GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO. D. NADSTR. - TELEFON ST. 156 ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANKJ PTUJ STbV. 64)-90322^) UREJUJE UREDNISIO ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V B A B L J02E ROKOPISOV SE VRAČAMO - „ TISKA MARIBORSKA HSKARNA Cena din 6.— §tcv. 12 — Letnik V. PTUJ, 21. marca 1952 Letos 60 v PIbIb fil^raifil m^MmM fesllva! Da bi se poživelo delo mladine in jploh društev v vaseh in v mestih, bo letos v Ptuju okrajni mladinski festi- val. Namen, ki se s tem zasleduje, je v poživitvi in okrepitvi dela mladinskih in vseh ostalih društev, ki bo prišlo do izraza predvsem v predpripravah, fe- stival sam pa bo prikazal celotno delo jned delovnimi množicami. Festival bo obsegal nastope kultur- nih skupin, športne prireditve, prire- ditve ljudske tehnike, dirke kolesarjev jn motoristov, tekme strelcev, skoke padalcev, gasilske nastope, nogometne tekme,, nastope fizkultumikov, prven- stvo šahistov, pionirske nastope in na- stope obveznikov predvojaške vzgoje. Po centrih v okraju, kjer so za to pogoji, bodo pred okrajnim mladinskim festivalom mladinski dnevi, ki bodo zajeli mnoge sosednje vasi, katerih predstavniki se bodo v vseh naštetih panogah med seboj pomerili. Najboljše skupine na mladinskih dnevih bodo tek- movale na okrajnem festivalu. Okrajni mladinski festival bo 21. in 22. junija, pred tem pa bodo mladinski dnevi v Ormožu, Središču, Strnišču, Majšperku, Cirkulanah, Markovcih in Podlehniku. Pred volitvami v občin^^ke odbore Zveze borcev ^0V bodo postavljeni občinski Iniciativni odbori ZB NOV, ki bodo na teritoriju bodoče občine povezali vse dosedanje krajevne odbore Zveze borcev in pri- pravili volitve. Iniciativni odbori naj bodo setavljeni iz starejših borcev, so- delavcev NOV, najbolj predanih članov Zveze, kateri bodo s pomočjo krajevnih organizacij dokončno izvedli sprejem v organizacijo, uredilj kartoteko članstva za celotno občino in evidenco tistih, k: niso vključeni. Odbori naj čim preje razdelijo članske knjižice, uredijo čla- narino in zberejo čimveč naročnikov revije »Borec«, naj dokončno v okviru občine uredijo sezname padlih borcev NOV in žrtev fašističnega terorja in za vsakega posameznega napišejo življa- pis; posebej naj napišejo opis spomin- skih plošč, spomenikov, njih pomen, komu in kje je bil postavljen in opise zgodovinskih objektov NOB (partizan- skih burkerjev, tehnik, javk, ambulant itd). Pred volitvami na, iniciativni odbori pripravijo plan dela občinske organiza- cije v letu 1952: zgodovinske sekcije, iz- venarmadne vzgoje, strelstva, socialno- ekonomskega vprašanja itd Plan dela naj upošteva razdelitev dela po mese- cih. Priprave na občne zbore naj bodo skrbno izvedene in naj člani na občnem zboru predloženi plan prediskutirajo dokončno nakažejo razvoj in delo orga- nizacije v tekočem letu. Mirko S. Mladi zadružniki v L5!merku 2e dolgo ni bilo nič slišati o mladini !z Litmerka in njenem delu v VDZ Litmerk. Zato se mi zdi zopet potreb- no opisati njeno delo. Aktiv LM v Lit- merku je svoje delo poživel v januarju letošnjega leta. V prejšnjem letu kot tak ni imel nekih posebnih uspehov, to pa predvsem zaradi tega, ker so mu premalo pomagali z strani OK LMS kot tudi s strani MK LMS Ormož. Vsi člani aktiva so sklenili, da mora biti letos življenje v Mladinski organizaciji dru- gačno. Ob priliki volitev sekretariata so v mladinsko organizacijo sprejeli se 8 novih članov LM, izven aktiva imajo iz zadruge še 4 mladince, mislijo pa, da tudi ti v bodoče ne bodo hoteli stati ob strani. Začeli so tudi z učenjem igre, katero 60 predvajali zadružnikom v nedeljo pred pustom. Te igre so si prišli po- gledat tudi kmetje. Težave imajo le s prostori, ker nimajo primernih prosto- rov za razne prireditve. ZD še ni do- končan. Na prvem sestanku se bodo pogovo- rili, s kakimi točkami se bodo or- pravili na Okrajni mladinski dan, Id bo 22. junija v Ptuju, še pre« pa v Ormožu S pomočjo tov predsednika KDZ bodo imeli za mladino strokov- na predavanja. Ustanovili bodo tudi strelsko di-užino, pri čemer jim bodo pomagali starejši zadružniki in pred- sednik KDZ. Starejši zadružniki se tudi pohvalno izražajo o svoji mladini Posebno se je izkazalo mladincev, med katerimi je bil tudi nam sekre- tarja aktiva tov Leskovar Stanko pri rigolanju grupe tov. Smodiča Franca. Telesna ¥s«?®fa in pcenc' ¥ Precejšen del naše mladine so odloči ob zaključku osnovnega šolanja za raz- ne obrtniške poklice. Ti nadaljujejo svo- jo praktično strokovno izobrazbo pri delodajalcih državnega, zadružnega in privatnega sektorja, teoretično izpopol- njevanje pa jim daje šola za učence v gospodarstvu. V telesno-razvojni dobi tega mladinca je to čas med petnajstim in dvajsetim letom, ko se ustvarjajo v mladem telesu občutne spremembe, med glavnimi doraščanje in izoblikovanje telesnih organov. Vemo, da je ta čas najvažnejši tudi za poznejša obdobja, ko lahko nastanejo ob nepazljivosti ka- li poznejših bolezni, ko se lahko zmanj- ša odpornost telesa, ko se lahko oslabijo umske in fizične sposobnosti in podob- no .Delo naših učencev pa je vezano na posebno okolje: krojači in čevljarji se- dijo ves dan sključeni nad svojim de- lom, kovači in mizarji pa imajo le ena- komerno ročno ustvarjanje; pri vseh teh poklicih pa lahko z redkimi izjema- mi ugotovimo, da je okolje njih dela Več ali manj nezdravo, zatohle in mrač- ne delavnice zmanjšujejo ustvarjalne sposobnosti učencev. Neprestano sede- nje zadržuje pravilno rast telesa, ena- komerno ročno delo pa povzroča moč- nejše razvijanje nekaterih organov na Žkodo drugih. Zato se ni čuditi, da vi- dimo naše učence bledih obrazov, brez prave volje in smotra in njihova spo- sobnost do dela in učenja nikakor ni Zadovoljiva. Vsi vemo, da lahko fizkultura mno- go pripomore k telesnemu razvoju mla- dine, kar vpliva tudi odločilno na raz- voj umskih sposobnosti. V povojnem »•azvoju nižiega strokovnega šolstva je bila telovadba do lanskega leta obvezni ^čni predmet, v preteklem letu pa je ^ila z zmanjšanjem in skrčenjem šte- ^la učnih ur med drugimi predmeti ^di ukinjena telovadba. Da dopolnimo to,.vrzel, je nastala po- greba po vključevanju učencev v telo- vadno društvo. Sola za učence v gospo- darstvu je pridobila večino učencev za Posečanje telovadbe v prostem času, ^azen nekaterih, ki ne morejo sodelo- vati zaradi oddaljenosti Osnovani so posebni oddelki vajeniške ml&dine, bi tako lahko ob javnih nastopih ^Prikazovala javnosti svojo ustvarjalno •Posobnost in s tem dokazala, da se tudi ^^a vključuje v zdravo in koristno de- lo v svojem šolskem času. Mladina si bo s tem kalila svoj značaj, zdravo telo bo sposobnejše sprejemati učne in vzgojne zahteve naše družbe, istočasno pa bodo lahko odstranjevali vsi kvarni vplivi, ki se pojavljajo pri naši mladini: ponočevanje. pijančevanje, pohajkova- nje, nevljudnost, predrznost in apoli- tičnost se bodo pojavljali le še v redkih primerih, večina pa bo dosegla višino vzgoje, ki jo potrebuje naša socialistič- na skunost, 2e v prvih dneh pa so nastopile te- žave v obiskovanju telovadbe, katerih povzročitelji so po večini delodajalci sami Kljub temu. da je čas vežbanja prilagojen zahtevam učencev, da imajo telovadbo pol ure po delovnem času, lahko najdemo precej mojstrov, ki za- virajo še to delo. s tem da zadržujejo učence pri delu s prekournim časom, so celo proti fizkulturnem udejstvovanju in vidijo bolj osebne koristi, kakor pa potrebo po fizičnem izopolnjevanju svojih učencev. Prav pereče je to pri onih delodajalcih, ki imajo učence na celotni oskrbi in še vedno mislijo, da lahko delajo z njimi kot v stari Jugo- slaviji. kljub temu da so se obvezali s sklenitvijo učne pogodbe nuditi učen- cem vse, kar zahteva delovna zakono- daja. Vprašamo se, kdo bo nosil od- govornost, ako bo mladinec zapadel za- radi sebičnosti delodajalca raznim bo- leznim, neodpornosti, zmanjšanju de- lovne sposobnosti, kdo bo lahko popra- vil to stanje v prihodnjih letih, ko bo naša država na še višji industrijsko- tehnični razvojni stonji. ko nam bodo še bolj potrebni jekleni, odločni in zdravi ljudje, ki tako ne bodo sposobni uresničevati zahtev do družbe prav za- radi nerazumevanja in brezbrižnosti do mladinca v učni dobi. To bo eno izmed mnogih vprašanj, ki jih bo reševala komisija za strokovno šolstvo, ki bo morala prepričati delodajalce, da bodo pravilno skrbeli za umski in telesni razvoj svojih učencev, da bomo tako izobrazili in vzgojili take kadre, kot jih potrebujemo. Dopisujte v PTUJSKI TEDNIKI Mihdim iz Ptufa |e imela konferenco Ptujski mladin!?ki dctivi so v lansko- letnem delu dosegli precej lepih rezul- tatov. Lep primer pri tem je aktiv za- druge »Osojnik«, ki je dosegel posebno dobre uspehe v svoji organizacijski čvrstini in izgrajevanju lika člana mla- dinske organizacije, kot komunistične organizacije. Pri razširitvi mladinske organizacije so člani tega aktiva usta- novili nov aktiv v Mestnem vrhu, ob- enem pa utrjevali aktiva Vurberg in Grajena. Organizirali so razna strokov- na predavanja, izleta v KZ v ptujskem okraju ter skupen ogled hidrocentrale Mariborski otok za vse zadružnike. Če- prav v zadrugi »Osojnik« primanjkuje delovne sile za obdelavo sadonosnikov, so odšli na gradnjo mladinske proge Doboj-Banjaluka štirje mladinci. Tudi drugj aktivi v mestu Ptuju niso zaostajali za aktivom zadruge Osojnik«. Posvetili so skrb razširitvi mladinske organizacije, skrbeli za politično-ideoio- ški dvig mladincev x raznimi predava- nji, kot je to n. pr, aktiv »Jože Lacko«*, ki je tudi organiziral za razvedrilo mla- dine več družabnih in kulturnih prire- ditev. Bilo je več izletov, ki so jih pri- redili posamezni aktivL Ce se ozremo na delo mladince or- ganizacije mesta Ptuja, pa se moramo ustaviti tudi na napakah in nepravilno- stih, ki so vplivale na padec dela mla- dinskih aktivov. Predvsem je treba po- udariti dejstvo, da je mladinska organi- zacija mesta Ptuja na splošno v letu 1951 glede nepravilnega tolmačenja in pojmovanja sklepov XIV plenuma CK LMS slabša kot v prejšnjih letih. Na ta- ko slabo organizacijo v mladinskih aktivih je v mnogih primerih vplivala slaba vzgoja nekaterih staršev in delo- vanje našega razrednega sovražnika. Na koncu je konferenca sprejela več sklepov, med njimi tudi glede razširit- ve mladinske organizacije, politične vzgoje članstva, vključevanja mladine v razna društva, ustanovitev mladinske delovne brigade, ki bo pomagala pri gradnji kutltumega doma heroja »Jo- žeta Lacka« ter več drugih. Novoizvoljeni komite bo skrbel, da se bo mladinska organizacija v mestu po- živela ter da bodo sprejeti sklepi v ce- loti izvršeni. V ZavrČu se nadaljuje zbira- nje prispevkov za Primorsko Akcija zbiranja prostovoljnih pri- spevkov v Za vrču napreduje. Čeprav so Haloze siromašen predel, Imdstvo oo- novno dokazuje svojo zavednost in pre- danost, ko je skupno s pionirji završlce šole zbralo za prizadete brate na Pri- morskem nad 6000 din. V Zevrču Je ambulanta nujno potrenba Prebivalstvo Zavr£a je iznenadil do- pis v Slovenskem poročevalcu dne 12. marca t. L, v katerem je bilo sporočeno, da je Okrajni odbor RK Ptuj že pred pol leta predvideni znesek za otvoritev ambulante v Zavrču v znesku 335.671 din izročil protituberkuloznem dispan- zerju v Ptuju. Tu v Zavrču ne dvomi- mo, da je protituberKulozni 'dispanzer v okraju potreben sredstev, vendar Di se v tem slučaju ta naj našla drugje. Zavrč je 17 km oddaljen od Ptuja, deli njegove okolice pa tudi do 25 k^-n Tu je državno posestvo, zadruga in šola ter pkrog 300 soc. zavarovancev. Ce upoštevamo še podražitev avtobusnega prevoza, je jasno, da je v našem kraju nujno potrebna ambulanta kot nikjer drugje, posebej pa še, če upoštevamo splošno pasivnost tega predela. Okrajni odbor RK Ptuj bi torej v bo- doče naj upošteval potrebe najpotreo- nejših ter šele nato tistih, ki potrebna sredstva zmorejo dobiti tudi drugje. Kdaj bomo v Podlehniku dokončali zadružni dom? v nedeljo 9. marca je mladina Pod- lehnika uprizorila igro »Poslednji mož«. Mnogo dobre volje je bilo treba, pre- den'je prišla igra na oder. Največja težava je vsekakor v tem, da v Pod- lehniku nimamo dvorane. Uprava drž." posestva je zaradi tega pokazala raz- umevanje in potrebo po kulturno-pro- svetnem delu mladine ter ji ustregla s tem, da ji je prepustila potrebne pro- store. Direktor tov. Jurež pa je Igro režiral. Veliko zanimanje prebivalstva v Pod- lehniku za igre in sploh za kulturno- prosvetno življenje je pokazalo, kako potrebna je v Podlehniku primerna dvorana. Pa tudi igralcem bi ne bilo treba več zmrzovati v hladnih prostorih pri vajah, ko bi vendar že zdavnaj lah- ko igrali v dvorani zadružnega doma, ki že dve leti čaka na tistega, ki jo bo dokončal. DV. Ribiči iz ptujskega okraja so zborovali Člani ribarske zadruge so na občnem zboru v Ptuju, v nedeljo, 16. marca, med drugim razpravljali o predlogu čla- nov, da bi od letos dalje opravili smu- kanje sladkovodnih rib v drsti iz Dra- vinje in Pesnice člani Ribarske zadruge iz ptujskega okraja pod vodstvom upravnega odbora zadruge in kmetij- skega strokovnjaka pri OLO ^uj Prejšnja leta so to opravljali usluž- benci Ribarskega gospodarstva Slo- venije. Potrdili so tudi predlog o dodelitvi 20.000 din za pomoč Primor- ski in 20.000 din za kulturni dom i>Jože Lacko« v Ptuju, oboje iz lanskoletnega prebitka. Iz števila udeležencev občnega zbora se je videlo, da se je v ptujskem okraju ribištvo zelo razvilo, zaradi česar je nuj- no, da bo skrbela zadruga za razmnožitev zaroda v vseh vodah v okraju, sicer bi prišlo sčasoma do izropanja. Ta nuj- nost zahteva tudi od članov zadruge večjo discipliniranost in odločnejšo borbo proti »črnim ribičem in nastav- karjem«, k, povzročajo ribiškemu go- SDodarstvu občutno škodo. Novoizvoljeni upravni odbor delavskega sveta v Tovarni aluminija v Strnišču je prevzel posle v petek, 14. t. m. je prevzel posle novoizvoljeni upravni odbor delavske- ga sveta Tovarne aluminija v Strnišču, na čelu z novoizvoljenim predsednikom tovarišem Kostanjevec Janezom. Sve- čanemu prevzemu poslov je prisostvo- valo več predstavnikov ljudske oblasti in KPS iz Ptuja in Ljubljane, Osemčlanski upravni odbor, ki ga tvorijo: Berlič Marjan, Tonejc Stane Majcen Rudi, Knez Jože, Zalar Ferdo, Banko Josip, Frčeč Matija in Skrila Avgust, je prevzel velike in odgovorne naloge za leto 1952, ko imajo v načrtu izdelavo nad 1.000 ton opreme v stroj- nih delavnicah, zgraditev še ene hale (B) za elektrolizo, dovršitev vseh začetih gradbenih del v tovarni in dokončanje 20 štiridružinskih stanovanjskih hišic zraven raznih montažnih del. Ob te i priliki ie bila izražena odločna volja delovnega kolektiva, delavskega sveta in upravnega odbora, da bodo skupno vložili vse sile la to, da bo to- varna v Strnišču fimpreje služila svo- jemu velikemu namenu, na katerega se že pripravlja dolgo vrsto let premagu- joč vse težave in o\are. S. J. Smdikcilna podmlnica no dri. posestvu Tiimišče ' pripmvla volitve v delavski svet Člani sindikata na drž. posestvu Tur- nišče se zavedajo važnosti volitev v delavski svet. Da bi se čim bolje nanje pripravili, je upravni odbor podružni- ce sklical sestanek članstva, na kate- rem so razpravljali o zakonu in navo- dilih zvezne vlade glede Volitev v de- lavske svete. Delavski svet podjetja je razpisal vo- litve za 26. marec ter je sindikalna po- družnica že začela potrebne priprave. Sklicala je množični sestanek ter so člani ob tej priliki sprejeli kandidatno listo za novi delavski svet. Na sestanku je govoril direktor po- sestva tov. Belšak ter nakazal vlogo delavskega sveta na državnem pose- stvu, ki bo moralo delati po lastnem gospodarskem računu ter torej iskati možnosti znižanja proizvodnih stroškov. To bo lahko doseglo le s sodelovanjem vseh članov delovnega kolektiva. Proslava oisiiaroilEepa praznika žena m Dsslffrii'K!J Proslava mednarodnega praznika že- na se je vršila na Desterniku v nedeljo 9. marca 1952 v šoli. Udeležilo se je je precej žen iz vasi in okolice. Učiteljica tov. Kralj Marija je v le- pem referatu prikazala vlogo sodobne žene v družini, v občini in v veliki ljud- ski skupnosti države, prikazala je m- naštvo in požrtvovalnost žene v pre- tekli domovinski osvobodilni vojni in tudi napore Mednarodne organizacije žena v prilog ohranitve svetovnega mi- ru. « Globoko zajetemu predavanju, ki so ga navzoče žene z razumevanjem spremljale, je sledila recitacija učene-*. V. razreda, pionirja Marguč Ivana: »Tvoja pesem, mati«. Lepo in čuteče podana pesem je gotovo v vseh navzo- čih vzbudila priznanje. Priključno proslavi mednarodnegii praznika žena se je vršil še roditeljski sestanek, ki mu je prisostvovalo okrog 40 rodite- ljev in učiteljski zbor domače šole. To- krat se je razpravljalo o sodobni vzgoji in o palici kot zastarelemu vzgojnemu sredstvu. , , Iz izkušenj, ki jih je tukajšnje teljstvo v zadnjih letih zbralo, smo ^ah- ko ugotovil, da je še vedno veliko ste vilo onih staršev, ki prihajajo v šolo s prav žalostno prošnjo: »Prosim vas, aa- bijte ga. to in to mi je naredil; sami doma ne uženemo več!« Taki slučaj- jasno kažejo, da so bili prijemi domače vzgoje docela nepravilni: ali so svojega »miljenčka« lahkomiselno zagovarjali mu dajali potuho in ga razvajali, ali p^ so uporabljali neprimerne krute kazni za prestopek, ko bi ga morali kaznovit' le z oTX)minom ali grajo Otrok je do- ber sodnik in zanesljivo kaj hitro spo- zna »šibke točke« svojih roditeljev: po- pustljivost, nedoslednost, preveliko ne- potrebno strogost, pa zopet neskončno »dobroto« . . . (ali je to dobrota?), skratka: preveč enega in premalo dra- gega, Tak, slabo vzgojen otrok v svoji nerazsodnosti in neuvidevnosti brez- obzirno izkorišča slabosti svojih rodite- ljev in jim povzroča prav bridke are. Razprava je nadalje ugotovila slab učinek telesnega kaznovanja, četudi al na »dnevnem redu«. Vsaka telesna Ka- zen izziva v otroku le upornost, zakrk- njenost, lažnivost, otopelost in mašče- valnost nad nespametnimi, nesrečnimi starši. Naž otrok, bodoči siimozavesttil državljan svobodne in napredne ljud- ske skupnosti, bo zrasel le iz takegi okolja, ki ne pozna ne pretvarjanja, la- ži, hinavščine, ne maščevalnosti, iz ka- tere praviloma izvira vsaka telesna ka- zen. Pogovorili smo se tudi o res pravih vzgojnih sredstvih, ki so že davno zasen- čila srednjeveško palico in ki nam edina jamčijo, da bodo: »naši dobrovzgojeni otroci res — naša srečna bodočnostih (Makarenko). Z zadoščenjem je učiteljstvo, ki se iz- črpava pri svojem težkem vzgojnem delu z edinim namenom, da bodo stemiški roditelji res dočakali svo:o »srečno starost« — vzelo na znanje skromno, a prisrčno zahvalo mend't najstarejšega, pri roditeljskem sestankii navzočega osivelega ateka: »Hvala za vaše lepe besede!« Ker obiskuje destemiško šolo skoro 330 otrok, želimo, da bi starši z večjo udeležbo pokazali zanimanje za vzgojo svojih otrok Običaj je, da vidimo ai teh sestankih vedno iste, itak skrbne starše... Ptujske žene so proslavile mednarodni praznik žena Da bi čim lepše pričakale svoj praz- nik, so si žene postavile in izvedle po- sebne naloge. Priredile so 6-dnevni te- čaj za pletenje, šivanje copat in krpa- nje perila. Na področju II. terena so zbrale 5788 dinarjev prostovoljnih pri- spevkov kot plomoč za po snežnih pla- zovih prizadetim Tolmincem. V tednu pred proslavo so organizira- le dve zdravniški predavanji in po- skrbele za številno udeležbo. Na prosla- vi sami so pogostile vse žene, posebej pa so se spomnile žena, ki so v preteKli vojni žrtvovale svoje najdražje — može, sinove in hčere za našo svobodo. Tova- rišicam Pupis Ani, Andrič Alojziji, Mohorič Marifi in Močnik Ani so poda- rile v znak spoštovanja in sočustvova- nja rdeče ciklame. Spomnile so se tudi tov. Kancler Julke ter ji izrekle zahva- lo za njeno neumorno in požrtvovalno delo v organizaciji AF2 v Ptuju. Po proslavi je bil vesel družabni ve- čer, na katerega so povabile žene tudi može in mladino II. terena. Ob zaključku so žene izrazile željo, da bi se večkrat sestale, dodobra spoznale ter navezale" tesnejše stike v svrho iz- boljšanja delovnih akcij v korist vse skupnosti. ★ Zadnji dnevi ptujske^^a želez- niškega provizorija Nadzorništvo proge Ptuj je začelo 1. marca t. 1. s podiranjem lesenega provizorija železniškega mostu čez Dravo v Ptuju in bo v slučaju nizke vode provizorij popolnoma odstranjen. Najpreje so začeli odstranjevati železne traverze, nato bodo odstranili sohe in nazadnje bodo izpulili pilote. V. Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK. Ptuj, 21, marca 1952 Ljudska univerza v Ptuju Ptuj, 13 marca 1952. — Danes je i priredila LU deseto redno predavanje. Predaval je tov. ing. Franc Snajder o svojih vtisih in spominih na službeno potovanje v Perzijo. Tokrat je bilo res številno občinstvo, saj lahko rečemo, dd je bila dvorana JLA premajhna za vse poslušalce, ki so z zanimanjem sle- dili tovarišu predavatelju, ki je dal med občinstvo mnogo prospektov najrazlič- nejših avionskih družb, več slik iz Perzije in Švice ter tudi nekaj zemlje- vidov Švice. Ing. Snajder je popolnoma po domače in lahko razumljivo razložil svoje predavanje. Svojo pot je pričel v Beogradu, od- koder se je prepeljal z JAT-om v Zii- rich, kjer je dobil še vse potrebne vi- zume za Perzijo. Iz Ziirlcha se je po mednarodrii progi, ki gre preko Rima, Aten, Haife, Bagdada prispel v Perzijo v Teheran. Prispel je ravno takrat ko se je pričel petrolejski spor mod Britanijo i n Irakom. V Perziji je preživel več mesecev, spoznal življe- nje in navade perzijskega ljudstva, ki je nadarjeno, ki pa je po svoji moha- medanski veri, ki prepoveduje vsakrš- ' no stremljenje po tostranskem izbolj- šanju življenjskih pogojev, zelo revno. Petrolej je vir bogastva za deželo, saj ga je po vsej državi dovolj in si ga lahko takrat žobil, mi bj lahko rekli za nekaj dinarjev liter. Zemlja je rodovitna na večih mestih, predvsem pa ob perzijsko-indijski meji in ob Perzijskem zalivu. Prehranjevala bi lahko vso Perzijo, Irak in celo Saud- sko Arabijo, če bi pričeli s smotrnim in intenzivnim gospodarstvom. Toda irebivalci se po večini pečajo e trgo- ino in $o res izvrstni trgovci. Teheran je razdeljen na dve polovi- 1 — severno moderno mesto in južno, urško mohamedansko mesto, ki slovi )redvsem po svojem bazarju. V sredi- ču mesta stoje najrazličnejša poslopja ;seh mogočih poslaništev in ambasad. Najrazličnejše petrolejske družbe imajo u svoje sedeže. Klima je zelo različna; :elinska v notranjosti in namorska ob )balah. Ko je ing, Snajder ugodno )pravil svojo službeno pot, si je ogle- ial še nekaj spomenikov slavne perzij- ske pretelzlosti. Spoznal je da bi bila dežela lahko ena najlepših turističnih ležel sveta, predvsem ob Kaspijskem jezeru. Toda nevednost, zaostalost in -nuslimanska vera so krivi, da ni Per- zija tako mogočna dežela kot je bila la časa svojih slavnih prednikov. Predavanje je bilo izredno zanimivo in pričakujemo, da bo priredil tov. ing. Snajder v okviru LU še predavanje o svojih vtisih iz Egipta. To si vsi iz srca želimo. -ik V Cirkovcih so videli »Stare grehe« Marsikaj se čita in vidi v »Ptujskein tedniku«, predvsem pa o kultumo-iz- obraževalni plati, seveda se na žalost o Cirkovčanih zelo malo pise in čita, če- tudi je tukaj precej živo. Pred kratkim je uprizoril IZUD Cirkovci skromno, a precej dobro poda- no premiero »Stari grehi«, ki so jo od- igrali večinoma mlajši igralci pod vod- stvom šolskega upravitelja tov. Kna- felca Alojza. Alj imajo še kje folklor- no skupino, kakor jo imamo pri nas? Voditelj te skupine tov. Korže je pri- pravil za nastope vrsto novih '^tvaii Tudi z Ljudsko univerzo se lahko posti- vimo, le žal, da se je tudi o na.§ih pre- davanjih in udeležbi premalo pisa'.o Predavanja inž. tov. Zoreča in tukajš- njega učiteljstva bodo dala našim kme- tovalcem vrsto novih pobud za ekono- mičnejše gospodarjenje. Kot drugi šolski centri (Desternlk, Gorišnica, Cirkulane itd.) bodo tudi Cir- kovci sčasoma bolj znani glede napred- nega dela kot so bili doslej. H, V RAZSTAVO GOSPODINJSKEGA TEČA JA NA HAJDINI .TE OBISKALO OKROG 800 LJUDI v nedeljo, 16. marca 1.1., so prikazale tečajnice Gospodinjskega tečaja na Hajdini, z razstavo, ki je bila v osnovni šoli in ki jo je obiskalo okrog 800 oseb, od tega najmanj 200 moških, česa so se priučile tekom 2-mesečnega tečaja iz gospodinjstva in šivanja delovnih in prazničnih oblek, moškega in žen- skega perila ter posteljnine. Vsakdo, ki si je ogledal to okusno pripravljeno razstavo, ki je bila slika volje in potrpežljivosti ter požrtvoval- nosti vodstva tečaja, predavateljev, ka- kor tudi tečajnic samih, se je čudil Raz- stavljenim izdelkom Dolga vrsta čaka- jočih se je počasi premikala dalje. Vsakdo si je moral hitro ogledati -n dati mesto čakajočim. Okusno oblečena in nasmejana dekleta so dajala kratka pojasnila na vprašanja obiskovalcev. Povsod So doma govorili, kaj da vse pripraviti iz moke, mleka, sladkorja in jajc in zašiti ob primernih kuhinjskih in šivilskih izkušnjah. Tov. Cafutova, Spoljarjeva in Zelenikova so si resno prizadevale, da bi letošnjih 57 tečajnic pridobilo v kratkem času čim več teo- retičnega znanja in praktičnih izkušenj Po razstavi in po slikanju je bil sve- čan zaključek tečaja. V skromnem kul- turnem programu so tečajnice Požga- nova iz Gereje vasi, Mlakarjeva iz Skorbe in druge zapele več pesmic. To- varišica Cafutova je razdelila tečajni- cem več knjižnih nagrad, tovnrišica Kajzersbergerjeva pa se je v imenu tečajnic zahvalila vodstvu tečaja 'n ljudski oblasti za veliko skrb in vzgojo mladine s podeželja za čimboljše go- spodinje. Uspehi letošnjega tečaja bodo dra- gocena pobuda ostalim dekletom s po- dročja šolskega okoliša Hajdina za nove tečaje v prihodnji zimi, ki bodo še ob- širnejši, saj bodo letošnje izkušnje olajšale potrebne priprave učiteljskemu kolektivu hajdinske šole in množičnim organizacijam. PIONIRJI PRI VELIKI NEDELJI ZA TOLMINCE V drugi polovici febroarja je zapa- del tudi pri nas visok sneg, vendar ie kljub temu znašal šolski obisk 92 odst. V topli učilnici smo se tisti teden učili o Posočju in imenovali kraje Tolmin, Kobarid, Bovec V odmoru so nekateri Dionirii kupili v bližnji prodajalni časni- ke, ki so na prvi strani pisali o ne- srečah, ki lih je napravil sneg na Tol- minskem Plazovi so odnašali hiše. za- sipali živino in ljudi Drugi dan smo čitali, da bodo letala souščala ogrože- nim vasem živež s padali. Citali smo tudi, da so začeli po vsej domovini kar tekmovati, kdo bo prej pomagal naš'm nesrečnim rojakom na Tolminskem. Ali ne bi tudi mi pionirji lahko pomagali? Rečeno, storjeno' Dva dni je trajala na- biralna akcija Pionirii so darovali po 10 din aH pa jajce, dve. Poleg tega so šli pionirji tudi h liudem, in nekateri so darovali tudi po 100 din. V našem raz- redu so pionirji zbfali med seboj 1000 din, od odraslih oa so nabrali 1100 din. skupaj 2100 din. Tudi drugi razredi niso zaostajali, tako da ie zna.5ala zbirka naše osnovne šole 6800 din, ki smo jiji poslali za Tolmince. Vse za domovino — s Titnm naprej! Sobotin Marija, pionirka 5. razr. osn. šole pri Veliki Nedelji Predavanje o dednem pravu V Cirkulanah Ljudska univerza v Cirkulanah je pripravila v zadnjem času več dobro obiskanih predavanj, kar je znak, da ljudje iz Haloz z velikun zanimanjem poslušajo razna gospodarsko-strokovna predavanja. Posebno uspelo predavanje je bilo v nedeljo 2. marca t. 1., ko je predaval sodnik ptujskega sodišča tov. Kancler Anton o dednem pravu in prometu z nepremičninami. Vprašanj ni hotelo biti konca. Predavatelj se je potrudil in zadovoljil poslušalce. Tov. Pucko nam je napovedal še več predavanj Ljudske univerze. Posebno zanimanje vlada med ljudmi za zdravstvena predavanja. Tako smo v Cirkulanah dobro izrabili dosedanji zimski čas, vendar še v vse premalem obsegu. Uspehi tečajev nam dajejo vzpodbudo za nadaljnje uspehe in večjo udeležbo pri izobraževalnih tečajih. Mlajši vodnik JLA tovariš Anton Roškar piše iz Srbije Na vabilo med dopisnike v št. 11'52 Vam tudi jaz napišem par vrstic, V prvi vrsti se zahvaljujem staršem, da so mi naročili »Ptujski tednik«, pa tudi upravi, ki mi ga redno pošilja na pravi naslov. Lahko mi verjamete, da čitam z veseljem domače novice, zlasti iz rojste vasi Moškanjci. Prepričan sem, da ga vsak naročnik z veseljem čita, toliko bolj pa jaz, ki sem daleč z doma v vojaški službi. Vsi starši, ki imate sinove v službi JLA, jim naročite ta list, da bodo vedno poučeni o vseh novicah v domačih in okoliških vaseh. Mi, vojaki, ki smo vsak trenutek z našimi mladimi življenji pripravljeni braniti svojo domovino, da bi vi doma imeli lepše in boljše življenje, svetu- jemo staršem, ki imajo sinove v JLA, naj se jih tako spomnijo, kot so se mene moji starši, da sem sproti poučen o vsem, kar se godi doma. Po vseh krajih naše domovine Jugoslavije so v službi JLA sinovi, ki znajo ceniti dra- gocenost povezave z vami in vsem, kar se okrog vas dogaja. Vesel bom, ko bom čital, da so vam tudi od drugod fantje izrazili svoje tozadevno veselje zaradi prejemanja časopisa. Vse naročnike in znance iz Moškanjc in sosednjih vasi prav lepo pozdravljam. Roškar Anton mlajši vodnik, v. p. 5733-3 V Narapljah so gostovale v nedeljo, dne 8. marca 1952 so čla- nice gospodinjske skupine iz Sloperc gostovale na odru v Narapljah s tremi enodejankami, deklamacijami in pev- skimi točkami Dobro so uspele enode- janke Sestanek, Politika in Vrnitev, pri katerih so se še posebej dobro vži- veli v poslednjo. Prireditev je bila v prv"' vrsti namenjena ženam v počasti- tev njihovega praznika, 8. marca. O prazniku samem je spregovorila pred- sednica gospodinjske skupine tovariši- ca Šalamun Marija, ki se je na koncu tudi zahvalila za tako obilno udeležbo. V imenu igralske družine iz Narapelj se je igralcem zahvalil tovariš Smolej Ivan, ki le med drugim dejal da bi bi- lo v naših krajih, v haloških predehh potrebnih še več takih prireditev, na katerih se ljudje iz bljižnlh in daljnih krajev zbližujejo in kjer se ravno tako na najlepši način odstranjujejo zadnji ostanki trenj in nasprotstev med meznimi vasmi, ki so posledica nekda- njih časov. K. M. Podfehnik 7,a nomoč prizadetim krajem Odbor PLZ v Podlehniku je organi- ziral zbiranje prostovoljnih prispevkov Za ponesrečence snežnih plazov na Pri- morskem. Ljudstvo iz haloških prede- lov, razen par posameznikov, je z ra- zumevanjem sprejelo to akcijo. Zbrali in odposlali smo na tekoči račun tOOF Ljubljana 8.846 dinarjev. Haložani so s tem pokazali, da tudi oni sočustvujejo s težko prizadetimi ter so radi prispevali po svojih močeh. V nedeljo glavno žrebanje državne loterije FLRJ Na razpolago je samo še nekaj sreči v trafiki Cuš in Maroh in v velebla govnici »Preskrbe« Pohitite z nakupom Dvip Živinoreje ie možen Kmetijska zadruga bi v svojem kra- ju morala biti oiganizator pospeševa- nja kmetijske proizvodnje. V svojih gospodarskih odsekih bi morala zajeti slehernega člana-kmetovalca ter ga usmerjati na praktično sodelovanje v korist zadruge in članov. Le potom ta- kega sodelovanja bo mogoče uspešno povečati in poceniti proizvodnjo. Živinoreja je v naši deželi osnovna in najvažnejša panoga kmetijstva ter ji je iz tega razloga treba pomagati pri razvoju. Treba je tudi priznati, da ta panoga preživlja hudo krizo. Pri vseh naravnih pogojih, ki so v naših krajih zlasti ugodni za razvoj in neprimerno večjo proizvodnjo zlasti pri govedu, opažamo, da govedoreja v mnogih pri- merih samo životari in zlasti kakovost- no celo nazaduje. Cas je, da se začne misliti na vzroke tega pešanja, istočas- no pa na odpravo škodljivih vzrokov ter preprečitev še hujših posledic. Usodni vzroki z vsemi posledicami se skrivajo nedvomno v razdrobljeno- sti gospodarstev, kar ovira smotrno iz- koriščanje sredstev ter uporabo razpo- ložljive sile in ukrepov za intenzivnej- šo proizvodnjo v živinoreji. Poleg klimatskih in terenskih pogo- jev je primerna in zadostna krma glav- ni faktor uspešne reje živine. Ob goto- vih ukrepih bi krmska baza zadosto- vala, če bi bil celotni pridelek razde- ljen po potrebah. Res je, da dejansko v nekaterih krajih oziroma v nekaterih le s selekcijo gospodarstvih potrebna krma primanj- kuje, drugje pa preostaja. Na organi- zirano iniciativo prizadetih krogov bi se z manjšo ali večjo melioracijo mar- sikje pridelek krme občutno Izboljšal in zelo povečal. Na tozadevno pobudo bi se lahko pridelalo mnogo več in boljše krme. Z malomarnim in napač- nim spravljanjem krme se povzroč tudi do 80 odst. zguba na hranilnih snoveh. Z mehanizacijo in z uvedbo boljših načinov je mogoče pridelek krme znatno zboljšati. V krajih, kjer ni naravnih travnikov, se z umnim kolobarjenjem na njivski površini lahko pridela dovolj tečne krme, kakor zadostne količine silaže, da bi v preskrbi živine ne bilo težav. Za uspešno rejo in napredek živino- reje je poleg zadostnega in pravilnega krmljenja poglavitne važnosti primer- na nega, red in točnost. V živinoro i imamo opravka z živimi bitji, za kate- rih opravljanje je treba ljudi, ki ima 1o odgovarjajoč čut in temperament. Takih je pa malo in še ti redki so za- radi majhnih gospodarskih obratov sla- bo izkoriščeni. Zato so tudi uspehi ži- vinoreje v posameznih gospodarstvih tako različni. Za pravilno v-zrejo mladih živali bi se povsod našlo primerne površine za potrebne pašnike in tekedišč^ brez ka- terih živinoreja nima bodočnosti. Z umno ureditvijo obstoječih in napravo novih skupnih pašnikov ter z pravilno uporabo teh ob pokladanju tečne, suhe in sveže krme, bi krave dajale večkrat- ne količine mleka z visokim procentom maščob. V poljedelstvu drži načelo: kakšno seme seješ, tak pridelek boš žel! Isu velja v živinoreji, kjer seme predstav- lja gospodarske lastnosti posameznih plemenskih živali, ki jih prenašajo -ii svoje potomce. Zato bi moral vsak ži- vinorejec, ki ima razmeroma dobre matične živali (krave, kobile, svinje) zahtevati, da so za oplemenjevanje ^el živali na razpolago plemenjaki, ki izha- jajo od prednikov s čim boljšimi pro- izvodnimi zmožnostmi. Naši kmetovalci z redkimi izjemami sami še ne pazijo na te okolnosti ter je tu nujna neka organizacija, ki bi sistematično vodila delo odbire in ugotavljanja proizvodne sposobnosti plemenskih živali — to je selekcijo. Nad vse važen činitelj za izboljšanje in napredek živinoreje je torej odbira ali selekcija, s katero se pri posamez- nih živalih zasleduje in ugotavlja pro- izvajalna sposobnost, kakor tudi prenos teh lastnosti na potomstvo. In le od ži- vali s pozitivnimi lastnostmi bi se mo- ralo vzgajati potomstvo in rediti za na- daljni razplod. Pregled za sprejem živali v selekcijo vrši posebna komisija, ki vse sposobne živali stalno opazuje in kontrolira ter jih označene vpiše v rodovniško knji- go. Za oplemenjevanje teh matičnih živali se uporabljajo posebej odbrani plemenjaki O vseh rodovniških živa- lih, kakor tudi o njihovem i>Dtomstvu je treba seveda voditi natančno evi- denco. Za normalni razvoj živinoreje so po- sebne važnosti dobri plemenjaki (bik'i, merjasci) v številu, da je za vsakih 70 do 90 krav in telic ter za vsakih 40 do 50 plemenskih svinj po en pleme- njak. Pri uporabi in nameščanju ple- menjakov je važna razporeditev, da se plcmenitev ne vrši v krvnem sorod- stvu. Zato se noben plemenski bik .ili merjasec ne sme uporabljati za pleme v domačem kraju, temveč le v drugem kraju istega pasemskega okoliša. Temu namenu služijo sejmi plemenskih ži- vali. Vse te naloge leže na ramenih kme- tijskih zadrug. Nujnost takih ukrepov za izboljšanje živinorejske proizvodnje je razumela KZ Ormož, ki je že pri- stopila k izvajanju selekcije na svojem področju in kar bo razširila na vso oko- lico vzhodnega dela ptujskega pincgav- skega otoka. Postavila je žc medza- družni selekcijski odbor ter si s pre- vzemom odkupa mleka in živine za- gotovila tudi finančna sredstva. V teku je izvajanje tuberkulinizacije krav in sprejemanje čistopasemskih krav v ro- dovnik. Na vidiku so še nadaljnji ukre- pi za pobijanje jalovosti, preprečeva- nje okužb ter s tem v zvezi uvedba umetnega osemenjevanja krav. Začetek je sicer trd, toda vreden pohvale. Kljub ugodni krmski bazi živinoreja Slovenskih goric ne nudi zadovoljivega razvoja, posebno glede kvalitete. Zal še ni doslej nikogar, ki bi čutil potrebo izkoristiti dane možnosti s sistematično izboljšavo. Kmetjske zadruge iz Sloven; skih goric se bodo morale torej lotiti dela čimprej. Področje Dravskega polja je glede razvoja živinoreje odvisno od umnega pridelovanja krmskih rastlin na njiv- ski površini in je zaradi tega dana možnost reje živine večja. Živinoreja in poljedelstvo se tukaj dopolnjujeta le na ta način je možen obojestranski napredek. Kažipot v tem bi vsekakor pričakovali v socialističnih kmetijskih gospodarstvih tega predela: v kmet. gosp. Starše in v KDZ Trniče. Da na- vedeno ne bo ostalo samo na papirju, pozivamo odgovorne člane upravnih odborov KZ, da začno razmišljati o delu za pospeševanje živinoreje io kmetijske proizvodnje na svojem pod- ročju. Zavedati se je treba, da z ob- stoječo brezbrižnostjo kmetovalci nc škodujejo nikomu bolj, kakor samemu sebi. Vsaka posamezna KZ bi tega deJa sama ne zmogla, zato je stvar treba jeti kompleksno. Ce se več kmetijskih zadrug združi v takozvani selekcijski center, postavi medzadružni odbor, ki z nastavljenimi močmi vodi in izvaja delo za pospeševanje živinoreje v srni' slu gornjih načel, uspehi ne izostanejo- Prednje bodi kmetijskim zadrgam ^ napotilo, da zadevo vzamejo v pretrd na sejah in sestankih in tako priprav^ teren za uspešno delo^ „Nepolitičen" mladinec ne more bitii zavesten borec za zgraditev socializma V zadrugah ptujskega okraja imamo nekaj primerov dobrega dela mladine, čeprav se javno omenja le del njiho- vih uspehov. Imamo še pa tudi par zadrug, kjer mladinskega aktiva ni, kot je to primer Osluševcl, Cvetkovci, Gorišnica itd. Mladina iz teh zadrug si na^ na izkušnjah navedenih aktivov ustanovi tudi svojo mladinsko organi- zacijo, ki ji bo lahko mnogo koristila. V vseh naših aktivih po KDZ se opaža, da je mladina zelo aktivna v kulturno-prosvetnem in fizkulturnem delu kot tudi pri samem delu v zadru- gi. Vse premalo pa skrbi za politično vzgojo članstva. Ni objašnjavanja faz- nih gospodarskih ukrepov, o vlogi socia- listične Jugoslavijo v svetu itd. Ne moremo govoriti o nekem dobrem mla- dincu, o poštenem državljanu, ki je »nepolitičen«, kajti pošten, dober mla- dinec mora biti zavesten borec za iz- gradnjo socialistične Jugoslavije, za njeno neodvisnost in mir v svetu. Mladinski aktivi v zadrugah nc sme- jo iti mimo važnih problemov v zadiTj- gah, ki so v vsaki zadrugi drugačni. Mladina se mora boriti proti razbija- čcm zadrug, za pravilni odnos do za- dmžne imovine, za čim boljšo obdela- vo zemje in za pravilno nagrajevanje dela v zadrugi Vse to in še mnogo ta- kih in podobnih stvari mora mladin- ski aktiv v zadi-ugi samostojno razprav- ljati in jih reševati. Razne zadrugi škodljive pojave naj signalizira UO KDZ itd. Aktivu pa ni potrebno klo- niti in iti mimo napak posameznih funkcionarjev v zadrugi. Če bi se pri teh kaj pojavilo, temveč se mora bo- riti za izvedbo linije Partije na vasi. Našim zadrugam in naši domovini s^ potrebni ljudje, ki so vsak trenutel^ pripravljeni premagovati težkoče sovražnike socializma. Ko bodo naši aktivi o vseh takiij problemih razpravljali in jih reševaij poleg kulturno-prosvetne in fizkultur. ne dejavnosti, bomo lahko rekli, da re, rešuje aktiv vse naloge, ki se pred njegj postavljajo. Planica vabi Letos bo v Planici veliko tekmovanje v smučarskih skokih. Tekmovanje v dneh od 21. do 23. t. m. na dveh skakalnicah, in sicer na 50-metrski za prvenstvo Jugoslavije, a na 80-metrski bo veliko mednarodno tekmovanje. Za prvenstvo Jugoslavije 21. t. m. bo vsekakor zelo huda borba. Med najres. nejšimi kandidati za prvo mesto je tudj Janez Polda, ki je na letošnji Olimpiadi dokazal, da je še vedno naS najmoč- nejši reprezentant. Gotovo bodo posegli v borbo za prva mesta še: Klančnik, Zidar, Mežik, Zalokar in Langus, ki sq v zadnjem času želi lepe uspehe. Veliko mednarodno tekmovanje bo v nedeljo 23. t. m Udeležili se ga bodo poleg naše elite še skakalci nekaterih srednjeevropskih in severnih držav. Obe tekmovanji bosta gotovo zelo za, nim,ivo, saj se bodo merili sami moj. stri v smučarskih poletih. Ne zamudite tega užitka. — Za prevoz bo poskrbel »Putnik« po zelo nizki ceni. Vožnja po Gorenjski je v tem času zelo lepa ob pogledu na naše planine, ko jih pokriva debela snežna odeja. Na svidenje v Planici! O ..Novem veselem glecJališču v Ptuju Ljudstvo iz ptujskega okraja nedvom- no zanima, kaj se piše o »Novem vese- lem gledališču« izven okraja. Ustregli mu bomo z nekaj ponatisi: Vestnik št. 63 (15, marca 1952). (Samohvala) »VESELI TEATER« IZ PTU.IA Z USPEHOM GOSTUJE PO PODEŽELJU Hvaležen obisk, priznanje in uspel žanje ptujski »Veselj teater«, ki že ne- kaj časa gostuje po podeželju. Kljub bemu vremenu in kljub prevelikim pre- voznim stroškom se je umetniško-igral- ska zadruga v Ptuju odločila, da pošlje svojo drugo umetniško skupino »Veseli teater Ptuj« na gostovanje po podeže- lju, z namenom tudi zunanjim kraje.n nuditi zdrav humor. Zadruga" pripravlja tudi nov program prve umetniške sku- pine »Gorenjskega veselega teatra« m ima v predelavi tudi izvirno novo ko- medijo za drugo skupino, tako da lahko upamo, da si bo umetniško-igralska /za- druga toliko utrdila tla, da se bo iz nje razvilo pravo, resnično, že tako doL^o pričakovano »Slovensko potujoče gle- dališče«. L-ubljanski dnevnik št. 65 (17 marca 1952). ŠE NEKAJ O GOSTOVANJU PTUJSKEGA »VESELEGA TEATRA-* Naše uredništvo je prejelo odgovor na notico o uspehu ptujskega »Veselega teatra« v Slov. Konjicah, ki smo jo ob- javili v našem listu konec februarja. Takole nam med drugim pišejo iz Slo/. Konjic: SKUD in vsi prebivalci Konjic so od mestnega »Veselega teatra« iz Ptu.a pričakoval] v resnici dober program Toda gledalci, in teh ni bilo malo, .so bili skrajno razočarani. Nekateri so še pred koncem predstave zapuščali dvo- rano, drugi pa so se vpraševali, kako -e mogoče za tako prireditev pobirati tako visoko vstopnino. Program sam, v no- sprotju z objavljeno notico, ni dosegel nikake umetniške višine, o čem »zaba7- nem ni bilo niti govora, prej o dolgo- časju. Do neke mere bi odgovarjali le dve točki. Zdaj lahko jasno in mimo povemo ptujskemu »Veselemu teatru«, da si njegovega gostovanja prav nič več ne želimo, in da si bomo, kadar bomo že- leli gostovanj, oskrbeli kvalitetnejše in res umetniške predstave. V Slov. Konjicah bi radi vedeli, kdo je poslal prvo notico, nad katero so vsi, ki jim i'e pri srcu prosveta in kultura, zmajevali z glavo. Sedanji dopis pošilja- mo, da ne bi kdo pri ptujskem »Vese- lem teatru« menil, da je za Slov. Kon]i, ce vse dobro, SKUD Otona Zupančiča Slov. Konjice Ptujski tednik št. 7 (15. II. 1952). Ni vse eno! Novo »Veselo gledališče v. Ptuju«, irt namerava gostovati po ptuj^em in po sosednih okrajih ni istovetno z »Okraj- nim gledališčem v Ptuju«, ki je doslej gostovalo s svojimi programi »Veselega večera«. Našis gledaliipe bo -v nju. Sele v socialistični državi je žena ^egla tiste pravice, ki ji pripadajo, agoslavija je edina država na svetu, Icateri uživata mož in žena enake iravice, v kateri se žena ne izkorišča, jejema za enako opravljeno delo isto .jaio kot mož, v kateri je zagotov- La tudi nezakonskim materam in otrokom ista socialna in zdravniška pomoč. 2ene Jugoslavije so že pred vojno praznovale 8. marec, ki jo bil izbran za dan žena že leta 1910 na 2. medna- rodni konferenci žena v Kopenhagnu na Danskem. 2e pred vojno so izhajali nekateri napredni ženski listi kot: Žen- ski list. Gospodinja, Gospodinjska po- močnica, razen tega pa še Ženski svet in Zveza delavskih žena in deklet, ka- terega zastopnice so se udeležile kon- gresa žena proti vojni, ki je bil 1.1934 v Parizu. Verjetno je oblast list zaradi tega leta 1935 ukinila. Leta 1941 je pri- čela izhajati »Naša žena«, ki je po dolgih letih iskanja bistva in pravilne rešitve ženskega vprašanja našla pravo pot: z vsemi zatiranimi ženskami in moškimi — proti vsem zatiralcem mo- škim ali ženskam, z delovnim ljud- stvom ramo ob rami, za gospodarsko in s tem tudi za politično neodvisnost in vse človeške pravice, V skladu z načelom demokratičnosti, z zakonom o skrbništvu, z zakonom o vojnih invali- dih sta bila izvedena dva globoka po- sega v socialno zaščito žene in otroka. V sedmih letih nove Jugoslavije, ki so nam potekala v trdnem delu, so se naše žene utrdile v spopadih s težava- mi, ki jih zahteva ustvarjanje boljše bodočnosti. 8 max'ec so žene Jugoslavije praznovale v znamenju borbene soli- darnosti z ženami vsega sveta, ki se bore za resnični mir, svobodo in enako- pravnost med narodi. Reg sramotno je za Ptujčane in Ptuj- čanke, da je bilo tako važno predava- nje tako slabo obiskano. ik. lurkovic Terezija je ohnofenft na dosmrtni strogi sapor r četrtek 12. t. m. je obsodil v dvo- ni Seškovega doma v Kočevju ka- ■nski teenat novomeškega okrožnega Kiišča po glavni razpravi ZO-letno Te- lijo Jurkovič zaradi roparskega umo- , 75-letne starke Katice Mramor na nrt X ustrelitvijo, glede ^a nosečnost a je sodbo spremenil na dosmrtni Irogi zapor ter trajno izgubo držav- lanskih pravic. Obtoženka Terezija Jurkovič, doma [ Nove vasi pri Ptuju, je delala na Mestvu okrajne ekonomije kot polj- a delavka od pomladi lanskega leta. ^a je spoznala Katico Mramor iz Ko- tvja, ki je večkrat prihajala delat na jsestvo. V prijateljskih razgovorih z 0 je obtoženka ugotovila, da mora leti starka prihranke, zlasti pa da ima . hranilni knjižici vloženo precejšnjo pto denarja. Službo na ekonomiji je Jurkovičeva . decembra odpovedala ter odpoto- lU domov v ptujski okraj, ob koncu leseca pa se je na tihem vrnila v Ko- svje, da izvede svoj zločinski naklep 1 se polasti denarja Mramorjeve. Tako ! prišla usodnega večera k Mramor- in zahtevala od nje hranilno knji- co. Ker ji je starka ni hotela izročiti, I je Jurkovičeva z udarcem sekire predsobi potolkla na tla. Po gnusnem zločinu je obtoženka rebrskala vse starkine omare in pre- ale, kjer je našla hranilno knjižico, lasečo se na znesek 64.000 din in 1200 in v gotovini. Vzela je še nekaj rjuh 1 drugega perila, nakar je zapustila tanovanje in se z jutranjim vlakom Speljala proti Ljubljani. V Ljubljani : hotela dvigniti denar na hranilno ^jižico, ki pa ji ga v banki niso ho- ^•i izplačati, ker ni imela pooblastila »užinam ki imajo svojce v Inozemstvu! Sprejemamo naročila za pošiljanje ■f^jskega tednika« v inozemstvo svoj- ^ naših naročnikov in bralcev, ici si ^••io vesti iz domovine. Naročila in na- "'nino sprejema uprava. lastnice hranilne knjižice. Nato se je odpeljala v Novo vas domov, kjer so jo že po nekaj dneh prijeli organi oblasti, ki so jo zasledovali zaradi dru- gih kaznivih dejanj. Tako je med dru- gim svojemu sodelavcu Žagarju ukra- dla novo moško obleko in obveznice ljudskega posojila za 1500 din. Pri pre- iskavi so našli pri njej tudi hranilno knjižico Mramorjeve in druge njene predmete, s čimer je bil gnusni umor v Kočevju pojasnjen. Ugotovili pa so še vreto drugih tatvin, ki jih je zagi-e- šila v Kočevju. ★ Čuvajmo gozdove pred požarom! Gozdovi so velik del ljudskeg ime- tja in so za naše gospodarstvo ogromne važnosti, vendar se tega premalo zave- damo v vsakdanjem življenju. Ogenj je eden od najnevarnejših uničevalcev gozdov. Večina gozdnih požarov nastane zaradi neprevidnosti in malomarnosti ljudi: izletnikov, gozdnih delavcev, pa- stirjev, nabiralcev gozdnih sadežev 'n otrok, ki netijo ogenj na prostem v bli- žini gozda ali Celo v samem gozdu. Tudi lahkomiselno odmetavanje ogorkov ci- garet in vžigalic na tla, je povzročilo ?e mnogo gozdnih požarov. V smislu splošnega zakona o varst'/«i gozdov pred požarom je v sušni dobi od 1. marca do 15. novembra prepove- dano netenje ognja v gozdu ali ob robu gozda v razdalji do 50 m. Za prekršek te odredbe je Zakon predvidel kazen odvzema prostosti do šest mesecev. Z isto kaznijo se kaznuje vsak tisti, ki opazi gozdni požar, pa ga ne pogasi odnosno, ne prijavi takoj najbližji ljudski oblasti ali gasilski četi. Naročamo vsem članom gasilske or- ganizacije, da budno pazijo na gozdne požare, ter na izvajanje vseh preventiv- nih mer, ter kršitelje prijavijo ljudski oblasti. V cilju preprečevanja gozdnih požarov je treba pri vseh prilikah se- znanjati prebivalstvo o preventivnih merah. Marko Feguš iz Vopošn ce išče pravice KLO Bukovci je pri pravični odmeri davka našel, da ima Marko Feguš, po- sestnik v Bukovcih št. 133 v primeri z drugimi posestvi v KLO polovico manj davka, zato mu je davčna komisija zvi- šala davek. Marko Feguš se je pritožil, a ni uspel. Sedaj i.^če krivce in pomoči pri vseh uradih. Krivda je pač v tem, da v resnici poseduje zemljo in je zanjo dolžan plačati davek. Nasprotno pa povsod godrnja, da je premalo podedo- val in bi rad več imel. Ali misli, da je on izvzet pri plačevanju davka? Seveda je prejšnja leta imel manjši davek, ker je zemljo pripisal 80-letnemu očetu, pridelek pa je pospravil in užival sam. KLO Bukovci mu je vendar prišel na sled, da bi rad samo izkoriščal, obvez- nosti pa pripisoval drugim. Ko je bil član davčne komsije, je seveda lahko sam sebi odmeril davek in prikrival zemljo, češ da še ni njegova. Krompir in koi-uza, vsakega vsaj po štiri srednje vozove in po 1000 kg žita pa je bilo njegovo? Očeta pa je silil, da kupi žito in svinjo, da mu pomaga izpolniti ob- vezo. Saj še zdaj trdi, da daje očetov delež državi, njegov delež pa potem ostane ves njemu? Enako si je znal po- magati ta vaški gospod, ko je delil ži- vilske nakaznice. Marsikatera revna družina je ostala brez živilskih nakaz- nic, ko je njegova žena presojala polno mizo moke, kupljene na živilske nakaz- nice, in nosila blago za pšenično moko v Prekmurje. Ta gospodinja, dobro preskrbljena z vsem in precej rej ena, je kot sirota hodila na trštvo daleč naokoli. Doma pa so jo čakale dvojne koline poleg nakaznic za maščobo, pri vinogradu pa štirje polovnjaki vina. Kako se je temu gospodu Fegušu Mar- ku posrečilo, da so ga vaščani vsaj v začetku volili skoraj za vse funkcije v KLO: n. pr. za predsednika kmetijske zadruge, referenta za živilske nakazni- ce, za odmero davka, za odkup itd.? Marko Feguš je velik nasilnež do so- vaščanov. N. pr. električni domači mlin in žaga v Vopošnici je skupna zadruž- na last. Marko Feguš razpolaga z njo kot s svojo lastnino. Kdor ne gre nje- mu na roko, mlin ne bo mlel in žaga ne žagala. Sovaščani se ga boje in ce mu uklanjajo, tako jih je že navadil Sovaščani, ne bojte se že vendar več Marka Feguša, saj Marko nima več pri- like odpovedati ali prirezati živilskih nakaznic ali pripisati več davk^. Sedaj tudi ni treba iti več v njegov viiograd kojjat, ako ti Izčere nagniti zob ali po- pravi stari čevptj. Sedaj lahko ^re^te svobodno na deio v zadrugo v Sobetm- cih; ne poslušajte ga, da zadruga s'abo plača in »dol iiga« zaslužek. Njegovo godrnjanje, da je zadruga v Sobetincih nt-katerim iz Biikovec-odtegnil i plačilo, ni na mestu Sovtifčani iz Vopo=>nice in bližnje okolice, ne poslušajte več Msrka Feguša! Ne verjemite strahovom, ki sem jih naštel. Ne vprašujte tudi več: kdo bo zapregel konja, ako bo treba peljati bolnika v bolnišnico. Za vse to je pre- skrbljeno. Marko Feguš pa nas več ne bo izkoriščal, in grozil, češ »še ti bo sila, da me boš prišel prosit.« Marko Feguš se je vsilil do raznih funkcij v KLO, sovaščani so mu v strahu »za- upali« in ga volili. Sedaj več ne od- pravlja teh funkcij. Zato naj preneha tudi strah pred njim, saj nima več moči v rokah. Sovaščani si bomo s skupnimi močmi sami pomagali in vas socialistič- no preobrazili, ker Marko Feguš ne po- zna socializma in demokracije. DOPISNIKO?,!! V bodoče bomo na razna vprašanja naših dopisnikov odgovorjali v listu. Uredništvo. Ob zaključku L gospodinjsko-izcbraže- valnega tečaja v Gorišn?ci Ze v soboto je bilo zelo živahno okrog Doma ljudske prosvete in šole. Mladinke I. gospodinjsko-izobraževal- nega tečaja so se pripravljale na za- ključek 16. t. m. Dekleta so z velikim veseljem pripravljala vse potrebno za razstavo. V soboto je bilo že skoraj vse pripravljeno, v nedeljo pa so že zgodaj zjutraj prišle in dokončno ure- dile razstavni prostor. Ob pol 8 uri je bila otvorjena razstava. Takoj zjutraj so gospodinje do zadnjega prostora na- polnile razred gimnazije iz zanimanja, kako so dekleta pripravila razstavo. Ker je bila razstava lepo in okusno pri- pravljena, je žela splošno priznanje starejših gospodinj, ki dobro poznajo kuharsko umetnost. Obisk je bil nepri- čakovano lep, saj je obiskalo razstavo okoli 500 ljudi. Ponosno so hodile bo- doče mlade gospodinje v nedeljskih oblekah z belimi predpasniki in belimi rutami ter so z razumevanjem spreje- male kritiko dobrih in praktičnih go- spodinj. Razstava je bila odprta od 8. do 12. ure. Takoj po zaključku razstave so tečaj- nice pripravile prostor za popoldanski zaključek. Krasno pomladansko sonce, ki je celo popoldne osvetljevalo pro- stor, je dalo okusno urejenemu razredu še lepši in prijetnejši izraz. Zaključna prireditev je bila ob 13. uri. Ob napovedani uri je bilo vse pri- pravljeno, le povabljenih gostov ni bilo. Povabljeni so bili predavatelji, za- stopniki Sveta za prosveto, predsednik KLO v Gorišnici, po en zastopnik KZ in KDZ, ki so na območju tukajšnjega šolskega okoliša. Razen predavateljev in predsednika KLO ni bilo nikogar. V očeh gostiteljev je tak odnos vse graje vreden. Ali se je res težko zahvaliti za povabilo, če se že ta ali oni nanj ne misli odzvati? Ali še ni dovolj kri- tike zaradi tega, da morajo povsod ča- kati na povabljene goste, nazadnje pa jih niti ni? Ce že dobivajo isti funkcio- narji več vabil, jim pač ne more biti težko poslati namestnike. Ni se jim tre- ba raztrgati, če pomislijo, da je vsakdo nadomestljiv! Tečaj je kljub raznim težavam in ovi- ram, predvsem zaradi pomanjkanja primernih prostorov, vsestransko uspel. Starši tečajnic so budno spremljali te- čaj in se ves čas zanimali za delo. Tečaj ni imel samo namena usposobiti bodočih gospodinj za praktično delo v kuhinji in za praktično ter dobro go- spodinjstvo, ampak širiti duševno ob- zorje našega podeželjskega človeka. Ob- segal je tudi predmete splošnega iz- obraževanja: slovenščino, zgodovino, ★ Tečaj gasilske oodčastniške šole v Ptuju v vseh panogah gospodarske dejav- nosti tehnika s hitrim tempom napredu- je, česar se zavedajo organizacije, kate- rim je zaupana požarno-vamostna služ- ba za čuvanje ljudskega premoženja. Sporedno z napredkom tehnike mora iti tudi strokovna izobrazba. V tem cilju je Okrajna gasilska zveza pri- redila I. tečaj šole za gasilske podčast- nike, to je za tiste gasilske voditelje, ki jim je dana naloga — gasilce voditi v borbo z ognjem. To ni lahka naloga, ker vsaka borba zahteva gotove žrt^e. Voditelj požame akcije je odgovoren za ljudi, ki jih vodi v borbo in uspeh ga- šenja in reševanja. Oči vseh prizadetia na požarišču so uprte v rešitelje in v uspeh njihovega dela. Gojenci so v tečaju pokazali veliko zanimanje za predavanja, se pridno uči- li, zato so tudi vseh 17 predmetov do- bro obvladali. Izpitna komisija je mo- rala priznati desetim odličen uspeh, a ostalim pa prav dober. Prvo mesto si je priboril tov. Bedenik Ludvik. Z , absolventi I. tečaja podčastniške šole bomo precej pomnožili strokovni kader v gasilskih vrstah, kar bo vseka- kov vplivalo na zboljšanje požarne var- nosti. F. ustavo in državno ureditev, nego do- jenčka, higieno ter petje. Tečdj je vodila tov. Staničeva, ki si je ves čas tečaja prizadevala, da bi te- čajnice pridobile kar največ Kuharske posle je vodila tov. Ravterjeva, ki je kot praktična in izvrstna kuharica po- kazala tečajnicam vse, kar se je le dalo: od najpreprostejših do najfinejših jedi, ki zahtevajo precejšnjo kuharsko spretnost. Tečajnice so se naučile pri- pravljati iz primitivnih sredstev cene- na in okusna jedila. To je v glavnem tudi smoter in cilj naših gospodinj sko- izobraževalnih tečajev. Odlično razpoloženje med tečajnicami in prisotnimi je bil najboljši dokaz, da so tečajnice bile zadovoljne s prvim tečajem. Na zaključku so prepevale narodne in umetne pesmi, iz česar smo sklepali, da so z zanimanjem prisostvovale pev- skim vajam. Prisotni so jih po vsaki pesmi nagradili z aplavzom. Šaljiva na- stopa sta vzbudila salve smeha. Od srca smo se nasmejali mladim komikom. Prvi tečaj je za nami. Upajmo, da bodo nadaljnji tečaji pokazali še boljše uspehe in pritegnili k izobraževanju sleherno mlado gospodinjo. e—ič. ★ Gimnazija in osnovna šola V Gorišnici za Primorsko Pionirji in učiteljstvo osnovne šole in nižje gimnazije v Gorišnici je v na- biralni akciji za pomoč težko prizade- tim krajem Primorske po snežnih pla- zovih prispevalo znesek 5404 din. Prav tako vrši nabiralno akcijo tudi VOOF, ki je do sedaj zbral tudi lep prispevek, čeravno je bil ta predel močno oškodovan po lanski toči. Sola je prispevek že nakazala lO OF v Ljub- ljani, odbor OF pa ga bo nakazal še ta teden. e—ič ★ Koristoljubni Cafuta iz Marje- te pomaga le za »šnops« Na zledeneli cesti Ptuj—Maribor si je stri nogo delavec Sagadin Ivan iz Slovenje vasi. Ležeč na cesti je prosil mimovozečega Cafuta Ivana, večjega kmeta iz Marjete na Dr. p., naj ga pre- pelje domov. To prošnjo je Cafuta usli- šal pod pogojem, da plača Sagadin za »šnops«. Poškodovani Sagadin je mi- slil, da se Cafuta šali. Tekom prevoza do Slovenje vasi je Sagadin uvidel, da gre za res. Na križišču pred Klanečkom na Hajdini je moral ponovno obljubiti prevozniku, posebno njegovi ženi, da bo držal besedo. Pred bivšo gostilno Koštomaj in pred gostilno Pesek še »šnopsa« ni mogel dati, ker že dalje časa ne obratujeta. Ko so ponesrečenca končno le pripe- ljali v Slovenjo vas, je Cafuta skupno s svojo ženo na račun ponesrečenca spil pri gostilni Celan 6 kozarčkov žga- nja, žena pa je še izkoristila priliko, ko je šel Cafuta napregovat konja in spila še en frakeljček na račun moža s strto nogo. Nekateri ljudje so v smehu, drugi pa z vso resnostjo govorili o Cafutovi po- moči Sagadinu, obsojajoč njegovo kori- stoljubne, ki je ne prikriva, četudi gre za ptislco T>onesrečenca. Vsem cenjenim koristnikom sporo- čamo, da smo Okrajno avtonrevozništvo V PTUJU preselili iz Zg. Brega št. Z v Rajšpovo ulico — nasproti Mestne tkalnice in barv^arne ter avtobusnih garaž SAP-a Ptu,i. — Ker smo znatno znižali tarifo kakor tudi povečali ugodnosti, se ko- ristnikom priporočamo. Ukrajno avtoprevoznistvo Ftuj ZaniTnioosti ptujskega muzeja Viteška dvorana v GRADU Zadnji prostor, ki ga l>iščemo od ogledu kul- turnozgodovinske zbirke Prvem nadstropju na je tako zvana vi- ^^l^a dvorana. Ta pro- tor nam predstavlja ^'^avni del vseh starcj- Pa tudi mlajših gra- in ki je pridobil na ^''jem pomenu v na- krajih šele od 17. dalje. Takrat se ' Zaradi iznajdbe smod- (izumil ga je ob 14. stoletja me- Bertold Schv/arz, ko so ga Kitaj- 'Poznali že v starem pu,) viteško orožje umakniti eksplo- ,^'^ernu. Odtlej so ga •"miči shranili v graj- ' orožarni, ob prvi pa je fevdalec '^^ajno uredil posebno '^ano, ki je služila reprezentančni pro- obenem pa je spre- Ij,'^ orožje in oklepe ^ Jinikov, kar je čuva- ^/faciicijo rodbine in služilo kot hišni muzej, »j^^l^ška dvorana je ena najbolj ohra- 'V^^ tovrstnih dvoran pri nas. Pro- je uredila plemiška rodbina Di- tnchsteinov, ki so v začetku 19. sto- letja postali za rodbino Lesslie lastniki gradu. Dvorana je v severnem grajskem traktvi, ki je sicer nastal že ob koncu 17. stoletja in je, kakor jugovzhodni trakt, delo Lesslie-jev. Njihovi grbi so vdelani pod okni na pročelni strani. Slika nam nudi notranjost dvorane skoraj v celoti. Arhitektura prostora sicer nI tako bogata kakor v nekaterih drvigih prostorih, ki Mno jih opisali v zadnjih številkah časopisa. Prav tako se ne da primerjati, kar se tiče stropa z bogato poslikanimi stropi viteških dvoran v ostalih gradovih in^ dvorcih (Celjska grofija, Dornavski grad). Od- likuje je izredno dobra ohranjenost opreme — Orožje j e razporejeno ob severni in južni steni. Hrani čelade in oklepe različnih tipov in viteško orožje najrazličnejših oblik. Oklepi so najbrže italijansko delo 16. in še deloma 17. sto- letja iz Severne Italije. Posamezni ko- madi med njimi so seveda tudi starejši. (Na primer celoten oklep ob južni ste- ni, ki na sliki žal ni viden, in je iz- redno umetniško graviran in intarzi- ran). Orožje se je do ureditve tega pro- stora nahajalo v grajski orožarni, ki je bila v sedanjih kletnih prostorih v ju- govzhodnem traktu Nekaj kosov, ki se nahajajo ob severni steni je bila nekdaj last grofov Zrinjskih in še nosijo nji- hov znak in grb. Izvirajo iz njihovega gradu Zrinj iz Časov, ko je bil Herber- stein in general Vojne Krajine in si je ob odkriti Zrinjsko-Frankopanski zaro- ti prilastil pravico izropanja tega gra- du. Pozornost vzbudijo v obiskovalcu tu- di slike, ki so uokvirjene v preproste, verjetno še originalne okvirje. Pred- stavlja.^o nam v večinoma doprsnih portretih razne turške in kozaške po- veljnike. ki so bi!i Herbersteinovi oseb- ni ali diplomatski znanci Zanimivi šo med niimi štirje portreti Turkinj, ki se odlikujejo z izredno lepoto obrazov. — Trije portreti so celotni. Po ozadju in po tehnik: bi mogli sklepati, da so delo beneških mojslrov-slikarjev iz koncT 17. stoletja. Celotna zbirka slik se je prvotno nahajala na gradu Vurberk. Nekaj slik je zaradi p"omanjkanja pro- storov v skladišču. Na severni steni se še vidijo ostanki nekdanjega kamina ali odprtega ognji- šča, ki so ga pa ob. koncu 18. stoletja zazidali. — Samo tapecirano pohištvo ne predstavlja posebne zgodovinske vrednosti. Izvira večinoma že iz sredine preteklega stoletja. Zanimiva je bogato tapecirana štiristranska klop v takozva- nem pseudorenesančnem slogu prete- klega stoletja. V desnem kotu stoji do- bro ohranjena visoka ura iz začetka 18. stoletja. V vzhodni strani dvorane vo- dijo vrata v nekdanjo grajsko kapelo. Nad njimi je vdelan red »Zlatega ru- na«, ki so ga posedovali nekdaj Lesslie- ji. Na isti steni si obiskovalec lahko ogleda štiri velike novoklasicistične sli- ke. k pa so prav tako kopije žal nepo- znanega slikarja. Danes krasi strop iz devetnajstega floletja mogočen beneški lestenec, ki se je do leta 1945 nahajal v viteški dvo- rani dornavskega gradu. Na sliki ga seveda ne vidimo, ker je bila posneta pred zadnjo vojno. Priznati moramo, da je viteška dvorana s svojo bogato in izredno dobro ohranjeno opremo prostor, ki ob zaključku ogleda kultur- nozgodovinske zbirke neverjetno dvigne pozornost v obiskovalcu, posebno, če pomislimo na nekoliko več:o prepro- stost, skorajda revščino posameznih biederma.jerskih kosov pohištva v se- vernem grajske traktu, skozi katerega vodi pot ogledovalca. preden vstopi v pro^^^nr^"; i-i resnično okusno oprem- ljeno dvorano. -s- »PTUJSKI TEDNIK. Ptu), 21, marca 1952 Zakej ne pride dovolj kmetijskih knji«! v roke naših kmetovalcev? v prejšnji številki »Ptujskega tedni- ka« smo čitali članek: »V vsako vas in v vsako hišo naj pridejo kmetijske strokovne knjige in revije.« S tem člankom se popolnoma strinjamo. Za- nima nas pa le, zakaj kmetijske stro- kovne knjige, ki jih izdaja »Kmečka knjiga« v Ljubljani, niso dovolj razšir- jene po ptujskem okraju, ki je za se- daj še izrazito kmetijski okraj, torej med okraji, v katerih je kmetijstvo osnovna proizvodna panoga ter je kme- tovalcem tovrstna strokovna literatura potrebna kakor vsakdanji kruh. Poglejmo samo po okraju! Bivši pred- sednik KZ na Hajdini, Horvat, je baje odredil, da se kmetijske strokovne knji- ge, ki jih je tamkajšnja zadružna trgo- vina prejela preko OZKZ od »Kmečke knjige«, takoj vrnejo OZKZ in da KZ na Hajdini ne prevzame več strokovnih knjig v prodajo. Tudi drugi za zadruž- no trgovino na Hajdini merodajni in odgovorni činitelji so izjavili, da tam- kajšnji kmetje, gospodinje, zlasti pa mladina, nimajo prav nobenega smisla za kmetijsko strokovno literaturo in samoizobraževanje. Tega seveda nisem mogel verjeti. Pogovor j al sem se z domačini. Poka- zal sem jim nekaj strokovnih knjig »Kmečke knjige«. Pokazali so veliko zanimanje zlasti za »Kisanje krme«, »Apnovanje zemlje«, za sadjarska vpra- šanja ter za »Vzrejo mladih živali«. Kmetice, zlasti pa dekleta, so zanimali zlasti »Gospodinjski nasveti« in »Prak- tična kuharica«. Povedali so, da so že proti koncu lanskega leta čitali v »Kmečkem glasu«, da se te knjige dobe v zadružni trgovini. Povprašali so tudi tam, toda knjig ni bilo, niti jih je KZ takrat naročila. V nedeljo je bil na hajdinski šoli z razstavo zaključen gospodinjski tečaj, ki se ga je udeleževalo 57 deklet. To je nov dokaz, da naša mladina želi spo- polniti svoje teoretično znanje in da bi vsaj vse te mladinke gotovo naročile »Praktično kuharico«, ki ima 800 ku- hinjskih receptov ter tudi praktične in koristne »Gospodinjske nasvete«, če Veliko zaj^imanje za državno Ioteri|o JbLKJ v ptujskem okraju Mnogo se zadnje čase govori o držav- ni loteriji v našem okraju in še več nanjo igra. Prav povsod: v vlaku, v avtobusu, na cesti, v gostilnah itd. Po- sebno pred 23tim vsakega meseca na- stane veliko pričakovanje in ugibanje: »Le kje bo ta mesec ostala premija 800.000 din?« Res, Ptuj se zaenkrat še ne more ponašati z njo — vendar ni izključeno, da priroma k nam prav ta mesec. V zadnjih mesecih je bilo v Sloveniji kar precej premij: Celje, Slovenski Ja- vornik, Gornja Radgona, Maribor in v Ljubljani kar pol milijona. Razdelila sta si ga dva oficirja, ki sta imela vsak polovico te srečne srečke! Zavisi pač vse od bobnov — bobnov sreče, kakor jim mnogi pravijo. Ker bo 23. maja žrebanje v Mariboru, si bo lahko vsa- kdo te bobne na lastne oči ogledal. Or- ganizirane bodo tudi posebne vožnje z avtobusi iz Ptuja v Maribor. Marsikak Ptujčan pravi, da v Ptuju ni sreče pri loteriji. Res, da se Ptuj- čani danes še ne morejo ponašaU s premijo — imajo pa zato skoraj naj- več manjših dobitkov V zadnjem me- secu za preko 200.000 din samo v Ptu- ju! Mnogi še vedno ne verjamejo, da zadene po novem načinu vsaka četrta srečka — vendar če povemo, da jih od 700.000 igralcev dobi 171.764. bodo go- tovo tudi ti verjeli. Zadnjič me je srečal znanec in po- tožil, da ima zadnjih 200 din. Bilo je 23tega. Svetoval sem mu na pol v šali, naj si kupi štiri polovičke. Držal se je mojega nasveta in čez tri dni mi je zaupal: »Dobil sem 10.000 din, škoda, da nisem kupil cele.« Kljub temu pa rne je povabil na buteljko traminca! Saj pravijo: Kdor nikoli ne igra, nikoli ne zadene — kdor vedno igra, mora za- deti! Vsem igralcem pa sporočamo, da smo jim ustregli s tem, da bomo redno ob- javljali izid vsakega žrebanja v našem tedniku. Odločili smo se predvsem za- radi velikega zanimanja za loterijo in ker skoraj 30 "/o (posebno igralcem na deželi) zastara izplačilo srečke, ker pač ne vedo izida. bor Gluhoneme race Ta vrsta rac so pri nas prav redek pojav in jih opazimo le v zooloških vr- tovih ter tu pa tam pri ljubiteljih pe- rutnine. Te race se ne oglašajo, niti ne slišlio in niso prav nič podobne našim doma- čim racam. Njihova domovina je Esto- nija. V glavnem so gluhoneme race mesojede ptice, ki se hranijo s črvi in polži. Vsled te dobre lastnosti se jih '>1 dalo izvrstno uporabiti v plantažnih na- sadih, ker s svojim kljunom ne poško- dujejo sadežev, kakor kure in ostala pe- rutnina. Za njih ni neobhodno potreonu voda, kakor za druge race. V nesnostl se skoraj približujejo kokošim. Pri po- ■ biranju jajc moramo paziti na to, da tega ne opazijo race, ker si poišče ;o sicer gnezda irugje. Bolj pridno jim. pobiramo jajca, raje nesejo. Ako ;ir.i jac ne bi pobirali, bi raca znesla letno samo 20—30 jajc, tako jih pa znese tudi do 150 in več. V KDZ »Osojnik« marsikater! zadružnik gluhoneme race vseeno, ako nimajo na razpolago vode, bi se udeleženci trgovine KZ na Haj- dini pravočasno povezali s tečajnicami. Tudi na sami razstavi bi lahko proda- jali ali vsaj obiskovalce opozarjali na te knjige. Precej boljše kot na Hajdini je v tem pogledu v Cirkovcih, Vidu, Gorišnici, Gajevcih, Stojncih, Bukovcih, na For- minu, Vurberku, v Krčevini, Marjeti na Dr. p. m drugje. V Staršah in Slovenji vasi so trgo- vine KZ samoiniciativno naročile v Ljubljani knjige ter s posebnimi napisi opozorile nanje. V Lovrencu na Dr. p. se je poslovodja trgovine KZ povezal z upraviteljem nižje gimnazije. Kom- pletne zbirke knjig bodo naročili za šolsko in učiteljsko ter tudi za ljudsko knjižnico. Na šolskem hodniku, v za- družni trgovini in čitalnici bodo na po- sebni deski izobešali časopisna poročila o kmetijskih strokovnih knjigah z opo- zorilom, da se te naročajo v trgovini KZ. Podobno delajo tudi v nekaterih dru- gih zadrugah. Tako so trgovine KZ v Središču, Ormožu, Veliki Nedelji in še ponekod razstavile knjige v izložbenih oknih in v trgovini sami. Poslovodja KZ v Veliki Nedelji, Steber Ivan, se je povezal z vodstvom gospodinjskega tečaja ter naročil za tečajnice te zani- mive knjige. Primeri in iniciativnost Svenšek Janka v Ormožu, Kac Franca iz Slovenje vasi. Lešnik Janka iz Starš, Lorger Antona iz Marjeto, Burjan Er- nesta in Ivanuša Terezije iz Središča ter mnogo drugih, so pokazali, da je tudi v razširjanju kmetijskega strokov- nega tiska preko trgovin KZ možen lep uspeh. Za vsako napredno kmetovanje je potrebno strokovno znanje, ki ga nu- dijo knjige »Kmečke knjige« in ravno zadruge, ki so na podeželju središče gospodarskega življenja, imajo nalogo priporočati strokovni in splošno izobra- ževalni tisk kmetovalcem pri njhovem delu. Tudi učiteljstvo bo našlo za svoje delo v teh knjigah in revijah odlično pomoč za svoje šolsko, predvsem pa za izvenšolsko delo, ker jo tudi ne pogrešajo, kakor ostale race. Za gospodinjstvo je važno to, ker gluhonemke rasto v mladosti čudovito hitro. Tudi izvrstni letalci so gluhoneme race in vzlete na streho ter celo na vi- soka drevesa, ako jim ne porežemo pe- ruti. Branko Gorjiip. Na Ssjancih so dobili elektriko Po dolgem trudu je pred nekaj dne- vi zasvetila električna luč na Sejanclh pri Sv. Tomažu. Vaščani so imeli z ma- terialom za napeljavo velike težkoče, a danes so si lahko oddahnili, s