 4 Sinu enaki poJiali.-‘ Rimlj. 8, 29. Ti le bodo svelizhani, drugi ne, defiravno fe 7 imenujejo kriftjani. Zhe po Jesufu ne shivifh, sakaj fe kriftjan imenujefh ? z, h e fi kriftjan, shivi ko kriftjan. po kerfhanfko. Samo ime le ne opravizhi, ampak dobre dela ; ref le do¬ bre dela te rasodevajo kriftjana. Si kriftjan ; pa zhe Jesufove dobrote v’ katolfhki zerkvi ne- hvaleshno sametujefh, fi hujfhiga obfojenja vre¬ den. Ne le nevernikam in krivoverzam, tudi flabim kriftjanam porezhe Jesuf ferdito: ,,Po¬ berite fe, vi prekleti! fpred mene v vezhni ogenj.“ Mal. 25, 41 . Kako fe shivi po Kriftufu Jesufu, ti ne mo¬ re nesnano bili, zhe le Jesufa fposnafh , ker je on sgled in uzhenik vfiga dobriga. Jesufa Kri- ftufa pa lahko fposnafh, ker velikokrat od nje¬ ga flifbifh. Vefh, de je vfa njegova volja volji njegoviga ozbeta bila vfelej podversbena; sgoli ljubesen je bil do ljudi, in je tudi sdaj fhe; umeri je is ljubesni do fvojih nehvaljesbnih ftvari : tudi ti njegovo fveto voljo v’ vfim fpol- nuj, pa is ljubesni do njega, in oftani mu sveft v’ vfih nadlogah in v’ vfim preganjanji. Premifli radovoljno ubofhtvo Jesufa Kri- ftufa. Od revne devize Marije je bil rojen v’ rasdertim hlevzu, na flami med neumno sbi- vino je leshal, manj ko vfim revesham mu je 1 bilo poftresheno; on, Gofpod vfiga, ni nikdar hotel laftnine imeti, kakor je fam djal: ,,L.eji- ze imajo jame , in plize gnjesda ; jefi pa ni¬ mam kam glave na/loniti.“ Luk. 9 , 58. Zhe fi ti bogat, bodi ponishen, ubogim ufmiljen, vfim pravizhen ; ne hvali fe s’ bogaftvam, ne — 8 upaj va-nj, ne ljubi ga, boljiga bogativa fi ifhi v’ nebelih. Zhe 11 ubog, hvali Boga, kteri te je ubogimu Jesufu podobniga flori 1 5 bodi poter- peshljiv , fvojiga revniga ftanu sadovoljen. Jesuf je v’ Egipt pred Herodam sbeshal, ne is llrahu , ampak v’ nafh sgled. Tudi ti delaj tako, in preterpi krivizo hudobnih 5 va¬ ruj fe jih krivizhno rasshaliti, tudi v’ neufmi- ljenim preganjanji bodi poterpeshljiv, in mo¬ li, de fvojo krivizo fposnajo, in fe fpokore. Deviza Marija in fveli Joshef s’ Jesufam gre- lla v’ nesnano deshelo, ker upata v’ ljubesnjivo previdnoft boshjo; tudi ti terpi voljno savoljo Boga , bodi mu pokoren, in ne bolh nikdar sapjufhen. Jesuf, Marija in fveti Joshef hodi¬ jo pred teboj f’ fvojim sgledam, in ti fvelijo, de voljno preterpifh vfe nadloge fedanjiga shiv- Ijenja. Jesuf je bil pokoren ne le fvoji ljubi ma¬ teri Marii in fvojimu dobrimu redniku f. Jo- shefu , ampak tudi krivizhnim oblatlnikam. Spo- fhtoval je duhovfhino in veliziga duhovna Kaj- fesha, defiravno fo krivizhno ravnali s’ njim 5 bil je nevernimu fodniku Pilatu pokoren, in fe ni vftavljal njegovi krivizhni fodbi , akorav- no bi fe bil lahko. Tudi ti hodi vfim oblaflni- kam savolj Boga pokoren , ker bres pokorfhi- ne ni nobene fvetofli. Hvalili bi ti mogel Bo¬ ga , kteri ti je duhovfke in deshelfke oblaftni- ke dal v’ tvojo zhafno in vezhno frezho. Du¬ hovni fkerbe sa tvoje svelizhanje; deshelni ob- 9 laftniki zhujejo savoljo tvojiga miru. Vli ti fo tvoji fofebni dobrotniki in ufmiljeni ofkerbni- ki ; sakaj tedaj nad njimi godernjafh, fe jim viiavljafh, ali jih nerad ubogafh? Jesufa pre- mifli, bofh lahko in rad savoljo njega in po njem pokoren. Jesuf je molil in fe poftil , de bi tudi ti rad molil in fe pokoril. S. evangeli prizhuje, de je Jesuf k’ fvojimu nebefhkimu Ozhetu po- goflo molil, vzhali je bil vfo nozh v’ molitvi boshji; moli tudi ti po njegovim sgledu , ker Ji dolsben, in potreben molitve. Jesuf, jagnje boshje, fe je pobil ; pobi fe tudi ti, de fvoje grefhno telo pokorifh, in hudo poshelenje lo- shej premaguje’fh. Jesuf je bil in je poln gorezhe ljubesni do vfih. Dufhe svelizhati je bila njegova go- rezba shelja : ljubesnjivo je grefhnike fpreje- mal, in pobolifbanim grehe odpufhal, terdo- vratriih grefbnikov ni sanizheval, temuzh uzhil jih je ljubesnjivo ; hudim fovrashnikam je od¬ pufhal , in sa nje molil. Tudi ti delaj po Je- sufovim sgledu, de od Boga sadobifh ufmilje- nje, kteriga fi slo potreben : zhe ne, bofh po fvoji terdobi hudo pokorjen. Kader koli li ras- shaljen, sanizhevan, fovrashen ; oberni fvoje verne ozhi v’ poterpeshljiviga in ufmiljeniga Jesufa, de fi po njegovim sgledu poterpeshljiv in ufmiljen. Jesuf je od rojbva do fmerti v’ velizim terpljenji bil. Rojen je po simi, o polnozhi, io v’ rasdertim ldevzu, de bi vezh terpel; bole- zhine je terpel per obresovanji; bmalo je mo¬ gel beshati v’ nesnano deshelo v’ Egipt: v’ ubofhtvu je smiraj shivel , fhliridefet dni in nozbi fe je v’ pufhavi poftil ; neprenehama je po desheli hodil ljudi uzhit; fovrashen, pre¬ ganjan in umorjen je bil. Premifli vfe to, glej saframovavni lef, na hterim je Jesuf is ljubesni do tebe fvoje predrago shivljenje ozhit- no fklenil, in ne brani fe terpljenja. Jesuf, Sin b.oshji , je vedno in veliko terpel; ti grefh- ni zhlovek, fe branifh terpeti ? Jesuf je sgled vfiga dobriga ; po njem shi- vi, in bofh vekomaj frezhen. Ne glej flabih, ne pohujfhaj fe nad njimi, ne ubogaj nobe- niga , zhe te ne uzhi po Jesufu Kriftufu. Ilu- dizh , fvet , mefo ti bodo branili po Jesufu shiveti; pa vojfkuj fe ftanovitno. in ne vdaj fe jim. Vidifh veliko ljudi hoditi po fhiro- kim potu fvojiga hudiga poshelenja , ne hodi sa njimi, ampak sa Jesufam. Zhe te bodo sa- nizhevali in preganjali , ne poflufhaj jih, in ne daj fe jim smolili, temuzh Jesufu flushi svefto, de ga v’ dan fodbe prijasniga najdefh. Premifli, vfa velika mnoshiza hudobnih ti ne bo samogla pomagati, ak.o bo Jesuf soper te¬ be , tudi ne fhkodovali, ak.o bo Jesuf f’ te¬ boj ; bodi tedaj Jesufu svell, in dobro ti bo vekomaj. M O Jesuf! ti fi sgled vfih ljudi, de bi vil po tebi shiveli. Ti s’ gledam in s’ befedo pot boshji v’ refnizi uzhifh ; blagor vlim, kteri sa teboj hodijo; gorje vfim, kteri po tebi ne shi- ve. 0 Goipod ! bojim fe od tebe saflifhati: „Te ne posnam, poberi fe od mene !" Huji ko llrda bi mi bile te befede. Pa, o ljubi moj odrefhenik , ne sapufti moje nehvaleshne dufhe; daj mi gnado fposnati, kako je potre¬ bno, dobro in velelo tebi flushiti, de refnizhno po tebi shivim , in te nikdar ne sapuftim. O fveti Teobald ! fproli mi iposnanje Jesufovo, kakorfhno fi. li imel, de imam vfe doeiadenje do njega, de mu v’ vfim svello flusbim, in de ga, kader fe bo moja dufha od telefa od- lozhila, prijasniga najdem. Amen. II. elan maliga ferpana* Devize Marije obifkanje . ■B^Lader je angel Gabriel od Boga k’ Marii bil poflan ji Osnanit, de jo je Bog isvolil mater vfiga fveia odrefbenika, de jo bo mozh nar Vifhiga obfenzhila, de bo mati in deviza; ji je tudi rekel: ,,Elisabeta, tvoja teta, je fpo- zhela finu v’ fvoji ftarolli, in ta mefez je fhe- fli , kar je Lila imenovana nerodovitna.“ Ma¬ rija je bila te novize slo vefela, ker je fvojo bogabojezho teto Elisabeto perferzhno ljubila. Bres odloga je od Nazareta hitela bleso v’ He¬ bron, metlo na gorah v’ Judeji, fvoje ljube te¬ te obifkat, fe s' njo vefelit, in ji pomagat. Marija je po navadi framoshljivih deviz bila smiraj rada v’ famoti; pa is ljubesni do Boga in do blishniga je famoto sapuftila, in fhla med ljudi. Kader je Marija ttopila v’ hifho , posdravi Zaharijata in Elisabeto. Bersh ko je Elisabeta befede Mariine saflifhala, je dete Ja- nes v’ njej pofkozhilo. Janes, she pred roj- ftvam f’ fvelim Duham napolnjen , je fposnal Sinu boshjiga v’ prezhiftim telefu Marije devi¬ ze , pred kterim je bil od nar Vifhiga name¬ njen hoditi, in mu pot perpravljati; sato je od vefelja pofkozhil. Sveta Elisabeta je bila takrat rasfvetljena, in je fposnala kaj fe je v’ Marii sgodilo , in kako veliko miloft je od Boga pre¬ jela ; sato je vefelo savpila : „Shegnana fi ti med shenami, in shegnan je fad tvojiga telefa ! Od kod mi je to, de mati mojiga Gofpoda k’ me¬ ni pride? Srezhna fi ti, ker fi verovala.“ S. Elisabeta je Boga vifoko hvalila sa miloft, ki je bila Marii flor jena, fe je pred njo ponisha- la, in fe zhudila, de ona, mati boshja, k’ njej pride. Take fle te dve fvete dufhe: Marija je vefela frezhe fvoje tete Elisabete, in Elisabe¬ ta je vefela frezhe Mariine ; obe hvalite Boga neisrezheno dobriga in nefkonzhno miloflljivi- ga. Ko je Marija fposnala, de je njena pre- i3 zhudna rodovitnoft Elisabeti rasodeta, in lalt- no hvalo saflifhala; fe je ponishala , in Boga hvalila rekozh: „Moja dufha povifhuje Gofpo- da, in moj duh fe lilno vefeli v’ Bogu, mo¬ jim svelizharji, ker fe je oserl na niskoft fvoje dekle.“ She vezh je Marija govorila, in Boga hvalila , kteri ponishuje prevsetne , in povifhuje ponishne. Marija je bila tri mefze per fveti Elisabeti; kader ni vezh njene pomozhi potre¬ bovala , je fhla domu v’ Nazaret. IS a n k. Is tiga prašnika. Evangelift f. Luka ni saftonj na tanko po¬ pihal Marije devize obifkanja, ker to velike fkrivnofti sapopade, in lepe nauke daje. Ko je Marija po angeli Gabrijelu svedila, de je Elisabeta rodovitna podala ; je bersh fhla od Nazareta, in hitela po gorah Elisabeto obifkat. Marija ni fhla k’ Elisabeti svedit, ali je ref ali ne , kar je Gabrijel govoril , liga ni perpu- fheno miflili od te verne devize; temuzh fhla je fe s’ njo vefelit savoljo zhudne rodovitnolli, in ji po fvoji rnozhi llrezh. Premifli, zhe ti blisbniga obifhefh, ali ga obifkujefh is Iju- besni ko Marija. Lahko je to is ljubesni; pa bleso je lakomna, ali nezhilla, ali druga fla- ba. Ti fi rad v’ drushbi, pa raji v’ flabi ko v' dobri ; sato veliko malopridniga ali grefh- niga govorifh in poflufhafh. Le fveto drushbo ljubi , de je Bog med vami, in eden drusiga boljfhate. Marija je fhla k’ Elisabeti fe s’ njo vefe- lit; Elisabeta fe je Marije vefelila. Glej! vfe po- boshne dufhe fo vefele dobriga, ktero blishni ima, med temi ni nobene nevofhjivofti , no¬ bene grenkobe, nobeniga ozhitanja; vefele fe dobriga, ktero blishni vshiva, kakor bi farne to vshivale. Zhilta ljubesen dela ljudi, ka- korfhne jih f. Pavel popifhe rekozh: , :i Se ve¬ fele f' tijiimi , kleri fo (pravizhno) vefeli, in jokajo f iijtimi , k tari jokajoč- Rinil j. 12, i 5 . Premifli, ali je tvoje ferze tako. Ti ni¬ ti toliko hudoben , de bi blishnimu pogublje¬ nje vofhil : vender te nevofhljivofl: fkufha, zhe per soperniku vidifh frezho, ali flifhifh hvalo ; morebiti dobre dela blishniga rasla- gafh flabo, in hude dela povifhujefh in ras- nafhafh. Greh blishniga te ne vefeli , pa vfhezh ti je , de ga greh ljudem soperniga dela; njegovo ponishevanje te vefeli , ker ga ne ljubifh. Bodi vefel dobriga, in shaloften hudiga, naj bo to, per komur fi bodi. Marija, mali boshja, je fhla k’ Elisabeti, in ji je tri mefze llregla. Premifli vifokoft Ma¬ rije, in zbudi fe nad njeno veliko ponishnoft- jo. Prav sato je fveta Elisabeta savpila: ,,Gd kod mi je to , de mati mojiga Gofpoda k’ me¬ ni pride ?“ Marija je bila mati Sinu boshjiga, fveta Elisabeta pa mati hlapza Sinu boshjiga; vender je Marija fhla k’ Elisabeti, ih ji ftreg- la. Take fo dufhe, ktere Duh boshji vodi, i5 fo ponishne, ljubesnjive, krotke, poltreshne. Zhe ti hozhefh, tako rekozh, po drusih ho¬ diti , kteri fo nishji od tebe, zhe more vfaka befeda blishniga tvojimu napuhu ftrezhi ; ne pofnemafh Marije. Ti le febe in fvojo vifo- koft vidifh , ljubesen in ponishnoft posabifh; torej ni praviga duha v’ tebi. Ti fi krotak , ponishen, ufiniljen, poftreshen, kader blishni ve po tvoji flabofti f’ teboj ravnati, fe poni- shevati, in fe pod tvoje noge devati, fizer pa ne ; kje je sapovedana ljubesen do bli¬ shniga ? Kdo li ti , ki fe neumno povifhu- jefh ? Ti li Adamov otrok, ko fo drugi , brat fvojih revnih bratov; zhe le je Bog ras- lozhil, fi od njega prejel, in ojftreji fodba te zhaka. Delaj tedaj po sgledu Marije: „/£o- , Ukor Ji vifhi, tolikor bolj fe ponishuj , in hofh per Bogu milojt nafhel Sirah 3, 20. Marija je fhla k’ Elisabeti, pa ji ni nizh pravila od velike prejete milofti; fveti Elisabe- li je fveti Duh rasodel to fkrivnoft, je Marijo povifhevala rekozh : „Srezhna fi ti , ktera fi verovala, l;er bo dopolnjeno, kar ti je od Go- fpoda povedano bilo.“ Marija je bersh umela , kaj te befede pomenijo, pa je le-Boga hvalila. Brej pred angelam je refnizhno rekla: „Sim dekla Gofpodovad* Pred fveto Elisabeto je ravno to pravila: „Gofpod fe je oserl na nis- koft fvoje dekle.“ Marija je hotla rezhi: ,,V’ meni is moje lallne mozhi ni nizb dobriga, fim nevredna flushabniza bosbja, in le nesaflu- shena miloll boshja je mene nevredno deklo i6 povifhala. Premifli dobro Mariino ponishnoft, de fi tudi ti ponishen. Zhe rad nepotrebno govorifh od fvojih dobrih del ; zhe trobifh, de bi vfe svedili , kaj dobriga delafh : te na¬ puh vodi, in ti ne bo dobriga povrazhila. Vfe dobro je od Gofpoda, in sa vfe dobro njega hvali. Colj ko le Cog povifhuje , bolj ko fi hva¬ ljen od ljudi; bolj fe ponishuj in mifli : „Sim nevreden hlapez, nevredna dekla vfigamogozh- niga Boga. Jesuf to sapove rckozh : „fiteri je vijhi rneel vami , naj bo (v’ fvojih miflih) nar manjfhi Luk. 22, 26. Molitev. O preljuba in prefveta deviza Marija, ka¬ ko lepo me uzhifh! Ti fi bila, preden fi Jesu- fa poflufhala, polna njegoviga duha. Ref, polna fi bila fvete ljubesni , fofebne ponishno- lli in vfiga dobriga. Skelim po tvojim sgledu shiveti ; bom lizer vfe ljudi ljubil, in nobeni- ga sanizheval, pa le s’ bogabojezhimi bom drushbo imel , in s’ njmi hvalil Boga bres konza ufmiljeniga. Po tvojim sgledu laftno hvalo fovrashim, fe hozhem ponishevati, vfim ufmiljen biti in pomagali. O fvela Pllisabeta ! ko fi Marijo, mater Jesufovo, tri mefze v’ fvoji hifhi, imela, fprofi mi gnado, de bofta Jesuf in Marija vedno v’ mojim ferzu , de obe¬ ma dopadem, de mi Morija pomaga per Je- sufu miloft najti. Amen. *7 III. dan maliga ferpana. t Sveli Oto fhkof. 4 ^veti Oto, od shlahtnih, pa revnih Jtarfhev na Nemfhkim rojen, je bil fkerbno srejen. V’ fholi je vfe fouzlienze prefegel^ in v’ uzheno- fli in modrolti tolikanj raftel, de je fhe mlad drusih uzhenik bil. Poln ljubesnjive modrolti je vedil mladenzhe na vfe dobro napeljevati. Silno veliko uzhenzov je pod feboj imel, in hitro je obogatel; pa pravizhno perdobljeni- ga bogativa ni malopridno sapravljal, temuzh proftorno hifho sa revne, bolehne in sapu- fhene ljudi je s’ njim kupil, in jih s’ vfim o- fkerbel. Nemfhki zefar Henrik IV. je njegovo uzhenoft svedil, in ko je Bamberfhki fhkof umeri, je njega fhkofa title imenitne in boga¬ te fhkofije namenil. S. Oto fe je tiga pre- llrafhil, ker fe je is ponishnolti te velike ob- latli nevredniga fhtel; v’ Rim je fhel papesha ponishno profit, de naj nikar v’ to ne dovoli. Papesh, kterimu je bila njegova uzhenoft in poboshno.lt she snana, ni njegove ponishne profhnje uflifhal, temuzh ga je fhkofa sheg- nal, in v’ Bamberg poflal. Sveti Oto fe je papeshu podvergel; pa kolikor bolj fe je te velike oblatti bal, tolikaj fkerbnifhi je bil v’ fvojih velizih dolshnotlih. Smiraj je bil perpravljen dufham pomagati; III. - 2 i8 pomagal jim je s’ dobrim sgledam, s’ molitvi¬ jo, s’ nauki, s’ vfim. Perhodki njegove fhko- iije fo bili filno veliki: vender je revno shi- vel, flabo bil oblezhen, vedno fe pottil, flu- shabnikov malo imel, in per vlim bil rado- voljno ubog, de bi revesham in bolnikam lo- shej pomagal; ne malo klofhtrov in zerkev je is fvojiga fosidal ali popravil, de bi unanja zbali boshja povifhana bila; veliko bolj je fkerbel, de bi vli Boga molili s’ shivo vero in f’ fvetim sbivljenjem. Ob njegovim zhafu je bilo v’ Pomeranji dofti nevernikov, kteri nifo hotli nobeniga uzhenika poflufhati; fve- ti Oto, od Poljfkiga kralja profhen, pod kte- riga oblatijo je tifla deshela bila, je med nje fhel, in jih veliko fpreobernil. Lahko jih je napravil, de fo ga poflufhali, ker je bil per- Ijuden, je ubogim obilno pomagal, ni od no¬ beniga nizh vsel, in je le sa njih svelizhanje fkerbel. Defiravno jih je pa veliko fpreober¬ nil, je bilo vender fhe dofti terdovratnih, kteri fo ga fovrashili in salesovali. Zhudno je, kar fe je sgodilo per meftu Shtetinu. V’ titlim metlu je pod milim neham ozhilno uzhil, kar je neveren pop med pridigo savpil: „Ubi- mo tiga fovrashnika nafhih bogov!“ Navada deshelanov je bila ne bres oroshja iti od do¬ ma; vfak je fulizo, ali pfhizo, ali fekiro fe- boj vsel. Velik punt je vtlal soper fvetiga fhkola Otona; kritljani fo ga she mertviga obshalovali, pa Bog ga je obvaroval. Never¬ niki fo fvoje roke vsdignili ga s’ oroshjem *9 umorit; pa vfi fo oterpnili, nifo mogli ne mah¬ niti po njim, ne fe ganiti. Kriftjani fo jih debelo gledali, potlej vfigamogozhniga Boga hvalili. Sveti Oto pa jim je rekel: „Sdaj vi¬ dite in fposnate vfigamogozhnoft Boga, kteriga mi kriftjani molimo. Zhe fo vafhi bogovi kaj, in vam samorejo pomagati, profite jih; ker pa oni tega ne morejo, bom jeft Boga, kteriga vam osnanujem, profil, de naj vam pomaga.“ Pokleknil je, in sa - nje profil, in bersh fo bili gibzhni ko prej. Neverniki fo pred fvetiga fhkofa pokleknili, fe mu sahva- lili, in obljubili ga ubogati, kar koli jim bo sapovedal; vfi fo kriftjani poftali. Skerbne paftirje jim je poftavil, in nasaj fhel v’ fvojo fhkofijo, v’ Bamberg; vender je smiraj fker- bel sa njih svelizhanje. Svelimu fhkofu Otonu je bila smiraj zhaft boshja per ferzu, in do konza je neutrudama delal sa svelizhanje dufh. Njegova frezhna fmert je bila v’ letu n3g. Bog je po njem veliko zhudeshev ftoril. Nauk. Kako otroke uzhili. Sveti Oto je v’ fvoji mladofti otroke uzhil, tako ljubesnjivo in modro jih je uzhil, de fo njih ferza vfe v’ njegovi oblafti bile, toraj fo ga ubogali, kar je namen vfih naukov. Ravno tako ljubesnjivo modroft je fvojim ovzhizam, in tudi nevernikam fkasoval, in jih veliko 20 kpreobernil. Ta modri uzhenik bodi viim uzhenikam, ftarkhem, gokpodarjem in vkim v’ sgled, kako naj otroke uzhe, de bodo po- boshni kriftjani in dobri deshelani. Kdor koli otroke ali druge uzhi, naj ima in fkasuje kveto ljubesen; tako bodo pernefli njegovi nauki, njegovo opominjevanje in kvar¬ jenje veliko fadu. Nebefhki uzhenik Jesuf je fofebno ljubil nedolshne otrozhizhe, in po¬ kvaril uzhenze, ki ko jim branili k’ njemu ili. Mat. 19, i 3 . 14. Ljubesen more biti v’ ker- zu, na obrasu, na jesiku, v’ viim. Ako otrozi kposnajo, de jih uzhenik perkerzhno ljubi, in uzhi, de bi krezhni bili; ga bodo ljubili, in radi ubogali. Otroke je treba modro kvariti. Lahko je govoriti modro in ojllro, zhe je otrok ojftrofti potreben. Nar bolj je otrokam vekelje in ker- zhnoft dajati do dobriga, in tako ke jim na roke gre. Jih le sanizhevati, sakramovati, srner- jati, in gerde imena jim dajati, je khkodljivo, in k’ lem ke odvrazhujejo od dobriga, kar bi ke lizer ne sgodilo, ako bi jim bilo modro pomagano. Potrebno je kleherniga otroka natoro kpo- snati. Tediti ke more mozh njih dukhe in te- leka, zhe ne more ali nozhe, zhe je prebo- jezh ali predersen. Bres tiga kposnanja bo vke napazhno in tudi krivizhno; eden bo preob- loshen, drugi ne perloshno hvaljen, tretji pre¬ hudo kvarjen, zheterti premehko ftrahovan. Kdor ne kk.erbi kleherniga otroka prav kposna- ti, bo per njem malo dobriga opravil, ali pa nizb. Nikoli fe ne fme nefpameten raslozbik med njimi delati. Kaj, zhe je gofpofk ali kmefhk, lepo ali flabo oblezben otrok? Vfi fo podoba boshja, in sa vle je Jesuf terpel; on je prepovedal majhnih sanizhevati. Kdor otrokam nalome flabofti ozhita. ali jim gerde imena daje; druge otroke pohujfha, in jih uzhi eden drusiga sanizhevati, kar je soper bratovfko ljubesen. Ni prav otroke neumno hvaliti. Kdor otro¬ ka neumno hvali, povifha napuh, kteri je ne¬ varna bolesen vfiga zhlovefhtva. Ako fe otrok rad uzhi, in rad.uboga, je hvale vreden; pa fe mu more toliko dopadenja fkasati, de ima vefelje do dobriga, ne pa ga nefpametno po- vifhevati, in njegovo ferze huje fpazhiti. Kdor je pa prevezh fkrit, in nizh ne fkashe, zhe otrok prav kori ali ne; ga pufki v’ nevednolti, in nima vefelja do dobriga. Od flaboft otrok fe more po veri foditi. Pregrefhki, kteri ne is-hajajo is hudiga fer- za, ampak is nevednofti ali is posabljivoki, fo ufmiljenja vredni; zhe pa is budiga ferza is- hajajo, fo fvarjenja in ftrahovanja potrebni. Priprolliga otroka je sadofti uzhiti, in mehko fvariti; hudobniga je treba fvariti in flraho- vah po saflushenji. Pravizhno je to, tode vfak ne dela tako: otroku prijasniga oblizhja in pe^-ljudniga govorjenja vfe pregledujejo; ze- 1° njegovim svijazham in njegovim prekanje- 22 nju fe fmejajo; otroka revniga in nedolshniga pa neumno ftrahujejo, kar ni prav. Ni prav s’ nepermerjeno ali neperpufhe- no fhtrafengo shugati. Ojftra, huda hefeda o- troka naglo uftrafhi, potlej pomifli in fposna, de to ne more bili - , fe pervadi kaj taziga fli- fhali, sanizhuje hudo shuganje, in fe mu fme- ja. Nikoli ne ftrafhi otrok f’ tem, kar fpol- nili ne fmefh ; kar pametno govorifh, refni- zhno fpolnuj, kader koli je otrok napovedane fhtrafenge vreden. Zhe to delafh, ti ho treba malo govoriti, in fhe manj vpiti; otrok bo fposnal, de, kar govorifh, je refniza, in te bo bres vliga isgovora ubogal. Nikoli fe ne daj majhnimu otroku krivi- zhno premagati. Otroku ne sapoveduj, kar nje¬ govo dufhno ali telefno mozh prefeshe, pa tu¬ di ne persanafhaj mu nikar, kader ti je ter- dovratno nepokoren. Tako delaj, dokler je otrok fhe majhen, in ga navadi fvoji volji fe odpovedati, de tvojo dela; tvoja pa naj bo po boshji. Ako perve leta samudifh, in otroke puftifh v’ oblafti laftne volje; bodo terdovrat- no hudobni, in f’ filo bofh vezh liudiga ko dobriga napravil. Otrozi naj bodo v’ fvoji nepokorfhini bres vfiga perbeshalifha. Zhe fo pravizhno ftraho- vani, jim nobeden ne fme potuhe dajati; zhe fo krivizhno ftrahovani, tudi ni prav vprizho jih isgovarjati. Zhe otrok per uzheniku, ali per ozhetu, ali per materi, ali per drusim perbeshalifhe najde, bo nepokornifhi in hudob- 23 nifhi; zhe per nobeni mu ne najde perbeslia- Ijifha, bo permoran fe vdati, fe bo pohorfhine pervadil, in bo dober. Kdor uzhi, more duha katolfhke vere v’ ferzu imeti; le tako bodo nauki ognjeni, in bodo ferza otrok vnemali. Kakorfhen je nauk, tak bodi ti, in tvoje govorjenje ojftro, ali lju- besnjivo, ali milo, ali shalolbio, po mnogo¬ terih naukih, ktere uzhifh; tako bodo otrozi v’ fer7.ii zhutili mozh tvojih naukov. Namen vfih naukov more biti zhaft boshja in svelizha- nje dufhe. Otrokam tako govori: „Uzhite fe radi, de dobrotljiviga ftvarnika bolj fposnate, mu flushite, in fe svelizhate. Varujte fe kaj liudiga delati, bodi fi tudi na fkrivnim; sakaj ker Bog vaf povfod vidi. Ne legajte fe, ker Bog vezhna refniza lash fovrashi. Ubogajte radi, Bog to sapove. Delajte pridno, in preterpite savoljo Jesufa.“ Kdor otroke napravlja fe uzhi- li ali ubogati le s’ obetanjem prasne hvale, ali famiga darila, ali kako drugazhi po nator- nim dopadenji; pofnema neverne uzhenike. Kaj pa, de s’ otrozi fe more po otrofhko go¬ voriti; vender duh katolfhke vere ne fme po- sabljen biti, de bodo otrozi dobri kriftjani in dobri desbelani. Uzhenik more po vfih naukih shiveti. Spofhlovanje, ktero ima uzheniz do fvojiga uzhenika, ali otrok do fvojih ftarfhev, ga lahko napravi, de meni, de je dobro, kar nad njimi flabiga vidi; flaba natora k’ timu pomaga, in vfi dobri nauki bres dobriga sgle- 24 da bodo prasni oftali. Kdor po vfih sapove- dih shivi, je vreden druge uzhiti, in njegovi sdravi nauki bodo polni dobriga fadii. Molitev. O nebefhki uzhenik, Jesuf Kriftuf! ti fi mi v’ sgled, babo de naj ljubesnjivo uzhim, pravizhno fvarim, in fveto shivim. Ti li smi- raj ifbal le zhafti fvojiga Ozheta in svelizha- nja sgubljenih ovzhiz. Neisrezbeno poterpesh- ljivo fi uzhil fvoje priprofte uzhenze, ber fo bili refnize lazhni; fi brotbo tudi terdovratne grefhnike uzhil, ber fi jih shelel svelizhati; fi hinavze fvaril, vender le is ljubesni, de bi Tvojo hudobijo Tposnali; fi ljubesnjivo objemal nedolshne otrobe, de bi tudi mi jih perfer- zhno ljubili: daj mi gnado enahe ljubesnjive modrofti, de bodo moji nauki obilniga fadu rodovitni. Nevolja me premaguje, ber posa- bim, de fim tudi jefi: bil otrok; jesa me oma¬ guje, is ktere hudo govorim; majhnim pre¬ gledujem, kader bi bila pametna ojTlroft po¬ trebna; fim neufmiljenkader je poterpeshlji- voft sapovedana. O Gofpod! daj mi na profh- nje ljubesnjiviga uzheniba , fvetiga Otona, ljubesnjivo, modro uzhenoft in fveto shivi je¬ li je, de fveto uzhim, in po vfih fvetih naukih shivim. Amen. 25 IV. dan maliga ferpana. c iS 'veti Urh fhhof. r Sveti Urh je bil rojen na Nemfhkim od bo- gabojezhih harfhev v’ leta 893. Njegov ozhe je bil knes Upald, in njegovi materi je bilo ime Tierburga. Njegovi dobri harfhi fo ga bili slo veleli, pa tudi fkerbeli fo ga Bogu sredili. Le fedem let je bil flor, ko fo ga da¬ li v klofhter f. Gala. V’ liftim klofhtru fo bili bogaliojezhi in uzheni minihi; torej fo ga njim srozhili, de bi v’ poboshnofti in uzhe- nofti rahel, in ne bil fpazhen od sapeljiviga fveta. Ref je to bilo, mladenizh Urh je bil priden, pokoren in bogabojezh. Vfi minihi fo imeli veliko dopadenje nad njim, in slo fo sheleli ga v’ klofhtru obdershali; tudi profili fo ga nadleshno. de naj nikar is njih klofhtra ne S re> Tega jinri ni hitro obljubil bres do- briga fveta, in prav, ker li ftanu ne fme nih- zhe prenaglo isvoliti, ampak po volji boshji. Bliso klofhtra v’ revni hifhizi je bila fveta de- viza \ iberada. Ta je bila od Boga rasfvetlje- na, in slo modra. S. Urh jo je ko fvojo ma¬ ter fpofhtoval in bogal; torej je nje fhel vpra- fhat, kaj de naj bi ftoril. Odgovorila mu je: j,Slan Ji isvoliti ni majhna rezh, prej morem nekaj zhafa fe pohiti in moliti, potlej le ti bom odgovorila.“ Tako je horila, in po tem 26 mu rekla: „ Menim, de ti nili v’ klofhter od Boga poklizan, ampak v’ duhovfki Han na de- sheli; ti bofh fhkof, in veliko terpljenje te zhaka.“ Po tim odgovoru je ftoril, sapuftil klofhter, in domu fhel, kjer je ko pufhavnik shivel. Ko fo njegovi dobri ftarfhi njegovo poboshnoft in vefelje do duhovfkiga ftanu fpo- snali, fo ga srozhili Adalberonu, fhkofu v’ meltu Avkfhpurgu. Shkof, kterimu je njego¬ va uzhenoft in poboshnoft she snana bila, ga je bil vefel, in kmalo mu je korarftvo dal. Sveti Urh, preden je to fluslibo naftopil, je f’ perpufhenjem fvojiga fhkofa v’ Rim fhel. Papesh ga je slo prijasno fprejel, in mu po¬ vedal, de je med tem, ko je on bil na potu, njegov fhkof umeri, in je hotel njega fhkofa tifte imenitne fhkotjje poftaviti. Sveti Urh fe je tiga govorjenja preftrafhil, in fe slo branil. Papesh mu je rekel: „ Ker nili voljan te fhko- fije ob mirnim zhafu vseti, jo bofh imel v’ velizih smotnjavah.“ Ni fe papeshu vdal; flo- vo je od njega vsel, obifkal pokopalifha fve- tiga Petra in Pavla, in hitel v’ Avkfhpurg. Po Adalberonovi fmerti je bil drug fhkof isvoljen, pa je hitro umeri. Takrat fo vil f. Urha is- volili. Is ponishnofti fe je slo branil, pa ni fe mogel ubraniti. Ko je fhkofijo naftopil, je bil 3i let ftar. Sveti Urh je vidil dopolnjene befede fvete devize Viberade in papesheve. Komaj je bil eno leto fhkof, fo Ogri in Slovaki s’ veliko voj- fko prifhli, fo deshelo konzhali, mefto Avkfh- purg premogli, zerkve in hifhe oropali, in potlej vfe poshgali. Tudi fveto devizo Vibera- do in veliko drusih fo umorili. Po tej nefre- zhni in neufmiljeni vojfki ljudje vfaj ene zer- kve nifo premogli fosidati sa ozhitno boshjo flusbbo. Sveti Urh je poglavitno meftno zer- kev po mozhi popravil, v’ nje podertijah ma- fheval, pridigoval, in fvete sakramente delil. Savoljo tih nadlog ni jenjal vfih fvojih dolshnoft dopolnovati, ker ga ljubesen do fvojih ovz ni v’ miru puftila. Vfako leto je fvojo veliko fhko- fijo obhodil, in ljudi uzhil, boljfhal, in vfe po¬ ravnaval. Slo je fkerbel, de bi duhovni in dru¬ gi po vfih boshjih in zerltvenih sapovedih shi- veli, on pa je vfim s’ dobrim sgledam fvetil. Dvakrat v’ letu je imel sbor f’ fvojimi duhov¬ nimi, de bi bili paftirji in ovzhize eniga duha v’ Jesufu Kriftufu. Njegovo shivljenje je vfim bilo v’ nauk: uboshno je radovoljno shivel, de bi ubogim losbej pomagal; nikoli ni mefa je¬ del, ampak srniraj poftno, in ravno to pome¬ nite dve ribi, ktere njegova podoba v’ roki dershi. V r ’ lep red je vfo fvojo fhkofijo djal, in neutrudama delal vfe svelizhali. Ta fveti fhkof fe je bil slo pokaral, in v’ fvojih mnogih velizih opravkih je podpore ifkal. Torej je k’ febi vsel fvojiga sblahtnika Adalberona, ga fvojiga pomagavza imel, in fvojiga nameftnika namenil. Adalberon je bil fizer lepiga sadershanja, vender je bil name¬ njene oblafti nevreden, ker je hrepenel po nji. 1 o ni drusim fhkofam dopadlo, in Bog je f’ 28 hitro fmertjo Adalberona is fveta vsel. Sveti Urh je is tiga fposnal, de njegova mifel ni bila po volji boshji, in de je bil is natorne ljubesni to ftoril. Vfe dni fvojiga shivljenja je to flaboft obshaloval in pokoril. Velikokrat je v’ folsah djal: „0, de bi ne bil nikdar Adalberona posnal!“ Bog mu je rad ta pregre- fhik odpuftil. Sveti Urh fe je slo fkerbno k’ fmerti perpravljal, de bi Boga vekomaj vshi- val. Kader je postlal, de fe sadnja ura blisha, je profil, de fo ga na pepel poloshili; flovo je vsel od vlih prizhujozhih, in duhovne profil, de naj navadne zerkvene molitve opravljajo. Preden fo odmolili, je fveto umeri v’ letu 973. Bil je 80 let ftar, kterih 49 je bil fhkof. Ve¬ liko zhudeshev je Bog na njegove profhnje ftoril. Nauk. Od jlepe ljubesni do feojzov in drusih. Sveti Urh je bil od mladofti vef po volji boshji, vender ga je ljubesen do Adalberona smotila. Menil je fizer prav ftoriti, pa bilo je is natorne ljubesni do fvoje shlahte. Ta fveti fhkof je le potlej fvojo flaboft fposnal, jo smi- raj obshaloval in pokoril. Natorna ljubesen do fvojzov ali do drusih je velikokrat flepa, jih veliko sapeljuje; pa pokora je slo redka. Starfhi fo nar loshej od flepe natorne lju¬ besni do otrok sapeljani. Tudi David, mosh 2 9 po volji boshji, je bil is te ljubesni premehak fvojimu linu Abfalonu; pa ta je bil fvojimu predobrima ozhetu gerdo nehvaleshen. Ravno taka bo ftarfhem, kteri fvoje otroke flepo lju¬ bijo; is neumne ljubesni pregledujejo, potlej hudo prejemajo. Starfhi is te natorne ljubesni imajo eniga raji od drusih fvojih otrok, ker je lepfhiga oblizhja ali perljudniga govorjenja; ta ni nikolj ftrabovan, deliravno je vreden, dru¬ gi fo smiraj. Zhe je eden smed drusih otrok savoljo pokorfhine ali drusiga dobriga vezh ljubesni vreden, naj bo ta ljubesen zhifta, in ne preozhitna. Jakop je preozhitno islozhil fvo- jiga dobriga fina Joshefa; bratje fo ga fovra- shili, v’ fushnoft prodali, bratu in ozhetu ve¬ liko britkoft napravili. Nekteri imajo tako fle¬ po dopadenje do fvojih otrok ali do shlahte, de ne vedo od drusiga ko od njih govoriti, in njih neumne hvale ni konza. Zhe fo ravno nagajivi, prepirljivi, krivizhni; nozhejo verje¬ ti, jih isgovarjajo, in f’ tem jim potuho dajejo hudobnifhim biti. Ta flepa ljubesen je tudi drugazhi kri- vizhna. Zhe fe zhlovek, kteriga po mefu Iju- bifh, pregrefhi, fi perpravljen vfe njegove fla- bofti in krivize isgovarjati. Zhe le po mefu ljubifh, ne bofh nikoli ftanoviten; fe bofh na vfe plati ohrazhal, kakor te bo uzhil dobizhik, fhkoda, napuh, jesa, mefo ali drugo. Abner, poglavar vojfhakov Savla kralja, je po njego¬ vi fmerti Isboseta kralja poftavil, pa le savoljo fvojiga dobizhka: torej mu je bil sveft do zha- 3o fa; ko je pa od Isboseta pofvarjen bil, ga je sapuftil, in je s’ Davidam potegnil. Tak bofh tudi ti, zhe febe ali druge po mefu ljubifh. Vedno Boga profil, in nad feboj zhuj, de mefena ljubesen tvojiga ferza ne fpridi. No¬ beden gad ni tolikaj svit in fhkodljiv, ko ta ljubesen; sato zhuj, de nezhulno ne slese v’ ferze, in de ga ne gofpoduje. Vzhafi jo bofh slo teshko'od fvete ljubesni raslozhil, ker je fveti ljubesni podobna, je polna svijazh in is- govorov, ti ji pa vfe preraa verjamefh. Nar loshej jo bofh fposnal, ako dobro premiflifh, kako je Jesuf uzhil febe in druge ljubiti; po njegovih naukih in sgledih fe ravnaj. Molitev. Ozhe nebefhki! nikdar bi ne verjel, de fini jeli, tvoja podoba, toliko fpazhen, ako bi mi ti ne bil rasodel. Defiravno mi pa tvoja befeda prizliuje, fposnam vender fhe premalo fvoje velike fpazhenolli, in laftna ljubesen me pogofto sapeljuje. Ravno ta sapeljiva ljubesen, is klere hudo delam, in hudo isgovarjam, me v’ temi dershi. O Gofpod! pofhlji fvojo luzh, rasfvetli mojo dufho f fvetim Duham po Jesu- fu Kriftufu, de vidim, fposnam in popravim, kar koli ni po tvoji fveti volji. Bres ponto- zhi tvoje gnade fim ko flep rojen zhlovek, ko ponozhni popotnik bres vodnika, ko ladija na fredi morja od vetrov gnana bres kermila; 5i ref vezhna nefrezha me zhaka, aI{o ti mi ne pomagafh. Sato pred teboj profim in sdihu- jem: „ Pomagaj mi po fvoji veliki milobi, de v’ fmerti ne safpim, de v’ vezbno fmert ne pridem.“ 0 fveti Urh! perdrushi mojim profh- njam fvoje, de bodo loshej uflifhane, de mi Ozhe fvetlobe dobrotljivo da ko otrok fvetlobe shiveti, in v’ vezhno luzh priti. Amen. V. dan maliga ferpana. iSveti 'Siloe pufhavnik. f^veti Siloe je bil bleso Egipzhan. Vfe je sapuftil, in fhel v’ pufhavo Szeti, de bi Bo¬ gu pokojno flushil; ker je pa od mnogih bil obifkovan, fe je prefelil na goro f. Antonja, en dan hoja delezh od rudezhiga morja. Ma¬ lo .prej je bil fveti Antoni pufhavnik umeri; vil pufhavniki fo veliko vedili povedali od nje- govrga fvetiga shivljenja. Siloe je slo sheljno vfe to poflufhal, in k fkerbno persadeval po njem shiveti. Premifhljeval je, molil, delal in fe pobil: f’ premifhljevanjem je vnemal fcrze, s’ gorezho molitvijo je fofebne gnade fprolil, s’ delam in f’ pobam je fvoje telo po¬ koril; to je bilo navadno vfim miniham in pu- fhavnikam. Sveti Siloe je imel v’ shivefh, 32 kar je po pufhavi nafhel, seli, fadje, in kaj taziga; slo poredko malo kruha. Pil je po na¬ vadi le vodo, de bi bil zhiftiga uma in pokor- niga telefa. Enkrat mu je nekdo kosarez vi¬ na ponujal; ker ga je bil potreben, ga je vsel, in ispil. Prijatel mu je drusiga ponudil, pa S. Siloe mu je rekel: ,,Ljubi moj! sadolli ga je, v’ obiinolti vina je hudizh.“ Je hotel re- zhi: Kdor ga obilno pije, je od hudizha fku- fhan. V’ fvoji famotni hifhizi je Bogu flushil, in bres potrebe ni nikamor fhel; ta fvet je tudi drusim pufhavnikam dajal rekozh: ,, Kdor hozhe pokojno shi veti, in bres smote Bogu flushiti, naj bo v’ famoli; zhe rad okoli hodi, bo fkufhnjave pobiral. “ Njegove dobre dela lo bile vfim snane; pa per vfih fvojih dobrih delih je bil neisrezheno ponishen, in je bil slo shaloflen, kader koli fo ga drugi hvalili. Bog mu je dal zhudeshe delati, vender fe je fhtel nevredniga grefhnika. Pergodilo fe je, de fe je dober mosh s’ majhnim lirikam k’ njemu namenil; pa otrok mu je na polu umeri. Ozhe ga je mertviga pernefel pred hifhizo boshjiga mosha, kopi va - njo, poklekne, in ga shegna profi; po tem gre, in pulti ondi mertviga otroka, in zelo nizh od njega ne pove. S. Siloe vila n e, vidi otroka leshati, meni, de fpi, in mu glafno rezhe: „Vflani, in bili sa fvojim ozhetam!“ Otrok je bersh shiv vdal, in ozheta dofhel. Takrat ozhe ni vedil kaj pozheti od veliziga vefelja; oba lia hitela nasaj fe boshjimu prijatlu sahvalit. S. 33 Siloe jima je rekel : „Varujta fe tiga komu povedati .“ Njegova ponishnob je bila v’ vlim, in is nje je fkerbno pred drusimi fvoje fofeb- ne dobre dela fkrival, de bi fe napuha varo¬ val. Eniga dne je v’ fvoji gorezhi molitvi vpri- zho drusiga pufhavnika sdihoval; v’ fvoji gore- zhobi je bil fvojiga tovarfha posabil, potlej je slo shaloften bil , in pred njim fe ponishal re- kozh: „Jeb fim nevreden grefhnik, ki vprizho tebe sdihujem.“ Sveti Siloe je skelel vlim obali nesnan, vender je njegovo ime fhiroko rasflovelo : is vfih krajev fo k’ njemu hodili po fvete nauke, in vfak je fhel povefcljen od njega. Eniga dne je k’ njemu nekdo prifhel, ki ni hotel fvojimu fovrashniku odpuftiti. Sveti Siloe ga je slo nagovarjal, pa ni nizh opravil; na sad- nje mu rezhe : „Ljubi moj bratiz ! moliva, preden ftorifh hudo fvojimu soperniku.“ Po¬ kleknil je, in glafno molil tako le: „Moj Bog! tebi ni treba grefhnikov fhtrafovati, tudi ne nam pomozhi delili, ker fe ta moj bratiz nad fovrashnikam fam, hozhe mafhevali. <£ Uniga fo te befede v shivo sbodle, fram ga je bilo in bersh je fvojimu soperniku odpuftil. Sveti Siloe je bil v’ pufhavi 70 let ; od barobi in od pokor jenja oflabljen, je nevarno sbolel. Malo pred fmertjo je rekel : „Profim Boga, de naj me fhe nekaj zhafa na semlji pubi, de bi fe f’ pokoro ozhibil.“ Okoli bojezhi fo mu rekli: „Ozhe ! tebi pokora ni potrebna.“ Pa odgovoril jim je : „Refnizhno vam povem, III. 3 34 nilim fhe pokore sazhel, kakor sdaj shelim; ako i»i ne samogel drusiga delali, bi vfaj fvoje grehe obshaloval, in to bi mi filno dobro bi¬ lo.“ Tako je is velike ponishnofli govoril; pa Bog je rasglalil fvetoll fvojiga flushabnika s’ neisrezheno fvetlobo, ktero fo vli vidili okoli njegoviga telefa. Sadnjo uro je savpil: „Glej- te! Gofpod pride po mojo dufho.“ Kader je te befede bil isgovoril, je umeri. Njegova frezhna fmert je bila v’ letu 428. Nauk. 4 Smeri pravizhnih je frezhna. Sveti Siloe je v’ sadnji bolesni shelel, in Boga profil, de naj ga nekaj zhafa na semlji pulli, de bi fvoje grehe obshaloval, ker je is velike ponishnolli menil , de je fhe neperprav- Ijen; vender je frezhno umeri, ker je freto shivel, in fe smiraj perpravljal frezhno umre¬ ti. Lahko , de fo fe tudi drugi bosbji flu- shabniki bali, in fe fhe boje umreti, pa ti ne bodo od ufmiljeniga in pravizhniga Boga sapufheni. S. Avgufhtin pravi: ,,Ne more ne- frezhno umreti, kdor je fveto shivel. Mogo- zhe je fizer, pa Bog ne sapulli fvojih svetlih flushabnikov.“ Vem, liudizh fi slo persadeva zhloveka ob sadnji uri smoliti, tode svelliga boshjiga flushabnika ne bo premogel. Kader fo Sirfki 35 vojThaki obdali mefio Dotan, de bi Eliseja pre¬ roka vjeli, je njegov flushabnik preftraThen savpil : „Joj, joj, moj Gofpod! kaj bova po- zhela ?“ Elisej mu odgovori: ,,Nikar fe ne boj ; sakaj s’ nama jih je vezh.“ Prerok je Boga profil hlapzu oz,Ih odpreti, in vidil je veliko nebefhko vojfko okoli Eliseja. IV. kralj. 6, i 5 — 17. Tako bo tudi pravizhnimu : naj nad-nj pride vfa peklenfka mozh , ne bo pre¬ magan , ker bo boshja pomozh s’ njim. Jesuf bo Tvojim TveTtim flushabnikam po¬ magal. Na krishi je sa grefhnike ljubesnjivo umeri, kako bo pravizhne sapufi.il ? Pvefhil jih je, dokler To The grefhniki bili, kako bo potlej svefto dufho sapnftil , sa ktero je vfo Tvojo Tveto kri prelil? Marija, raogozhna po- mozhniza, bo pomagala Trezhno umreti. Kdor je nedolshno shivel , ali Te reTnizhno Tpokoril, naj slo upa v’ mogozhno pomozh Marije de¬ vize. Tudi angeli in fvetniki bodo dobrim bo- shjim Tlushabnikam na pomozh hiteli, in njih dufhe obvarovali salesovanja hudizheviga. Prav tern govori modri: „Pi, Meri fe Gofpoda bojite , zhakajte poterpeshljivo njegoviga 11 fmil¬ jenja $ s ah a j kdo je v njegovih sapovedih ojial, in je bil sapufhen?“ Sirah 2 , 7. 12. Tudi nekteri pravizhni To Te bali umreti, pa Idi je slo malo ; zhe To Te ravno bali umre¬ ti , To vender Trezhno umerli , kakor prizhu- je Salomon : „Pravizhnih dufhe fo v bo- shji roki, in terpljenje (vezhne) fmerii jih ne 3 * 36 ho dofeglo. (l Modr. 3 , 1. Pravizhnim je na¬ vadno mirno umreti, ker fo fvet sanizhevali, in po Bogu hrepeneli. S. Pavel je djal : „She- lim rasvesan , in f Kriftufam bili.“ Filip 1, 23 . Sveti Ignazi, savoljo ftanovitnofti v’ veri sverinam v’ jed obfojen, je nepokojno zhakal od njih rastergan biti. S. Teresija je veliko¬ krat djala: „0 neufmiljena fmert! sakaj ne hilifh odlozhit moje dufhe ?“ Vedno je umira¬ la, ker ni hitro umerla, in k’Bogu fhln. Veliko drusih fvetnikov je ravno tako shelelo umreti. Pravifh: „Ti fo radi umerli, ker fo bili pravizhni, jeft pa fe bojim umreti, ker fim grefhnik; kader mi fmert v’ mifel pride, vef preltrafhen pravim : Kaj bo sa mojo grefhno dufho ? Ti odgovorim : Ne boj fe fpomina fmerti, temuzh premifhljuj jo, de fe fpoko- rifh, in fveto shivifh; fpokori fe , in fveto shi- vi, de frezhno umerjefh.“ Modri pravi : „Z 7 j/o- vek ima pred Jeboj shivljenje in f mert , dobro in flabo; kar mu bo dopadlo, mu bo dano.“ Sirah i 5 , 18. Ufmiljeni Bog nozhe tvoje vezhne fmerti; sato te opominja, in ti pomaga vezhno shivljenje sadobiti. Upaj v’ njegovo nefkonzhno miloll , ponishno ga profi , v’ grenkofti fvoje dufhe sdihuj pred njim; s’ njegovo pomozhjo shivi po sapovedih , in bofh frezhno umeri. Zhe pa v’ grehih terdovratno shivifh, bofh fam kriv fvoje vezhne nefrezhe. Vdaj fe Bogu: opufti grehe in grehov perloshnoft, is ljubesni vfe fvoje gvehe fovrashi, bodi v’ dobrim ftano- viten, in bofh frezhno umeri. 3 7 Molitev. O ljubi Jesuf! bedaj bom pred tvojo fod- bo prifhel ? Kaj bom od tebe , pravizhniga. fodnika, saflifhal! Pretezheno flabo shivljenje me fkerbi, velikokrat tim te rasshalil, pobolj- fhanja ni bilo , grehe fhe sdaj ponavljam, fmert je smiraj blishi, nefkonzhna vezhnoft me zhaka, in frezbne nifim vreden. O Gofpod! šhal fo mi vfi moji grehi, slo me pezhe, de te nifim s’ vfo dufho ljubil; daj mi zhedalje bolj fvojo gerdo nesveftobo fposnavati, de jo zhedalje bolj obshalujem. She velikokrat fim nefrezhno fmert saflushil ; pa tvoja nefkonzhna miloft me je prelerpela, in obvarovala vezhni- ga pogubljenja. Hvala ti bodi , o prefladki Je¬ suf! Ker fi me takrat preterpel in ifkal, ko fim bil tvojiga ferda vreden, in ko fim pred teboj beshal : ne saversi me sdaj, ko le is fer- za ifhem , ne pogubi dufhe , sa ktero fi fmert- ne britkofti preftal. O fveti Siloe, sgled fve- tiga shivljenja! fprofi mi od ufmiljeniga Boga po Jesufu Kriltufu gnado prave pokore in frezh- ne fmerti. Amen. 38 VI. dan maliga ferpana. L Sveta Godoleva sakonfka. < Sveta Godoleva je bila od bogatih in shlaht- nih ftarfhev rojena v’ Flandru. Bila je smi- raj pokorna , modra, bogabojezha , framoshlji- va, in vliga dobriga polna. Kader je bila od- rallla , je veliko mladih mladenzhov ftarfhe pro- lilo, de naj jo v’ sakon dajo. Med timi nar bolj nadleshni je bil Bertulp , bogat gofpod bliso metla Otlende. Unifrid , ozhe bogaboje- zhe Godoleve, je dovolil v’ njegove nadleshne profhnje le sato, ker je bil iilno bogat; pa ni Tkerbel svediti, kakofhniga shivljenga de je. Bertulp, deliravno kritljan, je bil vef hudoben in neufmiljen; pa Bog je is fkrivnih fodb ta sakon perpuftil, de bi Tvojo Tlushabnizo Godo- levo ozhiftil, in de bi druge shene v’ nje ime¬ le sgled fofebne poterpeshljivotli. Bertulp je kmalo po poroki pokasal Tvoje hudo Terze, sa- nizheval in Tovrashil jo je. Sanizhevana od Tvojiga mosha, delezh od Tvojih tlarThev in vfih snanzov, in bres vTe zhloveThbe pomozhi bi bila obupala; ako bi ne bila terdno upala v’ uTmiljeniga Boga. Njega je vedno pred ozh- mi imela, in ga profila, de naj ji pomaga vTe nadloge voljno preterpeti. S’ boshjo pomozh- jo je vTe poterpela, in Te tako sadershala, de ji mosh, deliravno hudoben, ni vedil kaj reT- nizhniga hudiga ozhitati. Nobeniga vefelja ni imela, in ni hotla imeti na fvetu, temuzh v’ famoti, v’ molitvah, v’ poftih , v’ drusih dob¬ rih delih je shivela, de bi fvojimu Bogu do- padla. Nikoli ni bila bres dela; bila je ali do¬ ma v’ fvojih pofhtenih opravilih , ali v’ molitvi, ali per bolnikih, ali v’ zerkvi. To njeno prid¬ no in fveto shivljenje, ne de bi bilo hudobni- ga mosha Bertulpa tolashilo, ga je fhe huje slialilo, ker fe nad njo ni sa kaj imel hudo¬ vati ; ni je jenjal fovrashiti. Shelel jo je is poti fpraviti, de bi je vezh ne vidil , neufmi- Ijeno jo je sanizbeval, ji gofpodinftvo vsel, in va-njo nadrashil drushino, slafti pa hudobni- ga hlapza , de jo je sanizheval in pretepal, de bi is sgoli shalohi umreti mogla. Neufmiljeni- mu moshu to fhe ni bilo sadofti. Poftavil je tiftiga nezhlovefhkiga hlapza namefti febe go- fpodarja vfe hifhe, ih mu sapovedal, de naj fovrasheni gofpej malo shivesha is rok daje, in tudi to malo s’ ozhitanjem. Godoleva je hvaleshno jemala is terdih rok fvojiga hlapza malo odlozheniga shivesha, in njega polovizo ubogim dajala, je boshjo previdnoft molila, tiho vfe poterpela , in is ferza profila sa fvoje hude fovrashnike. Njena velika poterpeshlji- voft je fhe huje raskazhila neufmiljeniga mo¬ sha ; sapovedal je hudobnima hlapzu ji tako malo shivesha dajati, de bi mogla sboleti, in lakote umreti. Unifrid, nje ozbe, je vfe to svedil, fe je per gofpoflu pertoshil, in ta je Bertulpu sa- 4o povedala f’ fvojo dobro gofpo lepo ravnati. Is ftrahu je obljubil, in na vides ubogal ; ali lju- besen ni is ftrahu. Nekaj zhafa je bil malo drugazhen , pa kmalo je s’ njo delal fpet po fvojim neufmiljenim ferzu, Molzbe je Godo- leva vfe poterpela, Bogu fe popolnama pod- vergla, ga hvalila v’ fvojih nadlogah, in ga vedno profila, de naj ji poterpeshljivoll ohra¬ ni. Bertulp, od laftne hudobije gnan in oflep- ljen, jo je fklenil umoriti; pa tako de bi pred ljudmi nedolshen bil. Poklizal je dva hu¬ dobna hlapza, in s’ njima fe pofvetoval, kako de bi jo natihama umorili. Hlapza Ita mu re¬ kla : ,,Gofpod ! [pravite fe lepo s’ njo , in bodi¬ te ji prijasni, de ljudje to svedo, in vaf po¬ tlej ne bodo njene fmerti obdolshili, vfe dru¬ go bova she mi dva po vafhi volji opravila/ 4 Bertulp je neufmiljena fvelovavza ubogal , fe je f’ fvojo gofpo fprijasnil, in ji dober bil; zhes nekaj zhafa je fhel od doma. Ponozhi, ko je vfe fpalo , fta hlapza fhla v’ njen hram , jo neufmiljeno sgrabila in umorila; potlej pa hram fpet saperla, in fhla lezh. Drushina ni vedila ti ga. Sjutraj, ko vidi, de gofpa ne vfia- ne , gre v’ njen hram in jo mertvo najde ; jok in vpitje je sagnala, in nje fmert obsha- lovala. Tako je ta dobra in bogabojezha go¬ fpa umerla v’ letu 1070. Bog je na njene profhnje veliko zhudeshev ftoril, de fe je nje¬ na fofebna fvetoft rasodela. — 4i — Nauk. Sakonfkim, med klerimi ni Ijabesni. Unifrid, ozhe fvete Godoleve , jo je dal hu¬ dobnimi! zhloveku Bertulpu , per kterim je neis- rezheno terpela. Unifrid bi mu ne bil dal Tvo¬ je dobre hzhere, ako bi ga bil posnal; pa ni fkerbel svedili njegoviga sadershanja, sadofti mu je bilo , de je shenin bil bogat. S’ tem je fe- bi in fvoji fveti hzheri grenke dni nakopal. To je navadno na fvetu; tode poterpeshljivofti je malo , veliko pa prepira , kletve, nesveftobe in drusiga hudiga. Kaj pomaga bogaftvo, zbe drusiga ni ? Dober mosh, dobra shena je ve¬ lik dar 5 hud mosh, huda shena pa je velika nadloga. Modri pravi : „Bolje je sraven leva ko sraven hudobne shene (ali hudobniga mosha) Jtanovati. u Sirah 2.5, 27. Prej fe more dobro premifliti, in ne fe prenaglo do fmerti save- sali, potlej fi ni pomagati ko f’ poterpljenjem: zhe tiga ni , fo vize tukaj , lahko pekel po fmerti. Zhe te sadene taka nefrezha, de dobifh flabiga mosha , ali flabo sheno ; premifli, mo¬ rebiti fi fam te nadloge kriv, ker ti je le ne- zhifto oko ali lakomno ferze isvolilo tovarfha ali tovarfbizo. Bleso fi bres boshjiga in mo¬ drih fvela po fvojim poshelenji ftoril, in nih- zhe te ni mogel pregovoriti, ker li bil terdo- vratno flep ; sdaj fe kefafh , pa preposno , ker ni rasvese do fmerti. Ravno sato, ker fi fe ne- 42 umno prenaglil, in ker ni rasvese do fmerti, poterpi, in fi persadevaj fvojiga mosha ali fvo- jo sheno poboljfhati. Bodi fvoje nefrezhe kriv ali ne, preterpi po sgledu fvete Godoleve in vezh drusih. Hudo ozhitanje, kletev, tepenje ali drugo hudo ne daje ljubesni, temuzh jo 3e konzha; f’ llrahovanjem ne bofh ferza pre¬ magal, ampak le rasdrashil. Zhe vfim pra- vifh, kakofhen je tvoj mosh , kakofhna je tvoja sbena ; perdevafh dreva v’ ogenj , na- pravljafh huji jeso, in bo zbedalje manj mi¬ ru. Sakonfki, med kterimi je fveta Ijube- sen , fo frezhni; flabo je, zhe je le natorna ljubesen med njimi; pa veliko huje fhe, zhe ni nobene. .Lahko vefh, kaj tvojiga tovarfha shali, in kaj mu dopade; varuj fe vliga, kar mu ni vfhezh, in delaj , kar koli mu dopade, zhe je le mogozhe bres boshjiga rasshaljenja. Zhe hudo prejmefh, poverni dobro ; zhe uni ne odllopi od hudiga , ti ne odftopaj od dobriga : f’ tem ga bofh nar loshej poboljfhal ; zhe ga ne bofh poboljfhal, mu bofh vfaj branil hu- dobnifhimu prihajati, in tvoje plazhilo bo ve¬ liko. Hudobno jeso premaguj, ne govori in ne molzhi is jese; sakaj jesa ni fhe nobeniga prav uzhila. Imej Boga pred ozhmi, in bofh vedil , bofh vedila, kaj, kedaj, koliko, kako govoriti. Pravifh: „Ne morem toliko preter- peti 5 per taki drushbi bi fveti Job ne mogel poterpeshljiv biti; fe morem jesiti in prepi¬ rati, ker ni nižh po moji volji.“ Tedaj pre- piraj fe, koini in ukljubuj , kolikor vefh in snafh; bofh li potlej loshej shivel ? Ne, am¬ pak teshej ; po fmerli pa kaj bo ? Ljubi moj ! bodi shive vere v’ Boga, poterpi savoljo Je- sufa, in upaj, de tvoja poterpeshljivoft ne bo saftonj. Tebe in vfe uzhi fveti Pavel rekozh : „PolerpeshljivoJi vam je potrebna , de bosh- jo voljo delate , in obljubo (vezhniga svelizha- nja) dofeshete Hebr. 10 , 36. Molitev. O Bog! kteri fi v’ sazhetku fveta sakon poftavil, de bi fe tvoji flushabniki mnoshili, dodeli vlim sakonfkim v’ savesi mini shiveti. Neisrezheno teshalc je jami sakona, ako fpra- ve ni; verhi tega pa isvira is nemirnofti po- bujfhanje otrok, domazhih, drusih in dolli hudiga. O Jesuf! ki fi f’ fvojo prizhujozhoft- jo in gnado sakonfko saveso povifhal , de bi porozheni fveto in mirno sbiveli, ne sapufti fvojib flushabnikov, de po sgledi fvete shene Godoleve fvoje nadloge voljno nofijo, eden drusiga v’ duhu krotkolli preterpe, vfe dolsh- nofti svefto dopolnujejo, de bodo oni in otro- zi svelizhani. Amen. 44 VII. dan maliga ferpana. Sveti Trankvilin tnariernik. af pojlajha , mene pojiujha ; kdor vaf sanizhnje, mene sanizhuje : kdor pa me¬ ne sanizhuje , sanizhnje Ozlieia , hlevi me je pojlal .“ Luk. 10 , 16 . De fi hvaleshen, premifli dobrote , ktere v’ katolfhki zerkvi vshivafh. Bres vere bi bil vekomaj pogubljen ; pa to fveto vero fi od zer¬ kve prejel, ker sunaj zerkve ni prave vere. S’ gtiado fvetiga kerfla in drusih sakramentov fi pofvezhen bil , in fi pomozh dofegel po volji boshji shiveli ; v’ katolfhki zerkvi prejemafh zinile nauke in druge perpomozhke Bogu flu- shili : ako grefhifh, fi samorefh pomagati s’ sakramentam f. pokore; ako sbolifh, imafh Jesufove nameflnike perpravljene , de ti po¬ magajo v frezhno vezhnolt ; tudi po fmerti, zhe ])o tvoja dufha v’ vize obfojena, ima od zer¬ kve sasheljeno pomozh. To je le malo od vfiga, kar dobriga vshivafh v’ katolfhki zerkvi; ven¬ dar le to malo obilno uzhi Jesufa hvaliti, njegovo zerkev fpofhtovati, ljubili in ubogati. 64 To te tudi uzhi ne shlobudrabih poflufhati, kteri zerkev boshjo in njene fvete sapovedi sanizhujejo. Ti fo nebvalesbni otrozi nar bolji matere, v’ kteri fo bili v’ fvetim Duhu prero¬ jeni; torej jih ne poflufhaj. Molitev. 0 Jesuf! dofihmal tebi in tvoji zerkvi ni- fim bil hvaleshen, ker lim premalo preminil, kaj in koliko dobriga lim od tebe in od nje prejel. Vem, sunaj katolfhke zerkve ni sveli- zhanja, v’ njej imam vfe perpomozhke k’ sve- lizhanju. Ti zhujefh nad njo po Tvoji refnizh- ni obljubi, smole Te ni bati; duhovni, tvoji namebniki, mi kashejo pravi pot v’ nebela, in mi s vlim pomagajo gori priti. 0 kakofh- no saflusbenje je bilo moje, de bi bilo te fo- febne milobi vredno? Ne moje saflushenje, ampak tvoja nefkonzhna milob me je v’ kalol- fbko zerkev pobavila, in me v’ njej ohrani. O ljubi Gofpod! bori, de nehvaleshno ne vshivam dobrot tvoje zerkve , temuzh ko po¬ koren otrok v’ njej shivim; tudi de po sgle- du Tvetih marternikov, kterib fpomin danf obhajamo, raji vfe terpim, kakor de bi Te ke- daj od nje lozhil. Amen. 65 X. dan maliga ferpana. ■Svela Felizita in njeni Jedmeri Jinovi, mar- ierniki. ,Sveta Felizita, bogata RimTka goTpa, boga- bojezha kriftjana in ferzhna marterniza, je slo flovezha v’ katolfhki zerkvi. Kako je v’ mla- tlofti in v’ sakonu shivela , Te ne ve; pa njena shiva vera, is ktere je febe in Tvoje Tinove Bogu v’ dar dala, prizhuje obilno, de je tu¬ di poprej bila svefta boshja flushabniza. Bila je vdova, pa famotna in fveta vdova v’ mo¬ litvah in v’ vfih dobrih delih. Skerbela je slo sa Tvoje otroke, in jih v’ boshjim flrahu re¬ dila ; smiraj jim je govorila od ljubesnjiviga Boga, jih uzbila Tvet sanizhevati, in po ne- beThkim kraljeftvu hrepeneti. Njeno Tveto shiv- ljenje je bilo sgled vlim krilljanam Bogu og¬ njeno Tlushiti, in tudi nevernikam malike sa¬ nizhevati. MalikovavTki popi To jo 'Tmertno Tovrashili, zelarju Antoninu To Te pertoshili re- kozh: ,,Vdova Felizita in njeni otrozi kolne¬ jo naTbe bogove ; ako jih ne ukrotifh, Te bo¬ do bogovi rasTerdili, in Te ne bodo dali vezh utolashili.‘ k Neverni zeTar jim je verjel , in meftnimu oblallniku sapovedal Felizito in nje¬ ne Tinove permorati bogove molili. Oblaftnik Puhli je Tveto vdovo v’ Tvojo biTho poklizal, m is TpoThtovanja do njene viTokolli s’ vTo per- 111. 5 66 ljudnoftjo nagovarjal, de naj bogove moli; ko je pa vidil , de per njej nizh ne opravi , ji je fmert napovedal. S. Felizita, polna shive ve¬ re , je oblaftniku ferzbno odgovorila: „Ne bo¬ do me ne tvoje prijasne befede sapeljale, ne tvoje hude shuganja od Boga odvernile. Sve¬ ti Duh, kteri je v’ meni, mi daje mozh hu- dizha premagati.“ Oblaftnik je ferdito savpil : „0 nefrezha! zhe je tebi fmert ljuba, je vfaj nikar fvojim otrokam ne nakopavaj. “ »Oni bodo shiveli , odgovori f. Felizita, zhe Bogu svefti oftanejo ; zhe bogove molijo , bodo veko¬ maj umerli.“ Oblaftnik Puhli je drugi dan fveto Feli- zito in njene finove pred fe poklizal, de bi jih ozhilno isprafhal. Nar prej je njej re¬ kel : „Bodi ufmiljena fvojim finovam , kleri vfimu zefarftvu veliko dobriga obetajo.“ S. Felizita mu odgovori : „Ufmiljenje, ktero mi perporozhafh , bi bilo ftrafhno boshje ras- shaljenje ; ako bi te poflufhala , hi bila nar hudobnifhi mali.“ Proti fvojim finovam fe je obernila , in jim rekla : „Moji otrozi ! glejte nebo , kjer vaf Jesuf in njegovi fvetniki zha- kajo ; bodite svefti, ftanovilni, in ferzhno fe vojfkujte sa fvoje dufhe.“ d'e befede rasfer- dijo oblaftnika , ukashe jo v’ obras biti , iri jesno ji rezhe : „Kako fe vprizho mene in so- per zefarjevo sapoved predersnefh kaj taziga govori ti. “ Potlej je ftarifhiga firm Janvarja poklizal, ga nagovarjal, de naj uboga, in mu velike — 6 7 — zhafti in bogaftva obetal, zhe uboga, hude bo- lezhine pa napovedoval, bo bi ne ubogal. Jan- vari mu odgovori : »Tvoj fvet je neumen , pa boshja modroft me bo ohranila , in prema- gavza ftorila . 44 Obladnik ga je ukasal tepfti, in v’ jezho vrezhi. Sa tim je njegoviga brata Felikfa k’ febi poklizal , in ga ravno tako nagovarjal, de naj bogove moli. Felikf je fodniku odgovoril: »Le en Bog je, in le njega moramo moliti. Le verjemi, de ne bofh ne mene, ne kteriga drusiga mojih bratov napravil, de bi fe Jesu- fu odpovedali: premagal ne bofh nafhe vere ne s’ lepo, ne f’ hudo . 44 Oblaftnik ga je v’ jezho poflal. Sa tim je k’ febi Filipa poklizal , in mu tako rekel: „Zefar Antonin , moj in tvoj go- fpod, sapove vfigamogozhne bogove moliti . 44 Filip je oblakniku odgovoril : »Ti, od kterih govorifh, nifo bogovi, nifo vfigamogozhni, am¬ pak mutafti in neumni maliki; kdor jih moli, bo vekomaj pogubljen . 44 Zheterti je bil Silvan , njemu je fodnik tako le govoril : »Jeft vidim , de fte fe vi vli f fvojo nar budobnifhi materjo pogovorili ne ubogati zefarja, in nefrezhno umreti , 44 Mu je odgovoril: »Ako bi fe mi telefne fmerti bali, bi umerli vekomaj, ker pa verujemo , de bo vezhno plazhilo pravizhnim , in vezhna fhtra- ieriga hudobnim , hozhemo Bogu svefti ollati . 44 Peti je bil Alekfander ; timu rezhe oblad- nik : »Ufmili fe fvoje mladofti , in ubogaj ze- 5 * 68 farja, de shivish, in fi njegov prija tel. 44 Je od¬ govoril fodniku: „Sim flushabnik Jesufa Kri- ftufa, s’ befedo ga prizham, v’ ferzu ga no- fim , in vedno ga molim. Moja mladoft bo modroft flarih imela : dokler bom njega famiga molil. Vafhi bogovi in vi bofte vekomaj go¬ reli. 44 Shefti brat je bil Vilal, njemu je rekel fodnik : „Ne shelifh sbiveti ? 4 Vital mu od¬ govori : ,,Kdo sheli shiveti, kakor tifli , kteri praviga Boga moli, ne pa hudizha?" Marzijalu , nar mlajfhimu , je fodnik tako govoril: „Vi farni bofte fvoje fmerti krivi, ako zefarja sanizhujete. 44 Marzijal je odgovoril: ,,Oh! de bi ti vedil, kako hudo bo Bog malikovavze fhtrafoval. Njegova miloft odlafha fhe ; ali vaf in vafhe bogove bo pogubil, ako ne fposnate, de je Jesuf Kriftuf pravi Bog. 44 Oblaftnik je ukasal mater in finove v’ je- j zho gnali, potlej je k’ zefarju hitel povedat, kaj fe je vfe godilo; zefar jž vfe v’ fmert obfo- dil. Vfi ti fveti fantje fo bili umorjeni, na sad- nje pa mali. Neisrezheno vefelo je umerla, ker je pred feboj vfe finove poflala v’ nebefhko kra- Ijeftvo. To fe je v’ Rimu godilo v’ letu 16/R N a n h. L Starfki naj Boga vedno projijo sa olrohe. Sveta Feliziia fi je slo persadevala fvoje otroke Bogu srediti, in je dofegla , kar je she- lela. Ne le lepo uzhila, tudi dober sgled jim je dajala po Jesufu shiveti; de bi jim pa to k’ svelizhanju bilo , je vedno profila Boga , de naj jim obilnoft gnade da , in jih nedolshne obrani pred sapeljivoftjo hudobniga fveta. Apo- ftelj f. Jakop sapove : „Molite eden sa drusiga, de bojte svelizhani.“ Jak. 5 , 16. Vfak je dol- shan sa druge molili, veliko bolj fo dolshni ftarfhi sa fvoje otroke moliti. Starfhi naj Bo¬ ga sa-fe profijo, de bi samogli bogabojezhe shiveti, in otroke prav uzhiti; naj sa otroke profijo, de bodo pravi flushabniki boshji. Ni malo ftarfhev, kteri menijo f’ farnim vpitjem per olrozih vfe opraviti. Sami pra¬ vijo : „Smiraj nad njimi vpijemo, pa nizh ne pomaga. “ Lahko, de ne pomaga: morebiti fo farni flabiga shivljenja, otroke kolnejo, vzha- fi jim vfe pregledujejo, vzhafi jih neufmiljeno ftrahujejo , in sa-nje ne molijo; kako bodo otrozi dobri? Per takih ftarfhih ne more biti frezhe , ker ni modrofti, in ni molitve. Sveti Pavel pravi. ,,JVe kdor Jctdi, ne kdo?' perliva, je kaj , ampak Bog, kteri rajti daje.“ I. Kor. 3 , 7. Taki ftarfhi ne fade , ne perlivajo s’ dobrimi sgledi in f’ fvetimi nauki , in tudi Boga ne profijo , de naj bi otrokam dal rafti v’ modrofti ; sakaj fe pa zbudijo, de fo flabi ? Starfhi naj Boga profijo sa otroka she, preden je rojen , de bi gnade fvetiga kerfta deleshen bil, potlej de jo ohrani , in smiraj naj profijo, de nedolshno shivi, in fe svelizha. Job je vfim kerfhanfkim ftarfhem v’ sgled. Vedil je , de je 7 o njegova flad njim zbudilo, in ozhitno nevoljo oblaft- nilm fkasalo , ker pravizhniga mosha krivizhno teipinzhi. Oblaftnik Sebaft fe je ljudftva sbal 8o in fvojim flushabnikam ulosal ga v’ jezho vrezhi. Takrat je nozh bila , pa temna in fmerdljiva jezha je bila naglo f’ prezhudno fvetlobo in prijetnim duham napolnjena. Vi- diti te zhudeshe je Ponzijan , neverni jezhar, od gnade boshje rasfvelljen, pred f. Herma- gora pokleknil, in ga ponishno profil . de naj ga Jesufove vere uzhi. Sa tim je veliko drusih nevernikov fvetiga fhkofa Herrnagora hodilo poflufhat, fo v’ praviga Boga verova¬ li , in ga hvalili. Med timi je tudi bil shlah- ten gofpod , Gregori imenovan, kteriga finii je f. Herrnagora od hudizba obfedeniga refhil. Savoljo liga zhudesha je tudi vfa njegova dru- shina v’ Jesufa verovala. Silno veliko never¬ nikov je bilo fpreobernjenih, ker fo vidili zhudeshe, ktere je f. Herrnagora v’ Jesufovim imenu delal. ' Ko fo mafhniki 'in drugi zerkveni flu- shabniki vidili , de f. fhkof Herrnagora drusi- ga ne sheli, kakor sa Jesufa kri preliti; fo ga vprafhali, kteriga bi po njegovi fmerti fhko¬ fa isvolili. Odgovoril jim je : „Fortunata mi isvolite naflednika.“ S. Fortunat je le fhefti shegen imel , in je bil neodlozhljiv tovarfh in pomagaviz fvetiga Herrnagora v’ zerkvenih opra¬ vilih ; vef gorezh je bil sa vero Jesufovo in sa svelizhanje blishniga. Tudi je bil ime¬ nitno gofpo Alekfandrijo kerftil, Ta je bila vdova , neverna in flepa , pa od f. Hermago- ra je bila na telefu osdravljena ; po tim zhu- deshi je verna poftala, in kerfhena bila od f. 8i Fortunata. Ko je neverni oblaftnik svedil, tle je f. Fortunat od fvetiga fhkofa Hermagora nameftnik isvoljen, je ukasal tudi njega v’ je- zho pahniti. Oba fta v’ jezhi Jesufa hvalila , in lolikaj zhudeshev ftorila , de fe je prefveto Jesufovo ime zhedalje bolj rasflavljalo. Oblaft¬ nik fe je punta vfiga mefta bal, ako bi fveta Hermagora in Fortunat ozhitno umorjena bila; torej je ponozhi fvoje flushabnike v' jezho po- flal . de fo jima glave odfekali. Trupla obeh fvelih marternikov fo Ponzjan, Gregori in Alek- fandrija bliso mefta zhaftito pokopali. To fe je godilo pod zefarjem Neronam. N a n h. Od dolshnoji vernih do fvojih duhovnov. Sveta Hermagora in Fortunat fta veliko nevernikov fpreobernila ; fpreobernjeni never¬ niki fo bili Bogu in njima hvaleshni. Ni mo- gozhe drugazhi, zhe fo le verni nekoliko fker- bni sa fvoje svelizhanje. Kdor le nekoliko ve, kaj je vezimo svelizhanje. tudi nekaj sa- popade, koliko dobriga mu Bog daje po du¬ hovnih. Kriftjani veliko vedo govoriti od dolsh- noft fvojih paftirjev, pa fvoje dolshnofti pre¬ malo fposnajo. G kriftjan ! ljubi fvoje duhovne ; zhe jih ne ljubifh, fi Bogu in njim gerdo nehvale- shen. ISobeniga prijatla nimafh in nobeniga dobrotnika, hleri bi njim enak bil na fvetu. HI. 6 1 — 82 — Po njih fi bil per fvetim kerftu prerojen, pot¬ lej fi veliko dobriga prejemal, in prejemafh: v’ bolesni, in tudi po fmerti ti pomagajo. Pre- mifli, oni fkerbe sa tvoje .svelizhanje : sato te uzhe, fvare, sa-te Boga proiijo, Jesufa da¬ rujejo nebefhkimu Ozhetu per fveti mafhi, in ti v’ vlim pomagajo , de bi frezhno prifhel v’ nebefhko kraljeftvo. Refnizhno je tedaj , de tazih dobrih prijatlov in ufmiljenih dobrotni¬ kov na fvetu nimafh. Ljubi pa fvoje duhov¬ ne po volji boshji. Zhe te fvare, 7. h e fe ti ne perlisujejo, zhe ti per fpovedi krivizhno ne fpregledujejo ; je to snamnje njih gorezhe ljubesni do tvoje dufhe, de bi jo svelizlial. i\’e bodi flabim kriftjanam enak, kteri Jesu- fove namellnike hozhejo po febi imeti : zhe fo po njih, jih vifoko hvalijo ; zhe nifo po njih, jih sanizhujejo. Premifli befede Jesufo- ve: „Zhe Jlepiz flepza vodi , padeta oba v' jamo.“ Luk. 6 , 3 p. Spofhtaj duhovne. V’ ftari savesi je Bog ojftro sapovedal duhovne fpofhtovati, in njih sanizhevavze umoriti. V. Mos. 17, 12. Veli¬ ko vezh fpofhtovanja fo duhovni nove savese vredni. Uni nifo oblafti imeli grehe odpu- fhati ali sadershevali, ti pa jo imajo 5 uni fo Bogu neumno shivino in semlje predelke da¬ rovali, ti darujejo Ozhetu nebefhkimu Jesufa Kriftufa per fveti mafhi. To fpofhlovanje is- haja is vere. Sam vefh , de dobri kriftjani po sgledu pervih vernih duhovne vifoko zha- fte. Pervim vernim pifhe fveti Pavel hvalesh- 83 no : ,,Prejeli Jte mene ko angelja boshjiga , ko Kriftafa Gal. 4, 14. Vefh fam, de sa- nizhevavzi Jesufovih nameftnikov fo fmet od krilljanov. Ti le duhovnim rezhejo, kar fe ne fpodoki, ker fo mertve vere in nehvalesh- niga ferza. Ahab, hudobni Israelfki kralj, je preroka Miheja sanizheval ; pa bogabojezhi Je- rusalemfki kralj Josafat ga je fpofhtoval. III. Kralj. 22., Tako je sdaj , pa ti fe nikar po hudobnih ne ravnaj. Premifii tudi, de ti je sapovedano fpofhtovanje do duhovnov potreb¬ no. Zhe jih ne fpofhtujefh. kako jih bofh krotko poflufha!. in rad ubogal ? Jesuf je Ju¬ dam rekel : J e ji Jvoje zhajii ne ifhem , eden je, (moj Gzhe nebefhki), kieri je ho ifkal m bo JodiL'' Jan. 8, 5 o. Ravno tako rezhe¬ jo duhovni : „Vafha zhaft ni nam potrebna, ampak vam, ako naf sanizhujete, bote od Bo¬ ga hudo pokorjeni. 4 * Pojlufhaj in bogaj duhovne. Kaj ti po¬ maga duhovne s’ befedo fpofhtovati: zhe jih f pokorfhino ne fpofhtujefh ? Pokorfhino ti Bog sapove; bres nje ni fpofhtovanja, ni sve- lizhanja. Ne delaj po navadi hudobnih krift- janov. kteri imajo vefelje duhovnim nafproti govorili in delati, potlej fe f’ fvojo nepokor¬ ščino hvalijo. Ti ref shaloft napravijo duhov¬ nim; pa huji fhe fo farni febi, ker fit pogub¬ ljenje nakopavajo. Kriftuf je rekel : ..Kdor vc if poflufha. mene poflufha: kdor vaj sa- nizhuje . mene sanizhuje; kdor pa mene sa¬ nizhuje . sanizhuje Ozhela , kteri me je po- 6 * k 84 flal. li Luk. 10, 16. S. Pavel vfim vernim sa- pove : „Bodile pokorni fvojim vifhim , sakaj oni. zhujejo nad vami , ker bodo sa vafhe du- fhe odgovor dajali Ilebr. i 3 , 17. Duhov¬ ni morajo nad vernimi zhuti , fizer bi fvojo dufho sapravili; verni jih morajo bogati, zhe ne , bodo pogubljeni. Moli sa duhovne. Oni imajo velike dolsh- nolti, te fo jim od Boga sapovedane k tvoji- niu svelizhanju. Tedaj moli sa-nje, de fo f fvetim Duham napolnjeni, de po Jesufovi vo¬ lji njegovo zhedo pafejo , in jo frezhno per- peljejo v’ nebefhko kraljeftvo. Duhovni mo¬ lijo sa verne, tudi verni morajo sa duhovne moliti ; ne posabi liga. Delaj svefto, kar ti je bilo do sdaj rezlie- no, in tudi bofh, zhe fe Boga bojifh. Le ni¬ kar ne poflufhaj in ne pofnemaj hudobnih, kteri radi duhovnim prerekajo in nafproti de¬ lajo. Kaj pa, duhovni fo ljudje od grefhni- ga Adama rojeni; vender fi, zhe jih sanizhu- jefh , nehvaleshen kriftjan. Kakofhen bi bil otrok, ako bi rad rasnafhal flaboll fvojiga ozhe- ta ? Kaj ne, hudoben bi bil? Piavno tiga ime¬ na bi ti bil vreden, ako bi rad hudo govoril soper fvoje duhovne ozhete. Morebiti, kar dobriga nad njimi vidifh, v’ nemar pufhafh, fkerbno pa ifhefh njih flaboll, in le od njih rad govorifh; morebiti je tvoje nar vezhi vefelje kaj hudiga svedit in govoriti soper Je- sufove namellnike: pa f’ tem rasdevafh gren¬ ki Hrup fvojiga hudiga ferza. Zhe ti nili tak, ! 85 je prav, pa tudi nikar ne poflufhaj hudobnih jesikov soper fvoje dobrotnike. Molitev. O preljubi gofpod Jesuf Kriftuf! fposnam in hvalim tvojo milo 11, is ktere fvojimu verni- mu ljudftvu duhovne paftirje dajefh. Ref, velik dar je to, saka j vfe bi bilo posabljeno ali poka- sheno , kar fi ti uzhil, ako bi duhovnov ne bilo. Kdo bi naf uzhil in (Varil, kdo nam fvete sakra- mente delil, in naf vodil v’ nebefa ? Duhovni, tvoji nameftniki, fkerbe sa nafhe dufhe ; oni fo nafhi angelji varhi, naf od grehov odvrazhuje- jo, opominjajo k’ pokori, naf varujejo v’ po¬ gubljenje , naf fpremljajo v’ nebefa. Vfe to bi bilo refnizhno, ako bi jih poflufhali. O velika nafha nehvaleshnoft v’ te, Gofpod, in v’ tvoje nameftnike! v’ naf ni prave ljubesni, je le ma¬ lo refnizhniga fpofhlovanja in malo pokorfhine do njih, ker ne fkerbimo sa fvoje svelizhanje. Vredni bi bili od tebe sapufheni biti, ali de bi nam namefti dobrih flabe paftirje dal, kteri bi naf puftili po fvoji volji shiveti; pa nikar tiga ne (lori, ker bi bila to nar linji fhtrafniga. Pro- lim te, odpilili meni in vfim, in daj meni in vfim gnado po fvetih naukih shiveti, ktere tvoji nameftniki v’ tvojim imenu osnanujejo. Napolni nje in naf f’ Cvetim Duham . de bomo vfi k’ te¬ bi velikimu paftirju prifhli v’ nebefa. Amen. 86 XIII. dan maliga ferpana. Sveta Margareta cleviza , rnarterniza. jl^veta Margareta ali Margarita je bila hzhi ajdovfkiga popa, Edesja po imenu, v’ Antio- hii. Mati ji je bmalo po rojftvu umerla. Da¬ na je torej bila v’ rejo na kmete, sbeni kte- ra je bila kribjana, tode le fkrivaj. Bog je bil Margareti milobi v, ker je boril, de je bi¬ la v’ kerfhanfki veri srejena. Salo mu • je pa tudi pofebno svebo flushila, in kakor v’ ftaro- bi tako tudi v’ bogabojezhcbi rabla. Ko je she prezej odraftla, jo ozbe domu vsanie. Shiv- ljenje hzhere mu je zhedalje zhudnifhi priha¬ jalo , ker ni bila nizh tako pofvetna , kakor fo po navadi deldizhi tolike barofti: mofhkim le ni nabavljala, lepih oblazhil ni shelela, vide¬ na ni hotla bili ; le framoshljiva in ponishna je vfa bila. Ozhe je sazbel 'mifliti: „Kaj ve¬ lja, od Jesufa je mogla kaj flifhati, fizer bi ne bila tako framoshljiva in bojezha : pa — jc djal — je fhe mlada, to fe ji bo fhe lahko is glave isbilo.” Poklizhe jo k' febi, in ji rezhe: „Margareta ! glej , ljudje pravijo , de ti ti krift- jana, je li verjeti to ? Tako fe mende vender nifi dala smoliti, de bi le v’ eniga Boga vero¬ vala, in pa fhe zelo krishaniga !*‘ S’ krotkobjo in vfo zhabjo, ktero je otrok barfbem dolshan, mu odgovori: ,,Ref, ozhe! tudi mene je ne- — 8 7 — fkonzhno miloflljivi Bog v’ fvoje kraljeltvo po- klizal , in she fmem Jesufa shenina fvoje du- fhe imenovali .'' 4 Ozhe oftermi nad temi befe- dami , in rezhe ji: „L.juba moja hzhi! kdo te je v’ to neumnoft sapeljal ? Ali ne vefh, kaj te hudiga zhaka , zhe fvojiga ozheta in nafhiga zefarja bogov ne molifh ? Margare¬ ta pravi: „Ozhe! vere v’ praviga shiviga Bo¬ ga in njegoviga linu, Jesufa Kriftufa, mi ne bo nihzhe odvsel; perpravljena lim sa Jesu¬ fa kri preliti; fej jo je tudi on sa-me pre¬ lil. In pa nizh ljubfhiga, ozhe! bi mi ne bilo na fvetu , kakor ko bi tudi vi praviga Boga fposnali, va-nj verovali, in ga moli¬ li. Ozhe njen she tako ni mogel terpeti kriltjanov, sdaj mu pa fhe njegova laftna hzhi kaj taziga pove. Jesa ga slomi, fam jo tezhe satoshit, in jo meftnimu poglavarju sda. Po¬ glavar, bilo mu je Olibri ime, fe savsarne nad njeno fofebno lepoto in perljudno krotkoftjo ; shelje fe vnamejo v’ njegovim ferzu, fe s’ njo v’ sakon savesati, zhe fe le kerfhanftvu odpo¬ ve. Sazhne fe ji perlisovati, jo, kakor pred taki, miluje, kako de je fhkoda, ker je to¬ likanj lepa, fhe mlada in tako prijetna, pa jo grosovitno terpljenje zhaka, zhe malikov ne bo molila; obetal ji je, kar koli samo- re mlado shenfko smotiti, vefelje, zhaft , bo- gaftvo. Ali vfe to je bilo per njej salto n j ; hu¬ je ko je bila fkufhana , terdneji je bila. Sa Jesufa terpeti in umreti ji je bilo ljubfhi ko vfe vefelje fveta. 88 Ko je poglavar vidil, de per Margareti s’ lepo nizh ne opravi, ji ferdito sapove rekozh : ,,Daj Jesufu flovo, v, h e ne, bofh umorjena.“ Pa ferzhno mu je odgovorila: „Vfe raji ter- pim, kakor de bi Jesufa rasshalila.“ Ukasbe jo poglavar P fbibami tako neufmiljeno tepfti, de ji je po vfim shivotu fzurkama kri tekla. Vender ga to fhe ni potolashilo. S’ shelesni- mi grebeni fhe ji vef sbivot rezhe rastergati, in rasmefarjena je bila tako hudo, de je fam ni mogel pogledali ; na to jo ukasbe v’ jezho sapreti. Margareta pa terpi voljno vfe to, in hvali Boga. V’ jev,hi sdihuje k’ Jesufu , in vfe hudizheve naftave , ki fo jo motile , pre¬ maga ftanovitno. Bog ji je vfe rane sazelil, in jezha je bila vfa rasfvetljena od nebefhke fvetlobe. Poglavar jo hozhe fhe enkrat fkuliti , in jo ukasbe pred fe perpeljati. Ko mu jo vfo sdravo perpeljejo ; ji rezhe : „Glej , tako te bogovi ljubijo, de fo te tako naglo osdravili, sahvali fe jim . in daruj jim.“ Deviza pa mu krotko odgovori : ,,Ali fo mertvi bogovi in hudobni ljudje kaj taziga flori ti v’ ftanu ? To je Sin boshji ftoril , kteri po fvoji dobroti in milofti dufbo od grehov in telo od ran refhi, in fvojim vernim pomaga.“ Ni miflila : „Zhe greh ftorim, bom pa frezhna, mogozhnimu zhloveku fe ne fmem ftaviti, fe bom potlej she fpokorila temuzb le Jesufa krishaniga je pred ozhmi imela, in po njegovim kralje- flvu je hrepenela. Ker fe deviza ni dala sape- - «9 - ljati, fe poglavar grosno rasferdi, ter jo uka- she s’ rasbeljenimi plehi po shivoli shgati, in svesano v’ kad polno vode vrezhi, de bi ali fhe vezh terpela, ali pa utonila. Tode fve- ta Margareta, ona nedolshna dufha, moli ti¬ ho in mirno , ravno kakor de bi fe ji ne bilo nizh sgodilo , in profi Jesufa , de bi fe ji vo¬ da v’ kerftno vodo fpremenila, in v’ njej ker- fhena bila, ker fhe ni bila kerfhena. Per tej prizhi fe je semlja llrefla. vesi na rokah in nogah fo od nje padle , in vefela je is vode ftopila. To fo vidiii neverniki, in veliko jih je v’ Jesufa verovalo. Poglavar pa raskazhen ji ukashe glavo odfekati. Margareta , to sa- flifbati, pade na kolena, moli sa frezho zerkve in vernih, in poda s 1 vefeljem glavo, de fo ji jo odfekali. Tako je njeno truplo umerlo, njeno dufho pa je Bog k’ febi vsel. O de bi pazh tudi nafhc dufhe kedaj tam bile, kjer fe dufha fvete Margarete veleli, in Boga sa naf proli! N a u h. Hudizhu ne projtora dajati. Sveta Margareta je s’ shivo vero v’ Jesu¬ fa Kriltufa krishaniga vfe vidne in nevidne fo- vrashnike ferzhno premagala. Hudizh , kte- n lahko sapeljuje maloverne krilljane, nje ni mogel premagati. Hudizh in njegovi nameft- niki nimajo mozhi per sveftih flushabnikih 9« boshjih. Sdershno, fpokorno, zinilo, ponishno in bogabojezhe shivljenje premaga vfe ognje¬ ne pfhize hudizheve. Njegova ozhitna rnozh in njegovo fkrivrio salesovanje je bilo prema¬ gano od fvete devize Margarete s’ shivo vero in gorezho ljubesnijo do Jesufa. Vfi naj po njej delajo, in naj ubogajo f. Petra ki pravi : ,,Bodite tresni in zhujle ; sakaj hudizh , vafh sopernik , hodi ko rjovezh lev okoli vaf , in ifhe , koga bi posherl; timu J'e vfiavite lerd- ni v ’ veri.“ I. Peti-. 5, 8 . 9 . Ljubi moj ! zhe hozbefh premagaviz bi¬ ti , delaj po lepim sgledu zhifte devize in fer- zhne marternize, fvete Margarete. Ako bi ti jeli rekel: „Prolim te lepo, fkerbno varuj fvo- je blago, in tatu ne fpufti radovoljno v’ fvojo hifhobi fe mi fmejal, in bi mi odgovoril : ,,Menifb, de fim norez, ko mi to pravifh ? Ref, tiga ti ni treba praviti, in fhe manj te profiti, ker fam obilno fkerbifh fvoje ljubo blago obvarovati. Profim te pa : „Nikar hu- dizhu v’ fvoje ferze proftora ne dajajtiga ne ubogafh , temuzh mu radovoljno odpirafh vrata fvoje dufhe, de te obropa in rani. Kaj je imenitnifhi , pofvetno blago ali gnada bo«b- ja ? Dobro vefh, de gnada boshja; sakaj pa jo radovoljno sapravljafh ? Ako bi te hudizh samogel f’ lilo premagati in obropati, bi bil ti vfiga ufmiljenja vreden : pa le fkufhati te samore , in ti ga samorefh f’ fvojo voljo pre¬ magati ; sakaj tiga ne ftorifh ? Nikoli bi ti ne bilo nobene fhkode ali krivize ftorjene, ako 9 1 bi samogcl f’ fvojo voljo vfe nefrezhe ali kri- vizhnike odverniti; sakaj pa fe vdafh hudizhu ? Vem, fi flab , pa Boga is ferza profi, de naj ti pomaga, in s’ njegovo pomozhjo samorefh vfe, kakor je fkufil in rekel fveti Pavel: „Vfe samorem v ’ Bogu, /deri mi mozh daje.“ Fi¬ lip 4 , i3. Zhe terdovratno greh ljubifh , in ne- framno ifhefh hudih perloshnoft, sdaj ne go¬ vorim od tebe. Zhe fi tak, ne dajefh profto- ra hudizhu, de ti fkrivaj pride v’ ferze, te- muzh ga prolifh, de naj pride v’ te. Samo¬ refh drugazhi od hudizha obropan biti, in fi, zhe fe premalo varujefh hudih perloshnoft, zhe fi len, zhe premalo molifh, zhe upafh v fe. Leni hlapzi fo fpali, in fovrashnimu zhlo- veku puftili luliko med dobro feme perfejati; zhudili fo fe potlej, in nevoljni bili, ko fo luli¬ ko med pfhenizo vidili, vender njih lenoba je prodor dala fovrashniku. Lahko fi tudi ti tak : velikokrat fi fhkodo delafh , slo grefhifh , druge pohujfhujefh , defiravno liga na rav- noft ne shelifh. Prodor dajefh hudizhu s’ me- feno ljubesnijo do febe ali do drusih, s’ na¬ glo jeso, s’ neframoshljivoftjo , f’ predersno radovidnoftjo , f’ poflufhaniem grefhnih re- zhi, f’ prevseino nofho, s’ nepotrebno pri- jasnoftjo s’ drusim fpolam , ali drugazhi. S’ tem fi fkufhnjave in hude perloshnofti nako- pavafh, v’ kterih hudo delafh, in fe popol- nama podvershefh hudizhu. Prej fi fe neko¬ liko greha bal ; ker fi premalo varen bil, fi 9 2 hudo grefhil, fi fe greha pervadil ; potlej fi ga terdovratno ljubil , in fe tudi ftrafhniga pogubljenja nili bal. To je navadni pot ma- lofkerbnih dufh v’ vezhno pogubljenje. De hudizhu proltora ne dafh; premifh- Ijuj , moli, zhuj, v’ Boga upaj, njega fe boj, ponishen in ferzhen bodi. Lepo te profim de ne posabi, in delaj , kar ti sdaj povem : Dokler fe Boga in greha bojifh; ferzhno pre¬ magaj vfako nar manji grefhno fkufbnjavo, in fkerbno fe varuj tudi daljniga napeljeva¬ nja v’ greh. Zhe to delafh ; bofh obilnifhi gnade od ufmiljeniga in pravizhniga Boga pre¬ jemal , in blagor ti. Zhe tiga ne delafh; bofh oflabel , fkufhnjave ti bodo dopadle, in ti bo gorje. Ne daj prodora hudizhu, nobe- nimu njegovimu pomagavzu, nobenimu fkufh- njavzu , nobeni fkufhnjavi, de Bogu sveft ofta- nefh. Letim naukam bodi pokoren, ker fo vli sapopadeni v’ befedah fvetiga Pavla : ,,/Ve dajte projtora hudizhu .“ Efesh. 4 » 27. Molitev. Jesuf, uzhenik in sdravnik vfiga zhlo- vefhtva! fvoje flabofti premalo fposnam, nad fvojimi miflimi premalo zhujem , fvoje telo neumno ljubim ; sato fe premalo fkufhnjav- zov in fkufhnjav bojim , sato prodor dajem hudizhu, sato me lahko premaguje. Lahko bi premagoval vfe fkufhnjavze in fkufhnjave, ako bi ponishen bil, gorezhe molil, in fa- motno shivel: pa jeli neumnesh hodim fkufh- njavam naproti, li jih fam nakopavam, in fe ne bojim tiftiga, kar moje ferze fpazhi ; pot¬ lej delam in ljubim hudo. O ljubi Gofpod ! ponishno le profim, ne sapufti mene, fvojiga leniga hlapza ; daj mi gnado vfe fovrashnike, vidne in nevidne , premagovati : f’ tvojo po- mozhjo lerdno obljubim tudi vfe delati , kar me greha obvaruje. O fveta deviza in mar- terniza Margareta! ktera li raji mlada umer- la, kakor de hi bila s’ greham fvoje .shivljenje perdaljfhala, in li s’ shivo vero v’ Jesufa fre- zhno premagala hudizha ; fprbfi mi terdnoft in ftanovitnoft v’ vlih sapovedih, de me no¬ bena fkufhnjava ne premaga, in de vezhno plazhilo , premagavzam obljubljeno , sadobim. Amen. XIV. dan maiiga ferpana. t Sveli Janes Gvalbert minili. e . r ^*3veti Janes Gvalbert je bil rojen v’ Florenzi. Njegov ozhe je bil flab kriftjan in neufmiljen vojfhal«. Ravno po fvojim flabim duhu je fvo¬ jiga lina uzhil, ali bolje rezhi, fpazhil. Ka¬ der je Janes bil odraftel ; ga je ozhe hudobno napravljal ob perloshnofti umorili fovrashni- ka, kteri je bil eniga njegove shlahte ubil. 94 Mladenizh Janes je fvojirnu flabimu ozhetu so- per sapoved boshjo obljubil fe nad fovrashni- I?am mafhevati, in je ta hudobni fklep smiraj ohranil v’ ferzu. Eniga dne je Janes v’ mefio fhel, in ravno v’ tefnim prodoru fvojiga fo- vrashnika frezhal, kar mezh isdere ga prebodi. Sovrashnik fe je predrafhil, pred njim poklek¬ nil , in ga ponishno prodi , de naj mu savoljo Jesufa odpudi: Ko ga je Janes vidil in flifhal tako ponishno prodti, mu je bersh savoljo Je¬ sufa odpudil, in v’ snamnje refnizhne fprave defnizo prijasno podal. To milodivo odpu- fhenje je bilo njegova frezha in sazhetik vezh- niga svelizhanja. Janes je potlej fhel v’ zer- kev f. Minijata molit, je pokleknil pred podo¬ bo krishaniga Jesufa, in premifhljeval ,njego- vo veliko ljubesen, is klere je prodi in umeri sa hude fovrashnike ; v’ tim premifhljevanji fe je njegova dufha vnela, in je terdno ob¬ ljubil vfe dni fvojiga shivljenja Jesufu flushiti. Shel je domu , in kakor hitro je samogel , je vfe sapudil , in fhel v' kidfhler fvetiga Mini¬ jata. Klezhe je apata prodi , de naj ga med fvoje minihe vsame. Apat ga je dobro posnal, de ni nizh prida zhloveka 5 salo mu je na rav- nod odrekel. Janes je le profil, in toliko nad- leshno prodi , de je bi! uflifhan. Ko je nje¬ gov ozhe to svedil , fe je vef rasferdil . in je v’ klofhter hitel, de bi fvojiga lina domu vsel; pa Janes fe ni hotel ozhetu perkasati. Ozhe, fhe huje rasshaljen, je miniham vfe hudo sa- shugal , ako bodo dna obdershali, in je do- — 9 5 — mu fhel. Minihi fo bili v’ velizim ftrahu, ker fo ga hudobniga in neufmiljeniga fposnali: pa Bog je dal, de je hitro bil potolashen , in je tudi v’ to dovolil. Sveti Janes, slo vefel Idofhterfkiga shiv- ljenja, in Ilanoviten na Gofpodovim potu, je hitro dofegel kerfhanfko popolnamaft. Nar ponishnifhi, pokornifhi in sveftejfhi je bil ; vfim, tudi ftarim bogabojezhim miniham , je bil v’ sgled popolnamalti. Zhes nekaj let je f’ pobosbnim tovarshem fhel famotnifhiga mefta ifkat. Nafhel ga je v’ Valombrosi ali Senizh- ni dolini. V’ tej ljubi famoti je menil in she- lel vlirnu fvetu nesnan oftsli ; pa ni bilo tako , njegovo fvcto shivljenje je bilo rasodeto . in je fhiroko flovelo. Ne malo pokore sheljnih fe mu je perdrushilo, in fo per njem v’ oj- ftrim pokorjenji mirno shiveli. Ti fo ga fvoji- ga apata isvolili , in fo s’ njim v’ savesi ljubes- njiviga miru Bogu dopadljivo flushili. Sveti Janes , njih duhovni o z, h e , jih je ognjeno opo- minjeval bogabojezhe shiveli, in jim je fam f fvetim slavljenjem f ve til. Uzhen fizer ni bil slo , pa bil je poln ljubesni do Boga in do blishnjiga ; torej jim je vedil ’dofli in vifoko go¬ voriti od vfiga dobriga. Bil je radovoljno u- bog •, lahko bi bil obogatel, pa bogaftva ni ho¬ tel , ker je vedil, de bogati minihi ne shive po fvojirn poklizu. Sosidal je vezh klofhtrov, pa v vlih je fkerbel duha ubofhtva ohraniti. Dve pergodbi prizhujete od tiga. Bogatin je bil v eniga njegovih klofhtrov vset, kteri je vfe — 96 — fvoje premoshenje klofhtru sapuftil. Sveti Ja¬ nes , to svediti , je premoshenju fe odpovedal , in pifmo pretergal. Enkrat je fhel ogledovat klofhter, kteriga je bil umnimu minihu fosidati ukasal. Ko tje pride ; ga vidi bolj kraljevi hifhi ko klofhtru podobniga , in fe pravizhno rasferdi. Ob novim klofhtru je vodiza tekla. K’ nje fe je obernil , ozbi v’ nebo povsdignil, in Boga verno profil rekozh: „Vfigamogozhni Gofpod ! flori, de ta majhna vodiza ta klofh¬ ter podere.“ Bog ga je uflifhal: vodiza je per tej prizhi ftrafhno sraflla, klofhter naglo fpod- jedla in poderla. Ne le liga, tudi dofti dru- sih zhudeshev je od Boga fprofil, hteri fo ga flovezbiga delali. Mogozbni, kralji, papeshi fo ga vifoko zhaftili, pa vfo zhaft je fovrashil ; bolj ko fo ga zhaflili, bolj fe je ponisheval. Sveti Janes, sveft flushabnik boshji, je nevar¬ no sbolel v’ Pafinjanu bliso mefta Florenze , in ondi je v’ Gofpodu mirno safpal v’ letu 1037. * N a n k. Kdor Jovras/inikam odpujti , Jebi pomaga. Sveti Janes je prej poflufhal fvojiga ne- ufmiljeniga ozheta, in mu obljubil fovrashni- ka umoriti ; pa profhen od njega v’ Jesufovim imenu, mu je bersh odpuftil. To miloftivo in popolnama odpufhenje mu je od Boga fofebne gnade fprofilo, in je velik fvetnik portal ; to odpufhenje je bolj njemu ko unimu v’ prid bi- lo. Tebi, o kriftjan! bo ravno tako. Zhe ne odpuftifh, ti bo ta terdoba fhkodovala; zhe odpuftifh, bofh miloft dofegel, kakor je Jesuf obljubil : ,.OdpuJtile , in vam bo odpufhe- no.“ Luk. 6, 07. Zhe, kader koli li rassha- Ijen, savoljo Boga odpuftifh; ti bo tvoja mi¬ loft fprolila gnado prave pokore in odpufhe- nje grehov. Sainore vezhi dobizhik biti od tiga ? Sveti Janes Krisoftom je, dokler je fhe mafhnik bil v’ Antijohii , od dolshnofti fovrash- nikam odpufhati tako le govoril : „Pred ma¬ lo zhafam je to mefto f’ fvojo nepokorfhino tako liudo zefarja Teodosija rasshalilo, de je z e far fklenil vfe meftnjane pomoriti. Po viim meftu je bil velik jok in ftrah, kakor farni vefte. Ako bi bil takrat zefarjev flushabnik med vaf prifhel, in vam rekel: Vli fte lizer fmerti vredni , vender vam bo zefar hudo ne¬ pokorfhino dobrotljivo fpregledal, ako vi Tvo¬ jim fovrashnikam is ferza odpuftite; kaj ne, vli bi bili radi ubogali, in bi fe mu bili tu¬ di lepo sahvalili ? Ne zefar, ampak vligamo- gozbni Bog po Jesufu Kriftufu vam osnanuje: Eden drusimu odpuftite, in bo tudi vam od- pufheno. Ne bofte li ubogali ?“ Prav je ta fveti ozhak govoril, in to naj vfak premifli, de blishnimu odpufti ; ako ne , je fovrashnik fvoje dufhe. Kdor nozhe odpufti ti, kako fme profiti ; „Odpufti nam nafhe dolge , kakor mi odpufhamo fvojim fovrashnikam ?“ Zhe ne od¬ pufti , in tako profi, li profi fam obfojenje ; -ga¬ zile pa odpufti, naj upno profi, in bo miiolt dofegel. Popolnoma odpufhenje is ljubesni do Bo¬ ga ti ne fproli farno milofti , temuzh ti da tu¬ di ferza mir. Jesa te dela nepokojniga in ne- perpravljeniga Bogu flusbiti ; refnizhna fprava tolashi fovrashnika in tvojo dufho. Zhe ne odpuftifh, in fe nad fovrashnikam mafhujefh; ga fhe huje rasferdifh, ne le on, tudi njego¬ va shlahta in njegovi prijatli te bodo zhertili in preganjali. Vfe te britkofti fi nakopavafh, ako nozhefh odpuitili ; potlej bofh hudo po¬ korjen od pravizhniga Boga, kakor je Jesuf govoril : Ravno tako bo tudi moj nebefhki Ozke vam Jtoril , ako ne bojte odpu/iili vfa- hteri fvojimu bratu is ferza.'' Mat. 18, 35 . Odpufli fvojimu blishnimu savoljo Boga ; tako bofh miloft prejel, fvojiga blishniga perdobil, in pokojno shivel. Molitev. O Bog! vem in fposnam dolshnolt vfim fovrashnikam odpuftiti, tudi , de je to v’ moj dobizhik ; vender fim terdiga in neufmiljeni- ga ferza. Moj napuh je te terdobe kriv 5 fle- herna majhna kriviza, neprijetna befeda, tu¬ di prasne rezhi me rasshalijo, in mi branijo odpuftiti. Jeft, tvoj velik dolshnik, per tebi milofti ifhem, fvojim bratam pa nozhem od¬ puftiti? Jeft, revni zhlovek , fvojim bratam odpuftiti nozhem, in tebe, vfigamogozhniga Go- 99 fpoda, odpufhenja prolim ? Sdaj vprizho tebe in is ljubesni do tebe terdno obljubim vfim fvojim fovrashnikam odpuftiti, in od perlosh- nofti hozhem fvojo dobrovoljnoft s’ deli fkaso- vati. Pomagaj mi f’ fvojo gnado refnizhno fpol- niti, kar fim sdaj terdno obljubil, de bom tu¬ di jeft milofti delesben. O fveti Janes, ki fi fvojimu fovrashniku savoljo Ješufa popolnama odpuftil, profi tudi meni enako dobro voljo , de vlim fovrashnikam dobro sa hudo vrazhu- jem , in miloft sadobim. Amen. XV. elan maliga ferpana. t Sveti Henrik zefar. & . o *o»veh Henrik je bil rojen v’ mali terdnjavi Abundi bliso Donave v’ letu 977. Sveti Volf- gang je bil njegov uzhenik, in fe lahko ve, kako fkerbno ga je v’ kerfhanllvu uzhil , pa tudi Henrik ga je fkerbno poflufhal in ubo¬ gal : bil je Bogu pokoren ; savoljo njega je Ivete nauke poflufhal in nedolshno shivel. Sve¬ ti Henrik je bil nar prej veliki vajvoda Parfki- g«, po fmerti zefarja Otona UL pa je bil fhe- ki dan roshniga zveta v’ letu 1002 zefar isvo- ljen. Bil je fvet, sato mu je Bog dal fveto sheno , zefarizo Kunegundo. Oba fta fkerbno flushila Bogu, eden drusiga fveto ljubila, in ko 7 * lOO brat in feftra do fmerti shivela. Defiravno je bil zefar f. Henrik vef dober, ufmiljen, pra- vizhen ; je vender veliko teshav in nadlog imel. V’ Lombardii in na Nemfhkim fe je vezh mo- gozhnih soper njegovo p^avizhno oblaft vsdi- govalo ; pa s’ molitvijo in vojfko je vfe fovrash- nike premagal. Ne is lakomnih shelj zefarftvo rasfhiriti, ampak is potrebe fe je vojfkoval; sato je Bog bil s’ njim , in v’ vojfkni lili je an¬ gel ja varha in fvete marternike vidil poma- gavze. Menil je, in prav, de ga je Bog po- vifhal, de bi fvoje podloshne tioril frezhne ne le na fvetu, ampak tudi po fmerti. Svojim nameftnikam je slo perporozheval in ojftro sa- povedoval pravizo, in tudi fkerbel, de bi pra- vizhno ravnali; pogofto je obhajal fvoje deshe- le, in oprafheval in, ogledoval, ali oblaftniki in podloshni pravizhno shive. Slo je fkerbel fvete fhkofe poftavljati, de bi' vfi verni bogabo- jezhi in vekomaj frezhni bili. Svojo pobosh- no feftro je Shtcfanu Ogerfkimu kralju, v sakon dal, de bi bil od nje k’ fveti katolfhki veri fpreobernjen , kar fe je s’ boshjo pomozh- jo sgodilo. Veliko zerkev in klofhtrov je fosi- dal ali popravil. Tudi je skelel v’ klofhter iti Bogu pokojno flushit; pa pametno fo mu od- fvelovali, ker fo vedili, de bogabojezh zefar f’ fvojo mogozbno oblatijo veliko vezh dobriga dela . kakor ko bi pa v’ klofhtru shivel. Ref je to bilo : gorezhe je fkerbel sa Jesufovo vero in sa katolfhko zerkev , kakor de bi bil fbkof vli- ga zefarftva in vfiga fveta. Ne le njegove, tu- di druge deshele , fo bile polne njegovih dobrih sgledov in njegove dobrodelnolli. Ta fveti zefar je 54 let ftar, 14 dan ma- liga ferpana v’ letu 1024, mirno umeri. Vfi, blishni in daljni,, fo ga obshalovali. Njegovo fveto truplo je bilo zhaftito pokopano v’ zerkvi fvetih apolteljnov Petra in Pavla v’ mellu Bam¬ bergu. Silno veliko zhudeshev je Bog na nje¬ gove profhnje ftoril. Nauk. fSfak Jian ima fvoje krishe. Nevedni menijo, de fo bogatini, mogozh- ni, kralji, zefarji nar frezhnifhi na fvetu; de le kmeta, rokodela , revesha vfi krishi sade- vajo. To je smota, ker je refnizhno, de ima vlak lian fvoje krishe. Sveti zefar Henrik je bil mogozben in frezhen , vender ni imel ma¬ lo fkerbi, krishev in teshav. Mogel je sa vfe zefarltvo fkerbeti, in le to je lilno veliko in teshavno kerfhanfkimu zefarju , de bi vfe pra- vizhno bilo , in de bi pred pravizhnim boshjim fodnikam obllati mogel. Popifovanje shivlje- nja tiga fvetiga zefarja te lahko preprizha , de fo mu hude vojfke grenkoft in nepokoj napravile, de je v’ obilnolli vliga grenke dni imel savoljo mnogih velizih fkerbi. Ref, mo- gozhni fveta tudi imajo nadloge , in od fleher- niga je refnizhno, kar Job pravi: „Zhlovek od shene rojen malo zliafa shivi, in je j’ mno gimi nadlogami obdan. Job. i 4 5 1 • Porezhefh: „Je lahko ref, de ima vfak fvoje krishe ; pa nobeden jih nima toliko ko jeft.“ Ti odgovorim , de je morebiti tvoje terp- Ijenje le v’ tvojih miflih veliko, pa ne v’ ref- nizi. Morebiti fe ti le sdi, de vezh terpifh ko drugi, ker li premehak, terpljenje fovra- shifh, in shelifh tukaj v’ vlih dobrotah plava¬ ti , kar ni mogozhe. Ako bi ti poterpeshljiv bil, bi bili vfi tvoji krishi majhni. Glej ubosh- za sadovoljniga , glej uboshza nepoterpeshlji- viga: oba Ita uboshza, pa kako velik raslozhik je med njima! Glej dva kmeta na polji: eden per Tvojim teshkim delu vefelo poje, eden pa kolne; pervi ne zhuti fvojiga terpljenja, dru¬ gi ga ima zhes glavo prevezh. Taka je more¬ biti tudi tebi: terpifh, pa veliko terpifh, ker fi bres poterpeshljivofli 5 tedaj fi fam kriv fvo¬ jiga veliziga terpljenja. Je she navada per lju¬ deh , na fvetu, de eden drusimu blagor pra¬ vijo , ker drusih ljudi terpljenja ne vedo, in zhes fvoje memrajo. Naj bi tudi ref bilo, kar pravifh, de ti huje terpifh ko vil drugi ; kaj hozhefh f’ tem rezhi: „Bog je krivizhen kteri mi vezh kri- shev pofhilja ?“ Tiga ne miflifh, in ne govo- rifh; zhe tiga ne miflifh, sakaj ne poterpifh ? Ko bi fe bolnik potoshil : „Sdravnik mi je nar grenkeji sdravila dal; kaj bi mu ti odgovo¬ ri! ? Ti bi mu odgovoril : „Sdravnik she ve , kaj ti potrebujefh, vshivaj in molzhi.“ Rav- — io3 — no ta odgovor je tebi Ito nalafh. Bog vliga- vedni sdravnik ti daje nadloge, kakorfhne po- trebujefh, de fe poboljfhafh in fpokorifh; jem¬ lji jih in molzhi. Naj bo ref ali ne, de vezh terpifh ko drugi; Bogu fe podversi, sa Jesufam f’ teshkim krishem obloshen hodi, de ti bo po fmerti dobro. Modri ti ferzhnoft daje rekozh: „Vfe, kar fe ti pergodi, jemlji: prenefi bole- zhine, in v’ fvojirn ponishevanji poierpljenje imej: sakaj slato in frebro Je v’ ognji pofkn- fha, ljudje pa, kleri imajo (v’ nebefa) vseh bi¬ ti, v ’ pezhi ponishevanja.“ Sirah 2 , 4- 5. Molite v. O Bog! vfe tvoje fodbe fo milofl; in pra- viza : tepefh me savoljo grehov, in ogrenju- jefh mi fvet, de bi ga neumno ne ljubil. Dal li fvojiga Sina v’ fmert, defiravno fi veliko dopadenje nad njim imel: tudi meni is Iju- besni nadloge pofhiljafh, de bi Jesufu podo¬ ben bil. Jesuf, Marija, f. Josbef, apofteljni, marterniki in drugi fvetniki fo veliko terpeli, sakaj bi jeli, revni grefhnik, le fladkofti vsbi- val? Ne le jed, vfi Adamovi otrozi morajo nadloge terpeti, ker fo nadloge fpazhenimu zhloveku potrebne. Sposnarii fvojo grefhno ne- poterpeshljivoft; shal mi je, de fim bil tebi, fvojimu dobrimu Ozhetu, nepokoren; naj fe go¬ di tvoja fveta volja v’ vlim. Vfe nadloge bom is ljubesni do tebe v’ duhu pokore preterpel , de bofh mojo dufho od pogubljenja refhil. O fveti Henrik! ti fi veliko vezh fkerbi in teshav imel, pa fi bi! v’ vfih poterpeshljiv, in Bogu podvershen; fprofi tudi meni obilno gnado in ftanovitno poterpeshljivoft, de fi s’ njo vezhno plazhilo saflushim. Amen. XVI. dan maliga ferpana. 'Sveti Evjtazi fhkof, fprizhevaviz. ,Sveti Evftazi je bil rojen v’ medu Sidi v’ Panfilii. Bil je mozhen fteber katolfhke zerkve savoljo fofebne uzhenofli, terdne vere in fve- tiga shivljenja. Shivel je ob zhafu hudiga pre¬ ganjanja : vender le ni bal ozhitno shiveti, ka¬ kor fe kriftjanam fpodobi. Neverni oblaftniki To ga savoljo katolfhke vere ftrahovali, in tu¬ di martrali; pa pred njimi ozbitno je pove¬ dal fvojo vero, in ftanovitno ohranil: prav sa- to fe mu rezhe fprizhevaviz. Njegova fvetoft je bila vfim snana; salo fo ga verni mefta Bere- je sheleli in isvolili fvojiga fhkofa. Bil je ve- felje vfih bogabojezhih vernih, ktere je fkerb- no uzhii, in gorezhe uterdoval v’ katolfhki ve¬ ri , tudi je slo fkerbel sa fprcobernjenje fla- bih kriftjanov, smotenih krivoverzov in flepih nevernikov. Malo zhafa je bil fhkof v’ Bereji, ker fe je v’ letu 325 savoljo nadleshnofti vfe duhovfhine, vernih veliziga mefta Antijohije in — io5 —- ludi veliko fhkofov v’ lifto mefto mogel prefe¬ kti; ondi je velki fhkof bil. Te vifoke zhafti she prej ni bil velel, pa Bogu fe je vdal, in vfe je voljno poterpel. . Terpel je filno ve¬ liko savoljo krivoverzov, kterih je bilo dofti v’ mellu in okoli. Te poboljfhati je bila nje¬ gova gorezha fkerb, pa nilo ga hotli poflu- fhati. Kader je vidil, de s’ njimi nizh ne opravi, je pod brambo kerfhanlkiga zefarja Konfhtantina v’ meftu NizCni s’ drusimi fhkofi katolfhko vero v’ pervo fvetlobo poftavil, de bi fe verni ne molili , in krivoverzi obfojeni bili. Njegovo saflushenje per Bogu savoljo to- likaj fkerbi je bilo veliko ; pa krivoverzi fo ga fmertno fovrasbili , in mu nikdar nifo odpuflili. Satoshili fo ga per zefarji Konfhlanlinu svi- jazhno, in vfih perloshnofl: fo ifkali mu fhko- fillvo odvseli. Hudobni fo vfelej svijazlmi in lasbnjivi, slafti soper fvoje sopernike ; praviza in kriviza jim je eno, de le premagajo. Kaj fo fi krivoverzi isiniflili? Hudobno shenfko fo nauzhili, de naj fvetiga Evftazja gerdiga gre¬ ha obdolshi. in ji veliko plazhilo obljubili , ako bo na njene lasbi od fhkofije odftavljen. Govorila je pred velikim sboram, kakor je bila od krivoverzov nauzhena ; tudi je per- fegla, de jo je Evftazi sapeljal. Sveti fhkof je bil obfojen, in vseli fo mu fhkofijllvo. Bra¬ nil fizer je per zefarji Konfhantinu fvojo ne- dolshnofi; pa zefar, defiravno dober, mu ni verjel, in ga je v’ daljno deshelo poflal. Sve- timu Evftazju ni bilo mar sa laftno ime, pa — io6 — peklo ga je drusih pohujfhanje, ker ni moglo drugazhi biti, fe je podvergel , vfe nadloge vo¬ ljno poterpel, in sa fvoje hude fovrashnike mo¬ lil. V’ ptuji desheli je fkerbel fe zhedalje bolj pofvezhevati, tudi druge po mozhi uzhiti do fmerti, ktera je per Bogu shlahtna bila. Nedolshnoft fvetiga fhkofa Evftazja je bi¬ la potlej ozhitno rasodeta, kakor bo sdaj re- zheno. Hudobna shenfka, ktera ga je bila kri- vizhno satoshila, je bila od Boga f’ hudo in dolgo bolesnijo udarjena; veli jo je ftrafhno pekla, in fklenila je veliko ftorjeno krivizo po mozhi popraviti. Po domazhim zhloveku S je vezh mafhnikov profila, de naj je ob rezhe- ni uri pridejo obifkat. Kader fo per njej bi¬ li, je jokaje povedala fvojo veliko pregreho v’ Boga in v’ fvetiga fhkofa Evftazja. Tudi je perftavila: ,,Krivoverzi fo me v' to napravili, in rekli, de lash ni greh. Ref je bilo, de me je Evftazi sapeljal, pa ne ranki fveti fhkof, ampak drug zhlovek ravno liga imena. Na to fim perfegla, kakor fo me bili nauzhili; sdaj pa vem , de fim hudo grefhila, in profite Bo¬ ga, de mi odpufti.“ Nauk. Od fkrivniga govorjenja. Hudobna shenfka je svijazhno in lashnji- vo govorila soper fvetiga fhkofa Evftazja, ka¬ kor fo jo bili krivoverzi nauzhili. V’ Tvojim 107 ferzu je od drusiga Evflazja miflila , pred sbo- ram pa je v’ tiga basala, in f’ to svijazho je iilno veliko krivizo ftorila, ktero je potlej povedala in obshalovala. Ljubi moj! varuj fe fkrivniga svijazhniga govorjenja. Zhe navad¬ ne befede drugazhi umefh, svijazhno rasla- gafh, drugazhi miflifh, kakor govorifh; nifi nedolshen. Ako bi ljudje taki bili; bi fe vfe zhlovefhtvo smefhalo, bi bile velike smote in krivize, bi nobeden ne redil , kaj befede po¬ menijo. Dolshnoft je refnizo govoriti, pa tudi per- krivati jo, ako ljubesen sapove. Grefhnik fpo- vedniku, otrok ftarfhem , flushabnik gofpo- darju, hudodelnik fodniku morajo refnizo go¬ voriti ; pa tudi lahko vedo, kaj jim gre pra¬ viti , kaj pa ne. Ravno tako morajo ljudje vediti, kako in kaj naj eden drusimu govore. Perpufheno, modro in tudi potrebno je vzha- fi kaj perkriti, de fe prepira, jese, opravlja¬ nja ali drusiga hudiga ne napravi, farno zhe je le refnizhno, kar fe govori. Rako morafh govoriti, kader ljudje shele od tebe svediti, kar rasodeti ne fmefh ? Tako odgovori: j?Ti- ga ne povem, ali tiga ti ni treba vediti,“ ali kako drugazhi po okolifhinah. Nekaj sgledov is fvetiga pifma te bo mo- drofti uzhilo. Abrahamu je Bog sapovedal, de naj mu fvojiga fina Isaka daruje. Abraham bersh uboga, in gre s’ njim na goro. Isak po- prafha: „Ozhe ! tukaj je ogenj in dreva , kje je pa dar ?“ Abraham mu je odgovoril: ,,Bog — io8 — fi ga bo prefkerbel, moj fin!“ I. Mojs. 22, 7. 8. Abraham je upal , de bo lsak ohranjen; sato je fploh govoril, de bi ga prej bres vfiga pri¬ da ne shalil. Savel je fhel sgubljenih ofliz fvo- jiga ozheta ifkat, je fhel k’ preroku Sainve- lu, kteri mu je povedal, de fo oflize she naj¬ dene , in ga je tudi Israelfkiga kralja pomasal. Ko nasaj gre , ga Savlov Jftriz vprafha : „Kaj ti je Samvel rekel ? ,£ Odgovori: ..De fo oflize najdeneod kraljeftva pa mu ni nizh pravil, ker ni bilo perloshno fhe od liga govorili. I. kralj. 10. Samvelu preroku je Bog sapove- dal mladenzha Davida namelti nepokorniga Savla pomasati kralja. Modri Samvel je te¬ le feboj vsel, in fhel Gofpodu darovat, in je Davida na fkrivnim pomasal. I. kralj. 16. Pre¬ mini te sglede ali pofnemke , de fe modrofli nauzhifh, refnizo govorifh, pa jo tudi pamet¬ no perkrivafh, de hudiga ne napravifh bres potrebe. Zhe fi hozhefh tih naukov po volji bosh- ji poflushiti : ljubi refnizo, ljubi blishnjiga, bodi moder. Zhe ljubifh refnizo, ne bofh od nje nikdar odftopil; zhe ljubifh blishnjiga, ga ne bofh svijazhno sapeljal, tudi ne krivizhno perkrival ; zhe fi moder, bofh vfe obrazhal po refnizi in ljubesni. Obilni nauki bi ti nizh ne pomagali, ako bi ti bil bres ljubesni in modrofti. 109 Molitev. O Bog, vezhna refniza in modroft! do¬ deli meni, fvojimu nevernimu flushabniku , refnizhno in modro govoriti. Ako lashnjivo govorim, zhe tudi bres vfe blishnjiga fhkode, v’ te grefhim ; ako refnizo, pa ne perloshno , govorim, veliko hudiga labko napravim ; ako fim v’ fvojim govorjenji prekanjen in svijazhen, fi ti vfiga liga pravizhni mafhevaviz. Vem, je zhaf molzhati ali govoriti, je zbaf odkri¬ to ali perkrito govoriti; pa to mora biti po ljubesni in modrolli, ne pa po rasumnofti me¬ ta. To vem, pa vfe to po okolifhinah rasfo- diti je treba velike modrolli, ktero ti fam sa- morefh dati. Daj mi jo , o ufmiljeni Gofpod! de fe bom vedil po tvoji fveti volji sadersha- ti. Varuj me koga pofhkodovati, pa daj mi tudi poterpeshljivoll, kakorfhno li fvetimu Ev- Hazju dal, vfe kri vize voljno preterpeti, in sa nadleshne sopernike is ferza profiti, de jeft m oni od tebe miloft sadobimo. Amen. XVII. dan maliga ferpana. Ji ve ti stlekji ali sile fh. j^veti Alekfi ali Alefh je bil edini fin Evfemi- jana, veliziga fvetovavza zefarja v’ Rimu. Nje- no gov ozhe je bil shlahten iti filno bogat Gofpod, in verh tega neisrezheno ufmiljen do ubosih. Vfak dan fo bile v’ njegovi hifhi tri mise sa reveshe pogernjene, in deliravno je tri fto Tvo¬ jih fiushabnikov imel, jim je le vender fam tlregel per jedi. Torej ga je vfe ljudftvo slo zhaftilo. Tako dober in ufmiljen ozhe, fe ve, je tudi Alekfja, fvojiga ediniga fina mozhno ljubil, in fkerbno redil; pa bogaftvo , meh- ( ke oblazhila, dobre jedila, obilna ftreshba , in kar koli bi samoglo flabimu zhloveku fhkod- ljivo biti, Alekfju ni dopadlo. Ljubesen do Boga je njegovo ferze od posemeljfkih fiad- noft odvernila, in le toliko je zhafne dobro¬ te ženil, de bi fi s’ njimi kedaj vezhne dobro¬ te v’ nebelih perdobil. Sato ga je le premifh- Ijevanje rasodetih refniz , molitev , famota, polt, ponishnoft, zhiftolt, boshje zhefhenje, in kar je boshjiga, vefelilo, in vfe fvoje pre- moshenje je shelel Bogu v’ zhafl: oberniti. 1» ljubesni do Boga je hotel nesavesan oliati ; pa ftarfhi fo ga slo nadleshno v’ sakon filili, in fo mu sa bogato nevelto fkerbeli. Pokorni Alekfi fe je dal pofiliti, in porozhiti s’ devizo, ki ji je bilo Sabina ime. Ali pervo nozh po poroki ji Alekfi natakne fvoj perltan, in da tu¬ di fvoj paf rekozh: ..Imej oboje v’ moj fpo- min, in Bog bodi med nama, dokler bo nje¬ gova fveta volja, 4 * vsame denarjev feboj, in gre fkrivaj ponozhi od doma. Prepelje fe po mo¬ rji v’ daljno deshelo , v’ Laodizejo , in od tod gre v’ Edefo v’ Mesopotamii. V’ Edefi je fvoje 111 lepe oblazhila s’ berafhkimi zunjami premenil, in denarje , kar mu jih je bilo fhe oftalo, med berazhe rasdelil, in de bi bil v’ popolnim sa- tajevanji shivel, je fam med berazhe pred zer- kev Marije devize fe vfedel , in ubogajme pro¬ fil. Malo mu je bilo treba, in .kar je vezh dobil od ufmiljenih ljudi, kakor je potreboval, je reveshem dal. Molil je vedno , in le na go¬ lih tleh , vezhi del fhe pod milim neham fpal. Starfhi in nevefta fo bili njegoviga nagli- ga odhoda slo shaloftni; fkerbno fo po njem oprafhevali, na vfe kraje pifali, in pofhiljali ga ifkat; pa ni ga bilo mozh najti. Poflani od ftarfhev fo fizer tudi v’ Edefo prifhli, in Alekfi jih je dobro posnal ; pa oni ga nifo fposnali, ker fe je od veliziga polla in pokor- jenja vef bil fpremenil. Ubogajme jih je pro¬ fil, in je Boga hvalil, de ga je vredniga fto- ril od tiftih kaj dobiti, kteri jedo kruh njego¬ viga ozheta; pa kdo je miflil , de je bogati Alekfi sdaj bertozh ? Ko poflani od vfih krajev domu pridejo, in povedo, de od njega nizh nifo svedili, je llarfhe velika shalolt obfbla. Mati fi je flabo poiteljo isbrala, in rekla: ••iNizh bolje naj meni ne bo, kakor je mojimu finu, ki je romar v’ plujih deshelah.‘ £ JNeve- fta je vefele oblazhila v’ shaloilne fpremenila, 'n rekla : „Kakor gerliza v’ fotefki sbaloftno gruli, tako hozhem tudi jeli vfe shive dni sha- lovati, zbe mi Bog fpet ne da mojiga mosha. <£ Ko fo kriltjani v’ Edefi fvetiga Alekfjs^ vi- dili, kako fveto de shivi, in ga ljubili in 112 zhaftili, mu je to bilo sopemo, in je fklenil drugam iti. Shel je na morje, in fe v’ drugo deshelo namenil. Pa mozhen vihar je barko bli- so mefta Rima sagnal , in ondi gre Alekfi na fuho. Srozhil fe je Bogu, fhel v’ Rim, in mi- flil: Bolje mi je biti v’ ozhetovi hifhi , de ni¬ kogar ne nadleshujem.“ She fedemnajft let ga ni bilo doma, sraven pa fhe je po berafhko oblezhen , od truda in terpljenja vef prepa¬ den ; torej ga ni nihzhe posnal. Po meftu gre¬ de frezha in fposna fvojiga ozheta, kteri je ravno f’ fvojimi flusbabniki domu fhel. Vfe kolti fo v’ njem trepetale, vender fe mu ni ra- sodel; perblishal fe mu je , in ga ponishno pro¬ fil: ,.Dobri Gofpod! ufmilite fe me revniga zhloveka, dajte mi malo proliora v’ fvoji hi¬ fhi, in pa le droblinize mi dovolite, ki s’ ra- fhe mise padajo; Bog vam bo to miloft obilno povernil , in vafhe, ki v’ nesnanih deshelah romajo, frezhno v’ vafho hifho perpeljal.“ Evfemijan , opomnjen fvojiga linii, ki po fve- tu hodi , fe ufmili, sapove fvojimu flushab- niku ga peljati v’ hifho, in mu pod fhtenga- mi kraj odkasati, kjer bo ftanoval. Evfemi¬ jan mu je dobre jedi f’ fvoje mise pofhiljal; pa Alekfi jih je drusim dajal, in le kaj pulti- ga febi perdershal, in kakor je bil poprej vajen , tudi sdaj v’ molitvi, v’ poftu in v’ dru- sih dobrih delih fvoje nar vezhi vefelje imel. Domazhi flushabniki fo fe ga fzhafama nave- lizhali, ga savidili, in sa norza imeli; va-nj fo pljuvali, f’ pomijami ga polivali in fhe n3 vezh hudiga mu persadjali. Pa fveti Alekli je vfe voljno poterpel. Nar teshe mu je bilo fe fvojim ftarfhem ne rasodeti , ker fo mu vedno perpovedovali kako jih je njih Alekli sapullil, in po fvetu fhel, in ker jih je veli¬ kokrat fiifhai sdihovati: „Ljubi Alekfi, ljubi Alekli! kedaj bofh she domu prifhel ? - ‘ Pa satajeval fe je na vfo mozh , de bi v pokor- jenji do fmerti shivel, iu je premagal. Brit- ko martro in podobo matere boshje je imel vedno per febi, to mu je delalo nar vezhi ve- felje na fvetu ; rad je hodil v’ zerkev , vfak prašnik fveto obhajilo prejel, in tako fedem- najft let v’ ozbelovi bifhi nesnan preshivel. Bog pa je Alekfja fvetu hotel rasosnanili, in mu she na fvetu veliko zhaft perpraviti. Eni- ga dne je papesh Inozenzi, pervi tega imena, boshjo fiushbo v’ zerkvi opravljal. Zefar in Evfemijan tudi fta bila v’ zerkvi, kar saflifhi- )° gl«f: ,,P ridite k meni, kteri fle trudni in oblosheni, in rasvefelil vaf bom." Kmalo po tem fpet : ,.Poifbite fvetnika boshjiga, in zha- ftite ga, de bo Rimu frezhe profil; v’ petek bo umeri.V’ petek je prifhlo filno veliko ljudftva v zerkev, in flifhali fo glaf: „V’ Ev- lemijanovi bifhi poifbite fvetnika.“ Zefar re¬ zke Evfemijanu: „Kaj tak nebefhki dar imafh h v fvoji bifhi, in mi nizh ne povefh ?" Od¬ govori mu : „Sam ne vem sa-nj." Slushab- ndtov eden mu rezhe: .,Dr'ug ne bo, ko be- razh pod fhtengami ; on je ko angel poler- peshljiv, shivi pa kakor kak npoftelj Kriftu- III. 8 fov.“ Gredo, in ga poifhejo, kar ga mert- viga najdejo. Njegovo oblizhje vidijo fvetlo , v’ njegovih rokah pifmo. v’ kterim je bilo sapifano njegovo ime , imena njegovih ftarfhev in njegove shene in pa vfe njegovo shivljenje. V’ hifho ga nefo, in fporozhe papeshu in ze- farju, de fo nafhli fvetnika. Papesh pride¬ jo , vsamejo pifmo , in ga na glaf bero. ,,Sa- pudil fim ozheta, maler, sheno in vfe, je bilo med drusim, sato de bi v mehkobi ne shivel.“ Vfe je na glaf jok sagnalo. Ozhetu je bilo omedleti. Mati pertezhe jokaje, pa¬ de na finii , ga ■ objemlje , kufhuje , f' folsami umiva njegovo oblizhje, in vpije: ..Moj fin, moj fin ! sakaj li mi to ftoril ? 0 koliko hudi- ga fi mogel v’ hifhi fvoje matere predati Shena sdihuje s’ milim glafam: „0 de nifim fvojimu duhu verjela, ki mi je smiram govo¬ ril : Ti fi moj Alekfi!“ Slushabniki tudi fo f’ folsami v’ ozheh klizali : ,,0 fvetnik boshji! odpufti nam, ki fino te sanizhevali, in prbfi Boga sa naf.“ Kmalo fe je po vfim medu to rasglafilo, in od vfih krajev je ljuddvo derlo vidit fvetnika. Zhudeshi fo fe po milodi bosh¬ ji godili. Zefar je hotel ljudftro raskropiti. denarje zelo je rekel na polje metali, de bi fe njegovo truplo moglo v’ zerkev prenedi; pa nihzhe fe ni perklonil pobirat, vfe je hot- lo le fvetnika vidi ti. S’ veliko filo fo ga pre- nefii v’ zerkev, kjer je fedem dni bil, de fo ga hodili zhadit, in fe mu v’ njegove profh- nje perporozhat. Ofmi dan je bilo njegovo fveto trupio na grizhkii Aventinu zhaftito po¬ kopano v’ letu 417. Na tiftim meftu fo pos- neje lepo zerkev fosidali fvetimu Bonifazju in fvetimu Alekfju v’ zhaft. Njegov fpomin je ne le v’ nafhih, ampak tudi v’ jutro vi h deshelah v ! zhafti. O kako zhaftitljivo je radovoljno ubofhtvo savoljo nebefhkiga kraljeftva! JV a n k. Pravizhnoji je lahko hres nenavadnih del. Sveti Alekfi je sapuftil fvojo sheno in fvo- je ftarfhe , hodil po fvelu. in potlej fedemnajft let nesnan shivel v' hifhi fvojig« ozheta, To je nenavadno, tudi neperpufheuo bres fofeb- niga boshjiga rasodenja. On, in tudi nekteri drugi fvetniki fo is boshjiga pokliza kaj fofeb- niga delali ; tebi ni treba. in ni dobro fofeb- niga ifkati, lemuzh ifhi , kar te boljfha, kar te s’ Bogam mozhneje sdrushi, in njegovo fve¬ to voljo svefto fpolnuj. Ako bi ti ravno ko fve¬ timu Pavlu vifoke fkrivnofti bile rasodete / bi sato ne bil fveteji. Nektere dufhe napol fve- te, napol famopafhne fo fe motile, in fe sa- peljale s’ ifka njem fofebnih rezhi : is napuha fo prehitro verjele, de je boshje rasodenje, kar je bilo fod njih smefhanih mifel. Slabo snamnje ie nad njimi. zhe fo nepotrebno od tiga go v orile, in f’ tem fe hvalile ; to govor¬ jenje jim je napravilo sanizhevanje ali hvalo 8 * drusih , oboje pa jim je nevarno bilo, ker ko¬ renine ponishnofti nifo imele. 7 'e tudi fo ifka- le ali ifhejo per Tvojih duhovnih fofebnih nau¬ kov, fo shelele ali shele Te od drusih lozhiti, fo menile ali menijo she shive v’ nebefa iti, defiravno sapoved boshjih , vlim potrebnih. ne fpolnujejo. Tim rez h e fveti Pavel: ,.Vafha Jhishba bodi po pameti Pumlj. 12, 1. Nizh fofebniga ne ifhi in ne delaj bre.s fveta fvojiga riavadniga modriga fpovednika, kteri ve, tvoje shivljenje, mozh tvojiga duha in telefa in okolifhine tvojiga ha mi. Zhe fe famovoljen is flepe gorezhofti kaj fofebniga lo- tifh 5 bofh morebiti naglo odftopil, tudi po¬ trebne dobre dela puftil , in tvoje poflednje bo huje od perviga. Ne ftavi popolnamafti kerfhanfke pravizhnofti v’ nenavadne dela, kte- re bodo morebiti s’ ojftroftjo potlazbile tvoje telo, ali s’ napuham fpridile tvojo dufho. Zhe ti tvoj navadni modri fpovednik sapove ali per- pufti kaj fofebniga delati, delaj to na fkriv- nim; zhe ne, bofh lahko padel v’ hudizhevo sadergo laftniga dopadenja ali napuha. Ne bodi zhuden v’ fvoji bogoflushnofli : Bog ti sapove po vlili njegovih sapovedih shi- veti; to je potrebno, to delaj. Potrebno ti je fvoje flabo telo pokoriti , vef evangeli to sapo- vedtije: pa fkerbi tudi fvojo dufho pokoriti. Rasujsdano telo fe vsdiguje soper dufho ; pa zhe je dufha polna boshjiga ftrahu, ga ferzh- no deva pod sapovedi. Zhe je tvoja dufha polna boshje mozhi; ne premaguje le nezhi- ftofti, jese , krivize in drusiga, temuzh od- jemlje tudi mozh fkufhnjavani , in vzhafi njih prihod ubrani. Zhe fe tvoja dufha Boga bo¬ ji; ubrani tvojim ozhem fkufhnjav pobirati, tvojim ufhefam hudih rezhi poflufhati, tvo¬ jim nogam v’ hude perloshnofti iti, in veliko manj imafh fkufhnjav. Zhe tvoja dufha hre¬ peni po nebefhkim kraljeftvu, ti bodo fkufh- njave manj nadleshne , in tudi nadleshne bofh premagoval. Shivi v’ boshjim ftrahu, šhivi po vfih sapovedih is ljubesni do Boga , in rav¬ no v’ tem je kerfhanfka pravizhnoft. Molitev. Moj Bog! jeft fim veden fushnik fvoje fpridene volje: pravizhnoft fi ismifhljujem, kakorfhna meni dopade, ne kakorfhno ti sa- povefh; sapovedane dobre dela opufham, ne- »apovedane opravljam , in ne fpolnim tvoje fvete volje, ker fvojiga dopadenja per vfim ifhem. Sim ko fvojovoljni otrok, delam rad, kar fi fam isvolim, pa nerad, kar ti sapove- dujerh$ vender fim fvojim ozhem pravizhen, 'n fe na fvojo ismifhljeno pravizhnoft sana- fham. O Gofpod! luzh tvoje gnade naj ras- podi mojo temo, de ne sajdem; ti me vodi po potu refnize , de fe ne pogubim. Sveti Alekfi! fprofi mi od ufmiljeniga Boga gnado vedniga satajevanja, pokorjenja in poterpesh- ljivofti , de boshjo voljo smiraj delam, fvoje nikoli, de fini reTnizhno pravizhen, in de bom vekomaj frezhen. Amen. XVIII. dan maliga ferpana. veti Kctrnil, duhovni ozhe ufmiljenih mi - nihov. 8 . veti Kamil, f’ p rim kam Lelis , je bil rojen v’ Abruzi na Napolitanfkim v’ letu i55o. Bil je od Tvojih llarThev po kerfhanfko srejen, pa malo zhafa jim je pokoren bil, kader je bil odraftel, je po Tvojim hudim poshelenji shivel v’ Tlakih drushbah in v’ greThnim ve- Telji. Radovoljno Te je v’ ToklaThki ftan po¬ dal, ne is ljubesni do Tvojiga kralja, kar bi bilo hvale vredno, temuzh de bi TamopaThno shivel lNjegovo nar vezhi veTelje je bilo igra¬ ti , vTe nozhi je bii per kvartah ali per dru- sih igrah ; per tih je veliko zhaTa in denarja sapravil , in po navadi igravzov ftraThno pre¬ klinjal. Shivel je bres vTiga boshjiga tlrahu in bres vliga kerThanftva. Pa uhniljerii Bog, kteri samore , kader koli hozhe, nar terdo- vratniThi greThnike Tpreoberniti, ga je T’ Tvo¬ jo miloftjo obiTkal, mu v Terze vlil veliko so- pernoft nad vlim greThnim veieljem in ne$a- popadljivo dopadenje do vliga dobriga. iNj e ' govo Tpieohernjenje ni bilo pozhaTno, kakor Bog navadno grefhnike fpreobrazha, temuzh nanaglima in popolnama je bil fpreobernjen. To fe je sgcdilo ravno v' prašnik ozhifhevanja Marije ali fvezhnize. Pet in dvajfet let je ta¬ krat ftar bil. Sveti K a mil, s’ nebefhko fvetlobo in fiad- koftjo bres v liga fvojiga saflushenja, ko nekdaj Savel, naglo napolnjen, fe je fvetu in njego¬ vim sapeljivim dobrotam ferzhno odpovedal , v’ klofbter kapuzinarjev fhel, in ponishno profil, de naj ga med fe vsamejo. Uflifhan je bil, pa huda rana na nogi ga je permora- la is klofhlra iti. vender ni odllopil od fvoji¬ ga terdniga fklepa vfe lvoje dni Bogu s vedo flushiti. V’ Rim je fhel v’ bolnifhnizo bolni- kam ftrezh. Svojim bolnim bratam je svefto, ponishno, poterpeshljivo in ljubesnjivo ftre- gel ko Jesufu. Rad bi bil tudi dufham tvo¬ jih bolnih bratov obilno pomagal. / Toraj ga, deliravno je she 3o let ftar bil. ni bilo fram s majhnimi otrozi v’ fholo hoditi, in fe uzhi- h* Uzhil fe je pridno . pa tudi bolnikam je fkerbno ftregel. Vfi fo fe nad njim zbudili, m Boga hvalili savoljo njegove fofebne po- boshnofti. Oblaftniki fo ga nagovarjali in fi- bli mafhnikovo pofvezhenje prejeti, de bi bolnikam obilnifhi pomagal. Podvergel fe \e njih volji, in fhe popolnifhi je potlej shivei. ' v le je bil vfim: nar nezhednifhi opravila je v ftreshbo bolnikov ljubesnjivo opravljal, njih vfih radovoljni flushabnik je bil , f’ fvetimi sakramenti jih je ofkerboval, in ob njih sad- 120 nji uri jim srefto pomagal. Ljubesnjiva po- mozh fvetiga Kamila do bolnikov je vfim do- padia, in vnemali fo fe po njegovim sgledu delati. K’ njemu fo fe perdrushevali, on pa jih je ljubesnjivo [prejemal. Tako je poftavil bratovfhino ufmiljenih minihov v’ ftreshbo vfib, tudi kushnih bolnikov. ']'o je papesh Sikfl. V. v’ letu i 586 poterdil. Sveti Kamil je kma- lo imel lepo perloshnoft fvojo gorezho ljube- sen fkasovati. V’ Rimu in v’ Noli je filno hu¬ da kushna kolesen vrtala. Svoje shivljenje je rad poftavil sa fvoje bolne brate; ni fe fmer- ti bal, ternuzh shelel je v’ njih ftreshbi umre¬ ti. Po njem fo vfi njegovi 'ufmiljeni tovarfhi bili. Tudi je f’ fvojimi profhnjami vezli bol¬ nikov naglo osdravil, ker mu je vligamogozh- ni Bog dal zhudeshe delati. Drugim je rad pomagal is kolesni, fvoje kolesni pa je poter- peshljivo terpel. Defet let ga je filno hudo po nogah tergalo , fhliridefet let je hudo ra¬ no na nogi imel ; pa te in druge kolesni je dobrote imenoval, prifhel je zhaf veliziga p!a- zhila, ki mu ga je Bog namenil. Od vedniga terpljenja , ojftriga pokorjenja, dolsiga bole¬ hanja in ftarofti vef oflabljen, je fvojo fmert bliso previdil , in fe fkerbno perpravljal frezh- no umreti. Kader je bliso fr n er ti bil, ni mo¬ gel drusiga moliti, ko Jesufa in Marijo na pornozh klizati, ker je -bil poln upanja v’ sa- flushenje Jesufovo in v’ pornozh Marije. Shli- ri in fhelldefet let ftar je mirno umeri i4- dan maliga ferpana v’ letu 1614. Tudi po fmerti je Bog na njegove profhnje veliko zhu- deshev ftoril. Nauk. Nizhemerno/t je vejelje mlazhnih dufh. Sveti Kamil je bil pred fvojim fpreober- njenjem vef salubljen v’ nizhemernofti fveta, le prasni pogovori, flaba drushba, fmeh, igre, pojedine, in kar je ta žiga, ga je vefelilo; po fpreobernjenji je bilo Bogu flushiti, moliti, u- zhiti , bolnikam ftrezhi, vfini v’ nebefa pomaga¬ ti njegovo vefelje. Ravno tako je f’ teboj. Zhe te Bog in boshje vefeli, fi poln fvete la¬ kote vfiga dobriga, in dobro delati je tvoje ve¬ felje ; zhe te fvet vefeli, ifhefh nizhemerno¬ fti, in ljubifh noroft. Ref je, kar modri go¬ vori: ., Norojt je norza vejelje.“ Prip. i 5 , 21. Vem, ne morefh neprenehama v’ delu, v terpljenji biti: ne le tvoje telo, tudi tvoja dufha potrebuje kratkiga zhafa. De fi dobre volje per pofhtenih prijatiih , in fe s’ njimi pogovarjafh od nedolshnih rezhi ; de vzhafi grefh fe fprehodit, ali na lov, ali kaj drusiga delafh : ne odrezhem , zhe je to farno na febi ,n po okolifhinnh nedolshno , tudi redko in kratko. To ti je perpufheno, in pomaga, de potlej fvoje pofhlene opravila pridnifbi delafh. Bog je ne le potrebne ftvari, ampak tudi krat- kozhafne ftvaril k’ lahkoti nafhiga telefa in du¬ ha: modri zhlovek ve te prav vshivati po volji 12 2 boshji, norez p* ne ve; modrimu je vfaka rezh v’ prid, neumnimu je vfe fhkodliivo, ker permere ne ve. Priden bodi v’ fvojii) pofhtenih delih, in ne pofnemaj lenih, kteri zhaf malopridno sa- pravljajo. Pridnifhi ko delafh, raji bofh de¬ lal , in bolj ti bo britko zhaf sapravljati; zhe fe ti ne ljubi delati, bofh komaj v’ lili, tudi v’ lili nerad in hepoterpesbljivo delal. Zhe te lenoba pod fe fpravi: li bofh dofti nepotreb¬ nega ismifhljeval, le prasne n o vize svediti in govorili bo tvoje vefelje; bofh veliko zhafa v’ flabi drushbi, v’ igrah, v’ drusih smotnjavah sapravil; bofh bres gorkote, bres duha mo¬ litve ; ne bofh vedil kaj od dolsiga zhafa po- zheti, vender fe ti ne bo ljubilo delati, moli¬ ti, fvetih bukev brati, premilhljevati in shi- veti kakor li Bog sapove. Kaj je rezhi od zhloveka, kteri fe ko metulj okoli vlazhi, ni¬ ma pridniga opravila, vfe kote ftnkne, vfe novi- ze sve ? Tak zhlovek je nar revnifhi, febi preteshak, in shaloftno shivi ; tudi ni dober krilljan. Pravifh: ,,Tudi pratik zhaf je zhloveku potreben.Ref je to , kakor je bilo sgoraj re- zheno , pa kakofhen ? Je li perpufhen kratik zhaf, vezli ur ali vef dan per rasujsdani drush¬ bi , per pijanzih biti ? Je li kriftjanu perpu- fheno od jutra do vezhera okrog hoditi bres vliga potrebniga opravka ? Je 3i nedolshno do polnozhi ali vfo nozb v’ plefu , v’ igrah, pe>‘ kvartah biti ? To je tvoji dufhi in tvojimu te- 125 lefu fhkodljivo. Kar ti pozhenjafh, je vezhi del ali farno na febi flabo, ali tvoji dufhi ne¬ varno, ali grefhno, ker nobene permere ne vefh. Ne le v’ delavnikih, tudi v prašnikih, nar bolj v’ prašnikih f’ to gerdo lenobo Boga shalifh , ker fveti zhaf in denar sapravljafh , ve¬ liko flabiga govorifh, in dofti drusiga hudiga delali) , ali sapovedaniga dobriga opufhafh. Povej , kteri fvetnik je shivel, kakor ti shi- vifh ? Nobeniga ne najdefh , de bi bil s’ ena¬ ko flabim ali prašnim shivljenjem v’ nebefa pri- fhel. Zhe tako shivifh, fi enak unim poftopa- zham, kteri fo na tergu bres dela dali, ljudi opravljali, le fmejali, in zhaf sapravljali. Te je gofpodar pofvaril rekozh: „/£«/ tukaj Jto- Jile vej' dan bres dela P Pojte tudi vi v' moj vinograd Mat. 20, 6. 7. Vfim lenim in ndazhnim dufham Bog ravno to govori. Zhe ubogafh , bofh plazbilo fvoje pridnofli prejel; zhe ne ubogafh, bofh prejel kar ienoba saflu- shi. Gofpod bo sapovedal : ,,Leniga hlapza ver- sile e’ unanjo temo Mat. 25 , 29. M o lite v. 0 moj Bog ! ti li mi sapovedal tebi flushi- t! ’. ii me obfodii delati in terpeti, moje shivl jen je hitro sginja : ko roshiza hm, ktera sjutraj lepo zvete. svezher ufahne: moji dnevi ko tezhaj hitro tezhejo ; kmalo pojdem v’ ne- ismerjeno vezhnoft, kjer bom vshival ali ter- P e l ? kar fi tukaj safjushim: vender malo fker- 124 bim, malopridno delam edino opravilo fvoji- ga svelizhanja. Oh! vem, ojllra fodba me zha- ka , ako dragi zhaf, ki mi je is fofebne milo- fti dan , sapravljam, in v’ fvoje pogubljenje obrazham; pa poboljfhati Te hozhem, pridno tebi flushiti, in s' dobrimi deli fe perpravlja- ti frezhno umreti. O fveti Kamil! ti li bil fre- zhen, ker li fe refnizhno poboljfhal in pot¬ lej Bogu amiraj flusbil : fprofi mi od ufmilje- niga Boga po Jesufu Kriftufu veliko in ftano- vitno fkerb fvojo dufho svelizhati , de kader bom fojen, miloft sadobim. XIX. dan maliga ferpana. t Sveti Vinzenzi Pavijan, duhovni ozhe uzheni- kov uboshzov. S!. S ,^ 9 veti Vinzenzi je bil rojen na Franzofkim v’ letu 1676. Njegovi ftarfhi fo bili ubogi in bogabojezhi, f’ poljfkim delam fo febe in otroke shivili. Kader je bil otrok Vinzenzi dvanajft let ftar , fo ga v’ blishnje mello Aks v’ fholo dali; uzhil fe je lahko, in je smiraj bogabojezhe shivel. Kader je bil odraftel, j e Boga gorezhe profil, de naj mu da njegovo fveto voljo fposnati. Bog mu je dal fofebno , vefelje do duhovfkiga ftanii; bil je pokoren, in v’ letu 1600 je mafhnikovo pofvezhevanje prejel. Pet let potlej fe je savoljo fofebniga opravila v’ Narbono namenil! pa na morji je med tolovaje prifhel , kteri fo ga v Afriko odpeljali , in fushnika prodali zhloveku, kte¬ ri je is gerdiga dobizhka od katolfhke vere odtlopil bil, in po turfhki veri shivel. Sve¬ ti mafhnik Vinzenzi fe je boshji naredbi pod- vergel, in je fvojimu gofpodarju svetlo flushil. Dober kriftjan je povfod dober. povfod lah¬ ko shivi, ker ti F poterpeshljivotljo tudi hude krishe polajfhuje. Gofpodinja, shena njego- viga gofpodarja , defiravno Turkinja, je fve- tiga Vinzenzja lepo ljubila, in rada poflufha- la od kerfhanfke vere govoriti; ta fveta lju- besnjiva vera ji je dopadla ; in napravljala je fvojiga rnosha s’ nadleshnimi profhnjami tur¬ fhki veri fe odpovedati , in v’ kerfhanfko de- shelo sbeshati. Gofpodar jo je ubogal ; vti trije fo fe zhes morje na Franzofko prepeljali, in potlej v' Piim f lili. Sveti Vinzenzi je od Ri¬ ma fpet fhel na Franzofko. S’ fvetain ras- fvetljeniga prijatla je fhel v’ hifho Ema n vela Gondila, veliziga oblaftnika kraljevih vojfknih bark, njegovih otrok uzhit. S’ sgledam in befedo je svetli flushabnik boshji viim doma- z.him veliko dobriga tloril : vender je shelel fhe vezh sa zhaft boshjo delati in terpeti. Dolgo je premifhljeval, kaj bi Bogu bolj vfhezh bi¬ lo; potlej je hifho sgoraj imenovaniga gofpo- , *l a sapuflil , fhel in hodil po desheli pripro- kih kmetov in ubogih uzhit. Veliko flepih krivoverzov in terdovratnih grefhnikov je s’ 126 boshjo pomozhjo fpreobernil. Vfi fo ga radi poflufhali, bogali, in ho fvojiga dobriga ozhe- ta ljubili, ker je perferzhno ljubesen do vfih imel, in fkerbel vfe svelizhati. Veliki oblaft- nik Emanvel Gondi ga je lepo profil , de bi oblojene budodelnike uzhil, per kterib je bi¬ la grosna nevednoft kerfhanfkih refirn. Sve¬ ti Vinzenzi je bil tiga slo vefel , je med nje fhel, je bil s’ njimi dober, ufmiljen , jih je trofhtal, uzhil , tako pri jasno s’ njimi de¬ lal , de fo fe mu njih terdovratne ferza vdale. Nekaj zhafa le je per njih bil, nekaj zbafa okoli hodil po desheli nevednih kmetov uzhit : ka¬ mor je prifhel , fe je obilen fad pokore in pra- vizhnofti vidii , ker fo ga vfi radi poflufhali. To ga je s’ velikim vefeljern napolnilo , ve¬ dno je Boga hvalil savoijo dobriga, ktero je nad fvojim blishnjim vidik Sato je fkerbel fve- to bratovfhino bogabojezhih duhovnov polla- viti, kterih namen bi bil kmete in uboge uzhi- ti. Bogabojezha gofpa imenovaniga Emanvela Gondita je s’ njegovim dovoljenjem fvetimu Vinzenzju in njegovim tovarfhem dala hifho in premoshenje febe in tovarfhe ofkerbeti. Do¬ bri verni fo tudi k’ timu dobrimu delu radi j pomagali. Papesh Urban Vlil. je v' letu i 632 to ljubesnjivo bratovfhino poterdil. Sveti Vinzenzi in njegovi dobri tovarfhi fo neprenehama uzhiii, slafti kmete in uboge; pa nikdar nifo od nobeniga vseli plazhila ali darila, ker fo od drugod ofkerbljeni bili, Sve- tiga V r inzenzja fo mogozhni in kralji slo zha- 127 — ftili, on pa fe je smiraj ponisheval, in ponish- noft perporozheval; le sa zhaft boshjo je fker- bel, sa vfe drugo ni nizh' maral. To je tudi duhovnim Tvojim tovarfhem perporozheval re- kozh: „Moji ljubi bratje! ljubimo Boga, in sa njegovo zbali neutrudama delajmo. Ni lju- besni v' zhloveku; zhe fe ljubesen v’ djanji ne rasodeva. Kaj pomaga nekoliko ali mlazhno ljubiti ? Ljubesen mora biti mozhna in ftano- vitna, de tudi v’ nadlogah in v” preganjanji ne opefha. Ljubesen je nar potrebnifhi: tu¬ di fofebne dela fo nevredne, zhe is nje ne is- hajajo.‘“ Od ljubesni je vedno govoril, ker je bil v’ ljubesni vnet; vnet pa je bil v ljubesni, ker je vedno premifhljeval Ijubesnjiviga Boga, ufmiljeniga odrefhenika, tudi ker je ftanovit- no molil, de bi Boga zhedalje bolj fposnovai iu ljubil. Veliko fpofhtovanje, ktero je do ra- sodete boshje befede imel. ga je napravilo , de je klezhe bral in fpremifhljeval fveto pifmo; to je tudi fvojim duhovnim perporozhal. To veliko fpofhtovanje in fkerbno premifhljeva- n je rasodeie boshje befede ga je napolnovalo f’ fofebno gorezhofljo. Ker je Boga s’ vfo du- fho ljubil, mu je bil v’ vfim pokoren; sa te¬ ga voljo je , -kadar ga je kaka velika nadloga sadela, is ferza djal: „Dobra n o viza je to, Bo¬ gu bodi hvala! Ljubesnjivo naf fkufba, zhe refnizhno va-nj upamo ali ne. Kar »nam Bog pofhilja, je gotovo dobro, naj fe nam she do¬ bro ali hudo sdi , zbe fe le njemu podvershe- mo j v popolnama pokorfhini je vfa nafha fve- tod in frezha sapopadena. 44 Ref, v’ malo be- fedah je vfa fvetoft: „vfc delati po volji boshji. 44 Is te velike ljubesni do Boga je blishnjiga per- ferzhno ljubil. Enkrat je bil od hudobniga zhloveka slo rasshaljen , pa is ferza je rekel: ,,Ako bi mi ta moj fovrashnik ozki isderl, bi ga vender ljubil, in mu dobro delal. 44 Le ter- peti savoljo Boga je bila njegova danovitna she- lja 5 veliko je terpel sa svelizhanje blishnjiga, in tudi v’ fvojim pogodim bolehanji, pa ni¬ koli fe ni lerpljenja navelizhal. Nekaj zhafa pred fmertjo ga je neki duhoven obifkal , in mu is nedolshniga ferza rekel i „Ozhe ! meni fe fmilite . ker imate filno hudo bolesen. 44 Sve¬ ti Vinzenzi mu je odgovoril : ..Kako ? ne more biti hudo, kar mi nebefhki Ozhe grefhniku pofhilja. Jed pravizhno terpim, Jesuf nar fve- teji je vezh terpel ko jed; naj fe godi njego¬ va fveta volja 4 ’ Ta fveti boshji flushabnik je bil poln refnizhne pokorfhine do Boga, sato je bil tudi poln poterpeshljivodi. Po vlih sa- povedih je shivel, in fveto umeri 84 let dar, v’ letu 1660. Veliko zhudeshev je Bog na nje¬ gove profhnje doril. Nauk. Savoljo koga in kako blishnjiga ljubiti. ¥ Sv.eti Vinzenzi je od ljubesni gorel, in is ljubesni veliko delal. Skoraj je nemogo- zhe verjeti, de je en fam zhlovek toliko samo- 129 gel; pa Ijubesni je vfe mogozhe, vfe lahko, vfe prijetno. O kriftjan! ljubi Boga is vfe (iufhe , in blisbnjiga ko febe savoljo Boga; pot¬ lej bofli tudi ti po njegovim sgledu sa boshjo zhaft in sa svelizhanje blishnjiga veliko delal. Ljubi blishnjiga savoljo Boga. Sapoveda- no je is vfe dufhe Boga ljubiti, fveto pifino to sapoveduje ; to je nar vezhi sapoved v’ po- ftavi. Jesuf je ogenj Ijubesni na fvet perne- fel, in hozhe, de bi vfi od nje goreli. On je prizheval od Ijubesni boshje do naf, in is Ijubesni do nafhih grefhnih dufh je na kri- shi umeri ; kako je mogozbe, de bi mi Bo¬ ga ne ljubili, kferi naf je prej ljubil, in naf fhe sdaj ljubi? Ravno is te Ijubesni do Boga ljubi blishnjiga ko febe, ker Bog to sapove; zli e blishniga ne ljubifh , tudi Boga ne Iju- bifh. Jesuf tako govori : ,,Ljubi Gofpoda Jvo- jiga Boga is vjiga fvojiga Jer za. Lela je nar vezhi in perva sapoved. Druga je tej enaka : Ljubi fvojiga blishnjiga ko febe. V , lelih dveh sapovedih je sapopadena vfa po- Jtava in preroki .“ Mal. 22, 3 7 — 40. Ne ljubifh Boga, zhe blishnjiga ne ljubifh, kakor Bog sapove. Nikar prehitro ne verjemi, de blishnjiga ljubifh. Ni vfaka lj unesen do blishnjiga zhi- ka, fveta, in Bogu prijetna. Zhe eniga lju¬ bifh, drusiga fovrashifh; zhe blishnjiga lju¬ bifh , ker je tvojim mefenim ozhem prijeten ali prijetna; zhe ljubifh, ker fi neumno ali natorno ljubljen; zhe blishnjiga ljubifh, ker 9 lil. tvoji lakomnofti, tvojimu napulili ali drusimu hudimu poshelenju ftreshe, ga ne ljubifh prav, ga ne ljubifh savoljo Boga. Kdor sa fvoje sve- lizhanje fkerbi , in blishnjimu pomaga enako frezho sadobiti 5 on ljubi blishnjiga ko febe sa¬ voljo Boga. Kdor sa fvojo dufho ne fkerbi, febe ne ljubi, in tudi blishnjiga ne more prav ljubiti. Ti kratki nauki te uzhe, zb e ljubifh blishnjiga po boshji sapovedi ali n*;. Zhe le telo fvojiga blishnjiga ljubifh , in zhe fi le njegovimu telefu ufmiijen. je pre¬ majhna , ali flaba tvoja ljubesen do njega. Po¬ magaj blishnjimu v’njegovih telefnih potrebah, pa fhe raji v’ dufhnih; zhe njegove dufhe ne ljubifh, ni verjeti, de bi njegovo telo prav ljubil. Tudi natorne dari mu dajaj is ljubesni do njegove dufhe savoljo Boga. Blishnji fe ti fmi- li, ako ga vidifh v’ telefnih nadlogah , pa mo¬ rebiti ga uzhifh fvoje brate svijazhno golufati, ali fe njegovi hudobii fmejafh: kako ga lju¬ bifh prav? JNikoli ne dovoli v’ njegove flabe shelje ; nikoli mu ne pomagaj grefhiti, temuzh brani po mozhi mu grefhiti. Kako bi ti fvo¬ jiga blishnjiga ljubil, ako bi mu pomagal v pekel? Premifli dobro, kako in sakaj blishnjiga ljubifh, de fe ne golufafh, temuzh de boshjo sapoved dopolnujefh. Molitev. O Jesuf! sapoved, she flarim osnanjena, in od tebe ponovljena, blishnjiga ko febe sa- voljo Boga ljubiti, je nar potrebnifhi; ven- der je fJabo dopolnovana: in fkornj sanizhe- vana. Ako fe po tvojih fvetih naukih pre- mifhljujem , fvoje mlazhno in krivizhno ferze fposnam. Prej fim menil, de blishnjiga sa- dofti in prav ljubim, ker nifim nobeniga fo- vrashil, ker fim dobrotnikom dobro vrazheval, ker fim telefu blishnjiga ufmiljen bil ; pa to je premalo ; tako fe tudi neverniki eden dru- siga ljubijo. Kaj bo s’ menoj , zhe oftanem mersliga ferza do tebe in do blishnjiga? O ljubesnjivi Gofpod ! daj mi po sgledu tvojiga flushabnika fveliga Vinzenzja sa svelizhanje , in sa vfe dobro fvojiga blishnjiga slo fkerbeti, ludi fovrashnikam dobro delati, de bom tvo¬ je ljubesni deleshen, in pridem v’ tvoje kra- ljeflvo. Amen. XX. dan maliga ferpana. t S. Hieronim Emilijan, duhovni ozhe sapufhe- nih otrok. . f C 5 veti Hieronim je bil rojen v’ Venedkah od slilabtnih in bogatih ftarfhev v’ letu 1481. Do fheftnajftiga leta je bil fvoji bogabojezhi ma¬ teri v vfim pokoren , pa tovarfhi fo ga sape- ; potlej ni hotel fvoje matere poflufhati, 9 * in je po fvojih sheljah shivel. Grehov, kteri fo tudi neumnimu fvetu ofludni, fe je fizer varoval, tode le is napuha, de hi od fveta sanizhevan ne bil; sa snotranjo pravizhnoft pa ni nizh maral. Ljudje fo ga hvalili, pa boshje hvale ni bil vreden. Isvolil radovoljno fi je foldafhki lian, in slo ferzhen vojfhak je bil. Ravno takrat je veliko fovrashnikov Venezha- nam vojfko napovedalo. Hieronim je bil po¬ glavar vojfhakov poltavljen. V’ terdnim bra- nifhi bliso meda Trevisa je bil od mozhne fo- vrashne vojfke obleshen ; mofhko in dolgo fe je branil, vender je bil premagan. Sovrash- niki fo ga v’ teshko shelesje vklenili, in v’ tem¬ no jezho vergli, kjer je dofti vfiga hudiga ter- pel. Ta velika zhafna nefrezha je bila sazhe- tik njegove vezhne frezhe. V’ temni jezhi je shaloflno premifhljeval fvoje flabo pretezheno shivljenje, vfako uro fi je bil fmerli fvefl, veft mu je nefrezhno fmert napovedovala. Ve¬ ra ga prej ni bila ukrotila, sdaj ga je fmertni Urah. Telefno in dufhno fmert je vedno imel pred ozhmi, v’ llrahu in v’ folsah je smiraj bil. To ga je gnalo Boga is ferza profiti, de bi mu milofl fkasal nevrednimi! grefhniku. Mo- gozhni pomozhnizi Marii fe je fofebno perpo- rozheval, de bi refhenje is jezhe in gnado po¬ kore po nji od Boga sadobil. Ufmiljena mati Marija mu je milofl fprofila: shelesje mu je is rok in nog odpadlo: duri jezhe fo fe mu od- perle, in neviden je fkosi fovrashno vojfko fhel v’ blishnje meflo Treviso. Se dobro ve, kako i33 de je bil vefel ; vef pot je Bogu in Marii hva¬ lo pel, tudi ferzhno voljo ponavljal fvoje shiv- ljenje poboljfhati. Bersh ko je v’ melto pri- fhel, je hitel v’ zerkev fe sahvalit; per altarji Marije devize je pudil teshko shelesje, ktero je bil v’ snamnje prejetiga refhenja Teboj vsel; potlej je fhel na ravnoft v’ Venedke. Nekako vef v’ drugiga zbloveka je bil po¬ novljen in prerojen. Rasfvetljeniga duhovni- ga ozheta fi je isbral , in ga v’ vfim bogal. Prej je bil vef pofveten in togoten, potlej vef bogabojezh in poterpeshljiv: dolgo je molil, ojdro fe podil, po berafhko fe oblazbil, in v’ vlim fpokorno shivel. V’ Venedkah je hu¬ da lakota takrat bila, po tej je kushna bolesen vdala. S’ bolniki je fvojo prodorno hifho na¬ polnil, s’ vlim jih ofkerbel, in ljubesnjivo jim dregel; kar je boljiga imel, je prodal sa bol¬ nim in revnim pomagati. Kader je ta bosbja fhiba odjenjala , je fveli Hieronim s’ boshjim fvetam fklenil revne in sapufhene otroke s’ vfim ofkerbeti. Najel je prodorne hifhe, te va -nje fpravljal, kjer fo vfo telefno in dufh- no dreshbo imeli. Njegova ufmiljena fkerb je vfim dopadla; nekteri bogabojezhi bogati- n > fo mu f’ fvojim premoshenjem obilno po¬ žgali , drugi is ljubesni do Boga fo fe mu podvergli v’ pomozh sapufhenih otrok. Ta¬ ko je v’ Venedkah in vezh drusih Lafhkih me- dih delal; potlej je obdal v’ Somafhki bliso meda Bergama, ondi je prodorno hifho sa sapufhene otroke in druge uboge fosidal. Ta I i34 fveta ljubesnjiva bratovfbina je bila od f. pa- pesha Pija V. poterjena. Sveti Hieronim je smiraj bil v’ delu, in terpljenji is gorezhe ljubesni do revnih otrok, drusih reveshev in grefhnikov, de bi vfi de¬ lavno , pofhteno in kerfhanfko shiveli. Tudi med kmete je hodil, jim delati pomagal, med delam jih uzhil, in k’ pokori opominjal. Kdor le pomifli njegov poprejfhnji gofpofki lian, in potlej njegovo radovoljno ponishevanje in ognjeno fkerb sa fvoje revne brate; lahko fposna, de je od neisrezhene ljubesni gorel. Bliso Somafhke je bil grizh in v’ njem pro¬ dorna jama. Va- njo je fhel k’ fmerti fe per- pravljat : premifhljeval in obshaloval je Tvoje poprejfhnje leta, fe ojdro pokoril, na terdi Tkali malo zbafa fpal, in v’ drusih fpokornih delih Ttanoviten bil. She vezh zhudeshev je pred in po Tmerti ftoril. Kakor je shivel, tako je hotel umreti , v’ delih ljubesni ; hitel je kushnim bolnikam pomagati, in njih tru¬ pla pokopaval ; kolesen fe ga je lotila , in V kushni bolesni, 56 let dar , je v’ letu i53/ fveto umeri. Nauk. Kako flina je prava /jiibcsen do blishnjiga. Sveti Hieronim je. bil poln velike ljubesni do blishnjiga savoljo Boga. Poprej je Tebi, »e Bogu, potlej je Bogu in blishnjimu shivel, sa i35 zhaft boshjo in sa svelizhanje blishnjiga neutru- dama delal. Krili ja n! ljubi Boga in blishnji¬ ga po njegovim sgledu; zhe Ijubifh, bofh s’ vfo mozhjo delal sa zhafi. boshjo in sa sveli¬ zhanje blishnjiga. Zhe li len, togoten, nevofh- Ijiv, krivizhen , svijazhen; kako samore v’ te¬ bi ljubesen biti? Sveti Pavel pravi: »Lju- besen je poierpeshljiva , je dobrotljiva ; lju¬ besen ni nevofhljiva , ne ravna napazhno, ni zhajii lakomna , ne ifhe , kar je njeniga , Je ne da rasdrashili, ne mifli hadiga , Je ne vefeli krivize, ampak refnize fe vefeli; vfe preterpeti , vfe veruje , vfe upa , vfe prenefe..“ I. Kor. i3, 4 — 7 . Skerbno premifhljuj befede fveliga Pavla , de fposnafh , zhe imalh pravo ljubesen ali ne. To ni majhna rezh, ker bo is tiga ali sveli- zhanje ali pa pogubljenje. Bodi mogozhen, moder, ufmiljen ; imej, kar li samorefh do- briga vifoziga, fofebniga ismifliti : vfe je ne¬ vredno in prašno bres ljubesni ; tudi vera, u- panje, molitev, fveti sakramenti ne pomagajo bres ljubesni; vii darovi fo prasni, ako ljube¬ sni ni. J. Kor. i3, 2 . 3. Kakofhna , vprafhafh , mora biti moja lju¬ besen do blishnjiga? Tvoja ljubesen do blish- n jiga naj bo, kakorfhno je popifoval fveti Pa- ' el. Drugazhna bili ne frne; zhe je drugazh- na, ni prava ljubesen. De refnizhno Ijubifh blishnjiga savoljo Boga , morafh s’ deli poka- sa l‘._ Bodi poterpeshljiv v’ nadlogah in v’ pre¬ ganjanji, zhe ravno hudo sa dobro prejemafh; raji preterpi hudo sa dobro, kakor de bi hu¬ do sa hudo povrazheval. Bodi dobrotljiv tu¬ di hudim fovrashnikam; pomagaj tudi nehva- leshnim, nobeniga krivizhno ne shali, po Tvo¬ ji mozhi bodi vfim ufmiljen. Ne bodi nevofh- ljiv, temuzh hvali Boga, kleri tvojimu blish- njimu dobrotljivo pomaga; bodi njegove fre- zhe vefel, kakor de bi tvoja bila ; bodi sha- lollen njegove nefrezhe , kakor de bi jo Tam terpel. Zhe ljubifh , ne ravnafh napazhno , ampak modro in ljubesnjivo, kakor te Tveli Duh uzhi. Zhe ljubifh, nifi vi Toki h, bode- zliih, prevsetnih befedi ; ampak Ti pravizhen s’ vfimi, in kakorfhniga te vfak potrebuje, de bi vfe svelizlial. Zhe ljubifh, Te ne napihu- jefh , ne ifhefh Tvoje zhafti, nobeniga ne sa- nizhujefh , ker miflifh, de Tj flabji od vfih; raji bi bil Tlushabnik Tvojih flushabnikov, ako bi jim f’ Tvojim ponishevanjem samogel v’ ne- befa pomagati. Zhe ljubifh, ne ifhefh fvo- jiga dobizhka , ampak le boshje zhafli in blish- njiga svelizhanja, torej raji fhkodo terpifh, kakor de bi blishnjimu v’ greh pomagal, ali ga krivizhno rasshalil. Ljubesen te uzhi ne mifliti hudiga od blishnjiga , in ga ne fodiii krivizhno , zhe nifi njegove ozhitne hudobije preprizhan. Zhe ga refnizhno ljubifh , ga is- govarjafh, ako pravizhno samorefh , zhe ne sa- morefh, fi njegovih flaboft is ljubesni shalollen, in mu pomagafh fe poboijfhali. Zhe blishnjiga ljubifh, fi vfelej njegoviga greha shalollen, i ' 1 njegovih dobrih del vefel, ker po Bogu miflifh, kteri hudo fovrashi, in dobro ljubi. Zhe bli¬ shnjiga ljubifh , vfe njegove flabofti preterpifh, ako je mogozbe bres boslijiga rasshaljenja; fe hudobno ne togotifh , temuzh ga is ufmiljenja uzhifh, ljubesnjivo fvarifh, in sa njegovo po- boljfhanje fkerbno rnolifb. Zhe blishnjiga lju¬ bifh, vfe raji verjamefh, kakor de bi fvojiga blishnjiga predersno hudo fodil , ali njegove nedolshne befede hudobno raslagal. Zhe lju¬ bifh, vfe upafh in preterpifh, to je, upafh od Boga fpreobernjenje fvojih flabih bratov, molifh sa-nje , 7.hakafh poterpefhljivo njih poboljfhanja , in fi veliko persadevafh sa njih fpreobernjenje , kakor ti Bog sapove. Premifhljuj fvoje ferze, befede in dela , de fposnafh, kakofhna ljubesen je tvoja do blishnjiga. To majhno raslaganje befedi fve- tiga Pavla, po kterim je fveti Duh govoril, ti samore nekaj fvetlobe dati. Profi Boga, de naj te s’ ljubesnijo napolni, pa profi gorezhe in flanovitno, de prejmefh fofebni dar ljubesni. Molile v. O Bog! ti fi sgoli ljubesen, in le ljubesen snpovedujefh, ker je v’ njej vfa pravizhnoft, v f a popolnamoft sapopadena. Le ljubesen vfe dela pofvezhuje, bres nje fo vfe dela prasne in bres saflushenja. Le ljubesen , ktera is ve¬ re dela, je sazhetik in konez vfiga dobriga 5 le ona me pelje v’ kraljeftvo vezhne ljubesni. 1 o je refnizhno , pa zhe premiflim snamnja i38 ljubesni do tebe in do blishnjiga , vidim , de vfa druga ljubesen v’ meni gofpoduje; mefe- na, lakomna, nezhifta ljubesen je mozhna v’ meni, in me vjeliga 'dershi. O Gofpod ! napolni me P fvojo ljubesnijo , de is nje vfe delam, in tebi dopadem. O fveti Hieronim! fprofi mi la ncbefhki ogenj fvelc ljubesni , de lim prerojen, gorim, delam po volji bo- s h ji in pridem v’ kraljeftvo vezhne ljubesni. Amen. XXI. dan maliga ferpana. t Sveli Viktor in lovarftii marlerniki. ,^veli Viktor in njegovi tovarfhi fo sa vero terpeli in umeiii ob zhafu neverniga ze farja Maklimijana. Ta flepi malikovavfki zefar fe je filno rasferdil, ker fo fe neverniki bolj in bolj v’ fveto katolfhko vero fpreobrazhali ; hotel je f’ krivizhno lilo zhaft fvojih lashnjivih bogov povifhevali. Po vfim zefarftvu , slafti pa na Franzofkim . je veliko kerfhanfke ker- vi prelil, mefla in vali s’ morijo napolnil. V’ letu 2i)0 je la neverni zefar v’ veliko permor- fko mefto Mafilijo ali Marfelj fhel kriftjanov morit, ako bi ne kotli malikov molili. Vfi verni fo fe slo bali , ker nifo vedili , zhe bo¬ do do konza flanovitni ali ne. V’ tiflim me- ftu je bil (Veli Viktor oblaftnik vojfhakov. Bil je Bogu, in savoljo njega tudi nevernimu ze- farju sveft. Dcliravno je bil velik gofpod , le vender nizh v’ fvet ni bil saljubljen , ampak le v’ nebefhko kraljeftvo. Prav' savoljo liga je ne le sa fvojo, ampak tudi sa fvojih bratov, dufhc fkerbel , in verne gorezhe opominjal in profil, de naj ferzhno umerjejo sa vero Jesufovo ; ponozhi zelo je po hifhah vernih hodil, in jim ferzhnoft dajal. Ravno tako je verne foldate lepo profil, de naj nikdar ma¬ likov ne molijo. Njegova gorezha fkerb ni mogla dolgo fkrila oftati. Neverniki fo vfe svedili , ga popadli, pred oblaftnika Avllerja in Evtibja peljali, in hudo satoshili, de so- per zefarja in bogove puntarfko uzbi. Ob¬ laftnika fta mu rekla: „Ti odpuftiva vfo to hu¬ dobijo, zhe nafbe bogove molifh.“ Tudi fta ga lepo nagovarjala, de naj uboga ; pa odgo¬ voril jima je: „Vafhi bogovi fo hudizbi, sa- nizbevanja , ne zbafti vredni; pokorfbina do zefarja me ne bo nikoli napravila, de bi Je- sufa sapuftil.“ Ta refnizlmi odgovor je pra¬ ven ftojezhe nevernike hudo rasferdil, gerdo, kar fo mogli, fo ga zaframovali in kleli; on pa jim ni nizh hudiga odgovoril , le obshalo- V «1 je njih flepolo. Oblaftnika fe nifta pre- dersnila fvetiga Viktorja umoriti . ker je bil vifoziga rodu in imenitne flushbe, temuzh ukasala fta ga do zefkrja gnali, kteri je takrat * ^ liftirn nieftu bil. S. Viktor je pred zefar- jem ravno tako ferzhno bogove sanizheval, in Jesufa povifheval. Zefar fe ni doki s’ njim menil, sapovedal ga je svesati, in po meku vlazhiti, dokler bi bil vef kervav in rasrne- farjen. Mekni pokopazhi fo ga po vfih uli- zah fpremljali, sanizhevali, blato in kamnje va-nj metali. Viiga kervaviga fo ga gnali pred poprejfhnja oblaknika, ktera fta ga fpet slo na¬ govarjala, de naj bogove moli. Pa fhe ferzhni- fhi ko poprej jima je odgovoril: „Nifim gre- fhil ne v’ zefarja , ne v’ zefarllvo, temuzh sve- fto Jim flushil ; kader mi je bilo sapovedano deshelo braniti, fim rad bogal ; tudi fim molil sa frezho fvojiga zefarja, neumnesh pa bi bil, ko bi fvojiga shivljenja ne dal sa nebefhko kraljekvo. Bolezbine, ktere fim sdaj savoljo Je¬ sufa terpel , me slo vefele, ker mi bodo pekel saperle, in nebefa odperle. Smert mi tai kra- fhna, ker me bo prefelila v’ vezhno shivljenje. Ne morem in nozhem praviga shiviga Boga sapukiti: in hudizhev moliti .“ Oblaknika ka mu ferdito rekla: „Molzhi, in nikar prašnih be- fedi ne govori, moli bogove, ali bofh krafhno umorjen.“ Odgovoril jima je : „IIozhem s’ djanjem fkasali, kar fim govoril ; vafhe bogo¬ ve sanizhujem , Jesufa molim , korita s’ me¬ noj , kar hozheta.“ Oblaknika nika vedila kaj od togote pozheti , pa prepirala ka fe med fe- boj, ker ga je eden tako, drugi drugazhi ho¬ tel umoriti. Na sadnje je Evtih odkopil, Av- ker pa oha! ; ta ga je sapovedal po vfim tele- fu neufmiljeno rasmefariti. Dokler je fveti Viktor v’tih bolezhinah bil, fe mu je Jesuf per- kasal, in rekel: „Jeft fim Jesuf; le ferzhen bodi, o Viktor ! jeli ti bom v’ tim vojfkovanji pomagal, in po premaganji veliko plazhilo dal v’ nebelih.“ Sveti Viktor je bil s’ velikim ve- feljem napolnjen, tako, de ni zhutil hudih bolezhin, glafno je hvalil Jesufa. Prej fo fe neverni flushabniki utrudili ga martrali, ko on terpeli. Oblaftnik je fvojim flushabnikam ukasal ga v’ jezho vrezhi, in trem foldatam ga varo¬ vati. Pa opolnozhi fo angeli is nebel v’ jezho prifhli, vfa jezha je bila v’ veliki fvetlobi, in duri jezhe fo fe farne odperle. Trije foldatje fo fe preftrafhili, potlej fvetiga Viktorja kle- zhe profili, de naj jih v’ pravi veri uzhi , in kerfti. Viktor je Boga hvalil, jih uzhil, in pred dnevam fo bili od nekiga mafhnika ker- lbeni. To fe je bersh rasglalilo. Zefar fe je savoljo treh fpreobernjenih foldatov hudo ras- ferdil, in ukasal jih je s’ nicahern bersh urno- •'•h p fvetiga Viktorja pa je sapovedal pod mlinfkim kamnam rasmleti, in vfe kolti mu rasdrobiti. To je bersh ftorjeno bilo, in na sadnje fo mu glavo odtekali. Neverni zefar je fhe po njih fmerti njih fvete trupla neumno preganjal . sapovedal jih je v’ morje vrezhi ; pa verni fo njih fvete trupla fkrivaj vseli in pokopali. Per njih pokopalifhi je filno veli¬ ko zhudeshev bilo. Nauk. Dnfho pogubiti je grosna nefpamet. Sveti Viktor in njegovi tovarfhi niarler- niki fo fvoje shivljenje radi dali sa svelizhanje fvoje dufhe, ravno sato fi bili modri. Never¬ niki nifo nikdar mogli liga umeti, velika ne- fpamet fe jim je sdela raji umreti, ko bogove moliti; pa fveli marterniki od fvete vere ras- fvetljeni fo bili polni zhesnalorne modroAi in mozhi; torej fo radi terpeli in umerli sa sve- lizhanje fvoje dufhe. Vera fvelih marterni- kov je vera vfih kriftjanov; vender kdo fposna vrednoAi fvoje dufhe, kdo je perpravljen raji vfe dati, ko dufho pogubiti ? Ljubi kriftjan, pogoAo premifbljuj vred- noft in ndkimerjozhoft fvoje edine dufhe - , to premifhljevanje te bo uzhilo, kako velika fre- zha je dufho svelizhati, kako velika nefrezha je dufho pogubiti. Kar koli na fvetu imafh, oAane tukaj, truplo bo v’ jamo versheno kjer bo pozhivalo do poflednje fodbe 5 takrat bo s’ dufho fpet sdrusheno, in njene vezhne frezhe ali nefrezhe deleshno. Neumen, kaj ne, bi bil, ako bi vfe fvoje dal sa prijetno jed ; ne¬ umen bi bil, ako bi fvoje sdravje dal sa ma¬ lo denarja: pa neumnifhi bi bil fhe veliko bolj , ako bi fvojo edino dufho hudizhu v’ ob- laft dal sa kako vefelje, sa pofveten dobizhik ali sa kaj drusiga. Kakofhno ohladenje ima pogubljena dufha v’ peklu, zhe je na fvetu veliko premogla, ali po fvoji hudi volji shivela, in fe grefhno rasvefelovala ? Sgubliene dobrote, ftrupene fladnofti in vfe druge sapeljivofti, v’ lttere je bila neumno saljubljena, ji bodo v’ ve/ihnofti ho prasne fanje: vehomaj bo fvojo grosno nefpamet obshalovala. Tedaj ubogaj modriga : .JJJhiili Je fvoje duflie . de Bogu dopadefh, in sdershi Je (hudiga ). 44 Sirah 3 o, 24. Svetniki fo vedno premifbljevali te Jesu- fove bcfede : ,,/ta/ pomaga zhloveku , zhe vej' fvet dobi , dnfho pa pogubi?' 1 Mat. 16, 26. Tudi ti jih fkerbno prcmifhijuj , ker fo polne boshje modrofti. Ako bi vfe imel in vsili¬ va], kar tvoja flaba natora sheli, kaj bi to pomagalo? le majhen zhaf bi to terpelo , kaj pa bi po fmerli bilo? Premifhljuj fmert, fod- bo , nebefa , pekel, in bofh lahko fposnal vred- rioll fvoje dufhe in veliko nefpamet jo v’ ne- mar pufhali. Modri pravi : ,,Zhloi:ek ima pred Jeboj shivljen/e in f 'meri; kar nm bo dopa- dlo , rnu bo dano Sirah i 5 , 18. Ref je to : zhe fveto shivifh , bofh v’ nebefih veko¬ maj shivel ; zhe shivifh flabo , bofh v’ peklu vekomaj umiral. Bodi moder, in ne saversi fvoje dufhe, sa ktcro je Jesuf vfo fvojo fveto kri ljubesnjivo prelil. Molitev. O moj Bog ufmili fe me leniga in fle- P>ga grefhnika. Tvoja rasodeta fveta vera , Je- sulova prelita predraga kri mi obilno priz.hu- i44 jete, koliko je moja dufha vredna ; vender fini dofihmal slo malo sa nje svelizhanje fker- bel. Majhna rezh , dohizhek , vefelje ali kaj drusiga mi je ljubfhi bilo, ko lepe nebela, sa ktere fim ftvarjen. Hvala ti bodi, ufmiljeni Ozhe! ki fi mene, neumniga otroka, do sdaj preterpel, in me niti v’ pekel vergel, kleriga fim velikokrat saflushil. Is hvaleshnofti in is ljubesni do tebe fe poboljfhati shelim; poma¬ gaj mi po fvoji veliki milofti fe refnizhno fpo- koriti, in v’ milih folsah do fmerti biti, de bo moja dufha vezhniga pogubljenja obvarovana. O fveti Viktor in tovarfhi marterniki! vi fte refnizhno fposnali veliko frezho vezhniga sve- lizhanja in veliko nefrezho vezhniga pogublje¬ nja, salo fte raji umerli ko grefhili ; fprofite tudi meni enako modroft raji vfe terpeti , vfe sgubiti, ko dufho pogubiti. Slo fi bom per- sadeval po vafhim sgledu Bogu ftanovitno flu- shiti, de ga bom v’ vafhi fveti drushbi veko¬ maj hvalil. XXII. dan maliga ferpana. t Sueia Marija Magdalena, ali Jphorna grefhniza. iZerkev obhaja danf fpomin fpreobernjenja ozhitne grefhnize , ktera je v’ hifhi Simona i45 fariseja per Jesufovih nogah fvoje ozhitne gre¬ he ozhitno obshalovala. She sdavnaj je vpra- fhanje, ktera hi hila ta ozhitna grefhniza? Eni pravijo, de je Marija, Martina in La¬ zarjeva feltra is Betanje 5 drugi, de je Ma¬ rija Magdalena, is ktere je Jesuf ledeni hu- dizhev isgnal, kakor pifhe f. Luka 8, 2 ; dru¬ gi fhe drugazhi pravijo. Naj bo to v’ temi , dokler ne bo dognano; meni ni mar fe sa imena prepirati, ker sa boljfhanje pifhem. Ozhitna grefhniza ni od nobeniga evangelifta po imenu imenova; tedaj bo tukaj popifano od nje , kakor fe najde per fvetirn Luku 7. 3 y — 5 o. Eden is farisejev, imenovan Simon, je Jesufa profil, de bi per njem jedel. Jesuf je vedil , kakofhniga duha fo fariseji, is na¬ puha neperpravni ga fposnati, in njegove nau¬ ke poflufhati ; vender je v’ hifho Simona fa¬ riseja fhel , de bi njega in povabljene uzhil. Havno per miši fo bili , kar shenfka nepovab¬ ljena pride. Ozhitna grefhniza je bila; pa od gnade fpreobernjena, je prifhla fvojiga ufmiljeniga sdravnika ifkat, in fe pred njim ponishat. Pernefla je kamnalo pufhizo dra- s, ga mašila , f’ folsami je Jesufove noge mo- z.hila, jih f’ fvojimi lahni brifala , kufhevala : ln s masilam masala. Farisej Simon je to shenfko dobro posnal, sakaj ozhitna grefhni¬ za v meftu je bila ; pohujfhal fe je nad Jesu- fam , in fam per febi je djal : „Ako bi ta pre- 'ok bil, hi vfaj vedil, kakofhna je ta, ktera Uk \ 0 146 fe ga dotikuje.“ Simon je ponishniga Jesufa po fvojim napuhu flabo fodii, in fe zhudil, de ozhitne grefhnize od febe ne fpodi. Fa- risej je oba flabo fodii : vedil je njeno grefh- no shivljenje , pa tudi vidil njeno ozhitno po- nishevanje in njene folse ; Boga naj bi bil hva¬ lil, kteri ji je gnado dal, in tudi Jesufa hva¬ lil , kteri je bil s’ njo ufmiljen. Dokler je fa- risej v’ tih hudih miflih bil, mu je Jesuf re¬ kel : ,,Simon! nekaj ti imam povedati.“ Si¬ mo n mu je odgovoril: „Uzhenik ! povej .' 4 Je¬ suf mu pravi : „Pofojevaviz je imel dva dolsh- nika ; eden mu je bil dolshan petfto denarjev, eden pa petdefet. Ker nifta itnela f’ zhim pla- zhati, je obema dolg odpuftil. Povej, kteri is tih dveh ga bo bolj ljubil ?“ Simon je odgo¬ voril : „Menim, de tilti , kterimu je bilo vezh odpufheniga.“ Jesuf mu rezhe : „Prav fi fo¬ dii. 4 ' Potlej fe je k’ ozhitni grefhnizi obernil, in Simonu djal: ,,Veliko grehov je njej od- pufhenih, ker je veliko ljubila; komur je pa malo odpufheniga, malo ljubi .‘ 4 K’ njej pa je ljubesnjivo rekel: „Tvoji grehi fo ti odpufhe- ni ; tvoja vera ti je pomagala, pojdi v’ miru .“ Jesuf je hotel.rezhi: Vem, de ta je velika in ozhitna grefhniza , pa tudi , de is zhifte Ijube- sni fvoje grehe fovrashi in obshaluje; toraj fo ji vli grehi odpufheni , in to milollljivo odpu- fhenje jo bo permoralo fhe bolj is ljubesni shalovati , in Bogu svello flushiti. Ozhitna grefhniza je vfa vefela fhla fpred ufmiljeniga Jesufa, in Boga hvalila sa preje- — 147 ” to dobrotljivo odpufhenje. Al. Tudi mi fmo popotniki in goltazhi, zhe imamo ravno fvojo hifho in premoshenje, ker fmo od fmerli permorani vfe sapulliti; sa na¬ mi bodo drugi naltopili , pa tudi ti bodo mo¬ gli drugim proftor dati. Nafhe pravo domo- vanje bo le v’ vezhnolti; fmert naf bo prefe- i64 lila ali v’ lepi dom nebelhkiga kraljeftva, ali v’ ftrafhno jezho vezhniga pogubljenja. Sve¬ ti Pavel pravi: ,, Tukaj nimamo Jianovitni- ga mejia , iemuz/i pj'ihodniga if/iemo.“ Hebr. i3, i/f Premifli, o zhlovek! kako ti je po lej revni semlji popotovati, de pridefh v’ ob¬ ljubljeno deshelo , v’ nebela. Popotnik fkerbi pravi pot svedili, po kterim bo domu Irezhno prilhel ; tudi opra- fhuje , kteri bi varnifhi bil, de bi med rasboj- nike ne prilhel. Ojftri pot je popotniku ljub- fhi od gladkiga, zhe je varnilbi. Ravno ta¬ ko ti delaj , o kriftjan ! in ne daj le od glad¬ kiga pota sapeljati, po kterim ne morefh k’ Bogu priti. Gladki in fhiroki pot je po Ivo ji flabi volji, po Ivojim hudim poshelenji shiveti. Ne pollulhaj Ivojiga hudiga nagnjenja, in ne hodi sa neumno mnoshizo, temuzh Ikerbi pra¬ vi pot svediti , de po njem Irezhno pridelh v’ nebelhko kraljeftvo. Pravi pot je Jesul, on je pot, relniza in shivljenje; njega pollulhaj, in bolh Irezhen. Popotnik le ne obklada s’ nepotrebno te- sho, ampak le P potrebno po fvoji mozhi, de hitro hodi, in ne opefha. Tudi ti delaj tako. Apoilelni lo vle sapuftili, in sa Jesu- lam Ihli; to jim je bilo potrebno, de lo ga vlih Ikerbi prolli po Ivelu osnanovali. Tebi ni sapovedano , de vle sapulti; pa sakaj le s’ nepotrebno butaro Ihkodljivih Ikerbi preob- lagalh ? Potrebne fkerbi lo ti nadleshne , ne¬ potrebne te bodo fhe huje motile in sader- I i65 — shevale na potu svclizhanja. Sdihujefh pod tesho potrebnih opravkov, saka) fi pa fhe vezh fkerbi riakopavafh ? Is napuha ali is la- komnofli fe v’ vfe rezhi vtikujefh, v’ tih fker- beh pefhafh, Bogu ne flushifh, in tvoja du- fha fe v’ veliki nevarnofti snajde. Versi od febe vfe nepotrebne fkerbi, slafti vfe fhkod- Ijive smole, de Bogu gorezhe flushifh, in v’ frezhno vezhnoft pridefh. Popotnik, zhe vidi lepe mefta, ne sheli ondi oflati, in ne oflane, ker ima le do fvoji- ga doma dopadenje. Ravno tak bodi ti. Zhe imafh ali vidifh kaj lepiga , nohene rezhi neumno ne ljubi, temuzh le v’ lepoto nebefh- kiga kraljeltva bodi saljubljen , le va-nj s’ ver¬ nim ozhefam glej 5 vfe drugo ti bodi ko blato, ker bofh vfe mogel ob kratkim sapuftiti. Popotnik fe is ljubesni do fvojiga doma ne boji terpljenja: mu je mras, mu je vro- zhe, ga fneg in desh, gerde pota in gore sa- dershuj^jo 5 pa voljno terpi, fe ne verne nasaj, vfe premaguje. Tudi ti delaj tako. Tvoja na- tora je flaba, in nerada terpi, fo fkufhnjave, fi sanizhevan od flahih, fo drugi sadershki na potu svelizhanja ; pa le ferzhen bodi in flano- vilen , ne odkopi od dobriga , upaj v’ boshjo pomozh, in vojfkuj fe frezhno, de pridefh v’ nebefhko kraljeftvo. - Zhe popotnik sajde, je shalofien, opra- fhuje vedno ljudi, de mu pravi pot kashejo, ni po njem hiti, de sgubljeni zhaf odkupi. I pdi ti delaj ko on. Zhe tvoja dufha sajde J — 166 — v’ greh, zhe fi v’ temi savoljo veliziga pohuj- fhanja, zhe pota refnize ne vefh : oprafhuj Jesufove nameflnike , de ti pravi pot hashejo, hodi shaloften vfih fvojih smot; vezli zhafa ko li v’ lenohi shivel, s’ vezhi gorezholtjo hiti po pravim potu vfih boshjih sapoved , de vezhno plazhilo prejmefh. Profim te, o kriftjan ! de, kader koli fi dobriga fveta potreben , bogabo- jezhe modre vprafhaj. Neumnesh lii bil, ko bi flepza profil , de naj ti pot kashe: neum¬ nesh bi bil tudi, ko bi fpridene ljudi in nor- ze oprafheval, po klerim potu fe gre v’ nebe¬ la ; farni ne vedo , ali nozhejo vediti, kako bodo tebe prav uzhili ? M o l i t e v. O Jesuf! zhe le pomiflim, kako fkerbno in neutrudama je tvoj apoftel, fveti Jakop, sa tvojo zhall in sa svelizhanje blishnjiga delal; lahko fvojo lenobo fposnam. On je bil ref po¬ potnik te revne semlje : ni ga uftrafhilo ne terpljenje, ne preganjanje, ne kaj drusiga sa teboj ferzhno hoditi; salo je prifhel v’ tvoje kraljefivo, kteriga je smiraj ifkal. Jeft tudi fini popotnik, in ko derezha voda v’ morje hitim v’ nefkonzbno vezhnoft, vender malo fkerbini; veliko fizer fkerbim , pa le sa fvet; kteriga bom permoran hitro sapuftiti. O jett, revni zhlovek! kmalo bo fmert in fodba, vender v’ lenobi shivim ? Tebe in tvoje nameftnike ma¬ lo poflufham, nad flabimi fe rad pohujfham* — 167 — in sa njimi po flabim polu hodim; vender u- pam v’ nebela priti ? O Gofpod! ko li me v’ vinograd fvoje zerkve sa plazhilo vezhniga sve- lizhanje dobrotljivo poklizal, flori me fvojiga pridniga flushabnika, de v’ lenobi, v’ smo- tah, v’ grehih vezh ne shivim , temuzh ferzh- no, svefto in ftanovitno hodim po pravim po¬ tu vlih tvojih sapoved, de v’ tvoje kraljeftvo pridem. Amen. XXVI. dan maliga ferpana. fivela Ana, mati devize Marije. <^veta zerkev zhafti ponishno in hvaleshno ne le prezbiflo devizo Marijo , mater vlih odre- fhenika, ampak tudi njene fvele ftarfhe Joa- hima in Ano. Oba fta bila Davidove rodovi¬ ne , kakor fveto pilmo prizhuje; vender ubo- g&, ker je boshja modroft hotla f’ ponisheva- njem tih sveftih dufh ponishnoft uzhili. Koli¬ ko fta bila uboga , prizhuje le to sadofti, de fta fvojo ljubo hzher Marijo revnimu ftenarju, Ivetimu Joshefu , v’ sakon dala , kteri je bil tudi Davidove rodovine. . Sveti Joahim in fve- *a Ana fta bila fvojiga ubofhtva sadovoljna , fta Boga hvalila , in mu svefto flushila. De je bil Da¬ vidov rod ponishnn in sanizhevan , jima ni bi¬ lo mar; shelela le fta, zhefar fo vfi pravizhni i68 sheleli , prihoda odrefhenika, kteriga je Bog po fvojih prerokih obljubil v’ refhenje Israela in vliga fveta. Te fvete shelje fo fe v’ njunih ferzih bolj in bolj vnemale, ker je obljublje¬ ni zhaf sbe bliso bil , in slafli , ker fta vedila , de bo is Davidove rodovine odrefhenik. Sve- S ta Ana je bila she sdavnaj sarozhena : pa sa- roda ji ni bilo; kader fkoraj ni vezli upanja bilo, jo je boshja miloll obifkala , ji rodovit¬ no ft dala, in jo rasvefelila f’ hzherjo , s’ Ma¬ rijo devizo, namenjeno materjo Sinu bosbji- ga. Ni mogozhe sapopafti ali praviti veliziga vefelja fvete Ane in nje bogabojezbiga mosha, fvetiga Joahima, ktera fta sa ta predragi dar Boga neprcnehama hvalila. Veliko bolj fta bila hvaleshna ko nekdanja Ana, mati Samvela pre¬ roka. Sofebna fvetoft, klero Ita nad Marijo vidila, ji je fpodbadala fhe bolj Boga hvalili, od kteriga vfe dobro pride. Defiravno malo vemo od, shivljcnja fvete Ane; vender ni mo¬ gozhe drugazhi mifliti, kakor de je po vfih sa- povedih na tanko shivela. Boga je is vfe du- fhe ljubila, in blisbnjiga ko febe, in v’ vfih nad¬ logah je poterpeshljiva bila. Svojiga pobosh- niga mosha je fvelo ljubila; eden drusiga fta bolj in bolj pofvezhevala , eden drusimu s’ vfo poterpeshljivoftjo pomagala. Bogu je vfe fvo- je terpljenje darovala, in vfe Tvoje dela po¬ fvezhevala; doma je rada bila, in nikoli fe ni vtikala v’ pluje opravke. Mello Nazaret, kjer je ftanovala , jo bilo zelo majhno ; ven¬ der ji je veliko meltnanov bilo ncsnanih , ker — 169 — ni nizh nepotrebniga ifkala, ni bila prašnih noviz radovedna, ni hodila bres potrebe po meftu, lemuzh je fkerbela doma fe pofvezhe- vati. Sveta Ana je bila vredna hvale, f’ kte- ro Salomon povifhuje bogabojezho sbeno re- kozh: „ 7 V/e oirozi fo vjtali , in jo memo njih frezhno imenovali; tudi nje mosh jo je hvalil. Veliko hzher Ji je bogajivo Opravlja¬ lo , ti Ji vfe premagala. PerljudnoJi je go- lufna , in lepota je prašna j shena , ktera fe Gofpoda boji, je hvale vredna.'' Prip. 3 i , 28 — 3 o. Via hifha je frezhna, kjer je bo- gabojezha shena po sgledu f. Ane. Nauk. Blagor hifhi , n’ kleri Jirali boshji gofpo- duje. Sveta Ana je bila bogabojezba shena, po- boshna mati, fkerbna gofpodinja, mirna fo- fedinja, in v’ vfim dobra, ker fe je is lju- besni Boga bala. Sveto in ftanovitno je fvo- jiga mosha ljubila, ravno tako je bila od nje¬ ga ljubljena; slo je fkerbela sa fvojo ljubo hzher Marijo, in ta je fvoji fveti materi s’ vfo ljubesnjivo pokorfhino fkasovala , pridno in poterpeshljivo je gofpodinila is pokorfhine do Boga; mirna je bila in fredniza miru P le d blishnjim, de bi Bog rasshaljen ne bil , je tudi od drusih v’ miru bila pufhena ; vfe z bednofti je imela, ker fe je Boga bala , in J — 170 — ga v’ ferzu nofila. Prav govori modri: „Go- fpodov Jirah je modrojti sazhetek.“ Prip. 1, 7. Vfe je modro, mirno, framoshljivo, per- Ijudno in dobro per zhloveku, v’ kterim Go- fpodov Urah gofpoduje. Srezhen f. Joahim, kleri je imel tako fve- to in modro sheno! Modri prizhuje : „Dar zhes vfe darove je fveta in framoshljiva shena.“ Sirah 29, 19. Kdor bogabojezhe shene ifhe, jo najde, ker fo njegove ozhi zhi- fte, in fe ne dado smoliti od flepiga poshe- lenja. Kdor bogabojezhe shivi , dobi enako to- varfhizo; ravno tako najde bogabojezha dekli- za pametniga mosha, ker ne dela neumno, am¬ pak s’ boshjim fvetam. Modri uzhi: Dobra shena dober dar; delesh je bogabojezhih , in bo savol/o dobrih del (dobrimu) mosha dana." , Sirah 26, 3 . Ravno to je rezhi od bogabo- jezhiga mosha. Zlie fta mosh in shena bogabojezha, fe fveto ljubita , mirno shivita v’ vfi poterpeshlji- vodi, fkerbita eden drusiga pofvezhevati in svelizhati; fo tudi nju otrozi fploh dobri. Bog je she poprej nju pametno saveso poshegnal, in jima fvojo gnado dal 5 oba mu flushita, in imata veliko fkerb sa otroke, vedno sa - nje Boga profita : otrozi vidijo vfe dobro nad nji¬ ma , flabiga nizh ; toraj fo tudi oni dobri. Bo- gabojezhi ftarfhi fo fvojim otrokam svefti na- mellniki boshji, fkerbni angeli varhi; otrozi, v’ boshjim Itrahu srejeni, fo pomozh in vefe- lje fvojih ftarfhev. Blagor tej hifhi! Ljube- r — 171 — sen, edinoA, mir, pomozh in vfe dobro je delesh bogabojezhih Aarfhev in otrok; tudi je upati , de bo njih bogabojezhoA od roda do roda, kakor je od Tobijatove sapifano: „ Vej njegov scirod je ojial v ’ dobrim shiv- Ijenji , tako , de Jo bili Bogu in ljudem pri- jetnik Tob. 14, 17. Nikoli ni prevezhkrat rezheno : „Blagor hifhi , kjer lirah boshji gofpoduje!“ V’ tej frezhni hifhi eden drusiga ljubijo, eden dru- simu pomagajo , eden s’ drusim imajo poter- pljenje, eden sa vfe, in vfi sa vfaziga fkerbe, de bi bilo vfe po volji boshji. Vfi verni naj bi fi persadjali Arah boshji imeti, in ga ohra¬ niti ; ta bi jih s’ vfim dobrim napolnil. Mo¬ dri prizhuje : „ Blagor zhloveku , kterimu je Jirah boshji dan ; kdor ga ima , komu bo enak?“ Sirah 25 , i 5 . Molitev, 0 Gofpod !. vem, blagor hifhi, v’ kteri tvoj Arah gofpoduje: pa tudi gorje hifhi , kjer tvojiga Arahu ni: ravno tako blagor ali gorje flehernimu zhloveku , kakor fe tebe ali boji ali ne boji. Zhe premiflim fveloA, edi- n°A , poterpeshljivoA fvetiga Joahima, fvete Ane in Marije; mi ferze od vefelja pofkaku- ) e , zhulirn veliko dopadenje nad njimi, in pravim: ,,Blagor tej fveti drushini, med kte- ro Bog prebiva ! Blagor tudi vfim , ako bi fe P° njih ravnali." Pa sdaj je malo pokorfhine 1 7 2 ne , edinofti, polerpeshljivofti , pomozhi, ker fe ti ljudje premalo boje. Ljubesnjivi Ozke nebefhki! napolni naf f’ fvojim ftraham, de fmo savoljo tebe eniga duha v’ savesi mirti. O fveta Ana! ti li velika boshja prijatliza , in veliko samorefh per Bogu; fprofi nam pravo bogabojezhoft, de vfi po tvojim sgledu shivimo, in Bogu dopademo. Amen. XXVII. dan maliga ferpana. .Sveta Makrina deviza. 4 ^veta Makrina je bila hzhi fvetiga Basilja in fvete Emelije , in feftra deveterih fvetih bra¬ tov in fefler. V’ tej fveti hifhi, ki ji enake ni bilo v’ Kapadozii, je fofebno fveto shivela. Nje¬ na fveta mati je s’ njo vedno govorila od u- fmiljeniga Boga, od ljubesnjiviga Jesufa , od Marije, od fvetnikov , od nebefbkiga kraljeliva, de bi fe vnemala po Jesufit shiveti. Dekliza Makrina je fvojo fveto mater fkerbno poflu- fhala , rada bogala, rasodete refnize vedno premifbljevala, fvete bukve dolgo brala, in ftanovilno molila. Ker je bila polna prave po- boshnofli , je sanizbevala vfe , kar mlade lju¬ di vefeli. V’ deshcli ni bilo tako lepe, boga¬ te, fvete in framoshljive deklize, toraj je ve¬ liko bogatih mladenzhev ftarfhe prolilo , de i — i 7 3 — bi jim jo v’ sakon dali. Ozhe, f. Basili, ji je nar bolj bogabojezhiga isbral; pa tiga je Bog pred poroko is fveta vsel. Dekliza, fveta Ma¬ jdina, je po njegovi fmerli Bogu devifhtvo ob¬ ljubila, de bi mu nesavesana loshej flushila, kakor {veti Pavel uzhi. Bila je ref bogabo- jezha deviza; fvoje mlajfhi brale in fellre je Bogu flushiti fkerbno uzhila, bres potrebe ni nikoli od doma fbla, s’ moshkim je le v' po¬ trebi malo in modro govorila, nizhemernofti fveta je vfe fovrashila, delala je pridno, in v’ vfim bogala fvoje ljube ftarfhe. Po fmferli fvo- jiga ozhela, fvetiga Basilja, je fvoji fveti ma¬ teri Emelii obilnifhi pomagala; tudi namefli nje gofpodiniia , in vfi hifhi duhovna mati bila. Silno veliko premoshenje in obilna dru- sbina ji je bila preteshka butara ; pa vfe je pridno in polcrpeshljivo opravljala, ker ni drusiga sbelela ko terpeli in Bogu dopafti. Kader fo bili njeni bratje in njene feftre odraftli, in nifo bili vezh njene pomozhi po¬ trebni , je fbla v’ klofhter. Seboj je nar po- boshnifhi shenfke smed fvoje drushine vsela ; tudi neklere bogabojezbe gofpe fo fe ji per- drushile , in vfe v’ fvetim miru shivele , kakor de bi vfe le eno dufho imele. Sveta Makri- na je fvoje ljube, tovarfhize s’ befedo in s’ sgle- dain po pravim polu vodila, de bi bile vfe sve- lizhane. Doma she fe je rada podila, malo fpa- 1 ;| i in fe drugazhi pokorila; pa v’ klofhlru je Hie ojftreje shivela, ker je le terpljenja bi¬ la lazhna, de bi krishanimu Jesufu podobna — 174 — prihajala. Bila je radovoljno uboga, vfe Tvo¬ je premoshenje je prodala, in njegovo ženo ubogim rasdala; potlej je Boga hvalila; in s’ delam Tvojih pridnih rok Te shivila. Defirav- no je smiraj Tveto shivela; je vender v’ ved- nim pokorjenji bila, in k’ Tmerti Te grosno Tkerbno perpravljala. Bog ji je s’ nevarno bo- lesnijo lozhenje od Tveta napovedal, kteriga je sheljno zhakal. Njen brat, Tveti Gregori Thkof, jo je priThel obiTkat, in je per njej do sadnje ure bil. Kader jo je vidil v’ revni poftelji in v’ pomankanji vfiga, Te je sjokal nad njo; pa odgovorila je tako le : Ljubi moj brat! zhe me reTnizhno ljubiTh, veTeli Te s’ menoj, ker Tim bliso veTele vezhnofti. She sdavriaj fim Tve- tu umerla, naj grem v’ miru k’ JesuTu.“ Krna- lo potlej je Tveta deviza veTelo umerla. Nje¬ na Tveta Tmert je bila okoli leta 38o. N a u k. Od pokorjenja savol/o majhnih grehov. PremiTli, o kriftjan, Tveto shivljenje in ojftro pokorjenje Tvete devize Makrine; lahko Tposnafh, de Ti ti oftrejThiga pokorjenja vre¬ den in potreben. Ako bi nikoli ne bil Tmert- no greThil, kar vediti ne moreTh , Ji vender pokorjenja potreben, de sbrifujeTh vTakdanje sadolshenje majhnih grehov. Ne rezi: „Majhm grehi me ne bodo pogubili, Te bom v’ vizah Tpokoril.“ ReT, de majhni grehi te ne pog u ' i k f - i 7 5 - be; pa zhe jih ne sanizhujefh , te bodo v’ ve¬ like napeljali, in potlej pogubili. Sanizhuj majhne grehe : varuj fe jih, ker tudi oni Bo¬ ga shalijo, in ti fhtrafnige saflushijo ; sbrifuj jih, in plazhuj sa-nje s’ deli pokore, zhe ne, bofh po fmerli neisrezheno terpel. Veliko lo- sbej bofh tukaj ko v’ vizah Bogu sadoftil. Ozha- ki pravijo: „L/e bolezhine Jvefa Jo majhne memo Jtrafhnih viz. Pravifh : ,,Vize ne bodo vezhne.“ Vem , vize ne bodo vezhne, pa tudi fedanje sapove- dano pokorjenje ne bo vezhno; to fedanje po- korjenje pa je memo terpljenja v’ vizah praš¬ na feniza. Sberi ti tedaj po pameti. Pravifh : »Morebiti bom v’ vizah le majhen zhaf.“ Bil naj bi tudi ref; vender bofh majhen zhaf v’ vizah vezh terpel, kakor ko bi do fmerti v’ ojftri pokori bil. Sizer ne morefh vediti, ka¬ ko fe ti bo po fmerli godilo ; ne vefh, koliko pokorjenja shc le en majhen greh saflushi; vezhkrat grefhifh, fi premehak, in fe nozhefh pokoriti; vender fi bres ftrahu ? Porezhefh: „Zhe vezhkrat grefhim, fe tudi pokorim f’ fvojimi teshkimi deli; fe po- flhn, kader zerkev sapove, opravljam od fpo- 'ednika nalosheno pokorjenje ; fkerbim od- puftkov fe vdeleshili.“ Ljubi moj! poflufhaj. Pravifh,- de fe pokorifh f’ fvojimi teshkimi de- h- rvoje terpljenje bi bilo Bogu vfhezh, ako voljno terpel v’ duhu pokore ; zhe pa le pernioran in s’ godernjanjem terpifh, kakofh- i 110 saflushenje imafh? Zhe delafh in terpifh, de fvojim pozhutkam kreshefh , in ne, de bi Bogu v’ zhak sbivel ; zhe per fvojih tesh- hih delih godernjafh ali kolnefh : le mnoshifh grehe, in jih ne sbrifujefh. Pravifh : ,,Oprav¬ ljam sapovedane poke in od fpovednika najo- sheno pokorjenje.“ To je prav in dolshnok, tudi korikno, pa to je fhe premalo, zhe od drusiga pokorjenja nozhefh flifhati. Pravifh: ,,Hitim po odpukkih;“ pa vefh , komu odpuhki pomagajo ? Odpukki pomagajo pokore sheljnini, ne pa lenim. Mifel zerkve je fpokornim grefh- nikam s’ odpukki pomagati, kteri li persade- vajo, pa ne samorejo, boljfhi pravizi sadokili. Zhe ti v’ mehkobi, v’ lenobi shivifh, li od- piikkov lashnjivo lazhen ; zhe hilifh po odpull- kih, de bi ti pokorjenja treba ne bilo, ti od¬ pukki nifo v’ prid. Ljubi moj ! ufmili fe fvoje dufhe, ne brani fe pokorjenja, ne odlafhaj fe pokoriti; sdaj shivi v’ pokorjenji, in le tako prav u- pafh v’ boshjo milok. De fe po volji boshji pokorifh, delaj, kar je bilo rezheno v' nauku XXIII. tiga mefza. Zhe bofh tako delal, bofh fvoje dolge sbi;ifoval, in ufmiljeni Bog ti ho persanefel. Molitev. O moj Bog! verujem, de nizh omadeshe- vaniga ne more priti v’ tvoje kraljekvo; tu¬ di , de majhni grehi fhtrafnige saflushijo, kte- re ali tukaj s’ dobrimi deli, ali po fmerti ' i 7 7 vizah morejo sbrifane hiti. Vem, de je v’ vi¬ zah ftrafhno terpljenje, kakorfhniga fi ne mo¬ rem smifliti; vender fim premehak, in fi per- sanafham is flabe ljubesni do fvojiga telefa. 0 Gofpod! bojim fe , de je vera v’ meni meri¬ va , in de, ker vize sanizhujem, lahko pri¬ dem v’ pekel. Daj mi tesho fvojih grehov fposnati , d a j mi duha pokore , de fe tukaj rad pokorim. O fveta Makrina! vfe tvoje vefelje je bilo, Bogu flushiti, njega hvaliti, fe po¬ koriti, in fi nebefa perdobili; fprofi mi gna- do vfimu grefhnimu in neumnimu vefelju fe odpovedati, v' refnizi Bogu flushiti, v’ vednim pokorjenji shiveti, de tudi jeft v’ lepe nebefa pridem. Amen. XXVIII. dan maliga ferpana. ,Sveli Inozenzi papesh. & <*3veti Inozenzi papesh, pervi tiga imena, je bd rojen v’ meitu Albi ali Al bani , ne delezh ed Rima v’ letu 36o. Savoljo fofebrie fvelofti j e bil od vfe duhovfhine in vernih Rimfkiga mefta papesh isvoljen. Bil je poln ftrahii sa- v °ljo fvojiga povifhanja ; ker fe pa ni mo¬ gel ubraniti, je ko Salomon Boga gorezhe profil, de naj mu da potrebno modro.fi , febe •n druge po potu vezhniga svelizhanja voditi. — 178 — Neprenehoma je delal sa zhad boshjo, in sa lepoto Jesufove nevede, katolfhke zerltve. Ta fveti papesh je bil grefhnikam moder sdrav- nik, pravizhnikam sgled gorezlie poboshno- fti, shalodnim sgled velike poterpeshljivodi, ubogim ufmiljen ozhe ! vfe je vfim bil , de bi vfe svelizhal Ob njegovim zhafu je v’ Rimu bilo dodi nevernikov ali malikovav- zov; is ljubesni do njih dufh fi je slo per- sadeval jih fpreoberniti , je vedno sa nje mo¬ lil , in terdovratnih flepoto s’ milimi folsami obshaloval. Skerbel je ne le sa Rimfko in blishnje meda, ampak sa vfo katolfhko zer- kev , de bi vfi verni mirno in bogabojezhe shi- veli , in Bogu flushili. Zhe je svedil, de je bliso ali delezh kak kriv nauk, ali kako po- hujfhanje, ali kaka raspertija, ali kaka dru¬ ga potreba ; je bersh hitel pomagat s’ mo¬ litvijo , s’ nauki, s’ opominjevanjem , ali pn- jasno ali obladno , kakor je previdil, de je loshej pomagati. Ob zhafu liga fveliga papesha je drafhna vojfka vdala, in vfe s’ velikim draham napol¬ nila. Alarik, neufmiljen kralj, je po vfi ha- fhki desheli ropal, in tudi Rim s’ mozhno vojfko obdal. Rimljani fo mu filno veliko sla- ta in frebra dali, de bi refhili fvoje medo. Sveti Inozenzi je vedno Boga profil , in verne opominjal ga profiti, de naj jim persanefe; neprenehama tudi jim je pokoro osnanoval > klera farna boshji ferd utolashi. Kralj Alarik je bil fizer od ondod prozh fhel; ali fveti p»' papesh, ker fhe ni bilo praviga miru, fe je fhe hujfhih nadlog bal. Kaj je tedaj ftoril? Shel je nar prej h’ kralju Alariku, potlej v’ Raveno k’ zefarju Ilonorju, in je oba lepo profil, de naj fe fprijasnita ; tode ni mogel nizh opraviti, kjer je zhaf boshje fhibe she prifhel. Dokler je fveti papesh fhe per ze- farji bil, je kralj Alarik f’ fvojo vojfko na Rimfko mefto naglo planil, ga premagal, in obropal. Ta shaloftna pergodba je bila v’ le¬ tu 409. Sveti Inozenzi je po odhodu tih fer- ditih fovrashnikov hitel v’ Rim fvojih shaloftnih ovzhiz tolashit in opominjat, de naj to ve¬ liko nefrezho poterpeshljivo prenefd, in fe Bogu pokorno vdajo , kteri jim je po rokah neufmiljenih fovrashnikov zhafno bogaftvo od- vsel , de bi bolj in loshej fkerbeli sa ne- befhko kraljeftvo. Drugi fovrashniki , nevar- m f hi od pervih namrezh krivoverzi , fo vfta- fi j in lashnjivo uzbili , de samore zhlovek ls fvoje lallne mozhi vfaj kaj dobriga Ro¬ biti- Sveti Inozenzi je njih sapeljivi nauk ob- fodil in savergel, in tudi fkerbel , de je bil po vfi zerkvi savershen. Petnajft let fe je tru- ( fil sa zhiftoft vere in sa svelizhanje vernih; v letu 417 je fhel v’ nebefhko kraljeftvo veli- Zl ga in vezhniga plazhila fvoje ftanovitne go- rezhofti vshivat. i8o N a n h. Vojfka je fhiba savoljo grehov. Sveli papesh Inozenzi je fvojim ovzhizam vedno osnanoval pokoro, fofebno pa , kader fo hudi fovrashniki po desheli ropali, in fkufhali v’ Rim priii. Vedil je , de je vojfka fhiba boshja savoljo grehov, in de fe s’ refnizhno pokoro nar loshej odverne. Ref je to, pa grefh- niki nifo verjeli, in ne verjamejo, dokler nifo hudo udarjeni, in tudi takrat malo vedo, otl kod in sakaj de je fhtrafniga, in fe ne pobolj- fhajo. Ta fveli papesh fi je slo persadeval mir napraviti, pa ni sarnoge!. in poglavitno metlo Rim je bilo od hudih fovrashnikov pre¬ magano in obropano , ker ljudje nifo hotli Bo¬ ga f’ pravo pokoro utolashiti. Sovrashniki fo fhiba boshja soper nepo¬ korne. Prav je prerok Samvel fsraelzam go¬ voril : Zhe /e bojte Gojpoda bali , in njemu J,lushili , bo/te vi in vafh kralj G oj pod Boga varha imeli: zhe pa Gojpoda ne bojte poflu- fhali, bo njegova, roka zhes vaj' pri f lila.'' !■ kralj. 12, 1 4 • i 5 . Sveto pifmo obilno pri' zhuje , de fo hude in nefrezhne vojfke v’ fhtral- nigo sanizhevanja boshjih sapoved. .Ljudje go¬ vore in fodijo frezhne ali nefrezhne vojfke p° majhnim ali velizim fhteviiu vojfhakov: „lode prernaganje ni od veliziga fhlevila vojfhakov, ampak od Bogad‘ J. Mak. 5 , 19. David g°' vori refnizo : „Ako Cojpod mejta ne varuje) zhuje sa/tonj, kdor ga varaj e Pf. 126. 1. Bogabojezhoft je nar mozhnejfhi varh deshele , ker je vfigamogozhni Bog hramba fvojim do¬ brim otrokam. Sveto pifmo prizhuje, de v’ dneh poboshniga kralja Asata ni bilo nobene vojfke v’ desheli, ker je Bog mir dodelil. Zhe fo fe ravno fovrashniki soper njega vsdigovali, jih je ferzhno premagoval. II. Kron. i/ ( . Vzhafi Bog I’ hudobnim ljudftvam pokori fvoje nepo¬ korne otroke ; potlej tudi une , kteri fo bili fhiba v’ njegovi roki, potlazhi. Ob zhafu vojfke fe mora s’ molitvijo in pokoro od Boga frezha fproliti. Mojsef, flu- shabnik boshji, je Josvetu djal : ..Pojdi, in voj f kuj fe soper fovrashnike . jejt pa bom na hriba molil. 11 II. Mos. 17, 19. ,.Kader fo Makabej , in kleri f o s' njim bili, svedili, de fe fovrashniki bliskajog fo Gofpoda s ’ jokam profili, de naj dobriga angela Israelu v' refhe- nje pofhlje .“ II. Mak. 11 , 6. Pa le molitev fhe ni sadofti, tudi pokora je potrebna. Je li Bogu mar sa ponishne befede, ako drusiga ni ? V fili klizhe vfak v’ Boga, pa tudi fvoje shiv- Ijenje mora poboljfhali, potlej fhe le mu bo¬ do njegove profhnje vfhezh. Kader fo bili Is- rnelzi v’ velizim ftrabu savoljo fovrashnih Fi- kfhzhanov, jim je Samvel rekel: ..Zhe fe is °! l S a ferza k' Gofpoda vernele , in njemu fa¬ rnima /lashile, vaj' bo refhil Filifhzhanam is rok.“ Israelzi fo ubogali , in Filifhzhane prema¬ gali- 1. kralj. 7. Sam Bog je po Mosefu sa- povedal: ..Kader pojdefh na vojfko soper so- vrashnike , varuj fe vfaziga hudiga djanja.'- V. Mos. 29 , g. Kdo dela po sapovedi Gofpod Boga ? Fantje , sa foldafhki ttan odbrani, me¬ nijo , de jim je vfe perpufheno, in fo vlim nadleshni ; rasujsdanje , pohujfhanje in vfe hu¬ do je njih navadno shivljenje ; bolezhiga tlra- hovanja fe komaj boje. Bogabojezhi vojfhaki, ki fo fvojim oblaftnikam svetli savoljo Boga, in vtim pravizhni, fo Bogu in ljudem prijetni; rasujsdani pa in krivizhni fo vfim velika na¬ dloga. M o l i t e v. O Bog! ftrafhna fhiba je vojfka, ker fe v’ njej zhlovefhka kri preliva , tudi dofti Kra- hu, fhkode in nadleshnofli dela; varuj naf je tedaj, in varuj naf tudi grehov, savoljo kte- rih fo vojfke, premaganje, ropanje in dofti hudiga. Daj nam mirno shiveti , tebi svetlo flusbiti, in vfako krivizhno filo hudih fovrash- nikov frezhno premagati. Dodeli nafhimu bo- gabojezhimu zefarju in vfim njegovim nanieft- nikam pravizhnolt in rnodrotl, tudi njegovim vojfhakam bogabojezhotl, svetlobo in ferzhnoft, de bodo vfi fovrashniki nafhiga miru prema¬ gani ; daj vfim kraljem edinoll in mirnoft, de po vfi semlji lep mir vshivajo, in ti v’ mil' 11 fltishijo. Amen. i83 XXIX. dan maliga ferpana. L Sveta Maria deviza. t Svela Marta, ktere fpomin zerkev danf ob¬ haja , je bila feftra Lazarja , kteriga je Jesuf obudil, in Marije, ktera je do Jesufovih nau¬ kov fofebno vefelje imela. Vli trije lo bili is terga Betanije bliso Jerusalema. Jesuf je to fveto drushino fofebno • ljubil; vezhkrat je bil v’ njih hifhi , ker fo ga radi poflufhaji in bo- gali, Dopadenje Jesufovo nad njimi je obil¬ no prizhevanje njih dobriga shivljenja. Ko je en-iga dne Jesuf v’ njih hifho prifhel ; je Marta slo fkerbela sa njegovo poftreshbo , nje¬ na feftra Marija pa je per njegovih nogah fe- dela, in njegove befede poflushala , ker fo ji filno fladke bile. Dobra Marta je pred Go- fpoda ftopila, fe potoshila, de farna viiga ne- tnore opraviti , in ga profila feftri Marii uka- sah, de naj ji pomaga. Jesufu je bilo lizer 'fhezh , de Marta is ljubesni sa njegovo po¬ ftreshbo fkerbi , pa ni mu bila prijetna njena prevelika fkerb. Mariina gorezhoft mu je slo dopadla , torej je Marti odgovoril : ,,Marta , Marta ! ti li fkerbna , in fi veliko persadevafh; je eno je potrebno. Marija fi je nar bol ji del !svolila , kteri ji ne bo odvset. u Marija je tiga Jesufoviga odgovora slo vefela , je P e r njegovih nogah mirno fedela , in s’ nje- — 184 — govo befedo Tvojo dufho pafla. Marta je bi¬ la prijasno pofvarjena, de naj ne fkerbi toli- kaj sa telo , ampak bolj sa dufho, ktera nik¬ dar ne umerje. Nekaj zhafa po tem je Lazar, Marte in Marije brat, nevarno sbolel. Te dve feftri, polni vere in vpanja .v’ Jesufovo vfigamogozh- noft in miloft , fle mu fporozhile : ,,Gofpod! Lazar, kteriga ljubifh, je bolan.“ Vedile rte, ! de Jesuf fvojih flushabnikov ne sapufti, tudi rte ga verovale vfigavedniga ; vender rte do nje¬ ga poflale , de bi fvojo vero in upanje va-nj rasodele. Gofpod Jesuf je takrat bil na uni ftrani Jordana delezh od terga Betanije. Oftal je fhe dva dni ondi, potlej je fhe le fhel; od- lafhal je tje ili Lazarja osdravit, debi ga mert- viga obudil. Kader je bil v’ terg Betanjo pri- fhel , je Lazar she bil pokopan. Marta mu je djala : „Gofpod ako bi bil ti tu'kej , bi moj brat ne bil umeri ; pa vem, de. kar koli bofh Boga profil, ti bo Bog dal.“ Jesuf ji je rekel : „Tvoj brat bo fpet vrtal.“ Marta mu odgovori : .,Vem , de bo poflednji dan fpet vrtal.“ Jesuf rezhe Marii : ,,Jeft fim vftajenje in sbivljenje; kdor v’ me veruje, bo shivel, akoravno bi she mertev bil . 44 Marta mu je od¬ govorila : ,,Gofpod! jeft verujem, de fi ti Kri- fluf, Sin shiviga Boga.“ Jesuf ni hotel shive vere te poboshne dufhe bres plazhila puftitL vprafhal je: ,,Kam rte ga poloshili ?“ Marta, Marija in veliko Judov, kteri fo prifhli dveh shaloftnih ferter milovat in tolashit, fo k’ grobu i85 fhli. Verh groba je bil velik kamen. Jesuf je rekel: „Odvalite kamen.“ Marta ni vedi- la, kaj hozhe Jesuf koriti; sato mu je brani¬ la rekozh : ,.Gofpod ! nikar, she fmerdi, sakaj fhliri dni she je mertev.“ Jesuf je fpet uka- sal kamen odvaliti. Kader je bil odvaljen , je ozhi v’ nebo vsdignil, in rekel : „Ozhe ! te sahvalim, de fi me uflifhal.“ Potlej je s’ ve- lizim glafam savpil : ,,Lazar ! pojdi vunkaj.“ Lazar je vef sdrav vkal, in Boga hvalil. Mar¬ ta, Marija nje fekra , irt prizhujozhi Judje fo oftermeli , in Boga hvalili. Veliko Judov, ki fo ta zhudesh vidili, je v’ Jesufa verovalo. Je¬ suf je bil smiraj prijatel te bogabojezhe dru- shine , in jo je vezhkrat obifkal; tudi fhek dni pred fvojo fmerljo je f’ fvojimi uzhenzi per njih v’ Betanji vezherjal. Sveto pifmo nizh dru- siga fofebniga od shivljenja fvete Marte ne pra¬ vi, vender ni mcgozhe drusiga mifliti od nje kakor vfe dobro in fveto. Jesufu je smiraj bila sveka, fveto je shivela , in fveto umerla. N a a k. Is poprejfhniga popifovanja. Jesuf je Marto, Marijo in Lazarja obifko- v; d , ker fo bili vli po njegovi volji. Sveta in frezhna drushina je ta bila , per kteri je bosh- J 1 Urah bil , do ktere je Jesuf veliko dopade- n )e imel. Naj bi bile vfe kerfhanfke hifhe take, bi bile podoba nebefhkiga kraljekva. i86 Kaj pa je rezhi od drusih hifh , Idere fo ras- ujsdanim smiraj odperte, kjer fo le igre, kla- fanje , nefpodobnoft? Te fo vrata peklenfkc ali pot v’ pogubljenje. Do pervih ima Jesuf dopadenje, do drusih pa hudizh. Persadevaj fi slo tako shiveti, de ima Jesuf nad teboj dopadenje. Zhe fi gofpodar, gofpodinja; fker- bi, de vfa drushina jjo Jesufovi volji sbivi, in blagor ti bo. Sveta Marta je bleso bila ltarji feltra , sa¬ lo je gofpodinjila. Is ljubesni do Jesufa je fkerbela sa njegovo poftresbbo ; pa morebiti je prevezh fkerbela, sato je od njega saflifhala: ,,Marta, Marta! ti fi veliko persadevafh ; le eno je potrebno. Marija fi je nar bolji del isvolila, kteri ji ne bo odvset. Jesuf klizhe Marto dvakrat po imenu, de bi fkerbnifhi poflufhala in obranila , kar ji bo rekel. Ona, dobra dufha, ga je rada poflufhala in ubo¬ gala. Marta pomeni tifle , kteri v’ mnogih po- fvetnih fkerbeh Bogu flushijo; Marija pome¬ ni tifte, kteri fi, odlozheni od vfih fkerbi , slo persadevajo fvojo dufho svelizhati. Kriftjan ! ti morefh v’ mnogih opravkih biti na fvetu, pa tudi sa svelizhanje fvoje du- fhe morefh fkerbeti. Zhe dolshnoft fvojiga ftanii ne fpolnujefh, ne morefh biti dober; ne morefh ko pufhavniki v’ kaki jami tizhati, le moliti in premifhljevali ; zhe le delafh, p a ne molifh , nifi dober kriftjan; zhe le molifh* pa ne delafh, nifi Bogu vfhezh. Kaj ti je ft°' riti ? Skerbi Marto in Marijo ob enim pofne- — 187 — mali. Ni li lo mogozhe ? Ni nemogozhe. Pridno delaj po Tvojim pofhlenim ftanu, v’ Tvojih opravkih nofi Boga v’ Terzu, in v’ vTim njegovo voljo dopolnuj; delaj, kar li Bog sa- pove, in Tkerhi smiraj sa Tvoje svelizhanje. V’ Tvojih delih bodi polerpeshljiv, Bogu da¬ ruj Tvoje dela in Tvoje lerpljenje ; pa varuj Te , de poTvetne Tkerhi tvojiga Terza ne prevsame- jo, ne omolijo , in ne odvernejo od boshje Tlushbe. V’ Tvojih opravkih nikdar ne posabi, kar je JesuT Marti rekel : „Le eno je potre¬ bno. “ ReT je to. Kaj bi ti pomagalo veliko premoshenje , Tkerhi in dela, ako bi duTho pogubil ? Bodi tak, kakor te T. Pavel uzhi re- kozh : „ 7 haf je kraiik : tedaj naj bodo, kteri jokajo, kakor de bi ne jokali: kteri Je veje¬ te, kakor de bi Je ne vejelili; kteri kupujejo , kakor de bi ne imeli ; kteri J'vet vshivajo , kakor de bi ga ne vshivali; sakaj podoba J veta prejde.‘• I. Kor. 7 , 29 — 3i. S. Pa¬ vel hozhe rezhi : .,Odlozhi Te s’ ljubesnijo od Tveta, nadloge naj ne potlazhijo tvojiga Ter- ■» dobrote naj te ne motijo, vTe mine na helu ; torej fkerbi frezhno vezhnoft sadobiti.“ Zbe lo delafh, boTh Marto in Marijo ob enim poTnemal. Preden je JesuT merlviga Lazarja obudil, fe je sjokal , de bi vfi Tposnali njegovo veliko ljubesen do pjega , in je Tkasal Tvojo neisre- zlieno milob. do vfih. Lazar je le po leleTu bil niertev; vender Te je JesuT sjokal, ker je po¬ menil greThnike duhovniga shivljenja potreb- i88 ne, do kterih bo Jesuf fkasal fofebno ufmilje- nje, ako hozhejo f’ pokoro shiveli. Jesuf je s’ velizim glafani savpil : ,,Lazar, pojdi vun- l n — i8g — kar bom v’ vezhnodi potreboval, pufham v’ nemar. O dobrotljivi Gofpod! poklizhi me vunkaj is lili smot f’ Tvojo vfigamogozhno gnado, de le tebi shivim. Kakor Ti dobrotlji¬ vo ufiifhal mozhne shelje Tvojih prijatliz Mar¬ te in Marije, in njih mertviga brata Lazarja obudil; tako osbivi mene na proThnje tvojih fvetnikov T’ Tvojo gnado, in ohrani me v’ Tvo¬ ji ljubesni, de te vekomaj hvalim. 'Amen. XXX. dan maliga ferpana. oeli German fhkof. i^veti German je bil rojen od bogatih dar- Thev na FranzoTkim v’ meftu Avkferu v’ letu ■38o. Uzhil Te je pridno v’ Tvoji desheli, potlej ) e v’ Pdni Thel viThi uzhenodi Ti perdobivat ; P a le sato. de bi na Tvetu imeniten bil, in vi- l°ke Tlushbe dobil. Kader je v’ metlo AvkTer i uasaj prifhel, je bil podavljen poglavar vojTha- j !l)v ; shivel je pofhleno , pa premalo bogabo- jezhe. Hodil je rad na lov. in glave ubitih sve- r "< je obeThal na veje veliziga dreveTa v’ Tre- '8 meda. To je bilo Tamo na Tebi prašno in "izhemerno; ker je pa vender to nekaj podo- e lom bilo vrashni navadi Tlepih nevernikov , ga e l e Tv e ti Amator, ThkoT tidiga meda, vezlikrat 11 pofvaril. German ni hotel Tvoje navade opudi- 1 9 ° ti; toraj je fveti fhkof ukasal drevo pofekati, in glave sverin po polji rasmetati. German, to svediti, fe je rasferdil, in f’ foldali v’ rneflo prifhel fe nad fvetim fhkofam smafhevat. Tak je German bil pred fvojim fpreobernjenjem, poln nizhimernofti, napuha in jese ; pa Bog ga je naglo fpreobernil. Bog je fvetimu fhko- fu Amatorju rasodel blishno fmert, in tudi, de bo German njegov naflednik. Toraj je fveti Amator fhel veliziga deshelniga poglavar¬ ja profit, de naj mu Germana pulti fvoji du- bovfhini perfhteti. To perpufhenje je bilo potrebno , ker je German v’ zefarjevi flushbi bil. Veliki deshelin poglavar je fvetiga fhko- fa Amatorja zhaftito fprejel, in njegovi profli- nji tako odgovoril: „Vojfhak German je fizer zefarltvu potreben ; vender, zhe ga je Bog sa- fe isvolil, ne bom soper njegovo voljo delal." Sveti fhkof Amator je fhel nasaj v’ Avkfer. poklizal duhovfhino in verno ljuditvo, in jim rekel: „Ljubi moji! zhaf moje fmerti je bk- so , isvolite aa menoj vredniga paltirja.“ Potlej jim je rekel : „Po moji fmerti Germana is voli¬ te mojiga naf!ednika.“ German je bil tudi v’ zerkvi. Sveti Amator je k’ njemu Itopil* ga je v’ duhovfko oblazhilo preblekel, in m« djal : „Bog le je fhkofa le zerkve isvolil: fkerbi to flushbo po njegovi volji opravljati" Sveti Amator je kmalo umeri, in vfi fo Ge*' - mana isvolili ifhkofa. Slo fizer fe je branil« pa mogel fe je boshji volji podvrezhi. Sheg' nan je bil v’ letu 4ifi* — 1 9 1 — Sveti German, prej poglavar vojfhakov in pofveten, je bil kmalo nar fveteji fhkof, ker ga je Bog isvolil in pofvetil. Vef druga- zhen je bil ; vef boshji , poln ljubesni in go- rezholti. Vfe fvoje veliko premoshenje je med uboge rasdal , de bi po sgledu Jesufovim in apoftelnov radovoljno ubog bil. Njegovo shiv- ljenje je vedna pokora bilo: mefa ali drusih imenitnih jedi ni jedel , tudi ni vina pil ; en¬ krat na vezher je malo zherniga kruha ali ka¬ ko drugo malovredno jed v’ shivesh imel; nje¬ gove oblazhila fo bile flabe in ponishne; nje¬ gova pollelja je bila fkrinja polna pepela , na kteri je malo pozhival ; nikoli ni bil bres fve- tih opravil, vedno je fkerbel sa fvoje ovzhize , ali uzbil , ali bral, ali molil, ali premifhlje- val. Tako je shivel do fmerti, de bi febi od- pufhenje grehov in fvojim ovzbizam obilno gnado od ufmiljeniga Boga fprofil. Tudi je sa druge slo fkerbel. Na Anglifkim ali Englen- darfkim fo bili svijazhni krivoverni Pelagjani koj sapeljivi nauk rastrofili, in jih veliko sa- peljali. Katolfhki verni tifte deshele fo Franzo- sovfke fhkofe ponishno profili , de naj jim po¬ magajo. Ti fo fvetiga Germana in fvetiga Lu- Pa tje pofiali , ktera fla s dobrimi sglcdi in uauki veliko dobriga llorila. Krivoverzi fo fe s njuna prepirali, pa oframoteni fo bili vpri- zho vfiga ljudllva. Ravno takrat je poglavar v °jfhakov perllopil , in dva fvela fbkofa poni- -dino profil , de naj njegovo defet let tiaro fle- P° hzher osdravita, Dva fveta fhlcofa tla kri- 1 9 2 I voverzam rekla : ,,Vi jo osdravjte.“ Odgovorili fo : „Ne moremo.“ Na to je fveti German po¬ kleknil , molil, in potlej v’ imenu Ozheta, Si¬ na in f. Duha flepo deklizo osdravil. Ta zhu- desh je deshelane fhe bolj v’ veri uterdil , in krivoverze f’ framoto napolnil. She drugo do¬ broto je ta fveti fhkof Englenderjem ftoril. Hudi fovrashniki fo po desheli ropali , Englen- derji fo pa bili v’ velizim llrahu. Sveti Ger¬ man je pred njimi nad fovrashnike fhel, ne bojevat fe, ampak ferzhnofti jim dajat. Polni upanja v’ Boga in v’ njegove profhnje fo fer- ze dobili , in fovrashnike premagali. Sveti Ger¬ man je potlej nasaj fhel na Franzofko, pa kmalo fpet na Englenderfko pravovernim po¬ magat. Nikoli ni pokoja imel , is ljubesni do blishnjiga je neprenehama delal in terpel; v vfim in povfod je bil frezhen , ker je vfigamo- gozhni Bog s’ njim bil. V’ meftu Raveni, ka¬ mor je bil savoljo fofebnih opravkov fhel, je nevarno sbolel. Zefariza Plazidija, kader je to svedila, ga je ohifkala, ker je vfe fpofhto- vanje do njega imela. Profil jo je lepo : „Mo- je' truplo pofhljite v’ Avkfer, de bo ondi po- zhivalo.‘ £ Kmalo potlej je fvelo umeri 3n dan tiga mefza v’ letu 448- Veliko zhudeshev je Bog na njegove profhnje ftoril. — ig3 — N a a k. ,Svetnike zhajtiti je dobro in korijtno. Popifovanje življenja fvetiga fhkofa Ger¬ mana sadofli prizhuje, koliko dobriga fo ver¬ ni po njem od ufmiljeniga Boga prejeli ; pa tudi on je fofebno miloft dofegel na profhnje fvetiga fhkofa Amatorija. Kakor od tih , tako fe od drusih Cvetnikov bere, de fo fofebne gnade od Boga fprofili. Vii katolfhki verni ve¬ do , de je dobro Cvetnike zhaftiti, ker Bog po bojih prijatlih rad pomaga. To vfi vedo , ker je to nauk katolfhke zerkve ; de pa kriviga sa- popadka od zhafti do Cvetnikov nimajo, je pod- uzhenje potrebno. Svetnike zhaftiti, va-nje upati, in fd jim perporozhevati je dobro. Svetnikov pomozh sa- nizhevati je hudobno, v’ nje nepermerjeno upa- h je fhkodljivo. Svetniki nam ne morejo dati gnade , ali odpufhenja grehov , ali drusiga , fam ^°g je deliviz vliga. Marija in Cvetniki le pro- lijo Boga sa naf, in nam lahko Cprofijo po Je- sufu Kriftufu, ker Co boshji prijatli; radi Boga sa naf profijo, ker fo tudi nafhi prijatli. Na- *he ponishne profhnje, f’ profhnjami fvetnikov sdrushene, fo Bogu prijetnifhi, kakor vfa zer- kev prizhuje soper flepe krivoverze. Zhe fvetriike in fvetnize po nauku zerkve z hafti m o : hvalimo Boga, ktcri je fvoje flu- diabnike f’ fvojo gnado povifhal. Vfak dober har je 0 d Boga ; on je sazhetik vfe fvetofti, — i 9 4 — on ie fvoje flushabnike povifhal, in na njih profhnje je drugim velikokrat pomagal. Kdor fvetnike prav zb alti, fe lahko vnema po njih shiveti. Kdor premifhljuje njih ljubesen, po- terpeshljivolt, vojfkovanje , ferzhnoil, terplje- nje, zhilioft, flanovitnoll in druge zhednolli, ne more fkoraj mersliga ferza oliali, ako fe jim fhe gorezhe perporozha, de bi po njih profhnjah savoljo Jesufa enako pobosbnoll od Boga sadobil, je lahko uflifhan, ker te profh¬ nje Bogu dopadejo, in bo profhnjavzam rad dal po fvetnikih shiveti, kteri fo po Jesufu Kri- ftufu shiveli. Svetnike zhaftiti, in po njih shi¬ veti, to je po volji boshji. Oni nam pravijo, kar [veti Pavel vernim: „Projun vaj', po me¬ ni fe ravnajte, kakor fe tudi jeji po Kri Ji i J'i, I. Kor. 4, 1 6. Bog fam prizhuje, de mu zbali do fvelni- kov in pcrporozhanje v’ njih profhnje dopade. Per Judih je bila navadna profhnja ta : ,-0 Go f pod! fpomrii fe Abrahama , Isaka in Ja¬ kopa , fvojih hlapzovJ’ Sam Bog je kralju Abimeleku sapovedal, de naj fe Abrahamu per- porozhi, de bo po njem fhlrafnigi odfhel. !• Mos. 20, 7. Ravno tako je trem prijatlam sveltiga Joba sapovedal . de naj fe njemu pet'- porozhe, rekozh : ..Juh moj flashabnik bo sit vaj' profil, njegove profhnje boni dobrotljiv 0 pogledal .“ Job. 4 -, <>• Prerok Sam vel je tu¬ di f’ fvojimi profhnjami Israelzam pomagali sato fo fe mu perporozha!!: »Ne jenjaj Bog a sa naj profiti , de naj Filifhzhanov obvaruje-" I. kralj. 7 , 8. Ravno tako fe najde v’ novi savesi. S. Janes apoftel je vidil angele pred boshjim ftolam, kteri fo v’ rokah imeli pofo- de polne difhezhih kadil, ktere, kakor fam islaga, fo molitve fvetnikov. Skr. rasod. 5 , 8. Sveti Pavel apoftel je sa verne molil, kakor fam pri/.huje rekozh: • J /a J pomnim v' Joe¬ jih molitvah bres prenehanja Tef. l, 2. On fe je tudi vernim perporozhal: „ProJim , bratje! po Gojpodu Jesujii mi pomagajte J ’ fvojimi molitvami k ’ J 3 ogu.“ Rimlj. i 5 , 3 o. Sveti Jakop apoftel vfim sapove : ,,Eden sa drusiga molite . de bojte svelizhani.“ 5 , 16. Zhe molitve shivih samorejo pomagati, zhe moremo mi flabi eden sa drusiga moliti : ko¬ liko bolj samorejo pomagati molitve angelov in fvetnikov! Svetniki sa naf radi profijo, de bi tudi mi v’ nebefhko kraljeftvo prifhli. Bili fo pol- I m ljubesni do blishnjiga , dokler fo fhe na fve- hi bili • kako samorejo v’ kraljeftvu vezhne ljube sni bres ljubesni bili ? Krivoverzi pravi- )° : ? .Oog ve nafhe potrebe, sakaj bi fe mu tedaj po prijatlih perporozhali ? On je ufmi- U en i pravijo , nam bo rad pomagal , defirav- no fvetniki sa naf ne profijo . u To naj le kri- v ° verza m oftane, mi pa fe dershimo nauka hete zerkve. Bog ve nafhe potrebe, in nam 'ad pomaga ; vender nam je angele in fvetni- ke dal pomozhnike. On nam je sapovedal eden drusiga uzhiti in fvariti , eden drusimu poma- 8 ( di, defi ravno on tiga ne potrebuje, defiravno ! — ig6 — on le fam samore pomagati in svelizhati. Bog je to sapovedal, de eden drusimu fkasujemo fvojo ljubesen, f’ ktero imamo saveso med Te¬ boj in f’ fvetniki. Bog rad uflifhuje profh- nje fvojih prijallov, de bi po njih shiveli, ka¬ kor fo oni po Jesufu , in v’ njih vefeli drushbi ga vekomaj hvalili v’ nebefih. Molite v. O Bog! upam od tvoje nefkonzhne milo¬ bi vfe prejeti , kar k’ svelizhanju potrebujem. savoljo saflushenja Jesufove fmerti. Js upanja v’ tvojo nefkonzhno miloft le profim, pomagaj mi. Ker lim pa nevreden grefhnik, perlezhem k’ tvojim fvetnikam, in jih profim, de naj moji befedniki bodo per tebi. O preljuba mogozhna befedniza Marija! priifi Boga sa-me nevredni- ga grefhnika , de fe {pokorim, irT savershen ne bom; vfi fvetniki boshji! profile Boga sa-me, de miloft sadobim. Persadeval Ti bom po va- fhim sgledu shiveli, sakaj to je Bogu in vam nar bolj dopadljivo. Do sdaj tim vam prašno zhaft fkasoval, ker moje slavljenje ni bilo va- fhimu podobno ; pa pofihmal hozhem f’ po- mozhjo gnade boshje fkerlmo shiveli , kakor fte vi shiveli po Jesufu Kriftufu, de bom ke- daj v’ vafhi vefeli drushbi Ozheta , Sinu in !■ Duha vekomaj ljubil in hvalil. Amen. XXXI. dan maliga ferpana. Sveti Ignazi Loj dlan. ,^veti Ignazi je bil rojen v’ gradu Lojoli na Shpanfkim od bogatih flarfhev v’ letu 1491. Njegov ozhe je bil vef saljubljen v’ fvet; po fvojim flabim duhu je tudi finu Jgnazija sre- dil. She mladiga ga je v’ veliko metlo Madrid poflal v’ kraljevo flushbo. Mladenizh Ignazi je nekaj zliafa ondi bil, potlej na vojfko fhel ; Shpanzi fo fe nainrezh ravno soper Franzose vojfkovali. Serzhno fe je vojfkoval: pa per nieftu Pampeloni je bil od kugle v’ noge sa- det, je obleshal, in fo ga domu nefli. Dolgo je leshal, tilne bolezhine je terpel, in ko mu je bilo she bolje : ni vedil kaj od dolsiga zhafa pozheti. Profil je, de bi mu bili dali kake pofvetne bukve, de bi fe s’ branjem motil : pa lazih bukev ni bilo per hifhi , torej fo mu po¬ dali bukve shivljenja Jesufoviga in njegovih fvetnikov. V’ sazhetku jih ni rad bral, ker je kil prašen dobriga duha , fzhafama je vefelje dobil do njih, in jih je zhedalje raji imel, na sadnje je bil vef vnet fvetnike pofnemati. Nje¬ gove flabe navade fo fe tim fvetim sheljam slo 11 davi ja le, pa ferzhnotl fi je dajal rekozh : „Sa- l pcrloshnim zhalu bofh pomozh boshjo viclil- 209 S. Peter je bil po angelu refhen pred dne- vam namenjene fmerti tillo nozh. Verni fo fe zhedalje bolj bali fvojiga dobriga paftirja sgubiti, sato fo zhedalje nadleshnifhi molili ; tudi ti ftanovitno moli , in bofh dofegel, zhe f’ fvojimi profhnjami boshje zbafli ifhefh. Boshji angel je v’ jezho prifhel , vfa je- zha fe je fvetila , f. Peter je fpal med dve¬ ma foldatama , vezli foldatov je bilo pred je¬ zho , angel je f’ fvetim Petram govoril , she- , lesje je odpadlo, shelesne duri fo fe odperle; pa nobeden ni nizh vidi 1 ali flifhal. O pre- zhudna boshja pomozb ! Le svefto flushi Bo¬ gu, in v’ njegovo modro previdnoft upaj ; ne bofh sapufhen, pomozb ti bo prifhla, in zhu- dno bofh refhen. Vfi fovrashniki ti nizh hu- diga ne samorejo, ako je Bog f’ teboj 5 pa tudi vfi prijalli ti ne samorejo pomagati, zhe je Bog soper tebe. Bogu svefto flushi, va-nj terdno upaj , in bofh frezhen. S. Peter po angelu zhudno refhen , je fhel v hifho bogabojezhih vernih, in jim vle povedal, kako je refhen bil ; pa pred dne- vam fhe je drugam fhel, de bi ga Herod ne s yedil. Vidifh modrolt in varnoft f. Petra ? v elizim zhudeshem refhen , fe ni na boshjo v figaniogozbnoft predersno sanafhal, temuzh ) e fkerbel Bogu v’ zhaft fvoje sbivljenje ohra- ,u h. I udi ti delaj po sgledu f. Petra, beshi pied dufhno in telefno ,nevarnoftjo ; ni pravo, ampak flaho upanje v’ boshjo pomozh, ako e fam nozhefh varovali. Zhe fe fkufhnjav in 2 lO I I nevarnoft Boga rasshaliti ne bojifh ; fi fo- vrashnik fvoje dufhe , in boshje pomozhi ne¬ vreden : ,.Hdor nevarnojt ljubi, bo t> ne- varnojti konez Jtoril.’* Sirah 3 , 27. Kader fo foldatje vidili jezho prašno, fo fe preftrafhili, ker nifo vetlili , kaj Fe je f’ Pe¬ tram sgodilo. Herod jih je ukasal umorili; po krivim fo bili umorjeni , pa Bog ni kil kriv njih fmerti , Herod je is laftne hudobije to sapovedal. Tudi je pred njim drug Herod nedolshne otroke umoril is fovrashtva do Jesu- fa ; pa Jesuf ni bil njih fmerti kriv, ampak neufmiljeni Herod je bil kriv njih nedolshno prelite kervi. To je sapifano, de fvoje mifii poravnafh , Biga smiraj pravizhniga verujefh, in fe nad terpljenjem nedolshnih ne pohuj- fhafh. Zhe Bog is fkrivnih fodeb perpufti, kar rasumeti ne samorefh , pozhakaj do fod- be ; takrat bofh preprizhan, de fo vfe boshje fodbe praviza in miloft. Bog je f. Petra refhil od Herodove roke, ni ga pa hotel ref hiti od neufmiljeniga Nero¬ na. V’ Jerusalemu je bil po angelu refheti, pa v’ Rimu je bil krishan. 'l'o te uzhi. de bodi Bogu v’ vfim pokoren : potlej ti bo vfe flushilo k’ svelizhanju. S. Peter, is Jerusalem- fke jezhe refhen , je bil Bogu hvalesben . I e veliko ljudi fpreobernil, in fvoje dobro safln- shenje pomnosbil ; kader je v Piimu is Ijubes- ni do Jesufa umeri, ga je fmert v’ nebefld<° kraljellvo prefelila. Vidifh, dobrimu in p n ’ kornimu kriftjanu je vfe dobro: bodi v’ nad- 2 11 logah, ali is njih refhen , naj shivi ali umer- je, je vfe Bogu v’ zhaft. ker vfe po volji bo- shji dela. Herod je bil kinalo potlej od ange¬ la udarjen; od zhervov fneden je umeri, in v’ pekel fhel. Djan. ap. 12 , 23. Vidifh boshjo roko nad hudobnim ? Varuj fe greha , in dru- siga fe ne boj ; le greh je edino hudo in isvir ediniga hudiga , vezhniga pogubljenja, M o lil e v. > <* O Jesuf! fpomin lerpljenja tvojiga apo- ftehia f. Petra , kteriga fi perferzhno ljubil me uzhi vfe nadloge voljno terpeli. Ti, Sin boshji, fi hotel na krishi umreti , fvoje ljube narneftnike , apoflelne, fi v veliko terpljenje namenil ; oni fo is ljubesnji do tebe veliko terpeli , in ferzhno umerli : kako fmem jeft soper nadloge ali tvoje pravizhne naredbe godernjali ? Po sgledu tvojiga fveliga apoftel- na Petra, drusih apollelnov in fvetnikov bom llserbel in li persadeval tvoji fveli volji vfe- lej pokoren biti ; is ferza fe tvoji modri pra- 'izhni previdnofti podvershem , de tvojo fve- *° voljo v’ v fini delani. O velik apoflel, f. 1’eter! fprbfi mi od Boga pokorno voljo in popolno pokorfhino, de mu v’ dobrini in hu- 'j' ,n < v’ dobrotah in nadlogah, v’ shivi jen ji 111 fmerli sveft oflanem, in vezhno plazhilo prejmem. Amen. J - 2 12 - II. dan veliziga ferpana. A edem bratov Al ah ah e jev in njih mati. ttefiravno ti nifo v’ novi savesi shiveli in umerli, fo vender v’ katolfhki zerkvi zhefhe- ni, ker fo ferzhno umerli sa fvete sapovedi Gofpod Boga ; raji fo umerli , kakor pa kaj flo- rili soper fvete sapovedi, ktere jim je Bog po fvojim flushabniku Mosefu dal. A n ti j o li, Sirfki kralj , imenovan Imenitni, je nad Jeru- salem fhel, in ga s’ vojfko pofilil v’ letu 170 pred Jesufovim rojftvam; fveli tempelj je ob- ropal in ognjufil. Grosno neufmiljeno je s’ Ju¬ di delal , in to is sgoli fovrashtva do njih fve¬ te vere; tudi jih je hudo filil malike moliti, in v’ prizhevanje, de fo fe Mojsefovi poftavi in pravimu Bogu odpovedali, jih moral fvinjfko mefo, prej malikam darovano, jefti , kar nifo fmeli. Veliko Judov je hudohnimu kralju bilo pokorno , veliko jih je pa tudi sa vero umerlo. Med timi fo nar imenitnifhi bili ri in fveli mosh Eleazar in li fedmeri bratje f’ fvojo materjo. Kralj Antijob, kleri je is Jerusalema v fvoje veliko mefto Antijohijo fhel, je ukasal fedmere brate in njih mater pred fe perpeljatn Menil je, de bo te mlade fante in njih mater lahko premotil, pa oni fo s’ boshjo pomozhl 0 njegovo neufmiljenje premagali. Nar prej ) e - 213 — sapovedal te fvete mladenzhe hudo tepfti , pot¬ lej pred nje fvinjfko mefo pernefti; pa nifo ga hotli okuliti. Nar ftarji brat je kralju rekel: ,.Kaj naf isprafhujefh , in kaj hozhefh od naf vedili? Perpravljeni fmo raji umreti, ko od fvetih sapoved odftopiti.“ Kralj fe je rastogo- til, je ukasal mu jesik odresati, kosho s’ gla¬ ve potegniti , roke in noge na konzeh odfeka- ti, potlej ga na velizim rasheljenim rashnu dol¬ go pezhi. Te ftraflme bolezhine je mladenizh voljno in ferzhno predal , in v’ njih umeri. Njegovi bratje in mati fo ga milo gledali, pa tudi is terdne vere v’ Boga eden drusimu ferzh- noft dajali sa sapovedi Gofpod Boga umreti. Kadar je bil nar ftarji she umeri, fo dru- siga sgrabili, kosho s 1 lafmi mu s’ glave po¬ tegnili ; potlej fhe bujfhi bolezhine mu napo¬ vedali , zhe ne bo fvinjfkiga mefa jedel. Glaf- no jim je odgovoril: ,,Tiga ne florim!“ Ko »inga fo ga po tem martrali, pa umirajozh je kralju fhe rekel : ,,Ti nam zhafno shivljenje lizer odvsamefh , pa kralj nebef in semlje naf bo , ko sa njegovo poftavo umerjcmo, k’ vezh- nimu shivljenju obudil.“ Sa tim fo tretjiga saframovali. Kader fo mu ukasali , je ferzhno pomolil jesik , in po- ( bd roke , de mu jih odfekajo , ter jim rezhe : o 1 e ude fim od Boga prejel, pa sa njegove sa¬ povedi fe jih rad snebim ; on mi jih bo po- vern il na vekomaj.“ Vfi, tudi neverniki , fo b’ shodili nad njegovo ferzhnoftjo, is ktere sa 'fe bolezhine nizh ni maral. 214 I Po fnierti tiga fo zhetertiga hudo martra- li. Kader je umirati sazhel, je kralju rekel: „V’ fredi fmertniga terpljenja Trno frezhnifhi mi od tebe ; sakaj mi upamo , de naf bo Bog k’ boljfhimu shivljenju obudil , tebi pa ne bo vftajenja k’ shivljenju.“ Petiga fo popadli in martrali. V’ kralja je ravno gledal , in mu ferzhno djal : „De(i- ravno li sdai oblaften,, in delafh kar hozhefh; fi vender le zhlovek. Malo pozhakaj , bofh vidil boshjo mozh , kako bo Bog pokoril tebe in tvoj sarod. Sa tim fo fheftiga perpeljali , in ga hudo martrali. V’ fmertnih britkoftib je kralju ferzh- no rekel: „Ne moli fe, kralj! mi fizer terpi- mo savoljo fvojih grehov ; ali nikar fi ne do- mifhljuj, de bofh ti bres fhtrafnige oftal , ker fe predersnefh soper Boga fe vojfkovali.“ Tu¬ di ta je ko njegovi bratje ferzhno umeri. Nar mlajfhi je fhe bil. Kralj ga je na Hran poklizal, ga prijasno nagovarjal , in mu f’ perfego obljubil , de ga bo frezhniga korih zhe uboga. Ali mladenizh fe mu ni hotel vda¬ ti. Kralj je njegovo mater poklizal , in ji fve- toval pregovorili mladenzha , de ji vfaj eden oftane. Mali fe je k’ finu fklonila , in mu re¬ kla : „Moj fin! ki fim te pod perfmi nofila- te toliko zhafa shivila , in f’ toliko fkerbjo do teh let perredila, ufmili fe me ven der. Profim te, preljubo dete! poglej nebo, semljo in vfe> glej , vfe to in zhlovefhld rod je Bog kvaril- Toraj ne boj fe tiga neufmiljeniga kralja, te ' » t. 2 10 J m uk h po sgledu Tvojih bratov voljno umri. fn miloftljivi Bog mi te bo s’ brati vred fpel nasaj dal. Mladenizh , she prej poln shive ve¬ re v’ Boga , potlej od maternih befedi bolj 1 uterjen je savpil nad rabeljni: ,,Koga zhakale ? Le nikar ne miflite, de bom sapovedi kralje¬ vi pokoren ; boshjo sapoved le poflufham , ktera nam je po Mojsefu dana.“ Na to fe oberne proti kralju, in rezhe: „Ti pa, kralj! ismifhljevaviz vfiga budiga soper Jude , ne bofh ne odfhel boshji roki. Moji mertvi bra¬ tje To sdaj pod saveso vezhniga shivljenja pri- fhli , ti pa bofh po Tvoji prevselnofli pravi¬ lno terpljenje prejel.“ Kralj od njegovih be¬ fedi filno rasshaljcn ni vedil kaj od logote po- zheti. Vfe huje ko une ga je martral in neu- fniiljeno umoril. Kadar To bili vfi rtiladenzhi mertvi, je ukasal tudi njih fveto mater umoriti. Ona , shenfka fiz er , pa polna mofhke ferzhnofti , )e is pokorfhine do Boga rada umerla. Ta¬ ko je Tvoje ljube otroke in Tebe Bogu v’ dar dala. II. Mak. 7. N a u h. Zerkvene sapovecli Jo v ’ pomozh. Sedem bratov Makabejev, njih mati in tudi drugi fveti Tiare savese, kteri To ob pre¬ ganjanji raji utnerli , ko nar manji sapoved fiofpod Boga prelomili, To vfe hvale vredni j in fo vezhno plazhilo prejeli. Pofvetni mo¬ dri fe zhudijo , de fo raji umerli , ko od fvinj- fkiga mefa jedli. Pravijo: ..Kar je Bog kva¬ ril , je nedolshno, in perpufheno vshivati.“ Kef , kar je Bog kvaril , je nedolshno : pa ne- pokorfhina ni nedolshna. Tudi v’ raji je bil prepovedani fad, in Mojsef ne govori, de je bil fam na febi fhkodljiv: tode nepokorfhina per- vih karfhev je bila hudobna. Bog je Judam pre¬ povedal fvinjfkiga mefa jeki , de bi fe od ne¬ vernikov lozhili , od njih odlozheni shiveli , in fe malikovanja loshej varovali. Ta sapoved jim je bila dobra, korikna in potrebna, ker fo bi¬ li k’ malikovanju filno nagnjeni. Tudi sapovedi katolfhke zerkve fe rasujsdnnim nepotrebne sde; pa dobre, fvele in koriftne in potrebne fo, ker fo vernimi v’ pomozh boshje sapovedi fpolnovati . kakor bode sdaj fkasano. Zerkev ima oblak od Jesufa fvojim otro- kam sapovedovati in prepovedovati." ObloH bi bila prašna rezh. ako bi verni ne bili dol- shni bogati. Zerkev Jesufovo Duh boshji vo¬ di ; ona sapoveduje, ali perpoveduje kar je ver¬ nim krihjanarn v’ prid , de bi loshej po bosh- jih sapovcdih shiveli , in fe svelizhali. Vfe sa povedi katolfhke zerkve fo v’ pomozh, in dru- gazhi ni perpufheno mifliti. Kdor jih sanizbu- je, sanizhuje ne le zerkev, ampak tudi Jesu- fa; kdor zerkev poflufha , Jesufa pofluflia- Tuk. 10, 16. Perva sapoved sapoveduje prašnike p°' fvezhevati , de bi verni krikjani prav premifh' 217 Ijevali fkrivnofti vzhlovczhenja Sinu boshjiga , njegoviga rojftva , terpljenja , vftajenja , in dru¬ ge fkrivnofti, ktere osnanujejo miloft boshjo, in slo pomagajo bogabojezhe shiveti. Sapo- vedani prašniki fo tudi v’ zhaft Marije devize in drusih fvetnikov, de bi verni Boga hvalili sa gnade, ktere jim je dal, fe jim perporo- zhevali, in fe vneli po njih sgledu shiveti. Druga zerkvena sapoved snpoveduje fv. mafho vfako nedeljo in vfak sapovedan praš¬ nik poboshno flifhati. S. mafha je fpomin in ponovljenje daritve Jesufove na krisbi. Ver¬ ni, ako fo s’ vneto dufho per f. mafhi, Bo¬ ga vredno molijo, ga profijo, in fofebne gna- tle od njega fprofijo. To je velik dufhen do- bizhik. Tretja sapoved zerkve sapoveduje ob od- kasanih dneh fe poftiti, tudi ob petkih in fa- botih mefnih jedi fe sdershati. Ta je tudi vernim kriftjanam v’ pomozh, de fvoje telo, nar hudobnifhiga fovrashnika, pokore, ktero ]e veliko grehov krivo, ako ni ftrabovano. Mefo in vfe mefne jedi fo farne na febi ne- dolshne; ker pa nafhe telo obilno rede, in mu fhkodl jivo mozh dajejo , je zerkev sapo- 'edala fe jih nektere dni sdershati, in fe po- k’ti, de bi hudobno telo pokorili, in ga Bogu podvergli. Zheterta sapoved sapoveduje nar manj enkrat v’ letu fe zhifto fpovedati in fveto "'fhnje telo o velikonozhnim zhafu vredno P le jeli, de bi fe ozhiftili, in f’ zhifto dufho - 2l8 - Jesufa prejemali. To je od zerkve sapoveda- no, de bi verni bili Jesiifu pokorni, kteri je zhifto fpoved in vredno obhajilo sapovedal, de bi Tvoji dufbi pomagali v’ svelizhanje. Peta zerkvena sapoved sapoveduje v’ ad¬ ventu in v’ polhi vfe vefelja, klere fo Tizer drugi zhaf perpufhene, de bi v’ molitvi, v’ podili, v’ premifbljevanji in drusih dobrih delih bres vlih smol pofvezhevali advent, klei'i je zhaka- nje Jesufoviga prihoda , in pod. , kteri je p er- pravljenje k’ velikonozhnim prasnikam. O kridjan! le to malo. kar je tukaj sa tvoje poduzhenje sapifano, ti kashe ljubesnji- vo miTel tvoje ljube in fkerbne matere, ka- tolfhke zerkve , ktera ti sapoveduje in prepo¬ veduje, kar ti pomaga boshje sapovedi do- polnovati. Ne le te, tudi druge njene sapo¬ vedi imajo enak ljubesnjiv konez. Bodi da- noviten v’ njenih fvetih sapovedih, in ne po- flufhaj hudobnih, kteri sanizhujejo sapovedi katolfhke zerkve. Molitev. O Jesuf, poglavar in gofpodar l- lolti to rasodel : vender groba nifo odkrili, f' 11 *' jan je vfe to Jerusalemfkimu fhkofu Janesu bersh fporozhil. Ta je v’ drushbi dveh dru- sih fhkofov in vezh mafhnikov prifhel; vpri- zho veliko vernih fo grob odkrili , in od fve- te groše ollermeli. Kader fo grob odkrili, fe je semlja llrefla, in prijeten duh je is groba fliel ; tudi veliko bolehnih je osdravilo. Tru¬ plo f. Shlefana je sgoli prah bilo; koki pa fo bile žele, in vfaka v’ fvojim medu ali fklepu. Shkof Janes je nekaj maliga od njegoviga f. trupla ondi puftil, drugo je v’ Jerusalem per- nefel; drugi fhkofje , duhovni in verni fo ve- felo zhakilo fveto truplo fpremljali v’ meko, v’ zerkev na hribu Sijonu. Ravno takrat je Bog dal rodoviten desb , kteriga je deshela lilno potrebovala; doki drusih zhudeshev fe je go¬ dilo. Shkofje in verni blishnjih in daljnih de- s hel fo sheleli in profili dobiti nekaj od trupla B Shtefana, in Bog je na njegove profhnje veliko dufhnih in lelefnih dobrot podelil. Ob zhnfu z e farja Teodorja nilajfhiga je truplo f. Shtefana pernefeno bilo v’ Konfhtantinopol, potlej pod papeshem Pelagjem I. v’ Rim, in v-haftito polosheno sraven trupla f. Lovrenza v’ zerkvi njegoviga imena. Tukaj je perloshno povedati velik zhu- desh. od kteriga f. Avgufhtin pifhe, in doki dresih prizhuje. V’ meku Zesareji v’ Kapa- ddzii je bila mali od fvojih otrok hudo sani- '''■hevana. ]s nagloki je Boga profila, de naj nje- ne °t r oke pokori, de bi bili vfim nepokornim °trokam krafhen rasgled boshjiga mafhevanja. Defiravno je preshalokna mali is nagloki lo profila, jo je vender Bog ufiifhal, ker fo nje¬ ni otrozi bili hude fhtrafnige vredni. Defet jih je bilo, in vfih fe je nesnana bolesen lotila. Trefli fo (e, kakor de bi hudo merslizo imeli; ni jim bilo ne po dnevu, ne po nozhi pokoja; fram jih je bilo med snanzi okati, in fo fe na vfe kraje rasfhli. Dva tih, namrezh Pavel in Paladija, ka v’ Afi ikanfko mefto Ilipon pri- fhla, kjer je bil fhkof f. Avgufhtin. Ravno per ozbitni bosbji flufhbi fo bili f. Avgufhlin in verni sbrani; Pavel in Paladja ka per fve- tinjah f. Shtefana molila , in vprizho vfih bila osdravljena. S. Avgufhlin je to vidil in popi- fal. Ta velik zhudesh , na profhnje f. Shtefa¬ na korjen, je bil v' letu 4i0. iV a u k. Od f p o fhlovcmja do fvel in j ali ojtankov Joei nikov. Shtiri flo let po fmerti f. Shtefana, ferzh- niga vojfhaka Jesufoviga fo njegovo trupi 0 sunaj Jerusalema nafbli. kakor jim je bil Bog rasodel. Veliki zhudeshi fo fe takrat in p°l' Jej godili, kteri fo prizhevali , de je oftanko fvetnikov zhaftili dobro , in Bogu dopadlji' -0. Neverniki fo kriftjanam ozhitali . de koki meri' vih molijo; krivoverzi tudi flabo govore s°' per katolfhko zerkev; pa ona savoljo ozhita- n ja flepih fovrashnikov od liga ne odkop 1 - 2 23 Verni, od zerkve poduzheni, ne molijo kodi • fvetnikov, in ne upajo v’ njih odanke; te- muzh jih zhade, ker fo njih trupla bile sdru- shene f’ fveto dufho, fo bile prehivalifhe f. Duha , in bodo zhaditljive vdale. Odanke fvetnikov zhaditi je navada katol- flikih vernih vfih zliafov. V’ djatiji apodelnov je sapifano, de fo potne rute od lelefa f. Pav¬ la in njegove opafila na bolnike devali, in ko¬ lesni fo jih popudile, in hudi duhovi fo is njih f lili. Djan. 19, 12. Vfak ve, de potne rute ali opafila f. Pavla nifo mogle bolnikov osdrav- Ijati, tudi, de kodi ali pepel fvetnikov nima¬ jo v’ febi mozhi potrebnim pomagati, pa ta zliad gre v’ fvetnike , ali bolje rezili, v’ Boga, kteri po fvojih prijatlih zhudeshe dela. Pervi verni nifo bili nevedni ali vrashni , ker fo le zerkev poflufhali ; vender fo s’ drago ženo is vok nevernikov odkupovali merlve trupla ali kodi fvetih marternikov, jih fkerbno otevali, zhaftito pokopavali, in zerkve na njih grobeh sidali. V’ fpomin njih fvele navade fo sdaj pod vfakiin altarjem fvelinje fvetnikov. Ka- t * er je f. Jgnazi fhkof v’ Rimu od sverin ras- krgan bil , je le nekaj njegovih debelfhih kotli oftalo; ' te fo verni vseli, jih v’ zhedno fkrinjo djali , in v’ Anlijohijo nefli , kjer je po- Pvej fhkof bil. Navada odanke fvetnikov zha- jhti je po nauku zerkve in po sgledih poprej- Ilinjih vernih. Verni fe morajo varovali, kar bo sdaj re- ' leno. Ne fmejo nobene rezhi zhaditi, zhe ni fkasano, in od fhkofa poterjeno, de gre tifti rezhi zhaft. To je modro sapovedano, tle verni vrashni ali premajhniga uma ne delajo po fvoji flepi vedi. Kar zerkev zhafti vrednl- ga fposna, naj zhafte, pa pametno. Nekteri bolj zhafte merlvo truplo kaziga fvetnika , ko Jesufa v’ sakramentu f. telefa. Zhe duhoven vernim fvetinje daje kufhevati, fe s’ veliko nad- leshnoftjo do njega rijejo; med f. mafho pa, kjer Jesuf, Gofpod fvetnikov, ponavlja fvojo fmert na kriški, fo flabi in mlazhni. To pri- zhuje , de vera tih ni pametna, ni zhifta. No¬ beden ne fme oftankov fvetih vrashno zhaftiti, ali menili , de bo nefrezhe obvarovan, ako jili ima doma ali per febi , ali de bo s’ njimi salo- ge nafhel, ali vganoval fhlevilke, ali kaj dru- siga floril. 'I'i zerkev poflufhaj, in po njenih naukih delaj : zhafti, kar ona zhafti vrednig« fposna. pa ta zliaft naj bo po njenih sdravih naukih. Zhe tako ne delafh , ni tvoja vera zhifta, in perloshnoft dajefh krivoverzam zerk' 1 tvojo nevednoft ozhitati , klere ni ona kriva, ampak ti, ker je ne poflufhafh. M o l i l e v. O moj Bog ! vem, de tvoje fvelnike . njih trupla , kofti in prah zhaftiti je perpufheno i[' dobro; pa potrebnifhi je po njih sgledih shr veti. Jeft rad zhaftim , kar je tvojih prijatlo' • pa po njih fvetim shivljenji ne shivim. Oni 1° fvojo dufho in fvoje telo pod pokorfhino tv o jih sapoved devali in imeli; jeli imam nepo¬ korna dufho v’ fpazhenim telefu, vendei- ne fkerbim , in fe ne pokorim. O f. Shtefan! ki fi bil poln gnade , f’ ktero fi tlanoviten bil, iti fe v’ fmert dal is ljubesni do Jesufa, fprbfi mi gnado tako shiveti, de bo moja dufha tvoj prihod ljubila, in telo zhaftilljivo vftajenje imelo. Sproti mi frezhno ftanovitnoft v’ do¬ brim , de fe Jesufa in njegovih fvelih naukov nikdar ne framujem, in od njih nikoli ne od- ttopim. O Gofpod Jesuf! dodeli mi na profh- nje fvojiga frezhniga vojfhaka , f. Shtefana, pravo pokorfhino in ferzhno ftanovitnoft , de mi bodo nebefa odperte , kjer te bom hvalil vekomaj. Amen. IV. dan veli žiga ferpana. t Sveli Dominik. fi. i^veti Dominik je bil rojen od bogatih in bo- gabojezhih katolfhkih ftarfhev na Shpanfkim v’ letu nyo, Njegova poboshna mati je vfe tvo¬ je otroke in tudi njega v’ boshjim flrahu re- '*‘I a , kakor je njih fveto shivljenje prizhe- '«1°. Dominik, fhe otrok, je nad feboj imel 'le snamnja dobre dufhe in fofebne fvetofti : J 1 ' bil framoshljiv, ponishen, pokoren, mi- len ’ famoten, in k’ vfimu dobrimu perpra- III. ven. Starfhi fo ga Lili vefeli , in fo Boga hva¬ lili, kteri mu je obilno gnado dal, in profili, de naj ga v’ nedolshnofli ohrani. Srozhili fo fvojiga ljubiga fina Dominika njegovimu ftri- zu, bogabojezhimu in uzhenimu mafhniku, per kterim je bil v’ poboslmolli ulerjen; pot¬ lej fo ga poflali v’ mello Palenzo, de bi fi vi- fokejfhi modrofl in uzhenoft perdobil. Mla- denizh d.ominik je bil vfim tovarfham dober sgled : rad fe je uzhil, in nedolshno je shi- vel ; fofebno rad je bral in premifhljeval f. pifmo, slafli pifma f. Pavla apoflelna, v’ kte- rih je njegova gorezha dufha obilno pafho nafhla. Od fveliga branja, premifhljevanja, molitve in ljubesni je vef vnet bil Bogu shive- li, in sa svelizharfje blishnjiga fkerbeti. De bi fvojo dufbo v’ nedolshnofli in fvoje mlado telo v’ zhiftofli ohranil , je priden bil v’ vfih fvojih dolshnoflih : lenobe fe je bal in varo¬ val, pogoflo fe je podil, veliko let ni vina pil 5 tudi fc je vedno perporozheval prezhiik devizi Marii, in vfiga fe je fkerbno varoval, kar samore hudo poshelenje drashiti. Prid- nofl, polt, molitev in pomozh Marije ga je do fmerli zhiltiga in nedolshniga ohranilo. Mla¬ di fofebno naj ^dobro premiflijo fveto in prid¬ no sbivljenje f. mladenzha Dominika ; naj f e po njem ravnajo, in le tako bodo Bogu i zhiftim in nedolslmim shivljenjem dopadli. S. Dominik je bil ubogim perferzlmo ufmiljen. Njegovo ufmiljeno ferze fe je D- fehno rasodevalo ob zhafu hude lakote. s vfo mozhjo je potrebnim pomagal: kar fo mu njegovi bogati ftarfhi pofhiljali, je ubogim dajal; kir je to fhe premalo l>ilo , je prodal boje blago, tudi pofteljo in bukve, in njih ženo ubogim dal. Kar bo sdaj rezheno, fhe bolj prizhuje od njegoviga ufmiljeniga ferza. Eniga dne je shaloflna shena k njenm prifhla, in ga profila, de naj ji pomaga ref hi li njeni- ga brala is fushnofti nevernikov. S. Domini¬ ku, kader je to saflifhal, fe je hotlo ferze raspo- zhiti; majhno je pomiflil, potlej sheni milo odgovoril: ,,Ti ne morem dati ne denarja, ne blaga; zhe me pa gofpodar tvojiga brata namefli njega v’ fushnoft vsame, fe rad dam v’ refhenje tvojiga ljubiga brata.“ Shena. ka¬ der je to govorjenje saflifhala, je ofterrnela . fe nad njegovo veliko ljubesnijo zbudila, pa ni mogla v’ to dovoliti; lepo fe mu je sahva- bla in fhla. Bogabojezhe shivljenje , ufmiljeno ferze ■n vifoka uzhenoft f. Dominika je njegovima belima fhkofu Diegu slo dopadlo; korarftvo “in je dal. Ta zhaft ni bila njegovi ponish- “°lli fhkodljiva, ker je bil v’ ponishnofti uler- j en ; ponishnifhi je shivel , in svefteje Bogu flushil. Njegov fhkof je savoljo fofebnih opra- 'il na Franzofko , potlej v’ Rim fhcl, in je ho¬ bi per febi imeti f. Dominika, ker fe je na njegovo modrofl sanefel. fs Rima fla na Fran- zof lm nasaj fhla, in oba fkerbela sa fpreober- “jenje krivo verzov, kterih ni bilo malo v de- dudi. Shkof je potlej v’ fvojo fhkofijo fhel, in f. Dominika na Franzofkim puftil, de je kri- voverze fpreobrazhal. Deshelfka oblaft fi je persadevala krivoverze s’ ojftrofljo ukrotiti, in katolfhki zerkvi podvrezhi, pa saltonj, ker fi- la ne fpreoberne ferza ; f. Dominik jih je fku- fhal fpreoberniti le f’ prijasnimi nauki. Poln shalofti je bil savoljo krivoverzov flepote, in poln ljubesni do njih dufh; prijasno jim je ka- tolfhke refnize osnanoval, in Boga f’ folsarai vedno profil njih fpreoliernjenja. Tudi je ta¬ krat sloshil lepo molitev, imenovano roshen- kranz, od kterc je bila rezhena roshenkran- fka nedelja. Gorezhe je molil , in vernim go- rezko molitev perporozheval, de bi Boga nag¬ nili flepim krivoverzam gnado dati. Bog jo ufiifhal njegovo in vernih molitev, in veliko krivoverzov je hitelo v’ katolfhko zerkev. iV mogozbe praviti, koliko je f. Dominik v’ tim fvetim delu terpel. Krivoverzi fo ga fovra- shili, in ga ifkali umoriti. Zbe fo fe eni fpre- obernili, fo ga drugi huje fovrashili ; pa Bog ga je obvaroval. Eniga dne fo ga neufmilje* ni krivoverzi obdali, in ga hotli umoriti; p a ferzhno jim je rekel: ,,JcIl nifim vreden sa ve¬ ro umreti, ker je to plazhilo popolne pravizh' | nofti, zhe mi pa Bog hozhe to miloft fkasati. , umorite me, kakor le vam poljubi. 4 * Bog je ohranil, de bi fhe dofli dobriga delal. S. Dominik je shelel fveto delo fpreokia- zbanja krivoverzov uterdili, in bratovfhino m'- nihov poftaviti, kteri bi sa svelizbanje vfih fla e- h- i. je- govo hratovfhino poterdil , ktera je bila zcrk- vi v’ veliko pomozh. Bog je fvojimu flushab- niku f. Dominiku dal pred in po fmerli velike zhudeshe delali, med timi je leta. Neki go- fpofk mladenizh, imenovan Napoleon, je po Piimu jesdaril, f’konja padel, in fe ubil. S. Do¬ minik je fhel prej mafhevat ; pollej je k’ mert- vimu mladenzhu fhel, mu v’ imenu Jesufa Kri- ftufa ukasal vftali, in mladenizh je sdrav vftal. Mladenizh in vli fo Boga hvalili, in f. Domi¬ nika vifoko fpofhtovali. Bog mu je zhaf nje¬ gove fmerli dobrotljivo rasodel. Kader je bliso fmerli bil, je poklizal fvoje duhovne otroke , in jim rekel: ,,Preljubi moji! Boga sahvalim , ki me je zhiftiga do sdaj ohranil. Tudi vi slo fkerbile lepo zhifloft ohraniti : sato varuj¬ te fe ljudi drusiga fpola, shivite v’ vednim pokorjenji, in Bogu gorezhe flushite ; ubo- fhtvo tudi vam perporozhim, zhifloft in ubo- fhtvo vaf bofta Bogu in ljudem prijetne ftorila.“ khe vezh lepih naukov jim je dal , potlej mir¬ no umeri fhefti dan tiga mefza v’ letu mi. Nauk. Is njegoviga shivljenja. S. Dominik je she v’ mladofti in tudi po¬ tlej Bogu ftonovitno flushil. Blagor zhloveku, kteri fe p 0 njem ravna, ker ga veliko plazhi- 1° zhaka. Zhlovek je smiraj flab, pa v’ mla- dofli nar flabji : zhe s’ boshjim ftraham ni fla- 23o I ba natora u kroten a, hudo poshelenje prema¬ ga in premaguje, ponavljani grehi napravijo hude navade , hude navade F flabo natoro sdrushene , je filno teshko opuftiti. O ljubi moj ! pervadi fe v’ mladofti jarma Jesufoviga: bodi rad famoten, moli in premifhljuj, bodi pred Bogam in ljudmi framoshljiv, nikoli ne bodi nevarniga ali flabiga radoveden , vedno pomni pofiednje realii, in dobro ti bo. Zhe fe jarma Jesufovih sapoved v’ mladofti perva- difh , li bo zhedalje losliej, Bogu bofb vefelo flushil , in lahko bofh svelizhan. Mlad zldo- vek, poln ftrahu boshjiga, je vefelje bogabo- jezhih, je tovarfh angelov, in prijatel Nap vifhiga. De li nedolshen, dokler li hudiga ne¬ veden, je majhna hvala; de li nedolshen, zhe li ravno nevarno fkufhan; to je velike hvale in plazhila vredno. „ZhiJio in. nedolshno sta- vi v ’ rnladojti, in bofh. do Jivih laf modroft nafhel. u Sirah 6, 18. S. Dominik je bil perpravljen fe v’ fush- noft dati, de bi refhil fvojiga blishnjiga. To njegovo ufmiljenje je ref veliko, pa gorezM ljubesni je vfe mogozhe. Uzhi fe od njega do fvojih potrebnih bratov in fefter ufmiljen bili; pomagaj jim v’ telefnih in veliko raji v’ dufb- nih potrebah is ljubesni do Boga. Premili'> kako velika bi tvoja hudobija bila , ako bi bh- shnjimu v’ pekel pomagal. JNi sadofti , de m" v’ pekel ne pomagafh , v’ nebefa mu morafh pomagati. Tudi morafh fvojimu hlishnjiniu ' telefnih potrebah ufmil jen biti, kolikor ti j e 1 ] j 1 r 1 . 1 i Z h n g k b t; b mozh : zhe mu nili ufmiljen, grefhifh; veliko huje grefhifh, zhe li mu krivizhen, ne popla- zhafh dolgov' zhe svefto in ob zhafu delavzam ne dafIt safJushka. S. Janes pravi : „ Mora¬ mo sa brale je oj e shivljenje dali. il I. Jan. 3, 16. Rako hofh isgovarjan, zhe blishnjiga po- I hujfhafh , zhe fi mu neufmiljen ali krivizhen ? S. Dominik je is gorezhe ljubesni do Bo¬ ga ognjeno fkerbel sa fpreobernjenje krivover- zov in drusih greflmikov. Deshclfki oblaft- niki fo krivoverze f’ filo morali fe kalolfhki veri podvrezhi, pa lila ne preprizha zhloveko- viga ferza; lila rasdrashi ali hinavfkiga flo¬ ri zhloveka , ne fpreoberne ga pa ne: le lju- kesnjivi nauki fegajo v’ ferza, in gorezha mo¬ litev f’ fvetim sbivljenjem sdrushena fproli od Boga milofl. Tudi li li refnizhno persadevaj sa svelizhanje fvojih bratov in feller, pa tvo¬ ja gorezholl naj bo rasfvetljena , ufmiljena, ljubesnjiva in pravizhna. Kader je tvoj blish- n Ji v smoli, preprizhaj ga, in preuzhi s’ vfo krolkoftjo. Zhe ga shalifh, ne bo tvojih nau- kov poflufhal, bo le fkerbel fe li vftavljati, "* tudi s’ ozhilanjem le oframotiti. Zhe ho- zhefh per grefhnikih kaj dobriga opraviti ; bodi fvetiga shivljenja , imej in kasbi ufmilje- n J6, tudi fe varuj vfe lakomnofti, in poma¬ gaj jim v’ telefnih potrebah: f’ tim bofh njih ferze v’ lafl dobil in gofpodaril. Sveto sbivi ,' bodi ufmiljen, ljubesnjiv, moder, ferzben , in tako bofh fvojiga blishnjiga fpreobernil, ker bo Bog tvoje dela poshegnal. Delaj , kar f. 232 Pavel fvojimu ljubimu Timoteju pifhe: ,.Pre- prizhaj , profi , fvari s 1 v Jim poterpljenjem i.n ukanil II. Tim. 4, 2 . Molitev. O Bog! ako premiflim fvelo shivljenje, veliko ljubesen in ognjeno fkerb tvojiga f!u- shabnika, f. Dominika; lahko fposnain fvojo flabofi: , mlazhnoft in lenobo. Oh, kakofhna je moja mladoft bila ! Strah me je smifliti, kako mnogo in hudo fim te rasshalil. Tebi lim bil nesveft, lebi in drugim neufmiljen ; nifim sa tvojo zhalt fkerbel, sa fvoje in blishnjiga svelizhanje mi ni bilo mar. Zhe fim blishnji- ga fvaril, fim ga savoljo febe ; zhe fim fker¬ bel ga poboljfhali, fim le sato, de bi mi nje¬ gove flabolH nadleshne ali fhkodljive ne bile. O ufmiljeni Gofpod! napolni me s’ gorezho ljubesnijo, de bom hudo poshelenje prema¬ goval, in tudi' blishnjimu v’ nebefa pomagal, .slafti tiftim , ktere fim pohujfhal. O f. Domi¬ nik ! ki fi od Boga nad terdovratnimi krivo- verzi in drusimi grefhniki miloft fprofil, fprofi jo tudi meni, de po tvojim sgledu Bogu shi- vim, in v’ njegovi ljubesni umerjeni. Amen. ' 233 V. dan veiiziga ferpana. Deviza Marija l Sneshniza. Ob zhafu Liberja, kteri je bil papesh od le¬ ta 5o2 do 366, fla bila v’ Rimu dva shlahtna in bogata zhloveka, Janes in njegova sbena. Oba fta bila bogabojezha in ufmiljena do ubo¬ gih. Ta dva boshja flushabniba fta bila polna vfih kerfhanfkih dobrih del , in fta v’ miru shi- vela ; pa ni jima bilo saroda. Podvergla fta fe volji nefkonzhno modriga Roga, kteri de¬ la, kar hozhe , pa v fe! e j pravizhno in ufmilje- no. Silno bogata fta bila, in fklenila fta Tvo¬ je veliko premoshenje Rogu in Marii v’ zhaft oberniti. Marijo, prezhifto devizo , fta vedno profila, de naj jima rasodene , kako bi Tvoje bogaftvo obernila , de bi bilo Rogu in njej vThezh. Njune ftanovilne molitve To bile ufli- fhane; f’ zhudeshem jima je Rog Tvoje dopa- denje rasodel. Ravno ta dan , petiga veiiziga črpana, je Tneg padel na grizhik Efkvilin; Marija fe je tifto nozb papeshu Liberju in bo- gabojezbimu Janesu perkasala , tudi sapovedala , fdogu in njej v’ zhaft zerkev fosidali na grizh- ' kjer je ponozhi Tneg sapadel. Sneg je toliRo fhiroko sapadel , kolikor je imela zer- bcv proftorna biti. Vfak je mogel fposnati, ) e to zbudesh , ker je Tneg sapadel ob zha- 11 na *' huji vrozhine, kar v’ Rimu tudi po I — 2 34 — simi ni navadno. Janes je It’ papeshu Liberju bersh fhei in mu prejeto rasodenje povedal. Papesh, kterimu je tudi Marija to rasodela . je v’ drushbi veliko duhovnov in vernih na grizhik fhel, odkasal prodor po fhirjavi fnega, in zcr- ltev Marije devize je bila f’ fofebnim pridam hitro dodelana f’ premoshenjem bogabojezhiga Janesa in njegove poboshne gofpe. Vifolto uzheni kardinal Baroni pifhe , de fe je to go¬ dilo v’ letu 353. Ta zerkev je bila posneje od vezh papeshev popravljena , in tudi prena- rejena, in je filno prodorna in lepa ; sdaj le imenuje velika zerkev Marije devizen Nauk. Marija naf ljubi, kako ji clopajii? Bogabojezhi Janes in njegova poboskna shena da vidila, de je Marija mati zhide in velike ljubesni ; pa fhe bolj da potlej fposna- la njeno neisrezbeno ufmiljenje. Ref, Marija naf ljubi f’ danovitno in nepremagljivo Ijubes- nijo. S. Avgufbtin pravi : Marija je nafha na 1 ' bolji in nar fkerbnifhi mali. Njena ljubesen do naf ima vfe ladnodi, je mozhna, danovitna in zhida. Njena ljubesen do naf ne pefha• alto ravno fmo nevredni ; je danovitna, ^ fmo ravno grefhniki ; je zhida , ker le sa na- fhe svelizhanje fkerbi. Katolfhka zerkev t« uzhi , in Marii pravi mati ljubesnjiva. devica ufmiljena, perbeshalifhe grefhnikov, trofbta 1 ' a35 / za revnih, p o m o z h vfih kriftjanov. Ni mo- gozhe praviti, tudi ne rediti, koliko ljudem in kterim je Marija pomagala. Ona, Ijubes- njiva mali vernih krilljanov in mogozhna po- mozhniza, veliko samore per Bogu, kteriga je fofehna prijatliza. Ona ne more gnade dati , pa samore gnado fprolili, in jo fproli ker ima Bog nad njo veliko dopadenje. Vfe to je refnizhno , pa varuj fe smote ali lashnjiviga upanja. Kteri koli v’ Jesufa ve¬ rujejo , tudi Marijo zhafle. Pa v Ji nifo pra¬ vi flushabniki Jesufovi , defiravno va-nj ve¬ rujejo ; tudi nifo vfi pravi flushabniki Marije, defiravno menijo, de jo zhafte. Krivoverci fo flepi, ko sametujejo in sanizhujejo pomozh fvetnikov ; pa tudi terdovratni grefhniki, zhe fo tudi v’ pravi veri , fo flepi, ker menijo f’ fvetnikov pomozhjo v’ nebefa priti, de fi ravno fvoje hudo saflush.enje predersno mno- shijo s’ grcfhno terdovratnoftjo v’ vfih hudo¬ bijah. O kriftjan ! kako samorefh Marii do- pafti, zhe Jesufa sanizhujefh ? Ne upaj le v’ uuanje zhefhenje ali zhali, ki jo Marii fkasu- jefh ? upaj pa v’ njeno pomozh in perporo- z1 1 uj fe ji 5 de bofh po njej gnado prave po¬ kore dofegel, in Bogu flushii. Kdor pravi, de je Marijo zhafliti prašna rezh, nima sdra- ve vere ; pa tudi je v’ veri malo poduzben , kdor meni le s’ unanjo zhafljo do Marije v’ "cbefa priti. Po sgledu Marije shivi, in bofh Bogu in n J e j dopadel. Zhe fi velik grefhnik, ne obu- paj salo , ako fi pokore sheljen, ker je ona perbeshalifhe grefhnikov. 7'i ne morefh ta¬ ko fveto shiveti, kakor je Marija shivela, p« persadevaj fi vfaj refnizhno: zhe ne, lashnji- vo zhaftifh Marijo. Prava poboshnoft do Ma¬ rije je velika pomozh k’ svelizhanju, ker ta isvira is shive vere in is gorezhe ljubesni do Boga; pa meniti, de zhlovek Bogu in Marii P farno unanjo flushbo dopade, je neumno in nevarno. Bogabojezhi Janes in njegova po- bosbna shena nifta bila le salo Bogu in Marii vfhezh, ker fta veliko zerkev fosidala P fvojim premoshenjem ■ to je bilo fizer dobro , pa flic bolje je bilo , de fta po sgledu Marije po vfih sapovedih shivela. Moja dolshnoft je fkerbeti sa zhaft boshjo in sa povifhanje prave zhalli do Marije: pa moja dolshnoft je tudi te obva¬ rovati lashnjive bogabojezhofti. Varuj fe farisejfkiga duha. Farisejfki duh je: po fvojih sheljah shiveti, in unanje dobre dela opravljati. To ne more ne Bogu , ne M*- rii dopafti; pokorfhina vfe dufhe . in slafti ferzhno premagovanje fvojiga fpazheniga po- shelenja, je nar potrebnifhi. Nobeden ni Ma¬ riin flushabnik, zhe ni flushabnik boshji ; no¬ beden ni flushabnik boshji, zhe po sapovedih boshjih ne shivi; nobeden po sapovedih ne shivi, zhe fvoje dufhe in fvojiga telefa Bogo : popolnama ne podvershe. Porezhefh : jjT* nauki fo ojftri.“ Ref, fo ojftri, pa refnizbnn Ako bi le uzhil : „Bogu flushifh in mu do- padefh s’ nerodovitno vero , Marijo sadofti ' i — 237 — ftifh f’ farno uftno hvalo, Marija te ho sveli- zhala, zhe Te tudi ne fpokorifh bi bilo to lashnjivo, in hi ne mogel verjeti. Tedaj Bogu is vfe dufhe flushi , zhafti prezhifto tlevizo in mater hoshjo Marijo f’ fvetim shiv- Ijenjem, perporozhuj fe ji vedno , de bofh obilnifhi gnade od Boga po Jesufu Kriftufu dobival : le tako upaj; de Bogu in Marii do- padefh. Molile v. O prezhifta deviza , velika boshja prijat- k/.a, prezhudna mali boshja in mogozhna po- mozhniza Marija ! blagor jim, kteri te refni- zbno zhafte : kdor tebe prav zhafti, Bogu flu¬ shi; kdor Bogu flushi, tebe zhafti. Jeft, fpo- snam fvojo nevrednoft, nilitn bil tvoj svefli flushabnik, ker (im Jesufa , tvojiga ljubiga h'na, velikokrat hudobno rasshalil. Kako hm mogel tebe zhaftiti, ko lim Jesufa v fvojim ferzn vnovizh krishal ? Sdaj mi je shal vfe to ; h tebi, o ufmiljena mati! perbesbim, bodi moje perheshalif.be, ker li vlih grefhnikov, hi pokore shele, mogozhna pomozhniza. O pre- ljol)a gofpa! ufmili fe me nevredniga grefh- nika ve fproli mi po Jesufu Kriftufu gnado pra- pokore , perporozhuj me njegovi nefkon- 'hoi milofti, de savershen ne bodem. Shelim, 1,1 h bom slo persadeval Jesufu in tebi f’ pra- pokoro in f’ fvetim shivljenjem dopafti. A g° l ' mi, zhe Jesufa, tvojiga ljubiga Sina, 238 in tebe , o mogozhna pomozhniza Marija ! v’ fvojim ferzu nofim, in obema dopadljivo shi- vim. Ref, blagor mi bo , ker mi bofh ti frezhno fmert fprofila, in Jesuf me bo prija- sno fprejel. Amen. VI. dan veliziga ierpana. .Spremenjenje Jesnfovo na gori. Ta dan obhaja zerkev fpomin zhudniga fpre- menjenja Jesufoviga na gori , od kteriga t Matevsh pifhe v’ 17. f. Marka v’ 9. in f. La¬ ka v’ 9. poftavi. Spremenjenje Jesnfovo je bilo v’ drusim letu njegoviga osnanovanja f. evange- lja. Po Galileji je takrat hodil, in prifhel ' kraje meda Zesareje Filipa. Vftavil fe je, L vprafhal fvoje uzhenze rekozh : „Haj pravijo ljudje od mene, kdo de fim ?*‘ Uzhenzi fo ni« odgovorili : ,,Eni pravijo de fi Janes kerltnikj eni, de fi Elija; drugi de fi Jeremija ali kak drug prerok.“ Jesuf jim je rekel: ,,Kaj p* vi pravite, kdo fim ?•* Peter je v’ imenu vlil) odgovoril : Ti fi Kriftuf, Sin shiviga Boga' 1 ' Jesuf je Petru djal : ,,Srezhen fi ti, Jonov fi»' saka j mefo in kri ti liga nifta rasodela, a Hi¬ pa k moj Ozhe nebefhki.' 4 Sraven tiga mu ) e obljubil ga vifoko povsdigniti, kar je tudi ft°' ril. Potlej je fvojim uzbenzam pravil od f'°' jiga prihodniga terpljenja v’ Jerusalemu, in perftavil: „Refnizhno vam povem 5 nekaj vaf bo pred fmertjo mojo z hali vidilo.“ Tako jim je govoril od fvojiga fpreobernjenja na gori 5 toile oni nifo vediii, kaj pravi. Ofem dni pollej je Jesuf Petra, Jakopa in Jauesa, njegoviga brata, - feboj vsel na vi- loko goro ; ondi je dolgo molil, in v' molitvi fe fpremenil pred njimi. Trije uzhenzi fo bi¬ li dremotni ; pa Jesufova fvetloba jih je ob- fvetila , fo fe sbudili. fo vfiga drugazhniga vi- dili, in oftermeli. Njegov obras fe je fvetil ko fonze , in njegove oblazhila fo bele bile ko bieg. Uzhenzi fo fe slo zbudili nad Jesufovim naglim fpreobernenjem. S h e bolj fo fe zhu- dili, ko fla dva zhaftitljiva mosha, Mojsef in | lilija, k’ Jesufu prifhla, in s’ njim govorila. Peter, defiravno v’ fkerbi, je djal Jesufu: „Go- fpod! tukaj nam je dobro bili: ako bozhefh, naredimo tukaj tri fhotorc, tebi eniga, Moj- selu eniga , in Klijalu eniga.“ Tako je profil, ‘ta bi smiraj na gori bil, in Jesufovo zhall 'shival. Dokler je Peter govoril , je fvilel oblak | tasufa in uzhcnze obfenzhil . in is oblaka fo saltifli g| a f nebefhkiga Ozheta: „Leta je | u >oj ljubi Sin , nad lite rim imam dobro dopa- denje; njega poflufhajle.“ Uzhenzi, slie prej v fkerbi, kader jih jo fvilli oblak obfenzhil, '»fo glaf is oblaka flifhali , fo fe filno preftra- 'n'* • in na tla padli. Jesuf fe jih je dotak- ni jim rekel: ,.VIlanile, in nikar fe ne ,0 jte.“ Uzhenzi fo vftali , in ko okoli febe po- I - 240 — gledajo, le Jesufa famiga vidijo. Jesuf je f’ Tvojimi uzhenzi s’ gore The), in gredozh jim rekel : ,,Nikomur tiga ne pravite, dokler od fmerti ne vrtanem.“ Nauk. Is tih JkrivnoJt. Jesuf je smed drusih uzhenzov tri odbral, Petra , Jakopa in Janesa , njegoviga brata; le je peljal na goro, in Te fpremenil pred njimi, ker fo mu ti nar bolj vfhezh bili. Ti trije To ga memo vfih drusih ljubili, sato jih je f Tvojo gnado te fofebne Tvoje ljubesni vredne ftoril. Zhlovek is Tvoje mozhi ne samore Bo¬ gu nizh dopadljiviga ftorili : on is Tebe nima nizh dobriga 5 le kar je od Boga v’ njem, 1 » Bogu dopade. Kdo samore Boga ljubiti, in mu flushili, zhe ga Bog poprej ne ljubi, in mu is nesaflushene milorti gnade ne da? Janes pravi : „ Ljubimo mi Boga , ker je Bo% naj poprej ljubil 1 . Jan. 4, 19. Boshji pokliz je pred vtimi dobrimi deli; pofvezhe- nje je is gnade in dobrih del, pa le gnada ja sazhetik in konez vfiga dobriga. Zhlovek j e fizer Bogu proftovoljno pokoren , in v’ tim l e njegovo saflushenje; pa njegova profta volja je le od gnade nagnjena. klere nobeden or samore saflushiti. O kriftjan ! bodi v’ p ra ' vizhnim ftrahu: kader ti Bog ufmiljeno poma¬ ga, bodi pokoren, hvaleshen in ftanovitro, zhe li mu pa s’ njegovo gnado svefl, in vfe njegove sapovedi dopolnujefh, bodi smiraj po- nishen , in boj (e, de gnade ne sgubifh. Jesuf je tri odbrane Uzhenze peljal na vi- foko goro. Ta je bila Tabor , kakor f. Hiero¬ nim pravi: vifoka gora je bila, na verhu pa majhna dolina , kjer fo difhezhe seli raflle. Gora Tabor je tudi bila imenovana Itahurim, in od f. Petra fveta gora. Tudi na gori Hore- bn je Mojsef nekdaj zhudno perkasen vidil gorezhiga germa, kader je bil od Boga poldan v’ Egipt fvojih bratov is fushnofti refhit. Na vifoko in famotno goro Tabor je Jesuf f’ Tvo¬ jimi uzhenzi fbel , ker je hotel od fhuma fve¬ ta odlozhen molili, in naf uzhili, de nam v’ famoti Bog nar raji k’ ferzu govori. cOsej. 2 , 14 .) Jesuf fe je na gori fpremenil, to je, fvo- jim uzhenzam nekaj fvoje boshje zbafti raso- Jel; le nekaj fvoje zhafli jim je rasodel, ker hi vfe zbafti boshje natore ne bili preftati sa- u iogli. Jesuf bi bil smiraj tak ko na gori, ®ko bi s’ vednim zhudesham ne bil f’ zhlo- y efhko naloro fvoje boshje natore perkril. Hotel je v’ zhlovekovi podobi med ljudmi f kri t b*ti, de bi njih vera obilnifhi plazhilo saflu- shila. Hotel fe je pa fvojim uzhenzam raso- l ^ e ti, de bi fe nad njegovim terpljenjem ne pohujfhali, v’ veri fe uterdili, in ferzhno ter- peb is upanja obljubljeniga plazhila. To je ll, di nam potrebno premifhljevati, in smiraj pomniti, de ne pefhamo, de po Jesufu shi- III. l6 vimo, in v’ njegovo zhaft pridemo. O kri- JVjan ! premifhljuj nebefhko kraljeftvo, kjer bofh v’ boshji zhafti neisrezheno in vekomaj vefel, zhe fi tukaj enak podobi Jesufovi. Ved¬ no hvali Boga, kteri te je po Jesufu Kriftufu v’ fvojo zhaft namenil, in fveto shivi, de va¬ njo pridefh. , Jesuf je k’ febi poklizal Mojsefa in Eli ja¬ ta , ktera fta prifhla , ga molila, in s’ njim govorila. Mojsef, po kterim je Bog ftaro sa- veso osnanil, in Elija, velik prerok, fta Je¬ sufu prizhevala, de je odrefhenik vfiga fveta. Stara savesa je le Jesufa in zhaft njegove zerk- ve osnanovala ; sato fta Mojsef in Elija s’ Je- sufam govorila od njega milofti , fmerti in od- refhenja vfiga zhlovefhtva. Luk. 9, 3 i. Jesuf ima prizbevanje od poftave in prerokov, de je Sin boshji in odrefhenik fveta; to je bilo vprizho uzhenzov, de bi 10 potrebno rebrno po vfim fvetu rasosnanovali. Hvalimo ufmilje- niga Boga , kteri nam je dal Jesufa fposnaki in naf je v’ tej veri f' fvojo gnado uterdil. Peter je sbelel na gori Taboru srnira) prebivati , in ondi Jesufovo zhaft vshivati. Skerbel je Jesufu, Mojsefu in Elijatu fhotoie napraviti , on pa bi pod milim neham bil ve ' fel ; tode ni vedil, kaj govori. Peter in dru¬ gi uzhenzi fo sheleli pred terpljenjem veliko plazhilo vshivati, pa Jesuf jinl je fvojo zhaft rasodel jih v’ terpljenji ferzhne ftoriti, in potlej bi bili v’ nebefhko zhaft fhli. Zfd°' 1 243 vekova natora je vfelej taka, le po vefelji hre¬ peni , terpljenja fe boji ; pa hres terpljenja ni mogozhe v’ nebela priti. Peter je vfaj ahx- Aiga vefelja ifkal , vender je nelpametno go¬ voril; veliko bolj fo nefpametni, ktefi v’ grelh- nih vefeljih shive, in upajo v’ nebela priti. Jesul je prej terpel, in le potlej v’ Ivojo zhaft Ihel; po njegovim sgledu moramo mi terpeti, in le tako upamo v’ njegovo zhaft iti. I. Petr. 2,21. Ko lo uzhenzi Ivitli oblak vidili , in glal is oblaka flilhali, lo le lilno preftralhili. Ta¬ krat fta Mojsel in Elija sbe bila odlhla, de bi le preftralheni uzhenzi ne motili, in ne me¬ nili, de je nebelhki Ozhe komu drusimu re¬ kel : „Ta je moj ljubi Sin, nad kterim imam dobro dopadenje: njega pollulhajte.“ Rel, le Jesul je Sin boshji ; Mojsel, Elija in dru¬ gi Ivelniki lo llushabniki boshji. To terdno 'eruj , pa tudi premilli, zhe sapoved nebe- fhkiga Ozheta dopolnujelh , ki ti sapove Jesu- k< pollulhati. Zhe nauke Jesulove 1’ popolno pokorlhino zhaftilh, zhe Ivoje shivljenje po njegovih naukih v’ vfim ravnalh , ga pollu- fhafh; zhe ne, ga sanizhujelh in bolh sa- 'erslien. Jesul je Ivojim uzhenzam sapove- dal od njegoviga zhudniga Ipremenjenja ne govoriti, preden od Imerti ne vftane, ker lo Uzhenzi Ihe premalo bili rasfvelljeni, in dru¬ gi neperpravljeni od te Ikrivnofti llilhati. A- poflelni lo potlej lo osnanovali, in verovali 0 > kterim je Bog gnado vere dal. O kri- 16 * — 244 — Ajan! premifhljuj te fkrivnoAi, sakaj fo bile, in moli: Molitev. O Jesuf! terdno verujem ; de ti ti Sin boshji, uzhenik vlih, odrefhenik fveta in Go- fpod vfih Avari; fposnali pa tudi moram po- nishno, de fim te premalo poflufhal , in po tvojih sapovedih nefkerbno shivel , defiravno mi je nebefhki Ozke to sapovedal. Ti li ne¬ kaj zhafli fvoje boshje natore rasodel, uzhen- zam in drusim dopovedali , kako veliko pla- zhilo jim je namenjeno, kteri te pofiufhajo; pa kako malo fkerbim v’ tvojo zhaA prili! 0 ljubesnjivi Gofpod! daj mi f’ Tvojo gnado ve- felje do nebefbkiga kraljeAva, de Ti vfe dni fvojiga shivljenja slo persadevam va - nj prili. Vem, oko ni vidilo, uho ni flifhalo , in ferze ne sapopade zhiAih , zhesnatornih in vezhnih dobrot tvojiga kraljeAva; vender daj mi mo- zime shelje po njem, de vedno k’ tebi sdibu- jem, vfe grefhne TladnoAi fovrashim, Tvoje mifli smiraj imam v’ nebelih, in Ti slo persa¬ devam va-nje priti. Zhe to gnado od tvoje milofti sadobim, bom ko Peter na gori Tabo¬ ru , rekel : Tukaj mi je dobro bili ! tukaj bona Trezhen vekomaj! Amen. 245 VII. dan ve liži ga ferpana. t Sveii Donat fkkof in marternik. Od shivljenja in fmerti f. Donata vifoko u- zheni kardinal Baroni tako pifhe. Sploh mi- fel je, de je bil Rimljan; refnizhno vfaj fe ve, de je bil v’ Rimu med zerkvenimi flushab- niki pod pokorfhino bogabojezhiga duhovna Epigmenja , kterimu fo ga bili njegovi dobri flarfhi srozhili. V’ letu 3o3 pod zefarftvam Dioklezijana in Makfimijana je neufmiljeno preganjanje soper zerkev boshjo vftalo. Nje¬ govi fveti ftarfhi in njegov duhovni ozhe, I. Epigmeni, fo bili savoljo vere umorjeni. Do¬ nat je is Rima sbeshal , ker fe is ponishnofti ni v' fvojo mozh sanefel, in je fhel v’ Tofh- lnga ferza , nima nikoli sadolli , in blishnjimu ui'/.h ne pervofhi. Zhe potrebnimu blishnji- mu 5 ako ravno samorefh , nozhefh pomagati, ' e lakornnoft gofpoduje. Lakomnik ni nikoli tudi v’ obilnolli vfiga fe boji pomankanja ; ® al ° nozhe potrebnim ali ubogim pomagati. Zhe na tanko ne gledafh na pravizo ali krivi- 20 • d lakomniga in krivizhniga ferza. Per la¬ komniku ni zhifte pravize; prepovedane do- kizhke, grefhne svijazhe , druge golufije is- govarja. Le kader kako fhkodo ali k rivizo ! er pi* je slo shaloften in jesen. Skerbi fvo- ) e ferze fposnati. I Premaguj lakornnoft. Lakomnik fe tesh- H fposna, in teshko premaguje. Lakornnoft ) e saderga hudizheva, pa je f’ temo obdana; a56 lahko fe va-njo pride, pa refhenje je tesh- ko. Druge flabofti fzhafama pefhajo; lakoni- noft ne pefha, in she bliso fmerti zhloreka ne sapufti. De fe lakomnofti varujefh, in jo premagujefh; delaj, kar ti bom pravil. Go- rezhe prbli Boga, de naj ti da gnado, f’ hte- ro fvoje ferze povsdigujefh k’ Bogu, fposnafh vrednoft zhesnatornih dobrot, in sanizhujefh posemeljfko. Premifhljuj fmert, fodbo in vezh- rioft; to potrebno premifhljevanje ti bo dufhne ozhi odperlo, bofh fposnal in opukil lakomnoll. Kaj ti bo obilnoft v’ peklu pomagala, in ubofh- tvo v’ 'nebefih fhkodvalo? Premaguj lakomne shelje , shivi po zhifti pravizi, bodi ubosiga duha v’ bogaftvu, poterpeshljiv v’ ubofhtvu, fkerbi fi saloge vkupej fpravljati sa nebefa, popravi vfe ftorjene kri vize, pomagaj ubogim, in tako bofh bogat vekomaj. Molitev. O Jesuf ; ti fi s’ sgledam in s’ nauki uzhil, de bodimo ubogi v' duhu; ti, Gofpod vfig« i | fi bil rojen v’ revnim blevzu , in fi potlej smr raj v’ radovoljnim ubofhtvu shivel; plize im«' jo gnjesda, in lefize jame, ti nifi imel l<« m fvoje glave nafloniti : jeli pa, nevredni grefl>' nik, po obilnofli hrepenim, in moje shelje m fo nikdar fite blaga , klero bom permoran kratkim sapuftiti. Oh, ko bi bil toliko fkerbd sa nebefhko kraljeftvo, in toliko terpel sa s,e lizhanje fvoje dufhe, kolikor fim sa fvet; i< e daj bi bil she velik flushabnik tvoj! Kar bi mi nikdar odvseto ne bilo , v’ nemar pufham ; kar bom permoran hitro sapuftili, neumno lju¬ bim. Vfe to fim vedil in vem ; vender me vidne ltvari sapeljujejo in vlezhejo. Pomagaj mi loraj fvojo veliko flaboft: premagovati . in ftori me ubogiga v’ duhu , de mirno in pridno delam sa fvoje svelizhanje. O f. Ormisda ! ki li raji vfe sapuftil, ko Boga rasshalil, fprofi mi gna- do vfo lakomnoft premagovali, de tukaj ko sdershen popotnik shivim, in pridem v’ boshje kraljeftvo; htero je ubogim v’ duhu dobrotljivo obljubil. Amen. IX. dan veliziga ferpana. f. šifra marterpiza. < -'vela Afra je bila rojena na Nemfhkim v’ veli- kim mehu Avkfburgu od nevernih ftarfhev. kodi ona je nekaj zhafa bila v’ tej flepi ve- n ’ •n je malike molila, filno gerdo in nefram- 110 je shivela, preden je praviga Boga fposna- > vlimu medu je bila v’ pohujfhanje. Bog )e is fofebne milolli mogozhno gnado dal ; j njo fe je popolnama poboljfhala, fvoje gre- e _ vedno fovrashila in pokorila, tudi fvoje davljenje dala sa vero. Pravijo . de je Nar- medni fhkof, njo in vfo hifho fpreober- 111 . 1 . nil. Kader je f’ pomozhjo gnade tesho Tvo¬ jih grehov fposnala in obshalovala , je hitela odpravit s’ grehi perdobljeno bogaftvo 5 ubo¬ gim je obilno pomagala , in ob kratkim vfe rasdala, kar je krivizhno perdobila. To je bi¬ lo ne le hvale vredno, ampak tudi potrebno, ker je s’ grehi perdobljeno blago krivizhno, in fe ga prav fpreobernjeni grefhnik hitro sne- bi. Kdor je dal denar ali kaj drusiga sa pre¬ povedane rezili, je nevreden ga nasaj dobiti; kdor ga je vsel , de bi grefhil , ga ne fme ob- dershati: to gre ubosim, kakor je f. Afra Bo¬ rila , bleso od f. fbkofa Narzifa in od fvoje ve¬ di nauzhena. Popifovanje njeniga sbivljenja tudi prizhuje, de je veliko ubosih vernih, kterim je denar ali blago ponudila , fe branilo ga vseti , ker fo vedili , de ga je s’ grebi sa- flushila; komaj jim ga je pofilila , in fleher- nimu gorezhe narozbila : ..Ufmiljeniga Boga prbfi , de naj mi grehe odpiliti.“ Neverni zefar Dijoklezjan je verne po vllm zefardvu slo hudo preganjal ; pa njegova neu- fmiljena lila je rasodevala neisrezheno nio?.h gnade boshje nad fvetniki. Tudi v’ medu Avbi- burgu je bilo oblizano , in ojllro napovedano malike moliti. Medni obladnik je bil neufmi- ljen malikovaviz Gaj. Ta je bersh sapovedal f. Afro pred fe perpeljali. Oprafbeval jo ) e vezh rezhi, potlej nagovarjal, de naj malib e moli. ,,Zhe jih molifh, ji je rekel, bofh fffl er ' ti odfhla ; zhe ne, bofh umorjena.“ Odgo¬ vorila mu je: „Sim she prevezh fvojiga B° ga rasshalila; nozhem poprejfhnjim greham s’ drusimi teshe perdevati 5 raji umerjen*, de mi, v’ fvoji kervi oprani , Bog odpufti, kar fitn f’ fvojim lelefam hudiga £lorila.“ Sodnik ji je rekel : „Sim flifhal praviti , de fi ne- zhifto shivela ; zli e je to ref, Bog kriftjanov sa te ne mara, in ti je prašno va-nj upati.“ S. Afra mu je odgovorila : „Moj Gofpod Jesuf Kriftuf je djal : Sim prifhel na fvet savoljo grefhnikov. Ozhitna grefhniza je per njego¬ vih nogah Tvoje grehe obshalovala, in odpu- fhenje dofegla 5 tudi meni bo miloftljiv, in mi bo grehe odpuftil.“ Slepi fodnik jo je nago¬ varjal fpet ko prej . de naj v’ grehih shivi, de bo dofti prijatlov imela, in obogatela. Je poterpi. Sveti Lovrenz je Boga is vfe dufhe lju¬ bil , salo je fmertne bolezhine voljno in velelo preterpel. Ni rekel le s’ beledo, kar tudi mi pravimo: ,.0 moj Bog! te ljubim is vfiga fer- za temuzh refnizhno ga je ljubil. To je njegovo fveto shivljfenje prizhevalo , fhe bolj pa njegova fmert sa Jesufa. Premifli , kako zhudno je 1. papesh Kfift f. Lovrenza povefe- lil : ,,Moj otrok! kmalo pridefh sa menoj, vezh fhe, kakor jeli , bolh ti terpe!.“ S. pa¬ pesh mu ni rekel : „Moj lin ! ne boj le, •' bolh v’ miru pufhen 5 “ rekel mu je: „Ti bofh fhe huji bolezhine ko jeli terpel.“ S. Lovrenz je bil obvefeljen , ker je bil is Ijubesni do Je¬ sufa sheljen fvojo kri prelili. Premifli, o kri¬ li j ari ! rasbeljeno shelesno pofteljo, na kteri je f. Lovrenz fvoje nedolshno sbivljenje fklenil, pa tudi njega glej. V’ boshji hvali je umeri, ker ga je Jesuf vredniga ftoril sa njegovo ve¬ ro na sherjavzi umreti. Ne le voljno , tudi ve¬ lelo je terpel . de bi Jesufu podoben portal> kleriga je is vfe dufhe ljubil. Tudi ti lahko lerpifh, zhe Boga refnLj 1 " no ljubifh. Terpeti sa pravizo in refnizo J e velika frezha, ker veliko plazhilo saflushi. Zh e dobro shivifh, in voljno poterpifh, li pravi otrok boshji in pravi ud Jesufov. Srezhen je zhlovek; kteri nadloge poterpi; sakaj ka¬ der bo fkufhen , bo prejel krono shivljenja. Jak. 1, 12. Ako fi saframovan savoljo imena Jesufoviga ali savoljo njegovih sapoved, bofh frezhen. I. Pet. 4 ? i 3 . „Kdor je tovarfh Je¬ sufov v’ terpljenji , bo tudi v’ povefeljenji. 44 II. Kor. l, 7. Od tiga li velikokrat flifhal, in tudi terdno verujefh vezhno povrazhilo , ka- kor je Krifluf govoril: ..Blagor vam , kader vaf bodo kleli in preganjali , in vfe hudo soper vaf lashnjivo govorili savoljo mene , vefelite fe, in od vefelja pofkakujte, ker je vafhe plazhilo obilno v’ nebelih. 44 Mat. 5 , n. 12. Zhe terdno verujefh, zhe prav upaf h, zhe gorezhe ljubifh , zhe ponishno fposnafh fvoje grehe, zhe shelifh Jesufa in njegove fvetni- be pofnemati , zhe brepenifh po nebefhkim brnljeftvu; fe ne bofh branil terpljenja: bofh hoje krishe kufheval, in Boga hvalil, kteri te s njimi flori podobniga fvojimu ljubimu Sinu Jesufu Kriftufu. Porezhefh: „Imam zhudne krishe in nad- ^°ge, kterih ne morem prelerpeli. 44 IUere ? te vprafham. „Imam nepokorne otroke, mosha Jnjanza, sheno hudobno , in dofti taziga. Ka- b° bom prelerpel, kar Boga shali? 44 Ti odgo- '°rmi: '1'e in druge take nadloge fo dobri 'bifhi soperne, tudi morajo biti, ker ljubesen Sa P ov e fovrashili, kar Boga shali ; pa fkerbno premifli, z he fe po ljubesni ravnalh. Is lju- 270 besni do Boga fovrashi greh , is ljubesni do Boga ljubi blishnjiga, is ljubesni fkerbi grefh- nike poboljfhati, is ljubesni preterpi grefh- nike, zhe fe ravno nepoboljfhajo : pa smiraj fovrashi njih grehe , ker fo ti boshje rasshalje- nje. Le glej, de ne fovrashifh greha le salo, ker je tebi nadleshen ali fhkodljiv, temuzh sa- voljo Boga in is ljubesni do njega fkerbi grefh- nike poboljfhati; naj te smiraj pezhe , kar Bo¬ ga shali ; vender ne fovrashi grefhnikov, in jim ne pomagaj hudobnifhi prihajati. Te ne morem kratko uzhiti, kako fe s’ njimi sader- shi; pa ljubi Boga in blishnjiga, in fam vefl) kaj in kako delati, kakor fo ljudje vifhji od tebe, ali tvoje enakoRi, ali podloshni, ali majhni ali odrafheni, domazhi ali p tu ji, to¬ gotne ali mirne natore, po okolifhinah in grehih. Opomnim te pa, in ne posabi tiga nauka : Varuj fe blishnjiga hudobnifhiga dela¬ ti. Ne bodi neufmiljenim in togotnim ljudem enak, kteri togotno, neperloshno in bodezhe govore, in f tim veliko vezh grehov napravi¬ jo. Kako samorefh is ljubesni do Boga greh fovrashiti, 7, h e blishnjimu perloshnoR da jefh grefhiti. Polerpi nadloge, ktere is-hajajo lS grehov, fovrashi greh, in ljubi grefhnilte. Sveti Lovrenz, tako drugi fveti marterniki f° bolezhine in drugo hudo voljno poterpelm njih fovrashniki fo fe jim fmilili, in Boga pr°' fili njih fpreobernjenja. Ti ravno tako de¬ laj , in bofh lahko, ako ljubesen tvoje ferze gofpoduje. — 2 7 * — M o 1 i t e v. O moj Bog! velikokrat pravim : Te lju¬ bim is vfiga Cerza: pa Id fo morebiti le pra¬ sne in nerodovitne befede, ker je zelo malo ali nizb prave poterpeshljivofti v’ meni is ljubesni tvoje. De te je f. Lovrenz ljubil, je njegovo fveto shivljenje in njegova ftanovitna poter- peshljivoft v’ bolezbinah prizhevala; kaj pa od moje ljubesni do tebe prizhuje ? Moje shiv¬ ljenje in moja nepolerpeshljivoft fle tvoji Cveti volji smiraj nafproti. S’ fvojimi grebi fi veli¬ ke fhlrafnige saflushim, in C’ Tvojo nepoter- peshljivolljo li liuji mafhevanje nakopavam, tvoji Cvetniki Co vCe nadloge voljno preterpe- lijjeft, velik greChnik, godernjam soper saCiu- sbene krishe. S. Lovrenz, tvoj prijatel, te je shelesni rasbeljeni poftelji na sherjavzi shiv pezhen hvalil; jeft pa, vezbniga ognja vre- den, v’ majhnih nadlogah godernjam? O lju- 1 J * prijatel krishaniga JesuCa ! Cprdfi mi Ijube- Sen in pokorCbino do Boga , is ktere vCe nad- !o ge voljno prelerpim. S' pomozhjo gnade lej-dno Cklenem Ce Bogu popolnama podvre- z l'> > in v’ duhu pokore vCe krishe preterpeti, de odpuChenje grehov od boshje neCkonzhne »ulofti sadobim. Amen. XI. dan veliziga ferpana. Sveti Alekfander fhhof , marlernik. ^^d fveliga Alekfandra fhkofa in marternika fe malo ve ; kar fe ve , je f. Gregori Nizhan po- pifal, kakor bo sdaj rezheno. V’ meftu Koma¬ ni je fhkof umeri. S. Gregori , fploh imeno¬ van Z/uicfodelnik, fhkof v’ Neozesareji, je bil profhen v’ Kamono iti drusiga fhkofa is volih Shel je, duhovfhino in verne vkup poklizal, in jih opominjal, de naj kakiga bogabojezhi- ga in modriga mosha v’ to vifoko flushbo po- ftavijo. Tudi jim je djal: „Ljubi moji ! ne glejte vifokofti, imenitnohi ali bogaftva, ker je farno to per Bogu prašno ; shiva vera, .(Ve¬ lo shivljenje , in kar je taziga. to je Bogu vfhezh.“ Nekdo smed sraven ftojezhih je k Gregorju v’ fmehu rekel: „Ozhe! zhe no- zhefh imenitniga fhkofa, isvbli Alekfandra oglarja.“ Kader je f. Gregori te befede sa- flifhal, je vprafhal : „Kje je la Alekfander Bersh fo ga poifkali, nafhli, ter pred fhkofa in sbor perpeljali. Smejali fo fe mu, pa f’ Gregori je nad njim vidil snamnja fofebne mo- drofti in fvetofti. Vsel ga je na Hran , in opi’*‘ fheval ; pa Alekfander mu is velike ponidr nofti ni hotel rasodeti. kar je f. fhkof shelel svediti. Slo ojftro v’ Gofpodovim imenu n lU je sapovedal, de naj fe popolnoma rasodene- —• 273 — Alekfander, od pokorfhine permoran, je ta¬ ko govoril : ,,Jeft fim otrok bogatih in shlaht- nih rtarfhev. Vezh let Jim v’ fholo hodil, in fe lahko uzhil; pa is ljubesni do Jesufa Kriftu- fa in do njegoviga ubofhtva Jim Je liga ne- zhedniga dela lotil, ker menim, de me zher- • no oblizhje in nezhedno oblazhilo loshej ob¬ varuje sapeljivofti fveta. Jeft uboshno shivim, drugo pa reveshem podelujem.“ S. Gregori fe je nad njegovo ponishnoftjo in fvetoitjo sazhudil, in Boga hvalil, ukasal ga je ozhediti in preoblezhi, potlej pred sbor perpeljati. S. fhkof je duhovfhini in shranim vernim pravil, de je Bog fkrito salogo raso- del, in de je Alekfander oglar fvet mosh, fhkofiftva vreden. Kader fo ga bili perpelja- li, je bil vef drug zhlovek vitli ti. S. Grego- f i ga je shegnal, in potlej profil, de naj kaj boshjiga ozhitno govori. Ubogal je . in tako lepo in uzlieno pridigoval, de fo bili vfi ome¬ jeni , in fo vifoko hvalili Boga, kleri jim je is fofebne milobi liga f. fhkofa dal. S. Alekfander je vfe fvoje velike dolshnofti sveflo fposnoval , 111 potlej pod nevernim zefarjem Dežjem fvoje življenje dal sa vero, okoli leta 2<5o. N a u k, 2-kndne in Jkrite fo pota boshje modrojii. Boshja modroft prefeshe vfe zhlovekove n “fli. Bog zbudno, fkrivno in pravizhno na¬ lil. 18 — 274 — peljuje v’ to, kar hozhe. Godi fe njegova /Veta volja v’ nebelih in na semlji, dobri in hudi fo v’ njegovi oblalti; defiravno fe pa nje¬ gova volja godi, 7,hlo>ek vender proftovoljno dela dobro ali hudo. Navada je rezhi: To ali uno fe je permerilo po frczbi ali nefrezbi, to ali uno je perpomogio k’ frezhi ali nefre- zhi; pa to govorjenje, pravi uzheni Bofvet. je perkrivalo nafhe nevednofli.“ Bog je Jtvar- nik, Gojpod in vladnih v figa, in s a vfe fkerbi.^ Modr. 6, 8. Kaj menifh , fe je li po frezhi ali nefrezbi pergodilo, de je Alekfan- der oglar bil fhkof isvoljcn ? Befede neuni- nesha, v’ fmehu rezhene, fo v’ to perloshnoll dale, in fo pofvezheno pofodo rasodele; pa Bog ga je bolel rasodeli in povifhati. Kriftuf tako govori : »Ali fe ne kupita dva vrabza sa en belizh ? ne kaj' eden is njih ne pade na semljo bres vejti in volje vaf/iiga Ozheta." Mat. 10, 29. Zhe Bog fkerbi sa majhne slu- vali, kako bo zhloveka v’ nemnr pufhal ? Ref, on sa vfe fkerbi, pa zbudno in fkrivno ispe- ljuje fvoje pravizhne fodbe. Sveto pifmo je polno sgledov prezhudne boshje modrofti , de fe ponishujefh , kader ne rasumefb : de predersno ne fodifh, kar ne vefh ; de li vfelej pokoren, in vfelej upad* v’ modro previdno!! boshjo. Vzhafi fo boshje fodbe nad zblovekam, nad deshelo ali nad kraljeftvam ozhilne, velikokrat fo f kri te ; vzha¬ fi prašna befediza, majhna okolifhina k' ve¬ likim pergodbam perloshnoll da. Preniifh pergodbe f. pifrna. Kral j Afver je, ker fpati ni mogel, fvojimu flushabniku ukasal mu bra¬ ti sgodovino kraljeftva. V’ tej je bilo sapifa- no, de je Mardohej kralja fmerti otel. To je perloshnoft dalo k’ povifhanju dobriga Mar- doheja, k’ pravizhni fhtrafnigi njegoviga fo- vrashnika Amana. Eft. 6, 7. — Kralj Faraon je zhudne Tanje imel, kterih nihzhe ni mogel rasloshiti ; Joshef jih je. Sato je bil is jezhe refhen, v’ ktero je bil krivizhno pahnjen, je bil povifhan, je ohranil Egipt, ofkerbel fvo- jiga ozheta in njegovo drushino. I. Mojs. — ftoboam kralj ni hotel poflufhati modrih fve- tovavzov fvojiga ranziga ozheta Salomona, je mladenzhe poTluThal. Slabi fvet je bil kriv, de je kraljevfto bilo rasdeljeno; pa ravno to j® dopolnilo befede Gofpodove Salomonu re¬ jene. I1T. Kralj. 12. Zis je fvojiga fina Sav- poflal sgubljenih ofliz iTkat. Je fhel ; pa ravno to je perloshnoft dalo do Samvela pre- r °l vfe dobro od tvoje nesaflushene milofti p'' e j" mem.“ Obudi ljubesen. Zhe Jesufa Kriftufa 15 vfiga ferza ne ljubifh , bofh per f. obhajilu fvoje obfojenje prejel , ker to vifoko fkrivnoft sanizhujefh; zhe ravno Jesufa ljubifh, obudi ljubesen do njega pred f. obhajilam, sakaj *° je sakrament ljubesni. Jesuf je vedil, de g a ne bo malo nevrednih, hinavzov, mlazhnih in drusih flabih prejemalo; vender je on, Iju- besnjivi Gofpod , savoljo isvoljenih in is lju- besni do njih hotel ta f. sahrament poftaviti , v’ kterim bo v’ katolfhki zerkvi do konza fveta. O neisrezhena mozh Jesufove ljubesni! Ljubi memo vfiga ljubesnjiviga Jesufa, in fo- febno pred fvetim obhajilam obudi Ijubesen lako : „0 prefladki Jesuf! ti li fvojim vernim neisrezheno ufmiljen, ker jim fam fe dafh v’ jed in pijazho. Defiravno fi vfigamogozhen , le vender ni fi mogel vezli dati; defiravno fi moder, le vender nifi vedil kaj boljiga dali, ker fam fe fvojim vernim dajefh, de bi v' mozbi tiga nebefhkiga kruha ferzhno prifhli do tebe v’ nebefhko kraljeftvo, in te odkritiga vshivali , ker le sdaj perkriliga prejemajo. Nik¬ dar te ne samorem hvaliti in ljubiti po vred- eofti in vifokofti tvoje nefkonzhne milofti ; ftva- v’meni novo ferze, napolni me s’ ljubesnijo, daj mi goreti od ljubesni tvoje, de te v' lju¬ besni prejmem, de v’ njej raftem , umerjem, m v kraljeftvo vezhne ljubesni pridem.“ Obudi shalojt in ponishnojt. Ravno to , k® 1 ’ je bilo rezheno od nefkonzhne ljubesni Jesufove do tvoje dufhe, ti more ferze s’ og- n ) e nim mezhem fladke ljubesni prefuniti, in ^ napraviti, de fvoje grehe milo obshalujefh , ^ fi bil nehvaleshen otrok fvojiga nar boljiga °' 4 heta. Svoje grehe, velike in majhne, vid- "f 'n nevidne, fovrashi perferzhno is Ijubes- 111 do Jesufa; ravno is te ljubesni imej ftano- 284 vitno voljo , ga ne vezh rasshalili. Premifh- ljevaje fvoje grehe fe lahko ponishujefh, in fe morafh ponishevali ne le pred Ipovedjo in v’ fpovedi, ampak tudi pred f. ohhajilam in vfelej. Premifhljuj veliko Jesufovo ponishe- vanje v’ lini sakramentu. Dokler je na fvetu .bil , je njegova boshja natora pod zhlovefhko fkrita bila; v’ tim prefv. sakramentu fle obe fkriti, de ga lahko pod podobami kruha in vina prejemafh. O velika ponishnoft Jesufova! Ponishuj fe , o grefhnik! rekozh : „0 Jesuf! fvojo veliko nevrednoft pred teboj ponishno fposnam , in is ferza obshalujem. Angeli, zhifti duhovi, te v’ trepetanji molijo ; kako bi fe jeft ne bal, in fe ne ponisheval, ki lim velik grefhnik ? Angeli , deliravno zhifti du¬ hovi , te nifo popolnama vredni ; kaj pa jeli, ki lini flab zhlovek in nevheden grefhnik? Ref je to, pa is ljubesni do tebe fovrashim vfe fvoje grehe, in fe savoljo fvoje nehvaleshnolb ponisham ; daj mi zhedalje bolj fvoje grehe fposnovati , fovrashiti in opuftiti. S. gnado, ktero sdaj upam prejeti, me ftori boljiga, ferzlmejfhiga in sveftejfhiga, de v’ tvoji fveh flushbi shivim in umerjem. Obudi shelje Jesufa prejeli. Ne le pi’ e( l f. obhajilom, ampak vfelej bodi lazhen tig* prefv. sakramenta; zhe Jesufa ne shelifh, nizi' dobriga ne shelifh , ker je on sapopadik vfig a dobriga. Imej refnizhne shelje do Jesufa, ka¬ kor jih ima dober prijatel do dobriga prijatla- Dobriga prijalla shelifh viditi in objemati, ,n te shelje fe v’ tebi mozhneje vnamejo, kader ga vidifh ; ravno tak bodi do Jesufa , pa is zhifte Ijubesni do njega. Zhe ga is zhifte lju- besni ne shelifh prejeti, li podoben Judeshu sdajavzu, kteri ga je kufhnil bres Ijubesni. Bodi enak pravizhnimu Simeonu , kteri je smi- raj skelel Jesufa vicliti; fofebno pa fe je nje¬ govo ferze vnelo , kader ga je v’ tempeljnu nafhel, objemal , in Boga hvalil. Tudi ti obu¬ di pred f. obhajilam zhifte shelje tako: „0 Jesuf! ti shelifh is velike Ijubesni do moje du- fhe priti v’ moje ferze, de bi ga f’ fvojimi darmi napolnil , in mi dal saftavo zhaftitljiviga vftajenja 5 pridi, pridi, o Gofpod! pod ftreho hojiga nevredniga hlapza. Moja dufha te she- "j hrepeni in omedljuje po tebi; kakor je budni jelen shelen hladne vode , tako lim jeft tc be, o ljubi sdravnik moje revne dufhe ! de bom odobroten in svelizhan.“ Ljubi kriftjan! delaj po lih naukih , de P e >' f. obhajilu obilnifhi gnade prejmefh ; ne k pred obhajilam , tudi med fvelo mafho in druge krati obuduj vero , upanje, ljubesen, dialoft, ponishnoft in shelje do Jesufa. So- bebno pa fkerbi, de bode vfe to refnizhno. Kar v’ fvelih bukvizah fveliga berefh. te ne pofvezhuje, tudi te ne poboljfha in ne per- P ra vlja k’ fvelim sakramentam, ampak ti po¬ laga in te uzhi, de fkerbifh s’ boshjo gnado ' refnizi tak biti. Sofebno fkerbi Jesufa vredno Prejeli per f. obhajilu ; premifhljuj njegovo ne- bonzhno ljubesen, in moli: 286 Molitev. O Jesuf, moj Gofpod in Bog! velika in ljubesnjiva fkrivnoft je prefv. sakrament tvoji- ga telefa in tvoje kervi. Ta je bolji od mane, ktero fo ozhaki v’ pufhavi jedli: njo fo jedli, in umerli; kdor pa tebe vredno vshiva, ima saftavo zhaftitljiviga vftajenja in nebefhkiga kra- Ijeftva. Ta f. sakrament je prizhevanje tvoje nefkonzhne ljubesni do Tvojih otrok: per vred¬ nim prejemanji drusih zakramentov dajefh fvo- jo gnado; v’ tim pa dajefh Tebe in Tvojo gna- do , de bi mi f’ teboj in ti s’ nami popolnama sdrusheni bili. 0 Gofpod! ponishno te profim, flori me vredniga Tvoje boshje mi.se , varuj me nevredniga obhajila, obleži me f’ fvatovfkim ob- lazbilam gorezhe ljubesni, de te ljubesnjivo ob¬ jamem, in Te nikdar od tebe ne lozhim. O «1"' fta in ljuba boshja prijatliza, f. Klara! fprbfi mi od ljubesnjiviga Jesufa gnado ga vfelej vred¬ no prejeti, de sdaj in ob sadnji uri prejmem popotnizo v’ frezhno vezhnoft. Amen. XIII. dan L S. Evpli mariernik. — 287 — mijana; pa nar imenitnifhi je bil f. Evpli, du¬ hoven fheftiga shegna, kakor prizhuje refnizh- no popifovanje njegoviga terpljenja in njego¬ ve fmerti. Neverniki vfiga zefarftva fo fker- beli verne kriftjane svediti , ker fo bili vneli sa zhaft fvojih lashnjivih bogov. V’ Sizilii je hilo ravno to, fofebno pa v’ permorfkim me¬ hu Kalanji , kjer je bil obiaftnik neufmiljeni Halvisjan. Neverniki liga mefta fo vfe hifhe preifkali, de bi kaziga kriftjana nafhli. Na- fhli fo f. Evplija ravno v’ branji f. evangelja, fo ga popadli, in gnali pred neverniga oblaft- uiha. S. Evpli je vef pot govoril : „Sim krilljan, in lirn perpravljen savoljo prefveliga imena Jesufa umreti. “ Ko je obiaftnik Kal- v >sjan njega in evangeli v’ njegovih rokah vi- 'lil, mu je rekel : „Sakaj imafh v’ rokah bukve, ki fo od nafhih zefarjev prepoveda- ne ? ,£ S. Evpli mu ie odgovoril : Nafhli fo me v’ njih branji.“ Obiaftnik : „Beri is njih b#j.“ Je odperl bukve, in bral ravno le be- fe de: ,.BI agor jim, kteri preganjanje terpe savoljo pravize : sakaj njih je nebefhko kralje- ll 'u. Kdor hozhe sa menoj priti , naj sadene f'°j krish , in naj gre sa menoj,“ Kaj je to ?“ 8* 1° obiaftnik vprafhal. S. Evpli mu pravi : 'f° je sapoved nafhiga Gofpoda Jesufa, Sinu ■hiviga Boga,“ Obiaftnik je djal : „Ker fvo- 1° vero ozhitno na snanje dajefh, bofh hu- 10 pokorjen.“ Neverni flushabniki fo ga svesali , tepli 111 »'asmefarili. Kader je bil vef kervav, ga 288 je Kalvisjan vprafhal: „Bofh li fhe l i 2Q1 „Vender je ref, pravijo nekteri, de du¬ hovni preojftro uzhe, prevezh ftrafhijo.‘ £ Ti naj premiflijo Jesufove nauke in shivljenje, in ne kodo duhovnov obdolsnevali. Je li Jesuf uzhil po fpazheni volji, v’ rasujsdanih ve- feljih mehko shiveti? Ne, temuzh fvojo voljo premagovati, fvoje flabe shelje krishati, v’ pokorjenji shiveti. Kaj fo pa apoftelni uzhi- li? Ravno to, kar Jesuf, in kar sdaj duhovni uzhe. Kako fo fvetniki shiveli ? Po naukih Je- sufovih in apoftelnov fo shiveli, in raji umer- li, ko od njih odftopili; ravno tako mora vfak shiveti, zhe hozhe v’ nebefa priti. O kriftjan ! kaj bi rad od duhovnov flifhal ? ,.Shivi po po- shelenji v’ lakomnofti, v’ poshrefhnofti, v’ pi- janofti, v’ nezhiftofti , v’ fovrafhtvu, vender hofh v’ nebefa prifhel ? ;< Hozhefh flifhati: „Pot je prodoren in gladek v’ nebefhko kraljeftvo?*' 4 Kaj bi djal, ako bi tako pridigo flifhal ? Bi djal: „Nikoli nifim tiga flifhal. to ni hoshja hefeda. u Prav, pa sakaj ti je zhifta befeda bo- s hja preteshka? Sato, ker je tvoj um sadershan, >11 tvoje ferze od mnogih viharjev gnano. Vfe tv- oje mifli fo v’ tih befedah sapopadene 5 fe hojifh pogubljenja, shelifh v’ nebefa, pa pre- •ualo premagujefh fvoje hudo poshelenje. Pre¬ maguj fvoje hude shelje, ukroti fvojo flabo oatoro; in tako ti bodo rasodete refnize pri- jetne, in bofh s Davidam refnizhno rekel : vKako Jlcidke Jo mi, o Bog, ivoje bejede’ flojfhi Jo ko med mojim njiam Pfalm M o l i i e v. O mo) Bog, ftvarnik in ozke ! ti me po fvojih flushabnikih uzhifh fveto shiveti , in fvojo dufho svelizhati; pa moji fpazbeni na- tori fe to seli preteshko. 0 Jesuf! ti me s' sgledam in s’ befedo uzhifh po voskim potu hoditi, pa jeli le po fhirokim rad hodim. Bo¬ jim fe tvojiga terpljenja deleshen bili, vender upam v’ tvoje kraljeftvo priti. Itako bom lf tebi prifhel, ako po drugim polu hodim? 0 ljubesnjivi Gofpod ! daj mi rasfvetljenje in mozh s’ gnado fvojo: s’ njeno fvctlobo bom vedno premifhljeval tvoje fvele sapovedi; s njeno mozhjo hozhern po njih shiveti , ker fo kluzh nebefhkiga kraljeftva. O f. Evpli; ki fi ojftre Jesufove nauke ljubil, po njih shivel. in sa-nje umeri , fprofi mi veliko dopadenje do vfiga , kar mi Bog sapoveduje de vfelej lju¬ bim in delam, kar mu dopade. Amen. XIV. dan veliziga ferpana. Sveta Radegunda kraljiza. Shi vljenje fvete kraljize Piadegunde jih j e vezh pifalo, fofebno pa f. Venanzi Fortunah fbkof v’ medu Poiliers , kjer je veliko let p re ' — 2 9 3 — bivala. Okoli leta 52 9 je KI o tar I. Franzo- fbi kralj s’ vojfko v’ Turingijo fhel nad kra¬ lja Bertarja, ga premagal , in tudi njegovo defet let tiaro k zb er Radegundo odpeljal. Bi¬ la je v’ malikovanji srejena, pa njen gofpo- dar, kralj Klotar, jo je po duhovnih preu- zliil , fprejela je kerfhanfko vero, in v’ njej bogabojezhe shivela. Ni ji bilo sadotti po sa- povedih boshjih shiveti, tudi po fvelih Jesu- fovih je fkerbno shivela : ljubila je ponishe- vanje, pokorjenje in vfe , kar je Jesufu vfhezh bilo; tebi je pertergovala, de je ubogim obil- nifhi delila; fladnotli fveta fo ji bile soperne; 1 krishem obloshena je sa hrishanim Jesufam bodila, in tudi shelela fvojo kri sa Jesufa pre¬ liti. Kralj u Klotarju je bila Radegunda vfhezh, m fklenil jo je sa fvojo sheno vseti. Ta 110- ii2a bi bila drugi neisrezheno vefela, njej pa ne, ker je shelela v’ devifhtvu in v’ ponishe- y anji do fine rti bili; fkufhala je ubeshati , pa m mogla , in permorana je f’ kraljem ozhitno bila porozhena. S. Radegunda, prej fushna, potlej mo- gozhna kraljiza, je le ponisbna otlala , in fker- bela fe bolj in bolj pofvezhevati. Ne le v’ fer- zu 5 tudi v’ unanjim je bila ponisbna; fra- moshljivo je bila oblezhena, v’ famoti je rada 5 hivela, fveto govorila, flabe fvarila , bolni- l {e obifkovala, in jim tlregla , sa potrebne in nedolshne per kralji govorila, in smiraj fker- liela, de bi bilo vfe po ljubesnjivi pravizi. -^jena fofebna poboshnoft je kralju dopadla, — 2 9 4 — defiravno on ni bil bogabojezh. Nevofhljivi- zi fo jo per njem sanizhevali rekozh: „Kralji- za je nuni podobna, ne ve med fvetam, ka¬ kor fe fpodobi, shiveli , in vifokofti fvojiga flanu nezhaft dela; kmalo bo kraljevo hifho v’ klofbter premenila,“ Tako in drugazhi fo nevofhljivi in fprideni fvetovavzi soper f. kra- Ijizo Radegundo govorili ; pa kralj , defirav¬ no v’ bosbji flushbi mlazben , jo je fpofbtoval. S. Radegunda je dobro vedila , kaj flabi ljud¬ je per kralji hudiga govore: pa perkupova- la, kolikor je bilo perpufheno , fe mu je, in ga tolashila, de bi oba v’ pravizbnim miru shivela. Rralj Klotar je fzhafama v’ ljubes- ni do fvoje f. kraljize pefhal, ker ga je hudo poshelenje do drusih motilo; zhedalje mlazh- nifhi je do nje bil, fofebno pa , ker ga je is ljubesni do njegove dufhe fvarila. Pohlevno fizer ga je fvarila , pa tudi pohlevno fvarjenje mu je bilo bodezhe in neprijetno. Ker je vi- dila, de per njem nizh ne opravi, ga je pro¬ fila, de naj ji perpufti v’ klofhter iti. Lahko je to perpufhenje dofegla, hitela v’ mefto No- jon k’ fvetimu fbkofu Mcdardu, in pred njim obljubila vfe dni fvojiga shivljenja bd Ret* odlozhena shiveli. S. kraljiza, she v’ nunfko oblazhilo pie- oblezhena, je f’ kraljevim perpufhenjem v mefto Poilier fhla, ondi fosidala velik klofh¬ ter, imenovan Jvetiga krisha , bogabojezhe de¬ vize va-nj fpravljala, in med njimi shivela, ka¬ kor bi bila vfih dekla. Nobena je ni frnela i' aS ' — 2 9 5 — lozhiti ali zhaftiti 5 nar vezhi rasshaljenje ji je bilo , zhe fo ji kraljiza rekle. Kralju je potlej britko bilo ocl nje odlozhenimu biti, in jo je shelel is klofhtra fpraviti , pa gorezhe je pro¬ fila , in ojftro fe poftila, de bi kralja od nje- goviga fklepa odvernila, kar je dofegla od ufmiljeniga Boga. Ilvaleshna je bila-Bogu, kte- ii je njene profhnje uflifhal , in ferze kralje¬ vo nagnil 5 v’ velikim miru je shivela , in Bogu fkerbno flushila. Silno ojftro je bilo njeno shivljenje: ne le delala je ko druge nune, te- muzh tudi pridnifhi od vlih je bila, in slafti v’ niških opravilih ; nikoli ni beliga kruha ali mefa jedla, in vina pila; vedno fe je poftila, malo fpala, in smiraj fkerbela, kako bi ojftre- je pokorila fvoje telo , de bi bila krishanimu Jesufu podobna. V’ tih in vfih drusih dobrih delih je fkerbela le Bogu dopafti; sato je ve¬ dno molila, in mu darovala fvoje terpljenje, pa nikoli ni ifkala fvoje zhafti. Vfa ponishna je bila , in ponishnoft je perporozhevala , ker bves nje ni Bogu nizh prijetniga. Defiravno je yfa fveta bila, fo jo vender nekteri opravljivi jesiki gerdo obdolshili. Pa molzhala je, in sa boje fovrashnike molila. Meftni fhkof, f. Ve- n ®nzi, je od njene nedolshnofti prizheval ; Bog fhe bolj , ker ji je dal zhudeshe delati, kteri f° hudih ufta samafhili. Zhaf je boshjiga po- "'azhiia prifhel , ta f. kraljiza je 6'8 let ftara , Binajfti dan tiga mefza v’ letu 5 9 7 , velelo l 'mer]a. — 2 9 6 — N a u Ji. Js njeniga shivljen/a. S. Radegunda je ubogim, sladi bolnim, slo ufmiljena bila. Lepo snamnje je to dobri- ga in ljubesnjiviga ferza. De je ona, bogata kraljiza , ubogim rada pomagala, fe ni zhu- diti ; pa tudi fberbela je svediti uboge, slalti framoshljive, bteri fo memo drusih obilnifhi pomozhi potrebni in vredni bili. Njena dobra in ponishna diifha fe je fhe bolj per bolnikih ras- odevala ; le je kerfhanfko uzhila, jim obilno pomagala, in f’ fvojimi rokami Ijubesnjivo ftregla ko Jesufu. O kriftjan! tudi ti delaj po njej, kolikor ti je mozh. To ni fvet , ampak je sapoved Gofpod Roga, v’ tiari in novi sa- vesi velikokrat ponovljena. Nefrezhna fodba te zhaka, ako fi neufmiljen. Ubogim, sladi framoshljivim in bolnim , pomagaj, pa is do- briga ferza savoljo Boga. Pomifli, de fo ubo¬ gi tvoji bratje, ker fo otrozi boshji; zhe fi p>' e ' inoshen , ti je Bog pofebno sato preinosbenje dal , de bi potrebnim pomagal. Ako bi ti sa uboge odlozhil , kar bres vfiga prida sapi’«"'" ljafh : bi ubogim obilno pomagal , in fofebno ufmiljenje od Boga prejel. Dajaj rad, ne sa¬ voljo nadleshnotli ubosih , ker dobrovoljmg® darovavza Bog ljubi. Premifli te befede : -.,Kdor Je nbosiga ujmili , Gofpoda pofojuje m ° n mu bo povernil.“ P»’ip. 19, 17. Kaj ^ Gofpod dobriga povernil ? Kriftuf ti odgovo¬ ri: Blagor niilojiljivim , milojt bodo dofegli.“ Mat. 5 , 7. S. kraljiza Radegunda je bila srniraj po- nishna ; salo fe je povifhanja bala, v’ vifo- kofti je ponishno shivela , po ponishevanji smi¬ raj hrepenela , v’ obdolshenji poterpeshljiva bila. Vli fvetniki lizer fo bili in fo ponishni, ni nobeniga prevsetniga fvetnika ali fvetnize v’ nebefih , in nobeden tak v’ nebela ne pri¬ de; pa per f. Radegundi in per nekterih dru¬ sih fvetnikih je bila ponishnoft pofebno ozhit- na. De fo imenitni fveta napuhnjeni, ni prav, vender je to po zhlovekovi flabofti loshej pre- nefti ; de fo pa reveshi prevsetni , tiga ni mo- gozhe poterpeti, Bogu in ljudem fo oftudni. Glej , loshej je najti ponishnoft per mogozh- nih, ko per drusih , ker jim v’ obilnofti vfi- ga ni mar fe povifhati, ko fe pa revesh v’ majhnih rezheh od drusih samore raslozhiti, she meni, de je, kdo ve, kaj. O revni zhlo- ve k! sakaj fe povifhujefh ? Kaj imafh, vefh ali premorefh, de bi ne bil od Boga prejel ? Kar imafh dobriga, imafh od Boga; kar je liudiga nad teboj. je is tebe: zhe fe hvalifh , 1 * hudoben , fi pijan v’ duhu. Ravno sato te modri fvari : „ Kaj J'e povif/uijef/i , ki ji perji ,n pepel Sirah 10, 9. S. Radegunda je v’ obilnofti vfiga le ven- der v’ pokorjenji shivela, ker je fvoje telo fve- *° fovrashila. Glej, ona, kraljeva hzhi, in — 298 — potlej mogozhna kraljiza, je v’ vednim pokor- jenji shivela, loko fe bofh ti isgovarjal ? Ona je v’ dobrih delih, v’ nedolshnofti bila, ven- der je ojftro shivela; ti pa fe, s’ grehi oblo- shen, branifh terpljenja ? Sdershno shivljenje in pokorjenje je zhloveku potrebno , de ga hu¬ do poshelenje ne gofpoduje ; zhe mehko shi- vi, fi fkufhnjave namnoshi , in v’ njih konez vsame. Mehko shivljenje je ravni pot v’ fkufh¬ njave , v’ grehe in v’ pogubljenje. Kteri po mefu shive, ne morejo Bogu dopafti. ,Mko bojte po mefu shiveli , bofte umeril (bofte po¬ gubljeni). “ Rimlj. 8, 8. i3. Od nobeniga fvetnika ne flifhifh in ne berefh, de bi bil v’ pijanofti, v’ poshrefhnofti, v’ plefu, v’ no- roftih shivel; zhe fo eni taki bili, fo fe pot¬ lej poboljfhali, fvoje grehe milo obshalovahj in fe savoljo njih ojftro pokorili. Zhe ti v flabih delih shivifh , in fe ne fpokorifh , kani pojdefh ? Premifli fvoje shivljenje , in ga hi¬ tro poboljfhaj , de nagla fmert tvoje pokor® ne prehiti, in savershen ne bofh. Molitev. O Jesuf, uzhenik ufmiljenja, ponishno- fti , pokorjen ja in vfiga dobriga! kako delezh je moje shivljenje od tvojiga sgleda. She sa¬ voljo fvoje natorne flabofti, f’ ktero me j e pervi greh napolnil, bi mogel v’ ponishnoth) v' molitvah in v’ pokorjenji shiveti; potlej fi n * s’ radovoljnimi grehi huje fpridil fvojo si* 6 2 99 pokasheno natoro, in fi velike fhtrafnige sa flushil ; vender le mehko shivim. Kaj bo per fodbi ? kako fe bom isgovarjal ? kaj bom od tebe saflifhal ? Vem, de lim vreden od te¬ be saflifhati : „Poberi Je, ti prekleli , Jpred mene o’ vezhni ogenj.“ Ufmiljenje , o Gofpod ! imej s’ menoj ; pomagaj mi , pozhakaj me, de fe fpokorim. S’ pomozhjo tvoje gnade ho- zhem po tebi shiveli, de te prijasniga naj¬ dem. O fveta Radegunda! bodi moja pomozh- niza per Bogu , in fprofi mi od njega gnado po tvojim sgledu shiveti, kakor fi ti po Jesu- fu Kriftufu krishanim shivela. Skelim bolezhi- ne in umiranje Jesufovo na fvojim telefu no- fiti, in febi odmreti , de Jesufu shivim , in ga v tvoji drushbi vekomaj hvalim. Amen. XV. dan veliziga ferpana. f^nebovselje Marije devize. K fl.»atolfhka zerkev obhaja ta dan vefeli fpo- nnn vnebovselja Marije devize, matere vfih odrefhenika Jesufa, vabi angele, in perga- 1 ) a verne Boga hvalili, kteri je Marijo v' ne¬ seta vsel , in zhes vfe ftvari povifhal ; vfi do- b'' otrozi fo vefeli vefelja fvoje matere. Vne¬ bohod Jesufov in vnebovsetje Marije nifta ena- 3oo ka, befede kore raslozhik. Jesuf je is Tvoje mozhi v’ nebefa fhel, Marija je bila od Boga v’ nebefa vseta. Je li tudi njeno fveto telo bilo v’ nebo vseto? Poboshno Te to meni. Ka- daj in kje je Marija umerla, Te ne more go¬ tovo vedili. Ne pohujfhaj Te, ki pravim, de je Marija umerla, ker je tudi Jesuf hotel umreti. Smert Marije je bila flndko fpanje; filno je skelela umreti , in per Jesufu biti, ter je vefelo umerla. Jesuf je fhtiridefet dni po fvojim vkaje- nji v’ nebefa fhel , pa fvoje ljube matere Ma¬ rije takrat ni hotel v’ nebefa vseti. Pravizh- ni kare savese fo sa njim fhli , tudi defni rasbojnik; Marija pa je na fvetu fhe nekaj zhafa okala, defiravno je bila od vfih drusih vrednifhi v nebefa iti. Zhudno je to ; pa Je¬ suf, vezbna modrok, je hotel tako imeti, de bi bila Marija pomozh in sgled pervirn ver¬ nim. Defiravno je she sdavnaj Marija v’ ne- befa fhla, imamo vender nad njo rasgled vfig a dobriga ; kaj pa je rezhi od pervih vernih, h fo Marijo shivo vidili, jo govoriti flifhali ? L e jo viditi fo fe vnemali po Jesufu shiveti, ker je bila nar popolnifhi podoba Jesufa Krikufa. V’ pomozh fvoje ljube zhede je tedaj Jesuf. dobri pakir, fvojo fveto mater Marijo nekaj zhafa na fvetu pukil. Marija je fvojiga boshjiga Sina Jesufa p er ' ferzhno smiraj ljubila, in filno rada bi b^ a sa njim v’ nebefa fhla ; pa vfelej pokorna fi u ' shabniza boshja fe je fklepu Jesufovimu p°' 3oi polnama podvergla. Defiravno mu je bila is ljubesni pokorna, je vender ravno is te lju¬ besni smiraj shelela s’ njim sdrushena biti. Kralj David je is shelj do nebefhkiga kraljeftva milo jokal , in djal : ..Mojo dufho sheja po Boga ; kedaj botri tje prifhel, in Je pred bosh- jim oblizhjem perkasal?“ Pf. 4i , 3. Tudi: „Moja dnfha skeli in omedlaje po Gojpo- dovi hi/ki. prezimi Jo , kleri v' tvoji hi- fhi, o Gojpod, prebivajo j hvalili le bodo ria vekomaj S' Pf. 83, 3. 5. Tudi f. Pavel in drugi fvetniki fo sdihovali po nebefhkim kra- ljeflvu ; kako pa je Marija po njem sdihovala, de bi bila s’ Jesufam na vekomaj sdrushena? Ona je veliko bolj ko drugi po Bogu sdiho- v »la, ker ga je veliko bolj ko drugi ljubila. Taka je bila Marija, smiraj Bogu pokorna, ln smiraj Boga sheljna : is pokorfhine je bila na semlji , is ljubesni jo fvoje mifli le v’ ne¬ belih imela ; is pokorfhine je shivela , is lju- besni je smiraj umirala , in ravno ta neisre- z bena ljubesen, ktera jo je slo, pa fladko pekla , je odlozhila njeno fvelo dufho od zhi- ^'ga lelefa. Njena fmerl je bila fladko fpanje , 'efela je umerla, in med angelfkim peljem pienefena bila v’ nesapopadljivo zhaft boshjo. ^ li isvoljcni fo jo zhaftito fprejeli, vfi prebi- 'avzi nebefhkiga kraljeftva, angeli, ozhaki, preroki in vfi fo fe je vefeliii, in jo mater |fib odrefhenika Jesufa zhaftili. Marija je bi- a od Boga zhes vfe angele in fvetnike povi- lan «, ker jo je s' gnado napolnil , ker ga je bolj ljubila liga llori. Proti is ferza Ijubesnjiviga Boga, de naj ti ljubesen v’ ferze vlije; premifhljuj, bar koli ljubesen obuduje in ohrani , in per¬ sadevaj fi slo v’ ljubesni rafti. Zhe to delafh, Marijo pofnemafh , in bofh frezhen. Marija je zhilloft in nedolshnoft ljubila in ohranila. Nobena livar ni bila, ni in ne bo 'aho zhifta iti fveta ko Marija, ktero je nebe¬ ški kralj pofv« 5 tiI, in fi fvo|o mater isvolil. • kin jc vfelej bila zliifto prebivalifhe f. Duha, ber jc prezhiftimu Bogu f’ zhifto dufho in f' /, h*ftitn telefam svefto flushila. S. evangeli pri- z huje, kako je bila pred angelam varna, ka- ,° P« pred drusimi. O kriftjan ! kako shivifh h po sgledu prezhifte devize Marije? Premifli 'oje fkrito slavljenje pred Bogam, fvoje mifli, 3 o 4* befede, djanje. Zhe fi neframnih mifel, ger- dih befedi, nezliiftiga shivljenja ; kako samo- refh Bogu in Marii dopalli? Marija je smiraj bila framoshljiva., tudi pred angelam je trepe¬ tala ; ti morebiti perloshnofl dajefh, ali jih ifhefh lepo zhiftoft sgubiti. Rabo bo neframna dufha prezhifti devizi Marii dopadla ? Pre- mifli, kaj f. Pavel pravi: „Ne mehkushniki , ne neihijiniki ne bodo kraljejtva boshjiga po- Jedli.“ I. Kor. 6, io. Marija je bila- nar ponishnifhi. Od an¬ gela refnizhno hvaljena, in polna veliziga sa- flushenja, fe je ponishala in smiraj ponishe- vala. Marija , prezhilta d e vi z a , mati vlih odre- fhenika Jesufa. od angela in od vfih povifhe- vana . fe je nifko ponishevala; sakaj fe ti po- vifhujefh ? Ti poln hudih fkufhnjav, grehov in hudiga saflushenja fvoje hvale ifhefh? Sve¬ to shivljenje in globoka ponishnoft je fofebne boshje hvale vredno; nafproti fo grefhno shiv¬ ljenje in shelje po lashnjivi hvali Bogu in lj u ' dem oftudne. Sveto shivi, in le Boga hvali; tako bofh njemu in Marii dopadel. Poflufiiaj f. Pavla: „Kdoi' Je hvali naj Je hvali v Gofpoda : sakaj ne kdor J'e Jani hvali , muzh kogar Bog hvali, je pravizhen Kor. io, 17. 18. Marija je Bogu vfelej pokorna bila, in po vfih njegovih sapovedih na tanko shivela 1 duhovfki in deshelfki oblafti je bila sa voljo Boga pokorna, fvojih ljubih flarfhev ni uikoh shalila, fhla je k’ ozhifhevanju, defiravno n ’ 3o5 bila ozhifhevanja potrebna, in v’ vfim je po fveti volji boshji shivela. Premifli, koliko je savoljo Jesufa terpela , slafti, kader je s’ njim v’ Egipt beshala, veliko vezh ; kader je bil pre¬ ganjan in krishan. Pod krisham fvojiga ker- vaviga in umirajozhiga Sina je ferzhno !ta- la, in v’ nefkonzhnih britkoftih Bogu pokor¬ na bila. Zhe je ravno tolikaj terpela , ven- der ni godernjala, temuzh fe je Bogu pod- vergla , tudi kader je Jesuf v’ nebefa fhel, njo pa na fvetu putlil. Vidifh Mariino pokor- fhino, kakofhna je pa tvoja? Tvoja terdovrat- na in prevsetna volja fe Bogu in oblaltnikam vftavlja; tvoja volja ti je nar vifhi sapoved, bojo voljo delati ti je nar bolj vfhezh, in sa njo fe nar huje vpirafh. Bpshja volja naj tvojo gofpoduje; tako bofh po sgledu Marije shivel, in sa njo v’ nebeba fhel. Molite v. 0 prezhifta deviza , mati Jesufova in mo- gozhna pomozhniza Marija ! pred Bogam in P*'od teboj fe moram ponishati . in fposnati bojo nevredno!! in nesveftobo. Boga in tebe ponishujem s’ befedo, pa nepokorne dela me r aso d e vaj o obeh flabiga flushabnika. O Ma- I' , l a '■ fim menil do tebe nar bo!ji dopadenje 'meti, in ti flushiti; pa moje flushbe do tebe b bile le kake flabo opravljene molitve, dru- fkoraj nizh. Tebe fim s’ befedo zhaflil, °d tebe vifoko govoriti rad poflufhal; v’ fvo- III. 20 3o 6 jim ferzu pa lini tvojiga ljubiga Sina in fvo- jiga svelizharja Jesufa krishal. Kakofhna je bila moja zhak do tebe, ko fim ko fovrasbnik boshji shivel ? Ne morem biti tvoj prijatel, zhe ne fkerbim Bogu flushiti. O ufmiljena mati in mogozhna pomozhniza Marija ! fproli mi od Boga po Jesufu obilno gnado,- f’ ktero po vfih sapovedih shivim, de fe po tvojim sgledu Bogu popolnama podvershem, in sa teboj pridem v’ nebefhko kraljekvo. Amen. XVI. dan veliziga ferpana. iSveli Rok. f^veli Rok je bil rojen od bogatih in shlaht- nih karfhev v’ velikim permorfkim meftu Montpelier na Franzofkim. Bil je fhe mlad, ko fo mu Itarfhi umerli. Se ne ve veliko od njegoviga shivljenja ; pa njegova velika ljubesen do Boga in blishnjiga, is ktere j e kushnim bolnikam fkerbno kregel . prizhuje obilno , de je bil v’ vfih dobrih delih kanovi- ten. Slab kriftjan ne poftavi fvojiga shivlje¬ nja sa tvoje brate ; le bogabojezhi samore to koriti, in kori is zhike kerfhanfke ljubesni. Ob njegovim zhafu je bila filno krafhna kuga na Lafhkim. S. Rok je to svedil, in defivav- no je bil mlad, fe ni bal sa tvoje bolne bra te umreti. Strafhna bolesen in ojftra fhiba bo- shja je kuga, to vfak ve; pa veliko bolje, kdor jo fkufi. Starfhi le otrok, in otrozi ftarfhev boje; ni vezb savese kervi ali ljubesni, ker fe vfak fmerti boji, in is liga Itrahu fe brani bol- nikani ftrezhi , kteri fo fofebne pomozhi po¬ trebni; tudi merlizhe pokopavati fe boje, in fe branijo, kteri Boga in blisbnjiga malo lju¬ bijo. S. Rok je od ljubesni boshje in blishnji- ga vnet, fvojo bifho in deshelo sapufl.il, in v’ Rim fbel kushnim bolnikam ftrezh. Njegova ljubesnjiva ftreshba je Bogu slo dopadla , in mu je dal mozh zhudeshe delati ; veliko ne¬ varno bolnih je s’ snamnjem f. krisha osdra- vil. Ne le flregel bolnikam v’ telefnih polre- bah, tudi uzhil jih je lepo, pomagal jim f. sakramente vredno prejemati , in ferzhno u- mreti. Tudi druge mefta je obhodil, in enako delal bolnikam v’ pomozh. V’ meflu Plazen- 11 > pravijo, fe ga je kuga prijela. Kader je snamnje te bolesni nad feboj zhutil , je hitel is mefta v’ gojsd , de bi drugi od njega ne dobili bolesni. jNihzhe ni vedil , kam je prefhel ; P« Bog, kteri fvojih dobrih flushabnikov ne Sa putti, ga je zbudno preredil , kushek knesa Gotarda mu je vfak dan malo kruha v’ gobzu pernefel. Bog ga je osdravil, in tudi kuga v desheli je jenjala. Takrat je fhel v' fvoje mefto nasaj , je srniraj bogabojezhe shivel , in Reto umeri okoli leta i33o. Vfi verni imajo R Roka mogozhniga pomozhnika per Bogu '°per kugo in kushne bolesni. 20 3 g 8 Nauk. Dufhne kuge Je varovali. Sveti Rok fe je dufhne kuge slo varoval to je, greha in perloshnoft v’ greh ; sato je ne- dolshno shivel, in fveto umeri: telefne kuge pa fe ni bal, in je bolnikam ferzhno ftregel, ker je shelei v’ delih ljubesni umreti. Delal na tanko je po befedah f. Janesa, kteri tako pifhe : ,,V' tim Jmo Jposnali Ijubesen bosh- jo , ker je (Jesafj fvoje slavljenje sa naj pojtavil; tudi mi moramo sa brale slavlje¬ nje pojiavili I. Jan. 3 , 16. Kako pa ti, o kriftjan ! delafh? Morebiti vfe narobe ? Telef¬ ne kuge fe slo bojifh, dufhne pa nizh. Zhe fe greha in nevarnih perloshnoft v’ greh ne bojifh , fi vezhno fmerl vofhifh in nakopavafh. Ako bi bil tvoj tovarfh kushen, bi fe ga ogi¬ bal ; ako bi bila kaka hifha kushna , bi ne fl*e! va-njo; morebiti bi is ftrahu pred fmertjo fvo- jo blishnjo shlahto v kushni bolesni bres ftresh- be neufmiljeno puftil : sakaj pa fvoje dufke vfaj enako ne ljubifh ? sakaj pa fi rad per ta* zih , kteri te f’ fmertnim ftrupam nepolnuje- jo ? Pravizhniga isgovora ne bofh imel p er fodbi , in tudi sdaj ga nimafh. Prav je Toln- ja rekel : ..Kdor grefhi, je Jovrashnik f l '°\ je dufhe.“ Tob. 12, 10. Ravno to je rezin od fleherniga zhloveka, kteri fe perloshnoft greha ne boji. „Kdor nevarnoji ljubi, bo v nevarnojii konez vsel.“ Sirah 3 , 27. _ 3og — Bog ti sapove hudih perloshnoft fe varo¬ vali, in ta potrebna sapoved je v’ f. pifmu velikokrat ponovljena. Sdaj premifli le, kar Jesuf govori , in ti bo sadofti: „*4ko te tvoje defno oko pohujfha, isderi ga, in versi ga od febe j ako le tvoja defna. roka pohujfha, odjeka j jo, in versi jo od febe.“ Mat. 5, 2 g. 00 . Zhe ti je zhlovek, ali blago ali kaj dru- siga potrebno ko defno oko ali defna roka; beshi od njega , in varuj fe ga. Kaj ti bo pri- jatel ali prijatliza, flushba, dobizhik, vefe- lje ali kaj drusiga pomagalo, ako dufho po- gubifh ? Papesh Inozenzi XI. in s’ njim vfa zerkev je prepovedala grefhnika odvesati, kteri nevarne perlošhnofti v’ greh opuftiti nozhe. Sakaj to , je ozhitno : Kdor nozhe nevarne per- loshnofti opuftiti, ljubi greh, in ni vreden od- pufhenja; vfe njegove opravljene fpovedi in obhajila fo nevredne. Tedaj ne posabi Jesu- fovih befedi, in po njih delaj, de fvoje dufhe ne savershefh. Skerb , ki jo imafh sa fvoje telo ali sa fvojo shivino , te obfodi, ker vfaj toliko ne fkerbifh sa fvojo edino neumerjozho dufho. Kushne bolesni fe boji f h, in fe je varujefh ; ' r ojfl’ meni: lemazh Jun vezli delal ko vji drugi, ne pa jeji. ampak gna¬ da boshja s’’ meno j.^ I. Kor. 10, 10. Grefh- nik, od gnade boshje fpreobernjcn, fe ne boji fhkode , ne mara sa dobizhik, de Bogu svell oflane. Kaj pravifh od febe, ki fe vfaziga zhloveka, vfake befede in rezhi bojifh ? Je li tvoja volja ne vezh grefhili refnizhna? Glej fvete marternike , in premifli njih ftanovilnolt: ti fo do sadnje kaplize fvojo kri raji prelili, ko od Boga odftopili ; tebe pa prašna befeda odverne, in upafh v’ njih drushbo , v’nebefhko kraljeftvo priti? Sposnaj fvojo grefhno neftano- vitnoft, persadevaj fi v’ Gofpodovi flusbbi ft«- noviten oftati, profi : M o l i l e v. 0 moj Bog, ftvarnik in Gofpod! kedaj bom tvoj ftanovilni flushabnik? Smiraj obe¬ tam , in obljube ponavljam fvoje shivljenje po- boljfhati , refnizhniga poboljfhanja pa vender ni. Pravim : Js vfiga ferza te bom ljubil. raj* hozhem vfe terpeti, ko le skalili? pa raji te ska¬ lim, kakor de bi majhne rezhi polerpel , l v’ letu 326, je fhla v’ Jerusalem fvetih krajev obifkat, je ondi frezhno nafhla f. krish, 'n perganjala na hribu Kalvarii zliaflito zerkev fosidali , kakor je bilo popifano 3. dan veli- z, ga travna. Tudi na oljfki gori in v’ Betle¬ hemu je dve lepi zerkvi is fvojiga poltavila; povfod je sa fcboj puftiia snamnja shive vere, 'elike gorezholti in fofebne ponishnofli. Od ierusalema fe je vernila v’ Konfbtantinopol, 111 ondi fe fkerbno perpravljala k’ fmerli. Ka- C f er j e telefna flaboft ji napovedovala blishno a lina, zefarja Kon- 2 1 'j 1 > l e fvojiga ljubig fhtantina, k’ febi poklizala , mu fofebne nauke dala, in potlej v’ njegovih rokah, 81 let ftara, mirno umerla v’ letu 327. Nauk. t Svet sanizbevati. Sveta Helena je bila poprej nifkiga ftanu, potlej s’ mogozhnim Konfhtanzjem sarozhena in zefariza; pa kaj bi ji bilo vfe to pomagalo, ako bi ne bila bogabojezhe sliivela? Vifokoft, oblaft, zhaft, bogaftvo in vfe drugo je praš¬ no in fhkodljivo bres bogabojezhofti. Blagor mogozhnim fveta, kteri fe ne dado od nizhe- mernofti vidnih rezhi sapeljati ; ti fo v’ fvojo in v’ drusih frezho povifhani, ker s’ oblaftjo in s’ gledam pomagajo drugim pravo frezho dobivati. Nobeden ne fme befedi Jesufovih posabiti, ktere fo polne nebefhke modrofti: ,,Kaj pomaga zhloveku , z/te vef fvet dobi, fvo- jo duf/10 pa pogubi. u Mat. 16’, 2 6 . O kriftjan! sa malo imej fvet, in kar je na njem, de pridefh v’ nebefhko kraljeftvo. Ne fmefh ljudi ali drusih boshjih ftvari sani¬ zhevati , pa nikar neumno ne ljubi ne zhlove- ka, ne blaga, ne drusiga soper sapovedi. Dan fmerli je dan sgube v’ fvetim pifmu imeno¬ van , ker te bo fmert od vfiga odlozhila, in 11 vef fvet ne bo mogel pomagati. Brodnik ) e slo shaloften , kader od flrafhniga viharja p er ' moran vfe fvoje blago v’ morje pomezhej 3 2 5 vrednifhi ko je njegovo blago, vezhi shaloft ima; pa vfaj upa fvoje shivljenje perhraniti. Kader bo zhaf fmerli prifhel , bofh tudi ti vfe fvoje premoshenje sapuftil ; zhe fi pa fvojo du- fho v’ nemar pufhal, bofh fvet sapuftil, in dufho sapravil. „j Bogatin pravi: ,,Pozhitik fim nafkel , in sdaj liozhem fvoje blago vshi- vati. Pa ne ve (nozhe veditij , de bo zhaf prifhel umreti, in de bo vfe fvoje drugim sapuftil Sirah 11, 19. 20. Gorje zhlove- ku, kteri fvoje upanje v’ fvet ima: fvet bo sapuftil, kteriga je neumno ljubil ; Boga bo sgubil , kterimu ni hotel flushiti. Premifli, kaj imajo sdaj v’ vezhnofti, kte¬ ri fo bili mogozhni na fvetu? Pred ferzhnim kraljem Alekfandram fe je fvet trefel , pa ni ga vezh; Salomon je nar modrejfhi bil, pa umeri je! Samfon je bil nar mozhneji, pa sdaj je prah. Tako vfe mine pod fonzam , 'ezhnoft pa nikoli. Premifli befede kralja Sa¬ lomona: ,,JeJi Jim v : fvojim ferzu rekel: Pojdem , in Je bom obilno rasvefeljeval, in dobrote vshival. In jim fposnal, de je tu¬ di to nizhemernojt. fmeh Jim smolo fhtel, ln k' vefelju Jim rekel: Kaj me safionj go- d f/i p Kelike rezki Jun delal: sidal Jim hi fke , Jadil vinograde , narejal verte sa kratki zhaf in ribnike; imel hlapzov in de- kd; premogel Jim vezh govedine in drob- nize 9 kakor vfi pred menoj n’ Jerusalemu ; v dtke kape Jim Jfpravil slata in frebra . in na vlekel bogajtva , kar ga samo rejo kralji in 21 '* — 324 — deshele, omifiil jim Ji pevze in pevke , in ve- felje vjako mnogo Ji prefkerbel; kar ozki poshele, nizh jim nijim odrekel, nobeniga vefelja okratil fvojimu Jerzn. In ko jim pogledal vfe, kar Jo moje roke jiorile, in nad zhimur jim sajionj Je potil; jim vidil, de je vje prašno . vje dahu v' nepokoj , de ni nizh Jianovitniga pod Jonzam.“ Prid. 2, 1 — n. Te refnizhne befede popifujejo ni- zhemernoft in prasnoto fveta; tudi uzhe , de bodimo ubogi v’ duhu, kakor je Jesuf sapo- vedal. Svet je enak gledalifhu, kjer fe ljudje fhtejejo, kar nifo. Eden je kralj, drugi fo njegovi flushabniki: eni fo vojfhaki, drugi go- fpodarji ali hlapzi ; fo vefeli ali shaloflni, ali fe drugazhi obnafhajo ; vfak fe nofi ali govo¬ ri po fvojim namenu : pa vfe to je le k’ vide- su in flehern oftane, kar je bil. Piavno ta¬ ko je na fvetu. Eni gofpodujejo, eni flushi- jo ; eni fo bogati , eni ubogi; eni uzheni, eni neuzheni ; pa hitro prejde vfe to , in po finer- ti je vfak , kar je per Bogu v’ refnizi bil; z.he dober, je v’ dobrim uterjen , zhe hudoben, je v’ budim uterjen na vekomaj. S. Janes govori ravno od tiga: , u Svel in njega p°’ shelenje prejde; kdor pa voljo boshjo dela , ojtane (frezhen) vekomajI. Jan. 2 , 1 7' She f. Pavla poflufhaj , kteri od neftanovitno- fti fveta tako govori : ,jLhaf je kralik: tedaj naj bodo . kteri jokajo , kakor de bi ne ]°' kali; kteri fe vefele, kakor de bi Je jle ve- 325 felili; kteri kupujejo, kakor ds bi ne ime¬ li ; kteri Jvet vshivajo , kakor de bi ga ne vshivali, saka j podoba j'veta prejde I. Kor, 7, 29 — 3i. Kriftjan ! obuduj shivo vero, in premifhljuj nefkonzhno vezhnofl, v’ ktero vfi pojdemo; to premifhljevanje ti bo poma¬ galo sdershno shiveti, lakomnofl premagova¬ ti, vfe hude shelje odganjati, in li slo per- sadevati bogativa nabrati sa nebefa , ktero bofh vshival vekomaj. Molitev. 0 moj Bog! vezh nozhem ptujiga gofpo- darja imeti, vezh me fvet ne bo gofpodoval, ampak ti; hozhem te f ferzam od vfih vidnih rezhi lozhiti, in tebi famimu flusbiti. Bolji je tvoja prijasnoft od vfiga fveta; kaj bi mi 'te kraljetlva fveta pomagale, ako bi tvoj flab flushabnik bil ? Ti li vfe ftvaril zhloveku v’ pomozh tebe fposnali, in tebi fltfshiti; vfe Svarjene rezhi fo snamnje tvoje velike rnilofli: pa tega jeli nitim ponudil, neumno fim jih ljubil, in nepermorjeno vshival. Odputli mi nevrednimu zhloveku, in dodeli mi gnade, de bom v’ prihodno le tebe ljubil; ogrenjuj mi la fvet, de bom le do tebe fvoje upanje in fv °jo ljubesen imel. Kar fe mi bo grenkiga pergodilo, bom poterpeshljivo poterpel, ker mi ) e vfe dobro, kar mojo dufho svelizha. O veli- l*a prijatliza boshja , f. Helena ! fprofi mi gnado P° tvojim sgledu fvet sanizhevati, ko popotnik 3 2 6 tukaj shiveti, Bogu flushiti, in ga v’ tvoji drushbi hvaliti vekomaj. Amen. XIX. dan veliziga ferpana. L S. Ludvik fhkof. 4 ^veti Ludvik, kteriga vefeli fpomin zerkev danf obhaja, je bil fin Karla, Napolitanfkiga kralja ; v’ blishni shlahti f. Ludviku , Franzofki- mu kralju ; in f. Elisabeti, hzheri Ogerfkiga kralja Andreja II. Bil je rojen v’ letu 1274. Njegov ozhe je hotel, de je bil Ludvik per ker- ftu imenovan , sato de bi shivel po sgledu f. Ludvika, Franzofkiga kralja. To fe je v’ re- Inizi fpolnilo. Mlad fhe je Ludvik Bogu fkerb- no flushil v’ molitvah, v’ poflih, v’ vfih mo- gozhnih dobrih delih. Vfi fo fe nad njegovo gorezhoftjo per ozbitni boshji flushbi zhudikj tudi je bil s’ vfimi dober, prijasen in pom- shen. Komaj je bil fhtirnajft let ftar , ga jc velika nadloga sadela. Njegov ozhe je bil v vojfki vjet, in sa fvoje refhenje je tri fvojih otrok dal Alfonsu III. , kralju Aragonije. Lud¬ vik s’ dvema bratama je bil v’ Aragonijo v jezho poflan ; pa Bogu fe je popolnama p°d' vergel, in vefelo je nofil velik krisb, kteriga mu je Bog dal. Eni fo ga vprafhali, kako sa- more smiraj mirniga in dobrovoljniga krt* biti. Odgovoril jim je: „Sato, iker je pol kri- shev nar kolji pot v’ nebefhko kraljeftvo; do¬ brote fveta napravijo zhloveka lahko, de Bo¬ ga posabi , nadloge pa ga ponishajo pod nje¬ govo vligamogozhno roko.“ Kader koli fo mu njegovi varhi ponujali kako rezh soper sapo- vedi, jih je ferzhno pofvaril rekozh : „Ni li sadofti, de je moje telo vjeto ? hozhete tudi mojo dufho ftorili fushno hudizhu ?“ Ti nje¬ govi ferzhni odgovori prizmo jejo, kako terd- ne in globoke korenine je siliva vera v’ nje¬ govim ferzu imela. Nikoli ni bil bres dela , molil je, ali bral, ali premifhljeval, ali pi¬ la 1 ; pa le de bi fveto uzhenoft dobil, mu je Ikerb bilo. S’ perpufhenjem kralja Alfonsa je per febi imel dva bogabojezha in uzhena miniha bratovfhine f. Franzifhka, ktera fta ga fberbno uzhila v’ vlim, fofebno pa prav ume- ti befede f. pifma, in po njih na tanko shive- k. V’ nevarni bolesni je Bogu obljubil , ako sdravje sadobi , v’ klofhter f. Franzifhka iti. Osdravil je, in tudi is jezhe je bil refhen v’ letu I 2 g 4 . Refhenje mu je prijetno bilo le Sft to, ker je v’ proftolli upal popolnifhi Bogu Hushiti. Takrat je bil okoli dve in dvajfet let ^ ar , pa ko perleten minih je bogabojezhe shi- V ®1- Le Boga je v’ ferzu in na jesiku imel; ni hotel pofiufhati ali govorili nepolrebniga, v eliko manj flabiga; varoval fe je vfih flabih mofhkih in tudi bogabojezhih shenfkih, koli- ^ 10r mu je mogozhe bilo. 328 Bogabojezhoft fvetiga Ludvika fe je fofeb- no rasoaela , kader ga je njegov ozhe hotel o- sheniti. Mlado kraljevo hzher mu je namenil, in tudi obljubil mu kraljeftvo dati; pa ponish- no je ozhetu odgovoril: ,,Moje kraljeftvo je Jesuf Kriftuf; zhe njega imam, imam vfe.“ Potlej je v’ klofhter f. Franzifhka fbel , in mi- nihe profil, de naj ga preoblezhejo; pa minihi fo fe njegoviga ozheta bali , in mu odrekli. K’ ozhetu je f h e 1, in ga s’ vfo ponishnoftjo nadlesheval, de naj mu perpufhenje da, fe fvetu odpovedali, kar je dofegel. Papesh Bo- nifazi VIII. je svedil njegovo fofebno fvetoft, in ga, defiravno rnladiga fhkofa isvolil v’ meftu Tolosi : ker fe je s’ vfo mozhjo branil, ga je papesh oblaftno permoral fe podvrezhi- Shel je v’ Rim ; po ftorjeni obljubi je nar po¬ prej minifhko kuto hotel oblezhi, potlej je bil shegnan, in v’ fvojo fhkofijo poflan. Vfi fo ga vefelo fprejeli in fpofhtovali. Pa njegova fhkofija je bila filno rasdjana od krivoverzov in od grefhnih navad. To po volji boshji po¬ ravnati je bila njegova gorezha fkerb; pa neis- rezheno je lerpel, ker fe flepi grefhniki ae dado preprizhati, in fovrashijo dobrotnike, kteri jim vofhijo poboljfhanje in nebefhko kraljeftvo. Bog, kterimu je laftno pofvezhe- vati dela dobrih paftirjev, mu je dal fhkofijo poboljfhati. Malo zhafa je bil fhkof, pa j e veliko dobriga ftoril. Vfe zhednofti fo bile v njem : pa njegova ponishnoft je bila prezhud- na, kakor fe je v’ eni perloshnofti rasodela- Savoljo majhniga pogrefhka ga je dober pri- jatel vprizho drusih pofvaril. Prizhujozhi fo fe savseli , de fvojiga fvetiga fhkofa fvari. kte- rimu le fpofhtovanje gre. S. fhkof jim je od¬ govoril : Ta prijatel, kteri me je pofvaril , ifhe mojiga svelizhanja: pravo prijatelftvo ni molzhati , ampak govoriti v’ potrebi; dolsh- noft je fvarjenje poflufhati, iri kdor ga ne po- flufha, fvojo nefrezho ljubi.“ Prav is te fvo- je ponishnofti je shelel, in papesha profil, de bi fe fhkofiftvu odpovedal, de bi drug fhkof, je djal, vrednifhi od mene naftopil. Od pa¬ pesha ni bil uflifhan, pa Bog ga je uflifhal, m ga f hitro fmertjo k’ febi vseh Nevarna bolesen ved oval a. z bim in prijatlam djal : „Glejte konez moji¬ ga nevarniga popotovanja ! grem k’ Bogu, ga y shivat.“ S’ fofebno gorezhnoftjo je prejel sa- bramente katolfhke zerkve, in poln upanja v’ aaflushenje Jesufovo je mirno umeri ravno ta 'Ion v’ letu 1297. ga je potlazhila, in fmert mu napo- Malo pred fmertjo je fvojim doma- IV a u k. Od trojnih krishev. S. Ludvik, kraljev fin, je bil le fhtiri- na jk let ftar, vef nedolshen in fvet, sa ozhe- tov° refhenje fovrashnimu kralju v’ roke dan; fi aern let je bil v’ jezhi , pa smiraj mirniga in P°terpeshljiviga ferza: ni nepokojno po re- 33o fhenji sdihoval, fe ni savoljo lerdobe fvojih fo- vrashnikov nikoli potoshil; poterpeshljivo je zhakal odmenjeniga zhafa boshjiga ufmiljenja. Tudi po sadobljenim refhenji bi bil raji minih ko fhkof; pa papesh ga je zhes njegovo voljo povifhal. V’ vifokofti je , de bi ubogim obil- nifhi pomagal , uboshno shivel in smiraj fker- bel, kako bi krishnnimu Jesufu podobnifhi prihajal. Sato je veliko plazhilo od pravizhniga in ufmiljeniga Boga prejel. ,.,Srezhen je zlilo- vek, kieri nadloge prejioji; sakaj kader bo fkufhen, bo prejel krono slavljenj a .“ Jak. 1 , 12. Premifli, vfak zhlovek ima fvoj krish, tu¬ di ti ga'imafh; rad ali nerad ga noli , ne morefh ga odloshili. Zhe ti poterpesbljiv, ti bo dobro; zhe nifi, ti bo hudo: zhe poter- pifh , ti je tukaj loshej , potlej dobro ; zbe ne poterpifh , ti je tukaj huje potlej ti bo gorje. Glej , in premifli tri krishe , na hribu mertva- fhkih glav poftavljene. Na frednimu vili Jesufj is ljubesni do naf krishan . rad terpi in unier- je ; na defnim je fpokorni in poterpeshljivi ras- bojnik ; na tretjim vili njegov terdovratni to- varfh. Ljubesnjivi in nedolshni Jesuf je p°' doba bogabojezhih, kteri svetlo flushijo Bo¬ gu , in fo v’ vlili nadlogah poterpeshljivi ; def- ni rasbojnik je podoba liltih , kteri fo nadlog vredni , pa fvoje grehe fposnajo, in fvoje kri¬ she voljno poterpe; levi rasbojnik je podoba tifkih , kteri fo li nadloge s’ grehi saflushib > pa nozhejo fposnati, fe togote ali kolnejo. Zhe 33i Jesufa v’ nedolshnofti in poterpeshljivofti po- fneinafh, zhe dobro shivifh, in vefelo terpifh ; fi fofeben boshji prijatel. Zhe fi defniga ras- bojnika v’ grehih pofnemal , pa ga tudi v’ fpo- snanji in v’ poterpeshljivofti pofnemafh, in terd- no voljo imafh vfe nadloge voljno poterpeti, bofh ko on od milofti Jesufove odpufhenje gre¬ hov prejel. Zhe fe v’ nadlogah in v’ terplje- nji togotifh, bofh ko levi rasbojnik saftonj ter- pel. Ref, ako bi sraven krishaniga Jesufa ne- poterpeshljivo terpel in umeri , bi ti nizh ne pomagalo. Premifli in povej, kleri krish fi isberefh ? isberi li krish Jesufov: mu nifi v’ nedolshnofti podoben , ker fi grefhnik, pa bodi mu podo¬ ben v’ poterpeshljivofti , zhe ne morefh vefe¬ lo terpeti, terpi vfaj poterpeshljivo. Naj bo taish, od koder hozhe , naj bo tudi od hu¬ dobnih ; le voljno poterpi , in mifli : Bog mi je dal. Zhe li pred fvetam nedolshen , zhe blishnjimu nizh hudiga nifi ftoril; le poterpi, tar per Bogu nifi nedolshen. Zhe od ljudi hudo sa dobro prejemafh, nikar ne odftopaj °d dobriga, in nikar hudiga sa hudo ne vra- 7 'tanj , ampak dobro sa hudo : tako bofh Jesu- pofnemal , kteri je Ozheta nebefhkiga sa ^'°je neufmiljene fovrashnike profil rekozh : »Oz,he! odpufti jim, fej ne vedo, kaj delajo. je 64 let dar fveto umeri ravno ta dan v ’ btu xi 55. III. O o 338 Nauk. Kako fe fku/hnjavzam vjlavljati. Popifovanje shivljenja f. Bernarda je krat¬ ko, vender prizhuje she to od njegove fofebne fvetofti. Bogabojezhoft njegove mladofti naj ti bo v’ nauk, de po njem shivifh. Bil je poln ftrahu boshjiga, mefenih prijatlov in fla- bih mladenzhev ni poflufhal , sapeljive shen- fke je s’ begam premagal , ali s’ vpitjem od¬ ganjal. Sato je bil Bogu prijeten . in ga sdaj vshiva, in bo vshival vekomaj. ... Blagor zlilo- veka , kierima je Jtrah hoshji. dan : kdor ga ima, komu bo enak? Sirah z5, i5. Zhe hozhefh fkufhnjave in fkufhnjavze frezhno premagovati, Boga fe boj. Kdor le ga is ljubesni boji, fe vfaki sapeljivofti ferzh- no vftavlja. Modri Sirah prizbuje: „Gofpod.ov Jtrah preshene greh? 1 Sirah 1 , 27 . Zhe k Boga bojifh, li fkerben , ponishen, framosh- ljiv, ferzhen in ftanoviten , ker ti ftrah boshji daje mozhno voljo Bogu dopafti, in fvojo du- fho svelizhati. Zhe ftrahu boshjiga ni v’ te¬ bi , kaj bo tvoje ferze sapeljivofti obvaro¬ valo ? Zhe fe Boga ne bojifh , nevarne re- zhi premifhljujefh , poflufhafh , govorifb) tvoja dufha grosno flabi, in fi neperpravlj en fe fkufhnjavzam vftavlja ti. Morebiti fi ref hr ?s ftrahu boshjiga? Premifii: Kaj pomenijo nizbe- merne oblazhila, preobilna fkerb sa loasb- — 33 9 — noft fvojiga telefa, vedni fmeh, perlisnjeno govorjenje , neframoshljive ozhi , predersnoft per drusim fpolu in vez.li taziga ? To pome¬ ni fprideno in nebogabojezho dufho; fkufh- njav in fkufhnjavzov ifhefh ; nafhel , nafhla jih bofh, in gorje ti bo. Boga fe boj , poni- shen bodi, frarnoshljivo fe nofi, neumni fmeh premaguj, ne boj fe sanizhevanja flabib lju¬ di, in bodi ftanoviten , de fvojo dufho ohra- nifh. Kader te sapeljivzi vabijo ali nagovarja¬ jo v’ kako hudo perloshnoft iti, ali flori ti, kar ne fmefh ; vftavi fe jim modro in ferzhno. Ne rezi le : ..Se bojim ftarfhev. fe bojim befe- di, bi fhel, pa ne morem ,' 1 ali koko druga- fchi. Kaj to pomeni ? To pomeni . de fe Boga premalo bojifh , de fi premehke dufhe. de is- govorov ifhefh, de bi od flabib saniz.hevan lle bil, sanizhevana ne bila. Namefti tiga od¬ govori is ferza terdo: ..Nozhem , ne finem , i e greli.“ Kadar li fkufhan , fkufhana. nikar ^ premehko ne ftavi, ampak ferzhno ; tvoje lerze li bodi na jesiku, de tvoj fkufhnjaviz fposr.a tvojo ftanovitnoft, in te v miru pulti. hi rekel tatu, kteri bi fkufhal li kaj vse- ll ? Ojftro bi ga Tvoril, odpodil, ali savpil , de hi pomozh dobil. Ravno tako flori, kader | ( °li li fkufhnjaviz hozhe gnado odvseti. Tvo- ) e mehke befede ne bodo nizh sdale, in po¬ cenijo, de med Bogarn in hudizhem vififh. blagor ti, zhe premagafh ; gorje ti, zhe per- '°Bfh v' greh. 22 3/ t o Ne bo) fe rasshaliti hudobniga. V’ nevarni perloshnofti flori, kakor zhifta Susana, ki je s’ velikim glafam savpila. Dan. i3, 24 . Po nje) je ftoril f. Bernard, in saupil : „Ras- bojniki , tatje fo tukaj, pomagajte!" Ali beshi, zhe samorefh, po sgledu zhiftiga mladenzha Joshefa. Serzhno fe vojfkuj sa fvojo dufho, de Bogu sveft oftanefh. S. Tomash uzhenil« je, ko je fhe mlad bil, s’ ognjifha gorezhc poleno vsel, in odpodil neframno shenfko. ktera ga je v’ greh napeljevala. V’ zerkvenim popifovanji je sapifano, de fi je neki mlade- nizh , kteriga ime fe ne ve, svesan s’ vervijo, in nevarno fkufhan, jesik odgrisnil , in ga pljunil hudobnizi v’ obras, de bi nftrafhena beshala. Vidifb, kako fe dobri flushabniki in flushabnize boshje ferzhno sa lepo zhiftoft voj- fkujejo ? Nifi isgovorjen ali isgovorjena, zhe nerad ali nerada grefhifh ; raji morafh umre¬ ti. ko grefbili. Jih ni malo v’ peklu, kteri fo neradi grefhili. Zhe tudi kdo nerad grefhi. vender grefhi, in zhe fe ne fpokori, bo ne¬ rad fhel v’ pekel, vender bo fhel. Le file• ktere premagati ni mogozhe, isgovarja zhlo- veka, ako per tem ferze oftane nedolshno. Bodi tedaj ferzhen , in vftavljaj fe mofhko hu¬ dobnim fkufhnjavzam, kakor Bog po modrin 1 sapove : „Sa fvoje dnf/ie voljo potegni J e s vfo moz/ijo sa refnizo , in bojuj fe sa resne zo do fmertid' Sirah 4 5 33. 34i Molile v. O Jesuf! ki fi me nevredniga grefhnika ftanovitno ljubil, in is ljubesni sa - me umeri, tla j mi flanovitno ferzhnoft raji umreti, ko tebe rasshnliti. JNifi poflufhal Petra, temuzh ojftro fi ga pofvaril, ko te je hotel is natorne ljubesni do tebe od namenjeniga terpljenja odverniti; tudi ni fi. poflufhal hudih fovrash- uikov, ko fo ti rekli, de ftopi f’ krisha , te¬ muzh li hotel na krishi umreti: ftori tudi me¬ ne ftanovitniga v’ tvoji fveli flushhi. Svetni¬ ki fo fe po tvojim sgledu ferzhno vojfkovali , mladenzhi in deklize fo raji umerli, ko tebi nesvefti bili, sakaj imam pa jeft tako malo fta- novitnofti ? Sato , ker te premalo ljubim. V’ prihodno fe hozhem ferzhno vojfkovati soper fovrashnike mojiga svelizhanja; zhe bom fo- 'rashen, sanizhevan ali preganjan savoljo tvo¬ jih fvelih sapoved, bom obilnifhi plazhilo od tebe prejel. O f. Bernard! fprofi mi polreb- n o ferzhnoft soper fvojo in drusih flabofti , de v’ fredi fkufhnjav in naftav Bogu svefto Bu¬ škim. Amen, 542 XXI. dan veliziga ferpana. .5 Joana Pranzifhha Fremiot. t Sveta Joana Franzifhka , f’ primkam Fremiot, je bila rojena na Franzofkim v’ desheli Bur- gundii v’ velikim metin Dijonu od bogatih ftar- fbev v’ letu 1672. Kerfhanfko je bila sreje- na, in she v’ pervih letih je imela snamnja fofebne fvetotti nad feboj. Pravijo , de fe je she takrat ferzhno vftavila mogozhnimu krivo- verzu , in je darilo, ki ji ga je bil polilil, v’ ogenj nefla rekozh: „Tako bodo krivoverzi v’ peklu goreli , kteri nifo Jesufovim naukam po¬ korni.“ Komaj je nekoliko odraftla , ji je ma¬ ti umerla. Preljubo devizo Marijo ti je Joana sdaj tvojo fkerbno in mogozhno mater isvoli- la , in fe ji gorezhe perporozhevala. Polna ognjenih shelj le Jesufu in Marii dopatli, je sa- nizhevala vfe dobrote fveta, in je od tebe ferzh¬ no fpodila pofvetno deklo , ktera je f’ flabimi befedami fkufhala njeno dufho sapeljati. Ozke jo je bogatimu gofpodu, knesu Shantalu, v sakon dal. Podvergla fe je ozhetovi volji, p* fkerbela je tudi fvoje dolshnofti svefto fpolno- vati : domazhe , slafti flushabnike , je kerfhan- fkiga nauka uzhila, in pridno gofpodinjila: sa vfe je fkerbela, de bi pridno, mirno in P°' nishno shiveli; ufmiljena je bila do ubosih, ka¬ kor de bi bila mati fleherniga ubofhza. 343 Tej bogabojezhi gofpej fe je grosna ne- frezha pergotlila. Njen mosh je na lov fhel , in tamkej je bil od fovrashniga zbloveka umor¬ jen. Kako je f. Joana shaloftna bila, ni mo- gozhe pravili: vetider fe je Bogu podvergla, in je savoljo njega fovrashniku is ferza odpu- flila, v’ snamnje refnizhniga odpufhenja tudi zelo holla njegovirnu olroku botra biti per ker- ftu. Mosh ji je tri otroke in veliko premoshe- nje sapuftil. Bila je takrat komaj dve in dvaj- fet let ftara. Mlade vdove fo vzhafi neumni- fhi od mladih deklizhev, ona ne; nikoli fe ni dala pregovorili, de bi fe bila vdrugizh omo- shila, in to is ljubesni do zhiftofti in fvojih otrok. Nektera vdova is ljubesni do drusiga mosha savershe fvoje perve otroke, f. Joana pa je vfe delala, po volji boshji. Poprej je po- boshno sbivela, potlej je fkerbnifhi flushila Bogu: njene oblazhila fo bile ponishne, nje¬ ni podi vedni, njene molitve dolge, njeno u- fmiljenje do ubosih veliko. Lenobo je fmert- no fovrasbila ; vedno je Bogu v’ zhalt ali de¬ bila, ali molila, ali otroke, drushino in dru¬ ge uzhila, ali ubogim ftregla , ali v’ zerkvi Boga ozhitno molila. Vfi fo per njej dufhno | n lelefno pomozh nafhli. Njen grad, kjer je f’ fvojimi otrozi sbivela, je bil perbeshali- fbe in prebivalifhe ubosih in bolnikov. Tudi je fvoje bogabojezhe. flushabnike pofhiljala po bifhah reveshev in bolnikov svedil, ktere je v fvojo hifho fpravljala. in s’ vfim ofkerbela. le po flushabnikih, farna tudi je bolnikam 344 ftregla, jim poftelje poftiljala , rane obesovala, sdravila dajala, nezhedne oblazhila prala in safhivala. Njena nar vezhi fkerb pa je bila sa njih dufhe , de bi bili poterpeshljivi, de bi f. sakramente vredno prejemali, in frezhno umerli. Ni fe bala ne nesnane, ne kushne bolesni, temuzh vfakimu je ljubesnjivo ftreg¬ la ko fvojimu edinimu otroku , ko Kriftufu. Eniga dne ji je bilo rezheno, de nesnan berazh sa plotam bolan leshi. Bersh je ukasala ga v’ hifho pernefti. Drugi fo fe bali ga v’ fvojo hi- fho vseti, tudi memo njega iti savoljo velizi- ga fmradu , in de bi fe njegove bolesni ne na- lesli; f. Joana pa mu je farna ftregla, ga zhe- dila, in v’ tej ljubesnjivi ftreshbi bila do nje¬ gove fmerti ftanovitna. Drugi fo ji branili, pa ona je odgovorila: „Le greh je gerd, in fe ga bojim , drusiga ni nizh gerdiga.“ Se lahko ve, de je f. Joana, ktera je is ljubesni do Boga tolikanj fkerbela sa blishnji- ga in tudi sa nesnane berazhe, slo fkerbela sa domazhe, slafti sa fvoje otroke. Vedno je fvoje otroke uzhiia , ne le , de fo Boga , Jesu- fa in Marijo po imenu posnali, in vedili p°‘ glavitne refnize katolfhke vere, temuzh fker¬ bela je in fi slo persadevala jim v’ ferze vliti pravo bogoflushnoft. Pogofto jim je govorila od ljubesnjiviga Boga; od ufmiljeniga odrefhe- nika Jesufa, od fpazhenofti zhlovekove natorei od potrebe gnade boshje; raslagala jim je sa ' povedi in dolshnofti kerfbnnfkiga zhloveka. jih opominjevala le po voskim potu hoditi) 345 fvet sanizhevati, nebefhkiga kraljellva ifkati ; kader je nad njimi kako flaboft vidila, jih je uzbila fe fposnati in poboljfhati; vedno je Boga profila, de naj njenim otrokarn obilno gnado da. Ko otrozi njene pomozhi she vezh nifo bili potrebni, je f’ Cvetam f. Franzifhka Salesja Cvet sapuftila . in v’ klofhler fhla. (Mro¬ ži in shlahta fo ji branili, pa fe ni dala pre¬ govoriti. Bila je duhovna mati veliko bogabo- jezhih nun , in je med njimi v’ popolnamafti shivela , kakor je bila od fvojiga duhovniga ozheta Franzifhka nauzhena. Terdno je Bo¬ gu obljubila vfe delati, kar koli bo fposna- b, de mu bolj dopade. Tej obljubi je bila svella, in fi je neisrezheno plazhilo per Bogu Sflflushila. Ta svefta flushabniza boshja je 69 let ftara, trinajfti dan grudna v’ letu 164»? m 'fno umerla, in na njene profhnje fo fe ve- ^i zhudeshi godili, f’ kterimi je Bog njeno fofebno fvetoft rasodel. jV a u h. Kdo je per Bogu refnizhno pravizhen? S. Joana je bila per Bogu refnizhno pra- J l7 'l'iia, ker je po vfili sapovedih svefto sbive- a ,s Ijubesni do Boga in f’ pomozhjo njegove ?u«de. Bila je pofhtena dekliza, pametna she- n ® ! ponishna vdova, kratko, bila je fveta v’ ' 'k kanovih. Pofhten zblovek in fvet kriftjan 111 eno ; ni malo pofhtenih ljudi, kteri fo ven- 346 der malo vredni kriftjani. Ne le unanja pra- vizhnoft, ampak veliko bolj je notranja sapo vedana , is ktere is-hajajo unanje dobre dela. Ni vfe dobro, kar podobo dobriga ima ; pra- vizhnoft ni le po enih sapovedih shiveli, am¬ pak po vlih f’ pomozhjo g nad e, is ljubesni do Boga. Smota je lahka, pa lilno nevarna: to- raj dobro premifli nauke, ktere ti dajem. Spolnuj vfe sapovedi. Vfa volja boshja ti je osnanjena, de po vfi volji boshji shivifh. Sapovedi nifo Osnahjene, de bi fi is njih eno, odbral, druge greh, snan , ena farna pa sanizheval ali nesrian , te og- bolesen lahko lo- ali dve, ali tri En fam fmerten njufi in pogubi zhi tvojo dufho od telefa, ena farna neprema¬ gana flaboft lahko lozhi tvojo dufho od Boga. Bog je po Mojsefu sapovedal: „,Spolnujie vfe sapovedi , klere vam dam.“ V. Mojs. 27, >■ Jesuf Kriltuf je fvojim uzhenzam rekel : te ljudi vfe fpolnovali, kar koli jim vati sapovedal Mat. 28 , 20. Vfe boshje in žet¬ vene sapovedi , vfe dolshnofti fvojiga Ao |lU morafh dopolnovati is ljubesni do Boga. M zhiftnik pravi: „Ako bi fhefte boshje sapove¬ di ne bilo, bi bil fvetkak drug bo drug*" zhi rekel : pa kaj pomaga, zhe kdo ne shivi p 1 ' vfih sapovedih? Štarfhem vfe dobre dela pomagajo, zhe sa otroke ne ubogim ufmiljeni, pa ftorjeniga dolga jo poplazhati; eni fo pravizhni v’ vfim, P‘ fovrashnikam ne odpufte; eni fo s’ blisBniuu mirni, pa nefranmo shive. Tako delaje fkerbe : eni ne fo j j o/f- ti) — 347 “ drugazhi drugi; pa kaj pomaga eno bres dru- siga ? Premifli, kaj f. Jakop govori: „Kdor koli vfo pojiavo fpolni , gre/hi pa v' enim , je v ji ga kriv ; saka j Meri je rekel-. Ne pre- [h e ji a j, je Uidi rekel: ,,Ne ubijaj Jakop 2, 10, 11. Dobre dela imajo saflushenje, zhe fo f’ pomozhjo gnade opravljene. Je katolfhka ra- sodeta refniza, de bres gnade ne samoremo nizh Bogu dopadljiviga ftorili. S. Pavel uzhi : ..jami ne samoremo n izit (dobriga) mi/liti , lemuzh najha smoshnoji je od Boga. II. Kor. 3 , 5 . Zhlovek s’ natorno mozhjo samo- ie velike rez hi delati, pa to je prašno in bres saflushenja. INe le naloma mozh, tudi grefhna flaboft lahko obroduje dela, ki fo berfhanfkim delam podobne. Eni fe branijo ozhitne hvale is prefejaniga napuha fe po¬ virne rasodevali 5 eni fe obilne pijazhe ali babe druge rezki varujejo is lakomnofti ; eni fo ufmiljeni , lode sa fvoj dobizhek; eni radi bolijo, pa de bi na fvetu frezhni bili. Eden °dpulli fovrasrmiku, ker ve, de ga bo kmalo potreben ; eden blishnjiga brani pred krivizo, ber mu je plazhilo obljubljeno : eden rasode- ne potrebno rezil ali golufijo, ne is ljubesni ( f° pravize, lemuzh ker je rasshaljen bil. Vfe !° ' m a podobo dobriga , pa ni dobro, ker ni ls Pobriga ferza . ni is ljubesni prave , ni f’ poniozhjo gnade boshje ftorjeno. jNeumneshu j e 'fe dobro, pa ne bo tako per vfigavednim 0 n, l pravizhen. Nikoli ne posabi befed f. Pavla ; Krijtufu Jesufu, nizh ne velja noben« rezh, ampak vera, ktera, po ljubesni dela" Gal. 5 , 6 . Tudi: „L/e rezhi u’ ljubesni & lajte.“ I. Kor. 16, 14. M o l i t e v. O Bog! ako premiflim fveto shivlje«j c tvoje flusbabnize Joane in drusih fvetnik° v • v. — 349 — vidim in fposnam fvoje mlazhno in flabo shiv- ljenje; vender fe v’ fvojo pravizhnolt flepo sa- nafham. Po vdih sapovedih shiveti je pravizh- noft, vfe delati is ljubesni do tebe je fveloft : pa vfe drugazhno je do sdaj moje shivljenje bilo. iS a torna dobrota , natorna framoshlji- volt, natorno ufmiljenje , natorna pravizhnoft je v’ meni bila, kakorfhno fo tudi nekteri ne¬ verniki imeli ; pa Ijubesen, ktera je sazhetik in konez vfiga dobriga , bres ktere ni nizh do- briga, je bila mlazhna v’ meni, ne pa mozh- na, delavna, Itanovitna. O Gofpod! napolni mojo dufho f’ fladkim ognjem fvoje Ijubes- m, in na profhnje fvoje prijetne flushabnize 1' Joane me flori od tiga nebefhkiga ognja go- ■'eti, de po vlih tvojih sapovedih is ljubesni do tebe shivim, in v’ tvoji ljubesni umerjem. Amen. XXII. dan veliziga ferpana. fveli S inf'ovija n , marlernik. ,^3veti Sinforijan je bil fin neverniga ozheta p 1 "'”®, bogatiga zbloveka v’ meflu Avtunu na 'anzofkim. Favft, defiravno nevernik, je bil u mil jen mosh, in je rad popotnike pod fvo- 1° ftreho jemal. Enkrat fta dva bogabojezha 35o kriftjana k’ njemu prifhla, nesnana fta mu bi- Ja; tudi ni vedil, kakofhne vere fta, vender jih je lepo fprejeJ, in jima obilno poftregel, Ta dva bogabojezha kriftjana fta ga uzhila pra- viga Boga fposnati, in preprizhala, de fo ma¬ liki lashnjivi bogovi. Verjel jima je, Bog« prolil rasfvetljenja , in veren poftal. S’ fvo- jim fpreobernjenjem ne sadovoljen je pa tudi fkerbel sa fpreobernjenje vfe hifhe , in ne sa- ftonj ; sakaj memo drusih je tudi njegov lin Sinforijan , kteriga hvalni fpomin zerkev dani obhaja, kriftjan poftal. Sinforijan pa ni le v praviga Boga veroval, temuzh je tudi f’ po mozhjo njegove gnade po vfih sapovedih svefto in nepreftrafheno sliivel. She njegovo unanje modro in framoshijivo sadershanje je prizbe- valo od njegove notranje pravizhnofti. Mlad je bil, pa f. vera mu je modroft ftarihdala. Mefto Avtun je bilo mogozbno in bogato, pa tudi nar bolj vneto sa zhaft lashnjivih bo gov. Ti vrashni malikovavzi fo fofebno zb« ftili Zibelo, mater vfih bogov, Apolina in Di jano. Vlako leto fo ob ocllozhenim dnevu »o lili okrog po meftu podobo fvoje boginje bele , okoli nje fkakali in vpili. S. Sinfo rl jan je ravno le flepe norze frczhal, in j e 11 zhifte ljubesni do njih dufh njih flepoto m'l° obshaloval. Neverniki fo is liga njegovo v ®'° fposnali. ga prijeli, in peljali pred meftnir 1 ’ oblaftnika Heraklija. Ta je bil sa fvoie la d' njive bogove slo vnet, in je kriftjane Imed" 0 fovrashil. Oblaftnik Herakli je f. Sinforija 11 ' 1 u bi- oder egel. prs¬ tna- Bog« fvo- tndi e sa- ■ fin dani le v ’ po- vefto ianje izbe- Mlad ». pito i bo- zha , Di i no 3 Zi lfori K; nulo vero lnig» la«h- jrtno ijai» — 351 — poprafhal, kdo de je. Serzhno mu je odgo¬ voril: ..tiriJi jan fini, jSinforijan mi je ime. “ ..Kako Ji mogel, ga je oblaftnik vprafhal, do daj perkrit o fiati? Sakaj ti nafhe boginje Zibele ne molifSi ?-• .,jSim she rekel, pravi Binforijan, de jim krijijan : praviga Boga molim , malike Jovrashim. Zhe mi dafh per- pujhenje, bom v/e tvoje bogove rasdrobil.“ Oblaftnik ga je jesno poflufhal, potlej Tvoje flushabnike vprafhal: ,,Je li la zhlovek meji- nan P" Atejinan je, fo mu rekli. in pa slo bogata Oblaftnik je fvelimu Sinforijanu ferdito rekel: „Ti ji hudoben puntar, pa tvoje bogajivo le ne bo pred fmertjo ref bi¬ lo. Zefarji sapovedajejo mogozhne bogove mo¬ di-. ako jih no zhe f h , sanizhujefh bogove m zejarje, in bofh umorjen„Ne molim tvojih bogov, je f. marternik ferzhno odgo- '°nl; tvoje bogove je hudizh ismijlil, dnfhe Pognbljevati. Bog. kteriga krijijam molijo, K vfigamogozhen : le on dobrim in hudim Po sajlushenji vrazhnje. Jejt bi Je njegovi- mu kraljejtv/i odpovedal, ako bi v prizha- n l l njegoviga Jveiiga imena Jianoviten ne °Jial.“ Oblaftnik ga je ukasal hudo rasme- m v’ temno jezho pahniti. Sveti Sin- foriti, P .. grajan je sa vfe to Boga hvalil , in fvojiga °Moje n ja sheljno skakal. ^Iies nekaj dni je oblaftnik Herakli uka- * *• Sinforijana pred fe perpeljali , in ga je 1 )(! * s ^° nagovarjal . de naj bogove moli, kte- 0 v ^ e Rithfko zefarftvo moli. „Zhe to Jio- 352 rifk , mu je rekel : bofh povifhan v' veliko /lashbo in zhafi. Sinforijan mu je odgo¬ voril: ,, Ti fi krivizhen fodnik, ker moji ne- dolsknofti saderge najtavljaf/i. Jeji fe nizke- far ne bojim , tudi fmerti ne ; zhe sdaj ne umerjeni , bom umeri posneje. Ffe tvoje sa- peljive dobrote fovrashim ; dobrote upam in skelim , ktere mi je moj Gofpod Jesuf Kri/inf obljubil. On Jam mi samore dati nebefhko kralje (tvo , kjer bom vefel vekomaj. Koga vjigamogozhniga fe bojim , literi me je fina ril , m njemu farnima finskim. Moje lelo je v tvoji oblajti fhe malo zkafa ; Jtori kar hozhefh Sodnik ga ni mogel vezh poflufha- li , v' fmert ga je okfodil rekozh : „ finfori - janu, sanizhevavzu bogov in zefarja , bodi glava odfekana 1 “ Kader fo ga na morilke peljali, mu je njegova mali djala: „0 ji n ' le ferzhen, le ferzken bodi; ne posabi shivigv Koga , ne boj fe fmerti ktera le bo o’ nebi- r* prefelila. Glej Gofpoda Jesufa , klen k zkaka , ni le vabi ir fvojo zhafi j ne bo b shivljenje odvseto , temuzli le v bolji premi- njeno.“ S. Sinforijan je ferzhno in vefel° umeri v’ letu 180. N a u k. Vfa k naj sdikiije po nebejik. Sveti Sinforijan je sanizheval fvet, »>jeg° ve dobrote, tudi sgubo fvojiga premoshenj ®> i 353 bolezhine in fmert, ker je v 1 ferzu gorezhe shelje imel po nebefhkim kraljeftvu. Ravno taki fo bili vfi fvetniki, slafli pa fveti marter- niki. Vfak naj po nebefhkim kraljeftvu sdi- huje, ker je le sa nebefa ftvarjen. Svet je le kraj nafhiga popotvanja, je pufta deshela , polna nadlog in fkufhnjav; fvet je poln dufh- nih in telefnih nevarnoft; dan ne mine, de bi ne fkulili ali ne flifhali od kake nefrezhe. ^he je pa ravno to ref; vender neumni zhlo- vek fvet ljubi, fi veliko persadeva sa fvojo 'dnafno frezho, in sanizhuje nebefhke dobrote. Shaloften je nadlog, ker mu branijo fveta vshi- v »ti; pa nadloge fo zhloveku potrebne, in ga permorajo po nebefhkim kraljeftvu sdihovati. ^aj pa tudi na fvetu ima , kar koli njegovo ferze posheli; koliko zhafa bo tukaj ? „Enak , pravi f. Avgufhtin, je berazhu, kterimu Je Ja- n /«> de je veliko salogo na f h el ; kader Je pa slnidi, niz/i nima.“ Taka fe zhloveku godi, Ideri je v’ fvet upal. 0 zhlovek! ker li podoba boshja, in sa nfi befa Hvar jen , premifli dobro fvoj namen, premifhljuj dobrote nebefhkiga kraljeftva, sdi- ,n >) po njih, in shivi ko otrok boshji; de bofh f'ezhen vekomaj. Ta nrifel , de te je Bog v’ vo i° zhaft namenil , naj ti bo filno fladka, ' lll J tvoje ferze f’ hvaleshnoftjo napolni ; lah- ,u te napravi, de vfe nizhemernofli fveta sa- 'ozhujefh, in po vlih sapovedih vefelo shivifh. oknj vefh malo od dobrot nebefhkiga kra- Ijeftv a j vender vefh, de fo neisrezheno veli- 23 354 ke in vezhne. Srezhne fo bile ozhi tiftih, ■> kteri fo Jesufa vidili, dokler je fhe na fvetu bil; frezhnifhi fo ozhi isvoljenih, kteri Jesu¬ fa v’ njegovi zhafti vidijo. Trije uzhenzi , Pe¬ ter , Jakop in Janes, fo bili filno vefeli, ka¬ der fo na gori Jesufovo zhaft vidili, defirav- no jim je le nekoliko zhafti boshje natore ras- odete bilo; kaj pa bo v ! nebelih, kjer bodo boshji prijatli Boga odkritiga vidili in gledali? Le povej mi, kako delezh bi fhel le enkrat vidit preljube devize Marije? Glej, ako be¬ to shivifh, jo bofh v 1 boshji zhafti vidil, in v’ njeni vefeli drushbi Boga hvalil vekomaj. Ref, v’ fveti drushbi Marije , angelov, ozha- kov, prerokov, apofteljnov, marternikov in vlih fvetnikov in pravizhnih bofh Boga ljubil, vshival in hvalil vekomaj , zhe po sapovedih shivifh. She vifhej mifli od dobrot nebefh- kiga kraljeftva, kakor ti jeft samorem pravi¬ ti : ,,Oko ni vidilo , uho jii jlifhalo . Uidi v zhlovekovo Jerze ni pri [lilo , kar je Bog po¬ pravil njim , kleri ga ljubijo I. Kor. 2 , 9' Vedno sdihuj po lepih nebelih, delaj p» tudi neutrudama dobro, de va-nje pridefh. Da¬ vid je mozhne shelje imel po nebefbkim kra- Ijeftvu , sato je djal: ..Moja - dufha skeli in omedljaje po Gojpodovi hi [hi. ( Srezhni f° • kteri v' tvoji hifhi, o Gofpod l prebivajo', oni te bodo vekomaj hvalili .“ Pf. 83, 3- j Sanizhuj fvet, shivi bogabojezhe. De sani- zhujefh fvet, in bogabojezhe shivifh: i me l 355 fvoje mifli le v’ nebelih; ifhi, bar je tam go¬ ri, kjer le Bog rasodeva; sheli rasvesan biti, de bofh s’ njim vekomaj. Premifhjuj nesa- popadljive dobrote nebefhkiga kraljellva, de le hitro in refnizhno fpokorifh, po vlih sapo- vedih shivifh, in fe v’ gnadi boshji od (Veta lozhifh. Vem, ti shelifh v’ nebefa ; pa to ve¬ liko in vezimo plazhilo je obljubljeno in bo dano le sveltim flushabnikam, ferzhnim voj- fbakam Jesufa Krirtufa. David tabo govori : •,Hdo je , ki fi (vezhno) shivljenje vof/ii ? Va¬ ruj fe hndiga , delaj dobro; ifhi miril, in hiti sa njimi" Pf. 33, i3. i5. David hozhe rezhi: „Vlak li vofhi vezhno shivljenje; pa le on ga bo dofegel , kteri fe varuje hudiga, in dela dobro. Premifli , haj fo fvetniki, sla¬ di pa f. marterniki, terpeli sa nebefhko kra- Ijeftvo; tudi premifli fvojo lenobo, neftano- 'itnoft, lakomnoft, krivizo, nezhiltoft in dru- i 8 e grehe, de vfe to is ferza fovrashifh in o- 1 puftifh, ker drugazhi ne morefh priti v’ fveto prebivalifhe prezhiftiga Boga. Shivi po sgle- du fvetnikov, ne po fpazhenofti hudobnih, in persadeni fi fkosi voske vrata v’ nebefhko kra- 'i eft vo iti.“ Luk. x3, 24 . Molitev. 0 ufmiljeni Bog! .varil, j n namenil fi me ftvaril e P e nebefa priti te sahvalim, ko fi me v fvoje kraljeftvo. Ref, me uzhiP, in mi pomagafh v’ kjer fo zhifte, fvete, veli- 23 * 356 ke in vezhne vefelja; kjer ni ne fkufhnjav, ne nadlog, ne bolesen, ne fmerti, ne kaj dru- siga hudiga, ampak je vezhni mir in vezlin.a zhalt. To verujem : pa, o moja velika fle- pota, terdoba, lenoba in nehvaleshnok! sa- ni/.hujem lepo prebivalifhe , ktero mi je od tvoje milofti. obljubljeno; lepe nebefa v’ ne- mar pufham, ktere mi je Jesuf f fvojo pre¬ drago kervijo dobrotljivo odperl; raji fkerbim »a to revno, pufto semljo , ktero bom sapufh- li mogel. Shelim lizer v’ nebefa, pa sa- nje terpeti nozbem ; shelim v’ tvoje fveto prebi¬ valifhe, pa Tvojih grehov nozhem opullili. Ta¬ ko fe odpovedujem nebefhkimu kraljeltvu, in li flushim vezhno pogubljenje. Ufmili fe me, o dobrotljivi Gofpod! daj mi duha pokore. odpufti mi grehe , napolni me s’ sheljami do lepih nebef, de li slo persadevam va-nje pri¬ ti. O f. Sinforijan! kteri li fvoje mifli le v nebelih imel, in de bi nebefa saflushil, she- lel umreti, pridi sa-me per Bogu, de s’ nj e ' govo gnado vfo fkuflinjave premagam, v* e nadloge preterpim , in po fmerti Boga vsili¬ va m vekomaj. Amen. XXIII. dan veiiziga ferpana. t i Sveti Filip jBenizi. ,Sveti Filip je Lil rojen od shlahtnih Rarfbev v’ meRu FJprenzi v’ Tofhkani v’ letu 1233 . Njegovi doLri Rarfhi fo ga ne le fkerbno, ampak tudi bogabojezhe redili, in ga neprene- hama opominjali, de naj Boga ljubi, nizhe- mernoR fveta saimhuje, fkufhnjave prema¬ guje, in nedolsbno sbivi. Doma, v’ Parisu in v’ Padovi fe je vezli let uzbil; sraven je pa tu¬ di Bogu flushil, ker fe je le is liga konza pridno uzbil , de bi Boga popolnifhi fposna- val, in njegovo fveto voljo fkerbnejfhi fpolno- v ° : on bo rasgernil, kar je tvojim ozhem fkrito, in rasodel, kar ti ne vefh, morebiti ls fkrivniga napuha. Nikoli ne posabi Jesufo- 'ih befed : „Kader vfe Jtorifh , kar li je sa- povedano, rezi: t Sim nepriden hlapez .“ Luk. J 7 > 10. Ne govori bres potrebe od fvojih dobrih del. Zhe od njih bres potrebe govo- 'dh, is napuha govorifh. Sakaj rasodenefh rasodevafh, kaj in koliko delafh dobriga ali bolibo blishujimu pomagafh, koliko terpifh. pomeni, de hvale ifhefh ; tedaj fi she fvo- plazhilo prejel. Ponislmoft le uzhi molzha- b> tiho terpeti, Bogu fe srozhiti, in od nje- pornozh upali. Ne govori od fvojih dobrih ' p > 7 -be te refnizhna ljubesen od blishniga ne Pomora, Kader li je sapovedano ozhitno de- ^ C- 362 lati dobro, imej refnizhno mifel le Bogu do- pafti, in blishnjiga napraviti , de bi le njega hvalil. Jesuf vfe opominja: ,,Glejte , de Jvojih dobrih del ne delate pred ljudmi, njun k ’ videsu; fizer ne bojte plazhila imeli.“ Mat. 6 , 7. Ponishnoll daje poterpeshljivoft, krotkoll in mir. Ponishni je poterpeshijiv v’ nadlogah, je pohleven s’ ljudmi, je varen v’ govorjenji, ne govori bres potrebe soper fvojiga blishnji¬ ga , ga pohlevno fvari, ve molzhati in govo¬ riti ob perloshnim zhafu , kratko, modro fe sadershi v’ vfim , in sato pokojno shivi. Ako le pomiflifh, lahko fposnafh, de je ponishnoll v’ vfim in per vfim potrebna. Sato Boga vedno profi ponisbnolli, in shaluj, de fi do sdaj pre¬ malo ponishen bil. Molitev. 0 uzhenik in sapovedovaviz ponishnoih Kriftuf Jesuf! vem , de je ta nar potrebnifh' zhednoft, ker je bres nje molitev’ flaba, ufnn- Ijenje prašno, govorjenje neperloshno , fp°' vedi in obhajila nevredne, in vfe drugo flabo; vender fim le premalo ponishen. Laftno do- padenje, prašna hvala fe v’ vfe rezhi vtikuje, in vfe popazhi. Ti fi ponishnoll ojftro sap 0 ' vedal. vender je smiraj premalo imam ; ye ' like flabofli, fkufhnjave, nevarnofti in grebi 1 kterih Jim poln , bi me mogli globoko p onl ' shevati, pa to fe ne sgodi, le napuh me ved¬ no gofpoduje. Osdravi, dobrotljivi Jesuf! 1110 363 je fpazheno ferze, daj mi pravo fposnanje Tvo¬ jih dufhnih in telefnih nadlog, (lori me po- nishniga, de savershen ne bom. O f. Filip ! ki fi bil smiraj sved flushabnik boshji, ravno sato, ker fi bil smiraj ponishen ; fproli tudi meni ponishnod, de fe pod vfigamogozhno roko boshjo ponishujem , gorezhe gnado pro- lim , v’ fe nikdar ne saupam, in v’ svelizhav- nim ftrahu vedno shivim, de bom od Jesufa povifhan. Amen. XXIV. dan veliziga ferpana. t Sveli Jernej apojtel. (Sveti Jernej je bil is Galileje, niskiga ftanu 'n bleso ribizh , ko vezhi del drusih apodel- nov . Jesuf ga je v’ fvojo flushbo poklizal, mu dsl pokorno dufho ga poflufhali , in ga tudi nied fvoje dvanajdere apodelne podaril. S. Jer- ne j je to veliko milofl fposnal, sa Jesufam sve- lio bodil, in ga fkerbno poflufhal ; prizha je M Jesufoviga shivljenja , njegovih naukov, zhu- deshev, in tudi potlej sved osnanovaviz vfiga "8 a - S’ drusimi apodelni je prejel f. Duha, ln je f’ fofebno m o d rod j o in ferzhnodjo na¬ polnjen bil. Na r poprej je po Jesufovi sapo- ' ef li osnanoval f. evangeli v’ Jerusalemu in po l| aei. Veliko je terpel od terdovratnih Judov, 364 pa vfe voljno in vefelo, ker fi je v’ dobizhili f h tel savoljo prefvetiga imena Jesufa terpeli, Potlej je fhel v’ daljne deshele, tudi v’ Arabijo, v’ Jutrovo Indijo, na sadnje v’ veliko Armeni¬ jo/, kjer je f’ zhadilijivo frnertjo fvoje shivlje- nje fklenil. To je kratko rezheno; pa vfal< fi lahko domifli veliko terpljenje, Jbritkolli, soper- nodi in preganjanje, ktero je ta k apoftel pre¬ dal. Se lahko ve , de je po nesnanih dalnih de- shelah hoditi hres vfe zhlovelhke pomozhi, fle- pim terdovratnim in neufmiljenim ljudem vi- foke refnize in ojdro pokoro osnanovati od ve- liziga terpljenja neodlozheno. She f. Janes Kri sodom in drugi fo bili shalodni, ker je od li¬ ga fveliga apodelna, kakor tudi od drusih, ma¬ lo sapifaniga bilo; pa apodelni fo bolj fkerbc- li ljudi fpreobrazhati, in kraljedvo Jesufovo rasfhirjati, kakor pa trud fvoje teshke flushbe in fvoje terpljenje popifovati. Sploh niifcl je, de fo neverniki f. apo- delnu Jerneju s’ shiviga shivola kosho poteg¬ nili, in potlej glavo odfekali. Tako neufnn- Ijeno fo ga martrali, ker fo vidili, de fe j'i' je na njegove nauke in zhudeshe veliko fp 1 ' 6 ’ obernilo. JNaj vfak premifli velike boIez,hni c f. Jerneja, naj zhadi njegovo siiivo vero ij] nepremagljivo danovitnod, is klere fe je vaj 1 dal v’ grosovitno terpljenje in fmert, kal « 11 de bi bil Jesufa sapudil. Se ne ve, v kterin' letu je umeri. 365 TV a n k. Slavi ga zhloveka flezhi in noviga oblezhi. S. Jerneju je bila kosha s’ shivota poteg¬ njena , pa le f’ tim fhe ni ftariga zhloveka fle- kel, tiftikrat ga je flekel, kader je po Jesufo- vih naukih na tanko shivel, kader je bil s’ gna- do f. Duha ponovljen. Zhlovek fiezhe ftariga zhloveka, kader opravi, kar je po pervim ozhe- hi Adamu poerbal , in po vfi fveti volji hoshji shivi. To je sapovedano, in sato pravi f. Pa- '«1: ,, t Slezile ftariga zhloveka s' njegovimi ddi, m obležite noviga po podobi njega , hleri Ka f J e Jivarilv ‘ Kol. 3 , g. Stari zhlovek je pervi ozhe Adam, in je 'lak zhlovek, kteri shivi po poshelenji, ktero ) e pervi greh v’ fleherniga ferze vlil. Vef zhlo- 'efhki rod je v’i pervim zhloveku pokashen ; v ‘ l fino v’ grehu fpozheti, in savoljo tiga zhu- llm ° v’ fehi sapeljivo napeljevanje v’ greh, ka- ^ (0r hoshja hefeda in laftna flahoft obilno pri¬ kujete. Stari zhlovek , to je, flaba natora ' U1a dopadenje do hudiga, ifhe grefhniga ve- !' J a > prasne zhafti, posemeljfkiga hogaftva , !" kar je taziga; fkerbi le sa fvet. sa telo .j‘, sa vidne rezhi, pokorjenje in premagovanje '' 1® soperno. Stariga fpazheniga zhloveka po- JJ' u j® h Pavel tako: meni ni rnozhi A’ ,r nnii. Zhutini drugo pofiavo (nafprotno P 0s helenje) u’ fvojih udih , liter a je soper po- 366 Jlavo mojiga duha , in me vjeliga dershi v' pojtavi greha. O jejt nefrezhni zhlovek! kdo me bo refhil od ielefa Jmerli? Gnada boshja po Jesufii Krijtufu Go/podu nafhind ‘ Rimlj. 7, 18 — 25 . S. Pavel is ponishnofti od Tebe govori, in reTnizhno popifuje Tpazhe- nod vfiga zhloveThtva. Stari zhlovek je vfak, kteriga hudo poshelenje premaguje ; ta rad ftreshe Tvojim pozhutkam v’ prepovedanih re- zheh, posemeljfko ljubi, shivi v’ poshrefh- nofti, v nezhidofti, v’ lakomnofli, v’ krivki. To je ftari zhlovek, to je shivljenje po na- tori, to je shivljenje pogubljenja vredno. S. Pavel prizhuje : „Ako bojte po mefu shive- ii, bojte umeril (bode pogubljeni). >s Rimlj. 8, i 3 . Po Tvojim poshelenji shiveti je Tladko, pa pogubno, in ravno to je po fhiroki pd 1 hoditi, ktera pelje v ’ pogubljenje, pravi KriTtuf- Mat. 7, i 3 . VTak mora Tlezhi dariga zhloveka, in lezhi noviga. Stari zhlovek je Adam, po kt« - rim je hudo poshelenje, grefhne dela in p°" gubljenje; novi zhlovek je JesuT Kriduf, p° kterim je gnada, premagovanje, pravizhnok in vezhno svelizhanje. V’ Adamu Trno umerili v’ JesuTu Trno oshiveli. Kdor po poshelenji p el ' viga ozheta shivi, ho pogubljen ; kdor po p nv vizhnodi JesuTovi shivi, ho vekomaj svelizhan. Adam je ozhe vfih greThnikov, JesuT je gl*'® vfih pravizhnih. Kdor koli ne bo JesuTu p° dohen, bo v’ pekel vershen, in preklet veko¬ maj. S. Pavel pravi: „Ktere je Bog P revl — 3 67 — dil, jih je tudi prej odlozhil , de bi podobi nje- goviga t Sinu enaki prihajali Rimi j. 8, 29. Spazheni zhlovek, savoljo nafprotniga poshe- lenja, fe brani in tudi ne more po Jesufu shi- veti 5 s’ gnado njegovo pa vfe samore. O kriltjan ! ti li to zhaftito ime po Jesufu Krillufu sadobil, de bi njemu podobno shivel, ne sanizhuj dobrot, ktere ti je njegova fvela bi saflushila. Jesuf, njegovo shivljenje , nje¬ govi nauki in njegova fmert naj bodo smiraj pred tvojimi ozhmi; llanovitno prbfi sa gnado; liodi shaloften vfih fkufhnjav flabe natore, ni¬ koli va-nj ne dovoli; vedno shivi ponishno; '»ruj fe hudih perloshnofi:; ne pohujfhaj fe n »d fiabimi. Premifli, kaj f. Pavel govori : ‘jesuf Krijinf je dal fam fe sa naj', naf refhiti od vfe krivize (od grehov), in febi °dujtiti Ijudjivo, ktero bi mu dopadlo, in f e po dobrih delih ravnalo.“ Tit. 2, 14. Ob- ^®i Jesufa , to je, shivi po njem, de pojdefh ' njegovo kraljeftvo. Molitev. 0 Jesuf! li fi moj Gofpod, uzhenik in orelhenik; pa te malo poflufham, in po te- 1 ne shivim. O kako velik raslozhik je med 'ojim in mojim shivljenjem ! Vem, jeft flabi l Hve k, otrok perviga ozheta , in poln hudi- poshelenja, ne morem tebi enako shiveti ; ^“"^r bi li vfaj podobno shivel, namelti tiga nafprotno shivim. Stari zhlovek vef v’ me- ni shivi, in me gofpoduje ; le sa fvet, sa te¬ lo fkerbim ; ref, le fvojim flabim pozhutkam ftrezhi je moja edina fhkodljiva fkerb. . Ka- kofhna bo tedaj s’ menoj ? Ako fvojiga fiabiga shivljenja po tebi ne poboljfham , bom od te¬ be saflifhal : „Poberi fe od mene, ti prekle¬ ti; v’ vezhni ogenj .“ O ljubi svelizhar, ne saversi dufhe, sa ktero fi fmertne britkofti lju- besnjivo terpel ; refhi me sdaj od greha f bo¬ jo mogozhno gnado, de bom tudi refhen od saflusheniga pogubljenja. Poboljfhati fe ho- zhe-m, terdno obljubim po tebi shiveli, de per tebi shivim vekomaj. O f. Jernej, ti ljubi Je- sufov prijatel! prbfi ga sa-me , in fprofi nn gnado refnizhniga fpreobernjenja, de od nje¬ gove gnade prenovljen in pofvezhen pridem v njegovo kraljeftvo. Amen. XXV. dan veliziga ferpana. veli Ludvik, Franzofki kralj. j^veti Ludvik IX., Franzofki kralj , je bil ro¬ jen v’ letu 12 15 . Ozhe njegov je bil tudi Lud¬ vik, mati pa Blanka, kraljiza vfa fveta in ni o dra. Le enajfl let je bil Ludvik ftar, ko mu ) e ozhe umeri. Njegova bogabojezba mati je n'° gla sa vfe kraljeftvo fkerbeli; pa nar bolj ) e fkerbela sa fvojiga ljubiga fina, de bi bil s ' c - 36g — flushabnik boshji in moder kralj. Nepreneha- ma ga je uzhila Boga fposnavati, ljubiti, in fe njegoviga rasshaljenja bali. Velikokrat mu je vfa v’ folsah djala: Moj ljubi fin! perferzhno le ljubim ; vender bi te raji mertviga ko v’ fmertnim grehu vidila.“ Ti fveti nauki fo f’ pomozhjo gnade boshje vkoreninjeni bili v’ nje¬ govi dobri dufbi, in jih ni nikdar posabil. Ta k kralj je eniga dne poprafhal Joenvila, fvo- jiga mogozhniga flushabnika, kaj fe bolj bo¬ ji, gobe, ali fmertniga greha? Joenvil mu je is flabofti odgovoril: „Skoraj bi fe gobe bolj kal, ker je ni odpraviti.“ Sveti kralj je sha- loftno saupil : „0 kaj govorifh ! Le greh je edi¬ no hudo, ker s’ njim preljubesnjiviga Boga sanizhujemo 5 zhe ga ravno prava pokora sbri- ike, moramo vender vfelej savoljo njega v’ keahu biti . 44 Ker fe je is ljubesni do Boga slo kal greha, je nedolshno shivei. Ponisnen je kil v’ ferzu, v’ oblazhilih in v’ vlim; fovra- shil je vfe svijazhe, lashi, hinavfhino, in kar J e taziga; bil je pokoren fvoji ljubi materi; Poflufbal je bogabojezhe uzhenike; rad je m °lil, bral f. pifmo, bukve f. ozhakov; po- gollo fe je fpovedoval, in hodil k’ boshji mi- 5| 5 i'ad fe je poilil, ne le ob sapovedanib dneh; tl|( li vfak petik v’ fpomin Jesufove fmerti; ob nedeljah in prašnikih je vabil reveshe in ubo- k' e v’ fvojo kraljevo hifho, in jih je nafitoval ; 'eliko bolnifhniz je fosidal sa bolne uboge , P ‘ nekaj klofhtrov sa perbeshalifhe obojiga polrt. \ f e j 0 j e ftoril fhe v’ fvoji mladofti , HI. ^ 24 — 370 — ker je is vfe dufhe Boga ljubil, in blishnjiga ko febe savoljo Boga. Sveti kralj Ludvik je fvojo voljo boshji volji popolnama podvergel, in fkerbel, de bi vli frezhni in bogabojezhi bili. Vfe nizhe- mernolli fveta je fovrashil, v’ fvojih dolshno- ftih priden bil, in fkerbel vfe po tanki pravi- zi ftoriti. Sapovedal je ozhitne grefhnike in fo- febno preklinjevavze ozhitno fhtrafovati. Vfe njegove sapovedi fo bile pravizhne in fvete, de bi njegovi podloshni bili med feboj dobri, in Bogu pokorni. Eniga dne fo fe mu nekten perlisovali rekozh : ,,0 kralj! ti 11 gofpodnr mogozhniga kraljeltva.“ Odgovoril je : „To me dobi ne vefeli; pa to me slo veleli, de lim otrok katolfhke zerkve.“ Njegova fofebna bo- gabojezholt ni bila vfim vfhezh ; nekaj jih jo godernjalo rekozh: „Nafh kralj le prevezi) moli, bere in premifhljuje, je bolj minihu I® kralju podoben .“ Njih govorjenje je svedil. in ob perloshnofti jim rekel : „Ako bi jeft ve¬ liko zhafa sapravil v’ igrah in v’ noroftih, J>* me ne fvarili, bi me hvalili, kaj ne?“ Sram jih je bilo, in nifo vedili kaj mu odgovoriti. Ker je fkerbel sa pravizo in sa zliafl; bosh|0. fo ga njegovi podloshni slo ljubili in fpofbt 0 ' vali. Defiravno mogozhen , je le ven der fk er ' bel fvoje podloshne v’ ljubim miru imeli, ne fvojiga kraljeftva rasfhirjali. Zhe fo pa kri vi z li¬ ni fovrashniki njegovim ljubim podloshn in ' nadleshni bili; fe je ferzhno vojfkoval , in frezhno premagal. Kako fo ga njegovi p 01 *' loshni ljubili, fe je rasodevalo ob zhafu ne¬ varne bolesni, f’ btero ga je Bog obifbal. Ka¬ der fe je to rasvedilo; fo po vfih meftih, ter- gih- in vafeh duhovni, gofpoda, kmetje, bo¬ gati in reveshi molili, profili, in sdihovali v’ Boga, de bi fvojimu dobrimu kralju sdravje fprolili, kar fo tudi dofegli. To je neisrezhe- no lepo, zhe je kralj dober ozhe fvojih pod- loshnih , in zbe ga podloshni ljubijo, ko do¬ bri otrozi fvojiga dobriga ozheta. Kader fe je bil osdravil, je obljubil in fe namenil v’ julrove deshele s’ mozhno vojfko iti krilljane is fushnofli nevernikov refhit. 1 ’reden je fhel , je vfim oblaftnikam sapove- tanko oprafhevati in preifkali, zhe komu kaka kriviza ftorjena ; tudi du- je to narozhil, in is fvojiga poplazhal. je molil , drugim moliti perporozhal, druge dobre dela delal fi frezho fprofiti. ^ letu 12/ip je na morje fhel v’ neverne de- shelc. V’ sazhetku je bil frezhen, potlej pa ) e bil premagan, vjet in kushna kolesen je ponianjfhala fhlevilo njegovih vojfhakov. Mo- *d je boshjo naredbo, in fe Bogu podvergel. Oefiravno vjet, je bil ferzhen, in ni nikdar dovolil dal na je bila hovnim Obilno in ) e v’ nobeno rezh soper sapovedi boshje, f ®) 1 bi bil umorjen. Kader je bil refhen, ) e fhel y’ Judejo; ondi je ubogim obilno pomagal, kriftjane v veri uterdoval, in po- na Pranzofko f’ fvojimi ljudmi n a saj hi- ' ' ker je svedil, de je kraljiza Blanka. nje- 6 °' a . dobra mali, umerla. Ko je bil domu pri- — 372 — fhel, je holel svediti, zhe fe vfe po pravizi godi; tudi je hodil po viim kraljeftvu, de bi poravnal, kar bi po sapovedih ne bilo. Defiravno je v’ pervi vojfki soper never¬ nike premagan bil, je vender fklenil vdrti gizh iti is namena kriftjane refhit. Shel je v’ Afriko, in fe napravil nad mozhno mefto Tunis iti. Pa kuga je bila v’ desheli, ta fe je njegovih vojfhakov in tudi njega lotila. S vfo fkerbjo fe je k’ fmerli perpravljal, in ma¬ lo poprej je dobi lepih naukov sa fvojiga fina Filipa fpifal, kterih sapopadik je leta: „Moj „ljubi fin ! nar prej ti perporozhim, de Bo „ga is vfe dufhe ljubi, ker bres ljubesni do „njega ni svelizhanja. Vfiga fe fkerbno ra- ,.ruj, kar ga shali, in vfe terpi raji, kakor „de bi grefbil. Zhe te Bog s’ nadlogami ob ,.ifkuje, bodi poterpeshljiv, in hvali ga; ta- ,,ko ti bodo tudi nadloge v’ prid. Zhe fe 11 ,.bo po frezhi godilo, nikoli febe, ampak k ,,Boga hvali. Imej modre, varne in bogabo ..jezhe fpovednike . in ponishno jih poflufha]- ,.Per ozhitni boshji flushbi ne glej po ljudeh - „le Boga ponishno moli. Ubogim bodi ufn' 1 ,.ljen, kolikor ti je mogozhe. Le bogabo)« ,,zhe fvetovavze imej, in ne terpi, de bi kdo ..vprizho tebe kaj flabiga govoril. Shtraf 1 '! „preklinjevavze in nepokojne. Boga pogon 0 „hvali sa prejete dobrote. Bodi pravizh en ,,tudi zhes-fe, in fkerbi fvoje podloshne v’ 1,11 „ru ohraniti. Ljubi katolfhko zerkev, in d" ,,hovne fpofhtuj. Nikoli fe ne vojfkuj> „niii od krivize fvojib fovrashnikov permo- „ran. Obilne ftreshbe ne volhi fvojimu tele¬ su , temuzh shivi, kakor fe kerfhanfkimu „kralju fpodobi. Kar koli samore ljubesnjiv ,,ozhe od Boga fvojimu otroku dobriga vofhi- „li, ti jeli, moj fin! is ferza vofhim.“ Tudi nauke fvete sa fvojo ljubo hzher Isabelo je fpifal. Potlej je prejel sakramente katolfhke zerkve , in je mirno umeri v’ letu 1270, rav¬ no ta dan. N a 11 k. Is njegoviga shivljenja. Starfhi naj fe uzhe od f. kraljize Blanke berfhanfko uzhiti fvoje otroke ; otrozi naj fe uzlie od f. Ludvika fkerbno poflufhati, in po- uishno bogati fvoje ftarfhe. Starfhi nikoli pre- 'ezh ne fkerbe sa fvoje otroke, ker fo podo¬ ba boshja, imajo neumerjozho dufho, pa fla- bo natoro. Kako samorejo ftarfhi" fvoje otro¬ be kerfhanfko redili, zhe farni nimajo pravi¬ li 8 kerfhanftva, zhe jih pohujfhujejo f’ fvojim ^abim shivljenjem? Kakofhni bodo otrozi ne- bogabojezhih ftarfhev ? Slabi in rasujsdani. l -be na tim fvetu bodo fvojim llarfhem folse in britkoiti napravili, potlej krivi njih obfojenja. 1 ako grenko plazhilo prejmejo ftarfhi savoljo '°) e lenobe in mefene ljubesni do otrok. Naj 1 bili vfi ftarfhi po volji boshji, bi bil vef Ve . ponovljen. Otrozi morajo s’ vfo ponishno- — 374 — ftjo fvoje ftarfhe fpofhtovati, tudi kader fo od- rafheni; zhe ne, ii boshjo kletev nakopavajo. Slabi llarfhi iti rasujsdani otrozi naj pomifli- jo, de bodo, zhe fe ne poboljfhajo , eden drusi- ga kleli v’ peklu na vekomaj. O ufmiljeni Bog! obvaruj vfakiga v’ to nefkonzhno nefrezho. S. Ludvik je vfe grehe fovrashil, in grefh- nike llrahoval, de bi bil Bog od vfih moljen. Freklinjevanje je fofebno fovrashil , in sapo- vedal shnable preklinjevavzov s’ rasbeljenim shelesam prevertati. Vfaka nar matiji kletev je greh; tedaj je zhloveka preklinjati, ga hu- dizbu sdajati, f. sakramente ali druge fvete rezili sanizhevati velika hudobija. Sdaj je kle¬ tev in preklinjevanje fploh. Vfak paftir she ve, tudi nesnane kletvine; fkoraj vfak vfako hudo befedo pobere, in sa dr u si mi govori, de zelo ne pomifli; neumnesh meni f’ tim fe povifhevali , in fkoraj lepotizbiti fvoje g°' vorjenje. Bolje bi ti bilo jesika ne imeli, k° s’ njim kleti ali preklinjati. Zhe fe ne Ml 1 poboljfhal, pojdefh v’ pekel, kjer bofh 1<^ in preklinjal na vekomaj. Porezhefh : »N® kolnem rad, temuzh le, kader fim jesen.“ Sdaj fi fe isgovoril ] S’ grefbno jcso fvojo grefhno kletev opravizhujefh. Prej fi bil gerd, s( f J ! fi fe f’ zhernilam umil, in fi gerji ko p*' e l' Ljubi moj ! opulli to gerdo navado, f’ l 0 ‘ je molitve fo bile kratke in mlazhne , drug 1 ’ kerfhanfke dela po tlazhanfko opravljene. B Gofpod Jesuf Kriftuf! kaj bo sa mojo dufho. ie l- bi le a- >u bi !n fh e- a- f. a- iO- ih le ni- >j° cd ni- ne im re- lib 10 - 0 o > kader bo pred te prifhla ? Tvoj flushabnik, f. Ludvik, je vfe fvoje leta pofvezheval f’ po- korfhino, s’ molitvijo, f’ zhuvanjem, f’ po- korjenjem , f’ poterpeshljivoftjo , s’ vlimi dobri¬ mi deli, kako jih pa jeft ? Moje leta fo pre- fhle, prasne fo bile, fmerl je morebiti bliso, kaj mi je ftoriti? Persadeval li bom vfaj pri- hodni zhaf pofvezhevati ; pa prihodni zhaf ni v’ moji oblaki. Prolim te, Ozhe nebefhki! daj mi nekaj odloga, in pomagaj mi f’ fvojo gnado odfihmal Je tebi shiveti, de po fmerti ufmiljeno fodbo saflifhim. Amen. XXVI. dan veiiziga ferpana. c Sveia Umbelina. i^veta Umbelina je bila f. Bernarda feftra. Ro- )ena je bila v’ letu 1092. Njena bogabojezha ma li Aleta jo je ko fvoje druge otroke ker- kianfko uzhila Boga is vfe dufhe ljubiti, in i>)emu popolnama flushiti; pa dobra mati ji ) e prehitro umerla. Umbelina je fhe majhna °Uala bres materine p omožili. in je fz h a farna "Pehala. Ni bila rasujsdana; pa, po navadi 'eliko mladih v’ fvoje telo saljubljena, je prevezh fkerbela sa fvojo fnashnoft, sa fvet 1,1 Sa vidne rezki. Podobna ni bila nizh f. Ber- ‘''idu in drugim f. bratam ; pa Bog jo je ne- — 3 7 8 — kaj zhafa puftil po fvoji volji shiveti, de bi jo fkufhnja suzhila, kako prašno je v’ fvet upa¬ ti , in njemu flushiti. Ref, vfe dobrote fveta fo prasne in smola, sa feboj pufhajo mersloto ali shalofl, hitro sginejo, in dofti grehov zhlo- veku nakopljejo. Blagor zhloveku, kteri po f. veri ftanovitno shivi, in je smiraj perprav- Ijen pred boshjiga fodnika ili. Umbelina je bila mlada in bogata. Te dve mozhni fkufli- njavi Ile jo v’ posabl jivofti boshji sadershevale. Njeni fveli bratje fo fhli v’ ldofhter, in ji vfe fvoje veliko premoshenje sapuftili: ona ni dru- siga miflila ko fvet in njegove dobrote vshi- vati ; fe je s’ imenitnim in bogatim mladen- zhem omoshila, in ji ni bilo drusiga mar, ko po fvoji volji shiveti. Sgubljena ovza je bila; pa ljubi paftir Jesuf jo je potlej k’ fvoji Bush- bi miloflljivo poklizal. S. Bernard in njegovi bogabojezhi bratje fo svedili flabo sbivljenje fvoje feftre Umbeh- ne. Shaloftni fo bili slo; nozh in dan fo Bo¬ ga profili, de naj jo fpreoberne, in to tudi dofegli. Umbelina she sdavnaj ni vidila n'®' jih dobrih bratov, in je fklenila jih obifkab' Shla je v’ fomoto Klaraval. Pa njeniga priho¬ da nifo njeni bratje bili vefeli, ker fo sveai- li, de je v’ veliki drushbi in polna nizheme'" nofti prifhla. S. Bernard ni hotel ne g° v ®‘ riti s’ njo , ne je viditi; drugi bratje fo B 011 li ravno tako. Andrej , eden njenih brato' • kteri je savoljo potrebniga opravka ravno mo nje fhcl, jo je ojftro pofvaril rekozh: — 379 — ne posnafh Jesufove ponishnofti, in vfe tvoje prevsetne oblazhila nifo drusiga ko mresha gnju- fnbe.“ To je isgovoril, in bersh fhel. iJmbe- lina je bila fkosi ferze od vfiga tiga prekinje¬ na, je na vef glaf jokala, in rekla: „Ref, ve¬ lika grefhniza lim; pa Jesuf Kriftuf je umeri sa grefhnike. De Bernard sanizhuje moje ni- zhemerno telo, je pravizbno, pa boshjimu flu- shabniku fe ne [podobi moje dufhe sanizhevati. Maj pride, in naj mi sapove, bogala ga bom v’ vfim.“ S. Bernard in njegovi bratje , kader fo njeno govorjenje svedili, fo k’ fvoji feftri fhli, jo prijasno uzhili, in gorezbe opominjali, de naj sazhne drugazhi shiveti, in fe pokoriti. S. Bernard ji je na sadnje rekel : ,.Ker fi omoshena, in fe ne fmefh od mosha lozbiti : opuQi vfaj vfo nizhemernoft in vfe vefelje fve- fa; shivi ponisbno, famotno in bogabojezhe, kakor fe kerfhanfki gofpej fpodobi, in kakor 1° shiveli nafha bogabojezha mati Aleta.“ Um- kelina je terdno obljubila vfe to dopolnili. Bratje fo fe nad njo vefelili , ji vfe dobro vo- kbili, in potlej fhli Boga gorezhe profit, de na j ji mozh in ftanovitnoft da. Umbelina je vfa shaloftna, pa tudi pove¬ rjena domu f hla, in vfe ftorila, kar ji je f. krat Ber nard bil ukasal. Bonishno je oblezhe- ,la bila, v’ famoti rada shivela, dolgo molila, ^ pogolto pollila, in v’ vfih rezheh fe ponish- na 'n fkerbna kriftjana rasodevala. Vfak fe 10 nad to mlado in bogato gofpo zhudil 5 tudi n J e » mosh fe ni malo zhudil nad njenim nag- 38o Hm fpreobernjenjem. On je bil dober, je bil tega velel, in je Boga hvalil 5 tudi ji je perpufhenje dal fe od njega lozhiti, in ili, kamor hozhe, v’ famoto Bogu flushit. Kader je f. Umbelina od jarma sakona profta bila, je fhla v’ klofhter Tuli. in je ondi do fmerli v’ pokori bila. V’ pokorjenji, v’ molitvi, v folsah in v’ vfih dobrih delih je neprenehama Bogu flushila , in mu slo dopadla. Ob kratkim je fofebna boshja flushabniza poltala, zhedalje obilnifhi gnade prejemala , in v/im dober sgled dajala. S. Bernard in njeni bogabojezhi brat¬ je fo bili njeniga fvetiga shivljenja slo veleli, Sedemnajfl; let je v’ ftanovitni pokori bila, pot¬ lej sbolela, in sbe bliso fmerti bila. Kader je f. Bernard to svedil , je hitel do nje , jo le¬ po uzhil v’ boshjo miloft, v’ saflushenje Jesu- fovo upali, in sraven njega je mirno umerla, 5 o let ftara, v’ letu 1141. TV a n k. Gre f/mike is Ijubesni saniz 7 ievati. S. Umbelina, mlada, sdrava, bogata, ' fe in v’ fvet saljubljena, ni vedila, kako de- lezh je bila safhla; potlej je vedila , kader J e pravo fposnanje od Boga prejela. S. Bernard jo je perferzhno ljubil , jo obsbaloval. in sa njo molil , vender jo je is Ijubesni do njeo e flepe dufhe sanizheval ; ravno tako fo jo sa _' nizhevali njeni drugi bratje. Od njih sanl ' zbevana je fposnala, obshalovala in opuftila Ivoje grehe. Terdoba f. Bernarda je bila neu- fmiljena viditi, pa je bila ufmiljena in is zhi- fte ljubesni. To uzhi ravno tabo delati s’ grefh- niki, kader je perloshno in dobro. Le varuj le grefhnikov is napuha sanizhevati , ker to nikdar ni perpufheno; sanizhuj jih is ljubes¬ ni, pa kolikor je prav, de fe framujejo, tvo¬ je grehe fposnajo, in jih opulle. Ta modra ojltroft in to pametno sanizhevanje naj bo le od sunaj ; v’ ferzu bodi ponishen in ufmiljen , ker fi tudi ti grefhnik. Nad f. Bernardam fe tiga lahko nauzhifh. On je fvojo nizhemerno feftro, de bi jo ponishal , is ljubesni sanizhe- v »l, je is ljubesni sa njeno fpreobernjenje mo¬ lil, in po njenim fpreobernjenji is ljubesni Boga hvalil. Samvel prerok te tudi enako ozhi. Kralju Savlu je grefhno nepokorfhino ozhital, ga ofl.ro fvaril, pa tudi gorezhe pro¬ fil njegoviga fpreobernjenja. I. Kralj. i5. Ne hodi f’ hudobnimi prijate! ; zhe ne, ) ltv » bofh hitro enak. Per kushnih bolnikih fe “1'k bolesni lahko nalesefh , defiravno fe bo- Kh: per flabih njih hudobije lahko navsa- nie fk, zhe ravno nozhefh : ker fe tvoja dufha ne vidno ali nezhutno fpridi ; fzhafama sgine Brali boshji, in ne bofh vedil, kako in kedaj l ln * enak pollanefh. Zhe rasujsdani vprizho bbe grefhno govore, fvari jih; zhe le na fla- jj° napeljujejo ; odreži jim ojftro; ne bodi ne bneham, ne s’ befedo, ne drugazhi njih gre- fi ,)v deleshen. Od ozhitnih grefhnikov fe ozhit- no lozhi, pa proG Boga njih poboljfhanja, Zhe te sanizhujejo, ker nozhefh njih grehov, njih norofi; deleshen biti, sanizhuj njih grefh- no sanizhevanje. S. Janes uzhi: „s4ko ima kdo sapeljiv nauk, ga nikar v hifho ne vse- mile, tudi ne posdraviie ga." II. Jan. 10 , v. Ljubesnjivi Janes je ljubesen vedno sapovetlo- val; pa tudi to je is ljubesni sapovedal, de fvojo dufho ohrani nedolshno, in grefhnikam pomagaj fe poboljfhati. Porezhefh : „Zbe tako delam , me flabi sanizhujejo in preganjajo.Ta tvoj isgovor te ne opravizhi, temuzh rasodene flaboft tvoje mehke dufhe. Povej , ti je li fhkoda ali clohi- zhik, zhe G od flabih sanizhevan ? Zhe fe njih rasujsdanju mofhko vftavljafh , fvoji in njih dufhi pomagafh ; zhe pa v’ njih hudobijo do- volifh , grefhifh, in jim predersnoft dajefh hudobnifhi biti. JNe morefh bili s’ njimi in s Bogam prijatelj le verjemi, de ne ljubifh B°- ga, zhe fe sanizhevanja hudobnih bojifh. 'Bi¬ ki , kteri drusiga ne vedo govorili ko od ne- zhiltofti ali soper blishnjiga, in drugi ozlutn' grefhniki bi fe hitro poboljfhali, ako bi salh'- shcno sanizhevanje prejemali. Ljubi Bog»' fovrashi greh, in ne boj fe delali po prejetih naukih. Poflufhaj f. Pavla: .J'fi , kteri k°' zhejo poboshno shiveti o’ Krijiufu Jesuj 11, bodo preganjanje ierpeli .“ II. Tim. 3, 12 Tedaj zhe fe sanizhevanja ali preganjanja h° jifh; ne morefh v’ Krillufu Jesufu pravizh" 0 shiveti, ker fe hudobnih bolj bojifh ko — 383 Molitev. O Jesuf! odpufti mi mojo veliko Tlaboft, osdravi mojo maloTerzhno dufho, in daj mi ljubesnjivo, pa ferzhno modroft, de bom ve- dil kako fe T’ fvojim blishnjim sadershati. Do sdaj lim bil veT drugazhen, ko tvoj flushab- nil< f. Bernard in njegova Teftra f. Umbelina: nifim fkerbel sa zhaft tvojiga preTvetiga ime¬ na, ker lim s’ mehkobo, f’ perlisnjenim Tme- tiam ali drugazhi tvojim sanizhevavzam pre- dersnoll dajal ; zhe me je pa kdo is ljubesni fvaril, fim hudo sa dobro vrazheval. Svoje sapeljivze lim Ihtel Tvoje prijatle, dobrotnike pa Tvoje Tovrashnike, ker nilim ljubil ne te¬ ta, ne Tebe, ne drusih. PoboljThati Te ho- 'diem in ti, o T. Umbelina! mi Tproii od boga prav Tposnati, kako naj Te s’ greThni- W sadershim; Tproii mi tudi krotkoft Tvare- *he beTede ponishno poTluThati, de grehov ‘h - usih ljudi ne bom deleshen, in Tvoje opu- Amen. XXVIL dan veliziga ferpana. ,S. Zesari fhkoj' in zerkveni nzhenik. K ^'eti Zesari je bil rojen na FranzoTkim v’ rt ' el h< Shalonu v’ letu 470. Njegovi katolThki in 384 bogabojezhi ftarfhi fo ga fkerbno uzhili, in rad jih je bogal. She otrok je bil ubogim filno ufmiljen, in njegovo ufmiljenje mu je fofebno gnado od Boga fprolilo. Le fedeni- najft let ftar je bil od fvojiga fhkofa, f. Sil- veftra, med duhovfhino vset, ker je bil fofeb- niga bogahojezhiga shivljenja. Dve leti pollej je fhel v’ klofhter Lerin , kjer je v’ pokorfhini, v’ ponishnolti in v’ pokorjenji fveteje shivel. Savoljo nepermerjeniga pokorjenja je v’ klofh- tru sbolel; ko fe je pa malo bolje pozhutil, je bil od apata Porkarja v’mefto Arle poflan, de bi fe ondi popolnama osdravil. Bogaboječi Eoni je bil v’ tem medu fhkof. Ta ga je fpo- snal, in mafhnika shegnal, de bi bil v’ duhov- f kih opravilih njegov pomagaviz. Shkof Eoni je nevarno sbolel, in pred fmertjo rekel: ,,She- lim, de bi bil Zesari moj naftopnik.“ Zesari je po njegovi fmerti v’ nesnane kraje is ftrji- hu te vifoke flushbe sbeshal ; pa Bog ga j_ e rasodel , nafhli fo ga, in v’ mefto Arle peljal'- Vfi fo ga sheleli fvojiga fhkofa imeti, in ! e bil shegnan v’ letu 602. Le dve in tridefel let je f, Zesari tiftikrat bil ftar 5 pa bil je p 0 ' 11 rasfvetljene modrofti, vifoke uzhenofti fofebne fvetofti in fvete ferzhnofti, tedaj perpraven »be¬ do Jesufovo pofvezhevali. Perva fkerb liga fvetiga fhkofa je bila od loshiti nadleshno butaro pofvetnih opravka' savoljo prihodkov fvoje fhkofije. Odbral li i 1 v’ to svefte moshe, de bi on le sa fvoje in f'° jih svelizlianje neprenehoma delal. Vfako » in drusimi, ker mu je dal velik zhudesh ^°rili. Kralj je to svedil , in ga nasaj v’ fhko- 386 fijo poklizal. Ob perloshnofti hude vojfke je fveti fhkof fpet per kralji, ravno ko poprej, satoshen bil. Krivoverzi fo radi verjeli, ga popadli, fovali, tepli, in v’ temno jezho verg- li. Malo zhafa je bil v’ jezhi, ker fo metini sdajavzi bili rasodeti, in on refhen. Ob zha- fu te vojfke je revnim obilno pomagal : vfe fvoje premoshenje je rasdal, in ni drusiga premogel ko veliko upanje v’ dobrotljivo prc- 'vidnoft boshjo. Skerbel je fvoje ovze pofve- zhevati in svelizhati, pa njegovi hudobni fo- vrashniki mu nifo pokoja dala: v trelizh fo ga satoshili per kralji Teodoriku, de hozhe mefto fovrashnikam sdati. Kralj ga je k’ febi poklizal; pa kader je tiga fveliga fbkofa pred fe priti vicl.il , je is veliziga fpofhtovanja do njega vflal, ga prijasno fprejel, fe s’ njim lo¬ po pogovoril, in ga zhallito nasaj poflal. Kralj je potlej djal : »Bog odpufti njegovim hu¬ dobnim toshnikam 3 ni mogozhe od tiga fveti- ga fhkofa hudiga mifliti. Potlej je f. fhkofu poflal veliko freberno fkledo in v’ njej Irifto slatov rekozh: „ Kralj, tvoj otrok, te profit de to malo vsemi v’ snamnje ]jubesni.“ Zesari je vscl to , pa vfe med uboge rasdelif Kralj je to svedil, ga pohvalil, in fhe bolj fpofhtoval. S. Zesari je fhe veliko vezli dobriga k°' ril, fofebno pa neisrezheno fkerbel sa fp rC ' obernjenje flepih krivoverzov , kteri fo is grel k niga napuha uzhili, de zhlovek is fvoje 111 °' zhi samore kaj dobriga sa svelizhanje dela* 1. — 38 7 — Nar nevarnifhi nauk je ta, sato fi je on, sve- fti uzheniz fvetiga Avgufhtina in pokorni otrok katolfhke zerkve, slo persadeval ga pokon- zhati. She fhtiridefet let je bil fhkof, in je prifhel zhaf vezhniga plazhila; sbolel je, in fveto umeri ravno ta dan v’ letu 5 - 42 . Zhu- deshi, ktere je delal, fofebno pa njega zhifti nauki, gorezholt, terpljenje, ufmiljenje in dru¬ ge dobre dela bodo v’ vednim fporninu v’ ka- tolfhki zerkvi. JV a u h. Opravljanje je grefhno in f Uhodijivo. Kdor le pomifli fofebno bogabojezbe shiv- ijenje f. Zesarja, lahko vidi neisrezheno hu¬ dobo njegovih loshnikov; pa prekanjeni oprav- li' vz ' dofti hudiga najdejo tudi, kjer ni podo- do hudiga, ker je njih ferze polno hudiga. Koliko fo nevofhljivi fariseji vedili soper nc- dolshniga Jesufa hudiga govoriti! Tudi njego- '® *hudeshe fo flabo raslagali rekozh : 'inenu Belzebuba, vi f hi ga hadizhev, hudizhe žganja. 1 -* Opravljivzi fo polni nevofhljivofti, Mio fo hudobni in prekanjeni; oni vedo ta- 10 govoriti, de hudizha flore beliga, fvetni- a P a zherniga. Ravno od tih govori f. Pa- ' e ; „TVjih gerlo je odperl grob , f' f voj im. ipdiarn j\> golafno ravnali , pod njih slinab- ( j J K modrafov jtrap “ Rimlj. 3, i3. Mo- 1 P r avi: „ Preklel ie podpihovaviz in dvo- 25 * I 388 jesizhnik; sakaj on jih ko veliko med fekoj mirnih fdrashil. il Sirah 28, i5. To ti dolli prizhuje od opravljivza hudobe. Opravljanje samore biti refnizhno , Jasli- njivo, pohujfhljivo , fhkodljivo. Zhe rasode- nefh, kar rasodeti ne fmefh, fi opravljivi*, zhe ravno refnizo govorifh. Zhe je potreb¬ no govoriti, refnizo, govori, pa is dobriga fer- za , kterimu in koliko gre govoriti. Slushab- niki , kteri fo gofpodarju hifhnikovo krivko is potrebe in savoljo vefti rasodeli, nifo gre- fhili, in nifo bili opravljivzi; hifhnik je bil odftavljen , pa je bil fam fvoje fhkode kriv. Vzhafi je dolshnoft rasodeti krivizhno ali ne- polhteno shivljenje drusih; pa fe mora is do¬ briga ferza govorili, kader, koliko in komur je treba. Zhe bres potrebe rasodenefh gre¬ he fvojiga blishnjiga, grefhifh; huje grefhifb. zhe s’ lashnjivim govorjenjem fvoje brate p°' hujfhafh, ali komu fhkodo ftorifh. Oprav¬ ljanje ima vezhkrat trojno hudobo : je lash- njivo , pohujfhljivo in fhkodljivo. Jesik bu- dobniga opravljivza je ko ognjena pfhiza v rokah flepiga , pa neufmiljeniga zhloveka. R e b nizhno je to , kakor f. Jakop pravi: , (hudobniga opravljivza) je nepokojna hud°' ha, polna fmertniga J trupa. u Jak. 3, 8. Opravljanje je grosno fhkodljivo. Op>a'- ljiviz rani fvojo dufho, pa tudi blishnjimu lah¬ ko dela veliko krivizo. Prizhevanje liga i ,, ' a mo vfak dan pred ozhmi: dofti jese, prepir*' nepokoja, fhkode, pohujfhanja in drusiga h" - 38 9 - (liga je savoljo hudobnih jesikov. Eni govo¬ re is lakomnofti soper blishnjiga, kakor hudo¬ bni hlapez Šiba, kteri je fvojiga gofpoda Mi- fiboseta per kralji Davidu krivizhno satoshil is brivizhniga konza njegovo premoshenje dobi¬ ti. II. kralj 19. Drugi opravljajo fvojiga bli¬ shnjiga is nevofhljivofti; is nje je Doeg Idu- mejiz Ahimeleka per Savlu satoshil, in f’ tim nedolshnimu Ahimeleku, in vfi njegovi dru- shini fmert fiakopal. T. kralj. 22. Kdo samo- re vfe fhkode in krivize popifati, ktere je neufmiljeno opravljanje napravilo ? Bodi varen v’ govorjenji; pa tudi prehi¬ tro ne verjemi vfaki befedi, ker lashnjiviga neumneshi veliko govore. Nifi nedolshen , zhe fi le fam nizh hudiga soper blishnjiga nifi is- nuflil; gerdiga opravljanja fi kriv, zhe le sa drusimi neumno govorifh. Pravifh : „Pief, fini govoril, pa le enimu , le eni, in sraven tudi profil, de naj nobenimu drugimu ne pra- V1> “ O neumnesh! sakaj fi fe v’ drusiga sa- nefel, 7, h c fe fam nifi hotel premagati? Ti n, fi molzhal, uni tudi ne bo, in vfa fara bo 1 'itro tiga grefhniga opravljanja polna. Mol¬ ani od tiga , kar ti modra ljubesen molzha- sapove; ukroti fvoj nepokojni jesik, de ti >n drugi vshivate mir, de febi in drugim kri- ' lze ne delafh. S’ krivizhnim opravljanjem ^°ga shalifh , fvojo dufho ranifh, fi nepokoj delafh; fvoje brate pohujfhujefh, in jim do- 1 hudiga nakopavafh. S. Peter pravi: „Hdor , — 3go — hozhe vejelo shivljenje imeli , in dobre dni vi- diti, naj ne govori iindiga .“ I. Pet, 5, 10. Molitev. O moj Bog! bodi mi ufmiljen , ker fim savoijo Tvojih grehov- veliziga uTmiljenja po¬ treben. Neisrezheno veliko grehov imam, in kar fim le s’ jesikam pregrefhil, je bres Tlite- vila. Moj jesik je sapopadik vfe krivize, je Hrupen, neufmiljen, pohujfhljiv in fhkodljiv: v’ te in v’ Tvoje brate fim grefhil, ker fim prenaglo, neumno in hudobno govoril. Pa sakaj fim Tvojiga blishnjiga opravljal, sdrashbe in krivize delal ? Sato, ker je moje Tene prašno prave ljubesni ; is hudiga Terza je moj jesik hudo govoril. Torej te profim, napol¬ ni me P zhifto ljubesnijo; sakaj le ljubesen preshene vTo hudobo, in da modroft. Obljm „ bim varnifhi biti v’ Tvojim govorjenji ; p 1 '^ govorjenjem bom premiTlil tvojo JTveto voljo« tudi kaj, koliko in komu gre govoriti ali mol zhati. O GoTpod! daj mi na profhnje Tvoji¬ ga Tlushabnika T. Zesarja zhifto ljubesen m rasTvetljeno modroft, de T’ Tvojim jesikam > ie greThim , temuzh de s’ njim tebe hvalim ," 1 blishnjimu v’ nebela pomagam. Amen. XXVIII. dan veliziga ferpana. ,Sveli Avgnfhlin , fhkof in zerkveni ozhak. ,^veli Avgufhtin, nar bolj rasfvctljeni uzhe- nik ali ozhak katolfhke zerkve, je bil rojen v’ Afriki v’ meftu Tagaftn v’ letu 334 trinajft dan liftoviga gnoja. JNjegov ozhe je bil Patrizi, njegova mati Monika. Patrizi je bil nevernik in rasujsdan, Monika je bila kriftjana in boga- kojezha. Njegova fveta mati ga je fkerbno m beto uzhila, fofebno mu je ognjeno per- porozhevala ljubesnjiviga Jesufa ljubili. To perporozhcvanje je v’ njegovim ferzu tizhalo, kicli kader je bil od grefhne Ijubesni oflep- ljen. Ozhe Patrizi je vef drugazhen bil: nje¬ mu ni bilo mar fvojiga fina Avgufhtina boga- kojezhiga imeti , ampak le uzheniga in flove- 7 'biga. S. Monika 11 je slo persadevala ga ne- tlolshniga ohraniti, pa Avgufhtin. je raji fvo- ) 1 d‘ 1 neverniga ozheta in fvoje natorno poshe- ^ n je poflufhal. Ozhe ga je v’ veliko mefto kartago v’ fholo poflal. V’ fpazhenim me- 'k', od flabih tovarfhev obdan , od fvoje fve- ^ matere delezh, je padel v’ saderge , kfe- je fam ifkal , in predersno bodil po polu nezhiftolti v’ vezbno pogubljenje. Defiravno j e shivel po fvoji fpazheni volji, ni miru ' Ule l, ker ga je veli: srni raj pekla, in je veli- <0 britkoft preltal. Boshja naredba je, de, kdor s’ grehi ifhe miru, ga ne najde ; to ni le praviza, je tudi milok, de grefhnik fpo- sna, kako je hudo Boga sapukiti, in de. ga ifhe s’ refnizhno pokoro. Mladenizh Avgufh- tin je bral bukve pofvetnih modrijanov, pa te mu nifo dopadle; je bral f. pifmo, pa g» ni mogel umeti , ker je njegovo ferze kilo polno hudiga: shelel je febi in Bogu flushili, kar ni mogozbe. Defiravno je nekoliko she- lel Bogu flushiti, ga je vender gerdo poshe- lenje in lakomnoft pofvetne zhafti v’ fushno- ki dershalo. Avgufhtin , v’ fvojih miflih vifoko uzhen, je sazhel druge uzbiti. Vli fo ga ljubili, po- flufhali in hvalili; pa obshalovanja, ne hva¬ le je bil vreden. Kader je bil tridefet let kar. je fhel v’ Milan ali Majland pofvetne modrolli uzbit, in tudi ondi je bi) vifoko hvaljen. Bo- shja milok mu je dala shelje pridige f. fhko- fa Ambrosja flifhati. V’ sazbetku ga je rad poflufhal is natorne radovednoki; pa fzhafarna je tudi njegovo ferze obzhulilo nekaj prijetne mozhi rasodetih refniz, ktere je f. Ambrosi Jjubesnjivo osnanoval. Svete refnize, ktere je she rad poflufhal, fo mu fhe vezh notra- njiga nepokoja napravile, ker fo mu grefhno shivljenje ozhitale, kteriga is prevelike fkv boki fhe ni sazhel premagovati. Velikokrat je fvojim prijatlam pravil od fvojih veftnih bolezhin; pa je le fhe okal, kar je bik gova dobra mati, f. Monika, je is Afrike ' Milan do njega prifhla, de bi bila nad nj 1111 - 3g3 - zhula, in ga je profila in nagovarjala, de naj fe fpreoberne. Rad jo je poflufhal , pa fla- ba navada ga je smiraj v’ fushnofti dershala. Avgufhtin je vfe vedil, kar fo pofvetni modri¬ jani pifali ; pa njegovo ferze ni bilo rasfvet- ljeno. Sklenil je f. pifmo brali, in refnize shdjno ifkati ; fofebno rad je bral pifma f. Pavla , ki prizhujejo od potrebe gnade bosh- ;e, bres ktere fe nizh dobriga ne sarnore. Sta¬ novitno branje in premifhljevanje liftov f. Pav¬ la mu je v’ ferzu obudovalo dopadenje do vfi- ga dobriga , in vnemalo sbelje fveto shiveti ; pa komaj je verjel, de bi samogel fvoje hude navade popolnoma opuflili. Ljubesen do ref¬ nize in ljubesen do greha fte fe vedno voj¬ skovale v’ njegovim ferzu ; nozh in dan mu n * bilo miru , ker je fhe rasdeljen bil med bogani in fvetam. Avgufhtin , gnan od veflniga nepokoja, je fliel rasfvetljeniga bosbjiga nameftnika, mafh- n, l kar fe je tudi sgodilo. S. Avgufhtin fe ni m °gel ubra niti ; pa bil je nesrezheno shalo- , Ct O in neprenehama je jokal, ker fe je tiga 'ftoziga ft anu nevredniga fhtel. On je jokal, fhkof pa in vfi verni fo bili vefeli, ker je bil - 3 9 6 - fvetiga shivljenja in poln modre uzhenolti. Ref, ni mogozhe popifali, kako je fveto shl vel , in koliko je fkerbel sa svelizhanje Jesu- fove zhede. Y T fi dobri fo ga bili vefeli; on pa je le fvojo nevredno!! vidil, in fe savoljo nje ponisheval. Defiravno fe je nevredniga fhtel, fe vender ni mogel fhkofijftva ubranili; v’ letu 3q5 je bil fhkof mefta Ilipona shegnan, S. Pavlin prizhuje , de je bilo njegovo po- vifhanje vli zerkvi v’ prid, ker je neisrezhe- no fkerbel sa zhiftoft in lepoto katolfhke zer- kve. Vfak dan fkoraj je pridigoval, pa tako, de fo ga tudi priprofti lahko umeli, neisre- zhcno ljubesnjivo, tudi ferzhno in ojflro, I«- kor fo ga verni potrebovali. Defiravno je M fhkof, je vender shivel v’ pokorjenji, v’ ubofh- tvu, in fe ni hotel od drusih lozhiti. Popot¬ nike je rad pod ftreho jemal, njim in Jib°' girn obilno pomagal, vfe uzhil v’ miru shive- ti, fi slo persadeval ljudi mirovati ; vfe je vli ni bil , de bi bili vfi Kriftufu podobni, is v® deshel fo k’ njemu hodili, ali mu pifali sa¬ voljo dufhnih potreb ; tudi fhkofje fo ga sa fvet poprafhevali , ker je bil od Boga f’ f°' fobno modroftjo napolnjen. Njegova gorezhoft, uzhenolt in ferzhnoli fe je fofebno rasodevala soper krivoverze, b ,e ' rih je bilo dofti v’ Afriki in drugej. Ts f® r ** jih je ljubil, in is ljubesni jih shelel fp rC j oberniti ; sato fe jim je ferzhno vftavljal mezhem befede boshje, in jih je framolil, bi s’ sapeljivimi nauki nedolshnih ne sap e U®' — 3 9 7 v " '• li. Bog ga je s’ gnado, modroftjo in ferzh- noftjo napolnil , in nihzhe fe ni mogel njego¬ vi rasfvetijeni uzhenofti uftaviti. Veliko uzhe- nih bukev je fpifal, in njegovi zhifti nauki fo fhe sdaj v’ katolfhki zerkvi nepremagljivo orosh- je soper vfe hudobije in hudobne, slafti soper tike, kleri povifhujejo zhiovefhko mozh, in pomanjfhujejo potrebo gnade boshje. On je fkufil, kako reven je bil bres gnade, koliko je potlej s’ njeno pomozhjo delal ; prav salo gaje Bog isvolil, de bi bil ferzhen vojfhak soper prevsetne krivoverze, kleri nifo hotli fposnati fpazhenofti in nesmoshnofti zhlovefhke pokasheoe natore. Od ognja ljubesni do Boga je gorelo njegovo ferze , in ponishnoft ga je nzbila do fmerti le sa zhaft boshjo in sa sve- lizhanje blishnjiga delali. iNjegova ponishnoft je bila v’ vfim : zhe je bil hvaljen , fe je poni¬ žal ; zhe je bil sanizhevan, fe je ponishal; ?, he je dobro delal, fe je ponishal ; le Boga je hvalil, febe pa pokoril. Kader fo mu krivo- 'eizi ali drugi grehe pred kerftam ftorjene 0 ? 'hitali, je djal: „Ti me opominjajo, de naj ,lc posabim boshje milofti, od ktere fini odpu- fhenje grehov prejel.“ Njegova globoka ponish- J lo k je nafhla flabofti in pregrefhke v’ rezheh, ^ Crc drugi in tudi bogabojezhi sanizhujejo. svelizbavnim ftrabu je vedno shivel, defirav- 110 j° sa zhaft boshjo vedno delal. Velika nadloga je prifhla nad permorfko pefto Hipon, kjer je fhkof bil. Sovrasbniki " s vojfko obdali mefto, in ga filno nadle- - 3g8 - shevali. S. Avgufhtin je Boga is ferza profil, de naj ne da mefta neufmiljenim fovrashnikam v’ roke, ali de naj njega is fveta vsame, de bi nefrezhe fvojiga ljudftva ne vidil. V’ tre¬ tjim mefzu le ftrafhne vojfke je sbolel, in is tiga je fposnal, de ga Bog is fveta klizhe. Skerbno fe je k’ fmerti perpravljal, bral in premifhljeval Davidove pfalme od pokore, mi¬ lo jokal, in profil Boga, de naj ga v’ nebela vsame. S. Polidi, pilar njegoviga shivljenja, prizhuje, de je f. Avgufhtin, ko je bolan le- shal, nekiga bolniga otroka f’ zhudeshem nag¬ lo osdravih Ta fveti fhkof, in rasfvell jeni uzhenik je 7 6 let ftar, ravno ta dan v’ let« 43O mirno v’ Gofpodu safpal, in fhel v’ no- befa vezhniga plazhila vshivat, ker je po bo¬ jim fpreobernjenji veliko in ftanovitno sa zbali boshjo terpeti. N a u Ji. Z/mdno nojfliovanje 1indiga poslielenja in §T> a ' de v' Jer za J'. Avgufhtina. Hudo poshelenje in gnada fta eden drn- gimu soper: zhe hudo poshelenje gofpodujc- je gnada premagana; zhe gnada ali ljubesc" gofpoduje, je hudo poshelenje prejnagan 0. Tudi grefhnika, ki je fvojih grehov fushnd 1 ; gnada opominja, in tudi v’ njem je fhe nek 1 ! ftrahu boshjiga 5 pa hudo poshelenje fe 111(1 gozhno vftavlja. Grefhnik, v’ greh saljublj® n ’ — 399 — zhe fhe kaj vere ima, ne more popolnama mirno shiveli; vezh ali manj veflniga nepo- lioja zhuti po velikolli flepote, ktero fo gre¬ hi v’ njegovo ferze vlili. Bog ga samore na¬ glo, in kader hozhe, fpreoberniti, kakor je Savla in druge naglo fpreobernil, ker je nje¬ gova gnada vfigamogozhna. Nar mozhnejfhi hudo poshelenje fe ne more gnadi boshji vftavljati, zhe hozhe Bog mogozhno in ftano- vilno gnado dali; pa Bog po navadi le loli- ho pomaga, de fe grefhnik samore pobolj¬ šati, pa tudi de leshkoft zhuti. To ga uzhi ponishnofti, molitve in varnofti; to ga po- mshuje, ker ga preprizha, de fam ne samo- re ni *h dohriga ; ga perganja Boga profiti gnade; ga uzhi po sadobljenim odpufhenji var¬ no shi ve ti. Grefhnik, dokler greh ljubi, fe boji in hiani poboljfhanja. S. Avgufhtin tako govori: "Teshko in mozhno verigo f voj ih hudih na- l:a d jun vlazhil sa feboj, bal jim fe od- kjenjen bili; nerad jim pojlufhal lepo zhi- Jt0 Jt hvalili; refhenja jun Je bal , ker jim Jnshnojt ljubil." Dokler je tak bil, fe ni nizh '°jfl fushnofti imel. Hudo poslielenje je mo- ,,jo voljo fpazhilo; s' dovoljenjem v ’ greh ,,/im Ji hudo navado napravil ; huda na- „vada me je w’ grehe morala , pa to je bilo „radovoljno. Volja tebi, o Bog, f' zhijtim ,,/erzam flushiti , J'e je v' meni budila : ven- „der je nesmoshna bila drugo voljo pre- „magati, liter a je is hudiga poshelenja, is ,,grefhne navade bila. Dve volji Jte v ’ me- „ni bile, ena Jveia , druga gre f lina j ena od „gnade, druga od poshelenja. Te dve Jte J 1 ,,vojfkovale, in moje ferze tergale. V ’ fei> 1 „Jirn zhutil refnizo befed f. Pavla : Duh she- „li soper mejo. Bil Jim ho safpan otrok „kterimu Jtarfhi sapovedo vjiati. Sheli Jtar- „fhe ubogali, vjiati; vender Je da od jlad- „kiga Jpanja premagali, in J pet safpi. Tako „Jim jeji vedil, de jim bil dolshen vjiati ■ 111 ,,k' lebi, o Bogi iti; skalo/ien Jim bil ,.je lenobe, vender jim v ’ grehih iizhal. D J ,Jim v' f voj im Jerzu: Sdaj, sdaj vjianem- „fhe majhno pozhakaj, poboljfhati Je bo- „zhem: pa Jim le odlafhal, ker fe nu j ,.Jladko sdelo v’ grehih shiveti. jslifhal J 1 " 1 „boshjiglafv’fvojim Jerzu: JLe vjiani: lebersb- ,,vzhaji Jim sdihoval in jokal, vender rut Ij ..najprolna volja premagovala Tabo fe 11 f. Avgufhtin dolgo vojfkoval, vzhafi mozh» ( ’l l — /|01 — vzhafi flabje po velikofti gnade in hudiga po- shelenja. Ufmiljeni Bog mu je popolnama pre¬ magati dal savoljo odrefhenika Jesufa; potlej je ne s’ rasdeljenim, ampak s’ vfim. ferzam Aanovitno flushil. O kriftjan ! premifli dobro, kaj hudiga pernefe radovoljno dovoljenje v’ fkufhnjave. 'l'udi v’ zbloveku, ki je fushnik grefhnih na¬ vad, oftane fhe vera , nekoliko flrahu boshji- ga in nekako dopadenje do Boga, pa to ga ne refhi, to mu le grenko vojfkovanje , in pezhenje napravi ; le mogozhna gnada mu da lefnizhno vftati. Bres mogozhne gnade grefh- nik hozhe in nozbe, skeli in fe boji, ima she- Ije, pa nesmoshne shelje, zhe fladkoft gna¬ de popolnama ne premaga fladnofli greha. Bo¬ gu bodi sveft, in shivi v’ vfi ponishnofli ; fam lahko grefhifh, pa lam fe poboljfhali ne mo- *cfh, ker je refnizhno, kar f. Pavel govori: »Ne per njem , hi eri hozhe , ampak per Rogu J e i kleri Je ufmili. u Rimi. 9, 16. Molitev. 0 ljubesnjivi Ozhe nebefbki! ne sapufti me nikdar, ker fam is fvoje mozhi nizh ne ^niorem. Nevofhljivi hudizh po moji edini ! u ‘hi ftreshe, sapeljivi fvi t me moti, nad- .. no mefo me fkufha, fam bitim v’ pogub- °"J e i in bom pogubljen, ako mi ti ne po- "egafh. Sim preprizhan , vender fhe pre- lll# l°) kako flaba je moja volja; daj mi fvo- ,If - 26 402 jo neisrezheno flabob bolj fposnali, de fe po- nishujem, te is ferza profim, in obilno gna- de od tvoje milobi prejmem. O f. Avgufhtin! tvoja flabob mi prizhuje, kako de fim flab; tvoje dolgo vojfkovanje me uzhi, koliko li mo¬ ram persadevati vesi barih navad raslergali; tvoje poboljfhanje in tvoja banovilnob v’ do¬ brim mi prizhuje, kaj samorern f’ pomozhjo gnade bosbje: tora j prbfi sa-me ufmiljeniga Boga , de naj mi obilno gnado savoljo Jesufa da, de, ker fim le v’ grehih pofnemal, le tu¬ di v’ refnizhni pokori. Sprbfi mi pravo fpre- obernjenje in flanovitnob v’ boshji fiushbi, de moja dufha tukaj le Boga ljubi, in potlej ga hvali vekomaj. Amen. XXIX. dan veHziga ferpana. .Svetiga Janesa kerjinika fmert. 4 ^veli Janes kerbnik, od Boga isvoljen odre- fhenika Jesufa osnanovali, in mu pot ali lj u ^‘ f’ pokoro perpravljati, je bil do tridefetiga le¬ ta v’ pufhavi, de bi fe s’ vednim pokorjenjeoii s’ molitvijo in premifhljevanjem k’ timu nne- nitnimu opravilu perpravljal. Bog nm je w ' povedal is pufhave iti , od Jesufa prizheval<> in pokoro osnanovati. Vfe to je svebo opra'- Ijal , ljudi uzbil, in kerfbeval v’ Jordanu. 4o3 govo fofebno svefto slavljenje in njegovi fve- li nauki fo ga flovezhiga ftorili; vfa deshela je bila polna njegoviga imena, vfi fo ga vifoko fpofhtovali, in zelo menili, de je obljubljeni odrefhenik. S. Janes je svedil , de je kralj Herod Antipa k’ febi vsel Herodiado, sheno fvojiga fbe shiviga brata Filipa, kar je po boshji podavi ojdro prepovedano, je k’ nje¬ mu fhel , in mu ferzhno rekel: „Ni li perpa- flieno sheno fvojiga brala per febi imeli.“ To potrebno in saflushenoofvarjenje je terdo- vratniga kralja Heroda lilno raskazhilo, bersh ga je ukasal v’ shelesje sakovati , in gnati na grad Makeron v’ jezho. Neframna Herodia- da je bila te krivize slo vefela ; tudi je kralja Heroda vedno nadleshevala, de naj ga umo- r '* Pa on ni bolel, ker fe je ljudftva bal; Uidi je fvetod Janesovo fpofhtoval, in ga po- Hufhal, v’ rezbeh, ktere nifo bile njegovi grefhni ljubesni soper. S. Janes je to mu ftorjeno krivizo voljno preterpel. Skoraj eno leto je bil v’ jezhi , pa s miraj jih uzhil , kteri fo ga obifkovali, fo- bbno je fkerbel, de bi vfi, in sladi njegovi "dienzi fposnali odrefhenika Jesufa. Perlosh- "°b, ktere je hudobna Herodiada smiraj she- f. Janesa umorili, je prifbla. Herod je ' dan fvojiga rojftva veliko obedo napravil '°Jvodam , poglavarjem in pervakam is Gali- ) e - Nezbida Herodiada je fvojo hzher Salo- le "|° napravla , de je fhla, in pred kraljem in ") e govinii povabljenimi plefala. Herodu in 26 4o4 tudi vlim povabljenim je filno dopadla. Te¬ daj je kralj djal dekletu: „Profi me: kar ho- zhefh, in dal ti bom, bodi tudi polovi« mojiga kraljeftva.“ Vfe to je f’ perfego po terdil. Saloma je bilela, in fvojo hudobno mater poprafhala: „Kaj hozhem profili? Rek¬ la ji je: ,,Proli glavo Janesa kerftnika.“ Gre pred kralja, in p roli, de naj ji da Janesovo glavo. Kralj je bil liga* shaloften; ker je pa bil vprizho vlili f’ perfego obljubil ji dali. kar koli bo profilr , je is napuha prelagal veli. Poflal je f. Janesu glavo odfekat, in jo rekel v’ fkledi dali dekletu. Saloma pa jo je fvoji materi dala. S’ tim je bilo njeno neu- fmiljeno ferze nafiteno, in je v’ grefhnim mi¬ ru nezhifto shivela. Ko fo f. Janesa uzhen?J svedili, de je umorjen; fo fhli, njegovo fvelo truplo vseli , in zhaftito pokopali. S. Hiero¬ nim prizhuje, de fo kri tl j a ni njegov grol) do zhaftili, in na profhnje f. Janesa kerftniba febne gnade prejeli. Nauk. Is poprej f h n ji ga popifovanja. S. Janes kerltnik, svelt flushabnik bed 1 ' ji in ferzhen osnanovaviz Jesufov, je nezhi^ niha Heroda pravizhno fvaril ; savoljo lig® bil v’ jezho vershen , in potlej umorjen. G* fe od njega fvojiga blishnjiga fvarili, 1 {,1I |'' koli mu tvoje fvarjenje pomagali samore. 4o5 5 sni pa vori is Ijubesni in ol» perloshnim zhafu govori po sglcdu f. Janesa is sgoli ljubesr Boga in do blishnjiga. On ni smerjal kralja , temuzh rekel mu je: „IVi ti dopufheno Jvo- jiga shiviga brata shene per /ebi imetij S’ temi befedami mu je hotel dopovedati, de mu ne on, ampak Bog sapove ptujo sheno od febe poflati. Zhe blishnjiga is jese fvarifh in kolnefh, ne fvarifh is Ijubesni, ampak is fer- da. Modri pravi: ,,/varjenje ni refnizhno (ni pravizhno), klero /e n’ jesi godi.“ Sirah 19, 28. je bil na fveliga Janesa sa- saflusheniga kvarjenja slo vfim terdovratnim grefhni- ne fovrashijo fvojih grehov, ufmiljene uzhenike in dru- Kralj Herod voljo pravizhniga vasferden. To je bani navadno: ti ampak fovrashijo ge dobrotnike, kteri fi persadevajo njih du- fho svelizhati. Herod je fizer fpofhtoval in poflufhal f. Janesa, pa ne tam, kjer ga je poshelenje flepilo. Premifli febe, morebiti fi k>di ti na fvarjenje jesen , kader je tvoje po¬ glavitno poshelenje sadeto; fe tudi fpovedni- ‘ !a bojifh, kteri te hozhe lozhiti od tiftiga, kar fi tvoja flaboll grefhno ljubi. Zhe je tako, fini vofhifh pogubljenje. "Kdor /varjenje /ovras/ii , 8 u bljen).“ Prip. i 5 , 10. , Dekliza Saloma, ktera 111 povabljenimi plefala, ni •'oipak njegoviga brata Filipa in " e Herodiade , ktera je tiftikrat Salomon pravi : bo umeri (bo po¬ je pred Ilerodam bila njegova hzlii, njegove she- f’ pohujfha- 4 o 6 njem vfe deshele s’ Herodam shivela. Nefra- moshljiva dekliza, od fvoje nepofhtene matere nauzhena, je vprizho kralja in od njega po¬ vabljenih plefala, in vfim dopadla. S. Ani- brosi v’ tretjih bukvah od devifhtva tako go¬ vori: »Kaj pravile ve bogabojezhe shene? Glej le, kaj uzhite, in kaj odfvetajle bifo¬ ram. Plefhe, lode prefbejinize /izbi. Kle- ra je pofblena in zbijta , uzhi fvoje hzhere Boga fe bati, ne plefali.“ Dev. III. 6 . Plef, kakofhen je sdaj, slafti ponozhi, je femenj, kjer nezhifli duh fkufhnjave prodaja. Plef je vojfki enak, v’ kteri fo eni ranjeni, eni ubili) eni sdravi oftanejo; vender fo vil v’ nevarno- fli. Piadovoljna in nepotrebna nevarnoft m hres greha, telefna ne, dufhna fhe manj. Job tako govori od rasujsdaniga ljudftva: olrozi per igrah fkazhejo. Boben in žila nojijo, in J'e per glafbenji mnsike vejdc . t Svoje dni v' dobrini preshive, in d hipu v grob gredo. Ti (kteri fe nefrarnno vefele) pravijo Bogu: Pojdi od naf, sa snamnje tvo¬ jih pot ne maramo Job. 21, 11 —-M; Vezh ko ima kdo nezhikiga ognja, bolj lj u ^' te norofli ; pa flepo poshelenje fe ne da p |C ' uzhi ti, ker sa snanje boshjih sapoved ne ma¬ ra, in pravi Bogu: pojdi od naf. Kader ) c obletniza tvojiga rojftva in kerfta ; sahvali Oz.b<' ta ftvarnika, Sina odrefhenika in f. Duha p°' fvezhevavza sa vfe prejete gnade, ponovi d ljube per kerftu ftorjene, in ne pofnemaj n01 ' 407 Herod, od flepiga dopadenja omamljen , je f’ perfego naglo obljubil, in hudobno do¬ polnil , bar je neumno obljubil. Bil je pcr- pravljen pol o vizo . fvojiga kraljeftva dati sa pla- nhilo neframniga fbakanja. On je podoba ti¬ kih , kteri drago plazhujejo grehe in pogub¬ ljenje , kteri fvoje premoshenje rasmezhejo ra- sujsdanim in norzam savoljo kratkiga grefh- niga vefelja ; ubogim pa fo terdi, tirjavzam krivizhni, in tudi fvojim otrokam neufmiljeni. Varuj fe grehu flushiti; zhe fi fushen greha, te bo flepa ljubesen v’ mnoge hudobije na¬ plavila , in tvojo dufho pogubila. Nezhiftoft )e Heroda napravila, de je nedolsbno kri f. ianesa kerftnika prelil ; tudi tebi bo doki hudi- ga nakopala, zhe fe je ne varujefh. Vedno profi Boga, de naj tvoje ferze ohrani nedolshno; tako bofh v’ viim pravizhen. Molitev. O moj Bog! zhe premiflim fvetoft in terp- ^i Rn je tvojiga flusbabnika f. Janesa kerftnika, lahko fposnam fvojo mehkobo in krivizo. On ) e pokoro osnanoval , in deliravno je nedol- dicn bil , je vender le v’ pokorjenji shivel , je "tfnizo govoril . in po refnizi shivel , je grefh- •nke fvaril, in od grefhnikov savoljo pravize "niorjen bil ; kakofhin fim pa jeft ? Mehko \ Uvim , grehe ponavljam, sa refnizo in kri- . 17,0 nn ni mar; fim, kakorfhniga me hozhe- I” fiabi ljudje imeti. Ne de bi bil po tvojim 4o8 svekim flushabniku shivel, fina shivel po sgle- du neufmiljeniga Heroda, po sgledu nezhifte Herodiade, in njene neframoshljive hzhere; vender lim bres krahu. O Gofpod! daj mi fposnaii fvoje flabo shivljenje, ogrenjuj rni vfe grefhne vefelja, daj mi duba pokore, napol ni me s’ Jesufovim duham , de me pofihmal ne bo drusiga vefelilo, kakor tebi is vfe dufhe flu shiti. Si bom persadeval po sgledu f. Janesa v’ pokorjenji shiveti , in sa tvoje sapovedi vfe prekati, de , kader me bo fmert v’ vezbnoft prefeiila, milok od tebe sadobim. Amen. XXX. dan veliziga ferpana. Sveta Rosa deviza. ,*veta Rosa je od ubosbnih, pa kalolfhkih karfhev rojena bila v’ Ameriki, v’ meku Limi. v’ letu i585. Rila je per f. kerku Isabela ime novana; ker je pa njeno oblizhje bilo lepo rudezhe, fo ji rekli Rosa ali Rosha. Tiga pet' djaniga imena ni bila vefela; pa ni li moglo pomagati, ker fo jo vfi tako imenovali. ' zhak Marije devize, ktero je fofebno zhaftil«) fe je hotla imenovati Rosa J'. Marije. 8°g je fvojo flushabnizo Roso f’ fvojo gnado fofek no rasfvetlil. Sedem let kara ga je ljubil«) hvalila, in v’ njegovo zhak shivela; noben« — 409 — rezh je ni velelila , lc Bog fam in boshje rez hi. Od mladofti fi je v’ sgled fvojiga shivljenja is- volila fofebno boshjo flushabnizo, f. Katarino Sijenzhanko. Po tej je shivela v’ pokorfhini, v’ Tamoti, v’ terpljenji , v’ molitvi, v’ pobih. Po dnevi je hodila delat, ponozhi je fhivala, in s’ saflushkam Tvojim ubogim ftarfhem po¬ magala. Med delam je Tvoje Terze le v’ Boga imela, in kader koli je mogla, je gorezhe mo¬ lila, Tkerbno premiThljevala, Boga hvalila, in fe pofvezhevala. Via polna je bila Ivetiga og¬ nja zhifte ljubcsni do Boga; njeno Terze je le v’ nebelih bilo, semlja ji je bila dolina Tols. P tej ljubesni fi je Jesufa Ivojiga shenina isvo- lila, in mu Tvoje devilhtvo sa vlelej v’ dar da¬ la. Marijo devizo je ToTebno ljubila, in jo T’ zhiftinri shivljenjem zhaftila. Ni drusiga shele- la, kakor po vli Tveti volji na tanko shiveti, 'n bojo edino dulho svelizhati. S. Rosa je v’ ubolhtvu, v’ terpljenji, v’ famoti in v’ zhiftofti velelo Tlushila Bogu. Nje- 111 ubogi TtarThi, is upanja kake lelefne po- n 'ozhi, To jo v’ sako n namenili, in jo filno nadleshevali, de naj Te omoshi; pa ona ni li°ll a v’ to dovoliti, ker Te je bila Jesufu v’ ^ar dala. Starihi ji nifo odjenjali, To jo sa- 'd/dievali, profili, ftrahovali, in vle pozheli, "' bi jo v’ sakon napravili ; pa nizh niTo per j'iej opravili. Njih nadleshnoft ni bila po volji " ? bji. Starihi nimajo oblafti otrok lili ti v’ I? la ftan ; oni naj otrokam pomagajo s’ mo- "J° in s’ dobrim Tvetam , de fi ftan po volji — 4 io — boshji isvolijo, lile pa jim ne fmejo delati so- per voljo boshjo. Ker f. Rosa njih nadlesh- nofti drugazhi ni mogla premagati; je fhla v’ blishnjo famoto , je oblazhilo bratovfhne f. Dominika oblekla, in v’ drushbi vezh bogabo- jezhih deviz fveto shivela. Takrat je bila dvaj- fet let ftara. V ljubi famoti , v’ fveti drush¬ bi je fofebno flushila Bogu, vedno delala ali molila, smiraj fe podila, od Boga, od Jesu- fa, od Marije, od dobrot nebefhkiga kraljeftva govorila, in shivela, kakor de bi she od be¬ ta odlozhena bila. Terpljenja in ponisheva- nja je bila smiraj sheljna; ojftre oblazhila je nofila, na terdi in bodezhi jjoftelji malo po- zhivala, in le toliko jedla, de je shivela. De- firavno je njeno shivljenje popolno bilo : je vender Bog perpullil, de je bila dolgo fku- fbana od telefne flabofti ; tudi je veliko ter- pela savoljo dolsiga bolehanja. Kar ji je nar bolj hudo bilo , je to ; de je fkoraj petnajft le* bila v’ veliki dufhni temoli in v’ zbudni mers- loti, kakor de bi bila od Boga sapufhena; svefto mu je flushila , pa bila je bres vliga obzhutniga vefelja. Njeno dobro dufho je t° grosno bolelo ; vender ni od dobriga odftopi- Ja, ni obupala , f’ ponisbno ftanovitnolljo, s mogozhno pomozbjo Marije je vfe fkufbnja ve premagala. Bog je njeno sveftobo f’ fofebnim notranjim vefeljem she na tim fvetu obik' n plazhal, in potlej jo v’ fvoje kraljeftvo f’ no fmertjo vsel. Le tridefet let ftara je unie |- la v’ letu 1617. Veliki fhkof v' mellu, vfi 1 <0 - rarji in mogozhni fo njeno fveto truplo zha- Itito k’ pokopalifhu fpremili. Bog je fvojo svetlo flushabnizo s’ velikimi zhudeshi flove- zho floril. Nauk. Od duf/ine mlazhnojti in lernole. S. Rosa je Bogu smiraj svefto flushila , vender je bila f’ ternolo in mlazhnoftjo dolgo risufhan«. Ta dufhna nadloga je njeni dobri dufhi bolj bolezha- bila od vfih telefnih fmert- »ili bolezhin, ker fc je bala Bogu neprijetna biti. Deliravno je to filno ftrafhno in bole¬ le, je bilo vender ufmiljena fkufhnja in tu¬ di perpomozhik v’ popolnifhi pravizhnoft. De ) e bila fkufhnja in perpomozhik, je njeno fla- novilno vojfkovanje, njena nepremakljiva sve- boba in vedno persadevanje Bogu zhedalje sve- beje flushili prizhevalo. Ta neperpravnofl, ndazhnofl in neobzhutnofl je f. Roso grosno bolela ; pa ftanovitna svefloba v’ dufhnih brit- bollih ji je obilnifhi plazhilo saflushila. Notranja mlazhnofl ali neobzhutnofl dufh- n, o a vefelja v’ boshji flushbi je dobrim dufham flln « teshavna, pa dobra ; ker loshfej fposnajo f v °)° flabofl, fe obilnifhi ponishujejo , v’ fvo- 1° niozh manj upajo, fe od fvela bolj odlo¬ gi 0 ) fe s’ Bogom mozhneje sdrushijo , in fe S* lerdnejfhi dershe. Dobre dufhe bres no- banjiga vefelja v’ boshji flushbi fo v’ velizih 412 teshavah ; miflijo, de nizh dobriga ne delajo menijo, de fo njih poki, molitve, fpovedi obhajila in vfe druge dela flabe: to jim je fmertna b ritk o h, ker fe boje od Boga odlo zhene biti: kterimu is vfe dufhe flushiti skele, Te dufhe fo, tako rekozh, sraven krishanigj Jesufa krishane, in s’ njim v’ fmertnib britko- flih. Lahko jih vezhkrat obidejo mifli vfe do hre dela opuftili, ali nevredno od Boga mifli- ti ; tudi fo lahko fkufhane od fvojiga fJabiga lelefa, in ne vedo, zhe v’ te fkufhnjave do¬ volijo ali ne. Vfe britkoki samore namnoshi- ti dufhna temota, v’ kteri ne vedo prav raslo- zhiti, ali fo to fkufhnje ali fhtrafnige.; ne ve¬ do kaj jim je koriti, zhefar fe varovali. Dufha tako bodezhe in nevarno fkufha- na je rasfvetljeniga fpovednika slo potrebna; zhe ga je dobila, ga mora flufhati, tudi fvojo vek, ker je ta slo sadershana in v’ veli ki temoti. S’ ponishno pokorfhino in f’ H®' novitno svekobo samore fpet sadohiti mir 111 gorezhok; sakaj tema , v’ kteri je vek , in no¬ tranji viharji fo fkufhnje, ne sapufhenje. Zb® fe pa dufha ne da modrimu fpovedniku vodi¬ ti ; zhe fem ter tje hodi, per ljudeh tolashbe ifhe, in je fvojovoljna, pokashe, de ji ni ni« 1 ' njeno svelizhanje, in fi je veliko hudiga f a 1119 kriva. Ali je mlazhnok in neperpravnok fl< u ^ v nja in perpomozhik v’ popolnifhi pravizhnofl' fe is tega ve', zhe je dufha zhedaljc pon®^’ nifhi; zhe zhedalje manj v’ fe upa; zh e ' ,f opu vfe fku je i fi 1 svef noz prej Uidi ali : (li, loke bno zhe za fpos fvoji per flufl nishi Hvar lo j ne , boji fodb «; hoj e opufha fvojih dobrih del, in Ji slo persadeva vfe po volji boshji delati; zhe fe smiraj voj- fkuje soper fvoje flabofti in fkufhnjave; zhe jc fvoje merslote slo shaloftna, in gorezhe pro- li Boga , de naj ji pomaga. Zhe je v’ tem svefta; bo po viharji prifhla tihota, in po temni nozhi perfijalo ljubo folnze, obilnifhi gnade bo prejela. Mlazhnoft, merslota, neperpravnoll, je pa ledi doftikrat saflushena fhtrafniga, je lenoba ali sapufhenje. Ali je fhtrafniga , fe is tega vi¬ di, zhe kriftjan fvoje dufhe mlazhnofli ni sha- loften, zhe is ferza nozhe moliti, zhe nepotre¬ bno fkerbi sa fvet, zhe ifhe pofvetniga vefelja, 7 'he k’ fpovedi poredko hodi, zhe fvojiga fer- u ne premifhljuje, in fi ne persadeva fe fposnati, in poboljfhati. Premifli, o kriftjan! boje ferze in fvoje shivljenje ; ifhi pomozhi per Bogu, per modrim fpovedniku ; tega po- *bifhaj, de* fvoje dufhe ne sgubifh. Molitev. O moj Bog, globoko fe ponisham, in po- nisheval fe bom vedno pred tvojim velizha- 'ani. Tvojim vfigavednim ozhem je vfe ne go¬ ni odgernjeno; jeft pa le malo vem, zelo 1 vei '"idi del ne fposnam. Nesvedljive fo tvoje ,. ( , zhudne fo pola tvoje pravize in rnilo- VR ni. kaj fe v’ mojim ferzu godi, in žene loraj ne vem, zhe Jim tvojiga ferda ali "P ljubesni vreden. Merslolo zhulim v 1 fe- 4*4 bi, in neperpravnoft po tvoji fveli volji slii- veti 5 pa ne vem, ali je to fkuf linja moje ve re ali fhtrafniga mojih grehov. O Gofpod! rasfvetli moje dufhne ozhi, ogrej moje rnlazli- no ferze, daj mi ljubesen do tebe. Naj mi bo to snano ali nesnano, zhutno ali nezhut- no , nizh ne de; de me le ne sapuftifh, de me le vodifh v’ nebefhko braljeftvo. O f. Ro¬ sa ! ki fi tudi v’ velizih dufhnih britkoftih Bo gu svefta oftala, fproli mi ftanovitno sveftobo, de v’ nobenih teshavah Boga ne sapuftim ; de mi britkofti in sopernofli, zhe jih tukaj ter- pim, vezhne dobrote saflushijo. Amen. XXXI. dan veliziga ferpana. ,S. Rajmund kardinal. t Sveti Rajmund je bil od shlahtnih ftarfh« r rojen na Shpanfkim v’ letu 1204. Njegov oehe ga je v’ fholo pofhiljal, pa le sato , de bi l*d perpraven sa domazhe opravke ; potlej g« ) e na kmete poflal zhut nad njimi , in fkerbd- de bi mu pravizhno in svefto delali. Mb 1 * 1 Rajmund je fizer po ozhetovim povelji fkerben bil, pa fkerbel je tudi v’ famoli fe pofvcd |C vati. Premifhljeval in molil je kader koli 11111 je perloshno bilo, fe je fofebno perporozb' val ljubesnivi prezhidi devizi Marii, in i>j e " 11 4i5 blislmjo zerkev pogofto obifkoval. Veliko zlia- fa je gorezhe profil Boga, de naj mu da sve- iliti lian, kteriga bi fi isvolil, in v’ njem fvo- jo dufho svelizhal. Bog ga je uflifhal, in mu dal fvelo vefelje v’ bratovfhino iti, ktere mi- nihi fo fkerbeli sa refhenje kriftjanov is fush- noAi nevernikov. Is tiga dobriga konza je fhel v’ mefto Barzelono f. Petra Nolafhka, po¬ glavarja vfib ufmiljenih bratov, profit, de naj ga med fvoje duhovne otroke vsame, in ufli- fiian je bil. Ker je she poprej poln dobre volje bil Bogu popolnama flushiti, in je le s’ boshjim fvetam v’ klofhter fhel ; je po vfih boshjih in klofhlerfkih sapovedih svello shi- 'el, in je fhe ftarim miniham sgled popolna- mafti bil. S. Rajmund ni drusiga miflil, ko v’ klofh- lni fizbali in fe pofvezhevali. Ali oblallniki fo knialo fposnali njegovo veliko modroft, ferzh- "°k in fvetoft; poflali fo ga v’ Afriko v’ veli- * (0 .mefto Alger. Ondi je nafhel dofti kriftja- nov , ki fo v’ fushnofti nevernikov bili, in jih ref heval. Kader je bil pa vef denar rasdal, ) c [ arn fe ponujal in dal v’ refhenje in saftavo v °jih vjetih bratov. V’ lej perloshnofti je ras- odel fvoje mozhne ljubesnjive shelje po sgle- 111 iiriftufo vini fvoje shivljenje poftavili sa fvo- krate; rad bi bil fvojo kri prelil v’ njih 1 konje. Poglavar metla ga je vsel v’ saftavo ‘kjubljeniga denarja, in fvojim flushabnikam ni °vali dal ; pa ti fo s’ njim ncufmiljeno rav- " ai ’ ki g« fkoraj umorili. Meftni oblaftnik, 4i6 I nik no vi i liže bo. Mo, kor naf fho viz 'ori gelji 'ati tvoje Ljubi tudi telo fvojiga blishnjiga, pa lju¬ bi ga fveto savoljo dufhe in savoljo Boga. Ljubesen do telefa samore biti grefhna, nator- na ali (Veta. Grefhne ljubesni je dolti na (Ve¬ tu, ta je mnoga, pa fleherna je is hudiga po- shelenja. Natorna ljubesen je savoljo blish¬ njiga rnirnofti, perljudnofti in drusih laftnolt. Le (veta ljubesen je Bogu vfhe7,h ; (Veta je pa, zhe varujefh telo fvojiga blishnjiga, fi mu u- fmiljen, in mu pomagafh savoljo Boga. Pre- mifli ljubesen, ktero je f. Rajmund imel do fvojih bratov, in lahko vefh, kakofhna mora tvoja biti. Slo je fkerbel sa proftoft njih tele- fa; fhe bolj pa, de bi njih dufha per never¬ nikih ne opefhala, in pogubljena ne bila. Rav¬ no tak namen morejo imeli tvoji telefni daro¬ vi in perpomo7,hki, klere blishnjimu fkasujefh ; fiaer je tvoje ufmiljenje sgoli natorno ali fla- no. Nikoli ne posabi Jesufovih befed: „Tb /e ’»oja sapoved, de fe med feboj ljubite, ka¬ kor Jim j e ft l)a f ljubil Jan. i5, 12 . Jesuf naf je fveto ljubil; toraj moramo mi tudi du- in telo blishnjiga fveto ljubiti. Molitev. 0 Jesuf, sgled, uzhenik in sapovedova- Vlz fvete ljubesni! kaj ti bom per fodbi odgo¬ voril ? Drusiga ne najdem v’ tvojim f. evan- r ,(> lji ko ljubesen perporoahevati in sapovedo- tvoji f. apoftelni in vfi tvoji narneftniki l '°i° sapoved vedno ponavljajo, fam vem, de 420 ni ljubesni do tebe bres ljubesni do blishnjiga: vender ali malo ali flabo blishnjiga ljubim, ne pa kakor febe savoljo tebe. Zhe prav pre- miflim fvoje ferze, vidim ali lakomno, ali ne- zhifto, ali natorno ljubesen do blishnjiga. O Gofpod! odpulti mi to veliko sadolshenje, daj mi ljubesen do blishnjiga, kakorfhno li ti do vlili imel; vfe li ljubil, de bi vli svelizhani bi¬ li, in ravno po tej ljubesni li bom jeli persa- deval fvojiga blishnjiga ljubiti. O f. Rajmund! kteri li nevarnofti in britkolti ferzhno predal is ljubesni do blishnjiga savoljo Boga, fprofi tudi meni enako ferzhno, delavno in llanovit- no ljubesen , de ljubesnjivimu Jesufu dopa- dem. Amen. K i m o v 7 j . I. dan kimovza. 4 .Sveti Egidi ali fveli Ilen , apal. ,K$veti Egidi ali fveti llen je bil kraljevig« du, rojen v’ Grefhki desbeli, v’ flovezhim ,n< llu Atenu. She v’ mladolli je fkerbel f' pl " uzl Po she ufn nas )' e zb e gl« im< bo, puf zofi fhk bil, shji to, mle ber Ijud 8« lo bril l v’ pokorjenji do fmerti oftid, ker je hotel in fkerbel fvojo edino dufho sve- lizhati. JNifim fizer dolshan vfiga premoshe- nja ubogim rasdati, v’ berlog iti, od vfth od- lozhen shiveti ; pa sakaj v’ fvet neumno upam, sa pofvetno prevezh fkerbim, v’ Tlabo drush- bo hodim , v’ igrah in v’ noroftih zhaf saprav- Ijam ? O Gofpod! na profhnje tvojiga Ijubi- ga prijatla f. Egidja mi ogreni vfe grefhne vc- felja, daj mi okuliti nekaj kapeljiz tvojiga gren- kiga kelha, povsdiguj moje shelje k’ nebefh- kim dobrotam, daj mi fkerbeli sa Tvojo edino neumerjozho dufho, de pride , kader Te bo od telefa lozhila, v’ tvoje kraljeftvo te vshivat ve- . Amen. lir elan kimovza. .»S. t Sktefan, Ogerfhi kralj. '^gri To is daljne deshele priflili v’ to, ktero k po njih Ogerfka deshela imenuje. Serzhni P a tudi neufmiijeni vojfhaki fe bili, in sra- Ve '» The flepi malikovavzi. iNjih vojvoda je 1'^ v> defetim veku ali iloletji Gejsa , nevernik terd, vender ufmiljen f’ popotniki, kteri 0 od drugod v’ njegovo deshelo prifhli. To ( njegoviga Popotniki, kerfhanfkih . J e g°vo ufmiljenje je bilo sazhel !" njegove hifhe fpreobernjenja. ’ firi f° savoljo Tvojih opravkov i 4a6 deshel na Ogerfko hodili, fo mu dopovedovali, de je le kerfhanfka vera refnizhna , in fo ga uzhili ufmiljeno gofpodovati. Bog ga je f’ ho¬ jo gnado rasfvetlil; on in njegova shena Sarol«, tudi drugi fo fe dali kerftiti. Gejsa in njegova shena Sarota fta bogabojezhe in mirno sliive- la. Po nju fpreobernjenji je bil f. Shtelan ro¬ jen , namrezh okoli leta 978. Skerbno fta ga v’ pravizhnofti redila, de je fhe v’ mladolti sgled vfiga dobriga bil. Vojvoda Gejsa , ozhe f. Shtefana , je fveto umeri v’ letu 997. S. Shtefan, defiravno mlad , je modro in pravizhno kraljeval; fofebno je fkerbel fvo- je podloshne preuzhiti, in Jesufu perdobili. Svoje vojfhnke je velikokrat vkup poklizal. jih v’ fveti veri uzhil in nagovarjal , de naj le praviga shiviga Boga molijo. Defiravno jili je le prijasno in ljubesnjivo nagovarjal mali¬ ke sapuftiti ; ga vender veliko terdovratnih ma- likovavzov ni hollo poflufbati. Med njimi ) c bil knes Kupa, terd malikovaviz, mogozhen in ferzhen vojfhak. Ta je druge v’ f. Shte¬ fana nadrashil. Neverniki fo fe fpuntali, in obdali veliko niefto Vefprin , v’ kterim je 1 ' Shtefan bil. Nevernikov je bilo ko pefka- kriftjanov pa malo ; vender fo neverniki hiti' 0 premagani bili , tudi knes Kupa, poglavaj puntarjev, je bil ubit, ker je vfigamogoabm Bog kriftjanam pomagal. S. Shtefan je sa *° Boga hvalil, in je v’ zhaft Ogerfkiga vojaka* f. Martina fhkofa, velik klofhter on di fosidaf Kar je nevernikov fhe shivih oftalo, fo s ^ ,e shali, in fe vojvodu, f. Shtefanu, vdali. No- beniga sadershka potlej ni bilo; vender pa ni fvojih podloshnjih f’ lilo moral v’ katolfhko zerkev , ker mora vera biti proftovoljna ; le s’ ljubesnjivimi nauki li je persadeval jih prepri- zha ti in fpreoberniti. S. Shtefan je is tiga konza is kerfhanfkih deshel bogabojezhe du¬ hovne dobival, jih ofkerbel s’ vfim, jih f’Tvo¬ jo oblaftjo fpremljal , je klofhtre sa fhole in zerkve sidal ■, zbedolje vezh in vezh je kriftja- nov bilo, in dobro ferze bogabojezhiga vojvo¬ da Shtefana je od vefelja pofkakovalo. V’ letu 1000 je f. Shtefan poflal v’ Rim papeshu Silveftru II. povedat, kar je v’ fvoji desheli savoljo Jesufove vere ftoril, in ga pro¬ fil , de naj vfe to poterdi. Papesh je bil te novize vefel, je vojvodu f. Shtefanu kraljevo hrono poflal. in tudi slat krish v’ snamnje njegove apoftolfke gorezhofti. S. Shtefan je poklizal duhovfhino in pervake fvoje deshe- in fe dal ozhitno kronati Ogerfkiga kra- li a * To je ftoril ne savoljo fvoje zhafti , te- ninzb de bi ga njegovi podloshni v’ fvoj prid fi°lj fpofhtovali in flufhali. Devizo Marijo l e fofebno pomozhnizo vfiga Ogerfkiga kra- Ijeflva is volil, njej v’ zbali veliko zerkev po- ^ nv il, in vfim perporozhal, de naj jo fofebno dmlle. Nekleri fofedje, njegovi zhafti nevofh- j''i, fo s’ vojfko na Ogerfko fhli: pa f. Shte- a n jih je s’ boshjo pomozhjo premagal, in s’ "liini rnir ftoril f’ to obljubo, de bodo puftili ' fvojih deshel a h f. evangeli osnanovati. To /,23 prizhuje, de ni fvojiga dobizlika, ampak le rasfhirjanja Jesufoviga kraljeftva ifkal. S. Slile- fan je ludi saveso floril s’ Nemfhkim kraljem, f. Henrikam, kteri je potlej zefar bil. Ta mu je dal fvojo bogabojezho fellro Giselo sa she- rio, klera je bila vfa vneta sa vero in sa vfe dobro. S. Shlefan ni bil le bogabojezh krili- jan, ampak tudi moder in pravizhen kralj: fkerbel je sa frezho fvojih podloshnih ; zliul nad oblaflniki, de bi pravizhno ravnali ; ojftro prepovedal in fhtrafoval ozhitne hudobije in krivize ; ojftro prepovedal vfe fhege in nava¬ de, klere fo fvetimu evangelju soper; sa vdo¬ ve, sapufhene otroke, druge reveshe in sladi bolnike fkerbel, ravno kakor de bi bil vlili ozhe. Le v’ ftrahovanji hudobnih je bil obla- ften, fzer pa s’ drusimi vef ponishen ; tud' uboge je med fvoje ljube brate fhtel, jih rad poflufhal, in jim pomagal. S. Shlefan je ubogim obilno dajal. Ker pa ni bil le ufmiljen, ampak tudi ponisheH' fe je bil enkrat preoblekel, de bi ga ne p°' snali , in berazhi ne vedili, kdo de je. Bera- zhi, med kterimi je fveti kralj nesnan bil» i° per njem dofti denarja zbutili, in fo fe sazb e ii s’ njim prepirati; vfak je holel dofti p>' e l c ti, in fo fe krivizhno jesili. Neki is njih ga prijeli, ga na tla vergli, ga otepli, vef de¬ nar mu po lili vseli, in fhli. S. kralj je v^' v’ zcrkev Marije devize fhel, in k’ njej tako g° voril: „Glej , o kraljiza nebefhka in moja lj" ba gofpa, kako fo tvoji vojfhaki s’ menoj d c le 1 te¬ in, mu ihc- vfe rili- alj: ;hul iftro in ava- rdo- ilafti vfih ibla- tudi rad Ker ien. po¬ kra- , fo uhe- reje- h f» f dc- ,-(lal ■ o g°' Iju- jde- — 429 — Jali! Ako bi moji fovrashniki bili, bi she ve- dil kako jih ukrotiti; ker fo pa otrozi tvojiga Sinu in mojiga odrefhenika, poterpim voljno vfe njih sanizhevanje.“ To pokashe njegovo ufmiljeno in poterpeshljivo dufho. Bil je poln ljtibesni in pokorfhine do Boga ; sato je vfe nadloge in bolesni voljno polerpel. Bog ga je s’ mnogimi nadlogami obifkoval, ena pa je bila filno bolezha. Vfi otrozi fo mu pomerli , in na sadnje tudi preljubi fin Emerik, she odrafhen in vef bogabojezh, she namenjen in is- voljen njegov naltopnik. S. kralj je terdno upal, de bo fin Emerik ufmiljeno, pravizhno in fveto v’ frezho vfiga kraljeflva kraljeval ; pa Bog ga je poprej v’ nebefa vsel. Ljubes- "jivi ozhe, f. Shtefan, fe je Bogu popolnama puclvergel, ker je bil v’ ponishni pokorfhini 'boreninjen. Kmalo potlej fe mu je druga ffiiba napovedala. Zefar Konrad je na Oger- flt° s ’ veliko vojfko fhel. Kralj f. Shtefan fe ) e s dobrimi deli na vojfko napravljal; pa she Pred bojem fo fe Nemzi preftrafhili in she- 'bnli, ker jih je Bog f’ ftraham napolnil. Kakofhno ljubesen je f. Shtefan do fo- 'mshnikov imel, prizhuje ta le pergodba obil- "°- Shtirje mogozhni, pa hudobni pervaki ■'legoviga kraljeftva fo f klonili ga po tolovaj- i0 Umoriti. Bili fo nad f. kralja ferditi savo- 10 bvnke pravize, per kteri fo dershani bili. a bi-at jc f. kralj bolan leshal, in ta okoljfhi- f R jim je perloshna sdela. Eden is njih je n 'raku s’ golim mezhem pod plajfhem v’ 43o kraljev hram fhel. Kralj je terclo vprafhal, kdo de je. Pertekli fo domazhi, hudobnih fe je preftrafhil , in mezh is roke fpuftil. Takral je pokleknil, in kralja ponishno profil, de naj mu odpufli. Dobri kralj mu je odpuftil, in Boga sahvalil, kteri ga je miloftljivo obva¬ roval. Psi mogozhe vfiga popifali, kar je la f. kralj is ljubesni do Boga in do blishnjiga do- briga ftoril. Sidal je veliko zerkev, klofhlrov in bolnifhniz ne le na Ogerfkim, ampak tudi v’ Rimu, v’ Jerusalemu in drugej, de bi ver¬ ni, uzhenzi, popotniki in bolniki vfo ftreshbo, dufhno in telefno, imeli. Ta fveti kralj fe je fkerbno perpravljal is tiga fveta ili, ker mu je velika telefna fla- boft fmert napovedovala. Vezh fhkofov in de- shelnih oblaftnikov je pred-fe poklizal, jih le¬ po profil in opominjal, de naj v’ miru sta¬ ve , in vedno fkerbe sa rasfhirjanje kerfhan- fke vere. Vef vdan v’ boshjo voljo, je fvete sakramente prejel, in mirno umeri i 5 . dan veliziga ferpana v’ letu io 38 . Ravno v’ pik¬ nik vnebovsetja Marije fe je, kakor je shelel, is tiga fveta lozhil, ker je Marijo fofebno zb*' ftil. Kraljeval je 41 let, in 69 shivel, pa s« 11 ' raj Bogu v’ zhaft in blishnjimu v’ prid. b°o je tiga fvojiga sveftiga flushabnika pred in P° fmerti f’ zhudeshi povifhal. 43i Nauk. Modroji fvela je noroji per Bogu. S. Shtefan je bil kralj mogozhniga kra- ljeflva, je imel tlofli fovrashnikov notranjih in unanjih, je imel veliko opravkov in fkerbi od kraljeve oblaki neodlozhenih ; vender je Bo¬ gu svelto flushil, in fe svelizhal. On uzhi, v’ zhim je prava modroft, namrezh v’ dopol¬ njenji vlih sapoved. Kdor iflie le Bogu dopa- fti, blisbnjimu v’ nebefa pomagali, in fvojo du- flio svelizhati, on je moder. Ta modroft je od sgorej, je od gnade boshje , in „ blagor zhlovehu , hitri jo najde. u Prip. 3, i3. modroji najde , slavljenje najde , in Hofpoda svelizhanje prejel Prip. I? v et ne fposna in nima te modrolli, sanizhuje. Svet, to je , ljudje v’ fvet Ijoni, miflijo, govore in delajo ko olrozi , |n'ave modrolli nimajo; fo modri in neumni , modri sa pofvetno, neumni sa boshje; veliko ' e > emil li. Pofvetni otrozi, naj fe ponuja, naj bo shenitev ali mos '"Penija, ali kar li bodi, ne premiflijo, kaj ..Kdor bo od 8, 35. on jo saljub- ki flushba naj bo j ! , u * uzhi, kaj je dufhi varnifhi, temuzh le, ' l J vezh telefniga dobizhka ali vefelja perne- fe. Ti neumni modrijani posabijo nebela, in ]e sa fvet fkerbe. Pozhitik, bogaftvo, zbali, vefelje je njih bog, vfe drugo sanizhujejo. Ti fo enaki hudobnimu sboru Jesufovih fovrasli- nikov. Ti fo eden drusiga poprafhevali, in djali : „Ba/ hozhemo Jtorili, ker la z/ilovek (Jesuf) veliko zhudeshev dela ? siko ga pu- /tirno, bodo v Ji vanj verovali; Piimljani bo¬ do prifhli, in nafhe me/ta in Ijndjivo pod fe vseli.“ Jan. 11 , 47- 48. Vfi fo fkerbeli zhafno nefrezho odverniti, nihzhe ni f kerbel fvoje dufhe ohraniti. Tudi sdaj je taka neumna modrolt. Go- fpodar ve, de je uni hlapez neframniga go¬ vorjenja in pohujfhljiviga shivljenja; pa j c dober delaviz, in ga v’ flushbo vsame, deli- ravno bo otrokam in drushini v’ pohujfhaipc in pogubo. Dekle gre flushit v’ hifho, klera bi fe pravizhno imenovala vrata pcklenflfc; pa majhen dobizbik ali morebiti hudo poshe- lenje vfe premaga. Ozhe da fvojo hzher hu¬ dobnimu moshu. defiravno ve, de tukaj bo imela vize, po fmerti morebiti pekel , pa i ' 1 '* 1 bogato hifho, in to je sadofti. Taka je na fvetu, prej telo, potlej dufha, prej fvet, p° l ' lej nebefhko kraljeftvo. Vfe te neumne i* 10 " drijane f. Pavel ob kratkim obfodi rekozh : droji /vela je per Bogu nejpamet .“ I. 8 01 - 5, 19 . Pofvetni modrijani fe fizer isgovarj«' jo, f’ binavfkim govorjenjem fvojo nefpai 11 '' perkrivajo; pa Bog jih gleda v’ ferze, in 1’" njem ne bodo isgovorjeni. Varuj fe le c () 433 lufne in grefhne modrofti; le boshje volje in fvojiga svelizhanja per vlim ifhi; per vfih Tvo¬ jih opravkih premifli sapovedi, in po njih de¬ laj. Poflufhaj in delaj po befedah modriga: „Vfa modroji je Jirah boshji, in ona uzhi Boga fe bati, in vfa modroji objtoji o’ do¬ polnjenji poJtave.“ Sirah 19, 18. Molitev. 0 Bog! daj mi modroft, f’ ktero fi fvoji¬ ga flushabnika, f. Shtefana, napolnil, de ti po njegovim sgledu dopadljivo shivim. On bi bil v’ pozhitku lahko shivel in kraljeval , pa is shelj tebi flushabnike perdpbivati je veliko terpel, v’ nevarnofti bil, in do Imerti ni po- fjufhal, temuzh le tvoje volje je ifkal, in kar je dopadlo, nepreftrafheno delal. Savoljo t] ga je bil poln veliziga saflushenja, in je pofvelno kraljeftvo s’ nebefhkim samenil. Ka- kofhen fim pa jeft? O Gofpod! permoran fim [posnati , de konez vfih mojih mifel, befed. ir j del je le ta revna semlja, le pozhitik, do- bizhik in vefelje, in sato ni prave modrofti ' nieni. Odpufti mi, ozhifti mojo dufho , pre¬ ceni is mojiga ferza fhkodljivo mefeno mo- lro “> de le tebe ifhem in najdem. Amen. m. 28 — 334 — III. dan kimovza. 'Sveta i Serapija deviza marierniza , in fvela { Sabina marterniza. ,Sveta Serapija je bila bogabojezha deviza is meda Antiohije, pa je v’ Rima flushila per imenitni neverni gofpej Sabini. Dekla Serapi¬ ja je bila nedolshniga shivljenja, poterpeshlji- viga ferza, pridnih in svedih rok; sato je bo¬ ji gofpej Sabini slo dopadla, ljubila jo je, kakor de bi bila njena dobra fedra. Ta lepa ljubesen je bila gofpodinji Sabini sazhetik vezh- niga svelizhanja; fvojo dobro in bogaboje- zho deklo je rada poflufhala, f’ pomozlijo gnade v’ praviga Boga verovala, in fvoje ke¬ pe malike sapudila. Gofpej Sabini je niosh umeri; saroda ni sapuftil, pa veliko premo- shenje. Sabina, od jarma sakona prolla, ) e v’ drushbi fvoje dobre dekle Serapije is Riu 1 ' 1 poldrug dan hoda delezh fbla, in ondi v drushbi vezh bogabojezhih deviz mirno in fveto shivela. To je bilo do leta 125, v’ Ide- rim je pod zefarjem Hadrijanam hudo p rC ' ganjanje soper zerkev boshjo vdalo. Obl®^ nik deshele je svedil, de je gofpa Sabin 8 s vfo fvojo drushino krifljana, in ji je sapo ve ' dal vfo fvojo drushino pred-nj poflati. bina je ni botla v’ nevarnod poflati, pa de la Serapija ji je djala : „Vfaj jed naj gre 1 ”’ 435 i is T i- i- o- ii ja h- ie- i° le- sh 10 - i e jja i v in ite- re- aft; s’ ive- Sa- ek- m, de bo fodnik potolashen , in de fe ne bo pre- vezh rasferdil.“ Sabina je fvojo deklo Sara- pijo do oblaknika Berila fpremila. Ta ji je rekel: „Se zhudim , de fi fe ti, Rimfka go- fpa, od te revne nesnane dekle dala sapelja- ti.“ S. Sabina je nevernima oblaftniku od- govorila: „0h! de bi tudi ti tako sapeljan bil ko jek, de bi fvoje neumne malike sanizheval, in praviga Boga , kvarnika, sazhetnika pravize in fodnika dobrih in hudih fposnal!“ Neverni oblaknik ji is fpofhtovanja do njeniga vifozi- ga rodu ni nizh odgovoril, in je obe domu fpullil. Zhes tri dni je neverni oblaknik Beril po deklo Serapijo poflal, de bi jo po pokavah isprafhal in obfodil. S. Sabina je fvojo deklo do oblaknika fpremila, in ga lepo profila, de naj ji nizh shaliga ne kori; pa ga ni mo¬ gla fprofili; vfa shalokna in objokana je domu fhla. Oblaknik Beril je f. Sarapijo s’ vfo per- Ijudnokjo nagovarjal, de naj malike moli; pa ona mu je odgovorila: 5 >Sim krikjana, ne finem in nozbem malikov molili, kteri nifo k°govi, ampak fo hudizhi; jek le Jesufa mo- d® in njemu darujem.“ Beril: „Kje je tem¬ pelj tvojiga Krikufa ? kaj mu darujefh ?“ S. , ep apija: „Nar prijetnifhi dar mu je zhiko in nedolshno ferze ; Bogu nar dopadljivfhi dar je f'eto shivljenje.“ Beril: „Tedaj fi ti tempelj noshji?« „Sim, mu je odgovorila, zhe s’ nje¬ govo gnado okanern zhika. Boshja befeda l )llz huje: Vi ke tempelj shiviga Boga, in f. 28 * 436 Duh v’ vaf prebiva. Neverni oblaftnik je sa- povedal zhifto devizo Serapijo dvema hudob- nikama v’ oblaft dati; pa is ferza je profila, in Bog jo je f’ zhudeshem obvarval. Zhu- desh je bil ozhiten; vender oblaftnik in nje¬ govi flushabniki nifo boshje vfigamogozhnofli fposnali, temuzh fo menili, de je f. Serapija to v’ mozhi hudizhevi ftorila. Oblaftnik jo je ukasal neufmiljeno ftepfti, s’ ognjem shgati, in fhe huji bolezhine ji je napovedal, zhe bo¬ gov ne moli. Stanovitna je oftala v’ prizha- nji praviga Boga in v’ sanizhevanji lashnjivih bogov. Beril ji je na sadnje rekel: „Povem ti, de, ako nafhih bogov ne molifh, ne kofh fmerti odfhla.“ Serzbno mu je odgovorila: „Ne bom jih molila, in ravno f’ tem bom ve- zhni fmerti odfhla.“ Sodnik je vidil, de per njej nizh ne opravi, in jo je v’ fmert obfodil. Njegovi flushabniki fo jo odpeljali, in s’ me- zhem umorili. Sveta gofpa Sabina je belo truplo fvoje dobre dekle odkupila, in ga v pokopalifhe fvoje rodovine pokopala. Zha- ftita fmert te svefte flushabnize boshje ni f- Sabine oftrafhila, fhe le ferzhnoft ji je dala po njenim fvetim sgledu sa vero Jesufovo um¬ reti ; je poboshnifhi shivela , vedno profila Bo¬ ga ftanovitnofti, in fe fkerbno perpravljala sa vero umreti. Neverni oblaftnik Beril je f. Sabino savo- ljo njeniga vifoziga rodu v’ miru puftik ^ njim je drug , Elpidi, naftopil, kteri is g 01 ' 6 ' zhofti sa zhaft lashnjivih bogov in is lafti**S® n b li fl si z C d o d 0 fe ti le P ( is Bi lir fr, fir fei je Uz sil fll V8. 1- b- u- e- fli j* i e )0- ia- -ih ;m jfh la: ve- irie- ,-eto > V !,ha- 1 (• dala urn- Bo- t sa avo- S« rorfi' nig» neufrniljenja ni nobenimu persanefel. Ta je bersh po f. Sabino poflal, in ji rekel: „Sakaj ji fe ti, imenitna gofpa , oframotila f’ kerfhan- fko vero? 1 * Mu je odgovorila: „Sahvalim Je- sufa Kriftufa, kteri me je po fvoji flushabni- zi Serapii is hudizheve oblafti miloftljivo otel. 4< Oblaftnik fe je per vfih bogovih saperfegel, de fe bo nad njo mafheval, ako terdovratna oldane. S’ lepo in s’ hudo jo je nagovarjal , de naj bogove moli; pa fe ni dala premaknili. Oblaftnik jo je obfodil, de ji je bila glava od- fekana. To je bilo okoli leta 126. Trupli tih dveh fvetih marterniz fte bile trifto let pot¬ lej v’ Rim na grizhik Aventinfki pernefene , in pozhivate v’ aerkvi imenovani f. Sabine. Nauk. Bogabojezh jlushabnik je velika dobrota. Sveta Serapija je bila , fhe mlada dekliza , ls velikiga mefta Antiohije v’ Piim perpeljana. H'la je dobra kriftjana in fvetiga shivljenja , de¬ javno med neverniki. Njeno ponishno in 1 'amoshljivo shivljenje je gofpej Sabini, de¬ javno je malikovavka bila, slo dopadlo; ko [ehro in hzher jo je imela. Dekla f. Serapija ) e fvoji dobri gofpej obilno povernila, jo je 'odlila praviga Boga fposnali, in mu f’ fvetim ®l'ivljenjem dopafti. Sabina je po njej nebe- hk° kraljeflvo saflusbila, in obe bofte Boga ' s ltivale vekomaj. 438 Kdor koli drushine ali delavzov potrebu¬ je , naj fkerbi pravizhne in bogabojezhe dobi¬ ti. Bogabojezh flushabnik je dober, miren, pravizhen, sveft; pomaga otroke uzhiti, hu¬ do odvrazhati, milob; in shegen boshji nad vfo hifho fprofiti. Kako lepo in vefelo je brati od sveftiga in bogabojezhiga hlapza, kteriga je Abraham v’ daljno deshelo poflal verne ne- vefte finu Isaku ifkat. S’ molitvijo in svefto- bo je to veliko narozhilo frezhno opravil. I. Mos. 24 . Tudi Joshef, fin ozhaka Jakopa, defiravno fushen in med neverniki , je sveft in bogabojezh bil, in savoljo njegove pobosh- notli je Bog poshegnal' hifho neverniga Egip- zhana. J. Mos. 3g , 5. Zhe taziga flushabni- ka ali tako flushabnizo dobifh, velik saklad najdefh , ker ti bo sveft v’ vfim , in velika po- mozh ti bo ; pa tudi lepo ravnaj s’ njim. sveftiga hlapza imaf/i , dershi ga ko brala .“ Sirah , 33, 3o. Porezhefh : „Teshko fe bo- gabojezha drushina dobi j vzhafi lila permora tudi flabe v’ flushbo vseli.“ Prašen isgovor je to. Zhe fi ufmiljen , de drushine ne pr®' obkladafh: zhe pofhteno in pravizhno pl®' zhujefh: bofh dobro drushino lahko dobil. Med mladimi jih je malo bogabojezbih, kteri fo vender, in zhe fi ufmiljen in pravi¬ zhen, bodo per tebi flushili. Ne vsemi hlapza ali dekle, zhe ne vefb ali ne svefh, de je bogabojezh. Kaj ti bo p°‘ magalo, de je pridnih rok, zhe je v’ drug 1 ® 11 flab? Nikoli ne rnorefh nad njim toliko zhub) — 43g — de hi samogel fvoje otroke ali fvojo drushino vfiga pohujfhanja obvarovati. Ljuljko bo fkri- vaj perfejal, in Hrup vlival v’ ferze domazhih , de ne bofh vedil kedaj. Gerde rezhi, nebe- fhkiga Sodomfkiga ognja vredne, fe bodo pod tvojo ftreho godile, kterih je tvoja nefkerb- noft vfaj nekoliko kriva. Kaj pa je rezhi, zhe le flabo drushino is hudiga poshelenja vsa- mefh ? Kaj , zhe nalafh neframoshljive dekle jemljefh, de rasujsdani mladenzhi v’ tvojo o- fhtarijo raji hodijo ? O ti nefrezhni zhlovek! she Tvojih grehov irnafh prevezh, pa Ti hozhefh The s’ grehi drusih hujfhi ohfojenje nakopati? Zhe Ti v’ tim kriv, obljubi poboljfhanje, po- boljfhaj in Tpokori fe. NI o l i t e v. O Bog! vTi fmo tvoja drushina, vfe hozhefh svelizhati, in vTim dajefh perpomozhke v’ sve- Ihhanje: pa jeft nifim po tvoji volji delal ; ni eni ni bilo mor bogabojezhe drushine ifkati, le delavne Tim ifkal , in jih nifim fkerhel po- hezhevali. Zhe mi moja drushina ni pridno delala, zhe mi ni bila svefta, Tim ko lev ras- lerden bil ; fpregledal Tim ji pa , kar je tebe shalilo. Odpufti mi , o Gofpod ! daj mi gnado fpokoriti, in obljubim fkerbeti febe in dru- shino svelizhati. Po sgledu f. Sabine Ti bom l )0 gabojezho drushino dobiti persadeval, de te dl fkupaj f’ fvelim shlivljenjem hvalimo. Amen. 44o IV. dan kimovza. ^Svela Rosalija deviza. ,^veta Rosalija je bila vifoziga ftanu, rojena na otoku Sizilii v’ velikim permorfkim meftu Palermu okoli leta 1160. Doma je imela, kar koli fvet samore dobriga dati; kar koli zhlo- vek samore po flabofti natore sbeleti, bi bila lahko vshivala: pa f’ pomozhjo gnade bosh- je je fposnala, de fo vfe dobrote fveta pras¬ ne golufne in neftanovitne ; je fposnala, de je bogaftvo nevarno, in vfe pofvetne fladnolk fo bodezhe ternje. Sklenila je nevarnofti od¬ iti , in fvojo dufho svelizhati. Boga je vezh zhafa gorezbe profila, de naj ji da rasfv r etlje- nje, in pokashe pot, po kterim bi varnifl' 1 hodila, in v’ njegovo kraljeftvo prifhla. 0^ gnade boshje rasfvetljena in vneta, je fkleni- la fvoj dom sapuftiti, in v’ famoto iti, §kr>- vaj je fhla od doma na vifoko goro. Ondi 1° nafhla luknjo v’ pezhevji, je va-njo fhla, 1(1 ondi prebivala. Tako prebivalifhe fi je f. R°* salija isvolila ; proftorno lepo bifho, velik 0 kratkozhafno mello, bogato shlalilo in neisre- zheno bogaftvo je ferzhno sapuftila , in od vfib ljudi odlozhena , vfim ljudem nesnana , v }>°' mankanji vfiga vefelo shivela. Mehko srej®' na, in mlada gofpodizhina je is ljubesni d° ljubesnjiviga Boga hotla, tako rekozh, sl"' 8 ta iu ar o- :i« h- as- >IU )d' sh je- fhi Od mi' - i« in Ro- iko sre- rfih f eje- do iiv« pokopana bili; de bi bres vfe smole fvojiga Udarnika hvalila, in mu svefto flushila. Bosh- je angele je pofnemala, ker je Boga vedno hvalila ; fvete pufhavnike je pofnemala, ker je seli in korenine v’ shivefh imela. De je bila njena volja v’ velikim pokorjenji ftanovit- no shiveti, prizhujejo te befede, ktere je v’ fkalo vfekala : „Jeft Bosalija lim is ljubesni do fvojiga Gofpoda Jesufa Kriftufa fklenila v’ li luknji prebivati.“ Te befede fo smiraj pred njenimi ozhmi bile, in s’ njimi fe je vedno opominjevala v’ dobrim fklepu ftanovitna ofta- ti. Hudizh, fovrashnik vfiga dobriga , li je slo persadeval jo od Tofebniga shivljenja od- verni ti; pa je ni mogel, ker je bila v’ ljubes¬ ni boshji ukoreninjena. Bog jo je napolnil f fofebnim notranjim vefeljem , ktero je njeni zhilti dufhi flajfhi bilo od vlih posemeljfkih dobrot. Ta zhifta deviza in ferzhna flushabniza boshja fe je s’ boshjim fvetam v’ drugo luk* n )° prefelila, is ktere je mefto in fvojo hifho 'ulila. Dno uro hoda je bila od mefta delezh; 'ender je raji v’ fvojim berlogu shivela, ko v’ jbilnofti vfih pofvetnih dobrot, V’ premifh- |jevanji nebefhkiga kraljeftva, terpljenja in nierli Jesufove, v’ vednim pokorjenji, ojftrih P°ftih in hoshji hvali je bila ftanovitna do merti, V’ l e t u 1624 je bila v’ Sizilii ftrafh- na boga, vfa deshela je bila f’ ftraham na¬ piljena. Ravno takrat, pod papeshem Ur- la nam VIII,, fo njeno fveto truplo v’ berlogu 442 frezhno nafhliga v’ meto Palermo prenefli, in kuga je jenjala. Takrat fe je ta fvetniza krifljanam ozhitno rasodela ; gorezhe fo fe ji perporozhevali, in po njej fofebne gnade od Boga dobivali. Nauk, c .Samota je zhloveha dobra in potrebna, S. deviza Rosalija je is fvoje bogate hi- fhe in is veliziga meto v’ farno to sbeshala, ker je P pomozhjo gnade boshje fposnala, de je famota kerfhanfki dufhi dobra. V’ fanioli fe je pofvezhevala, in fe svelizhala. Vedil« je fizer, de je v’ mnogih pofvetnih opravkih in med fvetam pravizhno shiveti mogozhe; p a tudi, de je famota varnifhi, in sato je v’h' moto fhla. Bog ti ne sapove fvojiga premoshenja 111 doma sapuftiti , in v’ nerodovitne famotne l< ra ' je iti. Nekteri fo fizer to radovoljno ftorilii fo v’ famoti nafhli Boga , mir in svelizhanje- Lahko fi v’ famoti, defiravno v’ pufhavo 1,6 grefh , in ta famota ti je potrebna. Kako SJ ' morefh v’ famoti biti, defiravno v’ famota l|C grefh? Lahko, zhe neumniga fhumezhiga f| r ® ta ne ljubifh, zhe fi rad doma per fr 0 ) 11 pofhtenih opravkih, zhe okrog nepotrebno |)f hodifh, in fi nepotrebnih fkerbi ne nak° pavafh, zhe nifi prašnih noviz radoveden. i ' 1 ka famota ti je potrebna, in najdefh jo 443 sa )> A hi- Ja, de ioli Jila kik pa fa- i i» kra- rili) »nje¬ ne sa- i n ® fve- vojil’ ) " e iakO' Ta- join 1 per fvojih, na kmetih, v’ mellu in povfod, Zhe je hifha, v’ kteri prebivafh, famotna, je to fhe premalo , ako tvoja dufha ni rada fa¬ motna. S. Gregori papesh pravi : „ Kaj po¬ maga zhloveku lelejna famoia bres dufhne famoie ? P»ef je to; zhe tvoja dufha ni ra¬ da famotna, bofh tudi v’ famoti dofti nepo- koja in smot nafhel. Zhe bofh rad v’ famoti, kakor ti je bilo agorej rezheno; bofh fveti pozhitik in ljubi mir nafhel; tvoja pokojna dufha bo lahko mo¬ lila , rada premifhljevala, in fe svelizhala. S. Matevsh 4? pifhe: ,,Jesuf je bil od Duha o’ pufhavo peljan, de bi bil fkufhan. li Od h Duha je bil Jesuf v’ pufhavo peljan, de bi fkufhnjavza premagal, in naf uzhil fkufhnja- ye premagovati. Zhe famoto ljubifh, bo tvo¬ jo dufha neisrezheno niozh dobila, in vfe fkufhnjave premagala. V’ fveti famoti bofh fad premifhljeval in molil, Boga in febe bo¬ lje fposnal, ker f. Duh v’ famoti rad govori. ?• Duh vodi zhloveka v’ famoto, hudobni duh v °di zhloveka v’ nepokojno in pofvetno drush- 1 )0 > mu dufho oflabi , in jo lahko pogubi. Le verjemi: Kdor ni rad doma, dokler sa- m ° r e biti, najde veliko fkufhnjav, in v’ ve- *L° grehov sabrede. Verjemi . le smotene , mlazhne in omam- ) e le dufhe ifhejo nepotrebne in flabe drush- ^ in mnogih nizhemernih fkerbi, ker fo P r asne dobriga. Te ne morejo famotne bili, 0r jih Bog in boshje rezhi ne vefele, ampak 444 le fvet. Kaj novlga viditi, svediti, poflufha ti, govoriti, in zhaf sapravljati je njih edino opravilo, Te dufhe fo vlaftovkam enake, kte re vef dan letajo, in komarje, muhe in me tulje love. Tim je vfa fofefka , vfa deshela snana, vedo, kar fe v’ fleherni hifhi godi; [ febe pa ne posnajo. Ljubi moj ! opulti nepo¬ trebne fkerbi, bodi rad famoten, premifh- ljuj Jesufove nauke in fvoje shivljenje, in fker- bi fvojo dufho svelizhati. Molitev. O moj Bog! kedaj bom po tvoji fveli vo¬ lji shivel, kedaj ti bom po sgledu fvetnikov flushil ? S. Rosalija je shelela v famoto, j 6 dolgo shivela in tudi umerla v’ famoti; drugi fvetniki fo bili radi famotni, fhumezhe mno- shize fo fe bali: jeli pa fe famote bojim, I® kratkozhafne drushbe ifhem. Sakaj ? Sato , ker je moje ferze prašno, nefkerbno, nizhemerno, ker nima vefelja do tebe. Svetniki fo na tan¬ ko premifhljevali tvoje sapovedi , fvoje flai>°' fti, in kar je njih dufho vnemalo ; fo fvoje de- la v’ tvojo zhaft opravljali, in fo lenobo fovr»' shiii; fo radi molili, in vedno fkerbeli fvo)° dufho svelizhati: sato je vfe njih vefelje 1>>I° fe greha , fkufhnjav in smot varovali, in teb[ dopadljivo shiveti. Jeli fim flab, in flaboAj ifhem; to me vefeli, kar mi fhkoduje; sapravljam, sa kteriga ti bom per fodbi 01 j govor mogel dajali. O Gofpod ! poboljša 1 ' fe m< fai ja .S shl bog Ivo; por do La: rad ni fkei la, gov, me -^Iat ga 1 mu b° gi ^la 445 ve likov » >! TUgl nno- ker rnoi tan- labo- • de- ovr*' fvojo bilo tebi abobl i od' jfhsb fe hozhem ; in ti, fvela deviza Rosalija! bodi moja pomozhniza per njem, fprofi mi duha famote, molitve in premifhljevanja, de fe mo¬ ja dufha vnema, in Bogu flushi. Amen. V. dan kimovza. t S. Lavrenz Jajtinian fhkof. t 8veti Lavrenz, fin Bernarda Jufiinijana, shlahtniga gofpoda, je bil rojen v’ Venedkah v letu i38i. Ozhe mu je kmalo umeri; nje¬ gova mati pa, defiravno fhe mlada, je bila bogabojezha dufha, in sato je slo fkerbela 1'oje otroke Bogu srediti. Vedno jim je per- porozhevala lirah boshji, ljuhesen do Jesufa in rlo njegove prefvete matere Marije. Otrok Lavrenz je fvojo dobro mater rad poflufhal, 'ad molil, famotno shivel; defiravno otrok, 111 nizh otrofhkiga imel. Njegova dobra in Jberbna mati je menila, de to is napuha de- a > in ga je prijasno fvarila ; pa on ji je od¬ govoril : „Ljuba mali! ne bojte fe; upam, de ' ne boke veliziga boshjiga flushabnika vidili.‘ £ Jati f e je nad tim govorjenjem zhudila, Bo¬ ga hvalila, in fhe fkerbnejfhi profila, de naj | llu fvojo gnado da, Gnada boshja in fkerb '°gabobojezhe matere fte kmalo obilen fad per 1 a denzhi Lavrenzu obrodili. Defiravno je 446 fhe mlad in bogat bil, je vender vfe dobrofi fveta sanizheval , fklenil fvet sapukiti, in Bo gu v’ famoti flushiti. To je fizer v’ fvojin: ferzu fklenil, vender fe ni hotel prenaglili ali fvojovoljno kaj koriti. Dolgo je molil, i« premifhljeval boshjo voljo ; premiflil je, kaj mu fvet in kaj Bog dobriga obeta, in je fkle¬ nil le Bogu flushiti. Velikokrat fo ga hotle fkufhnjave smoliti; pa s’ shivo vero jih je pre¬ magal , in pred podobo krishaniga Jesufa is ferza djal : „0 Gofpod ! ti fi moje upanje in moje perbeshalifhe. 44 Ni mu bilo s a doki le moliti in premifhljevati; temuzh de bi le ne sapeljal , je fhel modriga in bogaboje- zhiga korarja profit fveta. Ta mu je rekel, de naj fhe malo odloshi, in bolj gorezb profi, med tim pa fe pervadi famote in p 0, korjenja. „Szhafama fe bo svedilo , mu je k°' rar rekel, zhe je tvoja gorezhok lashnjiva al' refnizhna; fhe le 19 let fi kar, toraj mak pozhakaj , de fe ne prehitifh, in de fe ll( bofh preposno kefal. 44 Mladenizh Lavrenz je bil temu dobrin” 1 fvetu pokoren, je vezh in fkerbnejfhi moki' fe oj kr o pokil , na golih tleh leshal, in H” drugazhi pokoril fvoje mlado telo. Njeg 0 ' J bogabojezha mati je bila vefela vfih njegovik dobrih del; vender mu je , ker fe ni na n J c govo kanovitnok sanefla , fvetovala fe s’ bog*' bojezho neveko sarozhiti. Ali ponishno, F’ ferzhno je fvoji fkerbni materi odrekel, ' n '1 odkrito rasodel fvojo terdno mifel fe Jesufu ' dar sim feg< Jesi bila Nav zhe\ preč fo n »Sal v’ n vfim sdru liko 'ene je f. ker ] sbesh fe , P v let zbali v2 povjf n| fhif tnalo per v h rel «tl, gov r ushi 447 rotf Bo. j jim ;liti , i' kaj flde lotle pre- rn is ianje ido )i boje- okel rezb« > P 1 e k®' a 8 mal® 'e jriiri" nol a n* j e g°vJ ®g° V " i «) e ' bog*' o, in )' iufu ' dar dati. Kmalo potlej je fhel v’ l in sato velikokrat grefhim. O Gofpod 1 n ® profhnje tiga fvojiga flushabnika mi daj rC nizhno voljo in mozh tebi v’ vfim dopafti* ^' c tebi hozhem shiveli, le is ljubesni do tebe ' c 453 remo mitli zhc lefh. elafh 1 Sl' niki, ihaft, ibno. fefli) i v!« > naj besni obrit ;°fp°' jnm 0 hewi ebo'". tebe; •bi y’ ar j® besni [ni »m shem ! n* j ref' , h® ie vfe delali, de mi dela ljubesni od tvoje milofti kraljeftvo ljubesni saflushijo. Amen. VI. dan kimovza. i SveU Dorotej minih. ,^vcti Dorotej je bil rojen bliso veliziga me- ba Gaze v’ Judeji okoli leta 5oo po Jesufovim rojftvu. Od njegovih ftarfhev ali od njegovi- g a ftanu fe nizh ne ve; tudi od njegove mla¬ dcih fe drusiga ne ve, ko to, de fe je v’ sa- shetku nerad uzhil, pa f’ ftanovitnim vojfko- 'anjem je fvojo flabo voljo premagal , in neis- rezheno vefelje do uzhenofli sadobil. Sam ta- f <0 pifhe: „V’ sazhetku fim fe bukev ko gada ^5 pa fim fe vojfkoval, in Bog mi je dal f e rzhno dopadenje do uzhenofli. Ni mi bilo It ' ar ne jefti, ne piti, ne fpati, ne govoriti, ne rusi ga delati, kar ni k’ sasheljeni uzhenofli lushilo. Vfaj do polnozhi fim bral, tudi per 111 ! S1 hm v’ bukve gledal; bukve fo bile smi- per meni.“ Veliko vefelje do branja je do- *he shloveka boljfha, in ga dela perprav- 1'fkiga fvoje dolshnoAi fpolnovati. Branje hu- 11 bukev pa je kuga ali flrup, ker zhloveka , in ga odverne od Boga. S. Dorotej je per ftanovitnim branji vifoko uzhenoft dofegel, pa tudi fposnal, de vfa uzhenoft zhloveku nizh 454 ne pomaga, zhe Bogu f’ pokorfhino ne flushi, Dolgo je premifhljeval, potlej fklenil v’ klo- fhter iti Bogu flushit, in Bojo dufho svelizhat, Bliso mefta Gaze je bil imeniten hlofhter, ime¬ novan f. Serida, kjer fo minihi v’ vednim de¬ lu in v’ molitvi Bogu fkerbno flusbili. V’ ti- ftiga je fhel, po sgledu nar poboshnirhih mi nihov shivel, in Bogu ftanovitno flushil. Sazhetik njegove fofebne fvetolli je bila velika ponishnoft, ktero mu je Bog dal. Po- nishnoft ga je preprizhala, de nizh ni ; ga jo perganjala moliti, fvete nauke poflufbati, nizhevanje voljno terpeli, ne flabo mifliti od blishnjiga. She v’ sazhetku je fklenil in Bogo obljubil nizh ne flori ti po fvoji volji, ampak vfe po sapovedih, po volji fvojih oblaflnikov in po fvetu bogabojezhib ljudi. Rasfvelljeni- ga dubovniga ozheta li je is volil ; njemu ) e vfe fvoje mifli in fkufhnjave ne le na fp ove ' di, ampak ob vfaki perlosbnofti na tanko ras- odeval, ga je rad poflufhal, in ponishno bo- gal. S’ tim je velik mir sadobil in vsbival, ker drusiga ni shelel, ko Bogu v’ vfim d°P‘ v fli. Ker je fkulil, koliko dobriga fveta pokor- fhina pernefe, je v’ fvoji ftarofti mlade nim 1 ' he uzhil rekozh : ,,Skerbno in ferzhno p re magujte fvojo flabo voljo; zbe jo f’ ponio*b' jo gnade Jesufove pod pokorfhino devate 111 dershite, vam bo vfe lahko prijetno. Vfe rE zhi fe vam bodo godile po vafhi volji, b cr bofle hotli . le kar Bog hozhe. Le greh f° ,ra sbite, vfe drugo je nedolshno in koriftno. P fC ski. m ehko shivljenje in obilen shivesh dela te- 0 dufhi nepokorno, preojftro pokorjenje pre- ' e di oflabi telo. Tvoje oblazhila naj bodo 464 ponishne; zhe obilno fkerbifh sa fnashnofl fvojiga telefa, bofh ljudem, pa ne Jesufu do padla. S’ neframoshljivimi oblazhili bi feja- la fkufhnjave, in perdelala boshje mafheva- nje. Ne fodi fe po drusih, ampak fodi fe po ■sapovedih; nili fhe dobra ; ako fo druge Da¬ liji od tebe, temuzh zhe li ref dobra per Bo¬ gu. Kdor je bolehen, ni sdrav; ako je kdo drug fmertno bolan ; kdor ima kalne ozhi, ne vidi zhifto, ako je kak drug flep. Varuj fe napuha, in vedno proli po Jesufu Kriftufu obil- nifhi gnado. <£ „Bodi v’ ponishntifti ukoreninjena, in k tako bofh velike boshje milofti deleshna; k zhe li uboga v’ duhu, bofh v’ nebefhko kra¬ lj eftvo prifhla. Boshja befeda in tvoja flaboft ti prizhujete, de li smiraj gnade in varnofa potrebna. Bodi lazhna pravize, farna is f'°' je mozhi ne morefh pravizhna biti, tedaj k vedno ponishuj, vedno upaj v’ boshjo mikih smiraj proli, in fe ozhifhuj, de bofh Jesufu prijetna. S’ vero in zhiftoftjo fi Jesufu šaro- zhena; pa ne mogla bi ga ljubiti, ako bi ne bil on prej tebe ljubil. Jesuf, nebefhki kralji te je nafhel prašno vliga dobriga; on te J c obogatil, njegovo je kar imafh, in njega hvaj li. Spomin njegove milofti naj smiraj bo v tvojim ferzu; tako l>ofh ponishna, in ponisn noft te bo ohranila zhifto. Zhe li Jesufu re nizhno hvaleshna, fe bofh fkerbno varova J ga s’ nesveftobo sanizhevati. Premifhljuj f'° je flabofti, in Jesufa proli pomozhi; le on a 465 je voljo in mozh dobro delati. Premifli ne- varnofli, v’ kterih fe snajdefh ; flaba li in v’ fredi prekanjenih hudih fovrashnikov ; zhe fi tudi sdaj dobra, samorefh gref hi ti, in fe po¬ gubiti , ker je zhiftofti fovrashnik, hudo po- shelenje v’ tebi. Ponislma hodi, vedno mo¬ li, smiraj zhuj ; tako hofh vfe fkufhnjavze in fkufhnjave premagala. Zhe to delafh, hofh flila v’ nehefhko kraljellvo , kjer nobene fkufh- ujave ne ho; zhe fi Jesufu svefta, hofh v’ nje¬ govi zhafti nafitena.“ To je le nekoliko od fvelih naukov, kle¬ le je f. Fulgenzi pifal f. Prohi. Ti te uzhe , de ni sadolli le sunanjih in ozhitnih grehov fe varovali , ampak tudi notranjih fe morafh. -''i jih malo nezhiflih dufh v’ zhiflim telefu, ktere fo Jesufu soperne. S. Fulgenzi uzhi, de morafh fvoje nepokorno telo pokorili, in ga ponishno oblazhiti, de ne daje pohujfhanja ne boji dufhi, ne ljudem. De bofh mogel v’ po- Hshnofti vkoreninjen bili, in is ponishnofli gorezhe molili ; fe tudi perloshnoft varuj , in Sni) raj zhuj, de ne padefh v’ pogubo. Zhe premalo framoshljiv, zhe drugim shelifh dopafli, zhe fi rad v’ flabi drushbi ; nefrezhe 'fliefh, in jo hofh nafhel. S. Pavel pravi: >'PeZi& saklad imamo u’ perjienih poj odah.“ 7 Kor. 4, 'j. Ref je to , in ravno sato pra- Vl f- Hieronim : „Zhijio/i je ieshka zhednojt , s alo j e redka .“ Zhlovek je flab , fovrashni- !0v je dofti, kdor fkerbno ne shivi, hozhe HI. 3o 4 66 obropan biti, in bo obropan , kakor vfakdanje nefrezhe obilno prizhujejo. Molitev. O Jesuf, prefveti sbenin zhiftih dufh! ufmili fe me nefpametniga grefhnika ; daj mi gnado fposnati flirito lepoto ljube zhiftofti, in v’ njej shiveti. Glej, tvoji bogabojezhi flu- shabniki in tvoje bogabojezhe flushabnize fo gorezhe fkerbeli f’ zhifto dufho in f’ zhiftim telefam ti dopalti, vender fo smiraj trepetala jeft pa, vef poln gerdiga ognja , fe malo va¬ rujem in bojim. Shaloftna fkufhnja me je she preprizhala. de v’ fkufhnjavah ne oftanem H*' noviten vender le fkufhnjav ifhem. O Go- fpod! vezh ne bom tako shivel ; f’ tvojo po- mozhjo bom delal, kar je fveti Fulgenzi u- zhil, in kakor je tvoja fvela flushabniza P 1 ' 0 ' ba shivela. O velika boshja prijatliza ! p er j porozhi me Jesufu in Marii, in fprofi gnado, de Jesufu nebefhkimu kralju in Marn njegovi prezhifti materi f’ zhiftim shivljenj « 111 dopadem. Amen. — 467 — VIII. dan kimovza. Rojjiuo devize Marije. l^anf zerkev obhaja vefeli fpomin rojftva de¬ vize Marija, namenjene matere vlih odrefhe- nilta Jesufa , in kriftjane opominja in perga- nja, de naj Boga hvalijo, kteri jo je na fvet dal. Zerkvi ni navadno obhajati dneva rojftva drusih fvetnikov, temuzh obhajati fpomin njih fmerti. Rojftvo je prihod na ta revni fvet , fmert fvetnikov je odhod s revniga fveta v’ nebefa. Salo pravi Salomon: Rol) fin je dan fmerti od dneva rojjtva .“ Prid. 7, 2. Ven- der obhaja zerkev fpomin rojftva f. Janesa berftnika, ker f. evangeli fprizhuje, de je bil pred rojftvam pofvezhen. Veliko bolj fe fpo- dobi obhajati vefeli fpomin rojftva prezhifte devize Marije, ktera je bila namenjena mati odrefheniha Jesufa biti, in je bila sato she pred rojftvam pofvezhena. Bog jo je dal , de hi f’ prefvetim fadam fvojiga devifhkiga tele- k fvet s’ vefeljem napolnila. Ona je bila sgod- n ja daniza. napovedovavka fonza pravize, Je- 1 *ufa Kriftufa , kteri je rasfvellil revne in ne- frezhne Adamove otroke, in jih refhil is hu- dhheve fushnofti. Marija prezhifta deviza je bila od prero- <0V ) slafti od Isaija napovedana f’ timi befe- ' l; ' ni i: ,,Gofpod fam vam bo snamnje dal. 3o * 1 468 — Glejte , deviza bo fpozhela , in Jinu rodila in mu bo ime Emanuel dano. u Is, j, 14. Podoba fofebne zhikoki in prezhudne rodovitnoki Ma¬ rije je bil liki germ, kteriga je Mosef vidil goreti, pa ne sgoreti. Tudi fkrinja savese je Marijo pomenila, v’ kleri je bila mana, po¬ doba nebefhkiga kruha Jesufa Kriflufa. V’ fla- ri savesi je bilo vezh flovezhih sben , pa Ma¬ rija je vezhi od vlili. Sara, Piebeka . Rahe¬ la, Debora, Judita, E lira in druge fo bile le majhna feniza memo prezhifte devize, zbud¬ ile boshje porodnize, Marije. Ona, od Boga od vekomaj isvoljena , I’ fofebno gnado pobe- zhena, mogozhna pomozhniza, fveleji od pre¬ rokov in apoftelnov, kraljiza angelov, je Bo¬ gu nar prijetnifhi, ker jo je savoljo Jesufa zhes vle kvari povifhal. Torej fo jo njeni be¬ ti Harf hi, od Boga nauzheni, Marijo imeno¬ vali, to je Gofpa, kar je pomenilo veliko ob¬ lak ali mogozhnok, ktero ji je Bog dal. Vi- foko jo je povsdignil zhes vfe kvari, ker jo je namenil mater odrefhenika vfih ljudi. Marija je bila is vifoziga rodu, duhovflu- ga in kraljeviga, kakor vfe pifma od njenig 9 vfigarnogozhniga Sinu prizhujejo ; vender J e bila ubosih karfhev. S. Joahim in f. Ana da bila uboga, pa fveta ; ka bila majhna p re( * Ivetam , pa velika per Bogu, ker ka po vfih njegovih sapovedih na tanko shivela. Ee p ra ‘ vizhnok Bogu dopade, vfe drugo je prašno 1" nezhimerno. Joahim pomeni : perpravljanje Gofpoda, Ana pomeni milok. She imena f' c ' — / t 6g — tih fiarfhev Marije devize fo kaj fofebniga na¬ povedovale, namrezh Marijo, prefveli fad njih pravizhne in fvete savese , is ktere je pre- fladki Jesuf rojen. Marija je bila v' majhnim in sanizhevanim meilu Nazaretu na Galilejfkim rojena. Ta fofebna dobrota boshja je bila lju¬ dem nesnana, pa potlej je bila po vfim fvetu rasosnanjena. Vfa katolfhka zerkev zhafti pre- zhifto devizo Marijo in njene fvete harf h e Jo- ahima in Ano. Ta dva ljuba boshja prijatla da od Boga s’ gorezhimi profhnjami fad fvoje fvete savese fprofila, in ga vifoko hvalila, ki pma je dobrotljivo dal , kar fta smiraj shele- la. Vefelfhi fta bila, kader fta nad ljubesnji- vo hzherjo Marijo vidila fofebne snamnja veli¬ ke fvetofti. Tudi mi fe moramo rojftva devi¬ ze Marije slo vefeliti, in miloftljiviga Boga vedno hvaliti, kteri jo je dobrotljivo dal. Sa- hvalimo Boga sa to fofebno milob, in zhaftimo mater boshjo Marijo, ker je Jesufa rodila, in n am pomagala v’ njegovo kraljeftvo priti ga ve¬ komaj vshivat. Nauk. Od refhizhne zhafti do Marije. De je Marija rojena, in pred rojftvam po- dezhena , naf mora vefeliti, ker osnanuje blish- ' u prihod vlih odrefhenika Jesufa, in nam f’ f •« # v °] 1 rni mogozhnimi profhnjami pomaga v’ h°shje hraljeftvo. Ref, Marija deviza, ljuba 47 « boshja prijatliza in mogozhna pomozhniza vfih kriftjanov, je nafhe zhafti vredna, ker jo je Bog povifhal. Vli verni vedo to, in tudi mo¬ rajo vediti, de je vifoko mifliti ali govoriti od Marije, pa zhe drusiga ni, je to fhe premalo. Marijo devizo hvaliti, zhaftiti in povifhevati, sraven pa nekerfhanfko shiveti, je lashnjiva ali hinavfka zhaft, Bogu in Marii soperna. Vli bogabojezhi kriftjani in vli uzhenilu, kakor f. Avgufhtin, f. Janes Krisoftom, f. Anselm, !• Bonoventura, f. Bernard in drugi fo Marijo slo zhaftili, pa slo fo li tudi persadevali po njenim sgledu shiveti. Marijo po veri povi¬ fhevati, in po njenim sgledu shiveti, to je Bogu dopadljiva zhaft in flushba ; drugazhna je lashnjiva , Bogu in Marii soperna. Ako bi te vprafhal, zhe zhaftifh Marijo, bi fe ti nad tim vprafhanjem sazhudil, in hi odgovoril : „Kaj pa, de Marijo zhaftim , ker je v’ gnadi rojena , velika boshja prijatliza, mati vfih odrefhenika Jesufa, mogozhna > n ufmiljena pomozhniza vlih kriftjanov.“ Vfe to je po veri, in ona, deliravno ponishna, ) e fvoji fveti teti Elisabeti rekla: „Vli rodovin 1 ® bodo frezhno imenovalivender pa ni le v tim prava zhaft do nje. Sama hvala bres do¬ brih del je enaka drevefu bres fadu, fckire in ognja vrednimu. S. Tomash uzhenik p 1 '®' vi : „Refnizbna hvala je terdna, delavna volj® Bogu in Marii dopafli.“ Tudi f. Avgufhtin ■ ,,Marijo refnizhno zhaftimo, zhe po njenim sgledu fkerbno shivimo.“ Premifli te refnizkne — 47 1 — befede, in bofh lahko fposnal, de bres po¬ korne volje ni prave zhafti. Unanje zhefhe- nje bres refnizhne pokorfhine je lashnjivo, hi- navfko, Bogu in Marii sopemo. Taka pobosh- noft je enaka fpazhenimu ali ponarejenimu de¬ narju: ima lepo podobo, pa nima notranje vrednofti ; nevedni fo ga vefeli ali sadovoljni, pa v’ refnizi nizh nimajo. Ravno laki fo vfi iashnjivi poboshni; menijo , de Bogu in Marii dopadejo , pa fo jima soperni. Upanje, tode le pravo, imej v’ profhnje Marije. Ona, velika boshja prijatliza, je ve¬ lik perpomozhik k’ svelizhanju. Upati v’ nje¬ ne mogozhne profhnje je prav; pa le upati v’ njeno pomozh, in terdovratno shiveti v’ grehih , te ne bo pekla obvarovalo. Zhe po unanjim zhaftifh Marijo , sraven pa ljubifh greh; Jesufa in Marijo sanizhujefh. Zhe le s uftno hvalo menifh v ; nebefa priti; tvoje upanje ni dobro, je Bogu in Marii sopemo, 'n tebi fhkodljivo, ker je predersno. S. Av- gufhlin pravi: „Terdovratni grefhniki is hu¬ dobije povifhujejo boshjo miloft, de bi fe ne fpreobernili.“ Ravno tako povifhujejo nekte- n ufmiljeno pomozh Marije, de bi bres ftrahu sanizhevali Boga. Zhe fi ti tak, ti moram re- ? ki, kar je prerok Ahija Jeroboamovi sheni re kel: ,,Sakaj fe sa drugo fkasujefh ? shaloften osnanovaviz ti moram biti.“ III. kralj. 14» 6 . Shena Jeroboamova je preoblezhena fhla k’ preroku, de bi je ne posnal; pa ni mogla ne- s «ana okati. Ravno tako fo Iashnjivi pobosh- — 47 2 — ni, tako rekozh, preoblezheni; pa njih sgor- nje oblazhilo hinavfke poboshnofti jim ne bo pomagalo. Kdor upa v’ pomozh Marije , de bi v’ grehih mirno shivel, pravi: „0 Marija! ti veliko samorefh ; toraj obvaruj me v’ po¬ gubljenje , defiravno fe nozhem fpokoriti.“ Zha- Iti Marijo , upaj v’ njeno pomozh , perporozhuj fe ji, de ti fprofi gnado pokore , in hiti fe refnizhno Jpokoriti. Tako bofh, zhe fi ravno grefhnik, od Marije, ufmiljene matere, po¬ mozh dofegel. M. o l i t e v. O Marija, kako fi nedolshna, lepa in fveta she per Tvojim rojftvu bila! She takrat fi Bogu dopadla, ker te je poprej isvolil, in pred rojftvam pofvetil. Ti, o prezhifta devi- za in isvoljena mati hoshja ! fi bila vefelje bo¬ jih fvetih Ttarfhev in vfiga fveta, ker fi f’ Tvo¬ jim rojftvam napovedala prihod miloftljivig® odrefhenika. Ti fi v’ gnadi rojena bila, jcb pa v’ grehu; ti fi fvelo shivela, jeft pa grefb- no ; ti fi ne le ftanovitna oftala v’ gnadi, te- muzh tudi prejeto gnado s’ dobrimi deli nC ' isrezheno povifhevala, jeft fim gnado prejel per f. kerftu, pa jo hudobno sapravil. Kakofh- na bo s’ menoj ? O mogozhna in ufmiljena ma¬ ti! prbfi sa-nie per Bogu; shelim drugazb' shiveti, fe hozhem fpokoriti, tvojimu Sinu iJJ tebi svefto flusbiti ; toraj pomagaj mi , fp r _ mi gnado Tvoje grehe fposnati, fovrashili m opuftiti. Sveta Marija, mati boshja! profi sa¬ me nevredniga grefhnika, de miloft najdem per Bogu, de savershen ne bom, temuzh pri¬ dem v’ njegovo kraljeftvo. Amen. IX. dan kimovza. Hadrijan in tovarfhi marierniki. (Sveti Hadrijan je bil foldafhki oblaftnik v’ Nikomedii. Bil je nevernik, pa fe je naglo [preobernil , in je sa vero Jesufovo umeri. Neverni zefar Makfirnijan je verne hudo pre¬ ganja! , slafti pa v’ Nikomedii. Med drusimi )e bilo tri in dvajfet vernih po njegovim po- yelji neufmiljeno martranih, potlej v’ temno jezho vershenih. Neverni zefar je bil na te grosno ferdit, ker jih ni mogel ne s’ lepo ne [’ hudo k’ fvoji hudobni volji nagniti. Svo- )'m flusbabnikam je rekel : „Sapifhite njih 'niena, de bodo drugikrat huje od vfih dru- s 'h martrani.“ Ti ferzhni Jesufovi prizhevav- fo bili vfih prejetih ran in bolezhin veleli , Jesufa glafno hvalili, in eden drusimu f R i'zhnofi: dajali sa njegovo fvelo vero umreti. Neverni Hadrijan fe ni malo nad njih ferzh- »ofljo J n flanovitnoftjo zbudil, in je k’ njim le B ter rekel: „Ljubi moji, povejte mi, ka- 10 samorete v’ hudih bolezhinah dobrovoljni biti. Kaj upate po fmerti od fvojiga Boga do briga prejeti? Bolezhin, ktere vi terpite, bi ne hotel terpeti, ako bi vef fvet dobil ; ka- kofhniga plazhila vi zhakale , de bo vrednifhi od viiga fveta ? Krikjani fo mu odgovorili: ,,Tudi mi bi ne hotli sa vel' fvet toliko bole¬ zhin prekati, pa radi jih terpirno sa nebefhko kraljekvo. Vef fvet, njega dobrote, zhalt in vfe drugo ni nizh memo nebefhkiga kraljeltva. Silne bolezhine terpirno sdaj, pa tih bo hitro konez; nebefhke dobrote pa ne bodo nikoli minile.“ Veliko taziga fo mu pravili, in tudi ob kratkim ga uzhili v’ poglavitnih refni*»h katolfhke vere. Hadrijan , od gnade boshje ras- fvetljen , je v’ njih befede veroval, fe je k’ bo¬ jim foldatam obernil, in jim rekel: ,,Tudi jek fim kriftjan, in hozhem per tih fvetnikin okati .“ Soldatje fo mu rekli : „Pojdi s’ nami pred zefarja.“ Kader fo per zefarji bili, mu djali : „Nafh poglavar, tvoj flushabnik Hadrijan, fe mefha; hotel je per unih hudob¬ nih v’ jezhi okati, in pravi, de je krikjam’ Zefar, vef jesen savoljo te novize , je f. Hadri¬ janu ferdito rekel: Bersh fi premifli, in P_°' pravi fvojo naglok.“ S. Hadrijan je zefarj 11 odgovoril : „Si ne bom premifhljeval, p r0 ^ le bom vfigamogozhniga Boga, de naj mi °^' puki, ker tim ga is nevednoki shalil.“ Ne vel ' ni zefar Makfimijan je fvojim flushabnikam bu¬ dilo rekel: „Vklenite ga, in versite ga v J e zho med une hudodelnike, in bo s’ njimi s* flusheno plazhilo prejel.“ S. Hadrijana flushabnik, kader je vidil ga v’ jezho med krikjane gnati, je tekel, in lo njegovi sheni povedal. Shena ga je vpra- fhala : „Sakaj je moj mosh v’ jezho vershen ? Kaj je hudiga ftoril ?“ Slushabnik ji je odgo¬ voril : „Nekaj zbala fe je P tihimi hudobnimi pogovarjal, jim verjel, in kriftjan pokal ; sato je v’ jezhi.“ Shena, kader je to saflifhala, je (lino velela bila, ker je tudi ona v’ praviga Bo¬ ga verovala. Tekla je k’ fvojimu fpreobernje- nimu moshu , fe s’ njim vefelila , njegovo sbe- lesje kufhevala, in mu djala : „Sdaj te prav ljubim , ko li hudizhevo flushbo sapuftil, in v’ praviga Boga verujefh: njemu bodi vezhna hvala, ker te je rasfvetlil, in k fposnanju ref- nize perpeljal. Polerpeshljiv in kanoviten bodi do fmerti, de pridefh v’ boshje kraljekvo. - ' 1 Tu¬ di vernim jetnikam je rekla : .,Profite Boga de na j mojimu moshu ftanovitnoft da, in uzhite S a v’ kerfhanfkih refnizah.“ Ofem dni potlej jo zefar ukasal vfe te verne jetnike pred fe perpeljati. Spet fo praviga Boga prizhali, in "eumne bogove sanizhevali. Zefar jih je uka- neufmiljeno rasmefariti, f. Hadrijana pa hu- je ko vfe; koki in oferzhje fe jim je vidilo, P a kanovitni fo okali. Na sadnje je neverni *efar sapovedal jim vfe koki polomiti, in v’ *'h bolezhinah fo sa vero Jesufovo umerli. Njih Iveta fmert je bila v’ letu 3io. — 476 — Nauk. Od velizih in vezhnih nebefhkih dobrot. S. Hadrijan, njegovi ferzhni tovnrfhi, dru¬ gi fveti marterniki in fvetniki fo vfe posemelj- fke dobrote sanizhevali, in febe fveto fovra- shili , de bi samogli v’ nebefhko kraljeftvo priti. Sanizhevali fo f’ pomozhjo gnade boshje vidne in pozhutne dobrote, ker fo hrepeneli nevidne, fvete, velike in vezhne nebefhke dobrote sa- dobili. Shiva vera in terdno upanje v’ lepe nebefa priti, in Boga vekomaj vshivati prevsa- me zhloveka, ga napolni s’ mozhno Itanovit- noftjo , in rad da fvoje shivljenje sa vezhnu sbivljenje ; zelo v’ dobizhik li fhteje veliko ter- peti sa vezhne nebefhke dobrote. S. Pavel pO' pifuje terpljenje fvetnikov f’ timi befednnim ..Bili fo raspeli, saframovanje in tepenje f° ter peli , sraven tudi slielesje in jezhe ; bdi f° kamnjani , preshagani , fknfhenri , s 1 mezhem mor jeni j potikali fo fe po pufhavah , po g°' rak , berlogih in jamah p o ds e m e Ijfk ih. ‘ ‘ Heb' ■ 11 , 35 — 38. Sakaj fo bili flabi ljudje 1“' {0 rnozhni in ftanovitni ? Sato , ker jim je Bog dal fposnati veliko in vezhno plazhilo , kter° jih je zbakalo v’ nebelih. Nebefhke dobrote fo neisrezheno velike "J nesapopadljive. Mi nevedni ljudje v’ lej nisj* 1 dolini, sadershani od fvojiga flabiga telefa, 111 omamljeni od vidnih ftvari, malo vemo od er befhkiga kraljeftva. Rasodeta vera naf fiz el ’ 11 zhi malo perp ventt fvetn ne Si ljeni od o lo j 55, Pave drusi ne b diloi ni v, wko\ deri Hiavi fe d ' e n d no ti f> pe f>fifhl 4rj gori ni 11 fdje, »ja. !j dei Imfti le U ot. , dru- emelj- fovra- i priti, vidne vidne, te sa- ’ lepe irevsa- movit- ezlino o ter- el po- dami: ye f° uli Jo ezhe"' io go- Hebr- tabo e Bog ktero ild ne- zer u ' — 4 77 “ ahi od lepote nebefhkiga Jerusalema! vender malo sapopademo , kar jim je Bog dobriga perpravil, kteri mu svello flushijo. S. Bona¬ ventura pravi : „Ako bi nam ravno angeli in fvetniki govorili od nebefhkiga kraljeftva, bi ne samogli od njega vredno govorili. Rasfvet- Ijeni David je djal : „Isvoljeni bodo nafiteni od obilnojti boshjiga prebivalifha , in Bog jih bo J ’ potopam Jvojiga vefelja napajal.'' Pf. 35, g. On ni vedil vifokejfhi govoriti. S. Pavel je bil samaknjen v’ nebefa, pa ni mogel drusiga povedati, ko to : , fi Sim Jlifhal fkriv- nebefede, klerik ni perpufkeno (ni mogozhe) dilovekn govorili .“ II. Kor. 12 , 4- Ref, „oko n ‘ vidilo, uho ni flifhalo , tudi v’’ Jerze zhlo- wkovo ni prifhlo, kar je Bog perpravil njim, bleri ga ljubijo. I. Kor. 2 , g. Ako bi v’ pu- ‘bavi srejen zhlovek v’ kraljevo bifho fhel, bi le nikdar njene lepote nagledati ne mogel; 'ender bi ne vedil vredno govorili od nje. Rav- 110 taki fo nar bolj rasfvetljeni uzheniki, kader P persadevajo govoriti od lepote in dobrote ne- befhUiga kraljeftva. V’ nebelih ne bo nizh hudiga, bo vfiga dobriga obilnoft, vfe to bode vezhno. Tam ?“ r > ni fkufhnjav, ni greha, ni fovrashnikov, 111 ftrahu ali druge hude rezhi, ampak je ve- ,) e > zhaft, hvala, in to bres vliga premenje- "l 4, Zhe dufha, dokler je v’ tej revni dolini j a dershana, le majhno kapljizo nebefhke flad- ,°bi okuli, je neisrezheno vefela ; kako bo fhe c takrat, kader bo pred boshje oblizhje pri- 478 fhla, ga ljubila in hvalila! Dufha, fhe sader- shana na fvetu, in od butare toliko nadlog ob- teshana, fe veleli v’ Gofpodu, kterimu svefto flushi, zhe ga ravno ne vidi; kako ji bo do¬ bro, kader bo fhla v’ njegovo nesapopadljivo zhaft, in bo v’ vezhni ljubesni s’ njim sdrushe- Vezhnoft ima neisrezheno mozh: saver- na shenim dufham je filno ftrafhna , ker bodo v’ peklenfkim bresnu bres upanja terpele veko¬ maj ; svelizhanim dufham pa je filno fladka, ker bodo nebefhke dobrote vshivale vekomaj. Sato je David tako govoril : „Moja dufha ske¬ li in omedljuje po Go fpodovi hifhi. Bla¬ gor jim, kteri o’ tvoji hifhi, o Gofpod'- prebivajo j hvalili te bodo vekomaj. “ Pf. 83' 3 , 5 . Premifli neisrezheno vefelje svelizhane du- fhe. Bogabojezha dufha je v’ upanji in v’ hu na fvetu bila, in pred fodbo fhla je kila od fodnika Jesufa prijasno fprejeta v’ *nam- nje vezhniga svelizhanja. She takrat je od ve- liziga vefelja pofkakovala ; pa veliko bolj fb® > kader je bila v’ nebefa vseta. Kaj je minil' 1 ali rekla, kader je v’ hostijo zhaft prifhla? ® Bogain sdrushena, v’ njegovi prijasnofti ut« 1 '- jena, je vefelo savpila: „Tukaj bom v’ velel' drushbi Marije, angelov, prerokov, apofteli' nov, marternikov prizhevavzov, deviz in vfih fvelnikov Boga vshivala in hvalila vekomaj!“ 3' e ' felfhi kakor Peter na gori Taboru porezhe: kaj mi je dobro bili!" S. Pavel, ko je fpreniifl' velike in vezhne dobrote nebefhke, je *dil>' — 479 — nil: } ,Hdo me bo ref kil is ielefa Jmerti? Ske¬ lim rasvesan , in J' Krijiufam biti Filip. 1 , 2 . 3 . Delaj neprenehama, de nebefhko kralje- ftvo saflushifb. Kar vefh in flifhifh od lepote Gofpodoviga prebivalifha , obuduj v’ febi she- lje po nebefhkim kraljeftvu ; pa veliko in vezh- ao plazhilo morafh s’ sveftobo in f’ terpljenjem saflushiti. Bog je obljubil in bo dal Tvoje kra- Ijeftvo , tode le pravizhnim , ne hudobnim. Skvaril naf je sa nebefa, pa tudi sapovedal, de po njegovih sapovedih shivimo. Sam Kriftuf pravi: ..siko hozhefh v' shivljenje iti , [polnaj sapovedih' David pravi: ..Prekleti Jo , Meri od zapoved odjtopijo .*• Pf. 118, 21. Jesuf bo hu¬ dobnim ferdito rekel: „ Poberite Je od mene , d prekleti! u’ vezhni ogenj.“ Mat. 25 , 4 i. Gobro premifli te ftrafhne, pa refnizhne be- kde, de Tkerbno shivifh po sapovedih. Lene- k'i. mehkushneshi , nezhiltniki , pijanzi , kri- 'izhniki in drugi taki ne pridejo v' nebefhko taaljeftvo. iNebefa ne morejo biti prebivalifhe hudobnih, ampak prebivalifhe pravizhnih. Zhe tedaj vezimo svelizhanje vofhifh, varuj fe hudiga, delaj dobro, in bofh vezhno prebiva¬ le v’ nebelih imel. Pf. 36 , 27. Molitev. ^ O moj ljubesnjivi ftvarnik, ki fi me v’ v °l® frezhno kraljeltvo miloftljivo namenil! od- P ll hi mi mojo grefhno nehvaleshnoft in leno- 48o bo, is ktere fim tebe in tvoj dar sanizheval, Sveta vera me fiz er uzhi in perganja, de naj ti slo persadevam v’ tvoje vezhno ltraljeftvo priti; pa jeft, neumnesh, lim raji poflufhal hudizha in Tvoje hudo poshelenje. Obljubifh mi sa plazhilo moje sveftobe do tebe lepe ne- befa; vender Tim Te dal od hudizha najeli sa plazhilo vezhniga pogubljenja. Mojimu krat- kimu terpljenju fi obljubil vezhne dobrote; jeft pa fim Te savoljo greThniga veTelja name¬ nil v’ vezhno terpljenje. O ljubi GoTpotf osdravi moj um, in daj mozh moji volji f Tvojo gnado , de Tposnam in delam, kar nn lepe nebeTa saTlushi. Ni drugazhi, ali v' ne¬ belih ali v' peklu bom vekomaj; kar fi bom sdaj saTlushil, bom vshival ali terpel vekomaj. Hozhem in obljubim po voski poti tvojih be¬ tih sapoved hoditi, pokoril in premagoval bom Tvoje Tlabe pozhutke, de per tebi miloft naj¬ dem. O Tveti Hadrijan in tovarThi marterm- ki ! ko fte is sbelj do nebeThkiga kraljeiha Tmertne bolezhine ftanovitno preterpeli, in b'°- je shivljenje dali, tudi meni po Jesufu Kriftu- Tu Tprofite ognjene shelje do nebeThkih dobrot) de podpirajo mojo Tlaboft, in me perganj 8 ) 0 po volji boshji shiveti , de pridem k’ vam hva¬ lit Boga vekomaj. Amen. —*■ 48i X. dan kimovza. fiveti Nikolaj ali Niklavsh Tolenlinjan . O t^veti Nikolaj ali Niklavsh, imenovan Tolen¬ linjan od meda Tolenlina, kjer je dolgo bil, in tudi umeri, je bil rojen v’ tergu f. Angela liliso mella Forma v’ letu 1239. Njegovi ftar- fhi nifo bili premoshni, pa fofebno bogaboje¬ či. She vezh let nifo imeli šaro da; bili fo tega shalodni, in gorezhe fo fe perporozhevali f. Nikolaju fhkofu, de bi jim od Boga sarod fprofil. S. Nikolaj jim je od Boga [profil de¬ le, ki fo ga bili filno veleli, in po njem Ni¬ kolaja imenovali. Njegovi darfhi fo is hvalesh- nofti do Boga fofebno fkerbeli ga bogabojezhe srediti, de bi vef zhaf fvojiga slavljenja in 'felej hvalil Boga. Otrok Nikolaj je bil vefe- [i e fvojih ftarfhev in vfih, ker je bil pokoren 1,1 v’ vfirn dober. Defiravno fhe otrok, je bil oioder, in odlozhen od vfih hudobnih. Te Mufhati, pridno u/.hiti fe, moliti, v’ zerkev hodili je bilo njegovo vefelje. Ufmiljen je bil ubogim, uzhil je druge otroke, in rad fe po¬ budi. She otrok fe je tri dni v’ tednu podil , 'u po Tvoji mozhi neprenehama dobro delal. Njegovo fofebno fvelo shivljenje je vikfhim dopadlo ; poftavili fo ga med korarje, de s dobrim sgledam vfim pomagal. To mu 111 bilo vfhezh, ker je bil fklenil fvet sap 11 di¬ hi. 3 i 482 ti, in v klofhter iti. Dolgo je premifhljeval, in Boga profil, de naj ga rasfvetii , kaj hi flo¬ ri!. Eniga dne je pofiufhal pridigo od nevar- nofti fveta in vrednofti dufhe. Pridiga mu je Lila vfbezh, pridigar pa je bil minih bratov- fhine, imenovane Pu/Ztavnikov f. siognfhti- na. Mladenizh Nikolaj je v’ klofhter fhel, ponishno profil , de naj fme ondi oftati . in ie po dovoljenji njegovih ftnrfhev uflifhan bil, ker fo minihi nad njim vfe snamnja bogaboje- zhe dufhe vidili. V’ klofhtru bogabojezhih minihov ali p"- fhavnikov bratovfhine f. Avgufhlina je f. Ni¬ kola) fofebno fveto shiv.el. ker je bila njego¬ va dufha polna ponishnofti. Is ponishnofti le je fhtel nevredniga grefhnika. je vfo hvalo fovrashil , je vfim miniham ko fvojim oblaflm- kam firegel . in nar nevrednifhi klofhterfke dela opravljal. Ker je slo ponishen bil, i e bil tudi krotak. pokoren. poterpeshljiv. Zbi- ftoft ohraniti je bila njegova fofebna f kerb- Is tiga fvetiga konza je bil framoshljivih ozhi, je vedno molil: in fe ojftro pokoril. Njeg 0 ; vo pokorjenje ni bilo njegovi telefni mozh' permerjeno; salo je is pokorfhine do oblah' nikov fvojimu flabimu lelefu nekoliko perj e ' njal. Deiiravno je mezheje shivel. fe )0 ven- der vfak dan pofl.il , f h Liri il ni v’ tednu ni fl (0 ' raj nizh jedel, na tleh je malo pozhival ■ 111 drugazhi fvoje telo pokoril. Dobri minih'- njegov i lovarfhi, mu nifo nadleshni bili : P’ oblaftnik drusiga bogatiga klofhlra, is n) e £°' 483 viga rodu, je k’ njemu prifhel , in mu ojftro shivljenje odfvetoval rekozh: »Moj ljubi pri- jatel! merlizhu fi she podoben ; mlad fi fhe, pa she umirafh. Sakaj fi bofh shivljenje kraj- fhal ? Zhe hozhefh, prefeli fe v’ moj klofhter, kjer bofh shivel po mozhi flabe zhlovekove natore.“ Tako mu je sapeljivi prijatel govo¬ ril; pa f. Nikolaj je kmalo vidil sadergo, in ni holel odftopiti od voske poti, po kteri je sa Jesufam hodil. Njegovi oblaflniki fo ga poflali v' mefto Tolentin , kjer je do fmerti bil. Ondi je shi¬ vel ravno tako ojftro ko poprej; ni jedel me¬ ti ali drusih dobrih jedi, in pil vina. in v’ ne¬ varni bolesni je komaj od liga veiiziga pokor- jenja odftopil, ker mu je bilo sapovedano. Svojimu blishnjimu je slo pomagal s dobrim betam, s’ lepim sgledam in s’ molitvijo; ne- prenehaina je uzhil, fpovedoval , molil in pre- mifhlje'al. V’ premifhljevanji nebefhkiga kra- Ijeftva ia terpljenja Jesufoviga je ftanoviten bil; salo je v’ ljubesni gorel, in ga ni fkoraj drusiga bilo ko fveti ogenj zbifte ljubesni do Boga. O n je k’ Jesufu pogofto sdihoval re- bov.h: „0 preljubi Jesuf, ki fi is ljubesni do n 'ene vfo fvojo prefveto kri na krishi prelil ! s *° mi je shal, ker ti ne morem drusiga ko m «lo fols poverniti.“ Kakor je fveto shivel , 'ako j e tudi fveto umeri. V’ sadnji bolesni je profil , de fo mu dali sakramente katolfhke r.erkve : je prejel f. refhnje telo in poflednje > potlej je rekel: ,,Svojiga svelizharja fim 484 prejel, fmerli fe ne bojim, l fe framujem ozhitno dobro shiveti. She ^ulobnifbi tim: grehu fe fmejam, grefhiti po- llla gam, grefhnikam dajem potuho, fvoje bra- ' l! pohujfhujem. O Gofpod! daj mi ljubesen tebe in do blishnjiga , odpuRi mi grefhno 'icisloto , in pomagaj mi popraviti , kar Jim — 494 — f Tvojim Plahim shivljenjem hudiga ftoril. 0 f. Severijan! ti Ti bil vef ferzhen vojThak Je- sufa KriftuTa, ker fi ga v’ fredi ferditih never¬ nikov osnanoval 5 fi ga f’ fvelim shivljenjem molil, in fi sa njegovo zhaft umeri. Tudi jeli shelim po tvojim sgledu delali, pa fim flab in maloTerzhen : fprofi mi torej gorezho Terzh- noft sa zhaft hoshjo in sa svelizhanje hlishnji- ga, de Tvojo duTho svelizham. Amen. XII. dan kimovza. t S. Gvidon meshnar. ,Sveli Gvidon je bil rojen v’ Brahantu , Tin ubosiga, pa bogahojezhiga kmeta. Ozhe in ma¬ ti fta bila oba pravizhna. in v’ Tvojim ubo- fhtvu sadovoljna. Lepo in ftanovitno fta g a uzhila Boga Tposnati. in mu Tlushiti. Kakor ftari Tobija Tvojimu finu, tako fta mu veliko¬ krat djala: ..Ljubi fin! ubogi Trno. pa Bogati bomo, zhe Te Boga bojimo. in greha varuje- mo.“ Njegovi ftarThi To ga Tkerbno uzhilij pa To tudi Belo shiveli, bili ftanovitni v’ terd- nim delu, v pokorjenji, v’ poterpeshljivofti i v’ boshji hvali. Otrok Gvidon je T’ pomozk - jo gnade boshje veT nedolshen, pokoren 111 bogabojezh bil : dobriga duha Tvojih Tvetih H |ir Thev Te je navsel, in je po njih sgledu Tkerk- — 4g5 — no shivel. Kader je bil odrafte), je fposnal frezho in dobroto fvojiga niskiga ftanu: je bil ne le poterpeshljiv, teniuzh tudi vefel fvojiga nbofhtva ; je vedno hvalil Boga. kleji ga je ubogimu Jesufu podobniga boril. Ohlallnike in mogozhne je fpofbtoval , in ni bi! nikoli nevofhijiv njih vifokofli ; kader je vidi 1 ljudi v’ fvet prevezh zamaknjene, je obshaloval njih flepotO ; uboge je uzhil pokorno in polerpesh- Ijivo shiveli , in fi persadevali neflrobljivo bo- galtvo nebefhkiga kraljeftva saflushiti , ktero >16 Ijo nikdar prefhlo. Bil je ubog, pa pri¬ den delaviz, lenobo je ferzhno fovrashil; ni¬ komur ni bil nadleshen , de hi bil dobil, kar drugi f trudam saflushijo, kakor veliko lenih berazhev dela 5 pridno je delal , ne is lakom- »ofli, teniuzh de bi fe pofhteno shivil , in fvoje telo pokoril. Kar mu je shivesha olla- )»lo, je ubogim delil , in je v’ pokorjenji shi- 'el, de bi ubogim obilnifhi pomagal. Sra- Vfi » terpljenja . ki je neodlozhno od ubofh- b r a, fi je tudi radovoljno pokorjenje nakla¬ dal, je malo fpal , dolgo molil, bolnike obi¬ skoval , nevedne uzhil , in dolli drusiga do- bfiga pridno delal. Svetih naukov je bil smi- ra j laztien, rad jih je poflufha) , fkerbno pre- •»ifhljeval . in svetlo po njih shivel. Ne le, dar je od duhovnih paflirjev v zerkvi boshji- 8* fliihal, lemuzh tudi, kar fo mu drugi do- L < ^ O "riga povedali, je svetlo v’ ferzu ohranil, in s’ 'Celjem delal. vai — 496 — Neki dan je Gvidon fhel v’ vaf Lek bliso veliziga meda Brukfele. Po fvoji navadi je nar poprej fhel v’ zerkev molit; dolgo je molil in premifhljeval. Fajmafhter ga je vidil; ne- snan mu je bil, pa njegovo fofebno fpofhto- vanje v’ zerkvi in njegova velika gorezhoft mu je slo dopadla. Kader je fhel is zerkve, ga je k’ febi poklizal, ga vezh rezhi oprafheval, in is njegovih odgovorov fposnal, de je fofeb¬ no bogabojezh in moder. Vprafhal ga je, zhe hozhe biti meshnar per njem. S. Gvidon je bil te perloshnofli vefel, in je oftal meshnar per tifti farni zerkvi Marije devize. To flush- bo je vezh let svefto opravljal , ne ko najem¬ nik le savoljo obljubljeniga plazbila , ampak ko sveft flushabnik bosbje veshe. Is fpofhlo- vanja do Boga je ne le oltarje , mafhne obla- zhila, in kar fhe k boshji flushbi gre, ampak tudi vfe kota zerkve, in kar kolj je v’ zerkvi bilo, lepo zhedno ohranil. Gvidon ni bil p°; doben marfikterim lenim meshnarjem , klen imajo zerkev nefnashno ko revno berafhko hi- fho; is fpofhtovanja do Boga je slo fkerbel sa njeno lepoto. Per fveti mafhi je s’ vfo fp°' dobtioftjo ftregel, in per vfih zerkvenih opil¬ kih v’ Boga samaknjen bil ; kader koli je fj ,c memo fv. refhnjiga telefa ali memo al farja, kjer je bilo fpravljeno, je pokleknil, in fe 11111 perpognil. Bil je fvoje llushbe neisrezhen 0 vefel, ker mu je bilo perloshno vfak dan ]'' 1 fveti mafhi biti; velikokrat je bil do nozb'> vzhafi zelo vfo nozb v’ molitvi ali prernifbk' m« nif je gal g« in vel g« nel fla „81 pa liki bof blif vid llo, in sap fluj fe nil sveJ na ladi k ( pre je ‘ha boj 1 — 497 “ vanji. Fajmafhter, drugi duhovni in vfi far¬ mam fo ga bili vefeli, in kader ni flifhal, mu nifo drugazhi rekli. ko fveti meshnar. Kdor je koli v’ zerkev prifhel, in vidil njegovo bo- gabojezhe vedenje; je bil od njegoviga dobri- ga sgleda nagnjen boshjo vesho bolj fpofhtovati, in raji molili. S. meshnar Gvidon je po volji boshji shi- vel, in zhedalje poboshnifhi prihajal ; vender ga je neka sapeljiva fkufhnjava sapeljala, in nekoliko zhafa molila. Bogat kupez is me¬ ti je k’ njemu prifhel, in mu tako govoril: •.Slifhim praviti, de fi do ubosih slo ufmiljen , pa tvoja majhna flushba ti ne dopuki jim ve¬ liko pomagati ; kopi s’ menoj v’ drufhino , hofh doki perluipzhcval , in fvojimu revnirnu Idishnjimu obilnifhi pomagal.“ S. Gvidon ni 'idil hudizheve nnkave , in ni pomiflil, de ikig nozhe od njega , kar je zhes njegov kan ■n zhes premoshnok, ktero mu je dal. Od te **peljive fkufhnjave oflepljen, je fvojo mirno Hushbo ])opukil , in kupzhevati sazhel. Vfi fo k nad njim zhudili in pohujfhali, pa je me- n, i> de prav dela. Bogati kupez je njegovi Sy e(lol)i veliko blaga saupal, je s’ njim fhel na morje, in fe v’ daljno deshelo namenil; pa ' a dija fe je, ne delezh od brega, potopila, in f ' Gvidon je komaj shivljenje ohranil. Ta ne- l )r evidena nefrezha ga je premodrila; fposnal ) e hoshje obifkanje , in fvojo kopnjo milo ob¬ žaloval. Nasaj je hitel v’ poprejfhino zerkev, Uo g« in fajmafhtra profd, de naj mu odpu- III. 32 — 498 — fti, in je veliko let v’ ojftri pokori bil. V' vlih dobrih delih je ftanoviten oftal, in fvelo umeri okoli leta 10x2. Nauk. fki v k liti ni Ko Saka/ in kako Jtanovitno moliti. Vfe shivljenje f. Gvidona je bilo ftanovit- na molitev. Rad je molil , vezhne refnize premifbljeval, Boga hvalil, njemu v’ zhaft shi- vel, in vfe delal is ljubesni do njega. Sta¬ novitna molitev je flehernimu zhloveku sapo- vedana. Rriftuf pravi: ,.Smiraj je treba mo¬ liti, in nikoli ne jenjaii Luk. 18, x. S. Pavel sapove ravno to : ..Bodite u’ molitvi Jtanovitni.“ Rimi. 12, 12. Ozhaki ravno ta¬ ko sapovedujejo ftanovitno molitev. S. Avgu- fhtin pravi: ..Moli Jtanovitno , in Bog ne bo tvoje molitve sanizheval .*• Sakaj morefh llanovitno molili ? Stano¬ vitno morefh moliti , ker fi dolshan vfiganio- gozhnimu in vfmiljenimu Bogu vedno hvol 0 dajati, ker fi smiraj njegove pomozhi potre - ben, ker vedno prejemafh dobrote, ker l> poln flabofti , in obdan od nevarnih fkufhnja''- Premifli te befede. in lahko fposnafh dolsh- noft smiraj moliti. Zblovek je boshja ft' ar ’ Boga mora vedno hvaliti, in hvaliti sa vfe zh es " natorne in natorne darove ; je smiraj p ol, ’ e ' ben boshje pomozhi, ker bi fe bres nje p°' gubil \ nevarnofti, dufhne in telefne, g°' vec k e dai Ka me Bo vlji bif mb ■j* gol li tud losi li mo bi in ko, in fho zhc pi'a 8 «. V’ elo vit- me shi- Sta- s ipo- 710 - S. 'ilvi ta- gu- nt »no- mo- valo ilre- ■ fi ilsh- var f hes- itre- po- ilne fkufhnjave , vidni in nevidni fovrashniki in vfe drugo preprizha od dolshnofti smiraj mo¬ liti. S. Pavel tako govori : „ Bodite Jtanovit- ni v’ molitvi; zhujle o’ njej j’ sahvaljenjem Kol. 4. 2 . Kako ftanovitno moliti? Jesuf Kriftuf, nje¬ govi apoltelni in zerkveni uzheniki ne sapo- vedujejo, de bi smiraj klezhali v’ molitvi, ro¬ ke smiraj v’ nebo povsdignjene imeli, nozh in dan neprenehoma molili; to je nemogozhe. Kako samorefh ftanovitno moliti ? Stanovitno molifh, zhe imafh refnizhno ftanovitno voljo Bogu v’ vfim dopafti, in zhe ga f’ fvetim shi- djenjem vedno hvalifh. Zhe vedno ne fker- bifh Bogu dopafti, fo tvoje molitve lashnjive; moli rad pa sato, de fprofifh gnado po vo¬ lji hoshji ftanovitno shiveti. Moli rad in po- gofto, kakor Kriftuf in zerkev uzhita ; pa mo¬ li is ferza, ponishno in saupno. Velikokrat tudi per delu, na potu, in kader ti je per- loshno, povsdiguj fvoje mifli k’ Bogu. ga mo¬ li ali sahvali, sdihuj k’ njemu, profi ga po- mozhi ; ali shaluj nad fvojimi grehi, in oblju¬ bi mu ftanovitno sveftobo; ali klizhi v’ Jesufa m Marijo! ali mifli kaj drusiga dobriga. Krat- j*°> pa pogoltno sdihovanje k’ Bogu je dobro ln potrebno, ker omezhi ferze, opominja du- 1^1'°, de naj ne posabi Boga, obrani gore- *k°ft, ; n pomaga navadne molitve svefto o- pfavljati. Imej ftanovitno voljo v’ vfim dopafti Bo- Varuj fe greha, nezhemernih opravkov 32 * 5oo flabiga govorjenja, in bar Bogu ne dopade; shivi le njemu v’ zhaft, delaj vfe is ljubesni do njega: tako ga bofh smiraj molil. Svoje pofhtene opravila delaj poterpesbljivo in is dobriga konza. Daruj Bogu fvoje terpljenje, ubofhtvo, nadloge, preganjanje in vfe. Pre¬ maguj nadleshne fkufhnjane, de Bogu dopa- defh; rezi : ,,Tega nozhem, ali to hozhem flori ti savoljo ljubesnjiviga Jesufa; hozhem premagati to fkufhnjavo , de Bogu dopadem, in miloft sadobim.“ Tak bodi v’ vfim, in fla- novitno molifh, dajefh vedno hvalo Bogu, in bofh po fmerti veliko dobriga saflushenja nafbel. Ne posabi tih naukov, delaj smiraj po njih, in bofh frezhen. Zbe Boga tlanovit no molifh, ga bofh hvalil vekomaj. Molitev. O moj Bog! ti fi moj hvarnik, ohranile, gofpod, ozhe in vfe; vender te malo in ne- vredno molim. Tvoje neisrezhene dobrote me opominjajo, de naj te hvalim; moje vek ke potrebe in fladnofti me perganjajo, de na) te profim : vender fo redke in mlazhne mo) e molitve. Dolshan fini te vedno hvaliti s’ i» l ' flijo, s’ befedo, s’ shivljenjem in vfim ; p a namefti figa te skalim in sanizhujem. O Go¬ fpod ! odpufli mi po fvoji veliki milofti rnoj 0 mersloto in nehvaleshnod v’ tebe ; daj mi g n _ a ' do le prav fposnati, in ti dopadljivo shivetM de te moje molitve in moje dela hvalijo- 5oi 1. Gviclon! ti fi bil pravi flushabnik boshji, ti fi Boga refnizhno molil in hvalil, ga molifh , in ga bofh molil vekomaj : fprbfi tudi meni enako miloft po Jesufu Kriflufu , de pofibmal ftanovitno molim in hvalim Boga, de v’ nebe¬ la pridem ga molit in hvalit vekomaj. Amen. XIII. dan kimovza. t Svela Noibnrga deviza , dekla. .Sveta Nolburga je bila rojena od bogaboje¬ čih ftarfhev na Tirolfkim. Bog ji je dal obil- noll gnade, gorezhofl, pokorfhino, framoshlji- volt in vfe dobro ; v’ flarofli in modrofli je ra- ftla, zhedalje poboshnifhi shivela, in vfim dekli¬ čem bila lep sgled bogabojezholli in zbiftofli. Ondi bliso je bil grad kteriga gofpod in go- Ipa fta bila bogabojezha in ubogim ufmilje- na - Ofemnajft let ftara je fhla v’ tifti grad Hushit, ker je redila, de bo lahko flushila ^°gu in njima. Obema je bila slo vfhezh, j (ei ' je bila molzhezha, pridna, svella, modra lri bogabojezha. Dobra gofpa je bila njene pddnofti in svetlobe vefela, ji je vfe ldjuzhe v r ol’ zerkev hoditi, moliti in kaj drusiga, kar Bog in zerkev sapovedujeta ali prepovedujeta. Le takrat ne fmejo marati , kader bi bilo kaj soper sapovedi. S. Pavel pravi, de , kdor sa domazhe ne fkerbi, je huji od nevernik<>• I. Tim. 5, 8. Ali fo tedaj flushabniki « e ' dolshni, zhe gofpodarja ne flufhajo , zhe je s ‘ kajo, in fe odgovarjajo, kader fo na dobro n»' peljevani, ali savoljo hudiga fvarjeni ? To j e soper gofpodarja in Boga. Slushabniki fo dolshni svefio delati opravila fvoje flushbe. JNifo vfi f 1 nshabnik' eniga uma, ene mozhi in perpravnofti; p a n ‘ 1 l delajo po dobri vefti , kakor jim je sapovetk' no. Zhe nifo v’ fvojih delih pridni, grefk«' in nifo popolniga plazhila vredni. Ravno •*' — 5c>7 — do dolshnott imajo flushabniki pridno delati, lio gofpodar jih pravizhno plazhali. Morejo delati po volji fvojih oblaftnikov ne po fvoji v’ v fini, kar ni soper sapovedi. Morejo delati pridno, pa tudi poterpeshljivo, morejo pridno in svefto delali, naj jih gofpodar vidi ali ne. Tako uzhi f. Pavel rekozh: ,.H/apzi (in dekle)! hodile pokorni Jvojirn go [podarjeni ; nikar ne jlushile na ozki, kakor de bi holli ljudem do- pajti, tejnuzh kakor hlapzi Krijtufovi Jiorite boshjo voljo is ferza radi , Jlushile P dobro voljo kakor Gofpodu , in ne kakor ljudem Efesh. 6,5 — j. Slushabniki morejo biti svefti. Ne fmejo gofpodarju fhkode delali , ne v’ njegovo fhko- do dovolili, njegovo fhkodo morejo po mozhi braniti. Krivizhni flushabniki fo hudobnifhi od drusih , ker imajo plazhilo in fofebno dolsh- ooft sa gofpodarjevo blago fkerbeti. Ne fme- )° jemati, kar jim ni dopufheniga, ne sa - fe , •ie sa fvojo rodovino ali fvoje pri ja tl e , tudi ubogim ne fmejo dajati , zhe nimajo perpu- [benja. Zhe hozhejo ubogi rodovini, ali pri- ) a tlam, ali berazhem pomagali, naj pomagajo ^ fvoji m blagam , ne pa f ptujim. Tudi ne bnejo kaj vseli is isgovora fvojo premajhno pla¬ nilo perboljfbati. naj fe ob zhafu najetve is- govore, kakor fe jim prav sdi , potlej naj ofta- ne )° per pravizi. Morejo fe terdo dershati fvoje Pogodbe, in je nikdar prekopih. Zhe drugi bishabniki, ali otrozi, ali drugi gofpodarju •bodo delajo ; morejo krivizhnike fvariti , in 5o8 zhe fe ne poboljThajo, jih gofpodarju rasode- ti. Ravno to je rezki od kake druge hudobije, Slushabniki morajo biti tudi sveftiga jesika: ne fmejo sdrashbe delati, rasnafhati gofpodarja ali domazhih, ltahor praviza in ljubesen sapo- vefle. Tudi morejo Tvojo flushbo do obljub- Ijeniga zhafa svefto doftali, kakor je bilo sgo- raj rezheno. Zhe pa menijo, de imajo pravi- zhen isgovor, naj duhovne poprafhajo, in po njih fvetu flore. Molitev. O koliko dobriga sarnore z lil o ve k koriti, ako Boga is vfe dufhe ljubi! S. Nolburga jo bila revna dekla ; vender je veliko ljudi v’ do¬ bro napeljala, veliko grehov odvernila, ker je sa zhafl boshjo neprenehama fkerbela. bi¬ la je s deli obloshena : pa smiraj je bila po- terpeshljiva, smiraj s’ duham v’ Boga, vedno ga molila. Bila je uboga dekla ; vender j c ubogim po Tvoji mozhi obilno pomagala, m tudi kerThanTkiga nauka jih uzhila. Sakaj p* jeft tako malo dobriga delam? Sato, ker bo¬ ga ne ljubim. Perloshnoft in zhaT imam uzhi- ti, [varili, moliti, premiThljevati, pa mi 111 mar; veliko saTlushenje bi per Bogu imel, ako bi bil v’ Tvojih poThtenih opravilih poter- peshljiv, pa tudi poterpeshljivofti ni v’ meni, ker nimam didia pokore, nimam ljubesni. ^ Ozke nebeThki! odpufli mi vTe grehe, nap°|' ni me s’ ljubesnijo , daj mi pravo poterpesldj 1 ' voli. O f. Notburga! fprofi mi od Boga gna- do vfe dolshnodi fvojiga (lanu sveflo dopolno- vali, in vfe fvoje dela pofvczhevali, de ne de¬ lom le savoljo zhafniga plazhila , ali le sa ohra- njenje fvojiga lelcfa, ampak Bogu v’ zhad in sa vezimo plazhilo. Amen. XIV. elan kimovza. Povifhanje f. hrisha. i^veta zerkev je sapovedala ta dan obhajali (pomin povifhanja f. hrisha, na hlerim je lju- besn ji vi Jesuf sa odrefhenje vfiga fvela rado- 'oljno umeri. Sveti Jesufov krish je bil sraven "jegoviga groba sakopan , pa tri flo let je f krit °llal, dokler ga ni f. zefariza Helena, imenit¬ na zefarja Konfhlanlina mali, frezhno na- ^da, kakor je bilo tretji dan veliziga travna P°pifano. Djala ga je v’ freberno fkrinjo, in poloshi 1 a v’ lepo zcrkev na hribu Kalvarji ali Kertvafhkih glav, klero je njen verni fin, ze- Konfhtantin, fosidati ukasal. Ondi je bil f. bish v’ veliki zhadi , in od vernih kridjanov ni oljen, pa v’letu 614 je Kosroa II., Persijanfki ' lrs lj, s’ mozhno vojfko premagal Jerusalem, j ’’ 1 obropal, mcdniga palrijarha Zaharija , ve- , kridjanov in tudi f. krish v’ Persijo odpe- ■ v’ fvoje veliko medo Ktesifont. Ta velika 5io nadloga je bila od Boga perpufhena savoljo grehov ; deshele kerfhanfke fo bile premaga ne, ropane, in s’ morijo napolnjene, ker fo fe s’ grehi boshje pomozhi nevredne ftorile, Vfe kerfhanftvo je sgubo Jesufoviga krisha gro sno obshalovalo, in ga shelelo , nasaj dobiti, Kerfhanfki zefar Herakli fe je s’ molitvijo, f poftam in s’ drusimi dobrimi deli na vojfko perpravljal, in prevsetniga Persijanfkiga kralja Kosroa frezhno premagal. Kosroa je bil kma- lo potlej umorjen ; njegov fin in naftopnik Si- roe je f’ zefarjem Heraldrjem mir ftoril, in f. krish in vfe vjete verne nasaj dal. Jerusalem- fki patrijarh Zaharija in verni fo is Persije v Jerusalem f. krish vefelo fpremili v’ letu 628, Vfe kerfhanftvo je Boga hvalilo ; zefar Herakli in veliko vernih fo prifhli v’ Jerusalem f. kri¬ sha molit, in ga zhaftito poftavit v’ zerkev na hribu mertvafhkih glav, kamor ga je bila f. * e ' fariza Helena okoli tri fto let poprej poloslu- la. Zefar Herakli je hotel fam nefti f. krish na hrib Kalvarijo ; pa per vratih, fkosi ktere fe is Jerusalema na hrib gre , je bil od bosbl e nevidne mozhi uftavljen. Ni vedil, kaj bi t0 bilo; v’ fkerbi je bil, filil fe je naprej iti. P® saftonj fi je persadeval. Patrijarh Zaharija ) e zefarju rekel: ,,0 zefar! glej, tvoje preime- nitne oblazhila fo malo podobne ponishnii nI1 Jesufu.“ Zefar fe je v’ ponishne oblazhila p*' e ' oblekel, in v’ tih je lahko nefdl f. krish n ® hrib, in ga zhaftito poloshil v’ zerkev, K |el , je poprej bil. Vefelo poboshnoft fo Bog 11 ' I volji naga. sr lo orile, gro- obiti. 3, f ojfko iralja kma- k Si- inf' Jem- je v’ 628. rakli kri- r na ze- oshi- i to . p« , je inw- iinii pre- n« kjer i v’ — 5 11 — zhaft imeli, njega vfigamogozhniga in miloft- ljiviga hvalili, in fe rasfhli. Ravno to fe ime¬ nuje povifhanje f. krisha, htero je bilo 14. dan kimovza v’ letu 629. Nauk. { S krish s ’ mi/lijo , s ’ bejedo in s’ djanjen zhajiiti. S. krish, na kterim je Jesuf sa nafhe odrefhenje dobrotljivo umeri, je bil saframo- vanje nevednih in fpazhenih ljudi; potlej fo ga tudi njegovi fovrashniki zhaftili. Neverni aefarji in kralji fo fe krishanimu Jesufu pod¬ vrgli, njegov krish zhaftili, in ga na fvojih kronah nofili. Vil verni kriftjani zhafte f. krish, »pajo va - nj, in fe s’ njim sasnamnjujejo, pa 'k ga ne zhafte v’ ferzu , v’ befedi , v’ djanji. 'erni kriftjani fo na zhelu f’ f. kriškem, fo- f p l»no per f. birmi, sasnamnjani; pa veliko fe j’k Jesufo viga krisha, njegoviga ponishevanja ln njegovih naukov framuje. Maloferzhni fo k° Nikodem , kteri je bil Jesufov uzheniz , pa lla fkrivnim is ftrahu pred terdovratnimi Judi. 'b morejo biti po sgledu f. Pavla, kteri je Ju- ( i arr > in nevernikam Jesufa Kriftufa krishaniga °*nanoval , in fe s’ njim hvalil, de fi ravno je to Judam pokaj f banje in nevernikam ne- fporrtel. I. Kor. 1 . 2 3 . j, Zhafti in povifhuj f. krish s’ miflijo. No- 1 krish Jesufov v’ ferzu, bodi ene mifli s’ njim, sheli mu podoben bili v’ nadlogah, v’ sani- zhevanji in v’ preganjanji savoljo njegoviga prefvetiga imena po sapovedi in pravizi; sa- kaj to ni drusiga ko majhen del teshkiga kri- sha Jesufoviga. Bodi tedaj vefel ali vfaj vo¬ ljen , zhe fi njegoviga krisha deleshen; sakaj tako bofh deleshen tudi njegove zhafti. Zhc fe bojifh sanizhevanja fiahih, fe framujefh ko¬ sila Jesufoviga ; fi flahji od Judov in neverni¬ kov, ker ti verujefh v’ krishaniga Jesufa, uni pa nifo verovali. Le frezhniga fe fhtej, zhe fi deleshen krisha Jesufoviga. Zhafti in povifhuj f. krish s’ befedo. Bo¬ di v’ fe rzu prav uzheniz krishaniga Jesufa, in govori, kakor miflifh. Zhe fe framujefh Je- sufove ponishnofti vprizho hudobnih , ali go- vorifh , kar fpridenim ljudem dopade, ne zha- flifh, ampak sanizhujefh krish odrefhenika Je¬ sufa. Ravno tako ga sanizhujefh, zhe fe tlafh po govorjenji rasujsdanih odverniti od f. evan- gelja ; vfe saframovavne imena ti bodo obe- 1 hali, in te sanizhevali, pa nikar s’ njimi ne vlezi, osnanuj Jesufa, uzhi , kaj* je on udiil in delal, in pomni vedno, de bo prifhel f fvetim krishem fvet fodil. Zhafti. in povifhuj krish Jesufovi s’ deh. Miflili po Jesufu je korenina, govoriti po nj eI " je mladika , delati po njem je fad. Sad J c ' sufoviga krisha je v’ zhiftofti, v’ ponishnolh v 1 pokorjenji in v’ vfi pravizi shiveti. Kd° be- smed kriftjanov sanizhuje, s’ miflijo ali s fedo Jesufov krish? Veliko jih je pa, ki g‘ 1 tuc vig jih sdc nik k te kte Ijei de Zh. kri: vig suh zhe vez iti, poj: »/k vsei Ma: fhel pot od Ijeft ter: hr, 'F *ttoj ll 5i3 s’ deli sanizhujejo. Ne le Judje in neverniki, tudi flabi kriftjani fo fovrashniki krisha Jesufo- viga. Prav od lih pifhe f. Pavel: „ Veliko jih je , kteri, kar /im vam velikokrat pravil, sdaj pa f folsami povem, shive, ko fovrash¬ niki krisha Jesufoviga, kterih bog je trebuh, kteri fe f fvojimi neframnimi cleli hvalijo. kteri posemeljfko ljubijo; konez tih je pogub¬ ljenje.^ Filip. 3 , 18. 19. Premifli te befe- de f. apoftelna Pavla in tudi fvoje shivljenje. Zhe po Jesufu shivifh, fi prijatel njegoviga krisha; zhe flabo shivifh, fi fovrashnik njego¬ viga krisha: zhe fi rad deleshen holezhin Je- sufovih, bofh deleshen njegoviga kraljeftva; die nozhefh po Jesufu shiveti, bofh fhel r’ vezhno pogubljenje. Zhe hozhefh v’ nebefa *k, hodi sa Jesufam f krishem obloshen, in pojdefh v’ njegovo zhaft. Sam Kriftuf pravi: »Udor hozhe sa menoj priti, sala ji febe, in vsemi f voj krish na-fe , in hodi sa menoj .“ Mark. 8, 04. Zhe sdaj hodifh sa njim, bofh Mlel tudi sa njim v’ nebefa. Molitev. O preljubi in predragi krish mojiga Go- ^P°da Jesufa! ti fi bol ji od slata, in vrednifhi jdl vliga fveta, ker fi kluzh v’ nebefhko kra- )eltvo. 0 fveti krish! bodi moja pomozh v’ j er pljenji, moja mozh v’ fkufhnjavah, moja r ®mba soper vidne in nevidne fovrashnike, '"oje upanje na tej revni semlji, in moja po- H I. 33 5i4 mozh v’ sadnji uri. O Jesuf! ki fi is ljubesni do mene na fvetim krishi umeri, daj mi fer- zhno poterpeshljivoll v’ vfih nadlogah, in vele- 1 je do pokorjenja , de ti bom podoben , in ti dopadem. Daj mi tudi, de te nepreftrafheno prizham, in fe te nikdar ne framujem. 0 ljubi Gofpod! ufmili fe me, in ne sap udi me, Is ufmiljenja fi sa hude fovrashnike Ijubesriji- vo profil, in defnimu rasbojniku dobrotljivo odpuftil, fkashi tudi meni enako miloft, de fe tvojiga neisrezheniga saflushenja na krishi vdeleshim. Amen. ' \ m XV. dan kimovza. veta Katarina Adama , sahanfka. t ^veta Katarina, po ozlietu Flifka, in po mo- shi Adurna imenovana , je bila rojena v Geno' 1 od bogatih ftarfhev. She v’ mladofti je bil> slo poboshna dekliza, pokorna, framoshljo' 8 in famotna. Rada je govorila od Boga ? pofvetniga govorjenja ni mogla poflufh**i’ Njeno nar vezhi vefelje je bilo Jesufa hvam 1 ’ Marijo zhafiili. Jesufovo terpljenje in shaloft premifhljevati. Shelela je v’ devifh tvU shiveti; pa is pokorfhine do fvojih ft* r ^ eV fe je puftila s’ gofpofkim in bogatim nila^ cl1 5i5 sni 'er- ife- ti ;no O ne, nji- jivo de isbi mo - nori bil® ljiv* , ‘ n hat>; aliti- i-jin« ht' u •fhev ide"' zhem porozhiti. Velik raslozhik je bil med njima: Katarina je bila vfa bogabojezha, mosh pa vef hudoben. Lepo ga je nagovarjala, de naj Bogu flushi; pa jesen je bil vfelej, ka¬ der mu je kaj taziga govorila. Njegovo go¬ vorjenje je bilo gerdo, hodil je v’ fiabe dru- fhine, per kvartavzih, pijanzih, plefavzih in drusih hudobneshih je zhaf in premoshenje sa- pravljal. To njegovo flabo shivljenje je bo- gabojezho Katarino slo morilo, nozh in dan je jokala. To pa ga je fhe huje shalilo; fo- vrashil jo je, in kar koli je samogel, ji na- Iproti delal. Katarina ni vedila kaj pozheti, >n kako fvojiga hudiga mosha tolashiti. Neka njena shlahtniza ji je nafvetovala: ,,Bodi bolji 'olje, noli fe vifoko, hodi tudi ti v’ velelo dru¬ žino, bodi bolj podobna fvojimu moshu, in bofh mirno s’ njim shivela.“ Is pripofte ve¬ di ji je verjela , in ftorila po njenim fvetu. Po navadi neumniga fvela fe je sazhela vefti. Pa defiravno ni nizh veliziga hudiga soper sapo- 'edi ftorila, je vender v’ bogabojezhofti slo pefhnla, in ni miru dofegla. Mosh je po fvoji na 'adi hudobno shivel, in jo fovrashil ko po- P re j. Bog ji je dal fposnati, de pol, po kterim l>0(li. n ; dobra , in de je njeno mehko shivlje- "l e le ozhem fveta dopadljivo, ne pa njegovim. '■ boshjim rasfvetljenjem je fvoja smota fpo- ! nnla, ferzhno obshalovala, in fe poboljfhala. '* mogozhe praviti, kako je bila fvojih po- P re )fhnjih flaboll shaloftna. Vedno je folse pre- " a * a > in neprenehama profila Boga odpufhe- 33* 5i6 nja. VTe nizhemernoki fveta je opullila, v’ ponishnoki in pokorjenji sa Jesufam f’ teshkim krishem obloshenim ferzhno hodila. t S. Katarina fe je s’ refnizhnim pobolj- fhanjem in veliko shalohjo fkerbno perprav- ljala odpufhenje grehov na fpovedi sadobiti. Isvolila fi je modriga fpovednika, in pred njim fe od vfiga sliivljenja ponishno fpoveda- la. Hotla je fvoje fpovedi ponoviti, ali ka¬ kor fe fploh rezhe, dolgo fpoved koriti, ker je pet let nekoliko po dopadljivofli fvela shi- vela, kar fe ne fprime f’ fvetim evangeljem. Hotla je s dolgo fpovedjo druge she opravlje¬ ne fpovedi ponoviti in popraviti , in mir ve¬ ki sadobiti, ker je vedila, de je nemogozhe pofvelno ali mehko shiveti, in fvete sakramen- te vredno prejemati. V’ boshjo milok je terd- no upala, de fo ji grehi odpufheni; vender ni jenjala pokoriti fe, ker je vedila, de l e dufhno in telefno pokorjen je zhloveku od¬ pufhenje grehov sadobi, in sadobljeno gnado ohrani. Dolgo je premifhljevala in molih; vzhafi je fhek ur sapored klezhe molila; m*' lo je jedla, in fofehno ni hotla jeki, kar ji J e nar bolj dopadlo; velikokrat fe je ojhro pok 1 ' la; na terdim je malo pozhivala, de bi P® nozhi raji vkajala Boga hvalit. Telo pokorili je majhna rezh, zhe tudi dufha ni pokorje¬ na; torej je slo zhuJa nad fvojimi miflimi, 111 fvojo voljo devala pod tanko pokorfhino bodi jih sapoved. Nar manji flaboki je fkerb»° poboljfhala, in fvojo voljo boshji volji tako d J- ' 1 - I V li¬ li. ie- >e- j he iii- rd- ier le od- »do ila. »*• • ) e ifti- P° jriti irje- in osli' bno lak 0 podvcrgla, de ni drusiga shelela, hotela in dela¬ la, kakor kar nar fvetejfhimu Bogu dopade. Ob njenim zhafu je bila v’ Genovi fveta bratovfhina, imenovana ufmiljenih bratov in fejter. Ti fo bili savesani s’ obljubo ubo¬ gim bolnikam pomagati in ftrezhi s’ vlim. t S. Katarina fe je dala med te ufmiljene feftre sa- pifali, in je fvojim bolnim feftram ljubesnjivo ftregla. Od natore she ni mogla nezhednofti ali rane, ali kaj drusiga taziga gledati; pa is ljubesni do Boga in blishniga fe je premago¬ vala, fi nalafh nar nezhednifhi bolnike isvo- lila, jim ftregla, njih gerde oblazhila prala, njih rane obesovala, in od njih vfe nezhed- nofti odnafhala. Sraven tih in drusih telef- nih dobrih del ufmiljenja je pa tudi in nar bolj fkerbela sa svelizhanje dufhe: uzhila jih je bolesen in druge nadloge terpeti, perprav- Ijala jih fvete sakramente vredno prejemati, >n frezhno umreti. Bog je na profhnje te Tvo¬ je ufmiljene flushabnize veliko gnad delil, in tudi fpreobernjenje njeniga hudobniga mosha. fe s’ rasfvetljenjem gnade boshje je fposnal uedolshnoft in fvetoft fvoje bogabojezhe shene, ’n tudi fvojo krivizo; fprijasnil fe je s’ njo, potlej fe dal med ufmiljene brate sapifali, je v dobrih delih shivel in umeri. Katarina je fpreobernjenja fvojiga mosha slo vefela, ln je vedno hvalila Boga, kteri mu je fvojo pnado dal. Tudi je vedno fkerbela sa drusih fpreobernjenje, ker je Boga in blishniga slo Rubila. Le od ljubesnjiviga Boga je miflila, 5i8 govorila, in njemu v’ zhaft delala. Svoje fve to shivljenje je f’ fveto fmertjo fklenila v’ le tu i5io. N a u k. Od dolge J'povedi. Katarina je od mladofti bogabojezlie shivela; vender fe je is shelj, fvojiga hudob niga mosha potolashiti, nekoliko po navadah fpazheniga fveta nofila, in je bila fkoraj po- polnama sapeljana. Pet let je mehko shive- la, potlej fe do fmerti ojftro pokorila, in bo¬ jo smolo slo obsbalovala. Ker je, od gnade boshje rasfvelljena, fposnala, de ni mogozhe pofvetno shiveti, in Bogu dopafti, mehko sbi- veti, in f. sakramente vredno prejemati; k je fkerbno perpravljala poprejfhnje fpovedi ponoviti, fe v’ refnizi popolnama poboljni s ' la, odpufhenje grehov in mir vefli dofegK in fe slo pokorila. t Svoje she opravljene fpovedi vfaj enbr« 1 v’ shivljenji ponoviti je dobro tudi l kterimu veft nizh veliziga ne ozbita. Kdo sa- more vedili, zbe je pravizhno shivel, ali zl ,e je is ljubesni do Boga fvoje grehe fovrashih in vredno odveso prejemal? Sato je dobro fl e ' hernimu kriftjan u, od eniga leta, od vezh l el ali od vfiga shivljenja fvoje she opravljene fp°' vedi ponoviti po dobrim fvetu fvojiga modri' ga fpovednika. Kriftjan, kteri fe fkerbno p er ve- pravlja fvoje fpovedi ponoviti, obilnifhi mo¬ le- li, fe loshej ponishuje , ferzhnifhi shaluje , fe fkerbnejfhi poboljfha, in v’ dobrim tianovi- ten oftane. Zhe fe tako godi; vshiva mir ve¬ di, in ima pravo upanje, de fo mu grebi od- pufheni. alie ob¬ dali P ive- fvo- ade zhe sbi- fe redi [ha- g la ’ krat inu, Dobro je fvoje /povedi ponoviti pred per- vim obhajilam, de kriftjan P fofebno perpra- vo Jesufa Kriftufa vpervizh prejme. Otrozi, k’ pervimu obhajilu namenjeni, naj fe od v fi¬ ga shivljenja fpovedo, ker poprej morebiti ni- fo bili odvesani savoljo pomankanja praviga uma ali perprave. Dobro je fvoje fpovedi po¬ noviti, kader je kriftjan she bolj v’ Jelah, ker takrat loshej fposna fvoje kerfhanfke dolsh- nofti, ima bolji sapopadik od kerfhanfke pra- 'lzhnofti, in fe fkerbnejfhi perpravlja. Do¬ bro je fvoje fpovedi ponoviti, kader fe ftan premeni, de fe obilnifhi gnade prejmejo. Do¬ bro je tudi fvoje fpovedi ponoviti, kader te- |efna flaboft prizhuje, de fe fmert blisha. To J e fploh rezheno; pa vfak naj dela po fvetii frojiga navadniga modriga fpovednika. sa- zbe M fle- let /po¬ dri' per- Ponovljenje fvojih opravljenih fpoved je Potrebno tiftim, kteri is vere fposnajo, de fo k flabo fpovedovali, ali f. sakramente ne¬ redno prejemali. Kdor ve ali meni, de je eno fpoved nevredno opravil ; je dolsban tifto m tudi vfe druge potlej opravljene ponoviti 111 popraviti. Tudi fo dolshni fvoje poprejfh- n )e fpovedi ponoviti in popraviti tifti, kteri fo 520 bili v’ poglavitnih rezheh katolfhke vere in fvojiga ftanu proftovoljno nevedni; kteri fo bi¬ li dolgo v’ flabih navadah, v’ hudih perlosh- noftih, v’ fovrafhtvu soper blishniga, ali bres ljubesni do Boga, ali fo pogofto fmertno gre- fhili; kteri fo flabo ali mehko shiveli; v’ no- roftih , v’ navadah fpazheniga fveta, po fvo- jim mefenim poshelenji; kteri fo fvoje grehe proftovoljno samolzhali na fpovedi. Kdor je od tih naukov sadet, naj dobro premifli, in fkerbno popravi, ker po fmerti ne bo mogo- zhe. Dolga fpoved ali ponovljenje fvojih she opravljenih fpoved samore pa nekterim du- fham fhkodljiva biti savoljo njih zhudne velik Kdor je kerfhanfko shivel, vender od vefii gnan sheli fvoje fpovedi ponoviti; naj sa fvet vprafha fvojiga navadniga fpovednika, in naj ga uboga. Kdor je v’ hudih navadah shivel, in bres poboljfhanja fvoje fpovedi opravljal; jih more ponovili, zhe je ravno zhudne m smefhane vefti, tode ne fme nizh po fvoji vo¬ lji delati, temuzh fvojiga modriga fpovednika na tanko bogati. Nekteri, nektere imajo v tej rezhi neumno nesmero, nifo nikoli pokoj¬ ni; smiraj ifhejo miru, in ga ne najdejo, ker fo farni febi nadleshni. To is-haja is preveli' ziga ftrahu ali is premajhniga upanja v’ b°' shjo miloft, ali is zhudne vefti, ali is malover- niga ferza, ker ne verjamejo fpovednikam, an \ pak le fvojim miflim. Veliko je kriftjanov, ktei' fvoje fpovedi fhtejejo flabe, ker jih veft pezh e savoljo poprejfhnjih grehov, ali ker nifo mo¬ gli vfih grehov rasodeti. Zhe le veli smiraj pezhe savoljo poprejflinjih grehov, to ni fla- bo, ampak dobro snarnnje. Zhe fi negrefh- no posabil nektere grehe rasodeti, ni fpoved savoljo tiga flabo opravljena. Zhe hozhefh sa¬ voljo tiga fvoje fpovedi ponovili, bo ravno to, kar prej; bofh posabil, in ne bofh vfiga povedal, in fi bofh fhe vezh nepokoja napra¬ vil. O ljubi moj! raji fkerbi obilnifhi fovrafh- tvo nad Tvojimi grehi imeli, in jih popolnifhi opufliti; raji fkerbi obilnifhi fposnanje nar fvetejfhiga Boga in fvojiga ferza fprofiti, in v ljubesni do ufmiljeniga Boga rafti. Zhe hozhefh is dolshnofti ali is dobriga fveta fvoje fpovedi ponoviti; fe slo fkerbno perpravljaj, de ne bofh le fvoje vefti potola- ; shil, ampak odpufhenje grehov in pravizhni mir dofegel. Nar poprej vprafhaj sa fvet, in fprofi poduzhenja fvojiga navadniga fpoved- mka, kteri ve tvoje shivljenje, flabofti, um, ve ft, ftan in druge okolifbine. Vezh zhafa premifhljuj rasodete refnize, profi gnado, premifhljuj sapovedi in dolshnofti fvojiga fta- nu ; tudi kako fi f. sakramente prejemal, de k fposnafh, poboljfhafh in fpovefh. t Sofeb- 110 fkerbi od Boga fprofiti zhesnalorno sha- feft nad ftorjenimi grehi, in terdno voljo ne vezh grefhiti. Od te slialofti in volje prizhu- 1® tvoje poboljfhanje ali tvoje pravizhno shiv'- !)enje po vfih sapovedih. Kadar hozhefh fvo- ) e fpovedi od vezh let ali od vfiga shivljenja 522 ponoviti, je fhoraj nemogozhe fe vfih grehov fpovedati. Odkrito in zhaloftno fe obloshi, ko¬ likor je mozh; pa ne bodi prevezh nepokojin, zhe kaj posabifh, temuzh fkerbi raji, de bofh pravo obshalovanje in poboljfhanje imel. Pred in po dolgi fpovedi fkerbi s’ dobrimi deli Bogu sadofli ti. Zhe fi fe v’ pretezhenim shivljenji rad pokoril, in fkerbno shivel, u- paj, de ti sdaj ni hujiga pokorjenja treba; zhe fi pa v’ velizih grehih bil, in fi fe ma¬ lo ali nizh pokoril, fi morefh slo persade- vali v’ velizim pokorjenji shiveti, vender po fvoji mozhi. Zhe fi ravno ponovil fvoje fpo¬ vedi, ne bodi bres fkerbi; koliko imafh upa ti ali fe bati, prizhuje tvoje potlejfhnje shiv- Ijenje. Premifli, kaj modri pravi; „Kdor j fvojih grehov Jpove , in jih sapujti, bo ujme Ijenje od Boga dofc gel.“ Prip. 28, i 3 . Molitev. O Gofpod Jesuf Kriftuf! kteri fi k’ moji- mu poduzhenju, ponishevanju in svelizhanju fpoved sapovedal, daj mi gnado, fposnanj e i ponishnoft in shaloft, de fe pred tvojim na- meftnikam po tvoji volji fpovedujem; Iri- bil in g°. eo- fo (er- ftil, nno alo- iten mo- ima ; oilij o je i ifve- I vfi a sa ljali letu vfih pra¬ či u- dja- lju; ! e v ! tsbi 0 e in druge duhovne moriti. S. fhkof Ziprijan je filno shelel sa fveto vero umreti, pa Bog mu je v’ perkasni sapovedal, de naj v’ famoto sbe- sbi, in fvoje shivljenje perhrani. c Shel je v’ famoto, kjer je ftanovitno molil sa fvojo zhe- do, in ji pifal, (Je naj v’ fveti veri ftanovitno shivi. Ondi je vfe svedil, kaj fe godi, de je bilo namrezh veliko vernih od malikovavzov umorjenih: tudi de fo nekteri od vere odpad¬ li. Njih nesveftoba ga je filno bolela, persa- deval fi je jih k’ Bogu fpreoberniti. Vfi fko- raj fo fe njegovimu gorezhimu opominjevanju vdali, vender fo sheleli le mehko pokoriti fe. Tiftikrat je bilo pokorjenje dolgo in ojftro, in le potlej jim je bilo dopufheno k’ boshji miši perftopiti. Tiga fo fe bali, pomozhnikov ali perporozhnikov fo ifkali, in na profhnje pri- dievavzov fvete vere od nekterih mafhnikov dofegli, de jim je bil zhaf pokorjenja fkraj- fban. Timu fe je reklo odpujtik ali odpufhe- n j e saflusheniga pokorjenja. t S. fhkof Zipri¬ jan je bil liga premehkiga ufmiljenja slo sha- loften, in je fvojim duhovnim pifal tako: „Dol- go she fim molzhal, pa vezh ne morem mol¬ čati, ker prenaglo odvesujete grefhnike, in i‘_m f’ tim fhkodujete, in Boga shalite.“ Tu- je neftanovitnim v’ veri pifal: „Vi, ljubi bratje! fposnajte fvojo veliko pregreho, in sha- ' u jte po njeni velikofti: Bog je dober ozhe, P® tudi pravizhen fodnik. Vafha pokora bo- po hudobii vafhih grehov; upajte v’ bosh- 1° miloft, pa ne upajte tako lahko odpufhenja 52 6 grehov sadobili. Zhe Boga gorezhe profite, fvoje grehe ferzhno fovrashite, in Bogu s’ do¬ brimi deli sadoflite; bofte miloft dofegli.“ Ta¬ bo jih je uzhil fpokorili fe, in fvaril, ber fo hotli f’ preobilnim odpuftkam zhaf poborjenja fbrajfhati. Modra ojftroft tiga f. fhkofa je bi¬ la polerjena od duhovfhine Rimfbe zerkve; tudi fbufhnja je prizhevala, de je on po volji boshji delal. V’ letu 25 1 je f. fhkof Ziprijan fhel v’ Karlago, je velibo fhkofov in duhovnov vkup poblizal, de bi s’ njimi rasfodili, kaj je fto- riti f’ tiftimi, bteri fo v’ preganjanji od vere odpadli. V’ njih sboru je bilo fblenjeno jim nekoliko [pregledati, ako fe pokori refnizhno podvershejo, in v’ njej ftanovitni oflanejo, pa ne hinavzam [pregledali, kteri hozhejo bres refnizhne pokore odvesani biti. Ta fklep je bil po duhu katolfhke zerkve; sakaj prenagla odvesa, nevrednimu dana, je neufmiijena do¬ brota, fhkodljivo ufmiljenje, in kriva lash- njiviga miru. S. Ziprijan je bil poln per- ferzhniga ufmiljenja, pa ravno sato ni hotel grefhnikov flepiti s’ lashnjivim miram, kteriga prenagla odvesa da. Zhaf pokorjenja je fkraj- fhal, ali odpultik delil tiftim, kteri fo fe go¬ rezhe pokorili; lenim grefhnikarn pa ni hotel potuhe dajati. Kmalo potlej je drugo hudo preganjanje vftalo soper zerkev pod nevernim zefarjem Galam. t S. Ziprijan je oftal v’ metlo, je febe in druge k’ fmerti perpravljal, in fp°' bornim grefhnikarn odpuftik delil, to je, j’* 1 odvesal in obhajal, preden fo vfo pokoro do¬ dali, ker je njih fpokorne dela vidik Veliko vernih je bilo is ljubesni do Boga v' fmertnih bolezhinah ftanovitnih oftalo in vmerlo. Po fmerti neverniga zefarja Gala je preganjanje prenehalo, pa pod njegovim naftopnikam Va- lerijanarn je fhe huje preganjanje vrtalo. ( S. fhkof Ziprijan fe liga ni nizh bal, ker je sbelel sa Jesufa umreti. Kakor je shelel, tako fe je sgodilo. Oblaftnik Patern ga je uka- sal pred-fe perpeljati; in mu je rekel: „Ze- far mi je sapovedal, de naj vfe permoram bo¬ gove moliti; kdo li ti?“ t S. fhkof mu je odgo¬ voril: „Kriftjan fim in fhkof: vafhih bogov ne posnam, le eniga famiga Boga, ftvarnika ne- bef, semlje in vfiga, fposnam in molim; tudi ga profim sa vfe ljudi, in slafti sa zefarja.“ Oblaftnik ga je fhe vezh drusih rezhi oprafhe- v al, pa viditi njegovo ftanovitnoft ga je uka- S »1 gnati v’ malo permorfko mefto Lurubo, kjer je veliko kriftjanov nafhel, in jih uzbil, ^ ’ tim meftu mu je bilo od Boga rasodeto, de )e njegova fmert bliso. Boga je hvalil sa gna- ^o, ktero mu je dodelil, in fe perpravljal lerzhno umreti. Oblaftnik Patern je kmalo potlej umeri, in neufmiljeni Galeri Maklim je Itil njegov naftopnik. Ta je poflal po fvetiga fhkofa, in ga vprafhal: ,, ( Si ti Ziprijan ?“ ^im, mu odgovori.“ Oblaftnik mu rezhe: »Moli nafhe bogove po povelji nafhiga zefar- l a, “ t S. Ziprijan um ferzhno odgovori: Ti- ne; delaj s’ menoj, kakor ti je sapoveda- 5ž8 no, od Boga pa ne bom odftopil.“ Oblailnik ga je slo nagovarjal 5 ker ga je pa nepremak¬ ljivega nafhel, ga je obfodil rekozh: „Sapo- vem Ziprijanu glavo odfekati.“ t S- fhkof je glafno odgovoril : ,,Bogu bodi hvala!“ Prizhu- jozhi verni fo savpili: „Tudi nam naj bodo glave odfekane, de s’ njim umerjemo.“ Never¬ niki fo ga peljali is meda, filno veliko ljudi je sa njim fhlo. Ko je bil na morifhe prifhelj je pokleknil , Boga molil, fvojimu morivzu nekaj denarja dal, in ferzhno umeri. Verni fo njegovo kri pobrali, in raji ko slato domu nefli. Njegova fveta fmert je hila 14. dan kimovza v’ letu ž 58 . Nauk , Od odpujikov. C S. Ziprijan, fkerben fhkof, rasfvetljen uzhenik in ferzhen marternik katolfhke zerk- ve, je bil slo shalofteu, kader je svedil, de fo grefhniki prehitro odvesani ; hitel je to p°' pravit, in uzhil, de je prehitra odvesa neu¬ smiljeno ufmiljenje. Defiravno je sapovedu- val po volji katolfhke zerkve grefhnike poko¬ riti , je bil vender s’ grefhniki ufmiljen, 111 jim je pokore zhaf fkrajfhal, kader koli je k' la njih gorezhofl; v’ pokori vredna tega. T in '" ufmiljenju fe je reklo odpujtik. Od odpuftko' imajo verni kriftjani malo praviga sapopadk 9 - defiravno vezhkrat flifhijo, in fo veliko n« u k ki n fl zl fo fk k( Zi ni sb g<’ fh ni lol nj, fh ta de de let kit m< en: gn ftrc fla ‘m koi ljen erk- de po- neu- edo- oko- , in ! bi- 'in ' 11 ftko*' id k«! nos¬ kov flifhali ali brali v’ fvetim letu 1826, sa ktero so na fvetlobo dane bukvize, ki je zhifti nauk in zhifti sapopadik od odpuftkov po mi- fli katolfhke zerkve v’ njih. Odpuftki fo neu- zhenim vernim nesnana dobrota : vedo, de fo koriftni, in hrepene po njih; pa drusiga fkoraj ne vedo, ker vediti nozhejo. Odpuftki fo odpufhenje saflusheniga po- korjenja, ktero fo grehi grefhniku saflushili. Zerkev odpufti ali odjenja lifto, kar je grefh- nikam v’ pokorjenje sapovedala. Odpuftki ne sbrifhejo grehov, ampak le fhtrafnige, ktere grehi saflushijo. Le refnizhna pokora sbri- fhe grehe , odpuftki jih ne morejo. Bres ref- nizhne pokore, to je, bres zhesnatorne sha- lofti in praviga fpreobernjenja, ni odpufhe- nja grehov, in tudi ne odpufhenih saflufhenih fhtrainig. Odpuftik fhtiridefet dni, eniga le¬ to, pet let, defet let, popolnama, pomeni, de zerkev zhaf pokorjenja fkrajfha sa fhtiri¬ defet dni, ali sa eno leto, ali sa pet, defet * et , ali de popolnama odpufti vfe pokorjenje, ktero bi grefhnik po njenih sapovedih doftati mogel. To prizhuje, de je zerkev smiraj e,) iga duha, in zhe sdaj ko v’ ftarih zhafih g^efhnikov ne fhtrafuje, in jim od perve oj- krofti odjenja s’ odpuftki, le permorana od Habofti vernikov to dela. Zerkev ima oblaft odpuftke deliti, ker ‘["a od Jesufa Kriftufa oblaft vesati in rasvesa- [Lgrefhnike pokoriti, in jim fpregledati, ka- (°r f. Tridenfhki sbor v’ feji XXV. uzhi. Pa- III. 34 53o pesh ima oblaft odpudke deliti po vli katol- fhki zerkvi, fhkofje pa le v’ fvojih fhkofijah. To pa more biti po duhu in sapovedih katol- fhke zerkve, ktera bi pefhala , in grefhnikam predersnod dajala, ako bi jim preobilno pre¬ gledovala s’ odpuftld. Ravno salo je Triden- tinfki sbor uzhii: delenji odpu/ikov je varna rnodroji potrebna; sakaj veliko od- pajtkov jlabi potrebno ojfiroji , k ter e fo grefhniki vredni. u Drugi sbori, Rimfki pa¬ peški in fkerbni fhkofje fo enako sapovedo- vali. Kraljeftvo ne obdane bres vfe ojdrodi, ravno tako zerkev ne. Odpudki le fpokornim grefhnikam poma¬ gajo. Leni in terdovratni grefhniki fo vredni pekla, ne pa odpudkov ali odpufhenja saflu- shenih fbtrafnig. Kdo je ufmiljenja vreden ? tidi, lfteri je fvojih dolgov shaloden , jih she- li poplazhati, pa ne more, ali tidi, kteri ni¬ ma ne fkerbi ne volje jih plazhati ? S. Pa¬ vel je grefhnimu Korinzhanu zhaf pokorjenja fkrajfhal savoljo njegove velike shalodi, de bi fe v’ obupanje ne pogresnil. II. Kor. 2, ']• S. Ziprijan je po sgledu f. Pavla delal, m tudi uzhil, sladi v’ fvojim defelim lidu. J e ' daj fo le fpokorni grefhniki vredni ufmilje¬ nja, in odpudkov zerkve deleshni. V’ pred¬ govoru bukev pretezheniga fveliga leta 1826 fo , s’ slalimi zherkami sapifane bili vredne te le befede: ..Odpujtik , to /e, odpufhenja zhafnih fhlrajmg , ktere bi grefhnik po od- pufhenih grehih na tim ali na unim Joe- tu ierpeti imel, voske poti do nebef ne jto¬ ri fhirohe ; ne odveshe nikogar od dolshno- Jii satajevaii fe, Jvoj krish sadeti, in sa Jesufam hoditi. UJmiljena mati katolfhka zerkev s ’ odpu/iki le JlaboJti fpohornikov na pomozh pride, jih hozhe v’ njih dobrih fklepih poierditi, in jim ferzhnofi dali, de bi na poti pokore ne obupali .“ Serzhnifhi ko grefhnik shaluje, in obilnifhi ko fe poko¬ lu, vezhiga ufmiljenja je vreden: zhe malo shaluje, in fe mehko pokori, je le malo ufmi¬ ljenja vreden; zhe nizh ne shaluje, in fe po¬ koriti nozhe, ni ufmiljenja, ampak je pogub¬ ljenja vreden. Katolfhka zerkev ravna s 1 grefh- niki, ko ufmiljen gofpod f’ fvojim dolshnikam , kterimu rezhe: „Plazhaj , kolikor samorefh; kar je pa zhes tvojo mozh, ti odpuftim, de ne bofh v’ jezho pahnjen.“ O grefhnik! kaj ti je ftorili tako koriftnih odputlkov vdeleshiti fe ? Opufti, fovrashi fro* je grehe, pokori fe po mozhi is ljubesni do Boga, kakor je bilo rezheno , in svefto oprav¬ ljaj vfe, kar ti zerkev sapove. Kader koli fo odpuftki obljubljeni in namenjeni, fo tudi dobre dela sapovedane , molitve , pofti , fpo- ved, obhajilo, in fbe druge; fovrashi fvoje grehe, opravljaj v’ duhu pokore in po volji zerkve sapovedane dobre dela, in tako bofh po velikofti fvoje gorezhofti dobrotljivih od- pullkov deleshen. 34 * — 532 — Molitev. O Gofpocl Jesuf Kriftuf! is ferza te sa- hvalim, de fi dal fvoji zerkvi oblak: grefhnike savesali in rasvesali, jih pokorili, in jim od- jenjati. Ojftroft in ufmiljenje zerkve jim po¬ maga tvoje milofti fe vdeleshili, de fo po fmer- ti manj pokorjeni. Daj mi praviga duha po¬ kore , sakaj bres nje ni milofti, ampak je ob- fojenje. S’ pomozhjo tvoje gnade fi bom slo persadeval fvoje grehe opuftiti , in tudi od- puftke dobivati, ktere fpokornim grefhnikam po fvoji zerkvi delifh. Odpuftkov fini bil snii- raj sheljen; pa kaj mi je to pomagalo , ker praviga fpreobernjeniga in potrebniga pokor- jenja ni bilo ? Upam v’ tvojo nefkonzhno mi- loft in tvoje neisrezheno saflushenje, v’ sa- flushenje tvoje fvete matere Marije , tvojih apoftelnov, marternikov in vfih fvetnikov ; pa tudi ne bom jenjal fvojih grehov obshalovalii in savoljo njih pokorili fe, de mi po fmerti persanefhefh. O f. fhkof in marternik Ziprijan! bodi moj pomozhnik per Bogu, de mi po J e ' sufu Kriftufu f’ fvojo gnado pomaga svefto dopolniti, kar sdaj is ferza obljubim, de boni po fmerti obvefeljen. Amen. 533 XVII. dan kimovza. t Sueta Lndmila , Pemfka kraljiza. t ^veta Ludmila je bila shena Pemfkiga kra¬ lja Borsivoja. Oba fta bila malikovavza, pa od ufmiljeniga Boga fla dar prave vere dofe- gla. Borsivoj je savoljo fofebniga opravka fhel na Marfko h’ kralju Svetopolku, kteri je bil malo poprej od f. Zirila in Metodja fpreober- njen. Borsivoj je bil od Svetopolka prijasno in zhaftito fprejet. Ko fta bila fvoje pofvetne opravke opravila; fta fe od vezh rezhi pogovar¬ jala, memo drusih tudi veliko govorila od kerfhanfke vere. Kralj Svetopolk je bil fhe noviniz v’ veri : vender je Borsivoju po mozhi dopovedal, kakofhna de je Jesufova vera, in potlej je fvetiga Metodja poklizal, de ga je dalje uzhil. To je Borsivoju grosno dopad- lo; v’ praviga Boga je veroval , fe dal popol- nama suzhiti, in tudi kerftiti. Per febi je imel okoli tridefet flushabnikov. tudi ti fo po nje¬ govim sgledu kriftjani poftali. Kralj je vsel katolfhkiga mafhnika feboj , kteriga mu je f. Metodi dal, in vefcl fhel v’ Pra go nasaj. Lud- Onla , njegova shena, fe je tudi dala uzhiti; kerfhanfka vera ji je vedno bolj dopadala, fpreobernila fe je , in je po vfih sapovedih fve- *° shivela. Po kraljevim in kraljizhinim fpre- °kernjenji fe je katolfhka vera po Pemfki de- 534 sheli rasfhirjala. Akoravno je bilo slie veliko krilljanov na Pemfkim, je bilo vender fhe ve¬ liko vezh terdovratnih nevernikov. Ti fo fe soper fvojiga kralja Borsivoja fpuntali , in fo drusiga isvolili , kteri je obljubil jih v’ mali¬ kovanji mirno puftiti. Kralj je is deshele sbe- shal ; raji fe je kraljeftvu ko veri odpovedal. S. liudmila je bila krishev fvojiga mosha de- leshna, in vfe voljno preterpela savoljo Bo¬ ga ; le tega je bila shaloftna, ker je bila fvela vera od flepih nevernikov fovrashena. Ufmilje- ni Bog je obema kmalo pomagal; omezhil je puntarje, de fo fvojiga perviga dobriga kra¬ lja ponishno profili , de naj nasaj pride, in mu svelteji pokorfhino obljubili. Borsivoj je Boga hvalil sa to veliko ufmiljenje, fhe bolj fkerbel njegovo fveto vero rasfhiriti, in je v tih dobrih delih umeri. S. Ludmila, njegova sapufhena vdova, je fmert fvojiga dobriga mosha voljno preter¬ pela, fe Bogu podvergla, in slo fkerbela fe- be, drushino in vfe svelizhati. Vfak dan je fvoje grehe pred Jesufam klezhe obshalovala, in ga f’ folsami gorezhe profila, de naj ji od¬ pilili , kar je is nevednofti v’ malikovavfki ve¬ ri hudiga flori la; molila je sa vfe fvoje pod- loshne in sa vfo katolfhko zerkev ; ponishno je poflufhala Jesufove nameflnike , in jih rada bogala ; ubogim je bila filno ufmiljena, > n vfim dobra. Njena nor vezhi fkerb je bila fvo¬ jiga fina Vratiflava v’ dobro napeljevali, de bi bil bogabojezh kriftjan, pravizhen in niodei 535 kralj. On je fvojo fvelo mater rad poflufhal, in delal po njenih naukih. Defiravno dober, je v’ veliko nefrezho naletel, ker je sa fvojo she- no vsel Dragomiro, hzher malikovavfkiga voj¬ voda. Ta je bila vfa hudobna in hinavka ; po¬ prej je obljubila kriftjana poftati , po poroki pa ni hotla od liga nizh flifhati, in je v’ fvo- ji flepi veri terdovratna oftala. K’ vezhi nefre- zhi je kralj, njen mosh, presgodaj umeri, in dva majhna linova sapuftil ; ftarfhimu je bilo ime Venzeflav, mlajfhimu Boleflav. Never¬ na Dragomira je bila vfiga tiga vefela, ker je shelela po fvoji volji kraljevati, fvoja finova v malikovanji srediti, in kerfhanfko vero po- polnama satreti. Te velike nadloge fo f. Lud- milo grosno pekle in morile; po fvojim do¬ brim finu je slo shalovala, veliko bolj pa, ker le je sa kerfhanftvo bala. Ali Bog ji je to veli¬ ko tesho nekoliko polajfhal. Pemfke deshele poglavarji fo ji dobri bili; fo mlada finova ran¬ ega kralja neverni materi Dragomiri odvseli, 111 jih njej dali v’ oblaft hogabojezhe rediti. Hudobna Dragomira ni vedila kaj od togote pozheti, in ni drusiga shelela, ko f. Ludmilo umoriti, pa tako , de bi nihzhe ne vedil. S. Ludmila je bila nozh in dan v’ fkerbi, in smi- ra J perpravljena umreti; vender je is ljubesni B°ga, do otrok, fvojiga ranziga finu in do 'fih podloshnih fmertni Urah premagovala, >u v’ fvojih dobrih delih ftanovitna oftala, Kader je f. Ludmila vidila Venzeflava in Holefiava she odrafhena in ftanovitna v’ ker- 536 fhanfki veri, je k’ Dragomiri s’ njima fhla, in ji rekla: „Ljuba moja! perletna fim she, in nemorem vezh sa vfo deshelo fkerbeli; tu kaj imafh fvoja linova, jefl grem v’ pozhitik k’ fmerti perpravljat fe.“ Po tim je fhla is kraljeve hifhe na eniga fvojih gradov, in je ondi pokojno shivela v’ vfih dobrih delih. Dra¬ gomira je dva hudobna zhloveka tje poflala jo umorit; fhla lla v’ njen hram , in jo is sgo- li fovrafhtva do kerfhanfke vere po tolovajfko neufmiljeno umorila. Njena fveta fmert je bi¬ la okoli goo let po Jesufovim rojftvu. Nauk. F Jak je dolshan sa zhajt boshjo Jkerbetu Sveta Ludmila, prej malikovavka, potlej kriftjana , je bila fvoje poprejfhnje nevednolh shaloftna , je v’ katolfhki veri fveto shivela. in vedno fkerbela vfe Bogu perdobili. Le sa- to je bila fvojiga vifoziga ftanu velela, ker je fvojimu blishnjimu loshej perpomogla v’ nebe- fa. De bi njeni neverni podloshtii Boga lp°' snali , mu flushili, ga hvalili, in fe svelizhalij to fo bile njene gorezhe shelje, to je bilo nje- no vedno persadevanje. Vfak je dolshen p° sgledu te fvele kraljize sa zhall boshjo fker- beti, drugazhi ni svelizhanja. Kdor ne hva¬ li Boga, in ne fkerbi sa shaft fvojiga ufniilj c ' niga ftvarnika in dobriga Ozheta, je hudob- — 53 7 — na livar in nehvaleshen otrok; kako bo sve- lizhan ? Hvali Boga , fvojjga llvarnika. Hvali ga s’ shivo vero, P terdnim upanjem, s’ delav¬ no ljubesnijo , ker te je s’ dobrotami napolnil. David je boshje dela premifhljeval, nebo, semljo, in kar je na njih, in poln hvaleshno- fti je djal: „Haj bom Gofpoda sa vfe io po- vernil, kar mi je dal?“ Pf. n 5 , 12. Tudi ti premifhljuj boshje dobrote, in bofh lahko hvaleshen ufmiljenimu Bogu. Glej ftvarjene rezhi; premifli fvojo dufho , ki je po boshji podobi livarjena ; premifli, kar je ufmiljeni Jesuf ftoril in terpel sa tvojo vezhno frezho; premifli neisrezheno fhtevilo drusih dobrot, f’ kterimi te je Bog povifhal: in tvoja dufha bo slo vneta sa zhaft vligamogozhniga in ufmi- ljeniga Ozheta. Vedno ga bofh hvalil po sgle- du bogabojezhiga Davida, kteri je djal: „lVaj bodo moje ujia polne tvoje hvale , de vej' dan tvojo zhajt in tvojo vijokoji prepevam 70, 8 . Tudi: Hvali Gofpoda , moja dufha I in nikar ne posabi njegovih dobrot 102 , 2. Tudi ti hvali vedno Gofpoda, ber te je ravno sato kvaril , in s’ dobrota- n ' 1 napolnil. Kar fi, kar imafh, vefh, vshi- Vi *bh, upafh, vfe je dar boshji, ker fam is febe n, fi nizh. ..Hvali tedaj Boga sa vje rezhi, raftaj to je sapoved boshja v' Kriftufu Je- «*/«.“ Tef. 5 , 18. Ti in vfak zhlovek je dolshan Boga hva- 11 5 ker je is tiga namena zhlovefhki rod ftva- 538 ril. Boga fposnati in hvalili je potrebno svelizhanju. Hvali ga s’ delavno vero, in fl a ' fhib dufh, klere ne morejo frezhne biti, z h® tebe ne hvalijo. 0 Gofpod! odpuki mi nioio hudobno nehvaleshnok , in pomagaj mi le t®h> v’ zhak sbiveti ; to dobroto fkasi tudi moji ' 11 bratam in fekram , de te vli ufmiljeniga Oah e — 53g — ta hvalimo, molimo in povifhujemo. O fveta Ludmila! ti li bila refnizhno hvaleshna fvoji- mu ljubesnjivimu llvarniku in miloltljivimu odrefheniku ; li fveto shivela, sa svelizhanje blishnjiga gorezhe fkerbela, vfe nadloge voljno preterpela, in tudi savoljo kerfhanfke vere ra¬ da umerla. Spioli meni in vlim gorezho lju- besen do ljubesnjiviga ftvarnika, de njemu v’ zbali shivimo, in ga po fmerti hvalimo veko¬ maj. Amen. XVIII. dan kimovza. t S. Joshef Hupertinjan. iSveti Joshef je bil rojen od revnih, pa bo- gabojezhih ftarfhev na Neapolfkim v’ vali, Hupertin imenovani, v’ letu i6o3. Bog mu je fofebno gnado dal, f’ ktero je , fhe majhen °kok, Bogu svefto flushil, in ga vedno hva- Le Bog in boshje mu je bilo per ferzu, drugo mu je bilo neprijetno. V’ dobrim ) e raftel, in mozh hudiga poshelenja, ktera k v’ mladofti nar nevarnifhi rasodeva, ga ni |"ogla od Boga odverniti, ker fe je f’ pomozh- 1° gnade bosbje. s’ molitvijo, s’ varnoftjo, f’ P 0|1 ishnolljo in f’ pokorjenjem ferzhno vojfko- . • Ko ga je Bog s’ bolesnijo obifkal, le mu ponishno podvergel, in ga je hvalil, Ka- 54o der je bil sdravje dofegel, je is hvaleshnolli do Boga mu fkerbnejfhi flushil, in potlej fliel v’ klofhter bratovfhine f. Franzifhka Serafika. Ker ni nikoli v’ fholo hodil, fo ga minihi k' teshkim klofhterfkim delam namenili , ktere je pokorno in svefto opravljal. Minihi, vidi- ti njegovo fofebno nedolshnoft in fvetoft, fo ga fkerbno uzhili, in suzhili, kar mafhnik ve- diti potrebuje; in po tim fo ga dali mafhnika shegnati. S’ gnado liga f. sakramenta napol¬ njen , je fveteje shivel , in fvoje telo ojftreje pokoril. V’ fpomin Jesufoviga terpljenja fo je do kervi bizhal, malo leshal , fe vedno po¬ lti 1, in kolikor je samogel, fe je terpezhimu Jesufu podobniga delal. Vfe to je bilo is sgo- li ljubesni do Boga , kterimu v’ zbali je shi¬ vel; toraj je tudi na tim fvetu veliko plazhilo prejel. V’ molitvi, med f. mafho in per dru* sih fvetib opravilih je bil v’ Boga samaknjen, in je neisrezheno fladkoft vshival ; fofebno mo - drob je prejel, nad ktero fo fe vli zhudili) velike gnade je od Boga fprofil, in tudi zhu- deshe delal, ker je bil Bog s’ njim. Ponishnoft f. Joshefa je bila neisrezheno velika. Bil je pokojniga ferza, in nobena nad¬ loga ga ni skalila ; kader fo ga pa hvalili? g® je lilno peklo, ker je febe sanizheval, in Boga hvalil. Sato je shelel in je bil v’ fainot- ne klofhtre prebavljen , de bi ljudem nesna" Bogu flushil, pa salionj; sakaj ljudje fo g® svedili, in sa njim hodili. Pred hvalo je sm 1 raj beshal; pa smiraj jo je dobival, kar g a ) c g 1 k v Zl o k n Di to bi ) e w ti “j bi P r in K g ' 1 frr ra; v’ ne tin fv-c v’ nis »hi 54i sili grosno morilo. Po tej veliki ponishnofti je hel bila njegova pokorfhina. Svoje oblaftnike je ka. ko Boga ubogal: toliko je bil pokorfhine per- i k' vajen, de v’ teshkih rezheh ni nafprotne volje ere zhutil , ker je od mladiga fkerbel fvoji volji idi- odpovedati fe. Ubofhtvo mu je ljubfhi bilo, fo ko lakomniku veliko premoshenje. Do fveta ve- ni aelo n iz, h ljubesni imel, ker fo ga le zhes- lika natorne dobrote vefelile. Lepa zhiftoft, in kar pni- to prelepo zhednoft obvaruje ali obranuje, je veje bilo smiraj per njem ; po prijetnim ali nepri- fe jetnim duhu je zhifte in nezhifte ljudi posnal. po- Marijo , prezhifto devizo, je od rojftva do fmer- irnu ti slo zhaftil, in vfirn perporozheval zhaft do sgo- nje. Zhaftil je Marijo, pa tudi Jesufa je lju- shi- bil in molil , kakor njegovo fveto shivljenje ibilo prizhuje. Vef je gorel od ljubesni do Boga dru- m do blishnjiga, vfe bi bil rad svelizhal, in jeni Milo fvojo kri bi bil prelil sa fpreobernjenje nifl' grefhnikov, ako bi jim bil samogel f’ fvojo dili j knertjo ubraniti v’ vezhno fmert. Bog mu je zbu- rasodel zhaf fmerli 5 vefel je umeri 61 let ftar, ¥ letu 16 6 4, in je bil is te revne doline v’ heno nebefhko kraljeftvo prefeljen , ker ga je f’ fve- nad- tim shivljenjem smiraj ifkal. Pred fmertjo je , g 1 hoje oblaftnike profil. de naj njegovo truplo n l e ' famoten kraj sakoplejo ; pa Bog, kleri po- iinot- nishne povifhuje, je njegov grob s’ velizimi jsnan *hudeshi flovezh ftoril. o g« snd' ga j e — 542 —- Nauk. Is njegoviga shivljenjci. S. Joshef je rad molil od mladofti do Tmer- ti, kakor je bil od Tvojih bogabojezhih ftar- fhev nauzhen, in po milofti boshji prepri- zhan. Ponishna, refnizhna in ftanovitna mo¬ litev fproli gnado ftanovitne Tvetofti, ohrani nedolshnoft, in jo v’ vezhnoft ferzhno donele. Tudi ti rad premifhljuj in moli po sgledu f. Joshefa in vfih Tvetnikov. Sam od Tebe ne sa- morefh nizh dobriga, ampak le hudo delati, Bog samore vfe; hudoben Ti, in le gnada bosh- ja te samore osdraviti; nifi gnade vreden, pa Ozhe nebeThki je uTmiljen, in ti hozhe savoljo JesuTa pomagati : prbfi ga po JesuTu KriftuTu, ne jenjaj od molitve, in boTh uTliThan. Sam Kriftuf obljubi: ,Mef'nizhno , refn.ix.hno , vam povem: Ako bojte kaj Ozheta v’ mojim imenu profili , vam bo dal.“ Jan. 16, 23 . S. JosheT je rad in prav molil, ker je bil ponishen, in sato je bil uTliThan. O kriftjan! ohrani Ti to potrebno reTnizo slo globoko v Terzu , in nikdar je ne posabi : ,,Ponishen bo¬ di , in le tako boTh prav molil.“ PremiThljuj Tvojo veliko Tpazhenoft, od ktere ti Tveta ve¬ ra in sapovedi prizhujejo; premifhljuj nevar- nofti Tedanjiga shivljenja, nevarne Tkufhnja- ve in naftave tolikaj Tovrashnikov ; prernilhlj 11 ) vrednoti in neumerjozhoft Tvoje duThe, Tmerl, Todbo , pekel, nebeTa ; premiThljuj, kar kok 543 te ponishuje, in v’ tebi potrebni Urah obudu- je: tako bofh molil in profil is ferza, ter s’ Davidam refnizhno rekel: ,,Gofpod ! poflu- fhaj mojo molitev , klera ne gre is lashnji- vih uji.“ Pf. 16, 1. Ref, ne bo fhla is lash- njivih uit, ampak is ferza pravize sheljniga, in bo uflifhana. Premifli fe , in ponishno fposnaj, de fe dofihmal malo in flabo mo¬ lil , ravno sato, ker je tvoja dufha mlazhna bila; mlazhna je bila , in mlazhno je molila , ber rasodetih refniz ni premifhljevala. Ako premifhljujefh, kakor je bilo sgorej sapifa- no, bofh rad in prav molil, bofh tudi ufli- fhan. ..Molitev ponishniga bo oblake prederla. (( Sirah 35, 21. S. Joshef je bil Bogu in ljudem pokoren , ber je bil ponishne dufhe. Tudi ti bodi vko- ‘eninjen v’ ponishnolti, in is nje bofh rad po- boren. Ponishnimu zhloveku je pokorfhina ljuba ; napuhnjenimu je pokorfhina soperna. 1’onishni zhlovek nerad gofpoduje , temuzh rad boga , ker je varnifhi v’ pokorfhini shiveti; prevsetnesh rad oblaftno in tudi neufmiljeno gofpoduje , pa nerad, in nepopolnama bo¬ ga- Ljubi Boga is vfe dufhe in rad mu bofh Pokoren ; tudi fvoje mifli mu bofh podvergel, 1,1 kar koli ti dopade soper sapovedi, bofh ra d premagoval. Imej fvoje oblaltnike sa fiu- 'babnike in nameftnike boshje, in tako fe jim bofh rad podvergel. Pokorfhina je gladka pot ' nebefhko kraljeltvo ; nepokorfhina je gladka P°l v’ pogubljenje. „ Blagor zhloveku, kteri 544 ima fvojo voljo v’ poftavi Gofpodovi .“ Pf. 1, 2. Pazh ref, blagor zhloveku pokorne du- fhe, saka) vekomaj mu bo dobro. S. Joshef je bil smiraj zhift, ker je fvojo dufho in fvoje telo vedno pokoril. Delaj po njem, in bofh prezhiftimu Bogu f’ zhiftim shivljenjem dopadel. jNezhifto poshelenje je zhloveku, slalii mladimu, slo nadleshno; pas’ molitvijo, s’ boshjim ftraham , f’ pokorjenjem fe lahko premaguje. Varuj fe slo fkerbno vfi- ga, kar po dobri velti fposnafh, de ti je fhkodljivo. Loshej fe vfe nezhiftofti varujefh, ko potlej she rasvajeno natoro poboljfhafh. Strah boshji naj te smiraj fpremlja; Jesufa ranjeniga in krishaniga imej vedno pred fvo- jimi vernimi ozhmi ; premifhljuj dobrote ne- befhkiga kraljeftva, kamor fo zhifte dufhe na¬ menjene ; perporozhuj fe prezhifti devizi Ma¬ rii ; radovoljno ne poglej , ne mifli , ne govo¬ ri , ne kori, kar te flabi; beshi pred nevarno drushbo ; obilno ne dajaj fvojimu telefu ne p°- zhitka, ne ftreshbe, ne jedi, ne pijazhe. Ka¬ der fi fkufhan, rezi: ,,Savoljo ljubesnjivig® krishaniga Jesufa fe hozhem premagati.“ Zhe to delafh, bofh fkufhnjave zhedalje loshej p>' e ' magoval, pokoj nafhel, Bogu vefelo flushil, in veliko upanje imel v’ nebefhko kraljeft v0 priti. Uzhenik Jesuf pravi : „ Blagor jim , ri J'o zhi/tiga Jerza , Boga bodo gledali “ M« 1, 5 , 8 . — 545 — Molitev. O moj Bog! premifhljujem shivljenje tro¬ jih fvetnikov in fvoje, pa ga ne najdem po tvoji Treti volji. Uni fo te is vfe dufhe ljubi¬ li, ti s’ vfo pokorfhino svello flushili ; jeli pa le ftvari ljubim, in le Tvoje volje iThem. Po- nishno Tposnam, de Tim pogubljenja, ne mi- lofti vreden; vender me niTi, o nar bolj Ozhe! sapuftil, Tposnanje mi dafh, in mi pomagaTh fpokoriti Te. Is vliga ferza te sa vTe te do¬ brote sahvalim, in terdno ti obljubim ne da¬ lje nehvaleshen biti. Naj bo sdaj sazhelik no- viga Ivetiga shivljenja; tvoja gnada, ktera me sdaj rasTvelljuje, naj me Tpremlja, in mi po¬ maga do sadnje ure, de Te s’ greham hudi¬ ču nizh vezh ne podvershem. 0 ufmiljeni bofpod! daj mi po ljubesnjivim Jesufu Ijube- seo, de od nje gorim, in teJ>i dopadljivo shi- 'im. O T. Josbef! TproTi mi gorezhoft v’ mo¬ litvi, ljubesen do Boga, ponishnoft in pokor¬ fhino v’ vfim , duha, pokorjenja in ftanovilnoft v dobrim ; de po pravi poti hodim , in Tre¬ zno pridem v’ nebefhko kraljeftvo. Amen. III. 35 XIX. dan kimovza. .Sf. Janvari fkkof marternik in njegovi to- varuhi marlerniki. ,Sveti Janvari in njegovi tovarfhi fo sa vero 1 terpeti in umerli ob zhafu neverniga neu- t fmiljeniga zefarja Dioklezijana okoli leta 3o5. s V’ nekdajnim meftu Mifeni, ne slo delezh od d veliziga mefta Neapola , je bil fvet diakon ali J duhoven fheftiga shegna , Sosi po imenu, r kteriga fo vli zhaftili savoljo njegove uzheno- li fti, modrofti in fvetofti. V’ mefto Mifeno fo n is mefta Benevento f. fhkof Janvari in dva nje- r gova duhovna prifhli, in ondi nekaj zhafa pre- b bivali. S. Sosi je to svedil, in jih pogofto obi- fkoval v’ veri uterdovati fe, vender na f kriv- f nim savoljo f lepi h nevernikov. Neverni ob- k laftnik Drakonzi je sapovedal f. Sosija popafh? b in v’ jezho vrezhi. Kadar fo fhkof Janvari m f njegova tovarfha to svedili, fo ga fhli obifkab n in mu ferzhnofti dajat savoljo fvete vere J e ' r sufove ferzhno umreti. S. Janvari je ozhit>'° ti rekel : .,Sakaj je ta boshji flushahnik po kri- o vim v’ jezhi ?“ 'Fe hefede fo neverni flushab- k niki flifhali , in vfe tri bersh gnali pred ioi- b nika. Radi fo fhli pred neverniga oblaftnika> f. ker fo sheleli savoljo prefvetiga imena Jesofa o terpeti. Oblaftnik je f. fhkofa Janvarja vpi' a ' li fhal: „Kakofhne vere li ti ?“ Mu je odgovo - n — 547 — ril: „Kriftjan fim in fhkof.“ Oblaftnik ga je dalje vprafhal: „Kteriga mefta fi fhkof ?‘ £ Me¬ da Beneventamu je odgovoril. „Kaj pa una dva ?“ je oblaftnik fpet vprafhal. „Ta dva,“ je f. fhkof odgovoril , ££ fta flushabnika moje zerkve, in tudi kriftjana. ££ Oblaftnik jih je s’ lepo in hudo nagovarjal , de naj bogove molijo , pa viditi njih ftanovilnoft, ktero li je terdovratnoft miflil , je fvojim flushabnikam sapovedal jih v’ jezho vrezhi, in jutrajfhnji dan jih dati medvedam rastergali. S. fhkof Janvari in njegova tovarfha, Feft in Deside- i'i, fo bili v 7 jezho gnani, kjer fo Boga hvali¬ li, molili, in fe perpravljali sa fveto vero u- mreti; ravno tako je delal f. diakon Sosi, kte- ■ i je bil ene dni poprej v jezhi, kakor je bilo sgorej rezheno. Drugi dan oh rezheni uri fo neverniki bbupaj prifhli vidit tih Jesufovih vojfhakov, bako jih bodo medvedje tergali; sakaj to je bilo njih nar vezhi vefelje. Ker pa oblaftnik Drakonzi, od fofebnih opravkov sadershan , m mogel priti, jih je ukasal s 7 mezhem umo- n, i. Kader fo bili v’ fmert peljani, fo jih kije kriftjani, namrezh Prokol . Ev ti k in Akuzi, °diitno fpremljali . in godernjali savoljo njih brivizhniga obfojenja. Ti fo bili bersh sa- *°sheni , in s ? unimi ojafojeni. Nar poprej fo b fhkofu , potlej njegovim tovarfhem glave °dfekali , in njih trupla ondi leshali pufti- b; Verni blishnjih meft fo ponozhi prifhli, “1’b fveti trupla vseli, in zhaftito pokopali. 35 * Si Truplo f. Janvarja fo Neapoljani v’ fvoje me- fto nefli, kjer je fhe sdaj v’ veliki zhafti. Vfe te fvete marternike je Bog s’ velizimi zhude- shi povifheval, fofebno pa f. fhkofa Janvarja, na kteriga profhnje je grosno veliko zhude- shev bilo. Nauk. Od snamenj flabe in fvele prijasnojti. Sveti fhkof Janvari in njegovi fveli tovar- fhi marterniki fo eden drusiga prav ljubili. fo bili perferzhni prijatli, fo ljubili in hvalili Boga , eden drusimu ferzhnoft dajali savoljo njegoviga prefvetiga imena umreti, eden dru- simu pomagali v’ nebefhko kraljeftvo. ,,Bih fo med feboj ene niifli po Ješufu Kriftufn-" Rimlj. i5, 5. Tudi ti, kriftjan ! ljubi fvojig ' 1 blishnjiga, imej prijatle po sgledu tih bosbjih fvetnikov, in varuj fe fkerbno flabih prijat' lov. Kriftuf pravi: „7o je moja sapoved, & Je med feboj ljubile . kakor Jim jeji vaf h a ' bil." Jan. i5, 12 . Ljubi blishnjiga, slafti p 1 ' 1 ' jatla , pa po sgledu Jesufove liubesni ; ljubi g * 1 zhillo in fveto in savoljo Boga. Ni vfak prijatel , vfaka prijatliza po volj' boshji, in vfaka prijasnoft zhifta. Nekteri pf' jatel je fhkodljivfhi ko ferdit fovrashnik. •f rl ' vizhnik vabi Jladko fvojiga prijatla, in š a pelje po polu, kieri ni dober.“ Prip. 16 ? Zhuj, de te svita kazila ne napelje v 7 nevid " 0 si i e di bi re zl ol n j fli di m P* zl r in du fpi bu fvc ali de to no lik j° )e mi ze vo me- Vfe ide- rja, ide- var- aili. alili olj« dru- ,Bili fu.“ 'ji ? 9 h jih ¥ p" i g« volj* pri- Hi' 1 ' g“ 29 . idno — 549 — sadergo flabe ljubesni in vezhniga pogubljenja. .,Perlis7ijeno ti govori, pa tvojim nogam mre- she rasgrinja.“ Prip. 29 , 5. Zhuj , dokler je fhe tvoja dufha sdrava; zhe v’ smoto sabre- de, bo fvojo fhkodo ljubila, in fe refbenja bala. S’ drusim fpolam nifi nikoli prevezh va¬ ren , varna. Akoravno je v’ sazhetku ljubesen zhiita viditi, le vender mile befede, prijasno oko, lepa podoba, salo vedenje in druge snam- nja, ktere le loshej umejo, kakor popifhejo, Habe tvojo dufho in tvoje telo. Tvoja bolna dufha ne vidi fvoje nevarnofli, in rada verja¬ me, de je vfe nedolshno, ker je she od tiga prijetniga (trupa navdana in nepolnjena. V’ sa¬ zhetku je bila ljubesen zhilla viditi, kmalo je f’ flabo namefhana , na sadnje le flaba oftane; *n hudizh te ima she v’ fvoji sadergi. Nezhifti duh tako sapeljuje , maloverne dufhe pa ne fposnajo. Slaba ljubesen ima te snamnja. V’ sazhet- ku je viditi pofhtena, dokler ne rasodenefh hojiga ferza ; po snamnjih tvoje flabofti je manj a l* bolj predersna 5 je ponishna in poftreshna, ^ te v’ hudo napeljuje. Kdor te ne ljubi fve- lo t le prizhujozhofti drusih varuje, v’ fkriv- n °lli govori, de tvoje mifli uganuje , ima ve- liko medenih befedi, hvali tvojo pridnoll, tvo- )° lepoto in tvoje telefne laftnofti . te povifhu- ) e zhes vfe druge, ti obljubi prijasnoft, po- nioz h, sveftobo in druge rezhi , de tvoje fer- Ze mezhi. O ljuba dufha ! beshi pred sapelji- '° kazho j zhe ne, bofh padla v’ pogubo. Pra- 55o vifh : „Nizh hudiga ni med nama ; ga, jo lju¬ bim pofhteno, moja dufha je fhe sdrava.“ Pa morebiti lashnjivo miflifh , in lashnjivo govo- rifh. Zhe je tvoje ferze proftb od vfe flabe ljubesni, sakaj flifhifh raji od njega, od nje govoriti ko od vfih drusih ? sakaj li shaloften, shaloftna, zhe ga, je vezh dni ne vidifh ? sa¬ kaj te njegov , njen prihod neisrezheno ras- vefeli ? sakaj fkrivaj gledafh po njem , po njej, de drugim fvojo bolesen fkrivafh ? Drugi she vedo tvojo nesdravo ljubesen; ti jo tajifh, ven- der jo vefh, ker fi ravno sato persadevafh jo po mozhi fkriti. Te snamnja ti rasodevajo tvojo nevarnoft in dolshnoft te grefhne vesi rastergati, fizer bofh sa plazhilo fvoje nefpa- meti prejel, prejela framoto, sanizhevanje, in tudi fovrafhtvo. To na tim fvetu , kaj pa p° fmerti ? Snamnja fvete ljubesni fo te. Prijatel, prijatliza te ljubi savoljo Boga , ima nedolsb- no ali fveto govorjenje; hvali , kar Bogu do- pade , in sanizhuje , kar je Bogu sopemo , > ia ) bo to per tebi ali per kom drusim. Ne govo- ri od tvojih telefnih laftnoft, fe perlisnjeno ne hvali; zhe pa pofhtena potreba nanefe od te ' be, od drusih mladih govoriti, govori s’ v [° framoshl ji vodjo. Kdor tvojo dufho ljubi, ) c bres vfiga perlisovanja, bres vfe hinavfhine, je na ravnoft odkritiga in refnizhniga fer*a, je framosbljivih ozhi, nedolshniga djanja, ,n vfe v’ dobro napeljuje. Zhe mu je enkrat al> velikokrat pofhtena potreba per tebi biti, 111 55i f’ teboj govoriti, fe ne prenagli v’ nobeni re- zhi, te nikoli ne fkufha, in je smiraj enaziga , nedolshniga vedenja , kakor fe njegovimu ali drusimu fpolu fpodobi. Zhe nad teboj kako flaboft vidi, ni bolj predersen ali neframosh- ljiv, ampak bolj varen; te uzhi, fvari , in v’ dobro napeljuje, ker te savoljo Boga ljubi. i\e govori perlisnjeno, de bi ti dopadel ; am¬ pak refnizhno, in pravizhno, ker te boljfhati >'heli. Zhe fi flab, je varen, ker ljubi fvo- jo in tvojo dufho savoljo Boga. Praviga pri- jalla najdefh v’ vfih rezheh svefliga, refnizh- »iga in pravizhniga ; in zhe ga poflufhafh, 1 > bo dobro. Slufhaj modriga: „Drushi fe f fvetimi na fvetu, s ’ njimi , hieri pravizh¬ no shive, in Bogu hvalo dajejo; ne ojiajaj d smoti hudobnih Sirah 17, 25 , 26. Molitev, 0 Bog J varuj me sapeljivih prijatlov, in daj mi prijatle, ki fo po tvoji fveti volji, kte- 11 bi moji dufhi in mojimu telefu is ljubesni 'j 0 tebe pomagali. Sim she fkufil , kako ve- ll( a pomozh je bogabojezh prijatel, in kako 'slika nevarnofl; je sapeljiviga prijatla imeli. Rom fkerbel po sgledu fvetih prijatlov, kte- "Ij fpomin zerkev danf obhaja, le poboshne P*'ijatle fi isvoliti in poflufhati, de s’ njih fve- brrt in pomozhjo sadergam odidem , in po po- [l dvojih sapoved llanovitno hodim. Tudi ob- ) u bim sapeljiviga salesovavza pahati od febe, 55a lozhiti fe od njega, de sapeljan, sapeljana ne bom. Prijatle moje dufhe hozhem zhifto lju¬ biti in svefto poflufhati; prijatle mojiga tele- fa, kteri me prav ne ljubijo, hozhem fveto fovrasliiti, in varovati fe jih fkerbno. Si bom persadjal le take prijatle imeti, kteri bi mi pomagali tebe hvaliti, in v’tvoje kraljeltvo priti. Amen. XX. dan kimovza. L Sveti Janes pufhavnik, imenovan mali. t ^veti Janes, imenovan mali savoljo majhne poftave, je flovel v’ Egiptovfki pufhavi Szeti, kamor je bil f’ fvojim llarfhim bratam fhel Bogu v’ pokorjenji flushit. Podvergel fe j e ondi flarimu in ojftrimu fvetimu pufhavniku ( pod njegovo oblaftjo uzhiti fe poti v’ nebeki- Perva sapoved , ki jo je uzhenzu Janesu dal, je bila ta : ,,Pokoren mi bodi hitro in popol' nama v’ vlili rezheh.‘‘ Potlej ga je fkufhal. in fofebno f tim: fuho palizo, ki jo je v’ ro¬ ki dersbal, je v’ semljo vfadil, in mu rekel : „Vfak dan ji morefh perlivati, dokler ne ose- leni.“ Ta sapoved je bila slo teshka, ker ) e bila paliza fuha , in voda delezh : vender ) e mladenizh Janes dve leti bres vfiga godernj- 1 ' nja delal, kar mu je bilo sapovedano, in 10 ne ne ni sh P c de le lai m no g« du ja hu ro m. ih Di n i )e S >1 od po ra bil ni: de in Da »c pr ne iz¬ b¬ ito im mi iti. ine ti. hel ) e iu, >fa. lal. »ol- al, ro- el ; ise- j e ) e ija- to ne bres veliziga prida; sakaj paliza je osele- nela, in fad obrodila, kteriga je ftari pufhav- nik fad pokorfhine imenoval. Is tiga zhude- sha fe je mladenizh Janes nauzhil, kakor je pokorfhina Bogu prijetna. Pridno je delal, de fe je s delam shivel ; pa med delam je vfe- lej premifhljeval ali molil. Ker je pridno de¬ lal in molil, mu ni bilo nizh nepotrebniga mar, in je bil smiraj v’ fkerbi savoljo nevar- nofti fidanjiga shivljenja. Eniga dne je drusi- ga miniha vidil fmejati fe; shaloflen je bil v’ duhu, in je rekel: „Sakaj fe ta moj brat fme- ja, ker bi nam bilo le jokati treba ?“ Vfake hude perloshnofti fe je bal, in po mozhi va¬ loval. Ko je neki dan nadleshen zhlovek me¬ no njega fhel, in s’ njim hotel flabih re- «hi govoriti; je popuftil fvoje delo in sbeshal. Prujkrat je pomagal sheti; kader fo fe pa njegovi tovarfhi med feboj prepirati sazheli , j e prozh fhel, fe v’ fvojo hifhizo ali fhotor saperl, in dolgo molil, de bi fi hude befede odgnal, ktere je fiifhal. S. Janes je bil grosno krotak in ufmiljen, ponishen in poln bratovfke ljubesni. Njego- 'a krotkoft, ponishnoft in poterpeshljivoft je bila filno velika, sato je tudi nesaflusheno sa- n 'dievanje voljno polerpel. Pergodilo fe je , 'le mu je ilar pufhavnik hude rezhi ozhital, "i mu na sadnje rekel: „Tvoj duh je poln lla puha.“ S. Janes mu je ponishno odgovoril : !'0z,he! fim flabji, kakor pravifh; ako bi me P rav posnal, bi lahko fhe huje od mene go- 554 voril. 44 Drugi fo ga potlej vprafhali, zhe je ] bil nevoljen savoljo hudiga ozhitanja. „Nifim i biljim je odgovoril ; ,,pa Bogu bodi hvala, 1 kteri mi je pomogal. 44 Tudi je perftavil : „Sa- j nizhevanje voljno preterpeti je pot v’ nebe- ] fhko kraljeftvo ; nafhi ozhetje fo po tej poli ( hodili v’ nebefa, ktero je Jesuf f’ fvojim sgle- 1 dam kasal. 44 V’ ponishnofti je bil vkoreninjen, i in fvoje upanje je le v’ Jesufa imel ; sato je j bil poterpeshljiv , in nobena rezh ga ni nepo- ] kojniga ftorila. Ravno tako je druge uzhil. j kteri fo k’ njemu hodili, de naj v’ ponishnolli z shive, febe sanizhujejo , in le v’ Jesufa Kriftufa f upajo. Tudi jim je priliko govoril: ..Popot- 1 nik je fedel pod kofhatim drevefam. Sveri is t vfih krajev fo hitele ga tastergat; pa hitro je r na drevo slesel. Sveri nifo mogle do njega, ? in fo prozh fhle. Ako bi fe bil s’ njimi boje¬ val , bi ga bile rastergale in posherle. R« v ' no tako jeli delam. Kadar fkufhnjave soper me pridejo, me hitro premagajo , zhe fe ho- i zhem s’ njimi is Inftne mozhi bojevati ; zhe pa hitro slesem na drevo fvetiga krisha fvojiga vSvelizharja, mi nizh ne samorejo, in me po - pufte. Tako tudi vi zhujte nad feboj, ponish- j ni bodite, upajte v’ krishaniga Jesufa, in s 1 njegovo gnodo bofte vfe fkufhnjave prema - j gali. 44 _ i V r ’ ljubesni do Boga je gorel, in ni fl <0 ’ J raj mogel kaj drusiga rnifliti in govoriti. R ar f koli fe je godilo , in kar koli je delal, je obi' a- 1 zhal Bogu v’ zhaft. V’ tej ljubesni je zheda- 1 e n ) e- li it ) e 1 . Iti ifa it- is ) e ; a > je- »v- »er lo¬ be Iga jo- sh- s’ na- l ve- P.°' ishi, , .! ID V , tvo- e B>' leljen , she- hivin' flush- po- odlo' lo k' jo — 559 — iebe , de ljubim tebe zhes vfe, vfe savoljo te¬ be, in nizh savoljo febe. Terdno obljubim vfe fvoje hudobne shelje tvojim sapovedim podvrezhi , in f’ popolno pokorfhino ti flu- shiti. O f. Janes, ki li bil poln fvele modro- ili in gorezhe ljubesni! bodi moj profhnjaviz per ufmiljenim Bogu, in fprofi mi pravo bo- gabojezhnoft, de me hinavfhina ne sapelje , de me zhifta ljubesen vodi, in vfe moje dela po- [vezhuje, de Bogu sdaj dopadem , in v njego¬ vo zhaft pridem. Amen. XXI. dan kimovza. L Sveti Matevsh, apojielj in evangeliji . S veti Matevsh , poprej zolnar , potlej apoftelj m evangelifi. je bil fin Alfeja is Galileje. Bi¬ lo mu je tudi Levi ime, pa Judje fo mu fploh Matevsh rekli. Zolnar je bil pred meftam Ka- parnavmam per jeseru Tiberiadu, kjer je zeft- M, no ali zol jemal sa Rimfke zefarje. Njegova Husliba je bila Judam slo fovrashna. ker fo is 8 r efhne nepokorfhine do zefarja neradi dav- J 1 ® opravljali. Zolnarje fo imenovali in mifli- 1 ozhitne grefhnilre- voj 4 na- udo nt ivo- Pav- vfe i sa- IV arn- »vid* ovai' otni- Sp 0- volj 0 hlap’ Ni- alka; in tudi drugim brani po mozhi, de jih ne sa- nizhujejo. Bog tako sapove : „Ne opravljaj fodnikov . klerifo namejti Boga.“ II. Pf. 22, 28. Salomon pravi: ,,Moj fin! boj fe Boga in kralja , in ne pergrushi fe njn sanizhe- davzam.“ Prip. 24, 21. Israelzi fo od pre¬ roka Samvela s’ vpitjem profili, de naj jim kralja da. Bili fo uflifhani, in Savel je kralj isvoljen. Nekteri smed njih fo ga fpofhtova- li, drugi pa sanizhevali. Kaj pravi f. pifmo od njegovih sanizhevavzov ? Tako pravi : .. Hu¬ dobni ljudje fo ga sanizhevali .“ I. kralj. 10, 27. Ref, le hudobni sanizhujejo oblaftnike , kogabojezhi jih fpofhtujejo. Bogaj fvoje oblaltnike. Kakofhno oblafl: ki imeli , ako bi jih ne bili dolshni bogati ? S. Pavel pravi, de je njih oblall od Boga; te¬ daj je tudi sapoved jih bogati od Boga. Kdor fe pa njih pravizhni oblalli vftavlja, fi pogub¬ ljenje nakopava. To dolshno pokorfhino tudi k Peter sapove rekozh : „ Bodite vfakimu ob- lafimku podloshni savoljo Boga , ali kralju , kakor nar vi f/umu , ali vojvodam , kakor od 'Vega pojlanim ; saka j lo je volja boshja k Petr. i, i3 — i 5 . Kar fta f. Peter in Pa- Ve l sapovedovala, je tudi sdaj , in bo sapo- 'edano, kader koli je mogozhe bres boshji- 6 n rasshaljenja. Jesuf, kralj vfih kraljev, je kotel tudi krivizhnim oblaftnikam pokoren k ti. Marija je fhla od Nazareta v’ Betlehem : popifovanju, ktero je bil neverni zefar Av- sapovedal. Verni fo bili nevernim ze- — 574 — farjem svefti, defiravno fo bili od njih prega¬ njani. TaI ;a- le po ru- li¬ je H- ig a •e; sij. f’ er- sa- n- ;« 2 3 . afli fh: eli- de- ha- se? dlo- vfe do- ile. rali. afa i — 5y5 —- ampak smiraj in ti nehvaleshno godernjafh ? Pomifli , kaj in kako neumno sapravifh sa prevsetne oblazhila, v’ plefu, v’ igrah, v’ dru- sih flabih ali malovrednih rezheh : pa to te nizh ne pezhe : le kar gofpofki is dolshnofti in potrebe dafh, te pezhe, ker ii nefpametni- ga in nepokorniga ferza. Misli sa oblaftnike. Oni imajo veliko dolsh- noft; morejo nad drusimi zhuti, dobre brani¬ ti, hudobne ftrahovati, sa mir in prid deshe- le fkerbeti, teshke rezhi rasodevati, in do- lli taziga. Misli tedaj sa-nje, in prišli Boga, de naj jih $’ modroftjo in ferzhnoftjo napolni, de vfe po njegovi fveli volji delajo, in le sve- lizhajo. S. Pavel je fvojimu ljubimu Timo¬ teju pifal : ,.Projim, de molile sa kralje in oblaftnike , de bi vfi mirno shiveh «’ po- boshnofii in zhijiojti Tim. 2, 1. 2. Kader )e f. Pavel tako pifal , fo neverni in neufmilje- ni oblaflniki golpodovali, veliko raji misli li sa fvoje oblaftnike, kteri podpirajo katolfhko '■eilcev, in vernim pomagajo isogabojezhe shi- 'eti. Molile v. O Bog, kralj nebel in senslje, gofpodar ponsiflil , de bi bila bres njih senslja le " a l vfiga hudiga: krivizhniki, rasbojniki, u- 1,1 m vfiga! dofihmal nifim tvoje dobrotljive Pevidnofti fposrsal , is ktere fi nam v mir in 'ezlio oblaftnike dal. Neumen fim bil. ker — 5y6 — bijavzi in drugi hudobni bi bres vfiga ftrahu delali, kar bi hotli; le mozh in lila bi golpo- dovala, ako bi oblaftnikov ne bilo; dobri, mirni, majhni in drugi taki bi bili v’ vedni nevarnolli fvojiga premoshenja in fvojiga shiv- Ijenja , ako bi gofpofke ne bilo. Ne de bi bil hvaleshen sa tako veliko dobroto , fim nepo¬ korno godernjal, in godernjavze poflufhal : pa pofihmal fe hozhem tiga varovati, in is pokor- fhine do tebe jim rad pokorfhino fkasovati) ko dober otrok fvojim dobrim ftarfhem bora fvojim oblaftnikam pokoren , de ftorim tvojo voljo in ljubesnjivi mir vshivam. Amen. XXIII. dan kimovza. ^Deli Toma ali Tomash Vildnovljcn , fhkof- & . 4 t 3 veti Poma ali Tomash je bil rojen na Shpan- fkim v’ malim medu Monplanu bliso Toleda ' f letu 1488. Je bil srejen v’ blishnji vali Vilano- vi, po kleri fo mu primik dali. Njegovi ftar- fhi fo bili bogati , bogabojezhi in ufmilj en1. Kar fo shita ali drusiga od vezh imeli, 11 il" 0 prodali , temuzh ubogim fo dajali , ker fo vC ' dili, de je ufmiljenje bolji od bogaftva. Ravo° tako fo fvojiga fina Toma uzhili, in po njib sgledu in nauku je bil vef zhaf fvojiga sbivl) c ' nja ufmiljen. Dober otrok Toma je bil vefelj 1 u }■ i, ni iv- lil >0- pa or- iii oni ojo boj pan- la v lano- ftar- , jeni- nifo o vfi ' t avno nii>> iivlj c ' efelj« fvojih bogabojezhih tlarfhev; je rad molil, hitro flufhal, fe pridno kerfhanfkiga nauka uzhil, in k’ vfimu dobrimu nagnjen bil. Kader je med otroke fvoje ftarofti prifhel , mu ni bilo drusiga mar, ko svediti, kteri smed njih fo revnifhi in pomozhi polrebnifhi. Starfhi fo mu novo fuknjizo napravili ; krnalo potlej je revniga otroka na potu frezhal, mu jo dal, in fhel vefel domu. Neki dan je fheft reve- shev v’ hifho prifhlo ubogajme profit. Otrok Toma je bil fam doma 5 nobeniga kljuzha ni imel, in ni vedil, kaj bi jim dal. Kaj fi je ismiflil? Ravno fheft pifhet je koklja vodila ; polovil jih je, in flehernimu eno dal. Po lem pride mali domu, vidi kokljo brcs pifhet. in vprafha Toma, kam fo pifheta prefhle. Otrok loma je odgovoril: Mati! fheft berazhev je Idlo prifhlo; ker jim drusiga nitim imel dati, liin pa vfazimu eno pifhe dal, in ko bi bilo fedem berazhev, bi bil tudi kokljo dal. Ma- 1' ga ni pofvarila, temuzh je vefela bila nje- goviga ufmiljeniga ferza. Mladenizh Toma je bil poflan v’ fholo v’ ' filiko metlo Alkala. Ondi je v’ nedoshnotli diivel, kakor je bil od fvojih bogabojezhih Harfhev nauzhen. Ker nobene napazhnofti ni Idlo v njegovim ferzu , je kmajo vifoko uzhe- llo li sadobil. Komaj je bil 26 let tiar, je bil permoran, druge uzhiti. Vfi fo fe nad Jjjegovo modrotljo zhudili . in ga hvalili. S. °mu to ni bilo vfhezh, ker je dobro fposnal, al<0 je napuh nevaren. Svoji veliki flushbi m- 1 5 7 — 578 — fe je odpovedal , in fhel v’ Idofhter, imeno¬ van pufhavnikov f. Avgufhlina. Minihi fo ga bili grosno vefeli. Ko je bilo leto preteklo, fo ga dali mafhnika pofvetiti, in mu sapove- dali boshjo befedo osnanovati. Is refnizhne ponishnofti fe je tiga bal in branil, vender fe je is pokorfhine podvergel. Silno veliko lju¬ di is vfih meti ga je hodilo poflufhat, in nje¬ govi ognjeni nauki fo bili poflufhavzam ojftre pfhize v’ ferze , ker je bil poln boshjiga Du¬ ha, in je fam pervi delal, kar je uzhil. Shpan- fki kralj in zefar Karl V. ga je hodil pogofto poflufhat, in ga je neisrezheno ljubil in fpo- fhtoval. Ravno ta zefar jih je bil nekaj v’ frnert obfodil, ker fo punt va-nj fklepali. Ob- fojeni puntarji fo bili knesi in drugi mogozh- ni gofpodje. Nar imenitnifhi vfiga kraljeftva fo ga profili, de naj jim odpufti ; pa nifo bik uflifhani. S. Toma fam ga je fhel profit, in je bil bersh uflifhan. Drugi fo fe zbudili, pa zefar jim je rekel: „Ne zbudite fe nad tim; Toma od mene vfe fprofi, ker tudi on, velik boshji prijate!, meni od Boga veliko fprofi. Ponishna fvelotl bogabojezhiga Toma J e od zefarja Karla vfe fprofila : ni ga pa mogla fprofi ti, kader je bil od njega fhkof metla Va- lenze namenjen. Zefar ga ni hotel poflufha- ti; fhkofje fo ga profili , de naj fe vda , in nje¬ govi oblaftniki fo mu sapovedali, de naj b° pokoren. Ni fe mogel ubraniti; temuzh bil J e pofvezhen v’ letu i 545 . V’ dan njegovig® prihoda v 1 metlo fo mu korarji 8000 goldi- — 5 7 9 — narjev is dobriga ferza dali, ker fo ga vidi- li ubosiga in vfiga potrebniga. Ta denar je is njih rok bvaleshno vsel , pa ga bersh med meftne reveshe dal rasdeliti. in je fvojim ko¬ larjem rekel: „Sim v’ klofhtru ubofhtvo ob¬ ljubil, in dcfiravno fim fhkof, hozhem ven- der v’ ubofhtvu shiveti.“ Njegova obljuba je bila refnizhna in llanovitna. Ko berazh je shivel, de bi ubogim obilno pomagal. Ker je bil is ljubesni do Boga ubogim neisrezheno ufmiljen, fe lahko ve, koliko je fkerbel sa sve- lizhanje vlih , ker je dufha od telefa veliko vrednifhi. Zhe je ravno nozh in dan sa sve- lizhanje fvojzov fkerbel ; ga je vender veft smiraj pekla, in mu ozhitala, de premalo fkerbi. Savoljo veftniga pezhenja je vezhkrat papesha nadneshno profil, de naj mu to tesn- ko butaro odloshi ; pa ni bil uflifhan, ker je papesh dobro vedil, de taziga fvetiga fhkofa m lahko dobiti. S. Toma je bil ref fofebno bet fhkof; s’ sgledam, s’ molitvijo in s’ nau¬ ki je fvojo duhovfhino in fvoje ovzhize v’ fve- loft napeljeval. Kader je kaziga terdovratni- ga grefbnika svedil; ga je k’ febi poklizal , pred podobo krishaniga Jesufa peljal. in ta¬ ko ljubesnjivo, pa tudi ognjeno fvaril, de je bilo njegovo kamnalo ferze omezheno. Ta f veti fhkof je enajft let neutrudama delal sa svelizhanje Jesufove zhede. Kader je fvojo bnert bliso previdil, je fhe malo premoshe- n )e, ktero je imel, ubogim rasdal; tudi po¬ klja, na kteri je bolan leshal in umeri, ni 3 7 * 58o bila njegova. Vef boshji volji vdan je ob¬ jel podobo krishaniga Jesufa, ktero je sra- ven febe imel, ga is ferza sahvalil sa vfe pre¬ jete dobrote, tudi sa to, ko mu da ubogimu umreti, in je mirno umeri ofmi dan kimovza v’ letu i555. Korarji fo fvojiga fvetiga fhko- fa zhaftito pokopali. Vfi meftni gofpodje fo ga fpremili, in fe jokali ; pa njegova nar ve- zhi zhaft je bilo vpitje in folse veliko tavshenl reveshev, kteri fo grosno obshalovali sgubo fvojiga ufmiljeniga ozheta. Nauk. JLjubesen do blishnjiga ni per v/ih zbijta in Jvela. Sveti Toma je blishnjiga zhifto ljubil, ker mu je bil is sgoli ljubesni do Boga ufmiljen. Dufho in telo blishnjiga je ljubil, pa ne sa- voljo fvojiga dobizhka , dopadenja ali drusiga- Shaloften je bil, kader fo ga hvalili, ker m fvoje hvale , ampak le boshje ifkal. A ko bi vfi po njegovim sgledu fvojiga blishnjig* ljubili, bi bili frezhni ; pa zhifte ljubesni do blishnjiga je zelo malo na fvetu, ker je mol 0 ljubesni do Boga. Kdor is vliga ferza Bog« ne ljubi, ne ljubi ne febe, ne blishnjiga. Premifli, zhe je tvoja ljubesen do blisk' niga zhifta. Zhe blishnjiga ljubifh, ker je dru- siga fpola, ali tvoj tovarfh v’ noroflih, ali l e prej ne potlej v’ tebi zhifte ljubesni do blisk njiga. Glej, Savel je Davida ljubil ; pa 1<*‘ der fo ljudje bolj Davida ko njega hvalili, g® je hotel umoriti. Jonata, Savlov lin, je D*" vida ljubil v’ frezhi, v’ nefrezhi, v’ preganj®' nji, kratko rezhem, smiraj. Sakaj je bila Sav¬ lova ljubesen do Davida neftanovitna? S#t°» 583 ker ga je Savel savoljo febe, Jonata pa savo- Ijo Boga ljubil. Prernifli, sabaj blishnjiga 1 ju- bifh, in poravnaj fvoje mifli po Bogu; sabaj zhe blishnjiga ne ljubifh , ali ga ne ljubifh prav, tudi Boga ne ljubifh, bteri ti fvojiga blishjiga ljubiti sapove. S. Janes pravi: „To sapoved imamo od Boga , de , kdor Boga lju¬ bi , naj tudi blishnjiga ljubih I. Jan. 4> 21 . Molitev. O Jesuf! zhe premiflim tvojo zhiflo, fve- to, mozhno in ftanovitno ljubesen do mene in do vlih, fposnam fvojo majhno ali flabo lju¬ besen do blishnjiga. Le f' pomanbanjem fve- le ljubesni in ufmiljenja do blishnjiga li obfo- jenje saflusbim ; huje obfojenje li saflushim f’ fovrafhtvam blishnjiga, bteriga li sopovedal bo febe savoljo tebe ljubiti. O ljubesnjivi Go- fpod! upno te profim gnade fvete ljubesni, btera me bo ufmiljeniga, modriga, poterpesh- Ijiviga in lianovitniga delala. Obljubim is lju¬ besni do tebe fvojiga blishnjiga perferzhno in beto ljubiti , njegovi dufhi in njegovimu tele- b' po mozhi pomagati. O fveli Toma! tvoje ferze je vedno gorelo od fvete, delavne in banovitne ljubesni do vlih ljudi, tudi meni bprofi enabo ljubesen do Jesufa, de po njego- y ! tn in tvojim sgledu v’ delih ljubesni shivim 111 umerjem. Amen. 584 XXIV. dan kimovza. t Svela Tekla deviza in marlerniza. 4 ®veta Tekla je flovezha v’ katolfhki zerkvi, ker je bila od f. Pavla fpreobernjena, in je i perva smed shenfkih sa Jesufovo vero terpela. i Kar fo ozhaki od nje pifali, ni veliko, pa le- s po in poduzhno. Bila je od bogatih ftarfhev I rojena v’ desheli Likaonii. Starfhi fo bili bo¬ gati, pa flepi malikovavzi, in fo vrashne vere r tudi fvojo hzher Teklo fkerbno uzhili. Ta ne- j verna dekliza je bila po fhegi nevernikov slo i uzhena; vedila je modro govoriti, bila je po- v fhteniga shivljenja in grosno lepe podobe. Vle 1 laftnofti je imela, tode vfe to je bilo prašno, c ker praviga Boga ni fposnala. Pa po fvetim t apoftelnu Pavlu fe je fpreobernila okoli 45 h leta po Jesufovirn rojftvu. S. Pavel je fhel ' z Ikoni , poglavitno melto deshele Likaonije v P Asii. Judam in nevernikam je boshjo befeflo f| osnanoval, in jih opominjal, de naj fe fp>' e ' 0 obernejo. Neverna dekliza Tekla je fvetiga 0 Pavla rada poflufhala, in f’ pomozhjo gnafk o verovala befedi boshji , ktero je- osnanoval- v S. Ambrosi pifhe : „S. Tekla je bila mlad 8 ) v in mladimu, lepimu in bogatimi! nevernino" I< mladenzhu nevefta obljubljena ; pa rastergala I'. je vfe vesi , de bi le Jesufu flushila.“ Ko j e flifhala od f. Pavla, de je devifhtvo Bogu s '° P 585 prijetno, in de mu nesavesan zhlovek loshej flushi: je fklenila deviza oftati , in Bogu f’ zhifto dufho fkerbno flushiti. Njeni f lepi ftar- flii fo jo, kader fo vidili njeno fpreobernje- nje , famotno in ponishno shivljenje fkufhali od fvete vere odverniti , in slo jo nadleshe- vali, de naj fe da s’ namenjenim sheninam sa- rozhili : tudi nje shenin . rodovina, pri ja tli in metini oblaftnik fo ji bili slo nadlesbni, pa sallonj, ker fe ni dala od fvojiga terdniga fldepa odverniti. Sveta deviza Tekla je bila nekaj zhafa v’ miru pufhena, kar ji je bilo lepa perloshnoft premifhljevati rasodele refnize, in v’ pobosh- nolli rafti. S. Gregori Nifhan pravi , de je v’ ojftrim pokorjenji in popolni zbiftofti shive- 1«, in slo fkerbela vfim pofvetnim sheljam odmreti. Ref je vfim ftvarem odmerla; pa ne tako njen neverni shenin, kteri je zhedalje bolj gorel v’ ljubesni do nje. Ker fe je sani- zhevaniga miflil, fe je njegova ljubesen , ka¬ kor fe na fvetu vezhi del godi , v’ fovrafhtvo Spremenila. Hudo jo je satoshil per metinim °blaftniku, in ga nadrashil, de jo je v’ fmert °bfodil, ker rnogozhne bogove sanizhuje, in oesnaniga Boga moli. Oblaftnik jo je levam ' jed obfodil ; pa ferditi levi fo na povelje 'bgarnogozhniga Boga, kterimu fo vfe ftvari po¬ korne , krotki poftali. in per njenih nogah ko krotke jagnjeta leshali. Ta velik zhudesh ni S°dnii- i e e- ni i»- »v. !f- •i° »v- lo- 1(0 ni- !ie- bs - *h- ka- f er ire- olj' - 58 9 - fhaj; moli sa grefhnike, pa nikar febe ne po- sabi, ker fi tudi ti grefhnik. Varuj fe drushbe flabih, kolikor je mozh. Pravim kolikor je moah ,* 4 ker ti ni mogozhe vfih flabih varovati fe. Imafh flabe ttarfhe ? Njih flaboft ne isgovarja tvoje nepokorfhine v perpufhenih rezheh. Ne .sapufti jih, ker ti sapoved in natora branite ; pa tudi nikar ne shivi po njih flabim sgledu. Imafh flabi- ga gofpodarja ? Spofhtuj in fiufhaj ga , do¬ kler li mu dolshan flushili ; pa ob perpufhe- nim zhafu ifhi flushbe per bogabojezhih, kjer bofh samogel Bogu flushili. Imafh pofhteno opravilo f’ flabim zhlovekam ? Vedi fe po fploh kerfhanfki ljubesni in navadi deshele , de ga bres potrebe ne shalifh. Vfe to je prav, pa nikar fe nepotrebno ne sdrushuj f’ hudob- onni, in varuj fe flabih; lizer fe bofh njih hudobije nezhutno navsel, bogabojezhoft bo pe¬ ljala, in bofh njim enak. Sam vefh , de, zhe r avno nifi rad poflufhal njih krivizhniga oprav¬ ljanja ali neframniga govorjenja, je le ven- der tvoje ferze flabelo, in fi fe mogel dolgo 'ojfkovati, de fi flabe niifli odpravil. Tedaj »beški pred hudobnim , de fe njegoviga dja- r, l a ne nauzhif h, in perloshnofti ne dob j h J v o;o dufho pohujjhati.“ Prip. 22, 20. Molitev. O Jesuf! ti fi ufmiljeni ozhe nafhih rev- n, b dufh in dobri paftir naf pokornih ovz, — 5go — ko ne jenjafh nam persanafhati , naf klizali, in nam pomagati k’ pokori, de bi fe fpreo- bernili, in vekomaj shiveli v’ tvojim kraljeftvu, Tvoja miloft je nefkonzhna, in tvoje persana- fhanje neisrezheno ; vender lim jeft, nevred¬ ni grefhnik, s’ grefhniki neufmiljen. 7'i, vfi- gamogozhni Gofpod , s’ menoj in drusimi po- terpifh ; jek? velik grefhnik, nimam poter- peshljivofti, defiravno fim tvoje vreden. Po- lihmal bom po tvojim ufmiljenji delal , bom s' grefhniki poterpljenje imel. febe in njih fker- bel poholfhati. Obljubim fizer f’ flabimi var¬ no shiveti, in fe njih nepotrebne drushbe ogi¬ bati ; pa ne bom nobeniga sanizheval, temuzh poboljfhanje in svelizhanje vfim is ferza vofhil. O fveta Tekla! ti fi od hudobnih veliko ter- pela, pa vfe poterpeshljivo prenefla ; ii fe njih hudobije fkerbno varovala, pa nifi nobeniga fovrashila ; fi milovala njih flepoto, in sa njih fpreobernjenje gorezhe molila: tudi jeft ske¬ lim po tebi shiveti , de Bogu sveft oftanern. Ti fi s’ boshjo pomozhjo leve in ogenj prema¬ gala ; fprofi tudi meni pomozh vfe vidne in nevidne dufhne fovrashnike premagova ti, de plazhilo ferzhniga premagovanja vshivain ve- komaj v’ nebefih. Amen. — 5gi — XXV. dan kimovza ff. Eleazar in Delfina sakonfka. ,Sveli Eleazar je bil rojen na Franzofkim od gofpofkih Aarfhev v’ lelu 1290. Njegov ozhe je bil knes Hermengald, in njegovi materi je bilo Lavduna ime. Ta je bila vfa bogabojezha, sato fo ji fploh rekli ,,dobra gofpa .“ Otrok Eleazar je bil srozhen f. Viktorju apatu, de bi ga bogabojezhe sredil. Vef dober je bil , ahedalje boiji je prihajal, in ozhitno fe je vi- dilo, de je obilna gnada boshja v’ njem. Nje¬ govo ufmiljenje je bilo veliko, fofebno do ubo- h s 'h. Kader je kaziga revniga otroka dobil, a ga je pofilil, de je per njegovi miši jedel, h -\jegovo nar vifhi vefelje je bilo ubogim po- e- lagati, ko je fhe otrok bil. Ko je bil odra- n. bel, je bil s’ bogabojezho gofpofko devizo Del- a- boo po fhegi katolfhko zerkve porozhen. Ta in dva poboshna sakonfka Aa is ljubesni do Bo¬ de ga v’ popolnama zhiflofli shivela do fmerti. e- 1,1 eden drusiga perganjala k’ molitvi, k’ vli betofti in svefli bogoflushnofli. Med njima 111 bilo drusiga govorjenja, ko od potrebnih °pravil in od boshjiga, ker Aa oba hrepenela P° nehefhkim kraljeftvu. V’ fedmim letu fvoje sakonfke savese Aa prefeliia v’ eniga njenih gradov, de bi Bo- 8 U popolnifhi shivela. Imela Aa veliko dru- shine, pa fta slo fkerbela sa njeno svelizha- nje; nobeniga flabiga flushabnika nifta terpe- la , ker je sbe le eden, le ena vfim drusim v’ pohujfhanje. S. Eleazar je fpifal sapovedi, po kterih more njegova drushina sbiveti, jo poklizal, in ji rekel: a) „Vi, moji flushabniki in flushabnize! morete pofvezhevali nedelje in sapovedane prašnike po boshji in zerkveni sapovedi, lf fpovedi pogofto hoditi, in ako vam bo od fpo- vednika dopufheno vfak mefez enkrat k’ bo¬ shji miši perftopiti. 2 ) Vfak more zhifto shi- veti ; zhe bom pa snamnje nezhiftiga shivlje- nja nad enim ali drusim vidil, bo bersh is hifhe fognan. 3) Vfi bofte vfak dan per f- mafhi, ob namenjenim zhafu molili, in zhes dan fvoje opravila pridno delali. 4) Nobe¬ den ne fme perfegali ali kleti, nizh flabig* ali pohujfhljiviga govoriti. 5) Nobeden ne fnie igrali, ali norzhevati, ali kar fi bodi, neunv niga pozheli. 6 ) Med feboj morete v’ lepim miru shiveli: eden drusiga ne fmete sanizbe- vati ali shaliti. Kdor fvojiga foflushabnika kn- vizhno rasshali, fe more bersh pred n jim p onl ' shati, in fe s’ njim fprijasniti.“ Hifha f. Eleazarja in f. Delfine je bil* klofhtru podobna. Vli flushabniki fo sgoi’ e i j popifane dolshnofti svefto dopolnovali, ker f° od obeh imeli lep sgled kerfhanfke pravizh' ) nofti. Dolgo fta molila, in fe poftila vfak p c ' ^ ti It, k’ velizim prašnikom, vef advent, in b' 1 ' ^ der koli je zerkev sapovedala. Oba fta bil* do ubogih slo ufmiljena: vfak dan fta per Tvo¬ ji miši dvanajft berazhev imela, in jim ko Kriftufu ponishno ftregla. V’ letu i3i7 je bi¬ la v’ desheli grosno velika lakota, in ubogih je bilo neisrezheno veliko. Is sgoli ljubesni do Boga fta reveshem shito in drugo dobrotlji¬ vo delila, in s’ vfo 1 mozhjo pomagala. Ufmi- Ijeno ferze f. Eleazarja fe je tudi v’ drusih perloshnoftih rasodevalo. Po fmerti fvojiga ozhe- ta je dobil v’ laft gofpoftvo majhniga Lafhki- ga mefta Arijana. Pa podloshni fo fe fpun- tali, in ga nifo ho tli gofpoda fposnati. Lahko ti jih bil s’ mozhjo premoral, pa ni hotel. Ho fo ga eni v’ puntarje drashili, je odgovo¬ ril : ,,Nifim neobzhutniga ferza, kakor vi me¬ nite ; pa kader me jesa fkufha, premiflim lju- besnjiviga in poterpeshljiviga Jesufa, in pra- V1 m : Kaj je moje rasshaljenje memo njegovi- ga ?•■' Puntarji fo fe mu potlej radovoljno vda¬ li, fo fvojo krivizo fposnali. in slo shalovali, rie fo njega, dobriga gofpoda, sanizhevali. Drujkrat je nekaj mogozhnih gofpodov soper njega pifalo, in njih pifma fo mu v’ roke pnfhle. Kakiga drusiga bi bile slo raskazbile; °n pa je molzhal, jim je is ferza odpuftil, in I 11 nikdar od te krivize govoril. Kader koli ) e bil rasshaljen , je fvojim fovrashnikam is jubesni do Jesufa odpuftil, jih je ljubil, in )'ni pomagal. Sveti knes Eleazar je bil od Neapolfkiga ^' a ‘)a savoljo fofebniga opravila v’ Pariš poflan. •mi meftu je sbolel, in fe je perpravljal HI. 38 — 5g4 — k’ frezhni fmerti. Vfe njegovo poprejfhnje shivljenje je bilo lizer perpravljanje k’ fmerti, vender fe mu je to premalo sdelo. Od vliga shivljenja fe je ponishno fpovedal pred Jesufo- vim nameftnikam, s’ vfo gorezhoftjo prejel f. sakramente , in v’ premifhljevanji Jesufove fmerti na krishi mirno umeri 27 . dan tiga mefza v’ letu i 323. Njegova fveta tovarfhiza Delfina je bila, ko je njegovo fmert svedila, grosno shaloltna ; vender pa je bila Bogu smiram po¬ korna. Skerbno fe je perpravljala k’ fveti fmer¬ ti : ojftreje fe je pokorila, dalje molila, ubo¬ gim obilnifhi pomagala, in vfe delala, kar sa- more nebefhko kraljeftvo saflushiti, po kterim je vedno hrepenela. V’ tih dobrih delih je fla- novitna bila, in i5. dan maliga travna v’ letu i36g v’ Gofpodu safpala, in sa fvojim fvetini moshem v’ nebefa fhla. Nauk. Od dolshnojt gofpodarjev do f nojih f- 11 ' • shabnikov. Bogabojezhi gofpodar Eleazar in njego¬ va fveta gofpa Delfina fta fkerbela sa pobosh- no drushino, lla jo v’ boshjim ftrahu imela, f’ fvetim sgledam in koriltnimi nauki pred njo hodila , in tako febe in drushino pofvezheva- la. Ako bi bili taki vfi gofpodarji in gofpo - dinje, blagor fvetu! She per najemanji fvoje drushine bi ji mogli povedati vfaj nekoliko — 5g5 — od tiftiga, kar je f. Eleazar fvoji sapovedal in prepovedal; in potlej nad njo zhuti, de bi bilo vfe po volji boshji. De bodo njih dobre shelje fpolnjene, naj ifhejo dobre drushine ; in nafhli jo bodo, ako fo ufmiljeni in pra- vizhni. Gorje gofpodarjem, kteri is grefhni- ga poshelenja febi enakih ifhejo, ker f’ tim vfo hifho pohujfhajo, in fi boshjo kletev na¬ kopavajo ! Gofpodarji in gofpodinje fo dolshni fvo- je flushabnike kerfhanfko uzhiti. Drushina re- zhe gofpodarju „oz7ie gofpodinji „mati to je navada deshele : naj bodo tedaj drushini ref dobri ozhetje in dobre matere. S. Pavel flrafhno govori: „Hdor sa domazhe ne fker- ii, je vero satajil , in je hujjhi od never¬ nika.^ I. Tim. 5, 8. Gofpodarji in gofpo¬ dinje morejo bersh fkerbeti in svediti od no¬ ve drushine, kaj in koliko ve od kerfhanfkiga nauka , jo uzhiti, zhe je potrebna, pa pri- jasno in poterpeshljivo. Tudi naj jo uzhe, kako naj bodo v’ vfim modri in framoshljivi, kako naj po kerfhanfko shive. Sofebno naj fkerbe sa poduk mlade drushine, ktera nima ftarfhev, ali jih pa delezh ima. Naj fvoje flu- shabnike in flushabnize v’ zerkev pofhiljajo, fofebno h’ kerfhanfkimu nauku, in naj fe po- g°fto menijo s’ njimi od rasodetih refniz. Zhe Je drushina dobro poduzhena, je vii hifhi v prid. Gofpodarji in gofpodinje fo dolshni fvo- J° drushino v’ potrebi fvariti. Ako she mo- 38 * — 5g6 — rebiti preojflro fvare drushino, zhe jim po volji ne dela; sakaj bi je modro ne fvarili, kader ne shivi po Volji boshji ? Zhe fvojih flu- shabnikov ne fvare, kader je Bog od njih ras- shaljen; fe njih grehov vdeleshijo, in bodo Bogu sa-nje odgovor dajali. Ker gofpodarji ne morejo vfiga vediti in viditi : naj fkerbno zhujejo kader nad drushino vidijo snamnja pofvetniga duha, kake flabe ljubesni , ali kaj drusiga nerodniga, in naj fvare. Gorje go- fpodarjem in gofpodinjam, kteri flabe drushi-' ne ifhejo, jo na flabo napeljujejo, jo pufha- jo po fvoji volji shiveti, in jo zelo nadrashu- jejo norzhevati, tergati fe, in kaj drusiga fla- biga pozhenjati! Kaj pa je fhe le rezhi od ti- ftih, kteri godernjajo, zhe drushina dolgo mo¬ li , zhe fe modro vede , pogofto hodi k’ fpo- vedi ? Ti fkerbe sa drushino ko sa shivino, de je sdrava in delavna ; sa njeno dufho pa ne fkerbe, temuzh ji pomagajo v’ pekel: ka¬ mor tudi oni pojdejo, ako fe ne fpokore. Gofpodarji in gofpodinje morejo biti u- fmiljeni in pravizhni, de fvoje drushine ne preobkladajo, in ji nikoli nizh taziga ne sa- povedo, kar ftoriti ne fme. Ni per vfazim zhlo- veku enake mozhi in perpravnofti, enaziga uma in drusiga. Ker drushina potrebuje shi- vesha, oblazhila in pozhitka; naj ufmiljeno ravnajo s’ njo, slafti, zhe je bolehna ali flabi- ga telefa. Modri pravi: „2Ve bodi ko lev v J v0 ' ji hi/hi, de bi J voj e domazhe in podloshne satiral .“ Sirah 4 j 35. Zhe flushabnik sbo- — 5y 7 — H, fo mu dolshni ftrezhi in pomagati, ne pa ga neufmiljeno fpravili od hifhe. Stotnik , od kteriga f. Matevsh pifhe, ni fvojiga bolniga hlapza sapuftil, temuzh mu je vfo ftreshbo do¬ delil , sa njegovo sdravje fkerbel , in tudi fhel Jesufa ponishno profit, de bi ga osdravil. Mat. 8 5 — 7 . Po tem naj fe ravnajo. Tudi pra- vizhni morejo biti , de fvoji drushini nikoli nizh taziga ne sapovedo, kar je soper sapo- vedi. Ref, gofpodarji fo, pa ne zhes boshje ali zerkvene sapovedi. Pogubljenje fi nakopa¬ vajo, ako fvojo drushino v’ flabo lilijo. Gofpodarji fo dolshni pravizhno in bres odloga obljubljeno in saflusheno plazhilo dru¬ shini opraviti. Naj pravizhno plazhujejo dru¬ shini in drugim delavzam , kar jim gre ; fizer fo velike pregrehe krivi. Modri prizhuje : »Kdor kri preliva , in kdor najemniku pla- ihilo krati , Jta Ji brala.“ Sirah 34, 27 . S. Jakob tako govori: »Glejte! plazhilo , ki Jte ga utergali delavzam , k L eri fo vafhe polje posheli , vpije , in njih vpitje je do ufhef boshjih pr j lilo .“ Jak. 5, 4- Tudi morejo hi- Iro opraviti saflusheno plazhilo. To je sapo- ved boshja : ,, Plazhilo tvojiga najemnika ne fine do drnsiga dne per tebi ojtali .“ III. Mos. ig, i 3 . Po tej sapovedi je ftari Tobija fvojiga fina uzbil rekozh : »Kdor koli ti bo kaj delal , mn bersh plazhilo daj, in plazhilo tvojiga najemnika naj nikdar per tebi ne Sa Jtaja.“ Job. 4, i5. Svet je poln neufmi- fjone krivize in vpitja ubogih dclavzov, kle- - 5 9 8 - rih plazhilo saftaja per krivizhnih gofpodarjih, od klerih fo safrarnovani in preklinjanj, ka¬ der saflusheno plazhilo terjajo. Le hudobne- shi delajo tako: neradi plazhujejo, malovred¬ ne rezhi, morebiti zelo od gofpofke perfilje- ni, dajejo, in to s’ godernjanjem, f’ kletvijo. Ti krivizhniki fi ismifhljujejo, kar samorejo, hudiga soper drushino, de bi jo bres plazhi- la odpravili, ali ji saflusheno plazhilo uterga- li 5 pa njih krivize bo Gofpod mafhevaviz. Zhe je drushina f’ tatvino ali drugazhi go- fpodarja pofhkodovala, fe to more po tanki pravizi f’ fvetam modrih, ne pa po fvoji kri- vizhni lakomofti rasfoditi. Molitev. O Bog, veliki gofpodar gofpodarjev m flushabnikov! daj vfim fvojo gnado, de po sgledu fvetiga gofpodarja Eleazarja, pobosh- ne gofpodinje Delfine in njune dobre drushi- ne tvojo fveto voljo dopolnujejo. Srezhne hi- fhe, kjer tvoj Duh gofpoduje, kjer je tvoja hvala, tvoja flushba, praviza in mir! Hifhe, v’ kterih fo bogabojezhi gofpodarji in bogabo- jezha drushina, fo podobe tvojiga kraljeftva, ker eden drusiga is ljubesni do tebe napelju¬ jejo v’ dobro, in ljubesnjivo perganjajo tebe hvaliti; v’ tih ni pohujfhanja , ni jese, ni p re ' pira; le hogabojezhoft, mirnoft, edinoft kra¬ ljuje v’ njih. Ufmiljeni Gofpod! poshegno) gofpodarje in flushabnike, de med feboj v — 5 9 g — savesi ljubesni shive, in tebe hvalijo f’ fvetim shivljenjem. Amen. XXVI. dan kimovza. ^veli Ziprijan marlernik in fveta Jiifiina de- viza in marterniza. % ,Sveti Ziprijan je bil rojen v’ velizim meftu Antiohii. Njegovi ftarfhi fo bili bogati, pa fle- pi neverniki, in fo tudi njega v’ malikovanji sredili; fvojim bogovam fo ga v’ dar pernefli, in ga dali uzhiti fe njih vrashno flushbo fkerb- no opravljati. Kader je bil 3o let ftar, je fhel v’ Kabilonfko deshelo vrashnih malikovavfkih uzhenikov ifkat, in od tiftih fe je nauzhil po svesdah in shivalih uganovati. Potlej je fhel domu, je mnogim fvojo neumno modroft fka- soval, in s’ njo bahal. Ker je bila njegova t vera vfa vrashna , in je po njej delal, je po , fvojim posheljenji pregrefhno in hudobno shi- vel. Bogabojezhi kriftjan Evsebi, kteri je fhe > v otrozhji flarolli s’ njim v’ fholo hodil, je hudobniga Ziprijana velikokrat fvaril, uzhil, 1,1 opominjal, de naj te grcfhne vrashe opu- pa on ga ni pofluflial, fhe le gerdo sa- i' Oizheval je fkrivnofli katolfhke vere , in fe j drusi m nevernikam perdrushil, de bi nedolsh- ' lle kriftane neufmiljeno preganjal. Tak je bil Goo vrashni Ziprijan, poln hudih del, in vreden teshkiga obfojenja ; pa boshja miloft s’ njim je bil velika. Bog, klerimu fo ferza vfih v’ oblafti, ga je zhudno fpreobernil, in ga pri- zhevavza fvete vere ftoril, ktero je neisrezheno fovrashil, in hudo preganjal. V’ meftu Antiohii , kjer je hudobni Zipri¬ jan prebival, je bila bogata in lepa, pa zhi- fta deviza Jullina. Popred je tudi ona molila malike, pa Bog jo je is fofebne milofti fpreo¬ bernil, in po njej tudi njene neverne ftarfhe. Skerbela je le Jesufu dopalti , v’ famoti je shi- vela , in mofhkirn fe fkerbno fkrivala ; pa ne- zhifto posheljenje ima biftro oko. Neverni nila- denizh Agiajd jo je vidil, poshelil in fnubil. S. deviza Jullina ni hotla v’ to dovolili, ker je bila ona verna . Agiajd pa neveren , in tu¬ di , ker je bila fvoje devifhtvo Bogu v’ dar da¬ la sa vfelej. Mladenizh Agiajd, fhe huje vnet v’ poshelenji do nje, je vrashnimu Ziprijar.u veliko darilo oblubil, ako f’ hudizhevo nio- zhjo devizo Juftino v’ moshilev nagne. Zipri' jan mu je obljubil , ker ni vedil oblafti vfi- gamogozhniga Boga, kteri more tudi hudizh p°* koren biti. Dolli fi je persadeval, pa saftonj, ker je bila f. Jullina smiraj v’ fvojim terdnina fklepu nepremakljiva. Na sadnje je hudizh, od Boga perfiljen, Ziprijanu odkrito rekel ; ,,Vedi , de per tiflih , kteri Jesufa rcfnizhno molijo , nimam nobene oblafti.“ Refnizhno je to, hudizh je fovrashnik vfih dobrih in vfi' ga dobriga; pa on samore le fkufhali, ne p® 6oi koriti, kar bi hotel. Hudizh je pred Jesufo- vim prihodam mogozhen oroshnik; lode Je- suT, mozhnejThi. ko on, ga je premagal, in mu oroshje pobral, v’ ktero fe je sanafhal. She sdaj je hudizh mogozhen per nevernikih, pa ne per kriftjanih. Ko je Ziprijan safli- fhal, kar poprej ni vedil, de je Jesuf mozh- nejfhi od hudizha, in tudi , de ga verni kri- ftjani T’ Kriftufovo pomozhjo lahko premagu¬ jejo , je nad Tvojimi hudobnimi vrashami obu¬ pal hudizhevo Tlaboft Tposnal, in shelel Jesufu Tlushiti. Ziprijan je shelel is hudizheve Tushnofti refhen bili; pa od Tvojih grehov preobloshen je menil, de ne bo milobi dobil, in je Tkoraj obupal. Bog mu poTlal bogabojezhiga krib- jana Timoteja, kteri ga je ljubesnjivo uzhil , de je v’ katolThki zerkvi odpuThenje vfih gre¬ hov, zhe Te jih greThnik reTnizhno Tpokori. Te reTnizhne beTede To ga Terzhniga borile , de Te je malikovanju in vfim vrasham odpo¬ vedal , in Boga is Terza profil, de naj mu bo mdobljiv. V’ snamnje praviga Tpreobernjenja fe je Tvojih velizih grehov ozhitno in s’ sha- fokjo Tpovedal, je Tvoje bukve, polne vrash- "'b naukov, ozhitno Tosbgal, in Te ojbro po- horil. Njegova shalob je bila tolika, de Te J e vzhafi. po tleh valjal, Tvoje oblazhila raster- 8>d j Te na perfi tolkel , in glaTno jokal. Bo- gabojezhi Evsebi, kteri ga je poprej veliko¬ st bres vfiga prida Tvaril, mu je Thel na foinozh, in mu ljubesnjivo rekel : „Ziprijan ! ! -— 602 —- verjemi mi , fvojimu prijatlu, kteri te nozhc golufati, ker te ljubi v’ Jesufu Kriftufu: vidil fim dobi ofiudnih grefhnikov, kteri fo odpu- fhenje grehov dofegli, ker fo fhli k’ Jesufu f’ terdno vero in s shaloftnim ferzam. Lahko, de fo tvoji grehi vezhi ko unih, vender pa nifo vezhi od bosbje mil fli. Ne govorim ti, de bi ne jokal, temuzh de bi upno jokal; u- paj v’ Jesufa, in podaj fe v’ njegove milofti oblaft.“ Ta dobri prijalel je Ziprijana ftoril ferzniga, ga peljal pred fhkofa, in ga med novinze v’ veri dal sapifati. Ziprijan, vef sha- loften in vefel, je rad hodil fhkofa poflufhat, je veroval vfe katolfhke refnize, obilno molil, in fe ojftro pokoril. She pred kerftam je tro¬ je premoshnje ubogim rasdal; potlej je bil kerfhen , in je Bogu vefelo flushil. S. deviza Juftina, kader je to vefelo no- vizo svedila, je ufmiljeniga Boga vifoko hva¬ lila, in fklenila mu fveteji flushiti ; tudi je fvoje premoshenje med uboge rasdelila, in r velizim pokorjenji fe zhedalje bolj pofvezhe- vala. S. Ziprijan je v’ poboshnofti filno hitro raftel, in v’ fvetofti druge prehitel, kteri f° poprej sazheli Bogu flushiti. Ker fo vfi nje¬ govi grehi v’ kerftu bili odpufheni, in ker ) e po kerftu v’ dobrih delih tako obilen bil; to ga mafhnikovo pofvezhenje permorali prejeli- Takrat fe je ozhitno vidilo, kakofhen bosbj 1 perjatel je bil. Slo ii je persadeval grefhni- ke, sladi nevernike, fpreoberniti. Njegov trud tudi ni bil bres prida, ker fe jih je na nje 6 0 3 govo ognjeno opominjevanje veliko fpreober- nilo. Kmalo fo njegovo fvetoft fhe bolj fpo- snali, ker je fvoje shivljenje sa fveto vero Je- sufovo dal. Oba, f. Ziprijan in f. Juftina, fta bila od ferditih nevernikov vjeta, in v’ jezho vershena, pa pofebej, de bi eden drusimu ferzhnofti ne dajala. Oba fta bila potlej ispra- fhana od neverniga fodnika, in po njegovim povelji do kofti rasmefarjena; pa vfe te bole- zhine nifo nizh sdale, fhe ferzhneji fta bila ko poprej. Sodnik je is togote sapovedal oba v’ velik kotel vreliga vofka in fmole vrezhi: bila fta , pa bres vfe fhkode, in v’ njem fta Boga hvalila. Sodnik ni vedil kaj s’ njima po¬ leti ; ukasal je oba gnati v’ mefto Nikome- dijo do zefarja Dioklezijana. Zefar je sapo- 'edal jima glave odfekati; to fe je tudi sgodi- lo sunaj mefta v’ letu 3o4 , in fhla fta v’ ne- befa Boga hvalit vekomaj. Nauk. Upanje v' boshjo milojt je grejhniku potrebno. S. Ziprijan je frezhno fhel v’ nebefhko kialjeftvo, ker je upal v’ boshjo miloft, in v’ tfi ni upanji fe fpokoril. Prav je upal, de mu bo Bog miloftiv, zhe fe refnizhno fpokori; to u panje ga je ferzhniga ftorilo fvoje grehe opu- bjti, in Bogu flushili. Dokler je v’ flepoti bB, ga ni nobena hudobija teshila; ko je pa 6o5 — de ti bo persanefel, zhe fe fpokorifh. Upa¬ nje naj te perganja hitro in refnizhno fpoko- riti fe. O grefhnik! ti fi nar re\'nifhi livar na fvetu, ker fi fe po fvoji hudobni volji od Bo¬ ga lozhil, pa po fvoji volji ne morefh k’ Bo¬ gu ; fam fi fe fushnofli greha podvergel, pa lam fe ne morefh ref hi ti. Povsdigni fvoje ver¬ ne ozhi k’ Bogu, ufmiljenimu Ozhetu, profi ga upno , in ti bo savoljo ljubesnjiviga Jesu- fa pomagal is grehov. Jesuf je sa grefhnike umeri; tudi sa-te je umeri, de ne umerjefh vekomaj : on je perbeshalifhe grefhnikov, zhe fe mu refnizhno vdajo f’ pravo pokoro. Ter- den bodi v’ tim upanji; klizhi ko is globozhi- ne v’ krishaniga Jesufa, perporozhuj fe mo- gozhni pomozhnizi Marii, njegovi in tvoji ma¬ teri, tudi vfim fvetnikam ; ne obnemagaj savo¬ ljo fvojih velizih grehov, ker je boshja milofl v 'fhi od tvoje hudobije ; hiti refnizhno fpoko- r >t fe, in hofh obvefeljen. Mifli po sgledu Davida : „Gofpod je moja pomozh , koga fe bom bal ?“ Pf. 21 , 1. Upanje ti je potrebno, ker bres njega ni ljubesni, ni poboljfhanja , ni kefanja, ni od- pufhenja. Zhe fe le bojifh, in ne upafh ; bofh °bupal, in v’ fvojih grehih umeri. Kako fi bofh persadeval dobre in fpokorne dela oprav¬ iti , premagovali in fpokoriti fe, ako me- n *fh, de ti vfe ne bo pomagalo ? Upaj v’ Bo- 5 in upanje v’ njega milotl bo mozhna pod¬ pora : v’ premifhljevanji fvojih velizih grehov 6o5 de ti bo persanefel, zhe fe fpokorifh. Upa¬ nje naj te perganja hitro in refnizhno fpoko- riti fe. O grefhnik! ti fi nar revnifhi ftvar na fvetu, ker fi fe po fvoji hudobni volji od Bo¬ ga lozhil, pa po fvoji volji ne morefh k’ Bo¬ gu; fam fi fe fushnofti greha podvergel, pa lam fe ne morefh ref hi ti. Povsdigni fvoje ver¬ ne ozhi k’ Bogu, ufmiljenimu Ozhetu, profi ga upno , in ti bo savoljo ljuhesnjiviga Jesu- fa pomagal is grehov. Jesuf je sa grefhnike umeri ; tudi sa-te je umeri, de ne umerjefh vekomaj : on je perbeshalifhe grefhnikov, zhe fe mu refnizhno vdajo f' pravo pokoro. Ter- den bodi v’ tim upanji; klizhi ko is globozhi- ne v’ krishaniga Jesufa, perporozhuj fe mo- gozhni pomozhnizi Marii, njegovi in tvoji ma¬ teri, tudi vfim fvetnikam ; ne obnemagaj savo¬ ljo fvojih velizih grehov, ker je boshja miloft v 'fhi od tvoje hudobije ; hiti refnizhno fpoko- r >t fe, in bofh obvefeljen. Mifli po sgledu Ua vid n : „ Gofpod je moja pomozh , koga fe bom bal ?“ Pf. 21, 1. Upanje ti je potrebno, ker bres njega ni ljubesni, ni poboljfhanja , ni kefanja, ni od- pufhenja. Zhe fe le bojifh, in ne upafh ; bofh °bupal, in v’ fvojih grehih umeri. Kako fi bofh persadeval dobre in fpokorne dela oprav¬ iti, premagovali in fpokorili fe, ako me- n *fh, de ti vfe ne bo pomagalo ? Upaj v’ Bo- S a j in upanje v’ njega miloft: bo mozhna pod- l>ora; v’ premifhljevanji fvojih velizih grehov in neisrezhene boshje milolli fe bo tvoje fer- ze vnemalo, vfi grehi te bodo is ljubesni do Boga fladko pekli, in jih bofh rad opuftil. Praviga upanja ni nikoli prevezh; terdneje ko upafh, raji fe fpokorifh, ker obilnifhi Iju- bifh. Peter je is ftrahu Jesufa satajil; Jesuf ga je prijasno pogledal, to mu je fkosi ferze fhlo, milo je jokal, in sato odpufhenje dofe- gel. Ravno taka frezha bo tebi, zhe prav upafh, v’ upanji molifh, ljubifh, shalujefh, in fe poboljfhafh. M o l i t e v. O nebefhki Ozhe ! she veliko let me po- terpeshljivo zhakafh, in me dobrotljivo va* bifh k’ pokori j jeli fim pa is lashnjiviga upa¬ nja fvoje fpreobernjenje nehvaleshno odlafhal: pofihmal hozhem v’ tvojo miloll upati, in fe refnizhno fpreoberniti. Ako bi bil po fvojim hudim saflushenji prejel, she sdavnaj bi kil pogubljen : to mi daje upanje, de fhe samo- rem miloll sadobiti, in de mi bofh k’ poko¬ ri pomagal. Upam v’ te, in sdaj hozhem vrta¬ ti , in k’ tebi dobrimu Ozhetu iti. Upam v tvojo nefkonzhno miloll , in te ponishno pro- fim, pomagaj mi sa fvoje milolli voljo. 1N C morem v’ fvoje dobre dela upati, ker jih ni, tudi ne v’ fvojo mozh; pa upam v’ tvojo nu¬ lo ll, zhe ravno je ne saflushim, in v’ saflushe- nje ljubesnjiviga Jesufa, kteri je sa-me nA ki 'ishi umeri. Ker li pa tl s’ meno) neisrezhe* ] — 607 — no ufmiljen ; ti bom vef zhaf fvojiga shivlje- nja flushil, tebe hvalil, in fvoje grehe obsha- loval. O fveta marternika Ziprijan in Julti- na! profita sa-me, fprofita mi gnado prave in Itanovitne pokore, de po fmerti sadobim, kar sdaj upam, nebefhko kraljeltvo. Amen. XXVII. dan kimovza. t Svela Kosma in Damian brata , marternika. Sl t^veta Kosma in Damijan brata Ita bila med feboj s’ mozhno saveso ljubesni sdrushena; ene y ere, eniga duha Ita bila v’ Jesufu Kri (tufu. Ta dva fveta brata Ita bila rojena v’ Arabii : e ali Ita bila pa vernih ali nevernih Itarfhev, fe n ne ve; kedaj in kako Ita verna poltala, tudi ne. De Ita bila bogabojezha kriftjana, in de ka po vfih sapovedili svelto shivela , le to pri- >- z huje, ker Ita is ljubesni do Jesufa rada umer¬ it- la. Bila Ita rasumna, flovezha in ufmiljena v’ zdravnika, in fkerbela ne le telo, ampak tudi y dufho osdravljati: sdravila Ita dajala bolnikam, le pa uzhila jih tudi poterpeshljivolt in pokor- i, fhino savoljo Boga. Ta dva fveta brata nilta ii- sdravnika bila savoljo fvojiga dobizhka ali zha- e- Hi, ampak is zhilte ljubesni do blishnjiga, sa- 1® v °ljo Boga : sato nilta od nobeniga zhloveka e- ne veliziga, ne majhniga plazhila vsela j nju- 6o8 na ufmiljena fkerb je bila le sa boshje plazhi- lo, ktero lla upala po fmerti prejeti. Bog ji¬ ma je dal zhudeshe delati: v’ imenu Jesufa Kriftufa fta veliko bolnikov osdravila ; tudi fmertne bolesni fo jima bile pokorne. Bila fta Bogu in ljudem ljuba; to jima pa je slo perloshno bilo neverne uzhiti, grefhnike fpre- obrazhati, in Jesufovo kraljeftvo rasfhirjati. Ta dva fveta brata fta fe is Arabije v’ Zi- lizijo, sdaj Karamanijo, prefelila , in fta fhla v’ permorfko mefto Egejo prebivat. Ondi fta ravno to delala, kar poprej, bolnikam poma¬ gala, in Jesufa osnanovala. Pergodilo fe je, de je neverni oblaftnik Lisija v’ tifto deshelo prifhel kriftjanov ifkat, in jih morat, de naj bi malike molili, kakor fta mu neverna zefar- ja Dioklezijan in Makfimijan sapovedala. Ko¬ maj je bil neverni oblaftnik Lisija v’ mefto Egejo prifhel, je svedil, de fta fveta brata Kos¬ ma in Damijan flovezha kriftjana, de uzhita le Jesufa moliti, in de fta ferdita fovrashnika Rimfkih bogov. Oblaftnik je bersb sapovedal oba bogabojezha brata pred-fe perpeljati, in jima je ferdito rekel: „Molita nafhe bogove; zhe ne. bofta neufmiljeno martrana in umor¬ jena.“ Sveta Kosma in Damijan fta nevernimu oblaftniku ferzhno odrekla; le Jesufa fposna- va praviga Boga , in v’ njegovi veri oftaneva ftanovitna. Oblaftnik fi je slo persadeval jih od vere odverniti, pa ni nizh opraviti mogel: sato je oba v’ fmert obfodil. Ne le ferzhno, tudi vefelo fta umerla, ker fta Jesufa smiraj — 6og — v’ ferzu nofila, in vedno po nebefhkim kra- Ijeftvu hrepenela. Sveta Kosma in Damijan, fveta brata, u- fmiljena sdravnika, ferzhna marternika in mo- gozhna pomozhnika, tla bila in fta flovezha v’ katolfhki zerkvi. Verni zefar Juftinijan [. je bil na profhnje fvetih Kosma in Damijana od (inertne bolesni zhudno osdravljen. Is hva- leshnofti savoljo prejetiga sdravja je v’ Kon- ftanlinoplu veliko zerkev fosidal, Bogu in nji¬ ma v’ zhaft. , Tudi v’ Rimu, she v’ letu 5e8, je papesh f. Felikf zhaftito zerkev poftavil, kte- ra fe do danafhnjiga dneva imenuje „ zerkev fvetiga Kosma in Damijana Ta dva fvet- nika fta povfod v’ veliki zhafti: zerkev ji med beto mafho zhaftito imenuje, in slo upa v’ njune mogozhne profhnje, ker fofebne gna- ga s’ mezhem neufmiljeno umoril. Ta ftrafb- na pergodba je bila ravno ta dan okoli leta 934. Pravizhni Bog je ojftro pokoril, tudi *>a tim fvelu, hudobno mater Dragomiro , ncufniil jcniga brala Boleflava in druge kri- 6i8 vizhne pomagavze, ker taka nesnana pregre¬ ha ni mogla bres pokorjen ja oftati. Veliko zbudeshev fe je po fvetim Venzeflavu godilo; zerkev ga je med f. marternike poltavila, ker je bil is fovrashtva savoljo katolfhke vere u- morjen. Nauk. Veliko je pohlizanih, malo isvoljenih. S. Venzeflav fe je trudil in terpel sa ne- befhko kraljeftvo, in je frezhno fklenil fvoj tek; sdaj je in bo vekomaj neisrezheno velel. Njemu ni lahko bilo v’ nebela priti: imel je neverno hudobno mater , ki jo je fpofhtoval, pa je bogati ni Imel ; imel je hudobniga bra¬ ta, kteriga je bil dolshan ljubiti, pa po njem shiveti ni Imel ; mlad je bil, in zhutil je sape- Ijive fkufhnjave ; imel je veliko dolshnoft m fkerbi, ktere fo mu nadleshne bile. To je refnizhno, pa je vender po vli volji boshji shi- vel, ker le je s’ boshjo pomozhjo vedno tru¬ dil , fe smiraj ferzhno vojfkoval, in ferzhno premagoval vfe sapeljive in nadleshne fkufh¬ njave. Tudi drugi fvetniki fo veliko terpeh sa nebefhko kraljejivo , ki Jilo terpi, in g a filni sgrabijo. Mat. n, 12. Zhlovek je poln flabolli, fovrashnikov je dofti, poshelenje } e nadleshno, nebefhke dobrote fo nevidne, in ravno sato bo smed odrafhcnih vernih malo svelizhanih. „Voshe fo orala, in lefen je poi v' svelizhanje, in malo jih je, Meri ga naj¬ dejo .“ Mat. 7, 14. Ref, smed odrafhenih vernih bo malo svelizhanih. Ne zhudi fe nad tim; premifli f. evangeli, fvoje in drusih shivljenje, in bofh lahko preprizhan. Ne od nevernikov, ampak od kriftjanov prizhuje f. Pavel s’ shaloftjo ta¬ ko: Veliko je lazih, Meri, kar Jim vam vezli- brat povedal, sdaj pa tudi f Jolsami povem, ko fovrashniki Krijiaf 'oviga krisha shive, kle¬ rik konez bo pogubljenje .“ Filip. 3 , 18. ig. De to refnizo fposnafh, in v’ svelizhavnim ftrahu shivifh, premifli: Dve poti fte, po kterih fe v’ nebefa pride, pot nedolshnofti ali pa pot pokore. Kdo smed odrafhenih revnih ohrani nedolshnoft, ki jo je per f. kerftu sa- dobil? Kdo smed grefhnikov fe refnizhno fpo- kori ? Nedolshnofti je malo, in tudi poko¬ re malo. Veliko otrok je, kteri od odrafhe¬ nih pohujfhani, fe s’ oftudnimi grehi ognjufi- jo. Kdo smed odrafhenih mladih shivi fra- moshljivo, zhifto in bogabojezhe ? Premifli tudi, koliko je praviga miru, edinofti in Iju- hesni tudi med rodovino in damazhimi ; koli¬ ko je pravize in refnize per kriftjanih; koliko je fpofhtovanja po zerkvah in verne pokorfhi- ne do ohlaftnikov. Poflufhaj , koliko gerdi- ga, lashnjiviga in krivizhniga eden soper dru- S| ga govore: poflufhaj per gofpofki, koliko pohujfhljivih toshb je med kriftjani ; zelo med ftarfhi in otrozi ni Ijubesni, ni miru, ni u- fniiljenja. Vfak hozhe pravizhen bili \ zhe pa pravizhniga zhloveka is potrebe ifhefh , ga teshbo najdefh. Nedolshnofti je malo, tudi pokore malo ; na fvetu je navada po navadi shiveti, namrezh flabo. Prerok Jeremija pra¬ vi: ,, Gledal /im, in nikogar ni, kteri bi Je fpokoril. 8, 6- Nedolshnoll je redka, pokora tudi ravno tako , sato bo smed odrafhenih kriftjanov malo svelizhanih. Kakor je f. kerfl: vlim po¬ treben, tako je pokora vlim grefhnikam , kte¬ ri fo po kerftu fmertno grefbili, k’ svelizha- nju potrebna. Spokoriti fe, le pravi vfe gre¬ be in hude perloshnofti opufliti, vfe fvoje gre¬ he fovrasbiti in opuftiti is ljubesni do Boga, vfe krivize pohujfhanja po mozhi popraviti, v’ pokorjenji, v’ poboshnofti, v’ vlih sapove- danih dobrih delih ftanovitno shiveti, krish Jesufov na zhelu hepreftrafheno noliti, in fe v’ boshji flushbi ali pokorfhini nobeniga ne fra- movati , raji vfe terpeti in vfe sgubili , ko Bo¬ ga rasshaliti. Povej mi, je dobi ali malo ta- zih fpokornikov ? Malo jih je. Eni oftanejo terdovratni v’ fvojih ozhitnih grehih ; eni ima¬ jo le natorno shaloll in fpreobernjenje, savo- 1 jo ftarofti ali pomankanja ; eni fo mersli, hi- navzi, lakomniki i. t. d., zhe fe ravno pra- vizhne fhtejejo, in ne vedo kaj poboljfhati m obshalovati. Kifo vli hudobni. pa dobi jih je, in ti glej po malo pravizhnih, de med is- voljene pridefh. Molitev. O Jesuf, sgled pravizhnodi in uzhenik po¬ kore ! kdo bo svelizhan ? Upam fizer v’ tvojo nefkonzhno milod, pa bojim fe tvoje pravize, ker fo moje fiabofti velike in moji grehi bres fhtevila. Kako bi fe ne bal ? She sdavnaj fim nedolshnod sapravil, mehko fe pokorim , ma¬ lo shalujem, in malo dobriga ftorim. Dodi je flabih kridjanov, jefl fim fe s’ njimi isgovar- jal , in sa njimi hodil po fhiroki poti pogub¬ ljenja. Ti, o Gofpod! pravifh : „Veliko jih je poklizanih, malo pa isvoljenih med kterimi bom jed, med svelizhanimi ali pogubljenimi? Dobrotljivo fi me poklizal, pa nehvaleshen fim bil tvojimu poklizu, in med savershene fim f’ fvojim flabim shivljenjem hitel. O ljubi sve- bzhar! fposnam, pogubljenja fim vreden; ven- der fhe upam v’ tvojo nefkonzhno milod ; ti mi dafh te dobre mifli, drah in upanje, in io mi prizhuje, de me fhe nifi sapudil. Po- nishno te profim, daj mi gnado vfe fvoje gre¬ be fposnati, fovrashiti, opuditi, in pravizh- eoshiveti, de ne bom savershen, in f’pomozh- )o tvoje gnade terdno obljubim po voski poti trojih sapoved danovitno hoditi ; pofihmal bom le tebe in tvoje fvetnike pofneinal, de bom bojim isvoljenim perfhtet. O f. Venzeflav ! bi fi tesbej ko jed bogabojezhe shivel, vender b svedo flushil Kogu, in fi fe svelizhal; bodi ‘boj pomozhnik pcr Jesufu Kridufu, pofvezhe- 622 vavzu isvoljenih, de mi da po sapovedih shi- veli, in fkosi voske vrata priti v’ nebcfhko kraljeftvo. Amen. XXIX. (lan kimovza. Mihael , veliki angel. w ligamogozhni Bog je v’ sazhetku fveta, pre¬ den je zhlovek bil, neisrezheno veliko duhov v’ gnadi kvaril, in jih namenil, de bi ga mo¬ lili in hvalili vekomaj. Med njimi fta bila Mi¬ hael in Luzifer f’ fofebno gnado napolnjena. Luzifer, to je, fveiloha boshja, je is nehva- leshnofti le febe povifheval, ni hotel, Boga hvaliti. Njegov napuh je bil drusim duhovani vfhezh; tretji del jih je po Luziferji prevset- no in nepokorno miflilo. Mihael, kar fe pra¬ vi : Kdo je Bogu enak? fe je Luziferju in njegovim tovarfhem ferzhno vftavil ; vli dobri duhovi fo ko on miflili, in vfigamogozhnig® Boga, sazhetnika vfiga dobriga, hvalili. Ros* lozhik med dobrimi in flahimi duhovi je bil ta. Dobri duhovi fo Boga hvalili, in febe ponishevali; hudobni duhovi fo pa febe , ne Boga hvalili. Sato je tudi bilo vojfkovanje med njimi. Luzifer in njegovi tovarfhi fo bili pre* magani, in od neba v’ pekel versheni. S. Janes popifhe tako njih zhudno vojfko: „VAal j e 623 velik boj v’ nebu : Mihael in njegovi angeli fo fe s’ drakonam bojevali, in drakon fe je voj- fkoval in njegovi angeli , in nifo premagali j in njih mello fe tudi ni vezh nafhlo v’ nebu. Doli je bil pahnjen titli veliki drakon in ftara kazha, ktera fe imenuje hudizh in fatan, in nje¬ govi angeli fo bili s’ njim versbeni.“ Skriv. rasod. 12, 7 — g. Bog ni bil svetlih angelov potre¬ ben, in oni nifo is fvoje mozhi, ampak v’ bo- shji mozhi premagali. Bog je po njih hotel ne* svetle angele premagati, de bi fvojo ljubesen, svetlobo in gorezhotl do njega fkasali, in tu¬ di naf uzhili sa zhatl boshjo fkerbeti. Sveti Mihael in njegovi tovarfhi fo f’ fvo¬ jo Ilanovitno svetlobo Bogu dopadli, fo bili v’ nebefa vseti, in v’ gnadi uterjeni. S. Mihael je bil nar ferzhnejfhi soper prevsetne angele, in sato je bil smed vfih pervi v’ nebefhkim kraljetlvu. On je tudi od Boga pervi po- mozhnik vfih isvoljenih dufh soper saleso- vanje hudobnih angelov potlavljen. On je bil mogozhni varh Israelfkiga ljudtlva do prihoda KriftufoVi ga ; on je is Egipta pred njimi hodil do obljubljene desljele; fe je hudizhu vftavil, m ga premagal, kader je hotel Israelzam trup¬ lo Mojsefovo rasodeti, de bi ga vrashno mo¬ lili. Jud. g. On je Israelzam pomagal is Ba- bilonfke fushnotli, kakor prerok Daniel pri¬ kuje. io, i3. Kader je Judovfko ljudtivo Zavoljo fvoje terdobe od Boga sapufheno bilo j J e bil f. Mihael pomozhnik katolfhke zerkve, ln ji je svetlo pomagal v’ filnim vojfkovanji 624 soper nevernike, ktere je hudizh v’ zerkev bo- shjo drashil. On bo ftanoviten pomagaviz zerk- ve do konza fveta, in ji bo fofebno v’ pofled- njih zhafih pomagal, de isvoljeni sapeljani ne bodo. Dan. 12, 1. Katolfhka zerkev je vfelej fvojiga mogozh- niga pomozhnika veliziga angela fvetiga Mi¬ haela zhaftila, in ga fhe zhafti. Zhaft do nje¬ ga fe je fofebno povifhala ob zhafu njegoviga perkasanja, kteriga fpomin zerkev obhaja ofmi dan veliziga travna. Perkasen f. Mihaela fe je godila na Lafhkim pod papeshem Gelasi- jem I. V’ Neapolfki desheli Apulii na hribu Garganu fo paftirji zhedo pafli. En junez fe je od zhede odlozhil. Kader fo ga pogrefhili, fo ga fkerbno ifkali, in nafhli verh hriba v’ pro- ftorni jami. Paftirji fo fe ga bali, in eden is njih je pfhizo va-nj fpuftil, de bi ga vfaj inertviga dobili; pfhiza pa fe je v’ zhloveka sabernila. Velik Urah je vfe obfhel, nobe¬ den fe ni predersnil bliso lifte jame bili. Ta zhudesh fe je rasglafil , veliko jih je k’ fhko- fu fhlo, in fo ga vprafhali, kaj bi to bilo. Shkof je napovedal tri dni molitve in pofte, de bi fe od Boga svedilo. kaj to pomeni. Po tre¬ tjim dnevu fe je f. Mihael fhkofu perkasal, m mu rekel: „Tifti kraj je od Boga odlozhen, njemu, meni in drusim angelam v’ zhaft.‘‘ Shkof, od veliko ljudi fpremljan , je fhel v tifto jamo, in jo zerkvi podobno nafhel. Kma- lo je bila ozhejena in napravljena, de fe je sa- mogla boshja flushba ondi imeti. Veliko zhu- 625 deshev fe je ondi godilo , in tiki hrib , poprej Gargan imenovan , fe je potlej angelfka gora imenoval. Od tikiga zhafa fe je zhak do ve- liziga angela f. Mihaela grosno rasfhirila. S. zerkev zhaki pred vfimi drusimi f. Mi¬ haela ; sa njim veliziga angela Gabrijela; kte- riga ime fe prekavi mozh boshja ; sa tim f. Rafaela: kteriga ime pomeni sdravilo boshje. Drusih angelov imena fe ne vedo, pa fo ven- der fofebne zhaki vredni. Oni fo med feboj raslozheni, kakor jih je Bog raslozhil; pa vfi fo nafhi dobri prijatli in mogozhni pomozh- niki, vfi gorezhe fkerbe sa zhak boshjo in sa nafhe svelizbanje. Dolshni fmo tedaj s’ vfo zerkvijo ufmiljeniga Boga sahvaliti, kteri nam je dal te mogozhne, sveke in riiodre pomozh- nike ; tudi fmo dolshni angele sahvaliti, kteri, *he fo ravno imenilnifhi od naf, is ljubesni do Boga in do naf fkerbe sa nafhe svelizha- nje , de bi tudi mi v’ njih drushbo prifhli, m Boga hvalili vekomaj. N a u h. Is poprejfhnjiga popijovanja. Bog, pravi f. Avgufhlin, je v’ sazhetku Geta angele kvaril; Mojsef je pa od njih le v ’ fkrivnofti pifal, de bi jih morebiti neumni Israelzi vrashno ne molili. Angeli fo zhifti du¬ hovi bres telefa. Vfi angeli fo v’ gnadi ftvar- jeni; vender fo med feboj raslozheni, kakor 40 fo vezhi ali manji opravila od Boga prejeli. Stvarjeni fo , de bi Boga molili, njegovo vo¬ ljo dopolnovali, zhloveka varovali, in mu po¬ magali.- Sht&vilo prevsetnih in obfojenih an¬ gelov je veliko , vender jih je veliko vezh Bo¬ gu sveflih oftalo. Prerok Daniel pifhe od njih veliziga fhtevila tako: „Tavshent tavshentov jih Boga /ireshe, in defet tavshentkrat Jto tavshent jih je vP njegovi Jlashbi Dan. 7, 10. Tudi f. Janes od tiga prizhuje rekozh : ,.jSim flifhal glaj' veliko angelov okoli boshji- ga fedesha , in njih fhievilo je bilo. veliko tavshentkrat tavshent. u Skrivn. rasod. 5 , 11. Luzifer je bil veliki angel, sdaj je veliki hudizh. On je vezhi fvetoft prejel , ko vfi dru¬ gi ; sato je bila njegova nepokorfhina huji ko vfih drusih. Luzifer pomeni fvetlobo hoshjo; tudi po padzu in obfojenji fe imenuje Luzifer. To zhaftito ime mu je v’ naj vezhi framoto oftalo. On in njegovi tovarfhi fe fploh imenuje¬ jo hudizhi, od hudiga, v’ zhimur fo uterjeni. Greh jih je tako ftrafhno premenil, namrezh lepe duhove v’ oftudne hudizhe. Njih greh je bil napuh, kteriga Bog neisrezheno fovrashi, in ojfl.ro fhtrafuje. Premifli, de je savoljo na¬ puha pravizhni Bog veliko duhov od neba v pekel savergel ; kako hi ti samogel v’ nebefa, ako bi napuhnjen bil ? Luzifer in njegovi tovarfhi fo hoshji in nafhi fovrashniki, pa oni nam ne samorejo hudiga floriti po fvoji hudobni volji , kolikor hi hotli, zhe fe vojfkujemo soper nje, v’ fkufh' — 627 — njave ne pervolimo, in v’ Boga saupamo. Gor¬ je nam, ako bi saversheni duhovi samogli, kar hudiga shele. Hudizh je pred Jesufovim prihodam veliko mozh imel ; pa Jesuf ga je premagal. Shiva vera, terdno upanje, gore- zha ljubesen do Jesufa Kriftufa, ponishnoft, rpolitev, pokorjenje, in kar je taziga, prema¬ ga hudizha. Pomozh f. Mihaela in drusih an¬ gelov je tudi velika hramba soper prevselne duhove, ,,/iog te je /bojim angelam sapove- dal na v Jih tvojih potih varovati Pf. go, xi. Oni fo Bogu radi pokorni, in te varuje¬ jo, pa tudi ti varuj fvoje diifhe v’ hudo , in tako bofh svelizhan. Molitev. t O pravizhni vligamogozhni Bog! to ftrafh- no obfojenje tolikanj nepokornih duhov me f’ ftraham napolni. Ti niti tvojim angelam per- sanefel, fi jih od neba v’ pekel vergel, ker ti nifo bili hvaleshni, temuzh fo fe povifhevali5 zhe niti tvojim angelam persanefel, kako fmem jeft v’ tvojih grehih predersno upati, ki tim meto ? Greh , kteriga ti nad nepokornimi du¬ hovi pravizhno pokoril in pokorifh, je bil na¬ puh, in to me uzhi, kako ga fovrashifh. Ref- mzhno je to, napuh je nar huji nepokorfhi- Ila in sanizhevanje tebe sazhetnika in delivza 'figa dobriga. O Gofpod ! tudi jeft tim kriv te velike pregrehe, in te ponishno profim,' fi»j mi ponishnoft in odpufhenje. Po sgledu 6a8 veliziga angela f. Mihaela bom vedno miflil: Kdo je tebi enak ? kaj fo vfe ftvari memo te¬ be , vfigamogozhniga ttvarnika ? O f. Mihael in vfi fveti angeli! hodite moji pomozhniki vfelej, fofebno pa v’ fkufhnjavah in ob sadnji uri, de me nevofhljivi hudizhi ne premaga¬ jo, temuzh jeft nje s’ boshjo in vafho pomozh- jo premagam, in pridem v’ vafho fveto drush- bo vfigamogozhniga in ufmiljeniga Boga hva¬ lit vekomaj. Amen. XXX. dan kimovza, i Sveti Hieronim , zerkveni nzhenih. 4 ^veti Hieronim je bil rojen od katolfhkih in bogatih ftarfhev v’ Dalmazii v’ medu Stridonu okoli leta 340. Kader je bil nekoliko odraftel, ga je njegov ozhe Evsebi poflal v’ Rim uzhit fe. ker je vidil nad njim fofebno vefelje do uzhenofti. Mladenizh Hieronim fi je v’ Rimu s’ neisrezheno pridnoftjo persadeval modrod dofezhi, pa le pofvetne modrodi je ifkal. Mlad fhe, ognjene natore , in premalo varen, fe je dal od flabih tovarfhev sapeljati, je s’ njimi v’ hude perloshnodi hodil , ktere fo mladim ljudem nar nevarnifhi. Ufmiljeni Bog ga ni dolgo puftil v’ ohladi mefeniga poshelenja ; dal mu je fvojo gnado, de bi fe fposnal in fpreo- bernil. Hieronim, od gnade boshje rasfvet- ljen, je bil vlih fvojih grehov filno shaloften, in jih je opuftiltudi fe je flabim tovarfhem odpovedal, fe dal Bogu v’ dar, in fe fkerbno perpravljal f. kerlt prejeti. Per f. kerflu je bil vef prenovljen in prerojen: v’ velizim Rim- fkim meftu je ho v’ famoti shivel , dolgo mo¬ lil , premifhljeval, milo objokoval fvoje gre¬ he , in fe vedno pokoril. Sofebno rad je ob- ifkoval pokopalifha fvetih marternikov, pre¬ mifhljeval njih ferzhno ftanovitnofi:, jokal nad fvojo poprejfhnjo flaboftjo, in fe zhedalje bolj vnemal Bogu svefto fiushiti. Zhes nekaj zha- fa je s’ bogabojezhim tovarfhem fhel na Fran- zofko fvetih fhkofov in flovezhih uzhenikov obifkat, in s’ njih fvetimi nauki fe v’ dobrim uterdit. Is Franzofkiga je fhel domu, do kon- za Bogu v’ miru fiushiti. Pa viditi fvoje de- shelane vfe pofvetne , ni mogel per njih oka¬ ti; fhel je v’ Akvilejo ali Aglar, kjer je bil f. Valerijan fhkof. S’ njim in s’ drusimi fveti¬ mi duhovni fe je fprijasnil, od njih fe boga- bojezholli uzhil, in per njih fveto shivel. On¬ di fo ga eni, pa fe ne ve kdo, krivizhno pre¬ ganjali, in ga s’ nadleshnoftjo permorali me- fto sapufliti. Nerad je Hieronim sapuftil fvoje fvete pri- jatle; vender je fhel na morje, in fe v’ Asijo prepeljal. Nekaj zhafa je oftal v’ Antiohii, in od ondod fhel v’ pufhavo Ralzido, kjer je ne¬ kaj pufhavnikov v’ ojftrim pokorjenji shivelo. Tudi on fe je ojftro pokoril, dolgo molil, pre- 63o mifhljeval, pridno delal, in fe f’ Tvojimi ro¬ kami sbivil. Kako je v’ tifti pufhavi shivel , kakofhne fkufhnjave je imel, in sakaj To ga nadleshevale , Tam pifhe tako : „Jeft fim bil v’ tej ftrafhni pufhavi, vender moje mifli To bile v’ vefeljih Rimfkiga meda, Nozh in dan fim jokal in sdihoval savoljo Tvojih flaboft, in kader fim bil zhuvanja truden, fim malo zha- Ta na terdih tleh pozhival. Po navadi drusih puThavnikov nifim Tkoraj nikoli kuhaniga je¬ del ; mersla voda je bila moja pijazha. Jeft fim fe is ftrahu fodbe boshje in vezhniga pogub¬ ljenja radovoljno obfodil v’ pufhavi med sve- rinami prebivati, pa moje mifli To bile v’ drushbi in v’ plefu Rimfkih deklizhev. Moj obras je bil od poftov prepaden, moje telo je bilo merlizhu podobno, vender polno nezhifti- ga ognja. V’ tih fkufhnjavah fim per nogah krishaniga Jesufa obilno jokal, in ga ponishno profil pomozhi. Ne framujem fe Tvojih fkufh- njav povedati : zhafi fim drugam sbeshal, ka¬ kor de bi bil hotel Tam pred Teboj beshati; zhe fim kako jamo nafhel, fim fhel va-njo, in fim ondi tako dolgo f’ folsami molil, dok¬ ler od ufmiljeniga Boga nifim premagan ja do- fegel. Zhe je telo tolikanj nadleshno tiflim, kteri ga pokore; kakofhno je The le unim kte- ri ga neumno ljubijo, in mu obilno fireshejo ?’ 4 Te nadlesbne fkufhnjave fo bile oftanik poprej rasvajene natore, in njemu v’ ponishevanje.“ S. Hieronim je imel neisrezheno vefelje do rasodete befede boshje, je -vedno bral in 63i premifhljeval f. pifmo. To sapifano befedo boshjo bolje rasumeti, fe je fkerbno uzbil Ile- brejfkiga, in fe f’ ftanovitnim trudam suzhil; potlej je f. pifmo neutrudama preftavljal v’ La- tinfki jesik, in to njegovo delo je bilo zerkvi velika dobrota. Tudi je veliko bukev f. pifma raslosbil, in sa vfe to je zerkveni uzhenik ime¬ novan. Defiravno je tako fkerbno delal , in veliko terpel sa dobro vfe zerkve, fo ga f lo¬ bi kriftjani le vender krivizhno preganjali; ali dobri fo ga ljubili in fpofhtovali. V’ letu 3y8 je bil v’ Antiohii od fhkofa Pavlina mafhnik shegnan, pa is ponishnofti je raji shivel v’ fa- moti. Zhe je ravno shelel od vfih odlozhen v’ famoti shiveti ; je vender is pokorfhine do Rimfkiga papesha f. Damasa fhel v’ Rim , in mu pomagal v’ velizih fkerbeh vefvoljne zerk¬ ve. Pa tudi v’ Rimu je radovoljno bil v’ famo¬ ti, v’ molitvi in v’ pokorjenji, V f i bogaboje- zhi fo ga ljubili; ali rasujsdani fo ga hudo fo- vrashili, hude rezhi fo fi soper njega ismifh- 1 je vali , ga lashnjivo rasnafhali, in neufmilie- no preganjali. Preganjavzi tiga fofebniga bosh jiga flushabnika fo fe hotli, kakor vifoko uzhe- ni kardinal Orsi prizhuje, nad njim mafheva- ti, ker fo bili od njega pravizhno fvarjeni. Je kara navada na fvetu, de flabi kriftjani tifte fovrashijo, od kterih fo fvarjeni. S. Hieronim, viditi nepotolasbno fovra- fhtvo fvojih nafprotnikov, je v’ letu 385 fhel is Rima, in fe zhes morje prepeljal v’ Antio¬ hijo. Kmalo je sa njim prifhla bogata in fve- 63 a ta Rimfka gofpa Pavla. Ta je v’ Betlehem« is fvojiga premoshenja dva Idofhtra poftavila, eniga sa mofhke, eniga sa shenfke, kterih du¬ hovni ozhe je f. Hieronim bil. V’ Betlehemu je ollal okoli 35 let, to je, do fvoje fmerti. Ondi je vedno pifal sa prid vefvoljne zerkve. Uzheni fo ga ohifkovali ali mu pifali, od nje¬ ga svedit zhifte refnize, de bi Bogu bres smo- te flushili. V’ tiftim zhafu je bilo dofti krivo- verzov in sapeljivih naukov; toraj To refnize sheljni kriftani zhiftih naukov per njem ifka- li. Krivoverni Pelagijani fo bili njegovi nar huji fovrashniki, in fo ga sheleli umoriti. Eni¬ ga dne je velika truma tih krivoverzov s’ orosh- jem perderla v’ oba klofhtra, fo veliko mini- bov in nun ranili, klofhter obropali in sashga- li; f. Hieronim je bil od Boga zhudno ohra¬ njen. Sraven preganjanja hudobnih ljudi ga je tudi dofti drusih nadlog sadelo , f’ kterimi ga je Bog ozhiftil od flaboft, kterim je zhlovefh- ka natora podvershena. S. Hieronim je 80 let shivel, in 3 o. dan tiga mefza v’ letu 420, poln veliziga saflushenja, v’ Gofpodu safpal. Nje¬ govo f. truplo je bilo ondi v’ Betlehemu, bli- 50 hlevza Jesufoviga rojftva, zhaftito pokopano; potlej je bilo prenefeno v’ Rim v’ veliko zer- kev Marije devize. 635 N a u h. Is njegoviga shivljenja. Sveti Hieronim je bil pred Tvojim fpreo- bernjenjem od flabih ljubljen, po fpreobernje- nji od flabih fovrashen ; poprej To ga bogabo- jezhi obshalovali, potlej To Te nad njim vefeli- li. Ravno tako fe je f. Pavlu godilo. Dokler je zerkev boshjo preganjal, To ga terdovratni Judje ljubili in hvalili ; kader je Jesufa osna- noval , fo ga fovrashili in preganjali. Ljubi ltriftjan! premifli, de ne morefh vfim dopa- fti, in dofli befed preflifhifh, zhe dobro ali flabo shivifh : zhe grefhno shivifh , dopadefh flabim, ne dobrim; zhe fveto shivifh, dopa¬ defh dobrim , ne flabim. S. Hieronim je pred fvojim fpreobernje- njem rad hodil v’ gledalifha prašnih in fhkod- Ijivih rezhi poflufhat , je v’ drushbi shenfkih rad plefal, in s’ drusimi noroltmi fvoje pofvet- no ferze nafitoval. Vfe to je po navadi nizhe- mernih dufh fhtel nedolshno ; po prejetim ker- ftu pa je norolli fveta opuftil, in jih nad Teboj ojftro pokoril. S. Hieronim je nadleshne fkufhnjave pre¬ magoval s’ shivo vero v’ Jesufa Krmufa, f’ pre- mifhljevanjem prihodne fmerti in pravizhne fodbe boshje. V’ snamnje tiga ima njegova po¬ doba pred feboj krish in fmert, in nad feboj trobento. Tudi ti delaj po njegovim sgledu, 634 fofebno kader fi fkufhan, in bofh TkuThnjave premagoval, ker ti bo Bog T’ Tvojo gnado po¬ magal. S. Hieronim je po prejetim kerftu gore- zhe fkerbel sa zhaft boshjo, sa poboljfhanje grefhnikov in sa lepoto katolfhke zerkve. Dol¬ go je molil, pogofto premifhljeval, milo Tvo¬ je grehe obshaloval, Tvoje telo vedno pokoril, soper krivoverze Te Terzhno vojTkoval, boga- bojezhe v’ dobrim uterdoval, in v’ vlih dobrih delih ftanoviten oftal do Tmerti. O greThnik ! kako Te pa ti pokoriTh ? Ti OpaTh, de Ti Tpre- obernjen, pa kje To snamnja prave pokore? Mo l i t e v. O Jesuf KriftuT, moj odreThenik in Bog! jeft fim Tvetiga Hieronima v’ grehih, ne pa v’ pokori pofnemal : pa on je pred kerftam nizhe- merno shivel, potlej v’ pokori, in v’ dobrih delih do Tmerti ftanoviten oftal. UTmili Te me, o dobrotljivi GoTpod ! in na proThnje Tvojiga prijalla T. Hieronima mi pomagaj T’ Tvojo gna¬ do , de Te po njegovim sgledu pokorim , in v’ tvoje kraljeftvo pridem v’ njegovi in vfih Tvet- nilsov drushbi tebe vshivat in hvalit vekomaj. Amen. K a s a 1 o. Mali ferpan. D i^- an. Sveti Teobald. Nauk. Po Jesufu Kri- ftufu shiveti ....... II. dan. Devize Marije obifkovanje. — Is tig-a prašnika ....... III. dan. Sveti Oton fhkof. — Kako otroke uzhiti IV. dan. S y eti Urh fhkof. — Od flepe ljubesni do fvojzov in drusih ...... V. dan. S y eti S^ oe pufhavnik. — Smert pra- vizhnih je frezhna ...... VI. dan. S y eta Godoleva sakonfka. — Sakonfkim, med kteriin ni ljubesni ..... VII. dan. S y eti Trankvilin marternik. — Le ka- tolfhka vera je refnizhna .... VIII. dan. Sveta Elisabeta kraljiza v’ Portugalu. — Nevofhljivoft je gerda pregreha IX. dan. S veti devetnajfteri Gorkomfki marterni- ki. — Spoštovanje, ljubesen in pokorfhina gre zerkvi ....... X. dan. S y eta Felizita in njeni fedmeri finovi marterniki. — Starihi naj Boga vedno profijo sa otroke ....... XI. dan. S'eti Arseni pufhavnik. — Od shelj do dolsiga shivljenja ...... XII. dan. S^ Hermagora in Fortunat marternika, Krajnfke deshele pomozhnika. — Od dolshnoft do fvojih duhovnov. •an. 3 11 17 25 31 38 44 51 58 65 71 78 II §tran. Xm. dan. 5>!veta Margareta deviza, marterniza.— Hudizhu ne proftora dajati . . . .86 XIV. dan. §veti Jan e s Gvalbert minih. — Kdor fovrashnikam odpufti, febi pomaga . .93 XV. dan. Sveti Henrik zefar. Nauk. Vfak ftan ima Tvoje krishe . . . . . .99 XVI. dan. §veti Evazi fhkof, prizhevaviz. Od fkrivniga govorjenja ..... 104 XVII. dan. Sveti Alekfi ali Alefh. — Pravizhnoft je lahko bres nenavadnih del . . .109 XVIII. dan. .Sveti Kamil, duhovni ozhe ufmiljenih mi- nihov. — Nizhemernoft je vefelje mlazhnih dufh 118 XIX. dan. §veti Vinzenzi Pavijan, duhovni ozhe uzhenikov uboshzov. — Sayoljo koga in kako blishnjiga ljubiti . . . . . .124 XX. dan. §. Hieronim Emilijan, duhovni ozhe sa- pufhenih otrok. — Kakofhna je prava Ijube- sen do blishnjiga . . . . . .131 XXI. dan. §veti Viktor in tovarfhi marterniki. — Dufho pogubiti je grosna nefpamet . . 138 XXn. dan. .Sveta Marija Magdalena, ali fpokorna grefhniza. — Ozhitni grefhniki To ozhitne po¬ kore potrebni ...... 144 XXIII. dan. tjSveta Romala deviza. — Od vTak- danjiga pokorjenja . . . . . .151 XXIV. dan. .Sveta Julita marterniza. — Nadloge To vfim, fofebno pa grefhnikam potrebne . 156 XXV. dan. §veti Jakob apoftel. — Od popoto¬ vanja fedanjiga shivljenja . . . .161 XXVI. dan. .Sveta Ana, mati devize Marije. — Blagor hifhi, v’ kteri Tirali boshji goTpoduje . 16 7 XXVH. dan. .Sveta Makrina deviza. —• Od pokor¬ jenja savoljo majhnih grehov . . . 112 XXVIII. dan. §veti Inozenzi papesh. — VojTka je Thiba savoljo grehov . . . . .177 XXIX. dan. §veta Marta deviza. — Is poprejfli- njiga popiTovanja ...... 183 ITI žjtran. XXX. dan. §veti German fhlcof. — Svetnike zha- ftiti je dobro in koriftno . . . .189 XXXI. dan. §veti Ignazi Lojdlan. — Vfakimu krilt- janu je dolshnofc in mogozhe po fvetnikili shiveti . . . . . . . .197 Veliki f e r p a n. I. dan. §vetiga Petra ketine. Nauk. Is poprej- fhnjiga popifovanje ..... 304 II. dan. §edem bratov Makabejev in njih mati. — Zerkvene sapovedi fo v’ pomozh . .212 lil. dan. Snajdenje trupla f. §htefana, p er vi ga marternika. — Od 1'pofhtovanja do fvetinj ali oftankov fvetnikov.219 IV. dan. $. Dominik. — Is njegoviga shivljenja 225 V. dan. Deviza Marija Jjneshniza. Marija naf ljubi, kako ji dopafti? . . . . .233 VI. dan. ^premenjenje Jesufovo na gori. — Is tih fkrivnoft . . . . . . .238 VII. dan. §. Donat fhkof in marternik. — Katol- fhka vera je dobrim prijetna, hudobnim grenka 243 VIII. dan. f*>. Ormisda marternik. — §posnati in premagovati lakomnoft , 252 IX. dan. S. Afra marterniza. Nezhiftoft je velik greh 257 X. dan. S. Lavrenz levit, marternik.— ljube,sen vfe preterpi . . . . . . .264 XI. dan. S. Alekfander fhkof, marternik. — Zhu- dne in fkrite fo pota boshje modrofli . .2 72 Xn. dan. S. Klara deviza nuna. — Od blishnji- ga perpravljanja k’ fvetimu obhajilu . .277 XIII. dan. $. Evpli marternik. — Boshja befeda flabim ne dopade ...... 286 XIV. dan. ;■>. Radegunda kraljiza. — Is njeniga shivljenja . . . f . . .292 XV. dan. Vnebovsetje Marije devize. Kako »a Marijo v’ nebefa priti.299 IV §tran. XVI. dan. <■>. Rok. — Dufhne kuge fe varovati . 306 XVII. dan. i*>. Liberat apat intovarfhi, marterniki. — Od laftnoft fklepa ne v e/.h grefhiti . . 312 XVIII. dan. §. Helena zefariza.— .Svet sanizhevati 319 XIX. dan. §. Ludvik fhkof. — Od trojnih krishev 326 XX. dan. §. Bernard apat. Nauk. Kako fe fkufh- njavzam vftavljati . . . . . .333 XXI. dan. ,s. Joana Franzifhka Fremiot. — Kdo je per Bogu refnizhuo pravizhen? . . 342 XXII. dan. )■>. §inforijan marternik. — Vfak naj ■sdihuje po nebelih . . . . . .349 XXm. dan. !*>. Filip Benizi. — Ponishnoft je v’ vfim sapovedana.35 7 XXIV. dan. §. Jernej apoftel. — §tariga zlilo veka flezhi, in noviga oblezhi . . . .363 XXV. dan. Ludvik, Franzofki kralj. — Is nje- goviga shivljenja.368 XXVI. dan. .s. Umbeliua. — Grefhnike is ljubesni sanizhevati . . . . . . .377 XXVII. dan. .s, Zesari fhkof in zerkveni uzhenik. — Opravljanje je grefhno in fhkodljivo . 383 XXVIII. dan. .s. Avgufhtin, fhkof in zerkveni ozhak. — Zhudno vojfkovanje hudiga poshele- nja in gnade v’ ferzu f. Avgufhtina . .391 XXIX. dan. .S. Janesa kerftnika fmert. — Is po- prejfhnjiga popifovanja ..... 402 XXX. dan. §. Rosa deviza. — Od dufhne mlazh- nofti in ternote.408 XXXI. dan. §. Rajmund, kardinal. — Kako lju¬ biti dufho in telo blishnjiga . . . .414 K i m o v i z. I. dan. S. Egidi ali fveti Ilen, apat. — Kaj po¬ maga vfe, zhe fe dufha pogubi? . . . 420 II. dan. S. Shtefau, ogerfki kralj. — Modroft fveta je noroft per Bogu .... 425 v .Stran’ lil. dan. §. .Serapija deviza marterniza, in f. Ra¬ bina marterniza. — Bogabojezh flushabnik je velika dobrota . . . . . .434 IV. !■>. Rosalija deviza — .Samota je zliloveku do¬ bra in potrebna . . . . . .440 V. dan. .S, Lavrenz Jnflinijan fhkof. — Vfe de¬ lati is ljubesni do Boga .... 445 VI. dan. §. Dorotej minih. Nauk. Greh naj po- nisha zhloveka.453 VII. dan. .s, Proba deviza. — Kakofhne naj bodo devize.460 VIII. dan. Rojftvo devize Marije. — Od refnizhne zhafti do Marije . . . . . .467 IX. dan. >S. Hadrijan in tovarfhi marterniki. —• Od velizih in vezhnih nebefhkih dobrot . .473 X. dan. .S. Nikolaj ali Niklavsh Tolentinjan. — Grefhnikovshivljenje je grenko, pravizhnih pa fladko.481 XI. dan. .S. .Severijan marternik. — S voj im u blisli- njimu f’ fvarjenjem in s’ sgledam pomagati . 488 XII. dan. .s. Gvidon meshnar. Sakaj in kako fta- novitno moliti . . . . . .4 94 XIII. dan. Notburga deviza, dekla. — Od dol- shnoft flushabnikov do gofpodarjev . . 501 XIV. dan. Povifhevanje f. krisha. — krish s’ miflijo, s’ befedo in s’ djanjem zhaftiti . . 509 XV. dan. S- Katarina Adurna, sakonfka. — Od dolge fpovedi . . . . . .514 XVI. dan. S. Ziprijan fhkof, marternik. — Od odpuftkov ....... 523 XVII. dan. §. Ludmila, Pemfka kraljiza. — Vfak je dolshan sa zhaft boshjo 1‘kerbeti . . 533 XVIII. dan. $. Joshef Kupertinjan. — Is njegovi- ga shivljenja.539 XIX. dan. Si’. Janvari fhkof marternik in njegovi tovarfhi marterniki. — Od sliamenj f lab e in fvete prijasnofti.546 VI §tran. XX. dan. §. Janes pufhavnik, imenovan mali. — Sapopadik bogabojezhofti flehernimu kriftjanu XXI. dan. ij. Matevsh, apofielj in evangelift. — Od boshje in nafhe volje dufho svelizhati . .559 XXH. dan. §f. Mavrizi in tovarfhi, vojfhaki mar- terniki. — Od pokorfhine do deshelfke oblafti 561 XXIII. dan. §. Toma ali ali Tomash Vilanovljan, fhkof. — Ljubesen do blishnjiga ni per vfih zhifta in fveta . . . . . .576 XXIV. dan. §. Tekla deviza in marterniza. — Po- terpeshljivo in varno per grefhnikih shiveti . 584 XXV. dan. §f. Eleazar in Delfina sakonfka. — Od dolshnoft gofpodarjev do fvojili flushabnikov 591 XXVI. dan. §. Ziprijan marternik in f. Juftina de¬ viza in marterniza. — Upanje v’ boshjo miloft je potrebno . . . . . . .599 XXVII. dan. §f. Kosma in Damijan brata, marter- nika. — Od telefne in dufhne bolesni . . 607 XXVIII. dan. §. Venzeflav, pemfki kralj ali voj¬ voda, marternik.— Veliko je poklizanih, malo isvoljenih . . . . . . .615 XXIX. dan. §. Mihael, veliki angel. — ls po- prejfhnjiga popifovanja . . . . .688 XXX. dan. §. Hieronim, zerkveni uzhenik. — Is njegoviga shivljenja ..... 628 potrebne 552 : 1 »•