PROLETAREC Jf DELAVSKI LIS T 1A. MISLECE ClJATEUE PROLETAREC Olasilo Jugoslovanski Socialistične Zven in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU m PRIZOR S ČRNEGA TRGA** V RIMI!. Italijanska vlada pod vod sivo« krščanske demokratske stranke je napram njcma kres moth. Ako ^ bi hotela učiti od "Titove" Jugoslavije, bi bilo v Italiji aa navadnega t luveka veliko boljše. Otrok na aliki aa raduje, ko vidi, da Je mati ka- p.U od boni Janke'* prgišče špagetov, ki so v Italiji veliks deliksteaa celo v normalnih časih. Ameriška politika na Kitajskem se ni obnesla Silna gospodarska in finančna kriza polom ia Ciang Kai-šekov rotim. — Nadaljevanj« s civilno vojno. - Sovjetska unija ie nevtralna . _ _ Zed. države si hočejo obdržati japonske otoke na Pacifiku, kontrolirajo Japonsko z okupacijsko armado in ogromna Kitajska je pod našo sfero vpliva. A kot je priznal sam sedanji državni tajnik general Marshall, se nam naša vnanja politika tam ni obnesla. Kitajska je v krizi. V tem položaju je izdal Ciang Kaišek nekaj naredb, ki pa bržkone ne bodo izdale. In civilna vojna se nadaljuje. A dočim se naša vlada umešava vanjo, je Sovjetska unija na Kitajskem še nevtralna, saj kar se civilne vojne tiče. Poročevalec časniške agencije ONA, Owen Lattimore, piše o tem: Nikdo ne bo rekel, da je izstop Amerike iz trostrane komisije za premirje v Kini zaključek naše politike v smislu vplivanja na bodoči razvoj v tej deželi. Nasprotno, verjetno je. da je to šele zadetek največje debate o smernicah, po katerih naj se ravna ameriško zunanje ministrstvo v tej deželi. Izstop iz komisije za premirje nam je omogočil evakuacijo onih sil, ki so bile na Kitajskem, da pod pro naša prizadevanja pri izmirjenju borbe med centralno vlado in komunisti. Večina ma-rinov bo torej odšla iz Kine v doglednem času. To je pameten korak, kajti njih število je bilo premajhno, da bi bili mogli odločilno vplivati na izid sedanje borbe, dočim so bili daleko preveč številni za naše prijateljstvo s kitajskim ljudstvom. Venomer so nastajali neprijetni incidenti. Toda s tem naša strategična sredstva nikakor še niso izčrpana. Naše vojaške sile še vedno razpolagajo tam z zadostnimi vojaškimi postojankami, da bodo mogle služiti za vzvod našemu nastopu bodisi v kitajskih notranjih zadevah, bodisi v razmerju z Rusijo. V Kini se nahaja še vedno takozvana skupina Magic" in pomorska baza sedmega ameriškega brodovja v važnem mestu Tsingtao na polotoku šangtung. Ta poftojanka leži nasproti sovjetske baze v Ameriška pomožna skupina na Kitajskem.' Sestavljena je iz približno 750 častnikov in vojakov, katerim je poverjena naloga da vežbajo kitajske vojake v uporabljanju ameriškega vojaškega materijala. Dokler je bih> upanje na premirje, je bila ta misija vsaj na zunaj nevtralna, kajti smatralo se je, da se bosta po premirju spojili armadi centralne vlade in komunistov, ter da bo ta skupina vežbala skupno armado nove demokratične in združene Kine. Zdaj pa so se razmere spremenile in ameriški inštruktorji ne morejo več vežbati nikogar drugega kot vojake centralne vlade. To ni več nevtralno delovanje — Rusi bi mogli odgovoriti na to s posebno vojaško misijo, katero bi poslali v glavni stan kitajskih komunistov. Pomorska baza sedmega brodovja pa je še mnogo bolj važna. Ni mi znano, koliko moštva in materiala je tam, toda vračajoči se vojaki jo opisujejo kot jako obsežno. Očividno ni nobene ameriško-kitajske pogodbe, ki nam bi dajala formalno pravico do te postojanke. Četudi je jasno, da se nahaja tam na podlagi domenka in soglasno s seda-(Konec na 5. strani.) Vse tri zapadli« sile nasprotujejo zahtevi Jugoslavije glede Koroške Kakor glede tržaškega vprašanja, take je na sedanji konferenti pooblaščencev vnanjih ministrov velike četvorice v Londonu samo Rusija na strani Jugoslavije v njeni zahtevi za prklruienje slovenskih predelov zvezni republiki Sloveniji. V sestavljanju načrta za bodočo Avstrijo, ki bo predložen kontni konferenci vnanjih minhtrov prihodnji mesec v Londonu, so se namestniki vnanjih ministrstev Zed. držav, Anglije in Francije zedinili — seveda po naročilu svojih vlad, da naj bodo meje bodoče Avstrije take kakor so bile pred Hitlerjevo okupacijo. Zahtevo Jugoslavije za pridruženje slovenskega dela Koroškp Sloveniji je predložil in zelo dobro zagovarjal načelnik jugoslovanske delegacije J. Vilfan. Podprl ga je sovjetski delegat Feodor 7. Gvsev. Zahtevo Jugoslavije je kratkomalo zavrgel zastopnik Zed. držav general Mark Clark. Pridružil se mu je takoj angleški zastopnik lord Hood in v imenu francoske vlade p£ Couve de Murville. Gusev je tfc&0moril posebno lordu Hoodu, Češ, da je Anglija dne 12. maja 1945 maršalu Titu obljubila upoštevati njegovo zahtevo, če se jugoslovanska okupacijska armada umakne iz Koroške. Lord Hood je zanikal, da je bila Jugoslaviji s strani Anglije sploh kdaj dana taka obljuba. Očitno je, da je stališče ameriške vlade - to je -našega državnega departmenta, vztrajati v prid Avstrije in proti Jugoslaviji, kot je to bil slučaj glede primorskega vprašanja. Anglija bi se morda laglje pobotala, a od kar sledi ameriški vnanji politiki, ne more več samostojno nastopati. BoI j čudno je, čemu se je tej dvojici pridružila tudi Francija. Avstrijo zastopa na konferenci v Londonu njen vnanji minister Gruber. Trdil je, da se koroški Slovenci smatrajo večinoma za Nemce in da so zvesti Avstriji, kar so dokazali v plebiscitu po prvi svetovni vojni. Vilfan je dokazoval, da tisto glasovanje ni bilo zanesljivo, da koroški Slovenci sedaj hočejo zdryž*nje s Slovenijo in pa da ima Jugoslavija moralno pravico do take rešitve koroškega vprašanja. Sovjetski delegat Gusev je ameriški, angleški ter francoski delegaciji poudarjal borbo Slovencev ter Jugoslavije sploh preti osišču dočim mu je Avstrija pomagala. Jugoslavija je v vojni izgubila deset odstotkov svojega prebivalstva. Veliko njenih krajev je porušenih ali pa požganih. In sedaj zahteva le svoje pravice, ne tuje zemljel To vprašanje bo seveda rešeno na poznejši konferenci v Moskvi, toda ako bodo zapodne sile ostale pri svojem sedanjem stališču, bo slovenskemu narodu storjena nova krivica, namesto da bi mu popravili tisto, ki mu je bila narejena na mirovni konferenci po prvi svetovni vojni. Cehi podpirajo Poljsko v pogledu meje z Nemčijo London.—ONA—Ko je čeho-slovaški delegat Hajdu govoril pred sborom namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil v 'Londonu, je zahteval, da postaneta Bremen in Hamburg svobodni luki, a Rena in gornji tok Donave naj bosta intemaciona-lizirara. Ambasador Robert MurpHy je nato vprašal čehoalo-vaškega delegata, zakaj ni zahteval tudi internacionaliziranje Odre in svobodnega pristanišča v Stettinu, kot je bila Cehoelo- vaška zahtevala že leta 1919 po prvi sveeovni vojni. G. Hajdu je na to vprašanje odgovoril, da sta prešla Stettin in pravo rečne plovbe v roke Poljske, ter da ne pripadata več Nemčiji. Večina tukajšnjih opt« zovalcev smatra, da bo stališče Sovjetske unije slično čehoslo* vaškemu, vsaj v kolikor ae tiče usode mesta Stetin in plovbe na Odri. Sovjetske volitve Volitve, ki so se 11. feb. vršile v sovjetskih republikah, so pokazale, da je šlo 98 odstotkov volilcev na volišča. V Belorusiji Ameriški tiskovni monopol ogroža ves tisk po svetu V kongresni zbornici za Ščitenje malega bisnisa se še vodno bavijo s podatki o monopolu mule skupine ameriških časni-ških magnetov, ki kontrolirajo papirnice in sploh skoro vso tiskovno industrijo. Malim tiskarnam ni papir samo skrajno visoko podražen temveč ga tudi težko dobe. Zed. države porabijo dve tretjini vsega papirja, kar se ga pro-ducira po svetu. Angleški žurnalist Robert Webber je bil vsled tega problema v Zed. državah in dejal, ako se to razmerje ne spremeni, se bo moralo ljudstvo v mnogih deželah zadovoljiti prav z majhnimi listi... N. pr. v Franciji, kjer imajo dnevniki le po dve do tri strani na dan. Priporočal je, naj se s tem problemom peča organizacija združenih narodov | in si napravi načrt, po katerem bo dobila vsaka dežela le določeno količino papirja, torej po odmerkih. Nedavno je Public Affairs Committee izdal pa m f le t s podatki o kontroli nad ameriškim tiskom. Priredil jih je profesor Robert E. Cushman, ki jo konservativec in se mu ne more očitati, da je proti sedanjemu redu. Med drugim izvaja: Deset držav nima niti enega mesta, v katerem bi izhajali listi dveh lastnikov. To je. ako izhajata dva lista, ju lastuje ena in ista korpo-racija. To ni svoboda tiska, kajti en sam finančni magnat jima določa, kaj smeta pisati in kaj ne. V dvaindvajaetih državah lastuje nedeljske liste en in isti gospodar, torej je konkurenca med njimi izključena. Izmed 1,394 ameriških mest, v katerih izhajajo dnevniki, je samo 117 takih, v katerih izhajajo konkurenčni si listi, namreč po dva ali več dnevnikov, ki pripadajo različnim lastnikom. Štirinajst tiskovnih korpora-cij kontrolira eno četrtino dnevne naklade vseh ameriških dnevnikov in te določajo urednikom tudi politične smernice, in pa propagando, n. pr. sedaj proti Sovjetski uniji. Ena sama kompanija kontro-lita TRI TISOČ TEDNIKOV, ki izhajajo v rasnih mestih po deželi. Urejevani so po enem kopitu, vsi po enih in istih političnih smernicah. Včasi so v velikih mestih, kot je n. pr. Chicago, izhajali tako-zvani neodvisni dnevniki in tedniki. Bilo je ducat dnevnikot in več. Sedaj izhajata zjutraj samo fe dva — ob* last najbogatejših ljudi v deželi, in trije zvečer, vsi posest časniških sindikatov. Omenjen profesor pravi, da je časniški monopol, kakršen se je razpasel po ameriških mestih, nevaren zdravemu deiuokritič-nemu razvoju. Oziroma ako se to stanje ne spremeni, pride demokracija resno v nevarnost. Taka ie torej svoboda ameriškega tiska. je volilo 99.93 odstotkov, v sovjetski Armeniji pa 99.99, oziroma 100 odstotkov. Angleška delavska vlada v resni krizi V Angliji se borijo s hudo zimo, kakršne niso imeli že mnogo let. Največje preglavice jim delajo sneženi zameti. Sibirska zima je zajela domala ves evropski kontinent In prizadetih jo na milijone Ijndi. V Angliji so snežne nevihte paralizi rale ves promet In pomanjkanje kurjave je ha mah postalo akutno. Majhne zaloge premoga so hitro pošle, dovoe premoga zlasti v Londonu in druga mosta pa je bil oviran. Tako se jo London znašel brez kurjave. Več milijonov delavcev jo moralo ostati doma, ker mogle obratovati Port Arthurju na polotoku Liao- tovarne niso tung. zaradi kuriva. MAGIC je kratica, ki pomeni Anglijo je zadela splošna kri za. V tej krizi je situacijo hitro Izrabil stari Churchill, bivši to-rijski premier, ki je obsodil voditelje delavske vlade, da "ne znajo upravljati" dežele. Debata o tem Je trajala ppt ur v parlamentu, ampak a debatami so no preienl zimo in no preskrbi kurjave. Med tem pa je premier Attlee pozval prebivalce po radiju, naj sodelujejo s vlado, da se premaga krita. Električna sila je bila ustavljena za obrat v tovarnah in prizadeta je bila tudi razsvetljava v delavnicah in domovih. Ker je sinui pritiskala naprej, so bile potrenne druge odredbo, ki so drastične. Ta kritična situacija je za delavsko vlado skraj* no neprijetna. Torijci Churchil-lovoga kalibra bi radi zvrnili krivdo za neugodno vreme na delavsko vlado. Na ta način si bi radi kovali politično korist. Elementarne nezgode so ne-preprečljive, lahko so pa njihovo posledico omejijo. Ako hi Imela angleška mesta dovolj premoga v zalogah, bi industrije lahko obratovale naprej. Zanašajo so na dovoz premoga sproti od dneva do dneva. To je bil vzrok, da je v hudi zimi naenkrat nastal zastoj. Poleg tega Izvažajo angleški premog v druge države, loma. Situacija so je pričela izboljševati šele s spremembo vremena, ko je sima odnehala. Churchill je v debati v parlamentu namignil, da hI bila njegova konservativna stranka pri* pravljena stopiti v koalicijo i delavsko vladn. To mu ni uspelo, kajti člani delavske stranke v parlamentu so ga takoj zavrnili, da nočejo nobene koalicije s torijsko stranko. Poleg zime, ki je zajela An« glijo, je vzrok za nenadno krizo tudi premogovna industrija, ki je pred par meseci bila podržavljena. Premogarska industrija v KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Emir Saud, kronprinc Saudi Arabije, je bil v Zed. državah pogoščen kot dosedaj še noben tujezemski potentat v tolikšni meri. Bil je gost zvezne vlade in petrolejskega trusta. Vodili sq ga po vsi deželi, mu razkazovali našo vojno silo, našo industrijo, oljne naprave, mesta in dekleta. Njegov oče. ki ima 54 sinov, je dal monopol za izkoriščanje oljnih polj v svoji puščavski deželi ameriškim oljnim magna-torn. In to je vzrok, čemu je bil Emir Saud tako čaščen, kajti pe-trolejski trust si želi v Saudi Arabiji vsled tega kontrakta prijateljsko vlado in ob enem tako, ki bi krotila morebitne "komuniste**. Tak je položaj tudi v drugih oljnih deželah na bližnjem vzhodu, kjer izvira petrolej in pa dolarji v obliki petroleja, ki se stekajo ameriškim milijonarjem. Predsednik Truman bi se' s njemu in armadi njegovih sinov. V povračilo bodo, da tam ne bov stavk, ne kake Wagnerjeve delavske postave in ne prekuciških tiskovin. Kriza v Angliji vsled pomanjkanja premoga je bila v kapitalističnem tisku v Zed. državah napačno predstavljana. Le red-kokateri list je priznal, da so pomanjkanje premoga povzročili v prvi vrsti lastniki rovov. Delavska stranka je imela v svo-. jem programu podržavljen je premogovne industrije. Ker je zmagala, je bilo očitno, da jo bo tudi prevzela. To je storila šele 1. januarja letos namesto takoj-ko je prevzela vlado. Ampak slednje ne bi bilo demokratično. Lastniki so med tem svojo starinsko opremo v rovih še bolj zanemarili, delavcev tudi niso več priganjali, zaloge so se med tem krčile, nastala je zima in kriza in nad štiri milijone delav- princem iz Saudi Arabije, in z , cev je bilo ob delo. Prebivalstvo Delavska vlada je napela vsa Angliji P« J« bolna še dolgo let, sile In podvsela stroge korake, sato bo vselo dokaj časa, da se da omili krizo. Uspelo ji je le de- spravi na noge. njegovim arabskim spremstvom malo pečal, ako bi to bil kak predsednik Francije, ali Poljske, češ. kaj bi tratil čas z njimi, saj so prišli sem le zaradi posojila. Toda v tem slučaju je ta princ iz tisoč in ene noči prišel sem na pa po nekaj ur na dan brez elektrike, brez plina in toplote. Lastniki rovov pa so bili odškodovanj za svoje zaklade in so šli lahko na toplo kam drugam. Att-leeju je to lahko nauk, da so podržavljanja na tak način draga stvar. In pa da se njegov kabinet s stranko vred kaj lahko dts- povabilo, da ga U. S. prevzgoji za svojega slugo, kakor je to ^^^T^ pred leti storila z mehiškim diktatorjem Diazom. In ko se je Delavska vlada v Londonu se princ Saudi vrnil, mu je dalj je od vsega začetka bala zamere predsednik Truman na razpola- Ameriki. Kajti Anglija je bila v go svoje letalo — "Sacret Cow", potrebi in v stiski, pa je Attlee v katerem se je Roosevelt vozil poslal sem zastopnika, da dobi po svojih diplomatičriih poteh. Z ene svojih konferenc v veliki četvorici se je tudi Rooseveltu zdelo potrebno obiskati kralja Saudi Arabije. Povabil ga je na našo bojno ladjo, kjer so imeli voliko gostijo, kralj pa je prepisal petrolejska ležišča svoje dežele Standard Oil kompaniji. Sam jih itak ne bi znal izrabljati. In dohodki, kolikor jih bo kompanija njemu dala, bodo šla posojilo. Uspelo mu je. Tri in pol milijarde ga je dobil. To je veliko denarja. In nato se je pričelo. Byrnes je na raznih konferencah robantil — Bevin mu je pomagal — oba največ proti Rusiji in njenim "satelitkam". Sedaj se menda Bevinu zdi. da bi lahko nekoliko manj "sledil" Ameriki, Byrnes pa nedvomno smatra, da če ne bi, bi bilo za (Konec na 5. strani.) NEKAJ 0 NAŠIH AKTIVNOSTIH IN AMER. DRUŽINSKEM KOLEDARJU Knjigoveznica je nam častno obljubila dovršiti vezbo koledarja ta teden. Dolgo smo apelirali nanjo, a kot drugje, ima tudi ona velike ovire. Rekla je, da jih imajo celo take države, kakor je Anglija, Kitajska je v krizi in tako se bi lahko naštevalo brez konca in kraja. Kritiko glede naše zamude ima v tej številki Anton Jankovich. Lahko pa omenimo tudi nekaj bolj veselih stvari. Ob priliki seje gl. odbora SNPJ minuli teden je John Spillar iz St. Louisa, Mo., nabral v tiskovni sklad $80 in s tem napravil delo, kakoršnega je prejšnja leta ob času seje vršil Edward Tomsich iz Walsenburga, Colo. Ob tej priliki je Spillarju pomagal Joe Fifolt iz Clevelanda. Dobili smo nekaj novih naročnikov, namreč Johna Cebularja iz Philadelphije, Johna Petritza iz Los An-gelesa ter Mrs. Golenko iz Chicago. Prva dva sta glavna odbornika SNPJ. Felix Strumbel iz Clevelanda je poslal v tiskovni sklad $54.10, ki jih je nabral med develandskimi rojaki. Imena prispevateljev obeh tu omenjenih vsot bodo v prihodnjem izkazu. Ko se je oglasil minuli teden v nqšem uradu Anton Shular iz Kansasa, je izročil pet naročnin in prispeval v tiskovni sklad. Dalje so se oglasili z raznimi pošiljatvami Lawrence Selak Iz Ctar Cityja, W. Va., John Kunstelj iz Grossa, Kans., John Marolt iz West Minerala, Frank Remitz iz Rock Springsa, K. Erznožnik iz Montane, Louis Barborich iz Milwaukeeja, Albin Karničnik iz Los Angelesa (prej je živel v Pennsylva-niji) in več drugih, ki bodo omenjeni v koloni upravnice v prihodnji številki. Izkaz agitatorjev na delu je v tej številki. V tej številki je tudi oglas Jugoslovanskega hranilnega in posojilnega društva, ki je v teku enega desetletja zraslo s par sto tisoč aktive v nad dva milijona dolarjev imovine. Vse hranilne vloge so zavarovane v ustanovi zvezne vlade — vsaka kolikor vloga znaša, do pet tisoč dolarjev. Torej je Jugoslovansko hranilno in posojilno društvo popolnoma varno in ga priporočamo. PfiOUtAlfiC PROLETAREC UST U INTtlUSI D2*-AV3KEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladij« JiifiliTwb Dalavib TUkovu Dr«ik«, CUmi«, lil. OLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA t Zedinjenih dri«van sa celo leto #3.00; s« pol leU 11.71. U četrt lew $1.00. Inosftasstve: sa celo leto |3.|0; sa pol leta |2.00 Vsi rokopisi in ogUai morajo biti ▼ naiem ursdu najpozneje do pondeljk* popoldne sa priobčite* v številki tekočega tedna. proletarec Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.. Ine. Established 1906. Editor.............. Frank Zsits SUBSCRIPTION RATES: J^ited States: One Year $6.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Fort if n Countries, One Year 6&.60; Six Months $2.00. H JL : JHFv ' j ' - ■»iiŽLit J H " (j^^m^Hk rv SjKfl V m m ^ P1 M Wf « J C v J^H W m Ht^ , (r ^ • I^H 1 ft^^V ' L . tT J Dobrohotna kritika opustili ali prodali svoje trgo- . J __ vine* Torej, ako hi dospel kole- Cl^land. O. — Ne morem dar y dect.mbru vsaj jJ^j pa ne morem, da ne bi malce č y Wlp ^ ^ pokritizira , namreč« zaradi tako in' ^Hstneje. jaz pa si bi marsi-velike zakasnitve Ameriškega katero pot (do 100 potov) pn- proletart:c «301 S. Uwndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2564 družinskega koledarja. In to že drugič. Kajti tu gre za naš iz-hurni koledar. Takoj pa moram povedati, da je ta moja kritika povsem dobrohotna; podajam jo z namenom, da koristi koledarju in meni, ki menda prodam največ koledarjev. Seveda, obenem hranil, ker bi spotoma opravil to in ono. To se pravi, z enirp mahom bi ubil dve muhi. Na — sedaj pa naj jih nosim in ponujam v mesecu m*rcu in aprilu ter morda i v maju! To, dragi moji, ni samo moja zadeva. Je zelo mučno, nerodno in je to V kon.t vsem prodajalcem 4kodJjjvo ^ VM. zlastj za vec. •n odjemalcem. I), prodajale* koledarja, ki jih D«l«o je bilo v navadi, da ,e ^ 50 in ved Za one, koledar Hkl tik pred Utmm. ne- ki gjj* na rokuh ve£. sto izti. jam, nailh društev in drugih or-1 k(H g Kleb(., Biirborich in ganuarfj. lo je hllo v prvih zliuti T z<)rnik, ki jih prena. dneh decembra (Nek. drugi ko- ^ hntH; in dolin? ^ Penni ledar aide ze v oktobru k. p. jn Qbiju ln drud| je to. se po vkebini in kvaliteti mU Jiko idalek* ne more primerjati na- U m da sem , dl)brphot. »emu.. I aki»t je pravi čaa, da no krjtiko duieljern Pro. koledar duaeze raipetevalce m taUrM in Ameriikega druiin-odjemalce, nanirec ^odd] v de- sk koicdarja pravo Uiko in cembru. Tudi za cjtatelje je to raoje krjtike Ce ^ komu primeren ca», kakor tudi ra ogU- ^ da niJpravUna, lahko ugo. Italijani ne zapopadejo, da so bili v vo /ni na napačni strani Ko se je bil Mussolini odločil za vstop v vojno z zavratnim 1 napadom na poraženo Francijo, se je zbrala na Piazza Venezia KATKA ZUPANCICl v Rimu ogromna množica in orila svojemu dučeju. Prišel je na balkon in ji obljubil novih kolonij, francosko Rivero, Korziko,! Tunis in francosko Afriko. V napadu na Jugoslavijo je vzel "ljubljansko provinco". Albanija je bila njegova. Črno goro je okupiral. In Etiopijo je SOlO . . . podjarmil ze pred svetovno vojno. G1ACOMO MATTF.OTT1 je bil ob postanku fašizma v Italiji proti njemu toliko bojevit, da ga jc dal Mussolini zavratno umoriti. Ker je bil Matteotti svetovno znan socialist in vrh tega za italijanske razmere tudi bogat, je bilo v demokratičnih deželah veliko zgražanju nad tem zločinom in Mussolini se je čutil dolžnega uvesti ^preiskavo" in "obravnavo ". To je bil juvnosti pesek v oči. kajti svoj glavni namen — iz- ,— ... i............_r,„ nebiti se Mattiottija, Je dosegel. Nekaj zločineev, ki so ga pomagali umoriti, je ie živih. Proti njim se je 'sevalce, ki so glavni vir dohod- Vftrja jn poVe svoje mnenje, vršila obravnava letos. Izgovarjali so se, da jim tu karalo drugega kakor ubogati, in ubogati se mora po ' — 1 cerkvenih in posvetnih zkonih vsako oblast. Na sliki so, stoječi od leve na desno, fitirji bivii fašistični Vsaka stvar v pravem času, veljaki, namreč Ameringo Dumini. ki se je naučil "gangsterskega" poklica v St. Louisu, Mo.; Francesco j ali vsaj primeroma tako. V voj-Guenta; Cesare Rossa n Amleto Poveroinc. | nem času pac ni bilo zameriti ProleUrca in koi^ja. ki _ zamudam. Razume se. da »o tudi; obeta biu izredno Mnimlv kljub pat more v vseh ozirih za ubla- ^'^j ra.ne potežkoc-e, zlast, po- Mmudj..... ^ J,„kovuh. , vfv' " _ . manjkanja delavcev v tiskarnah - ----- ^ .__ zitev vseh naših rojakov v stan I • * .„.„„„11_____ domovini. Tudi Mary Otoničar ja j^j. kontrolira velebiznis ZLATKO BALOKOVIC bi bila mnogo bolj spoštovana. AmpakTjudjc. ki imajo NA GOVORNIŠKI TURI ako bi tudi ona sodelovala pri j nje že ^ prej4njih s (Sledeči dopis je bil datiran na SANSu in pomagala celiti rane; potežkočami se bi morali že P°6ti v Jahnstownu dne 10. leb ob svojcem v stari domovini. i vnaprej nanje pripraviti, in to' 1:30 Upam, da bodo te besede koristile našemu skupnemu prizadevanju. Pozdrav vsem čitate- IVERI so in odprli prav zraven še ta- verno v* u; wai u i . • - i *je IU4 ttme" Toda točenje alkoholnih pijač Italija je bila pijana svojega cesarstva in hotela se vec in vec. riski življenjski pozormci pri-' pop. Prejeli smo ga za prej- šnjo Številko prepozno. Zato smo Mi I III I K temu Je treba dodati, da že par mcsecev prej, na primer yaJbilo Pustili ) „ A .. , ... , , , , . r. , „ i v neposredni bližini šole je po omenjena rojakinja vdzi bas po tako, kot sem svetoval v sep y L vstopom Amerike v vojufi in s silnim cxtporom rdecc arma- merilo nekaj izrednega: učitelj-12akonu prepovedano. Kaj stori- nasprotni poti. ki je napačna tembru, ko sem bil vprašan, če Johnstown. Pa. V sredo, dne ti? I kaj! Šolsko poslopje so dvi- pot. Ona obrekuje SANS in vse bom sodeloval tudi pri razpro- 19 feb. ob 7:30 zvečer se je vršil gnili na vaiarje in po valarjih gl. odbornice SŽZ, kajti nji se daji koledarja za leto 1947. velik shod za vse tukajšnje in prepeljali ven na periferijo me- vidi vse komunistično, kar je s Seveda sem obljubil, da bom okoliške Jugoslovane, in sicer steca. Kaiti ne taverna šoli. tem- S AN Som. S tem sama sebe po- sodeloval, nabiral oglase, raz- v Hrvatski dvorani na Broad st. ---—------^ ,___0______________________________.več šola je bila ta varni v na- ttuvlja v zelo slabo luč. Ali niso prodajal koledarje itd. Ampak in 7th ave. Na tem shodu s^ta strani ne da bi kaj pomagala. Italijani so bili prepričani, da bodo ! nje?\s e. ®,P°teku tega upora ^ ^ sodelovali v osvobodilni fronti pod |x>gojem, da bodo koledarji predavala Zlatko Balokovič in pricaKujoc, cia se razmahne po jn če nin\ajo mestni ljudje tudi mnogi katoliški duhovniki dogotovljeni in razposlani v pr-! njecova žena Joyce, ki sta se . . . r, S® , ... vsaj deželi Toda vsa stvar je nr ■ - r 1 4 m 4 svetovni vojni. Zato jim ne gre v glavo, da so bili tepem. ostala likalna zadpva in o »zidu p Vedeli so. da zavezniki sestavljajo za Italijo mirovno po-1 »e^dostislilaloUči^ ga naj imajo podeželski? Na ^ri- nost vsakega Slovenca oziroma vsaj do 15 dec., ne pa kot lani j Jugoalaviji. .jodbo, ne In pa da so ob velik del svoje Julijske krajine, ob kolonije. Alba- |med sabo. To vam je stan, ki je svoJo in ^ črtili iolo. kjer ^ Ali ni že pred pol stoletjem lo s koledarjem pospešilo, nijo in Etiopijo v svojih zahtevah bil ze od Na mirovni konferenci je bil takratni naš državni tajnik na kdaj skromen in njihovi strani. Zed. države so pomagale Italiji po vojni z velikimi menda tudi ostal de se je vojna sreča zaokrenila in sanje nacijev so se razblinile, stvo je zaštrajkalo Kratko in Kardinal Spellman je bil v Vatikanu in deloval, da se bi Italija malo zaštrajkalo. In ker sem umaknila iz vojne in vrgla svojega dučeja. Zgodilo se je tako. nekdaj tudi sama okušala, kuko toda Nemci je niso hoteli dati iz rok in se je spremenila v bojišče, j 86 iivi ^ idealizma, nego Badoglijeva vlada se je proglasila za "sobojevnico" r.a zavezniški ^ seveda z zanima- strani ne da bi kaj pomagala. Italijani so bili prepričani, da bodo iz konflikta prišli z nagradami v žepu, kakor so jih dobili po prvi; • j^i^ii Toda v*« ^tvar i* .......................—......-o- ........................ —9...........—i—r—•• • t- t i i!k i • .,J pravega smisla za šolstvo, kako in izobraženci? Ali ni bila dolž- vem tednu v decembru, ali pa pred kratkim vrnila z obiska v __ osta^ k)kalna zadeva in o »zidu ga naj imaju podeželskr1 Na ^ri- nost vsakega Slovenca oziroma vsaj do 15. dec., ne pa kot lani Jugoalaviji. gre'paTm Vglavo.'da m^raTo plačatT^'"oi^ I'Z^rT^V^e T?™r^i' ** * *>»>*] M Veste kaj. kdor ima či- teh oglaševalcev je od decembra Ker je Balokovič prvi Jugo- ?edaj pa n*J " * Mvezn,kov plačuje kazen ant,fas,stično cira? Mar se dajo njegovi pro- se bomo radovali krasne prirode. ; gt rokr< rc lahko domov brez tudi nekaj umrlo, fiekateri so slovan, ki se je mudil v rojstni judstvo v Italiji? Taki argumenti so s stahsca Italijanov razum-, dukti kakorkoli spraviti v de- Citamo in poslušamo razne $krbi Z1^inci in izdajalci na _--- | domovini pTr mes^cevU S- Ijivi. Saj >e slicno branijo tudi antinacijski Nemci. Ampak med nar? Ali donaaajo njegovi izdel- novice vsak dan. ki pa so si dru- le piaeUjejo za svoja izdajal- ^^ ^ «»mju vojno ni bilo v času nacijskega zmagovanj« opozicije ne med ki otipljive dohodke? Nič tega. ga drugi podobne V Proletarcu sl(u dejanja "Črna zemlja naj Nemci proti Hitlerju in ne med Italijani proti Mussoliniju. Saj so Edino otroški razum mika in ve- dobimo sliko današnjega življe- • j^gre^ne kdor odpada se zanj navduševali celo ameriški Italijani! Ampak sedaj pa za- ži>a, otroško dušo oblikuje irr nja v naši stari domovini. Tudi htevajo, da se jim bi vse to izpregledalo in se postopalo z njimi v bodoče državljane... j pisma od naših svojcev redno' /aK*J. af..bl Privoščili svojim da je bila Italija tepena ^ m^a delati, dobivamo, ampak od svojcev do- dragim boljšega življenja v sta- loslodico ^dol^a letV ne? ^ driati ne more bimo le poročUa. ki se tičejo} domovini, ce pa smo ga mi de- OSieaiCe Se aoiga leta ____ ____ ________ ^ ____r______________leini tu v svnhndni Pa agitatorji NA DELU kot z zmagovalci. Zgodovina pa priča, Za svoj propadli fašizem bo plačevala posledice ------- --------t -- — ----. . . ...... 0 Ho 7. februarja 1947. uro za uro, dan za dnem. Tudi družinskih razmer; o splošnem lezm..lu v svobodm deželi. Fa Anto|l Zornikf Horminie, Pa. - I i * • bi mu otroška nebrzdana razpo- položaju v Jugoslaviji ne pišejo PravlJ°' da so komunisti v Ju- j0|in Krebel, Cleveland. O. Anglo-ameriška naklonjenost Nemci/1 sajenost zrastla čez glavo, ako i mnogo Pišejo le to, da se raz- go^viji m da smo komunisti i <2 novi) V ameriškem časopisju je ton pisanja Nemčiji čezdalje bolj j bi je ne krotil s tem, da ji vtepa mere izboljšujejo in da se vese- Pri SANSu. A D. meče blato na Louis Barborich, Milwaukee, . 4 j. A T.. , . ... . . . 't ... v slavo šolsko učenost Iii« svoboda Nihče ca ni nri Vse strani in na vse tiste, ki ne Wis. jazen in tudi v Angliji, dasi v manjši meri. Nemški bombniki mjiano ucenom. njo svoooae. mnte se se ni pri . k; i a m d li„H«fvom r^r np horln t^kn kmalu nozablieni Taksno je menda nezrelo mi- tožil, da ni zadovoljen v novi trobljo v njen rpg in v njeno bi- ^ Zevnik, La Salle, III. " ' l'I ion in i ai'rkrtc4 i in *at<\ ni nAUn j-i«..: sauo Mi se ne zanimamo za ko- (14 novih) prijazen med dočim nad ameriška mesta niso prišli. Zelo se v ameriškem tisku pripoveduje o pomanjkanju v Nemčiji . In nedavno je predsednik Truman poslal tja bivšega predsednika Hoovra, da preštudira živilski poiožaj v ameriški in angleški coni. A še predno se je v Bremenu in v Hamburgu dobro | vem več kje. razgledal, je že Nemčiji, kolikor jo je pod ameriško in angleško okupacijo, obljubil izdatno živilsko pomoč. Take podpore je v veliki meri deležna tudi Italija, dočim so nekatere zavezniške dežele — posebno Jugoslavija in Poljska, ignorirane. čenju minule vojne, so njegova izvajanja o nji izredno zanimiva. Z ženo sta se dodobra prepričala na licu mesta o resničnih razmerah v Jugoslaviji. Zato se Poročilo za 4 tedne od It. Januarja j udeležite vsi njunih shodov, ki se zanimate za položaj v stari 33 domovini. 21 Balokovič je tudi odgovarjal na stavljena vprašanja na novi j7 radio postaji WARD dne 19. fe-16 j bruarja. Andrej Vidrich. Dvojno tolmačenje tradicije ločitve cerkve od države Pretekli teden je federalno vrhovno sodišče odločilo s 5 proti 4 glasovom, da imajo posamezne države ustavno pravico rabiti svoje fonde za plačanje vozni ne šolskim otrokom, ki pohajajo v verske šole. To pomeni, da bodo države lahko jemale denar, ki ga plačajo davkoplačevalci, za podpiranje verskih ustanov, ne samo za javne ali ljudske šole. t ^ Ta odlok je v direktnem nasprotju z ustavo, ki določa, da mora biti država ločena od cerkve. Kako resna je U zadeva, je pokazal izid glasovanja 5 proti 4. Torej je večina zmagala le z enim glasom, ampak zmagala je. Zadeva je prišla pred zvezno vrhovno sodišče potem, ko je neki davkoplačevalec v državi New Jersey vložil tožbo proti šolskemu odboru, v Trentonu. ki je rabil denar iz javnega sklada za transportacijo šolarjev v privatno verako iolo. Voega skupaj j« okrog dvanajst držav, ki imajo svoje poetave glode tega. Vrhovni yxinik Robert Jackson, ki je bil, proti odloku, je dejal, da je vrhovno sodišče s svojo razsodbo "porinilo kazalec ure nazaj." Sodnik Black, ki je podal izjavo manjšine, pa je rekel, šljenje javnosti in zato jii učite- državi. \*%UO Mi se ne zanimamo za ko- ljevo delo priznano, kot bi za- Razume se. da v Ameriški Do- munizem ne tu ne Um, le poma- jFr®"k Johnstown, Pa. služilo in ni plačano kot treba movini veje drugačna sapa, tako «atl Z9hmo našemu borbenemu < (^ ... ' tistih, ki se jim pustijo narodu ki je toliko žrtvoval za « f^ch ^o III. Seveda, ni jim všeč. 8VOJ° osvoboditev izpod jarma, (5 novih) ker je starim zavajalcem in za- okupatorja in domačih izkon- Joscf Kor8ic ^^ Mcy Na glavnem trgu neke male govornikom klerikalnega siste- i®Čevalcev. Frank Zaitz, Chicago. III. naselbine sta stali šola in cerkev ma odzvonilo. Tudi SANS jim j Za naše delo so nam v stari lohn Suklev Paonia, Culo. druga poleg druge Zgradili pa jetrn v peti, četudi dela kolikor domovini hvaležni. O tem smo' iohn. KJ^in Girard, Ohio Jape mi je oni dan povedal tudi od smešnico', ki jo je pobral ne zavajati. 10 8 7 Aka vam je saroeiisi o, obaovite jo čimprej. Tole mi ne gre ; v glavo? vsi slovenski nase- Frank Bregar, Avella. Pa. Anton Jankovich, Cleveland, O. da "odlok ni nobena kršitev tradicionalne ločitve cerkve od po vsej prostrani Ameri-. ''Z^^1™ države." ' ' * i dobivamo P*™ .od svoj- Frank KIune / ChiSElm llinn. Pokojni predsednik Roosevelt si je veliko prizadeval, da cev Je, na P™*1 P°t» in1 Albina Kravanja, Glencoe. O. "zmodernizira" federalno vrhovno sodišče, v katerem "čepi deve- "" puraver" stah*™ ZelJttJ da | Matt Malnar, Willard, Wis. torica starcev." ki je odločevala proti newdealskim zakonom. • a ^^ g" ^ry Marlaiek. Gallup, N. M. IT 1 1 4 11«. J t. , , , , , A 4 potrebujejo iuiši v stari domo- i Joseph Jež, Warren, O. Uspelo mu je toliko, da so vrhovni sodniki začasa njegovega tret- ^ dMnost Je dft I Frank Volkar He;ghtg Q jega terminates postali bolj liberalni. nan^no in morajno podpiramo to I <2 novi) Anripak sedaj veje v Washingtonu drugačen veter. Kongres njegovo humanitarno delo. je natrpan z reakcionarji. Rooseveltov naslednik pa nima smisla Anton DeSevc ne volje, da bi nadaljeval newdealskc reforme. Poleg njegovih j —-------— nazadnjaških mizuriških "svetovalcev", ima opraviti tudi z na- i| ,mmtm* /adnjaškim kongresom. Vsem pa ne more nihče ustreči, kako neki i fJOnTMa $0, John Sptller. St Louis, Mo. Mrs R Kovacich, Buhl, Minn. (rtovi) John Teran. Ely, Minn John Vitez, Barton, Ohio Mary Sunllch, Washington, D. C. Jos. F ^urn. Cleveland. O. Angela Zaitz, Chicago, III. naj bi vsaj delno to storil sedanji predsednik, ki je lani delal šta- Upira določbam fažo Churchillu, ko Je zahteval zvezo proti Rusiji. I Arflcnlinska vlad;l jc i— .„ Sodniki so pač ljudje, ki se sučejo in obračajo po okolščinah.. . ArKrni'nsKa Niaaa Je Lawrence Selak, Star City, kakor mnogi drugi navadni zemljahi. Odvisno je od razmer in daS* r8Vnala P° do,oebah W Va (2 ™vi> splošnega političnega trenja. Le močne osebnosti, ki so slučajno |,UllJ,inske m"'ovne pogodbe, ki v vladi in na sodnijah, lahko ostanejo trdne, da ne delajo kardi-, določa, da vse zavezniške in nalnih zmot in napak. "prijateljske" države zasežejo Iz gornjega odloka se lahko sklepa, da sodniki lahko "tolmačijo" ustavo kakor se jim izljubi. Saj se je že zgodilo, da je vrhovno sodišče pred nekaj leti podalo odlok v neki zadevi, par let i nad milijon italijanskih nase-pozneje pa je svoje stališče popolnoma spremenila Ijencev, zato tako postopanje italijansko premoženje v svojih državah. V Argentini je namreč Ant. Drasler, Forest City, Pa John Pecnik. Fontana. Calif. John M Stonlch, Pueblo, Colo. Anton Tomšič, Oakland. Calif. Mike Kopach, Barberton, O. K Krznoinik, Red Lodge, Mont. j Skupaj !M. Prejšnji itkas (4 te dne) 1 AH naročnin. Kako da se nafta vlada še vedno toliko gnjavi « takezvanim demokracije na Poljskem, me stori pa ničesar za padec fašizma in za demokracijo v Španiji, to m| nikakor ne gre v glavo! ^^ PRIPOVEDNI DEL MATO UTOVIČ: Upor v baraki št. 20 splezali preko zida, in strojnice. zanko, plavuša pa nama puha dim pod nos in se skriva za revi-jo. Cez čas pa se nenadoma dvigne, obleče plašč, pokima z gla- . . ... - vico in odvihra Sele sedaj sem ki so jih uporniki odvzeli pre- opazilt da je zunaj nastal ^ik. maganim stražarjem, so zapele | Moj tovariš je že našel afriiko svojo smrtno pesem SS-ovci so.rastlino s tremi črkami in reiil dobili pojacenje. toda uporniki križanko. Odložil je časopis in so uspesno streljali nanje Med- ml navdušeno hitel razlagati o tem so vsi do zadnjega, razen afriških rastlinah in o križan-bolnikov. preplezali visoki zid kah "Govoriva rajše o čem zanimivejšem", ga zavrnem. "Si videl V taborišču Mauthausen so Nemci imeli barako, kjer so imeli zaprte najtežje politične ujetnike, ki so bili po večini obsojeni na smrt in tam čakali samo še na potrdilo smrtne obsodbe od višjega vojaškega sodišča v Berlinu. Mnogi ujetniki niso dočakali tega potrdila; uprava ta-boriča in SS-ovci so se pobrigali, da je marsikateri med njimi izginil še prej. V taboriščni evidenci teh ujetnikov sploh niso vodili, ker niso imeli niti številk, niti imen. Rekli so jim brezimenci. V tej baraki so SS-ovci uničevali in ubijali ujetnike na najbolj zverinski način. Na vojaška povelja so morali eksercirati po ves dan. Večkrat je bilo slišati tuljenje psov, ki so jih podivjani SS-ovci naščuvali na ujetnike. Vmes je bilo čuti strele iz pištol; SS-ovci so za šport streljali ujetnike. Iz te barake so vsak dan odnesli v krematorij 20 do 30 mrličev. Trupla teh mrlicev so bila iznakažena, da bi lastna uporniki barake št. 20 Nekatere i Neslanosti? Prosim, dekle je mati ne mogla spoznati svojega so dobili žive v roke. Pripeljali siano. 10 žličk najfinejše soli bi sina. Včasih so vodili cele ko- so jib nazaj v taborišče, kjer so dobil iz nje. in 5 kg kleja; zato ni nič čudnega, če se ti ženska gel!" Tovariš kemik nakremži obraz, nato pa važno spregovori. "Le-pota? Puh! Korist, korist " "Egoist, materialist", mu zabrusim Nad temi so se pozneje podivjani SS-ovci maščevali pobili so jih do zadnjega. Organizirani uporniki so se znova razdelili na skupine in z zaplenjenim orožjem napadli bližnjo protiletalsko motorizirano baterijo ter jo na juriš za- ____ _ _ _ vzeli. Napadli so prvo vas, vzeli j joda tovariš že nadaljuje:'"Prav kmetom konje in sani ter raz- za prav bi to dekle bilo kar ko_ orozili Volkssturm v vasi in tako ristno< AU ve$ da bi 2 vodno si. zaplenili novo orožje. Od tam so \Q in s kalorijami, ki jih ima v se v skupinah po 20 do 30 ljudi j sebi iahko razsvetljevala celo en skusali prebiti do Rdeče armade, kilometer dolgo ulico?" Tri dni ni šla nobena tabo- Zanimivo", pomislim in vpra-riščna komanda na delo. Vsi SS- ^m: -fo sladko dekletce?" ovci so se podali za pobeglimi "Da. res sladko: l4 kg sladkor-ujetmki. Vsa okolica je bila alar- ja bj dobil j2 nje » mirana Vse vojaške in SS-edi-; "Kakšne neslanosti pa govo-nice so se pognale na lov za i rjs MOŽ ministracije, ki je Hoovra tja poslala. | Hoover je igral slično vlogo po prvi svetovni vojni, ki se je sprehajal po Evropi kot "naš živilski administrator". 2ivila pa je delil tako, da so jih prejemali le reakcionarni elementi, ki so znali ustrahovati gladna ljudstva s temi živili. Sicer pravijo, da v drugo gre rado, ampak ne vselej. Samo z živili, z začasno podporo ne bodo mogli držati evropskih ljudstev v pesteh za stari, propadajoči družabni red. To so poskušali ves čas po vojni v Italiji, a izgleda, da jim ni uspelo, kajti tudi Italijani se od-tri prto srdijo na pomoč od strani »i ♦ •> m . . ----KRSČAN8KE VERE, ki hoče imeti proti cerkvenim naukom in posvetnim postavam kar lo lepoto, moj Dog, pravi an- iene hkrati, Je kajne selo korajien Na aliki na levi )e Everett Valch ter njefove tri tene, ko »o bili pred tistih ljudi, ki hočejo ohraniti sodiščem v Philadelphiji, fa. Mot se Je poročal ne da bi se od kake svojih prejšnjih žen postavno ločil. Pa so (a pritisnili radi bigamije. Vsi so is Philadelphje. Ione iz barake v hišo, kjer je!jih nečloveško mučili in pobili, bila mučilnica; od tam se ni ni- Druge so priklenili pri glavnih hče vrnil živ. Obesili so jih ali vratih z železnimi verigami k ustrelili s strelom v tilnik ali pa 2*du ter jih polivali z vodo in so jih zadušili s plinom obesi, da se Je potem ne moreš otresti." "Vi kemiki ste divjaki," mu Pripeljali smo se v Estes Park, prijazno planinsko mestece, v katerem smo ostali štiri dni. Videli smo marsikaj zanimivega. Še bolj se mi bi dopadlo, ako bi videl velike gozdove. Povsod po coloradskih planinah je večinoma majhno grmičevje. Tako nisem nikjer videl velikega goz-dovja, ne manjka pa drugih krasot. Iz Colorada smo se morali peljati 100 milj nazaj v Wyoming, da smo prišli na cesto št. 30 in se peljali naprej v državo Utah. Tudi tu so bol) majhne in gole planine. Vozili smo se daleč po deželi, zanimivosti pa ni bilo posebnih. Pot nas je peljala daleč ob Solnatem jezeru (Salt Ta strahotna baraka je bila v kler mso zmrznili. Potem so jih sredini taborišča; obdana je bila zmelah v krematorij. s tri in pol metra visokim zidom. K1Jub vsem naporom nemških Na tem visokem zidu je bila na- v°jaških oblasti so se nekateri jih pustili tako dolgo tam, do- zabrusim, "nič smisla nimate za Lake i. nato pa v državo Nevado. peljana še žična ograja s tokom visoke napetosti. Na vsakem vogalu barake je bil visok razgledni stražarski stolp, s katerega je do zob oborožena dvojna straža imela pregled vsega življenja v baraki št. 20. Vsaka zveza z ujetniki iz ostalih barak je bila nemogoča. Vsak dan so prihajali v to peklensko barako novi kandidati smrti. Iz nje so odhajali samo v smrt. Čas je tekel. Prišlo je leto 1945. Slavna Rdeča armada je bliskovito napredovala v Sleziji in Nemci so bežali kot mačke. Evakuirali so taborišče za taboriščem in taboriščnike selili proti zahodu. Dne 2. februarja 1945 je ob dveh zjutraj zagrmelo po vsem taborišču: Hura! Hura! To je bil poziv na upor, poziv na beg iz barake št. 20. Zvečer ob sedmih ,sti. Tovariš kemik pogleda izza ujetniki le pretolkli do rdeče-armejskih edinic ter dočakali sonce svobode. Med temi srečnimi je bil tudi ruski major neznanega imena, ki je organiziral m vodil ves upor in s tem še enkrat potrdil hrabrost in odločnost sovjetskega človeka. LEKCIJA KEMIJE Bil je deževen dan, ko sva s tovarišem kemikom sedela v kavarni; srebala sva kavo in preli- lepoto in milino." "Kaj lepota? Z njo si ne moreš dosti pomagati. Sedaj, ko primanjkuje surovin, bi dobil iz takele ženske maščobe za 17 komadov mila. In kjer je maščoba, je tudi glicerin; ta bi zadoščal za 15 kg dinamita. t. j. baš za eno granato. Veš. ženske niso zaman tako divje: kaj hitro lahko počijo!" "In to dekle." se razvnema dalje moj tovariš kemik, "te je kaj hitro ugrelo. Lahko: v sebi ima fosforja za 80.000 vžigalic. Pol sveta bi lahko zažgala, pa ne bi tvoje srce." Besede tovariša kemika mi Zopet same planine in hribi, ta- tudi lepe sadovnjake, večinoma Ob koncu pozdravljam vse či-jabolke in hruške, breskve in tatelje našega lista Proletarca. orehe; vinogradov in oranžnih Ta list bi m^ral biti v vsaki slo-nasadov nisem videl, menda ra- venski hiši in čitat bi ga moral di pomanjkanja vode. sleherni Slovenec. Nedavno smo bili v Fontani, John Gornik, kjer smo obiskali naše bivše so-čikaške prijatelje in znance. Najprej smo se ustavili pri Jožetu Brezovcu in se razgovar- NbITICBITI SVO/O jali pri rujnem vincu. Pa je pri- ,, - šel Jurkovšek, nakar smo šli vsi lOgOtOVlia skupaj pogledat znano Kajzer-; Herbert Hoover, bivši pred jevo tovarno. Je velika in vse je sednik Združenih držav in "ve-«.. a •• L lepo urejeno. Obiskali smo tudi lik inženir", je sedaj v Nemčiji,! UellteV aVStrijSKega Hoover daje dekadenčni sištem v Evropi. Skoraj ni verjetno, da bi Hoovrova misija, ki je podprta z milijonskimi dajatvami, imela kakšne večje uspehe. Mrtvega kapitalizma v Evropi se ne more več oživeti. Nobena transfuzija dolarske krvi ga več ne prikliče v življenje. Niti mu ne more vbrizgniti življenske sile noben inženir! Zato so Hoovrova "zagotovila" Nemcem, da bodo zapadne sile ostale dominantna moč v Nemčiji, brez pomena — wish-full thinking ali pobožne želje. Skavičeve in Rudmanove ter kjer proučuje živilski in eko-Richtarjeve, nato pa smo si ogle- nomski položaj, dali Slovenski dom. Imajo lepo Tja ga je poslal predsednik dvorano, pravili pa so. da je že Truman. premajhna, ker zmeraj več lju- V Stuttgartu je Hoover imel di prihaja v Fontano. V dvorani privaten sestanek z nemškimi so peli. da je bilo veselja. Mislil1 predstavniki in poročevalcem ni ko da smo imeli same težavi ri- sem, da sem v Chicagu na Savi- bilo dovoljeno na sestanek, nit naprej. Zato nikomur ne pri- nem koncertu, Brezovčeva hčer- Kljub temu so izvedeli, kaj je poročam, da bi s seboj ali za se-! ka pa jih je spremljala na piano. * Hoover povedal Nemcem, boj vlekel velik trejler, ako ni- Res je bilo veselo na tem »pri- Zagotovil jih je, da zapadne ma težkega avtomobila, če na- srčnem sestanku. Iskrena hvala, | sile, namreč Amerika in nngli-merava z avtom in trejlerjem v Fontančani! I ja. ne bodo "nikdar dopustile, da Califomijo. Kajti povsod nale- Ustavili smo se pri Pečniku, se bi sovjetski vpliv razlil po tiš na planine in neizogibna str- nato pa nazaj k Brezovcu. Ob- Nemčiji." ma pota. pa če vzameš katero iskov je bilo dovolj za enkrat. Kako bo Hoover preprečil to koli četo. Cez planine in hribe nakar smo se podali domov. Is- "razlitje", je povedal svojim po-moraš' krena hvala vsem skupaj za pri- slušalcem. Tako smo končno prifurali v jateljski sprejem in postrežbo Amerika bo storila vse, da do-sončno Califomijo. Od začetka ter pristno slovensko gostoljub- bi jo Nemci dovolj živil in eko- stavala časopise. Bila je nedelja, zunaj je lil dež in v kavarni je zvene v ušesih. Nič ne ugovar- se mi ni dopadla. Vozili smo se po planinah in izgledalo je kakor v Nevadi. Cim pa nas je pot privedla v nižine, smo zagledali lepe vinograde, sadovnjake, naj- nost, ob priliki pa vam bomo z veseljem vrnili. Naj dodam, da nomske pomoči. To bo storila tudi Anglija, četudi sama nima tudi okrog Fontane so lepi kraji, dovolj niti zase. bilo prijetno ozračje; bilo je živahno, kajti gostov je bilo polno. S tovarišem kemikom sva pre- jam. Strmim v prazen prostor in t več pa oranžnih nasadov. Vozili namesto lepote vidim na fotelju, smo se skozi majhna mesta. Ustavili smo se v Pasadeni, ker kup vžigalic, topovsko granato, ganjala dolg čas: jaz sem brskal j17 kosov mila, 5 kg kleja in elek- j pa smo dobili slab prostor V3led po časopisih, on je reševal kri- trarno za 1 km dolgo ulico. O obilice turistov, ni bilo preveč žanko. Kar privihra mlado, lepo moJ tog' prijetno.- Kljub temu smo tam dekle; ozira se okoli, nato stopi In kemija mi postane še bolj ostali dva tedna k nama in poprosi, če sme prise- odvratna. R—1. Naša prihodnja postaja je bil Downy, kjer smo ostali tri te- lepi vrtovi in sadovnjaki ter vinogradi. zlasti pa je mnogo oranžnih nasadov. Fontana leži 60 milj severovzhodno od Los Angelesa. Glavni namen Hoovrove "misije" v Nemčiji in Avstriji je, da zajezi prodiranje napredne misli. ki se utihotaplja z vzhoda na zapad. To je seveda cTlj naše ad- petroleja Dunaj. — ONA — Prerekanja okrog problema petroleja iz Zi-sterdorfa v Avstriji so znova zagorela. Nedavno so sovjetske oblasti odklonile zahtevo industrijskega odbora zavezniškega kontrolnega sveta, da bi povečali dovoz petroleja v Avstrijo — in sicer radi tega, ker vlada v Avstriji veliko pomanjkanje vseh vrst goriva. Rusi so to zahtevo odklonili in izjavili, da začasno ne morejo pošiljati v ostale predele Avstrije nobenih dodatnih količin tega proizvoda. Italijani zadovoljni t pogodbo Dasi je italijanska vlada uradno izjavila, da smatra mirovno pogodbo, kakršno je podpisala, za krivično, je pa 75 odstotkov ljudi, ki jih je vprašal v Rimu za mnenje reporter čikaške Tribune izjavilo, da se jim mirovna pogodba ne zdi krivična. so ujetniki obesili v umivalnici časopisa in se namrdne: kar pro- PofOČf/o IZ CalifoMtie dne' namre^ toIiko časa, da sta starešino bloka in njihove po- sim! Lepota pa že odpira dežni Vini/u zet in njegOV prijatelj kupila močnike. Vso noč so se v temi plašček in sede. Naroči si kup Angeles, Calif. — Nikdar hišo v Los Angelesu skupaj. Hi- pripravljali na odločilen trenu- revij, prižge si cigareto in puha nisem mislil, da bom kdaj videl1 ša je dokaj velika in ima osem tek. Sezuli so si lesene cokle ter oblake dima v zrak Moj tovariš to lepo sončno državo Califor- sob ter dve kopalnici. Tu se mi nijo, kajti star sem že 70 let. Ali zelo dopade. Znak je svež in sedaj sem tu, zakar se imam za-1 zdrav, sedaj so noči bolj hladne, si ovili okrog nog raztrgane se ne zmeni dosti in mirno re- odeje Razdelili so se na več sku- šuje križanko. Toda jaz ne mo- pin. Vsaka skupina je imela svo- rem brati; soseda me vznemirja jo posebno nalogo. Na dani Te modre oči, ti plavi lasje, lep znak: "Hura!" so poskakali sko- nosek, res božansko bitje; vse na zi okno in začeli boj za svobodo. 1 njej je kot ustvarjeno za Ijube- Ena skupina je metala lesene zen. Gledam na skrivaj vso to cokle na stražarje. Cokle so kar lepoto in dekle mi včasih izza deževale nanje, da so stražarji revije vrne pogled Oh, te oči! kar padali pod tem nenavadnim Moj prijatelj pa mirno rešuje ognjem. Drugi so splezali drug drugemu na hrbet ter z rokami, zavarovanimi z odejami, strgali hvaliti moji ljubi hčerki in pa zetu, ker sta tako dobra zame in me vodita po svetu na moja stara leta. V Califomijo smo prišli v avgustu 1946. Iz Chicaga smo se podali na pot dne 1. avgusta. Vozili smo se z avtom, zadaj pa križanko: afriška rastlina s tre-! Je bil pripet velik trajler, ki je bil poln naše ropotije. Seveda smo bili v skrbeh, kako se bomo mi črkami? Tako beži čas; jaz listam po žično ograjo na zidu. Potem so časopisih, moj tovariš rešuje kri- vozili. Odpeljali smo se po cesti ......................... št 30 ki PM te zapadni lili- —- ........J nois, kjer se vidijo lepe kmeti pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDN0TI ' USTANAVLJAM NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA 1A NOVO DRUŠTVO naročite si dnevnik PROS VETA 99 Naročnina sa Ztntfsns driave (IsTsemšl Chlcafa) In Kanado $«.00 na leto; S 3 08 sa pot ^ — cw«Mro i« Clcero $7.50 sa eelo leto; $3.75 sa pol leta; sa Inosemstve $9.00. Naslov za list in tajništvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS je. Tako smo prifurali do reke Mississippi in čez most v Iowo, kjer se tudi razprostirajo lepe kmetije. Zemlja je valovita, zato tudi vožnja težja. Kmalu smo videli bolj suhe pokrajine, vse požgano od vročine. Prišli smo v Nebrasko. Tam je zgledalo kot v decembru v Illinoisu Tu pa tam sem videl čredo živine, ki je stala skupaj, Tam dela moj zet. Podnebje je podnevi pa je toplo, da lahko kar brez reklca hodim okrog hiše. ker nimam kaj delati. Včasih travo pokosim, vem pa, da je vam tam v Chicagu ni treba sedaj, ker kidate sneg. Lepe rože se bohotijo okrog hiše. Odkar smo se nastanili v tem kraju, sem videl že mnogo zanimivih stvari. Ze večkrat smo bili v Hollywoodu, šli smo na visoke hribe iri gledali po mestih. Kamor pogledaš, vidiš mesta po hribih in dolinah. Hiše so skoraj vse bele. tako da je res krasen razgled, kajti vsa okolica kamor seže pogled je obdana z zelenjem.* Bili smo seveda tudi pri morju v Ocean Parku. Lepo je tam, samo dolarje se tam lahko zapravi, če jih imaš. Bil se mtudi v puščavi ali Mojave Desert, ki je oddaljena 90 milj severovzhodno od Los Angelesa. nobenega drevesa, vročina pa taka. Vozili smo se milje in milje, pa nismo videli nobene hiše. Pač žalostna pokrajina. Iz Ne-braske nas je pot peljala v Wyoming, kjer je bilo nekaj časa prav tako pusto in požgano. Cim dlje smo se vozili proti za padu, tem bolj se je pričelo kazati zeleno življenje. Lepe kmetije z lepimi sadnimi vrtovi. Zavili smo v Colorado, kjer ne skušaš pa Nemci in Avstrijci Berliu.—ONA—Nikdo ne bi trdil, da so Nemci danes naklonjeni kateri koli tuji deželi. Najbolj pa mrzijo morda svojo malo sosedo Avstrijo. Prav posebno hud vihar sovraštva je izzvala navzočnost avstrijske delegacije V Londonu na konferenci na-MATL ki je imela v zadnjih treh letih dvoje dvojčkov, nedavno pa je porodila trojčke, se s svojo deco j mestnikov štirih zunanjih mini- vred dobro počuti. Vseg.i skupaj ima 12 otrok. Njen dom je v Galatia, III. se zanimati, da bi pronajdla ali1 nost silila, da pogledam kaj de- AvsfrUska vlada je res to kar te tam učijo ali ne. lajo. Takrat mi je bilo 9 let. De- # * Na drugi strani pa se je razpa- lali so na skrivnem. Čakal sem ff| cff. Vilfan sla manijaza igranje.- Eni kvar- i na priložnost da smuknem no- London.—ONA - Eden pred-1 Firerja, zdaj trde, da so nedol- I iirihka !M * l »Uvnikov avstrijske vlade je iz-! žni", mi je dejal ogorčen Berlin- ^ javil poročevalcu Overseas' čan. "Poleg tega so nam poslali da so križarji pri belem dnevu bili mnogi izmed najhujših rav- skozi Zagreb marširali, da Rup- no Avstrijci." ni* ki so «a sedaj sodili, ni "ta- Glede podpore in zunanjih popravi", da mu je to pravil ne- sojii. katere je Avstrija uspela kdo, ki nekoga pozna ki je le dobiti v inozemstvu pa pravi o 20 let aktivist (itd. v. tem Nemci, da je to občudovanja ginlslu) vredno. "Cviliti so znali Avstrij- 4 Ta je sedaj nekaj "višje- ci vedno bolje kot mi Nemci,' ga". Zelo pazi, komu odzdravi in je pripomnil eden navzočih Ber-kako odzdravi. Delati ne more.1 linčanov Toda nepristranski o- ker j* prezaposlen. Njegovi pri- pazovulci bi utegnili tozadevno jatelji se prično pri direktorjih zaključiti, da so v tem pogledu in načelnikih .. Kadar je vpra- tudi Nemci sami veliki izveden- šan, je sfynga. Oceani so mu do ci; in da ne zaostajajo mnogo za kolena . . . ALPA v Pavlihi. Avstrijci.___________ Operatorji proti Lewisu Premogovni baroni so pred senatnim odsekom izjavili, da ne bodo plačevali v sklad za zdravje in blaginjo rudarjev, ki ga je uvedel John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA. Predstavnik operatorjev je rekel, da ne bodo plačevali, tudi če pomeni, da bo zaradi tega dne 31. marca oklicana rudarska stavka. Operatorji silijo kon- istrov, kjer je avstrijska delegacija izjavila, da je "popolnoma nedolžna". Pri Nemcih vzbuja ta izjava le bes in preziranje do teh podonavskih 'bratov'. ogreti za žogomet. Zato ni čuda, j in videl sem — na veliko začu da imamo otročjo pamet. Kapi- denje — vso grozoto, kar so nji-talizem se pa lepo smeje in ga j hovi predniki počenjali z ljud-nobeden, razen nekaj radikalcev mi. kateri jim niso bili po volji, ne napada. Slišijo se tudi od na- j Tam sredi prostora je bil ve-vadnega delavca kritike proti lik kamen, v katerem so bile unijam, da niso zanič in da jih sploh ni potreba! Ko bi pa siromak razumel zgodovino delavskih bojev in izkoriščanja delavcev še predno so nastale unije, bi gotovo govoril drugače. Da imamo danes boljše delavske razmere in višje plače, gre vsa zasluga unijam. Treba bo še veliko šole, presno bo delavec »n ljudstvo v spo-• šnem spoznalo kaj mu pripada udelane železne okove in težko verig ^ v katere so jetnike> vko- )jenetiU Nj ^ je bil vali. Okovi so se se vedno držali [ « Agency, da je užival dr. Vilfan, v nadlogo tudi še kopico drugih načelnik jugoslovanske delega- vodilnih nacistov. Saj ni slučaj, cije na konferenci namestnikov da .je bil odstotek Avstrijcev v zunanjih ministrov štirih velesil, Nurenbergu daleko večji kot bi med vojno podporo nacistov. bilo potrebno po razmerju pre-Dra. Vilfana je stvar zelo pre- bivalstva. gres, naj sprejme strogo postavo proti rudarski uniji in proti de-" Avstrijci, ki so nam poslali | lavskim unijam sploh, da se prepovejo in preprečijo bodoče stavke. Sedanja rudarska pogodba poteče 31. marca. To je nekako premirje od zadnjega decembra, ko je Lewis preklical stavko, da se spor med vlado in unijo izravna brez histerije, ki je takrat nastala. V kongresu kujejo razne dra- nog in rok okostnjakov. Tako so ujetniki samostanskih menihov umirali strašne smrti v temnih ječah! Brez vsakega svežega zraka in polno smradu. Ječa je bila nizka, komaj pet čevljev visoka in brez svetlobe. O teh ječah bi lahko še veliko pisal, pa moram k drugemu predmetu. "To je le dodaten dokaz zato, da sedanja avstrijska vlada korak za korakom sledi smernicam, katere sta začrtala Hitler in Goebbels — čim gorostasnej-ša je laž, tem več je izgledov, da ] — ji bo svet nasedel." Dr. Vilfan je nato povedal, kako ga je nacistična gestapo List "Nacht-Express\ ki izhaja z odobravanjem sovjetskih1 stične protidelavske zakone, oblasti, piše pod naslovom "Oj Najbolj jim je trn v peti seveda ti, moja Avstrija", da je neopo- Wagnerjev delavski zakon, ki rečno dejstvo, da je bilo število bi ga radi zmrcvarili tako, da bi nacistov v Avstriji razmeroma , ostali delavci brez vsakih pra-večje kot v Nemčiji, ter da so vic. in kako bi si ustvarilo udobno To se tiče dogodivščine, kako ujeU lf?u ^ \er ga z j življenje na tem svetu. Ako se | pa tega ne bo zavedalo, bo mo-iglo iti skozi velike krize kakor je šlo evropsko ljudstvo v mi- 2000 sta smreški grof in njegov os-( m. slovenci la v kon_ krbnik namlatila zatiskega opata. Grof je imel graščino dobre pol ure hoda vzhodno od Višnje Demonstracije v Rimu fašističnega značaja Dne 10. februarja, ko je Ita- Amerika je prispevala za relif lija podpisala mirovno pogodbo v Italiji več kot tri četrtine vse- v Parizu, so Italijani doma de- ga materiala v živilih, obleki in monstrirali proti pogodbi. denarju. Pa so Italijani, zlili svoj V Rimu se je zbralo več tisoč srd največ proti svoji največji ljudi na glavnem trgu in vpilo dobrotnici. Pravijo, da "nehya- ... proti zaveznikom, zlasti proti ležnost je plačilo sveta." sko. kjer je pomagal organizirati ; Ameriki in Anghjj ler jugosla. j Naslednji dan je Italija po- podtalno borbo . viji. Protestniki so raztrgal Meseca julija 1943 je začel or- amtriik| vcnec z Zilstavo in ;ra centracijsko taborišče v Srbiji. Dejal je. da je ušel od tam leta 1942. ter da je navzlic prepovedi našel svojo pot nazaj na Sloven- nuli vojni. Spoznati bo moralo. 8ore Ker Je bl1 tlstl V™* Mj da svet pripada njemu, ne samo s svojimi podložnimi kme- Rockeftllerjem, Schwabom, Car- *o ga drugi grofje *>vražili. negijem in drugim magnatom. Imel je oskrbnika, ki je bil lep _______ _ ^____^_______ ki so si osvojili bogastva. Nara-j ganuirati borbo v julijski Be- k„vj vred. vcnec. ki je bil ^ va j.h je dala za vse m s. kupi-||™lprecej ^ Stari Mkrbnjk ^ v_prllog slovenske osvo- žen „„ grob neznJega vJjaka prve svetovne vojne. Razbili so zavezniške cestne napise. V Pulju (Polai na istrskem V« JIU JC Udia ta v Jt m JI • - , . . . lltCIJI. V ^liiu^ siuvcuans \ja\yj- ijo milijone katere jim produ-! P* J* »mel lepo hčerko, v katero bodilne fronte ri kaleri jc ^ J 'se je mladi oskrbnik zaljubil. - -- cira delavec, sam pa živi v pomanjkanju. Naučiti se bodo morali tudi kakšen je naš svet in kako je nastal, njegova notra Mlada zaljubljenca sta se imela poročiti. Zgodilo se je, da je nekega most, kako je postalo življenje meniška skupina priredila na njemu itd., da bodo znali ce- p>vsko pojedino na Pristavi ki niti sebe' kot vrednega drugim, i« "ro hoda od smreske grasci- katerim se še danes priklanja- ne. Tudi oskrbnikovo dekle so jo. Zavedati se mora, da vse bo- ; izvabili pod njim lastno pre- gastvo, ki ga je na svetu, ustvar- *vezo. ali pa so jo enostavno ja delavska roka. zato tudi nje- ugrabili, da se je znašla na me- zneje postal glavni tajnik Meseca februarja 1945 je bil dr. Vilfan imenovan glavnim tožilcem Jugoslavije. NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINI STA ANGLEŠKO -SLOVENSKI BESEDNJAK Cena $5.00 in ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO Cena $2.00 Avtor obeh knjig je DR. F. J. KESN ' --- NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 so. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23. ILL. mu pripada svet, ne pa onim, ki ga samo lastujejo. Za vse to doseči bo pa potrebno zgraditi močno delavsko politično stranko. To je bilo že stokrat in stokrat poudarjeno. Ne doseže pa se nič. Vsak rad živi bolj brezskrbno in niški pojedini. V pijani razuzdanosti so dekle do golega slekli in si pasli oči na njej, pa vse po božji volji, seveda. Ko so se nasitili opazovanja mladenkinega telesa, so jo začeli zasramovati in zbadati z dolgimi iglami po misli, naj to drugi naredijo, ne zaveda pa se. da tisti drugi je lahko 011 sam. Ta vojna nas je tukaj tako omrtvila, da se ne zavedamo položaja, ki lahko pride, da nas bo pahnilo v mizeri- Meniška drhal je bila pijana in dekle so obdržali vso noč, proti jutru pa se je mladenki posrečilo pobegniti. Bežala je čez drn in strn ter končno prišla do Štiri silhuete naših dni 1. Sem in tje zaide na se- viji. Protestniki so raztrgali slala vsem zavezniškim vladam noto. v kateri zahteva, da se mora mirovno pogodbo revidirati, to je Omiliti. Noto je podpisal grof Carlo Sforza, ki se je dalj časa mudil v Ameriki pred zaključkom vojne. Sedaj je član italijanske vlade. Sforza je znan italijanski imperialist, ki hoče, da bi vse slovensko Primorje polotoku ob Jadranskem morju je neka Italijanka ubila britske-ga brigadnega generala W. M. Wintona. Pulj je prišel pod Ju- ostalo pod Italijo. goslavijo. Ime ubijalke je Marie Pasquinelli. ki je prišla v Pulj iz Italije z namenom, da pomaga tamkajšnjim Italijanom pri stanek. Časopisi ga ne zanimajo, izseljevanju nazaj v Italijo, ker pišejo "vsak dan isto". Svo- V Pulj in druga obrežna mejo službo vrši v miru, spokojno sta na vzhodni strani Jadrana se in oprezno. Vedno pridiguje: je po vojni naselilo mnogo Ita-"Ce bi pustili vsi ljudje drug| lijanov, da tako tvorijo večino drugega pri miru, tako kot jaz.; in pomagajo dobiti jugoslovan-bi bilo na svetu lepo.'(j Ko pa ska mesta za Italijo. Se več jih ima utis, da se mu je zgodila se je naselilo po prvi svetovni vojni. Nakana se jim ni posrečila, četudi sta na to delali Anglija Poročevalci na licu mesta pišejo, da so italijanske demonstracije imele fašistični značaj na vsej črti. Torej fašizem v Italiji pod zavezniško kontrolo se še bohoti... jo,'da ne bomo vedeli ne kod ne smreškega vodnjaka, v katerega kam. Zato je potrebno, da se spet oživimo najsibo na političnem ali kulturnem polju. Pristopite h klubom, pevskim zborom in dramskim, da bo več življenja in več izobrazbe in da se bolj s po polnimo za bodočo človeško družbo. —Jok«i Krekel. je skočila, ker ni mogla prestati grozne sramote, ki so ji jo naredili božji namestniki. To so bili opat, prijorji in veliki menihi. Ko so našli mladenko v vod- krivica. zdrvi k svojim znanim in skritizira. obsodi na pogin, skratka zbombardira ves njemu znani svet in red. Takrat se tudi' jn Amerika, ki sta hoteli, da pri- Business Directory FOOT SlRGtRY CHIROPODY We have openings for a few more students Registrar Northwestern Institute of FOOT SURGERY CHIROPODY 185 N. Wabash 960 W Montana Tel. Lincoln 0111 napije in proti jutru enkrat izjoka. 2. Ta *'soli pamet". Soli jo v službi, v družbi in na sestankih. Govori ves dan — baje tudi v sanjah. Njemu je "jasno" popolnoma vse. Jasna mu je vsaka Iz davnih časov njaku, je bila pač težka ura za 1 uredba, vsa zakonodaja, dasi ni mladega oskrbnika in za njene-j ničesar prebavil. Vjasen' mu je ga očeta. Grof in mladi oskrb- vsak neprebran dopis. Kadar nik sta sklenila, da se bosta ma-1 prosi za besedo, se polovica na-ščevala. Začela sta poizvedovati i vzočih zgrozi, polovica jih pa po par minutah — omedli. Samo de spet vse slovensko Primorje pod Italijo. Obe Anglija in Amerika, zlasti pa Amerika, sta veliko poma- St. Louis, Mo. — Ker se je papir za časopise podražil, je treba kaj napisati, da ne bo ostal noben prostorček prazen. Zato sem se namenil, da malo opišem resnično zgodbo, o kateri sem čital v zgodovinski knjigi. Kdo je bil pisatelj tiste knjige, se ne spominjam. Pred davnimi leti je vladala v zatiškem samostanu prava španska inkvizicija. Vladarji so bili beli menihi, ki so poučevali kar se jim je zljubilo. Tako je moral cesar Franc Jožef poseči vmes in napraviti konec nesramnemu početju menihov, kmetje pa so bili razrešeni samostanskega suženjstva. Menihi so bili prav tako okrutni kot belogardisti v minuli vojni. Ko mi je bilo 7 let, sem začel ministrirati pri mašah, zato sem imel vedno veliko priložnost opazovati in sem tudi vse kote pregledal Ko so nekoč preure-jevali zakristijo ali oblačilnico — to delo so opravljali menihi sami, ker niso pustili nikogar blizu in so sobo vedno zaklepali, vstop pa je bil strogo prepovedan vsakemu — me je radoved- kako bi prišla v samostansko trdnjavo. Končno sta izvedela, kje in kdaj se opat sprehaja ob večerih. Tako sta se odpravila, grof in oskrbnik. Nekega večera ?ta se prikracya na sredo trd-njavskega dvorišča in sta na tihem zagrabila opata, ga zavlekla v temen kot, kjer sta mu kosti rahljala, da je pomnil do smrti. Čitatelji bodo gotovo mislili, čtš, kako vendar držim vse to v spominu Kar sem na lastne oči videl, mi ne bo šlo iz spomina. Ako bi kdo v Clevelandu rad čital zadevno knjigo, mu priporočam, naj gre vprašat, če kdo pozna mrs. Genovefo Zupan, 5424 Standard st., za točno hišno številko pa nisem gotov. Toliko se spominjam, da mislim, da je peta hiša od šolskega poslopja proti 56. cesti. Ako kdo knjigo dobi. ga pr6sim, da mi jo pošlje. Dobro bi bilo. če jo bi Proleta-rec ali Prosveta priobčevala v nastavkih. Ciril Medved, 4745 tiummel Avenue. nekaj mu ni neznansko zoprn. 3. Smisel njegovega življenja je — strah. Bal se je, ko so fašisti prišli, ko so se 1943 zamenjali. ko so vsi spomenico podpisovali . .. Najbolj pa se je bal. ko so odšli. V službi je priden in pohleven. Hodi na vse sestanke in ne zine ne bele ne črne J Udeležuje se vseh prireditev, pri vsaki akciji daruje, le za klop v cerkvi, ki je ves čas okupacije nosila njegovo ime — ne plačuje več. Poslednji čas ga opažate na sprehodih in celo v gostilni. Na večer, ko so vežna vrata zaklenjena, ko je med svojimi naj-milejšimi, pa s tihim glasom in skrivnostnim obrazom referira: L. A. CARPET & RUG CLEANERS 4450 W. Lawrence Ave. Rug eleaning—Furniture cleaning Carpets cleaned on the floor.—Wc i• t»„i::: a I repair Oriental rugs and caroets gall Italiji IX) minuli vojni, in ji, ExccU workmanshi; Go anywherc se pomagata. Pomoč gre v ma- Bc buy and scll rugs carpcts and terialu. financah in vojaški po-1 bric-a brac. Pen. 9735 m0t^\ , , . . . : BUY AND SELL OFFER Kljub temu so razjarjeni Ita- Q|| Fired__Stoker Fired Furnaces lijani najbolj stresli svojo jezo and Boilers also Burners for con-proti Ameriki, ki jim največ po- version. Immed. del. on small sizes for home, 2 flat and 3 flat. 3 yrs. to pay. Iron Fireman M{f. Co.. 429 S. Ashland Ave Mon. 8000 maga. Vpili so. da so zgubili štiri "italijanska" mesta — Zader, jasno": da je vsem Reko, Pulj in Trst. Prva tri jugoslovanska mesta so res "zgubili". ker niso bila njihova. Trst pa ni dobila ne Italija ne Jugoslavija, dočim je Italiji ostala Gorica z zaledjem vred, ki je po večini slovensko. WORKERS NEEDED CORE MAKERS Core Pasters. Molders, Core Operators. Laborers, Machinists and Stenographers. — 5 day week — Good pay with paid vacations SIVYERS STEEL " CASTING CO. 310« SOUTH WOOD STREKT ftesnica iivi no pra&u Uy. v kletk zmota -Austin CVUfel- -MEN- BEST JOB OPENINGS TODAY GRANITE CITY STEEL WANTS IMMEDIATELY ELECTRICIANS MUST BE JOURNEY MEN. — ALSO BRICKLAYERS MUST BE A. F of L MEMBERS — STEADY THROUGHOUT THE YEAR. — GOOD WORKING CONDITIONS — DON'T DELAY. APPLY TODAY 20TH AND MADISON - GRANITE CITY, ILLINOIS FRANKIE'S located at 2740 W. 59th Street Thru Our Door Pass the F la est People — OUR CUSTOMERS FRANKIE'S Frank Cozza. Prop. 2740 W. 39th St., Ckicage, III. WANTED - COOK Middle aged woman. Hdas work, conditions. Room & board plus good salary. — No.heavy work. — Permanent position. Phi Kappa Sigma Fraternity 3236 S. Michigan Ave Cal. 6401 S. FLANZER St SON Interested in Men's Clothing and Ladies Dresses in quantity Cotton—Wool Wipers—Graded or Mixed Rags. — Institution and Rummage Rags 3140 W. Taylor St. Kedzie 85Q5 D. BERGER it JACK* FOREMAN Cash for junk and all waste materials. — Waste Paper our Specialty Scrap iron and metals, bags etc. Prompt response to calls 2110 South Federal Victory 0*10 Victory 0656 I Vhl. UIMLKN JUNK Highest prices paid for paper, rags, iron and metal City wide pick up ?«I7 Went Lake Street Canal «137 Vprašanje slovenske Koroške MIMCO G. KUHH, tajnik SANSo. (Nadaljevanje.) Na Koroškem je že v prejšnjih letih odločal o narodnostnih vpraanjih Heimatbund (Domovinska fronta), ki je imel tako veliko moč, da so ga Slovenci v grenkih besedah označevali za "deželno vlado za slovenako ozemlje na Koro&kem". V njem so sc zbrali največji sovražniki slovenstva in so vodili boj proti ljo, ki so jo s svojimi dedi obdelovali že 1300 let. Več sto družin je bilo odpeljanih v nemška koncentracijska taborišča. Spričo 'nezdravih' razmer na Koroškem leta 194$ se ni bilo mogoče natančno ugotoviti točnega števila pregnancev. Zavezniška igrala na tisoča mil^dale$. so se rcšfco vprašanje šelo 19J8 Ta 4rjUgih rudnikih. Proučili bod ijcne posledice poznale tudi na izpuhtevu iz glav znanih politične razmere ter skušali Koroškem. Korošci sami so znalj germsnofilsklh pisrjiarjev.Stvar- ijognai), ali bi Ml nemškrnarod nos t pa dokazuje, da je bilo postavljeno koroško vprašanje najkasneje leta 1848 v navalu tedanje borbe za demokracijo In na of nov i enakopravnosti med niso~"pTeveč srečni nad veličino ' in poveča- narodi. Toda ta gesla so se raz-1 uutnla. slovensko Koroško delovno ljudstyo se je znašlo pod jarmom brezobzirne germanizacije, * niti veličino sovjetskih zmag Partizansko gibanje rib Koroškem, kf je radi izšeljeivanja in represalij bilo zastavljeno, je od tega časa dalje dobilo občutno večji in širši obseg in je postajalo čedalje bolj borbeno. Korošci so se zavedali, da je njihova usoda povezana z usodo ostalih sposoben, da sc vlada na demokratični način v smislu zahodne civilizacije. Krogi zunanjega ministrstva nju, ki je za ljudska koristi! Ime-nqje se komunistično, a je v rc> j niči agrarno. Na Goriškem se je pod vplivi okupacijskih razmer sovraštvo med italijanskimi nacionalisti uprava na Koroškem ni šla Ju- terim je Stalingrad vlil nove upe Slovencev in Jugoslovanov, ka- v kleščah osvajal nega. krutega goslaviji na roke. Vendar je ob obletnici preplitve bilo dogna- slevensktmu narodu pred ple- bilo med 14. in 15. apri- biscitom, ob plebiscitu in vsa leta pozneje. Za veleizdajalca so imenovali vsakega, 1U s* je pri ljudskih štetjih prijavil za Slovenca. Po priključitvi v nemški raj h je Heimatbund ostal nacistična organizacija tudi formalno. Pa tudi klerofašiatični režim Heimatbunda ni bil glede ravnanja s Slovenci dosti boljši, se reče bil je še boljši v preganjanju Slovencev, kajti odpravil je še zadnje slovenske izobražence: 69 duhovnikov in 48 laikov. Nova nacistična oblast se je namreč sporazumela tudi s škofijskim ordinariatom — in kakor prej iz šole, je moral sedaj slovenski jezik iz cerkve. Slovenski duhovniki so bili izgnani s svojih mest. ki so jih zasedli Nemci. Znani slovenski župnik Stefan Singer je zaradi mučenja umrl. Mnogi so morali že takrat v koncentracijska taborišča. Župnika Poljanea so v ječi zastrupili; /upnik Ivan Stare je bil pregnan na Gradiščansko. Predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Tischler je moral v Bregenz ob Bodenskem jezeru. Nemci so zaplenili premoženje vseh 60 slovenskih proavetnih društev premično in nepremično premoženje Mohorjeve družbe v Celovcu, vse premoženje 40 slovenskih hranilnic in posojilnic ter vseh zadrug (s premoženjem Zadružne zveze vred). Ustavljen je bil edini slovenski list "Koroški Slovenec", ki so ga že v prejšnji dobi pregnali s Koroškega in se je moral zateči v češko tiskalno na Dunaj. (Koroški Slovenci sedaj izdajajo na Dunaju že drugo leto "Slovenski vest-nik", kojega prve številke so dospele zadnji teden v S AN Sov urad. Očividno je, da angleška vojaška uprava v Celovcu ne dovoljuje izdajanje slovenskega lista v slovenski Koroški in so se izdajatelji morali atateči v rusko cono na Dunaju. Na Koroškem še vedno izvajajo policijsko oblast bivši nemški nacisti, Maier-Kaibitsch et Co., ki so zamenjali hitlerjianakl kljukasti križ za zavezniško kokardo in nadaljujejo z delom, ki so ga zapričeli pod nemško Avstrijo in vršili pod »tretjim rajhom. Pričelo se je naseljevanje nemških kmetov, kupovanje slovenskih kmetij,'bankrotiran je itd. Naseljen- lom izgnanih nad 273 slovenskih družin. To so bile predvsem družine iz šmohorskega, beljaškega. celovškega, velikovškega in wolfberškega okraja, nekaj družin pa tudi iz šentviškega (Mo-stič). Vsa zemlja, vredna več milijonov predvojnih šilingov, je oblast zaplenila. Po metodah je bila selitev Slovencev le policijska aretacija ljudi, ki so baje bili državi nevarni. Po cilju, ki so ga zasledovali, pa je to bila le strahovalna poteza, ker so nacisti hoteli z aretacijo najzavednejših in najuglednejših Slovencev spodmakniti tla za kakršno koli re-volucionarno gibanje med koro- Slovencev, razen Beneških Slo nemški g j imperializma, ki je z vso silo tiščal k Jadranskem morju. Le tistj, ki ve, da ni noben del slovenskega naroda moral prestajati takšen pritisk, kakor korošlu Slovenci, ki so kljub poplavi germanizacije vzjfraj:tli( na prednjih poštojankah^sloven-jl stva. Germanizatorski' težnje so razpolagale na peklensko vročih ! - in zaupanje v zmago nad stoletnim sovražnikom vsega slovan-stva. Preprosti slovenski narod na Koroškem se je šele v uri preteče iztrebitve zavedel, da je njegov obstoj mogoč lc v družbi ostalih Slovencev, ostalih Jugo-slanov, katerim vsem je pel Prešeren pred sto leti — .. tja bomo našli pot. kjer nje sinovi si prosto vol'jo ver«? in postave." Koroška je bila dolga, dolga leta operacijsko izhodišče nem-1 jtvu so se pridružili nemški last-škega "pritiska na Jadransko morje", germanizacije Slovencev, vsakovrstnega nasilja. Za časa monarhistične Avstrije vpražanje nacionalne skupnosti naloge, ki je bila poverjena H. Hoover ju'. Boje se, da bi utegnila imtti globoke posledice na bodočo politiko Zodin jenih držav v Neuičiji. Celo vojno ministrstvo, ki je bilo kot prvo predlagalo. da naj bo imenovan Hoover za to preiskavo, se boji, da ne bi pregloboko vplival na okupacijsko politiko armade. KOMENTARJI (Nadaljevanje s 1. strani.) Anglijo toliko slabše, in res ne lo. Nek ameriški reporter piše i? Gorice, da si mečejo drug drugemu ročne granate v urade svojih ustanov, da se napadajo in tudi streljajo iz zasede in sploh da je tako stanje nevzdržno. On smatra, da bo boljše, ko naše čete odidejo iz Julijske krajine. To je resnica, ako ne bo kakih provokacij, umorov ali drhalskih napadov In Italijanom bi morali Američani predno se umaknejo Izkoriščanje nesrečnih žrtev zp mastne dobičke Država Illinois' ]e vložila tožbo na sodišču proti korporaciji Illinois Industries for the Blind v Chicagu. in sicer na obtožbo, da je rabila denar, ki ga nabira med ljudstvom v pomoč slepcem, za druge namene. Obtožnica se ^lasi, du je Edward S. Molincaux, predsednik korporacije, sleparil pri oddajanju kontraktov firmam, ki jih on lastuje, ker je prejemal od-višne profite. Predvsem gre za oddajo naročil tiskarskim firmam, ki so prejele $100,000 za koroških tlehivsem* sredstvi gospodarskega, političnega in kuU j izgleda nič kaj dobro zanjo, turnega prodiranja. V vsenem-škem duhu vzgojeno uradništvo je izvajalo sistematičen pritisk na slovensko delavstvo, Uradni- V Clcvelandu se okrog "A. D." šc dušajo nad Titom in cepijo dlako v jajcu. Ne razumejo — oziroma nočejo razumeti — da škimi Slovenci. Spomladi 1943 so se Nemci zopet pripravljali za preseljevanje Slovencev. Ljudje pa so nestrpno' čakali prilike, da s svojimi družinami pobegnejo v planine, kajti iz Celovca so prihajala poročila, da bodo izselili kar 50 tisoč koroških Slovencev in to —v Ukrajino. Po deželi sta med narodom zavladala strah in groza. Nenadoma je postalo vse tiho. Kaj se je zgodilo? Sovjetske armade so dosegle nad Nemci eno izmed najveličastnejših zmag pri Stalingradu in začeli poditi nacistično zver proti njenemu brlogu — nazaj, nazaj in vedno nazaj. Na Koroškem je zavladal strah, toda ne med Slovenci, temveč med celovško gospodo. Nemški poraz pri Stalingradu je pomenil novo upanje za koroške Slovence, nove skrbi za rji-; hove sovražnike. Maier-Kaibi-i tschev načrt za preseljevanje je vencev, sploh ni bilo važno vprašanje, kajti dasi razdeljeni v Kranjsko, Štajersko, Koroško. Goriško in Primorsko, je večina Slovencev spadala pod eno skupno državo. Te skupnosti pa del Koroških Slovencev ni znal pravilno ceniti, ko je leta 1920 bilo treba izbirati med Jugoslavijo in Avstrijo. Te nezavednosti pa niso bili krivi sami Korošci, temveč splošne tedanje razmere, o čemur sem že razpravljal v prvem delu Vprašanja slovenske Koroške. III. i Tretji del članka o koroškem vprašanjp prihaja naravnost iz Ljubljane in ker se v njem razpravlja o zadevnem vprašanju direktno iz videka Slovencev v Jugoslaviji, sem ga vključil kot del razprave o pripadnosti slovenske zemlje, ki si jo Avstrija lasti za svojo, ki pa je po našem mišljenju, po njeni narodnosti, njeni kulturi in njeni samozave- niki tovarn. Graščakom in vele-I J? jugoslovanska vlada njih ne posestnikom je bil pridržan pri-amP*k J rada . . »t« ril;» zunurmm fiiktnrinm kfMivnti tisk na slovenskega kmeUi in slovenskega bajtarja. (Dalje prihodnjič.) Ampriika politika na Kitajskem se ni obnesla (Nadaljevanje s (. strani.) njo kitajsko vlado. Pomorska baza v Tsingtao se* povedati, da naj nehajo po go- publicistično kampanjo, ki je prinesla le $15,000. Prizadeti so tudi drugi uradniki omenjene korporacije, ki so vlekli denar iz ljudstva na račun nesrečnih slepih žrtev, v čijih imenu delajo buzines. Obtožba zahteva, da se korporaciji odvzeme poslovnica, krivci pa se morajo kaznovati. Križ pri tem je to, da takim ljudskim pijavkam lp malokdaj pridejo do živega. Petdeset nemških industrijcev obtoženih zločinov Brigadni general Telford Taylor, načelnik ameriškega sodi- čila zunanjim faktorjem ščuvati njeno ljudstvo, kajti za obnovo je treba delati. Ako ljudi le šun-taš, jih oviraš pri delu. In vlada v Beogradu je prepričana, da hoče ljudem dobro, gospodje, ki so čaršijsko Jugoslavijo izgubili, pa si žele starih časov — ne na- mna vsota Ampak ker v Fran riških cestah in ulicah vzklikati dučeju, ker njegove ure so se iztekle in prav tako tudi za njegovo "cesarstvo". Za Italijo bo edino koristno, ako se sprijazni z Jugoslavijo ter živi z njo v vzajemnem sosedstvu. V Franciji je vzlic močnim levičarskim strankam še vedno veliko korupcije, kakršna je cvetela pred vojno in pod nemško okupacijo. Pri gradbah za obnovitev pristanišča St. Nazaire so vladni preiskovalci dognali, da so graftarji pobasali v žep osem milijard frankov ($67,000.000). V obubožani deželi je to ogro- rodu temveč sebi v korist. Na Kitajskem dobiš sedaj za en ameriški dolar 12,000 kitaj- - - . j*™ skih dolarjev. Na črni borzi pa veda ne more bit, nič drugega 2Q 000 Zed držaye SQ na kot naš odgovor na rusko postojanko v Port Arthurju Toda razlika je vendar \precejšnja, kajsi Rusi se nahajajd^ v Port Arthurju na podlagi izrecne pogodbe s Kino. pogodbe, katero je Kitajskem med, pred in po vojni zapravile veliko denarja — največ v pomoč diktatorju Ciang Kai-šeku. Pravijo, da okrog tri milijarde. In pišejo, da je Kai-šek vzlic temu nezadovoljen. On ciji zločincev te vrste še ve- $ča v Nemčiji, je naznanil, da se bila Amerika v naprej odobrila. bi rad da ridcmo tja z veliko Nikdar pa nismo slisali. da bi moral ostati v miznici. In kaj je sti — kri ni voda — skupen del določal ta načrt? Da se vsi koroški preselijo v pokrajino, ki leži južno od Harkova in zapadno od JKostova, Slovenci z Gorenjske pa na Krim. Za vsako posamezno občino je bil že določen kraj, kamor naj bi bilo slovensko prebivalstvo preseljeno. Ta načrt so potrdile tudi izjave koroških vojakov, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko in so se borili na vzhodni frohti. Med Harkovom in Rostovom so videli že izdelane in pripravljene nove barake, na katerih so bili napisi koroških krajev in občin. Podobne barake so opazili na Krimu, kjer so nosile napise iz ci so bili večinoma protaaianti iz radovljiskega in litijskega okra- Prusije, ki jih je podpirala na poluradna Berlinska družba za naseljevanje. Prvi izseljevalni vihar je prišel nad koroške Slovence spomladi 1942, ko so do zob oborožene gestapovSke drhali planile nad mirne slovenske vasi od Djekš in Celovca pa dol do Karavank in od Pliberka v Podju-ni do Smohorja na Zllji. V nekaj minutah so morali slovenski kmetje z otroki, ženami in ja. V te barake so hoteli nacisti preseliti vse slovensko prebivalstvo iz Koroške, Gorenjske in litijskega okraja. Pokrajini sami so dali ime Nova Koroška — Neukarnten. Maler-Kaibitschev načrt je ispodletel. ostal pa je neizpodbitna priča proti Nemčiji in proti Avstriji in o njuni skupni nameri, da slovenski narod radikalno iztrebita iz etično Združene Slovenije, katera mo- S lov ene i ra cel°ta pripadati le Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.—Mirko G. Kuhel.) Koroško vprašanje zopet trka na vrata. Trka vztrajno in neizprosno. Moskovska konferenca, ki se prične 10. marca, bo v okviru odločitev glede Nemčije in Avstrije sklepala tudi o Koroški, o zahtevah, ki jih je sprožila Jugoslavija na podlagi tehtnih, upravičenih razlogov. Na Koroškem živi 120.000 Slovencev. Krivični in pristranski popisi in ljudska štetja preteklosti ne morejo spremeniti tega stanja. Trdna volja koroških Slovencev in antifašistov za priključitev k Jugoslaviji še glasneje izpodbuja k pravični rešitvi koroškega vprašanja, k upoštevanju želja in volje prizadetega prebivalstva v smislu osnovnih načeli Atlantske listine. Toda koroško vprašanje ni samo vprašanje razmejitve, temveč je tudi tesno povezano z vrsto vprašanj, ki se nanašajo na potrebo borbe proti nameram nemškega imperializma. Koroško vprašanje predstavlja vpra- nismo bili Rusi odobrili našo postojanko v Tsingtao. Sredstva resnične sile in oblasti so nam torej na razpolago. Jasno je, da se nismo umaknili iz strahu. Toda problemi poli- armado, ki naj bi nabila komuniste. Nedavno pa je novi državni tajnik dejal, da še tisto umak- če odpraviti le s smrtnimi kazni- dno ne kaznujejo po zasluženju, se korupcija nadaljuje. Leon Blum je v času svojega kratkega predsedovanja vladi skušal predvsem omejiti črni trg in ustaviti naraščanje cen. Izdal je nekaj odločnih dekretov v ta namen in vlada, ki ga je nasledila. je imela nalogo, da jih uveljavi.Pa se ji ni posrečilo ne eno ne drugo. Zato se jc odločila poostriti kazni. Nekaj ministrov smatra, da bi bilo črni trg mogo- nemo kolikor jo je še tam. V komunističnem glavnem stpnu pravijo. da to he bo Kai-šeku nič mi ter s tolikšno denarno globo, da bi taki špekulanti bili ob vso imovino, ako bi se jim prišlo do bo obravnava proti petdesetim nemškim vojnim zločincem kmalu začela. Ti vojni zločinci so glavni netnški industrijalci, ki so obdolženi, da so pomagali Hitlerju oborožiti Nemčijo, ki je nato povzročila vojni požar. Nemci bodo neradi plačevali reparacije Baden Baden. —< ONA — Najmanj polovica Nemcev se bo proti vila plačevanju reparacij za škodo, katero je nemško vojaštvo napravilo v deželah, katere je Hitler napadel. Štetje, £ne™Ueri 'iTer^™ Sk0d?™10 ,m° P 56 gnal° prcd ^ Sup^jskl'coniT^kazXdi X'T'S .Ud Z velikimi za!°«ami municiif; V Jugoslaviji ni tega pro- je 50 odstotkov Nemcev popol- v Kini so veliki in tudi novi. Malo pred svojim imenova- jn njegQve vojake vežbajo šilci postav zares strogo postopa, sekretar Mar- < na;uniai «. i; \rAn/inr nn ..cnb^^ slovenskega ozemlja. __________ Stalingrajska zmaga pa je še šanje samoobrane, zavarovanja starčki In malenkostno prtljago I drugače posegla v nsodo sloven-i proti imperializmu, ki podtalno zapustiti svoje domove in zem-|skega naroda. Čeprav se je od- zmerom tli in ki terja ravno zaradi tega skrajno, intenzivno budnost. V tem širšem okviru koroškega vprašanja je težišče aktuelne stvarnosti, ki nam zopet približuje Koroško, zibelko slovenstva, žarišče prvega zbiranja slovenskih političnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih sil. w Prokletstvo germanizacije Nekateri, ki jim je tako všeč, zatrjujejo, da se je porodilo ko- V NOBENI ANGLEŠKI KNJIGI, ki stanejo od $2.50 do $3.50 no dobite toliko gradiva, in vrh tega tako izborne vsebine, kot jo ima letošnji AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR Stane $1.50. Naročite si ga iz knjigarne proletarca, 2301 S. lawndole Avtnv« i CHICAGO 23, lil. ■]nATLTU\fW\f\J\fUW\f\f\^^ * w axajiAAJUiAaJiAAaJ imenovanjem je državni shall izjavil, da z nedavno sprejeto ustavo je določena oblika demokratične Kine, toda komunisti so to ustavo odbili kot osnovo za nameravano koalicijsko vlado G. Marshall je pa vseeno dodal, da bo treba šele videti, v koliki meri bo vlada izpolnila zahteve ustave, s tem da bo iskreno pozdravila vse skupine, ki žele sodelovati y vladi. V teh previdnih besedah je izraženo najbrže bolj stališče Amerike kot politika ameriške vlade. Toda v tej smeri se zdaj razvija debata, ki utegne postati vroča, predno se bo iz nje rodila nova politična smer Amerike v j Kini. Najvažnejše vprašanje bo to. ali je kitajska vlada zares zadostila za h te vam, svoje nove ustave, ali ne. Nekateri bodo zahtevali da se z vojaško silo zatre vse one, ki smatrajo, da "niso bili dovolj iskreno pozdravljeni" pri sodelovanju z vlado, a drugi bodo trdili nasprotno. —ONA. mu motorizirali armado, mu dali. blema, kajti tam se s takimi kr Zato se rajše vsakdo premisli, da se iznebi izku^jM po dobičkih. naši najboljši oficirji. Vendar pa menda sedaj tudi naš state department ve, da bo treba problem Kitajske rešiti na kak drug način. Graftarje bi bilo treba p i #? pomesti iz vlade, a koumingtang ™,esf,na ^Mgieze tega ne bo storil. Tudi ameriški: navariKl noma prepričanih, da ni njihova _______ da popravijo škodo dvakrat- katero so naredili. Kar 85 odstotkov pa je Nemcev, ki so mnenja, da ne velja odstopiti Poljski ali Rusiji nobenega prej nemškega ozemlja na vzhodu. marini ne bi bili zmožni te naloge. Torej kaj. ko pa je naša vlada proti edinemu kitajskemu giba- V letu 1946 so Židovjhi teroristi pobili v Palestini 73 angleških vojakov in civilnih uradnikov Dobro je, da ni nihče brez napak, kajti če bi kdo bil, ne bi imel nobenega prijatelja. — Uazlet. Za potovanja po železnicah, i pamlkl ali v letalih, in za osebne izleta, za rezervacij« v hotelih ter drugod po svetu, obrnite se v svojem Jeziku na: MffiptyMF/O I nt t uZZtt* t. m. OlArter«« 4S44 Potovanje Herberta Hoove r jo Washington. — ONA — Bivši predsednik Herbert Hoover je zaupno povedal nekaterim svojim bližnjim prijateljem, da njegova misija v Avstrijo in Nemčijo ne bo obsegala le vprašanj "prehrane in ozko s tem povezanih zadev", temveč da bo njegova naloga mnogo obširnejšega značaja. Kot znano je nameravano, da Hoover obišče ameriške in angleške okupacijske cone po naročilu predsednika Trumana. Hoover je dejal, da je bilo dogovorjeno med njim in predsednikom Trumanom, da bo njegova misija obsegala celokupno vprašanje nemške obnove, ter da se bo sicer .^ajprej lotil problema prehrane, a da je to le ena manj važnih točk njegovega potovanja. v Hoover je baje dejal predsedniku Trumanu, da bi bilo preiskovanje vprašanja prehrane premajhna stvar, da bi ga moglo zanimati, „ter da je pripravljen odpotovati v Nemčijo le. ako bo njegova naolga, da si ogleda vse razmere gospodarskega in političnega značaja. Herbert Hoover in njegovo spremstvo si bodo torej ogledali vse, nemške razmere na polju delavstva in splošne industrijske situacije, razmere v poljedelstvu kot one v premogokopih in Fill ssipt| sockets and exchange bsrssd-ovt light bulbs now! Y' I se boste čudili novi prijetnosti v vaši hiši. kadar boste djali svetlo nove žarnic« v stikala in zamenjali žarnice, ki so napačn« velikosti ali ki so zgorele. Sobe bodo prljetncjftc in mnogo bolj privlačne! f Vafta družina bo cenila novo razsvetljavo svojega doma, kadar pa dobite obiske, jih bost« z veseljem spre-. Jeli v gorko, prijetno stanovanje,* okraSeno z lučmi. / Pravilna razsvetljava je važna zlasti v zimskem času, ne le za privlač« nost, temveč vsled udobnosti in varnosti, ki vam Jo nudi dobro razsvetljava. Svoji družini ste pač dolžni, da Ji preskrbite najboljšo mogočo luč, kadar se učijo, Čitajo in delajo v hiši. Ne odlaftajte . žarnice šc danes. preiskušajte vaše Izkoristite našo liberalno ponudbo: Vsem odjemalcem, ki imajo samenjal-no postrežbo žarnic, se bresplačno na domestl večina velikosti standard nlh. sfor«lih žarnic, ki so osaačene "PS of NI", ali "ftM«wal Service." IS A Yuooslav Weokly Devoted »o the Interest of t h« Worker« • OFFICIAL OltGAN OF J. S. F. and Its Educational fturaaw PROLETAREC iOUCATION ORGANIZATION C O-O F 11 A T I V K COMMONWEALTH NO. 21155. P»hli.W4 WnU? «1 2901 S«. L*v»d*i« Af«. CHICAGO 23, ILL., February 19, 1947. VOL. XLII. LOOKING fir— By len Dc AHEAD De Caux THE MARCH Or LABOR 1*9 Cry, Little Wool Said the lion to the lamb: "Be-1 and an early lifting of all rent ware the ewe that eat* your controls. grass. Trust me, and we'll soon dispose* of this menace." The lamb trustfully came within the lion's reach. Then, as it felt the lion's claws enter its flesh and saw the lion's jaws open to devour it, the lamb bleated, "But what about the ewe? I thought you said . . ." "Pardon the pun, my sweet little morsel of ewe-lamb," the lion replied, "but I did and do mean YOU " * it tir SAID A lot of politicians to the voters; "Labor has become too powerful, greedy and arrogant. Vote for me and we'l soon do a job on this menace." Quite a few citizens voted for these politicians. Now that they have felt the claws of uncontrolled prices, now that they see the jaws of increased rents, unfair taxes and depression opening to devoar them, these voters may well complain: "But I thought you said you were just going to do a job on labor." And the tory politician might well reply: ' You are labor, my trustful friend. For does not labor include all those who earn a useful living by productive effort?" , They are also urging a 20 per cent "across-the-board" reduction in income taxes, which would add millions to the take-home pay of the rich and furnish little or no relief to the poor—all at the expense of public services frohi which the poor benefit most. And looming ever closer is depression and unemployment—the rotten fruit that grows on the tree of exorbitant super-profits, reduced mass purchasing power, over-high prices and too low wages. Yes, big business and its politicians are doing a job on labor. And by "labor" they do mean you, Mr. John Q, Public. BUT THERE are still some who imagine that the furious drive for anti-labor legislation is just aimed at ''labor abuses," union leaders and other things somehow separate and apart from the interests of the ordinary working American. If they will study the many proposals now before Congress, however, they will find their real aim is to depress the living standards of all working people, whether union or non-union—and of all others, whose income and welfare depend on those of the workers. <*o»je8E Pftuers ftCSNTLY R1PUMD lb rHAVWlUHTiL TMBV RECiMK>*i«o MORS SPCOvM ***** IHW.f America Promise to Support ^ The De Gasperi's Italy—IF . . Provided Italy remains "stable," is not even guaranteed the means of time and a lot of money investi- lhe American government will j 0f repaying loans and so obtaining gating the last congressional eleo «rant that country a loan of $100,-tion campaign. What did it find? Q00,000, to be expended, not in Not much, it disclosed reUef' for which P"**dent Truman House Campaign Probe Palls to Find Big Spenders The House Campaign Expendi ture Committee spent a great deal &U0dS9dFTHC\ V A»W HtoAK PAIR EMPlOVMewr! PRACTICE OOMMlTfK HAS 4 BEEN SHOWN 8V7WE MlPlNGj or MORS THAN 3CO tmORO VdDMBN AS SWmCHBoARD f OPERATES AND CLERKS. PURlNO "THE PlfcST YEAR GFY OPERATION GF7HF STATE LAW.] be up to the Department of Justice, to which the matter has been referred by Martin. The speaker said that during his regime he will insist that an audit be made every three months and that no member of Congress be permitted to overdraw his account. ure" to keep any inventory. Congress should close the door against speculators, shoestring operators and ordinary grafters, the committee said. You're NOT through with this paper until you have given It to someone else to read. Scandaloutl Here's a pretty how-de-do! In Washington there are scores of government agencies, employing tens of thousands of workers, yet there is not ona which has completo information on how many job, vacancies exist at any given time. That this works great hardahip on workers seeking employment'is brought out strongly In a report of a social survey. It says that a person Bee king a particular kind of work may not learn of an opening and may be forced to take a Job requiring len skill than he possesses.