Vec svobode tisKu. »Trgovski list« prinaša sledeč uvodnik pod gornjim naslovom: Našemu tisku je treba dati možnost za objektivno in odkrito razpravljanje in treba ga je smatrati ikot dragocenega sodelavca v službi državnih interesov. Tudi že pred ča&om so nekateri poslanei poudarjali nujno potrebo, da se da večja svoboda tisku, ker je zlasti v boju proti korupciji tisk najmočnejši in najbolj uspešni zaveznik. Ali = • «Wu tega še vedno nočejo uvideti, ker jim je še preveč v ušesih oni šum in oni krik, iki so ga povzročali listi v ido skrajnosti razpaljeni strankarski Jx>rbi. Toda ti časi najteržjih strankarsikih bojev so minuli in ^r*» ¦**Ł yr ~*sLk1; j.;Lj^</D'.p aa: <^>*^*-v' iU*s ctilftafft»«il"« inb*i«i' , Tako so danes zopet dovoljene nove politične stranke, zopet so mogoča politična zborovanja in ustavno življenje se je začelo na celi črti. — Tolmač vsega ustavnega življenja, njegova živa slika pa je časopisje in zato mora tudi ono dobiti nazaj vsaj toliko svobode, ki je potrebna z ¦ozirom na novo nstavno življenje. :Saj ni prav nobena 'težava, da se preprečijo nekdanji izrodki časopisriega :l>oja, a da se vendar omogoči časopisju, da ostane aktiven soborec za zboljšanje razmer. Zlasti pa jc to potrebno v času, ikp se tudi z najvišjih mest poudarja potreba odločnega boja proti ikorupciji. Brez aktivne pomoči časopisja jc pač ta boj več ikot problemati- čen, ikajti šele s tem, ko daje časopisje v javnosti temu boju potreben poudarek, je tudi njegov izid nedvomno docela zmagovit. Več svobode tiska je zato prav tako nujna potreba, ko boj proti korupciji, ker je oboje neločljivo zvezano. Skupščina, ki je že v celi vrsti govorov to misel tudi izrekla, naj gre v tej stvari do ikonca in napravila bo v resnici veliko delo. Za ikonstruktivno kritiko mora biti vedno mesta in zato naj se uresniči predlog, da treba dati tisku možnost za odkrito in objektivno ikritiko. Iz ¦¦¦%|ii;Pj!B,., ...v !'j»».J>it»*S1l«''K V'*' l^-Na Francoskem so ravno časopisi razkrili velike denarne škandale in ves francoski narod je zelo hvaležen svobodnemii tisku, da je neusmiljeno razkrinkal narodno pljavko, iki je ime-!a sto glav in tisoče rok, !ki so grabile in ropale narodno premo ženje na vseh mestih, in tudi iz miniistrskih sedežev. Enako hočejo narodi tudi v drugih državah, da potom časopisja izvedo, kar imajo pravico izvedeti. Po naši ustavi je tisk svoboden. Prav je, ako so se pojavile zahteve, da se naj ustavo v tem oziru spoštuje!