Pesticidi na poiiodu
Kazenska ovadba zoper direictorico Žaisiciii ieiiarn
IM
]

Caflfe*^ a
UŽITEK V DOBRI KAVI I
PRmil.\A!03/713-2666S|
ST. 10 - LETO 62 - CELJE, 2.2.2007 ■ CENA 1,25 EUR - 299.55 SIT
Čarobno mleto tisočerih nakupov j^jarttHWr,	,
vsaka sredo ob 10.15	.	i.-«
vCitycentru Celje in na j^kimncah Radia Celji^
9770353734051
mtm ii
URŠKA SELISNIK
) imeli dostopa do ti
UVODNIK
Grde besede za grde stvari
Kljub, mnogi bi rekli upravičenim pomislekom, so poslanci v sredo sprejeli novelo zakona, ki omogoča lažji dostop do fitofarmacevtskih sredstev. Nekaten bi rekli škropiv, drugi pesticidov, tretji diocidov, spet četrti kar ubijalcev življenja. V grobem in grdem rečeno, je bila sprememba zakona potreba, ker se dokazila o opravljenem izobraževanju za uporabo teh sredstev ni splačab pridobiti manjšim, ljubiteljskim pridelovalcem ter upravljavcem parkov in golf igrišč, ki tako sredstev.
Podatki kažejo, da se njihova uporaba postopoma zmanjšuje. Kmetje in organizirani pridelovalci se očitno vsako leto bolj zavedajo tveganj in nevarnosti, bolj so poučeni o njihovi uporabi. Zalo so predvsem prikrajšani proizvajalci in prodajalci. S ponudbo FFS-jev za manjše pridelovalce, ljubiteljske gojitelje, vrtičkarje. četudi gre za manj nevarna sredstva, v bistvu pridobivajo nove tržne niše. Tako bo. spet grdo rečeno, farmacevtska industrija strupene snovi pakirala v manjših in lepših »pakun^ah«. Menda manj škodljivih. zagotovo pa dražjih, in mrwgi menijo, da je to nepotrebno, odvečno in škodljivo.
Če novela ni samo na strani proizvajalcev, je, vsaj uradno, na strani vrtičkarjev. Torej tistih, ki se, spet grdo rečeno, slučajno ukvarjajo s pridelavo peteršUja, pa se jim ne ljubi populiti plevela. Čeprav naj bi novela zakona odpravila nakupe na »kile«, kar seje doslej dogajalo. In potem so menda čez leto večino ostanka nekontrolirano odvrgli u smetnjake, še raje v naravo. Kakšna škoda je storjena oko-IM.ŠenisoizmedlL
Seveda je treba vedno tehtati pluse in minuse ter ločevati zrnje od plev oziroma priznavati, da naj bi bila nad Škropivi večja kontrola in da jih bo iruinj romalo v gozdove. Res je, da fitofarmacevtska sredstva le niso tako enostavna in tako neškodljiva stvar, kot hočejo prikazati nekateri. Poznamo zgodbo o podtalnici p Prekmurju in smo veseli, ker še lahko pijemo vodo iz pipe. Zato bi veljalo potrebo po FFS-jih ocenjevati skozi oceno vpliva na onesnaževanja okolja in predvsem oceno vpliva na zdravje ljudi. Pri tem bi morali imeti jasne odgovore na vprašanje, kakšen bo nadzor in kakšna bo kontrola.
Veste. I» našem vsakdanjiku je preveč žalosti, ko izvemo, da je zbolel kdo od naših znancev. Del krivde je tudi v onesnaženem okolju. Torej tudi pesticidih. In to se lahko zgodi tudi nam.
KRATKE SLADKE
Napadi optimizma?!
Zanimivosti iz sprejemanja celjskega občinskega proračuna:
1.	vsi, razen odbora za družbene dejavnosti, niso pozabili poudariti, da morajo družbene dejavnosti iz občinske malhe prejeti več denarja;
2.	razpravo o proračunu je svetnik Brane Nezman (SLS) izkoristil za pohvale, kako je v mestu ob Savinji lepo živeti, tudi zato. ker so v ceni vrtčevske oskrbe všteti stroški pleničk za enkratno uporabo;
3.	napad optimizma je ob Nezmanovi pohvali dobü tudi svetnik Primož Posinek (.LDS), ki je »optimistično« znova opozoril na deset let čakajočo pešpot do Šmartinskega jezera ter premalo gradbenih zemljišč in stanovanj, pa na premalo Vse v po žiti vi stičnem duhu.
Zakaj ni poti
»Pešpot bi že bila, če si se prejšnji svetniki zedinili, kje naj bi pot potekala, namesto da so se šU mikrosedranje od parcele do parcele.« Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot o tem, kdaj bodo Ceijani dobili pešpot do Smarünskega jezera.
Kdaj se je začeio živijenje ...
»življenje se ni začelo s tem občinskim svetom.« ski župan Lojze Posedel ob zaključku ponedeljkove
Na pohodu pesticidi?
Novela zakona o fitofarmacevtskih sredstvih prijaznejša do manjših uporabnikov - Protesti niso zalegli
Dokaj na tesno, a vendarle (za je glasovalo 45 in proti 33 poslancev) so poslanci v sredo sprejeli novelo zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (FFS), ki je v zadnjem času sprožila ogromno burnih razprav in razmišlj. o varovanju okolja.
Po prej veljavnem Zakonu o FFS (mimogrede, ocenjujejo, da se je od leta 2004, ko jebil zakon sprejet, na slovenskem trgu število aktivnih substanc zmanjšalo s 430 na 280) je bilo treba za nakup zaščitnih sredstev pridobiti veljavno izkaznico o znanju iz fitomedicine - torej po-trdUo^o dodatnem, 15-umem izoBraževanju, kj seveda ni bilo zastonj, To je veljalo za nakup sredstev, ki so bila razvrščena ali označena kot strupena in če so bila pakirana za uporabo nad desetimi ari (1.000 m2) površine oziroma za pripravo več kot 100 Litrov škropilne mešanice.
Z novelo zakona o FFS-ju je vlada želela omogočiti večjo dostopnost sredstev neprofesionalnim uporabnikom ter enostavnejše povzemanje registracij iz drugih držav EU, če v Sloveniji takšnega sredstva ni na voljo. Novela po ocenah vlade poenostavlja in skrajšuje upravni postopek. Nove rešitve uvajajo ločene prodajne programe nenevarnih FFS-jev (sredstva, ki niso nevarna za zdravje ljudi in okolje, na svoji embalaži nimajo znaka za nevarnost in so pakirana v majhnih embalažah) v nespecia-liziranih trgovinah in brez predhodne strokovne usposobljenosti. Že v dosedanjem zakonu je bilo zapisano, da so FFS-ji dostopni tudi v cvetličarnah in drugih trgovinah, vendar nikjer ne piše, za ka-
tera sredstva gre. Skratka, predlagane rešitve so prijaznejše predvsem do manjših uporabnikov FFS-jev.
Naj pojasnimo, da so FFS-ji vsa sredstva, ki so namenjena varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. Njihova učinkovina je lahko kemična snov, mikroorganizem, rastlinski ekstrakt ali olje. Prav zaradi različnih učinkovin nimajo enakih lastnosti, zato niso vsa nevarna in strupena. Po tolmačenju priprav-Ijalcev novele bodo neprofesionalnim uporabnikom dostopna samo nenevarna sredstva.
IMasprotovanja
že med razpravo v pristojnem odboru se je zbralo okoli 20 predstavnikov okoljevars-tvenih organizacij in tudi posamezni ekološki kmetje, ki so ostro nasprotovali večji uporabi FFS-jev oziroma so
čebelarjev
izražali odklonilna staUšča do uporabe pesticidov nasploh. Še posebej glasni so bili čebelarji oziroma Čebelarska zveza Slovenije, ki je za zaš-
la zavrnitev predlagane novele. »Zaradi vsakoletnih zastrupitev čebel s pesticidi se med mladimi zmanjšuje zanimanje za čebelarstvo,« so med djugim zapisali v svojem pozivu poslanskim skupinam. »Ko čebele obiskujejo cvetove, na katerih nabirajo medičino in cvetni prah, pridejo v stik s surupenimi kemikalijami, ki jih pri svoji proizvodnji uporabljajo kmetje, in umrejo. Priča smo stalnim pomorom čebel. Če bo DZ sprejel novelo zakona, ki bo vsem uporabnikom omogočila še večjo dostopnost in izbiro teh sredstev, bo to hkrati tudi začetek konca obstoja slovenskega čebelarstva, avtohtone kranjske če-
bele in naravnih danosti, na katere smo Slovenci tako ponosni.«
Pomislekov je bilo še več, »protestniki« so se predvsem zavzemali, da bi obravnavo zakona prestavili na čas, ko bo znan nov minister za kmetijstvo, poleg tega so se spraševali, zakaj je bila potrebna obravnava novele po hitrem postopku. Kot pomanjkljivost predlagane novele ocenjujejo to, da le-ta ne govori o Naturi 2000, kjer bi po njihovem morala veljati prepoved uporabe pesticidov; ne govori o varovanju voda in skrbi za čisto in pitno vodo, za katero je uporaba FFS-jev najbolj nevarna; ne omenja niti tega, da se je država opredelila za usmeritev slovenskega kmetijstva k naravi prijaznejši in turistom privlačnejši ekološki pridelavi.
URŠKA SELIŠNIK
Bo poslanec tudi Drofeniic?
Skladno s predvolilnimi napovedmi bo novoizvoljeni župan Mestne občine Marth or Franc Kangler danes odstopil kot poslanec SLS v državnem zboru. Seveda se takoj porajajo vprašanja, kdo bo Kanglerja zamenjal v poslanskih klopeh.
Kakor je povedal vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik, je glede na volilne rezultate državnozborskih volitev leta 2004 prvi na vrsti minister za lokalno samou-pravo in regionalni razvoj Ivan Žagar, ki seveda ne bo zapustil ministrskega stolčka in bo svojo funkcijo deponiral. Naslednji na hsti SLS-a je nekdanji prometni
' državnem äiom z našega območja odslej tudi Marjan Drofenik?
minister Anton Bergauer, ki je bil na nedavnih lokalnih volitvah izvoljen tudi za svetnika SLS v občini Rače-Fram.
»Bergauer svoj vstop v poslanske vrste pogojuje s tem, da bi Kanglerja nadomestil tudi na drugih položajih v državnem zboru,« je povedal Presečnik. Kangler je bil član v delegaciji državnega zbora v parlamentarni skupščini Nato, v komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, v odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje ter predsednik odbora za promet. Če ne dnigje, bodo na mesto predsednika slednjega, torej odbora za promet, že danes imenovali Josipa Bajca. »Na začetku mandata se med poslanskimi skupinami razdehjo funkcije v parlamentu. Potem je
stvar poslanskih skupin, ki odločijo, kdo bo opravljal katero od funkcij. Pri tem ni dednih razmerij, gre preprosto za uskladitev mnenj poslanske skupine in želja posameznikov,« je razložil Presečnik.
Glede na vztrajanje Berga-uerja in pogovore, ki so jih opravili v poslanski skupini SLS, je Presečnik skoraj prepričan, da bo v poslanske klopi sedel Marjan Drofenik, nekdanji župan Podčetrtka. Dokončno bo ime znano na prihodnji seji državnega zbora, vmes pa bodo izvedli vse potrebne postopke.
US
Svet avtomatizacije na ogled
Ob 18. uri se bo v dvorani Zlatorog v Celju zaključil tretji slovenski specializiran sejem avtomatizacije in mehatronike, na katerem se predstavlja 41 domačih in tujih razstavljal-cev.
Sejem je sicer namenjen strokovni javnosti, je pa za »navadne« obiskovalce vseeno zanimiv pogled na vizijo sodobne avtomatizacije in robotizacije, Sejem sta organizirala podjetje AX Elektronika in ICM iz Celja, ki sta lani jeseni pripravila strokovni sejem Elektronika.
RP, foto: ALEKS ŠTERN

ropljenisir
za mazanje	ei^u^., ,
3 vrste v paKetu. Ä iz hladilnika. 250 g
460/K9	U}M£E
MILfINA
«erS C 5.99
9T 1.A35M
iz hladilnika,
fiouraiet
paStctavirevu € -,99
vecvrsi,	„ 23,2..
iz hladilnika, 200 g	■
A.95/kg
€ 6|59 ^hladilnik^"
ilUEfMI NAŠI POSLANCI?
Slovo savinjske trojke
Minevajoči teden bi moral miniti v znamenju razpada do nedavna najbolj mogočne slovenske stranke, a po sobotnem kongresu Liberal-
ne demokraaje Slovenije razen nekaj pričakovanih izstopov ni bilo pretresov. No, Savinjska regija ima po uradni statistiki v državnem zboru (DZ) samo še en^ člana LDS-a, žalskega župana Lojzeta Posedela, ki pa ga je v parlamentu tako redko slišati, da ga menda nekateri že nagovarjajo z znakovnim jezikom za gluhoneme.
Ostala pokrajinska trojka je po zaupnici predsedniku Jel-kii Kacinu iz LDS-a odšla, tako v Celju izvoljeni poslanec Slavko Gaber kot »šaleška rojaka« Milan M. Cvikl in Matej lAhovnik, ki sta sicer kandidirala v drugih volilnili enotah. Slednji je ločitev opravil najbolj temeljito, saj je izstopil tudi iz poslanskega kluba stranke.
Pravzaprav je edina oprijemljiva stvar, ki se je zgodila v soboto, smrt ZSMS-ja in zadnjih ostankov pomladne romantike iz konca 80.ih, ko je partijski podmladek od zno-uraj demontiral družbeni sistem in vanj vnašal ideje o človekovih pravicahin osebni svobodi. Po 12 letih oblasti in združevanja različnih, so pridruženi enostavno požrli mater, saj politični analitiki ocenjujejo, da so prevladale tiste stranke (demokrati, socialisti, zeleni), ki jih je LDS posrkala nablejskem kongresu pred 13. leti. Jožef Školč, eden izumirajočih zsmsjevcev v konglomeratu LDS-a, je na kongresu delegatom dejal, da so kabinetne politične igrice oslabile moč in vpliv stranke. »Ko je bil velik del slovenskega druž-
žen spričo izbruha sovražnega govora in odkritih izbruhov sovražnosti, ko je množica na cestah ustavljala policiste in jim preprečevala opravljanje službe, ko so se izbrisani od pravljaliposvojopravicovBru-selj, ko je ideološki glavnik česal slovenske medije, takrat-je LDS kopnela, kopnela je naša podlaga, naše poslanstvo, naša vsebina ...«je opozoril na moralno usihanje.
Za »Kadnovo LDS« je mogoče reči, da se ločuje od intelektualnega pedigreja, ki je po-
gosto deloval zelo arogantno in samovšečno, ter se podaja v ljudske vode. Na kongresu je govorila baza. Predstavniki lokalnih odborov so navijali za Kacina, poudarjali pomen lokalnega delovanja in lepljenja plakatov, Gorenjci so od Lahovnika zahtevali, naj jim vrne »njihov« kranjski poslanski mandat. Zelo podobno zamislim Janeza Janše izpred nekaj let o odpoklicu poslanca, tavzaprav bi bil ob drugačnih praporjih na steni to zlali-ka kongres kakšne druge stranke. A to je, kot pravi Kacin, znak »veliko pozitivne energije v LDS-u«, Ambruški populizem bo očitno razžrl celotno državo.
Zanimivo je, da po napovedanem valu odhodov »vidnih osebnosti LDS-a«, kakšnega večjega osipa (še) ni. Odhajajoči so na kongresu molčali ali pa jih sploh ni bilo, večina »vidnih« pa še vedno politično kal-kulira in čaka, kaj se bo zgodilo. Veliko pove solističen izstop Lahovnüca iz poslanske kluba. Če bi izstopila tudi Gaber in Cvikl, bi savinjski uroj-ček lahko ustanovili poslansko skupino nepovezanih poslancev, a zaenkrat ostajata v konkubinatu s poslanci svoje že bivše stranke.
Vrabci že Čivkajo o novi stranki, ni pa še jasno, kdaj in kakšni. Vigrisejepojavila celo stranka penzionistov, saj je obrambni minister in predsednik DeSUS-a Kari Erjavec za hip pozabil na finske osemko-lesnike in zastokal, da nekateri poslanci, ki so izstopili iz LDS-a, želijo prevzeti DeSUS, da bi na njeni infrastrukturi zgradili novo stranko.
Z upokojenci se ükvarja še en nekdanji zsmsjevec. Predsednik vlade Janez Janša je namreč včeraj sklical sestanek predsednikov strank in vodij poslanskih skupin vladne koalicije, glavna točka dnevnega reda pa je bila poslušnost. Premier je namreč prepričan, da jc poMčno nclculmmo, čc čla ni koalicije v DZ-ju ne ravnajo v skladu z dogovorom večine. Vse bolj se zdi, da so nekulturni pravzaprav vsi, ki se ne strinjajo z njim. In takim se ne piše nič dobrega, saj jih . hitro začne gristi kakšna plemenita mrcina. Vprašajte guvernerja ...
SEBASTÜAN KOPUŠAR
' ,PRIKL(£ffiEKKRS +INTERNET--HiEÜR/3.834,Z4- Sil
Dodatne informocije: 03 42 68112 03 42 88 119
e-maii: inlemet@cekobei,n©t


Eden redkih otrok je GlorijaDraksler. ki se je postavili ob predalnik z žigom la pnkednike. ki obiščejo priljubljene ŽenJoneijeve pot
Tremerje kličejo po oživitvi
Škof Slomšek in Alma Karlin sta obiskala kraj, nekoč znan po dobrem vinu - Sedanjost je manj bleščeča
Tremerje na mgi med celjsko in laSko občino so izredno zanimiv kraj. Sodijo v veliko krajevno skupnost Pod gradom v Mestni občini Celje, v kraju pa trenutno živi okoli šestdeset ljudi, ki imajo volilno pravico. Otrok je samo za vzorec, saj se mlade družine v Tremerjah ne naseljujejo.
Do leta 1994 so se po stari magistralni cesti skozi naselje valile avtomobilske kolone proti Laškemu, Posav-ju in Dolenjski ter obratno proti Celju. V znamenitem tremerskem ozkem in vijugastem podhodu pod železniško progo je mnogokrat prišlo do velikih zastojev, zato so bile Tremeije prav gotovo največkrat omenjen kraj v večinoma črnih lao-nikah časopisov in radia.
Zdaj je lažje, ker je promet speljan po spodnji sodobni cesti, vTremerje pa se je naselil neverjeten mir. Zaradi prestavitve ceste so lahko ponovno odprli tudi staro vaško Drak-slerjevo gostüno, ki je lani praznovala sto let obstoja. Zdaj jo vodi hčerka Francija Drakslerja, Blanka.
Zanimive stare stavbe
Večina ljudi se pelje mimo Tremerij, kije prav gotovo ena najlepših in najbolj zanimivih vasi daleč naokoli. Osrednja točka je lepa cerkvica sv. Luke, ki je podobna belemu golobu. Še posebej je lepa ponoči, ko se razsvetljena sveti pod gozdnim vencem nekaj več kot 600 metrov visokega Stolpnika, domačega prüjub-Ijenega hriba, po katerem je speljana tudi dobro obiskana Zierdonerj eva pohodna pot. V vasi, pod prejšnjo magistral-
no cesto, je veliko starih gospodarskih objektov, od kašč do zidanic in celo več sto let stare preše, ki spormnja na nekoč veliko «nogradniško področje. Če bi kdo vse te objekte obnovil iii zaSätil, bi jih z ustreznim programom lahko ponudil kpt zanimivo turistično destiinadjo, s katero se lahko v Sloveniji pohvah le malo krajev. Obnove Roj-nikove kašče se je lani lotil Frand Draksler, človek, ki dobesedno živi s krajem »V zgod-njem delu bom uredil razstavo starega kmetijske^ orodja in tistega, kar sodi v kaš-čo,« je razJa^, ko sva se sprehajala med izjemnimi objekti. Frand Draksler ima tri poklice: je zlatar, gostinec in kva-
je upokojenec in vrsto let vnet raziskovalec področja, kjer živi, čebelar, glasbenik, vodja domače muzejske zbirke, ob-navljalec starih gospodarskih objektov v vasi in še bi se kaj zanimivega našlo.
V njegovi domači hiši, ki je že sto let tudi gostilna, so stene polne starih fotografij s prikazom Tremerij v pred-prejšnjem in prejšnjem stoletju. Gozda, ki danes leži razpet nad Tremerji, takrat še skoraj ni bilo, saj so bili na raztegnjenem pobočju veliki vinogradi z menda odličnim tremerskim vinom, o katerem je pisal tudi znani celjski zgodovinar Janko Orožen. Pa je prišla trtna uš
MARUA REKA je naslednji kraj, ki ga bomo obiskali v akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU. Našo novinarko boste našli v torek, 6. fe-bniarja, ob 15. uri v planinskem domu, kjer jI boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa ji predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite!
(okoU leta 1850 do 1880), ki je do dobra uničila vse vinograde in danes je v vasi le še nekaj brajd v spomin na vinske čase.
Premajhno icapelo so takoj povečali
Med pomembnimi obiskovalci Tremerij sta bila tudi škof Anton Martin Slomšek in svetovna popotnica in pisateljica Alma Karlin. Fran-d Draksler pripoveduje: »-Alma Karlin je v Tremerjah kupila hiško in ker ji je bilo predaleč do Celja, jo je kmalu prodala Peretovemu Antonu, ki se je iz Liboj priženil k Zupančevi Katid v naš kraj. Alma s prijateljico je potem kupila hišo v Pečov-niku. Škof Slomšek pa je bil 26. junija 1855 v Laškem, kjej' so ga obiskali predstavniki Tremerij, Vljudno so mu predstavili in razložili svoje želje ter prošnjo za blagoslo-
vitev cerkvenega objekta. Še istega dne zvečer se je ob po-vratku iz Laškega škof ustavil v Tremerjah, kjer si je ogledal kapelo z zvonikom. Ob ogledu je povedal, da je kapela premajhna in da tudi druge stvari niso primeme za branje maše, Vse to je vzpodbudilo vaščane, da so se nemudoma lotili povečanja kapele in 13, novembra 1867 je lavantinski škofijski Ordinariat v Mariboru izdal ma-šno licenco, 1. decembra isto leto pa je dekan in nadžup-nik Anton Zuža cerkev v Tremerjah tudi blagoslovu. Letos mineva 140 let od tega dogodka, ki ga bomo proslaviti.«
Tremerje so tudi kraj. ki se lahko pohvali s svojo opereto, ki jo je po motivih zgodbe, ki se je pred stoletji zgodila v tem kraju, med službovanjem v Laškem napisal Radovan Gobec. Ena zadnjih uprizoritev je bila leta 1960 v Trbovljah, ki so si jo ogledati tudi Tremer-čani. Med Lukeževo nedeljo leta 2000 pa se je zgodbe o Tremerskem dukatu s posebno pripovedjo ob spremljavi amaterskih igralcev iz Zagrada v Celju spomni! novinar JurčekKrašovec.
V gozdovih Slomnika in Šmohorja sta med 2. svetovno vojno imela Nestl Žgank, oče sodobnega Velenja in bivši direktor nekdanjega rudnika v Pečovniku Jošt v dveh zemljankah na različ-
Že trideset let je v domači cerkvi ključar Zdravko Stmad, IÜ je vesel obnove cerkve v zadnjih osmih Odličen vodnik po Tremeijah je domačin Franci Draksler. ki ga vidimo v muzeju z violino, na letih. Letos za veliko noč bodo dobili tudi nove katerojenekočigraloče.	podobe križevega pota.
Planinsko društvo Ojstrica Celje skrbi tudi za dobro obiskano in priljubljeno Žerdonerievo pot, ki se začne pri Bifeju Park priznamenitihstopnicah h Kapucinskemu samo-sunu in 8eprekoMUda\^ kega hriba, Homa nad Košnico in Slomnika spusti v IVemraje ter konča pri Draksleijevih. Priljub-Ijenapot se imenuje po domačinu Ferdu Žerdoner-ju,trenumo najstarejšem krajanu (95 let), ki je bU velikljubitelj gora, športnik in kulturnik.
nih lokacijah tiskamo za tisk -potrebnega gradiva. Tiskarni nista bili nikoli izdani.
Klic po oživitvi
Ttemerska zgodovina je bogata in pestra, žal je danes povsem drugače. Pri kmetu Francu Cenclju imajo v hlevu skoraj več ^v govedi, kot je domadnov in zato je težko tudi kaj oi|3nizirati. Preprosto ni ljudi, ki bi delovali v kakšnem društvu. Včasih so imeli ti-govine in obrtnike, zelo delovno kulturno društvo, danes imajo samo dve gostilni, sodobno pri Hochkraut in domačo pri Draksler. Pri slednjih poskušajo držali tradicijo piiiedi-tev in vsako leto pripravijo dve odmevni glasbeni prireditvi: maja Med dišečimi šmarnicami in oktobra Lukeževo nedeljo. Obe sta povezani z nastopom predvsem mladih ansamblov, pevcev, plesalcev in pripovedovalcev krajevnih zanimivosti. Pri Dr^slerjevih se radi ustavijo pohodniki, ki prehodijo Zerdoneijevo pot ali pridejo s Šmohorja, lovd po lovu in drugi. Najbolj veselo pa je ob nedeljah dopoldne po maši. V Lukeževi cerkvi se je lani z domačinko poročil harmonikar Okroglih muzi-kantov Andrg Toplišek, na nasprotnem bregu v Rifen-gozdu kraljuje Brane Klav-žar.
Tremerje kar kličejo po pomoči za oživitev. Sredi lepega okolja je toliko biserov kot malo kje.
TONE VRABL
m
lil »III
Kazenska ovadba zoper direktorico Žaiskiii lekarn
Pavlovičeva naj bi zlorabila svoj položaj - Bodo kriminalisti spisali še kakšno ovadbo?
Celjski kriminalisti so včeraj predali tožilstvu kazensko ovadbo zoper direktorico Žalskih lekarn Udijo Pa-vlovič. Ta naj bi med novembrom 2002 in aprikim 2003 zlorabila svoj položaj s tem. da je podje^u Grafiti iz Celja neupravičeno odobrila izplačilo okoli 44.000 evrov (lOmi-lijonov tolarjev). Številna potovanja lekarnarjev pa so plod korupcije, kot je včeraj ugotovila Kosova komisija, ki je zaradi suma več kaznivih dejanj Žalske lekarne odstopila celjskim kriminalistonL
Paviovičevo bremenita dve pogodbi, ki ju je njen mož Viljem Pavlovič podpisal s podjetjem Grafiti iz Celja, poslovnim partnerjem Žalskih lekarn, in sicer za storitev, ki ni bila opravljena oziro-
ma ni bila opravljena v določenem obsegu. Gre namreč za izdelavo posebne študije in računalniškega programa za potrebe homeopatskega zdravljenja. Kot sporočajo celjski kriminalisti, bodo zbiranje podatkov še nadaljevali. V sredo je bila na sedežu Žalskih lekarn tudi seja sveta zavoda Žalskih lekarn, na kateri so se člani sveta seznanili z omenjenimi dogodki in soglasno odločili, da počakajo na razsodbo tožilstva ter se nato ponovno se-stanejo in sprejmejo ustrezne odločitve, do takrat pa dogodkov ne želijo komenüia-ti. Komisija za preprečevanje korupcije je včeraj podala tudi načelno mnenje ^ede pokrivanja stroškov potovanj, iz katerega je razvidno, da je
v večini institucij torja, tudi v primeru Žalskih lekarn, šlo za komptivna dejanja. In ne le to, zaradi suma več kaznivih dejanj je komisija zadevo z Žalskimi lekarnami odstopila celjskim kriminalistom. Zato se zaenkrat ugiba, ali gre za eno ali več ovadb. Predsednik komisije Drago Kos pojasnjuje, da je bil del dokumentacije, s katero je komisija razpolagala, že pred tem posredovan celjskim kriminalistom, zato s podatki o morebitnih dodatnih ovadbah ra^olaga-jo celj ski kriminalisti. Ti sporočajo, da so zaenkrat spisali le eno, že omenjeno ovadbo in bodo v primeru, da bo ovadb več, začeli ponovno zbirati obvestila,
MATEJA JAZBEC
Groskovi ne bodo blokirali premoženja
Sodni postopki, ki jih je sprožil spor m«l Vzajemno,
inli
o do-
bivajo svoje zaključke.
Tako je po navedbah odvetnika Marjana Feguša upravno sodišče v Celju odpravilo odločbo informacijske pooblaščenke Nataše Pire Musar, s katero je odločila, katere osebne podatke zavarovancev bi morale lekarne posredovati in kako. Sodišče je ocenilo, da
za izdajo odločbe ni bila pristojna.
Direktorica Celjskih lekarn LUijaiu Grosek se je še bolj razveselila zavrnitve začasne odredbe, v kateri je Vzajemna predla^, da bi ji zaradi zavarovanja terjatve prepovedali razpolaganje in obremenjevanje nepremičnin, v katerih živi in jih obdeluje. Odškodninska tožba zoper direktorico za skupaj več kot 89 tisoč evrov odškodnine s tem še ni rešena, vendar tako od-
vetnik kot direktorica pričakujeta, da bo zavržena.
V kratkem naj bi spiejelo odločitev tudi ustavno sodišče, ki presoja ustavnost in zakonitost pravilnika, ki ur^a, katere podatke naj bi izvajal-dzdravstvenih storitev posredovali zdravstvaiim zavarovalnicam. Ministrstvo za zdra\^e ga je v uradnem listu objavilo prejšnji petek, že naslednji dan pa je bil vložen predlog za pre sojo ustavnosti in zakonitosti.
MBP
Jekleno tihožitje
Prebivalci KS Hudinja opažajo, da v neposi
li bližini dvorane Zlatorog na parkir-
nem prostoru že nekaj mesecev kraljuje »lepotec«.
Kljub večkratnim opozorilom občanov in moledovanju na KS Hudinja ter pri odgovornih službah na MOC-u, nenazadnje pa še na telefonski številki 113, še ni bilo nobenega odziva. Krajani pravijo, da živijo v neposredni bližini parkirišča, ki je polno nesnage, v nočnem času pa shajališče narkomanov in dilerjev. - št. 10-2.
Začela se je Šola zdravega hujšanja
V sredo se je v Zdravstvenem domu Celje začela Šola zdravega hujšanja, ki vključuje šestnajst tedenskih srečanj in naj bi predvidoma trajala do 16. maja. Zanimanje zanjo je izjemno veliko, saj se je za zdravo hujšanje odločilo trideset ljudi.
Šola zdravega hujšanja poteka v okviru preventivnih zdravstveno-vzgojnih dejavnosti Zdravstvenega doma Celje, Program vključuje različne delavnice, ki jih bodo izvajali zdravniki, medicinske sestre, fiziote-rapevt in profesor telesne vzgoje. Taradi velikega zanimanja in polne zasedenosti so se v Zdravstvenem domu Celje aktivno povezali z Zdravstveno postajo Voj-nik, kjer so ta program ravno končali, a bodo novega začeli marca.
»Zanimanje za Šolo zdravega hujšanja je izjemno. Zimska delavnica je polno zasedena, zato že sprejemamo prijave za jesensko, ki se bo začela septembra. O uspešnosU Šole zdravega hujšanja priča tudi podatek, da se je zadnje udeležilo 28 ljudi, ki so skupaj izgubili 150 kilogramov. Delavnica je dinamična, saj se udeleženci najprej stehtajo, nato izmenjajo mnenja o opravljenem delu in rezultatih, sledi predavanje in telesna aktivnost,« je povedala medicinska sestra Vladka Vovk, koordinatorica preventivnih zdravstveno-vzgojnih delavnic v ZD Celje,
AB
Škoti na obisku
Dijaki Gimnazije Lava ŠCC bodo v nedeljo, 4, febmarja, gostili skupino škotskih dijakov z mentorji iz pokrajine North Ayshire. Dijaki 3. letnika evropskega oddelka jih bodo popeljali po knežjem mestu, na Glavnem ti^ pa bodo ob 12.30 uri uprizorili krajši angleški skeč. Druženje se bo nadaljevalo v knjižnici Šolskega centra Celje ob 14. uri. Predstavila se bo še ena dramska skupina gimi^jcev s komedijo, dijaki s Škotske pa bodo druženje zaključili z glasbenim nastopom.	PM
C cetis
KOORDINATOR UČNIH PROCESOV (m/ž)
NAŠA PONUDBA:
ciinam«!no delovno okolje, • možnost dodatnega usposabljanja glede na stopnjo predznanja,
možnost strokovnega napredovanja, - plačilo glede na u^ešnost,
vaSeodsovo
načrtovanje in oi
je stalnega strokovnega izobraževanja
oblikovanje in načrtovanje učniK procesov iskanj« in ocenjevanje ponudniliov izobtažavalnih st -----''—ia uspešnosti in učinkovitosti Izobraževanj
znanje za .
potrdilo o___________________
vsaj 24 mesecev delovnih izkuSenj, usmerjenost k ciljem, komunikativnost, kreativnost in iniciativnost, sposobnost timsksga dela, obvladovanje stresnih situacij.
leta (s Sest mesečnim
Cetis, d,d., Celje Upravljanje človeikih vire Čopova 24.3000 Celje
' (prijava na razpis)

COSPOPAHSTWO
Ö cetis-
»Z Viator&Vektorjem
vidimo perspeictivolfc
Se Izletniku Celje obetajo drugi časi? - Menjava vodstva nujna za sprejem ponudbe za odkup - Izletnikova vrednost
je 4,6 milijona evrov
Ta teden je Skupina Via-tor&Vektor delničarjem Izletnika Celje, ki je v stoodstotni lasti zaposlenih, poslala ponudbo za odkup delnic. Ker sta tako nadzorni svet kot vodja Izletnika Darko Šafarič ocenila, da je ponudba dobra za nadaljnji razvoj podjetja, sta to sporočila tudi vsem delničarjem. Navdušenje za prodajo je bilo tolikšno, da je Viator&Vektor že po prvih dneh dobil več kot Sl-odsot-ni delež podjetja.
Rok za prodajo delnic se izteče 15. februarja, za delnico pa bo Viator&Vektor plačal kar 21 evrov, kar je dobrih 7 evrov več. kot jim je v začetku meseca ponujala odstavljena direktorica Ana Jovanovič- Ta je s podjetjem očitno Imela svoje načrte, ki niso bill v skladu z desetletno strategijo Izletnika. Viator&Vektor je že pred dvema letoma poslal ponudbo za odkup delnic, vendar o tem takrat zaposleni s strani direktorice niso bili obveščeni, V zadnji
letih se je že večkrat pojavil interes za nakup delnic s strani zunanjih družb, a so se tudi ustavile pri direktorici. Ob odkupu deia delnic leta 2002, ki so bile v lasti države, je Jovanovlče-va, ki je bila na vodstvenem položaju 24 let, zatrjevala, da bi radi v podjetje privabili dobrega strateškega partnerja.
A sedanje vodstvo podjetja se z »zgodovino« ne namerava ukvarjati. Bolj ga zanimajo prihajajoči meseci, saj pričakuje, da bo z novim lastnikom veliko pridobil. Omogočena naj bi jim bUa vključitev v široko mednarodno poslovno mrežo, kar pomeni nadaljnjo rast in razvoj ter hkrati ugodnejše pogoje poslovanja, so prepričani tako v Skupini Viator In Vektor kot v Izletniku Celje. »Upam, da bomo skupaj z bodočimi novimi lastniki postali nosilec razvoja avtobusne dejavnosti. Pričakujemo še širitev na področja, ki jih že zdaj Izven meja Slovenije pokriva Viator&Vektor,« pravi v, d. di-
rektorja Izletnika Darko Šafarič.
Viator&Vektor je pripravljen odkupiti vse delnice Izletnika Celje. Če bi se za prodajo odločilo manj kot 51 odstotkov delničarjev, se za nakup sploh ne bi odločil. Za 220 tisoč delnic Izletnika |e pripravljen odšteti 4,6 milijona evrov.
Sama menjava lastnikov po zatijevanju kupcev za 398 zaposlenih ne pomeni nič novega. Odpuščanj ne predvidevajo, prav tako ne nameravajo zamenjati vodstva. »Izletnik ima dobro ekipo, ki je tudi naprej sposobna voditi podjetje,« meni Šafarič, »poleg tega smo s strani kupcev prejeli pisno zagotovilo, da nam dajo možnost samostojnega delovanja še naprej.«
Prihodnje leto bo prelomno
Poslovni Izid celjskega avtobusnega prevoznika nI razlog za prodajo delnic, saj jim
gre, ne glede na vse prej kot rožnate razmere na tt^, pre-seneüjlvo dobro. Minulo leto so ustvarili slabih 17 milijonov evrov prihodkov, kupili so nekaj manjših avtobusov za proge, na katerih ni veliko potnikov in tako prihranili pri vzdrževanju in tekočih stroških, ter štiri turistične avtobuse. Postali so tudi generalni avtobusni prevoznik za protokolarne prevoze, kar smo opazili že pri zadnjem obisku evropske delegacije ob slovesnosti prevzema evra. »Najbolj prelomno bo naslednje leto, ko se bodo znova podeljevale koncesije. Pričakujemo, da se bodo s koncesijami stvari začele obračati v smer, ki je drugod v Evropi že stalna praksa. To je vračanje na javni potniški promet zaradi čedalje večjega ekološkega osveščanja. Korak naprej bi bili tudi brezplačni prevozi dijakov in osnovnošolcev, kot je urejeno v Avstriji, ter enotne vozovnice za vlak In avtobus.« še pričakuje Šafarič,
ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KATIČ
Nova nakupovalna modna muha
Ravno Celje je tisto slovensko mesto, ki je dobilo prve štiri samopostrežne blagajne v Sloveniji. Naša država je tako postala deveta država v Evropi ter trinajsta na svetu, ki takšne blagajne sploh ima.
Med prednostmi takšnih blagajn najpogosteje omenjajo zasebnost, varnost, večjo preglednost, predvsem pa poteši željo tistih kupcev, ki si vedno želijo nečesa novega. Kot pravijo strokovnjaki in prvi nakupovala, ki so v sredo tehnološko novost v Merca-tor centru na Hudlnji v Celju tudi preizkusili, nakupovanje na tako imenovanih tik tak blagajnah ni zahtevno. Bla^jne imajo vgrajena slikovna in tudi pisna in zvočna navodila za kupce, ki jih samostojno vodijo skozi nakup. Za vsak slučaj bo za štiri blagajne vedno skrbela vsaj ena trgovka. »Četrtina največjih svetovno znanih trgovcev te blagajne že uporablja. Najbolj so razširjene v Severni Ameriki, kjer že 36 odstotkov kupcev nakup opravi na samopostrežnih blagajnah.« je pojasnil Janez Uplaznik, direktor žalskega podjetja Micropls, ki je skupaj s podjetjem IBM Slovenija blagajne prilagodil slovenskim specifičnim zahte-
vam in potrebam strank. Po statistiki nakupe na teh blagajnah opravi vsak četrti kupec, star od 25 do 54 let, ki Ima v nakupovalni košarici povprečno devet izdelkov.
Goljufije tudi na samopostrežnih blagajnah ne bodo mogoče. Vsak izdelek natančna tehtnica prepozna in kupca opozori, če se skeni-ran izdelek ne ujema s težo na tehtnici. Tihotapljenje pod jakno ali kje drugje pa bodo tako ali tako že prej opazili varnostniki.
Zakaj je Mercator prve tik tak blagajne uvedel ravno v Celju? »Tukaj je zelo veliko trgovskih površin, kjer smo z velikimi objekti prisotni vsi trije večji slovenski trgovci,« je bil neposreden predsednik uprave Mercatorja Žiga De-beljak. »S tem želimo pokazati, da smo najbolj inovati-ven trgovec, ne samo po ponudbi in cenah, temveč tudi po tehnološki plati.«
Še v tem letu namerava »najboljši sosed« tik tak blagajne uvesti še vsaj v dveh slovenskih hipermarketih, štiri, ki v Celju že delujejo, pa so jih stale nekaj sto tisoč evrov
ROZMARI PETEK, Foto: ALEKS ŠTERN
»Z novim lastnikov vidimo našo perspektivo, saj nam zagotavlja varnost in nadaljnjo rast« je prepričan Darko Šafarič, prvi mož Izletnika Celja.
Tušmobil si bo pomagal z Nokio
l\išmobU in finska Nokia s sel, ki za^otavlj
v tem tednu ženili po-išo opremo za vzpostavi-
Na eni od štirih tik tak blagajn je svoj delež k M<
celjsko varno hišo prispeval tudi celjski župan Bojao Šrot.
tev signala tretjega mobilnega operaterja v Sloveniji, vreden 30 milijonov evrov.
Tušmobil, ki bo kmalu postal tretji mobilni operater v Sloveniji, se je za finskega proizvajalca odločil predvsem zaradi naprednih tehnoloških rešitev. Na omrežje, ki ga že gradi, bo v naslednjih mesecih namestil Nokijlne viso-kozmogljive oddajnike za zagotavljanje kvalitetnega signala storitev mobilne telefonije. »Gre za ene^ najpomembnejših korakov na področju vzpostavljanja signalov na frekvenčnih območjih, ki smo jih kupüi hkrati z Vego,« je podpis pogodbe kratko komentiral Marko Fujs, direktor družbe T\iŠmobil.	RP
Kdo želi kupiti Cinkarno?
Po pisanju časnika Finance naj bi se za nakup 33,5-odstotnega državnega deleža v Cinkarni Celje, ki je lani podvojila dobiček, potegovalo češko podjetje Precheza, ki prav tako, sicer s slabšo tehnologijo, izdeluje titanov dioksid.
O nameravanem odkupu celjsko podjetje uradno ne ve nič, strokovnjaki pa ocenjujejo, da je nakup zelo možen, saj za omenjenim češkim podjetjem stoji močan holding Agrofert, ki je lani na Kitajskem odprl tovarno titanovega dioksida. »Sam o tem nimam informacij, saj se na nas nihče ni obrnil. Jasno pa je, da bi 33- odstotno lastništvo pomenilo, da mora prej podjetje objaviti prevzem,« je pojasnil predsednik uprave Cinkarne Tomaž Benčina.
Cinkarna Celje je lani bistveno povečala prodajo in s tem dobiček, ki naj bi znašal vsaj dvakrat več kot leto poprej. Največji delež v prodaji podjetja, okoli 60-odstoten, je ravno prodaja titanovega dioksida, katerega konkurenčno češko podjetje letno naredi nekaj manj. Kaj bi nakup pomenil za celjsko podjetje, lahko le ugibamo.
Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba imata v lasti največ delnic Cinkarne, med večjimi lastniki pa sta Še Zvon ena Holding z 20,9 odstotka ter NFD ena z 19,8 odstotka delnic. Sredi februarja pa se izteče rok za oddajo ponudb za nakup državnih deležev še v podjetju Cetis, kjer imata Kad in Sod 15,3-odstotm delež, na prodaj je še malo manj kot 25-odstotni delež zreškega Cometa ter skoraj 43-odstotni delež šempetrskega Sipa.	RP
letOlI Pannenmßolßlmokusom
^^PDKI
Študent naj bo!
Letos manj mest za izredni študij - V Celju nova fakulteta
Ministrstvo za visoko šolstvo je v sredo objavilo prosta mesta za redni in izredni študij v okviru univerz in visokošolskih zavodov. Znano pa je tudi število mest, ki jih posamezne šole namenjajo študentom v pro-^amih višjega strokovnega izobraževanja. Prve študente bo v prihajajočem študijskem letu vpisala tudi Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije Celje.
V	študijskem letu 2007/08 bo za študij v prvem letniku na voljo skupno 24.874 mest, od tega 17559.za redni in 7.315 za izredni Študij. Za redni Študij je razpisanih 522 mest več kot lani, za izrednega pa 664 manj. Razpisanih je skupno 269 pro^amov, od tega 101 bolonjski.
V	okviru Univerze v Mariboru bo celjska Fakulteta za, l(^istikovuniverzitetnem programu logistika sistemov izobraževala 150 rednih in 100 izrednih študentov, v visokošolskem študiju gospodarske in tehniške logistike pa 150 rednih in 200 izrednih študentov. Fakulteta za gradbeništvo je za visokošolski študij ^adbeništva in prometa v Celju namenila po 40 mest rednim študentom. Fakulteta za management Koper Univerze na Primorskem je za celjsko študijsko središče za visokošolski študij managementa razpisala po 40 mest rednim in izrednim študentom. Mednarodna fakulteta za druž-
bene in poslovne študije v Celju bo v prihajajočem študij-skemletuprvič vpisala študente in sicer bo izvajala univerzitetni program ekonomija v sodobni družbi; sprejeli bodo 70 rednih in 50 izrednih študentov.
v Celju nov študij
Lani decembra je koncesijo pridobil tudi nov celjski visokošolski zavod. Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije, ki bo letos vpisal prve študente. Ustanovitelja fakultete sta v okviru zavo-
da Management razvoja, kakovosti in strategije izobraževanja (Mrksi) prof. dr. Dane Melavc in doc. dr. Srečko Na-tek. Za ustanovitev manjše fakultete s področja družbenih in poslovnih ved, ki v ospredje postavlja predvsem mednarodno sodelovanje, sta se odločila na podlagi dolgoleüiih referenc v visokem šolstvu. Začasni sedež fakultete je v stavbi Maksimilijan (Ljubljanska cesta 5aJ, o lokacijah za izvajanje študijskega procesa pa se še dogovarjajo.
Fakulteta želi ponuditi programe s področja družbenih ter ekonomskih, poslovnih in
upravnih ved na vseh treh stopnjah študija, zagotovila pa naj bi strokovne kadre iz Slovenije in tujine ter k sodelovanju pritegnila izkušene gospodarstvenike. Načrtujejo tudi druge ^tivnosti, kot so organizacija tečajev in seminarje, svetovanje ter izvajanje raziskovalnih in razvojnih projektov. Zaenkrat so pri Svetu RS za visoko šolstvo akreditirali dva študijska programa. V letu 2007/08 bodo izvajali univerzitetni študijski program ekonomija v sodobni družbi; bodoče diplomante bodo pripravljali na sodobne izzive na področju ekonomije, poslova-
nja in managementa. Pripravili so tudi magistrski študijski program management znanja, ki naj bi v slovenskem pro-stom predstavljal novost na področju umeščanja znanja v družbeno, ekonomsko, tehnološko in raziskovalno razvojno okolje.
Veliko mošiosti zavi^ strokovno izobraževanje
v Celju se bodočim študentom obeta pestra ponudba višjega strokovnega izobraževanja. Raznoliki programi bodo na volj o v okviru številnih celj -skih višiih strokovnih šol. Po-slovno-komercialna šola Celje bo izobraževala po 100 rednih ter izrednih študentov vpro-gramu komercialist, od tega bo 30 mest za izredni študij na voljo v d]slocu"ani enoti v Rogaški Slalim. V program računovodja bodo sprejeli 60 rednih in 90 izrednih (30 v Rogaški Slauni) študentov. Šolski center Celje nudi več programov; za gradbeništvo so predvideli 70 rednih in 90 izrednih študentov, za strojništvo 115 rednih in 135 izrednih, za meha-troniko po 70 za redni in izredni študij, za promet pa 50 izrednih študentov. Šolski center Šentjur bo izobraževal v pro-grarnih upravljanje podeželja in krajine (60 rednih, 30 izrednih študentov) ter živilstvo in prehrana (60 rednih in 45 izrednih). Šolski center Velenje bo izvajal programe mehatronike
(50 rednih, 45 izrednih), rudarstvo in geotehnologija (po 30 rednih in izrednih), informatika (115 rednih, 75 izrednih), mehatronika (30 rednih, 45 izrednih), za prodam komunale pa so predvideli 45 mest za izredne študente. Vrtnarska šola Celje bo izobraževala v programu hortikullure, sprejeli bodo 60 rednih in 30 izrednih študentov- Zasebna višja strokovna šola Abitura Celje je za bodoče komercialiste predvidela 90 mest, za bodoče poslovne sekretarje pa 70 mest v okviru izrednega študija.
POLONA MASTNAK
Roki za oddajo prvih prijav že tečejo: do 8. marca bodo morali prijavnice prijaviti vsi bodoči študentje visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šoL Čas za drugo prijavo bo od 21. a\^usta do 1. septembra, za tretji rok vpisa pa med 2. in 5. oktobrom. Prvi izbirni postopek bo zaključen do 25. julija, drugi do 24. septembra. Preizkusi nadarjenosti in psihofizičnih sposobnostih bodo tam, kjer je to pogoj za vpis, med 29. junijem in 13. juUjem (prvf vpisni rok), nato pa še med 11. in 14. septembrom (dn^ vpisni rok). Informativni dnevi bodo 9. in 10. februarja.
Popravek
v torkovi šteT^ki je v prispevku Katero srednjo šolo izbrati? prišlo do napake pri navajanju sprememb na šolah. Srednja zdravstvena äola Celje namreč števila bodočih tehnikov zdravstvene nege ni zmanjšala, pač pa ostaja enako lanskemu in sicer 168.
Razpršeni dvomi o projeictu Očistimo Dravinjo
v sredo so se v Ločah sesuli člani programskega in projektnega sveta enega največjih okoljskih projektov v Sloveniji, projekta Očistimo reko Dravinjo, pri katerem sodeluje trinajst ob-čm savinjske in mariborske regije. Na sestanku je sodelovala mag. Bernarda Podlipnik, v.d. direktorice direktorata za evropske zadeve in investicije, s sodelavci z ministrstva za okolje in prostor.
Govorili so o urejanju in odvodnjavanju odpadnih voda porečja Dravinje. Pri tem so predstavili zloženko o projektu, govorili o aneksu k pismu o nameri in možnostih koriščenja sredstev kohezij-skega sklada v obdobju do leta 2013. Govorili so tudi o nadaljevanju sodelovanja z inštitutom za okolj e in prostor.
Sestanek so kot uspešen ocenili tako župani sodelujočih občin kot predstavniki ministrstva in inštituta za okolje in prostor. Na njem so namreč uspešno razbhni-
Mag. Bernarda Podlipnik: »V Sloveniji je v pripravi več kot dvajset podobnih projektov. Projekt Očistimo reko Dravinje je pomemben za širši prostor in je uviičen v prve prioriteto.«
11 nekatere dvome in pomi- lipnik in pohvalila župane, sleke. »Dobro smo se dogo- da projekt zelo dobro vodi-vorili,« je ob koncu pouda- jo. »Dogovorili smo se, da rila tudi mag. Bernarda Pod- idejne zasnove, ki so že na-- ŠL 10 • 2.
rejene, dobijo še verifikacijo z recenzijo. Vse občine bodo tudi potrdile potrebne dokumente na občinskih svetih. Potem se bo lahko začela izdelava glavnih projektov. Ko bodo občine projekte potrdile in jih vnesle v svoje proračune in načrte razvojnih programov, bo tudi ministrstvo lahko sproščalo denar tako za pripravo dokumentacije kot kasneje za financiranje.«
To leto bodo tako predvidoma porabili za izdelavo projektne dokumentacije in pripravo vloge. Preden jo bodo poslali v Bruselj, morajo občine urediti tudi lastništvo za zemljo, kjer bodo kanalski sistemi in čistilne naprave. »Po pridobitvi odločbe iz Bruslja se začne postopek izbora glavnega izvajalca. Ocenjujemo, da se bo gradnja začela konec leta 2008,« potrjuje terminski plan tudi mag. Podlipnikova. Sicer pa se bodo projektanti, nosilci nalog v občinah in v ministrstvu, v prihodnje redno sestajali.
MILENA B. POKLIC
novem
Smo družba na področju avtomobilske industrije z ambicioznim, mladim In komunikativnim kolektivom, vedno pripravlje-
1. Pro
rodni delavec (m/ž)
Pogoji:
-	najmanj oaiovnošolska izobrazba,
-	zaželene izkušnje pri delu v proizvodnji,
-	ročne spretnosti,
-	dober vid. Nudimo vam:
-	zaposlitev za določen čas s poskusno dobo 1 i možnostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen či
-	ustvarjalno delovno okolje,
-	stimulativno plačilo.
Pogoji:
-	poklicna ali srednješolska izobrazba elektrotehnične smeri,
-	2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. Nudimo vam:
-	zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo 2 meseca
-	ustvarjalno delovno okolje,
-	stimulativno plaälo.
8
QgTCRVJU
lOVi TEDHr
»V poslu in športu se borim do iconcafc
S predsednikom uprave Gorenja Pranjem Bohincem o rezultatih, borbi na trgu in duetu z Otom Pestnerjem
»Ko sem videl Matjaža Romiha 5 kitaro, me je po dolgem času spet zagrabilo, da bi jo tudi sam potegnil iz kota.« S temi besedami je predsednik uprave Gorenja Fra-njo Bobinac začel sredino po-novoletno druženje z novinarji, ki so ga pripravili v Raz-stavno-prodajnem salonu v Velenju. Vsalonu, kjer so Go-renjevi kuharji ob sodelovanju »sedme sile« pripravlja-U razUčne dobrote, je zadišalo kot že dolgo ne.
Tako so dokazali, da se dajo tudi na najlepših Gorenje-vih izdelkih ustvaijati kulinarične umetnine in da izdelki niso sami sebi namen. Seveda pa je januarja še dovoljen pogled v preteklo leto. »Lani smo poslovali uspešno, dosegli in pres^ smo vse ključne cilje: z vidika prihodkov smo zrasli skoraj za deset odstoücov, po zadnjih ocenah bo tudi dobiček nekaj nad načrtovanim. Sicer bodo dokončni rezultati znani konec meseca. Še posebej smo ponosni na novo tovarno v Valjevu, z velikim uspehom smo uspeli lansirati nekatere nove linije aparatov, us-
prestižne linije Gorenje Pinin-farina, tudi hladilnike, okrašene s kristali Swarovski. Verjetno ste že slišali, da smo enega od teh v Moskvi prodali za 110 tisoč dolarjev,« je nizal Franjo Bobinaclanske uspehe velenjskega giganta in v šali dodal, da žal to ni povprečna cena Gorenj evih izdelkov na vseh tr-gih.
Tudi letos jepred Gorenjem veliko izzivov?
Načrtujemo nadaljnjo rast, prepričan sem, da bo spet dvo-številčna, saj načrtujemo 1,2 milijardi eviovkonsolidiranih prihodkov na šestdesetih tigih po celem svetu. Načrtujemo, da bomo v svetu bele tehnike prevzeli kakšno tarčo, da bomo povečali kapital vsaj za 15 odstotkov, razvijali nove izdelke... Skratka, da bomo na vseh področjih življenja in dela uspešno poslovali. Vodil nas bo dlj, da bomo kar najbližje uporabnikom oziroma končnim kupcem.
Pogodba za izdelovanje oklepnikov naj bi bila podpisana konec meseca. Kako daleč so dogovori?
Minuli teden smo se na Finskem dogovorili o vlogi Gorenja. Na mizi imamo zadnjo fazo načrtov. Lokacijo imamo izbrano, v Šoštanju bomo vzpostavili testiranje, servisi-
»Nikoli ni prepovedanih vprašanj. Lahko so samo neumni ali napačni odgovori. V Gorenju se trudimo, da takšnih odgovorov ne bi bilo.«
ranje in montažo teh izdelkov. Hkrati pa ponujamo roko drugim proizvajalcem iz Slovenije, ki bodo lahko mnoge sestavne dele izdelovali za potrebe kolesnika slovenske vojske, hkrati pa tudi za Patriine potrebe na vseh ostalih trgih.
Kolikšen delež od te mili-jardne pogače si obetate?
Nimam kakšnih posebnih pričakovanj, podrobni izračuni pa še niso narejeni. Predvsem si obetam, da bomo lahko zaposlili naše delavce in odprli nova delovna mesta ter iz-koristtli vsa znanja, ki jih imamo na področju industrijske opreme. Jasno je seveda, da računamo tudi na zaslužek. Kakšen bo, težko rečem, se bomo pa trudili, da bomo delali kakovostno in racionalno.
Nabavili boste tudi opremo za onkološki inštitut...
Gorenje v okviru svojih de-javnosü zelo dobro dela tudi na področju zastopanja tujih firm. Kot zastopnik u^ednih proizvajalcev medicinske opreme smo dobili nekaj dobrih poslov. Gorenje je za opremo za onkološki inštitut konkuriralo med različnimi ponudniki in vesel sem, da smo
bili izbrani. S to inšdtudjo smo že sodelovali in doslej smo se izkazali kot zanesljiv in zaupanja vreden partner. Seveda je legitimna pravica ostalih ponudnikov, da preverijo upravičenost izbora. Prepričan sem, da bo kar najhitreje odločeno v korist Onkološkega inštituta, ki opremo nujno potrebuje, in Gorenja, za katerega sem prepričan, da je podalo najugodnejšo ponudbo.
Larü ste v nekem intervjuju navedli, česa se bojite: »Pločevine. Pa kupcev. Bojim se cen nafte. Pa Daljnega vzhoda.« Strahovi ostajajo?
To so strahovi zadnjih dveh let. V zadnjih mesecih je strah še kako upravičen, ker so cene spet na rekordno visokih ravneh. Sem pa zadovoljen, kersmoobtrdnemdelunavseh področjih uspeli skompenzi-rati te velike pasti in letos uspeli doseči načrtovane cilje. Lahko rečem, da Gorenje spet dosega rekordno prodajo in dobiček.
Kako vam to uspeva, ob tem da so mnogi vaši konkurenti ževrdečih številkah?
Ne vem, verjetno so ključ ljudje. Tisti, ki izdelke razvi-
jajo, prodajajo, nabavljajo materiale ... Je pa res, da smo prihranke iskali povsod. Pri dobaviteljih, poskušali smo najti prave poti do novih trgov in novih kupcev. Zmanjševali smo stroške na vseh nivojih, izredno povečevali produktivnost dela v proizvodnji. Razvijali nove izdelke, z več dodane vrednosti... Pa vendar: da, strahovi ostajajo. Vendar to ni sü-ah, ki bi se prelevil v paniko, ampak bolj kot neka neprestana nevarnost, ki se je za-
vedat
? JI
predvsem poskušamo poiskati rešitve.
Vodite velikansko multi-nacionalko s tisoče zaposlenimi, za katerimi stoji skoraj toliko družin. Mogoče zaradi tega kdaj slabše spite?
To je velika odgovornost, ki se je zavedam. Kar se spanja tiče, poskušam imeti še dovolj trdnega, kar mi seveda vedno ne uspeva. Na tem mestu moraš biti sposoben motivirati ekipo in vleä prave poteze, od katerih pa je odvisno življenje prenekatere družine. Ne samo tistih, ki delajo v Gorenju, temveč tudi mnogoštevilnih dobaviteljev, V Gorenju je
danes 11 tisoč zaposlenih, od tega jih 8 tisoč dela v Sloveniji. Poleg t^ je tu dobavitelj-ska mreža, kar polovica je slovenske, od katere Gorenje nabavi kar za 300 milijonov evrov komponent ali sestavnih surovin. Vse to delajo mala ali srednja podjetja. Če Gorenje dobro dela, imajo dobro delo tudi ta podjetja. Če pa bi Gorenje klecnilo, bi se lahko podobno zgodilo tudi njim.
Skupino Gorenje sestavlja 45 družb v nmogüi državah. Jih obiskujete?
Seveda. Brez tega ne gre. Pa tudi dobavitelje, kupce, bankirje ... To sodi zraven. Je pa res, da je število veliko. Z nekaterimi, ki vodijo ta podjetja, smo bolj pogosto v stiku, z dri^irni manj. Vendar poskušam bki polovico časa »na terenu«, polovico pa v firmi. Pogosto si želim, da bi se dan lahko raztegni] vsaj še za nekaj
V	zadnjem času ste se odločili za več medijsko odmevnih akdj...
V	Sloveniji Gorenje poznajo. Prav tako v bivši Jugoslaviji. Povsod drugod nas ne poznajo dovolj. Potrošniki posegajo po svetovno renomiranih znamkah, ki že desetletja ogronmo vlagajo v prepoznavnost in u^ed blagovne znamke. Bitka je neizprosna. V Evropi še vedno gradimo razpoznavno evropsko znamko. V Sloveniji pa poskušamo potrošnikom povedati, da če želijo imeti vrhunsko oblikovan kvalitetni izdelek, ni nujno, da posegajo po najdražjih proizvodih iz tujine. Gorenje lahko konkurira z najprestižnejšimi znamkami po celem svetu. Ko milijone evrov vložimo v razvoj nekega izdelka, si zasluži tudi pravo promocijo. Seveda so ti promocijski dogodki tisti, od katerih pričakujemo dobre prodajne rezultate.
V	Velenju v teh dneh veliko vlogo igra politika. Kako kot gospodarstvenik komentirate vse te politične igre?
Mislim, da bi morali za razvoj Velenja in tudi države biti povezovalni in iskati skupne točke. Politika je sicer vedno umetnost možnega, ampak mislim, da bo moralo tudi v Velenju priti do mostu med različnimi političnimi strankami, ki bodo bolj kot svoje vrtičke negovali interes regije in mesta. Velenje si ne more privoščiti razvojnega zaostajanja. Verjamem, da bo politika znala stopiti skupaj in urediti cesto, ostalo infrastinkturo, šolstvo, šport, kulturo ... Tako da bodo naši zaposleni, ki v velikem številu prihajajo iz Velenja, zadovoljni ne le v Gorenju, temveč tudi v mestu.
Že dolgo ste na očeh javnosti, lani pa ste bili sploh
medijsko precej izpostavljeni. Je kdaj hudo?
Če bi bilo hudo, se tega posla ne bi šel. Menim, da to sodi k funkciji, ki jo opravljam. Zdi se mi, da mora vsak človek to,_kar dela, početi z veseljem. Če tega žara in enei^je ni, enostavno ne moreš biti uspešen. Svoje delo opravljam z veseljem, todi zaradi ljudi, s katerimi sodelujem. Seveda pa imam rad dobre rezultate, po naravi sem borec. Zelo rad imam tudi šport. In kot v športu, se tudi v poslu borim do konca.
OmeniU ste šport. S čim se še sproščate?
Zagotovo je to mir, ki ga najdem v krogu najdražjih, moje družine, oti-ok, soproge. V drugih trenutkih prostega časa so to druženja s prijatelji, sprehod v naravi. Pa seveda kak dopust, enkrat, dvakrat na leto si ga uspem privoščiti. Običajno takrat, kadar so mdi v Gorenju kolektivni dopusti.
V glasbi so modemi »co-mebacki«. Glede na uvod -lahko pričakujemo kakšen duet z Otom Pestnerjem?
Ne, tega ne boste dočakali. Nostalgija se seveda pojavlja v vsakem izmed nas. Sproščam jo tako, da doma ali v prijetni, bolj intimni družbi, vzamem v roke kitaro in kaj zaigram. Takrat me kar težko ustavijo. Na oder kot pevec, zabavnik, ne prihajam skoraj že 30 let. Tega tudi ne nameravam. to ni moj cilj. Je pa res, da imava z Otom še vedno dobre pristne stike in da me ves čas nagovarja z raznimi projekti, tako da... Ne vem, bom videl. Mogoče v kakšnem studiu še kakšen posnetek, vendar brez nastopov na odrih.
URŠKA SELIŠNIK Foto: ALEKS ŠTERN
Franjo Bobinac - rojen leta 1958 v Celju. Leta 1982 je diplomiral na ljubljanski ekonomski fakulteti iz mednarodnih ekonomskih odnoscFv, leta 1997 pa je uspešno zaključil študij MBA na Ecole Superieufe de Commerce v Parizu. Aktivno obvlada francoski, angleški in nemški jezik. Po treh letih v celjskem Emu je leta 1986 kariero v Gorenju pričel kot pomočnik direktorja izvoza. Med drugun je bü direktor trženja, pet let je bil generalni direktor filiale v Franciji. Po vrnitvi iz Pariza je bil član uprave, zadolžen za po-dročjeprodaje in marketinga. Julija 2003 ga je nadzorni svet imenoval za predsednika uprave skupine Gorenje.
Wh
NO
9
Ocka^ aktiviraj se!
Akcija Urada za enake možnosti osvešča in spodbuja mlade pare - Suzi Kvas: »Okoliščine so naju prisilile v očetovski dopust, vendar nama ni žal!«
Od decembra izvaja Urad za enake možnosti po celi Sloveniji medijsko kampanjo Očka, aktiviraj se! Ugotavljajo namreč, da je zelo nizek delež očetov, ki si z materami delijo dopust za nego in varstvo otroka. O akciji smo govorili z flirek-torico urada mag. Tanjo Sa-lecl in s Celjanko Suzi Kvas, ki ni samo koordinatorica za enake možnosti žensk in moških v Mestni občini Celje, pač pa tudi direktorica in mati, zato je njena zgodba, kako ji uspeva uskladiti številne vloge, še posebej zanimiva.
Kampanja Očka, aktiviraj se! se je začela že leta 2005, ko je IJrad za enake možnosti s televizijskim spotom oza-veščal očete o njihovi pravici do očetovskega dopusta ter jih skušal vzpodbuditi k večjemu koriščenju dopusta za nego in varstvo otroka. Akcija se je nadaljevala jeseni 2006, ko so se po Sloveniji izvajali teki očkov. Tako je krajšo progo preteklo, prehodilo ali prevozičkalo približno 800 očetov in 1300 otrok. Vsi aktivni očki so dobili v dar majico z napisom Aktivirani očka, otroci pa takšno z napisom Očka. aktivira) se!
Tanja Salecl, direktorica Urada za enake možnosti, o akciji pravi: »Zasnovali smo jo predvsem zato, ker je usklajevanje družinske^ in zasebnega življenja z vidika enakosti spolov zelo pomembno področje. Zlasti ženske so tu-
Uspehi akcije Urada za enake možnosti se že kažejo, saj raziskava, ki jo je za urad opravil FDV, kaže, da se očetje vse bolj dejavno vključujejo v skrb za novorojenčka - velika večina jih je tako sodelovala na tečajih za bodoče starše, pri ultrazvočnih preiskavah in porodu, pri nakupih in pri pripravi prostora za novorojenčka.
Tanja Salecl
kaj v težjem položaju, saj še vedno prevzemajo levji delež skrbi za dom in družino. Zato želimo z akcijami, kakršna je ta, ozaveščati javnost, da je skrb za družino stvar obeh partnerjev, ne le enega,«
Zaradi zelo nizkega deleža očetov, ki si z materami delijo dopust za nego in varstvo otroka (1,8 % je bilo takšnih leta 2004), urad nadaljuje z akcijo tudi v letu 2007, predvsem z izobraževalnimi radijskimi oddajami na temo aktivnega očetovstva. Na nacionalni televiziji pa smo si že lahko ogledali izobraževalni film, ki je prikazal izkušnje očetov s koriščenjem očetovskega dopusta ter odnos delodajalcev, ki koriščenju tega dopusta niso vedno najbolj naklonjeni.
NajpomembnejŠi je dogovor
Raziskave kažejo, da ženske koristijo znatno več dni dopusta za nego bolnih otrok kot očetje, ter da po otroka v vrtec večinoma hodijo matere. Kar pa ne velja za družino Suzi Kvas. Sama je di-
rektorica javnega zavoda Sodo, pod okriljem katerega delujejo zavetišče za brezdomce, materinski dom, projektna pisarna - Celje zdravo mesto, soba za zaslišanje otrok, program varna točka in še mnogo ostalih manjših projektov. Je tudi političarka (bivša celjska svetnica), žena in kar je najpomembneje, mati dveh otrok. Mož Gorazd je zelo aktiven očka, pravi sama in dodaja: »V družinskem življenju je prav, da se oba starša aktivirata - mož in žena. Midva sva se že od vsega začetka skupaj odločila, da si razdeliva vloge, da pomagava drug drugemu. Ker je Gorazd videl, da sem uspešna na svojem področju, se je odločil, da me bo podpiral na vseh področjih. Takšen človek je in je to sprejel kot moški. Poročila sem se namreč zelo mlada, pri 20, in tudi zanosila, hkrati sem ob delu še študirala. Vse to mi pa seveda ne bi uspelo, če mi Gorazd ne bi veliko pomagal. Danes vem, da je zelo ponosen name. Voditi naš zavod ni enostavno, ko moraš skoraj vsak dan iskati nove vire
Suzi Kvas
financiranja in dokazovati, da so mali socialni projekti prav tako pomembni člen v naši družbi. Iskati financiranje za društvo, sodelovati v lokalni politiki, pomagati vsakemu, ki se nate obrne in še bi lahko naštevali, za to potrebuješ resnično razumevanje partnerja, saj velikokrat vse težave, s katerimi se soočaš, prenašaš tudi domov«.
In kako je pri njih izgledalo koriščenje moževega dopusta za nego in varstvo otroka? »Moževega direktorja je takrat skoraj zadela kap, ampak ni imel drugega, kot da dopust odobri. Tudi ostali prijatelji in sodelavci so ga malce čudno gledali.« Sicer pa dodaja, da na začetku druge možnosti niti nista imela. »Ko sem rodila, sem bila v službi za določen čas. Pogodbe mi niso podaljšali in sem pristala na zavo-duzazaposlovanje. Ko je bil sin Jure star šest mesecev in pol, so mi iz zavoda poslali, da moram na razgovor za službo. Šla sem na osnovno šolo, kjer so me izbrali. Tako sem dobila službo, ampak spet za določen čas. Zato nama ni preostalo drugega. kot da gre Gorazd v porodniško. To je bilo leta 1991 m takrat je že bilo možno, da gre oče v porodniško. Tako je bil Gorazd tri mesece v porodniški. Zarekla sem se, da se mi to pri drugem otroku ne bo zgodilo, pa se je zgodilo točno to. Ko sem zanosila in rodila Pio, spet nisem imela pogodbe za nedoločen čas in sem ponovno pristala na zavodu. Po šestih mesecih porodniške sem dobila priložnost za službo za nedoločen čas v Vojniku in Gorazd je ponovno odšel na porodniško. Danes nama ni žal za nobeno potezo, ki sva jo takrat storila, saj sva oba spoznala, da se lahko partnerja, če to le želita, vse dogovorita in si pomagata na skupni življenjski poti. In seveda je to za vsak mlad par zelo pomembno«.
ANJA PAJTLER
POZOR. HUD PES
Top deset neumnosti: kult osebnosti
Zadnjič sem nekoliko pogledal okoli gledališča in opazil, da je ena izmed predstav, ki sestavljajo repertoar Dnevov komedije, tudi Kako smo ljubili tovariša Tita. Minilo je le dobro desetletje, odkar smo se osamosvojili in nekoč vsesplošna histerija v zvezi s Titovim kultom (ta je nedvomno obstajal) se sprevrača v prvovrstno travestijo, izgleda komično. Eden največjih paradoksov je, da so v preteklosti številni, ki si bodo predstavo ogledali, obstali kot vkopani üstega 4. maja 1980, ko je Tomaž Terček s tresočim glasom sporočil širni javnosti, da je Tito umri. Sesedll so se vdve gubi in presunljivo jokali. Danes, leta po tem, se bodo temu smejali in večina bo trdila, da takrat niso jokali. Lahko pa rečemo tudi to, da je smeh na svoj račun lahko tudi koristen, zdrav za mentalno zdravje, predvsem preventivno učinkuje v smislu, da se človek preveč ne prevzame, je nekakšen psihosomatski aspi-rinček.
Pred približno dvema tednoma sem bil v Beogradu in kot ponavadi sem Šel do Titovega groba na Dedinje, ki je v tem januarskem času še posebej zapuščen, muzej z darili, ki jih je Tito prejel na svetovnih popotovanjih, je ob koncu tedna celo zaprt, ker je ogrevan samo čez teden, kurjač ima pač prosto soboto in nedeljo, podobno kot imajo prosto stalni gostje beograjske psihiatrične bolnišnice. Le-te za konec tedna spustijo na zrak. ampak kar tako, po svoje, že ne morejo. Balkanska ironija pač nima meja in na ta dan so jim določili, da morajo med drugim obiskati tu-di.Titov grob, kar mi je pojasnil tainl^jšnji paznik, ö-gar naloga je, dajih tudi evidentira. Na enega izmed njih sem tisti dan tudi naletel. Pristopil je k Titovi grobnici in opravil svoj ritual, ki je Izgledal približno tako. kot je izgledal nekdanji obisk Titove grobnice v osemdesetih letih, ko nisi smel pisniti v sami okolici in si moral za ogled čakati
Piše: MOHOR HUDEJ jnohorh@hotmail.com
ure dolgo. Norec, ki se je ustavil v času, in okoUca, ki se smeji temu ritualu, natančno ustreza Bergsonovi definiciji smeha, da se človek smeji tistemu, kar deluje mehansko in se v nekem kontekstu pokvari. V primeru norca torej pokvarjen časovni stroj, čaščenje kulta osebnosti, ki je izpuhtel v labirintih časa. Toda v primeru norca je smeh manj zdrav kot v primeru gledališke predstave, kjer se smejimo predvsem na svoj račun, pri čemer ne gre obenem tudi za porog samemu predmetu oboževanja, se pravt konkretno Titu. Tu se Srbi po mojem mnenju motijo, so prevzetni. Kult osebnosti se ne manifestira zgolj v politiki, obstaja neskončno možnih utelešenj tega pojava. Dostikrat poslušam neskončne slavospeve določenim zgodovinskim osebnostim, podjetnikom, umetnikom, filmskim igralcem, znotraj posameznih strok obstajajo številne avtoritete, ki preraščajo v mite, stra-hospoštovanje do teh pa dostikrat hromi osebnostni razvoj. Tudi vsakdanjik ni imun na tovrstna razmerja. Številni nadebudneži vsakodnevno vsiljujejo svoj prav naokoli in nemalo jih je. ki ne zmorejo širšega vpogleda v ta stalinistični pro-cesek, ki so mu podleži in na ta način posuli odMčen material, skozi daljše časovno obdobje gledano, da jih postavimo na zatožno klop, kot je to v primeru Tita. Toda ti mali aparati se mor^o zavedati predvsem tega, da je za stilno dovršen kult osebnosti včasih treba tudi kaj več kot zgolj debela denarnica aU par podrepnih sve-tohlincev. Smeh na svoj račun je zdravilo, deluje, za-
OFTIJCA.
^uluJjIr
PECEUE,Stanetovaulica13, tel.: 03/428 5650 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo In trgovino z opfičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Levec36 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83
www.iiovitednik.com
10
ip
NOVinDNIK
Zavarovana drevesa
___________ M
Mestni svet Mestne občine Celje je sprejel odlok o zavarovanju drevesnih naravnih vrednot lokalnega pomena v ohčini.
Pri pripravi končnega besedila so upoštevali vse predloge svetnikov iz prve obravnave, zlasti tiste o višnh kaznih za kršitve odloka, ki so zdaj naravnane na 400 evrov za posameznike in 1.400 evrov za pravne osebe, predlog o dodatnem zavarovanju še nekaterih izjemnih dreves v občini pa bodo upoštevali potem, ko bo zavod za gozdove opravil vrednotenje predlaganih dreves.
V občini je trenutno sedemnajst izjemnih dreves, ki 80 razglašena za naravne spomenike lokalnega pomena. Odlok je v poseben varstveni režim vključil Plevča-kov hrast na Hudinji, pla-tane pri Hotelu Štorman, pri zgornjem Lanovžu in železniški postaji, duglaziji v Pečovniku, hrasta v Novi vasi, Boštjanova hrasta v Šmi-
klavžu, hrasta pri Mlinarje-vem Janezu, Trobiševo bukev v Zagradu in bukev na Anskem vrhu, Martunovo hruško v Bukovžlaku, Inti-
Platana pri Hotelu Štorman
harjevo lipo na Hudinji in beli gaber pri Mlinar je vem Janezu.
Odlok zanje predpisuje tudi varstveni režim, potrebni
ukrepi pa bodo letos občinsko blagajno stali malo več kot 1.200 evrov.
BRST Foto; AŠ
Rošade v občinski upravi
Celjsko občinsko upravo letos čaka reorganizacija delovnih mest. Na področju urbanizacije potrebujejo več ljudi, spet drugje med 132 zaposlenimi opa^jo določene viške.
Do konca leta naj bi se šle- samo ministri in vlada, zapo-
vilo zaposlenih zaradi upokojitve, prenehanja delovnih razmerij za določen čas in ene odpovedi zmanjšalo za šest oseb, hkrati pa bodo zaposlili deset novih ljudi. Na podlagi Zakona o javnih uslužbencih lahko po novem tudi župan, ne
sli določeno število javnih uslužbencev brez natečajnega postopka, le na podlagi osebnega zaupanja. Te lahko zaposli le za določen čas, natančneje za čas trajanja svojega mandata. Na to celjski mestni svetniki niso imeli pripomb. Kot
so dejali, je bolj pomembno, da je občinska uprava učinkovita ter da so občani z njenim delom zadovoljni.
Leta 2000 je bilo v celjski občinski upravi zaposlenih
112 ljudi, konec letošnjega leta jih bo predvidoma 136, čeprav bi si po normativih lahko privoščili deset s odela v-
V več.
RP
Želja lahko postane resničnost	Varna finančna ^ ^ prihodnost
za nova in rabljena vozila	
	
	vezana na investicijske sklade =Fond polica
AtkA PRIMA	
j Celje, Stanetova ulica 5, te!.: 03 49018 05	
Bo gostinska ponudba na Celjski koči odslej boljša?
Po
Preicmurcu icaže bolje
Edi Krajnik, direktor hotela na Celjski koči. je prepričan, da je z odbodom Mirka Poredoša, prekmurskega gostinca, ki se je pred dnevi neslavno poslovil s Celjske koče, bolje. »A za hvalo bo še čas,« pove v isti sapi.
Od prejšnjega ponedeljka gostinske storitve na Celjski koči nudijo kar sami v TRG Celjska koča, vzrok pa so slabi odzivi in kritike na poslovanje ter ponudbo prekmurskega gostinca, kot pojasnjuje Krajnik. »Večkrat smo ga ustno in pisno opo-zorih, naj število zaposlenih poveča, ob čemer nas je najbolj žalostilo to, da ni zaposlil nikogar, ki bi bil odgovoren za poslovanje hotela kot celote, nihče ni bil zaposlen niti v wellness centru.« Poredoš tudi ni uradno prevzel inventarja, vrednega okoli 125 tisoč evrov (30 milijonov tolarjev). »Zato smo se sporazumno razšh, odkupili zaloge in prevzeli njegove tri natakarje, kuharico in sobarico,« še pove Krajnik. Z osmimi zaposlenimi, ob koncih tedna pa tudi s pogodbenimi delavci, naj bi na Celjski koči odslej uspešneje gostili obiskovalce. V znak uspešne smučarske sezone bodo po zaključku le-te organizirali veliko zabavo za Celjane.
MATEJA JAZBEC, foto: GK
Celjski proračun sprejet
Celjski mestni svetniki so bili zadovoljni s popravki, ki jih je občinska uprava vnesla v besedilo, zato so brez večjih pripomb sprejeli proračun za dve leti. Dodali so le opazko, da bo najbrž hitro potreben rebalans.
Tako v letošnjem kot v proračunu za prihodnje leto so se namreč postavke na področju družbenih dejavnosti v primerjavi s prvim predlogom povečale: dodatnih 50 tisoč evrov je zagotovljenih za letovanje otrok v Baški, enak znesek so dodatno namenili za subvencioniranje šolske prelirane. Humanitarna društva in Celjski mladinski center (za mladinske projekte) bodo imeli na voljo po 12.500 evrov več. krajevne skupnosti in mestne četrti bodo za manjše komunalne zadeve dobüe 40 tisoč evrov več. Pri vsem tem svetniki niso pozabili nase. Klubi svetnikov bodo tako dobili 16 tisoč evrov dodatnih sredstev, kar bo skupaj znašalo 99 tisoč evrov.
Hkrati so svetniki soglašali z načrtovano odprodajo stvarnega premoženja občine, ki naj bi za letošnje leto znašala dobrih 7 milijonov evrov, v letu 2008 pa pol milijona evrov manj. Kot smo že poročali, letošnji občinski proračun znaša 83 milijonov evrov in pol, v prihodnjem letu pa bo, ker bo naložba v regijski Center za ravnanje z odpadki že pod streho, za 18 miUjonov evrov manjši.	RP
JAVNE NAPRAVE
javno podjetje, d.o.o. .3000 CEXJS, Teharska 49 'tal.; 03 42S fi« 00
ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPAOKOV ČEŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN ODVOZ FEKALIJ
mi TE«:^
ŽALEC
11
Soglasni svetniki
Po ponedeljkom sedanja občinskega sveta
' Žalcu bi
lahko zapisali, da žalski svetniki presenečajo iz seje v sejo.
Potem ko so minuli teden gradivo za predlagane sklepe pregledali v novoime-novanih odborih, so svetniki praktično brez razprave in soglasno potrdili vse predlagane sklepe. Na seji tudi ni bilo veliko govora o Partnerstvu za hitrejši razvoj občine Žalec niti o njihovem programu dela. Župan Lojze Posedel je le pozval, naj tri največje stranke (LDS, SDS
in SD) predlagajo kandidate za podžupane. Sejo je zavlekla le točka aktualne infonnacij e, ko j e župan med drugim spregovoril in komentiral vse afere, ki v teh dneh burijo žalsko občino,
Glede Javnega zavoda Žalske lekarne je povedal, da uradno o dogajanju ne ve drugega, kot tisto, kar poročajo mediji. Na občini bodo počakali, dokler svojega dela ne opravijo pristojni organi, nato pa bodo o dogajanju v lekarnah razpravljali tudi občinski svetniki. Glede problematike s Turistično
agencijo Potepuh oziroma Kogojevo galerijo je župan poudaril, da galerije nikakor niso nameravali prestaviti iz Sa-vinove hiše. Svetniki so prejeli tudi podrobno kronologijo dogodkov, v kateri je med drugim zapisano, da po lanskem dogajanju v juliju v občini niso izvajali nadaljnjih aktivnosti. »Po časopisnih člankih smo najemnika ponovno pozvali k nadaljevanju razgovorov, da bi zgodba lahko dobila epilog,« je zapisal direktor občinske uprave Stojan Pra-protnik.	US
V Gornjem Gradu še niso na hladnem
Izteka se rok, ko naj bi bila po sklepu svetnikov v občini Gornji Grad znana usoda tamkajšnjega podjetja Engo, ki skrbi za ogrevanje z biomaso.
Pred mesecem so se namreč svetniki strinjali s skoraj tretjinsko podražitvijo ogrevanja, usodo podjetja pa predali v roke Holdinga slovenskih elektrarn (HSE). Ta naj bi poskrbel za poplačilo skoraj 450 milijonov tolar-
jev dolga Probanki, postal 97-odstotni lastnik podjetja ter v Gornjem Gradu zgradil ko-generacijo za so proizvodnjo toplotne in električne ener-^je. V zadnjem času so se pojavile govorice, da je holding odstopil od dogovora, kar pa je v torek direktor podjetja Engo mag. Aleš Bratkovič odločno zanikal. »V resnici smo storili dva koraka naprej,« je poudaril mag. Bratkovič. Kakor je pojasnil, se v holdin-
gu še dogovarjajo z bankami in pripravljajo celovit projekt, dokončni sklepi pa naj bi bili znani do naslednje seje občinskega sveta v Gornjem Gradu. >>V Gornjem Gradu ne danes ne jutri ne bo nihče na hladnem,« j e zagotovil direktor Enga.
V imenu HSE je Petja Ri-javec na vprašanje o odpovedi dogovora pojasnila: »Izdelali smo investicijski program, iz katerega je razvid-
no, da edino dogradnja ko-generacijske enote za proizvodnjo električne energije omogoča dolgoročno ekonomično poslovanje družbe Engo in povrnitev vseh do sedaj nastalih finančnih obveznosti, ki jih družba ima. Trenutno je podjetje Engo skupaj s HSE v fazi intenzivnega iskanja finančnega vira, ki bi soglašal s projektnim financiranjem opisane naložbe.«
US
t Zll^mSKIH SVETOV
Zelena luč za Vodno mesto
VELENJE - Brez pripomb so svetniki sprejeli spremembe prostorskih aktov za področje TRC Jezero. Tako so investitorju Vodnega mesta, ljubljanskemu BTC-ju, prižgali zeleno luč za gradnjo že dolgo napovedovanega parka, ki pa bo imel precej drugačno podobo, kot so sprva načrtovali. Po izkušnjah iz Ljubljane so se namreč odločili, da zmanjšajo bazene in povečajo prostore za wellnes center ter zabavo. Med drugim bodo uredili bowling center, več bo savn in prostorov za masaže. Kako bo z gradnjo olimpijskega bazena, še ni jasno. BTG zanj ni zainteresiran, v MO Velenje pa bi se za gradnjo odločili v primeru, če bi dobili tudi državni ali evropski denar.	US
Cepljenje s proračunskim denarjem
Na seji občinskega sveta v Mozirju so svetniki soglašali, da bo stroške za cepljenje deklic proü humanemu papiloma virusu v celoti pokrila občina.
Gre za cepljenje, ki po mnenju strokovnjakov zagotavlja stoodstotno učinkovitost zaščite proti humanemu pa-pUoma virusu, ki povzroča raka na materničnemu vratu. Cepljenje zajema tri faze, stroški tovrstnega cepljenja so 350 evrov za posamezno deklico, v mozirski občini pa bi cepili učenke 8. in 9. razreda. Skupno to pomeni 35 deklic. Še pred cepljenjem bodo pripravili okroglo mizo, na kateri bodo govorili o virusu in bo namenjena predvsem staršem. Seveda bodo v občini počakali tudi na soglasje staršev za cepljenje njihov otrok.	US
Vhod v Tajno jamo bodo zaprli in jo zaščitili pred
odnesejo minerale.
gosti, ki ponavadi prinesejo odpadke ali
Zaščiten vhod v Tajno jamo
v občini Polzela je precej kraških jam, ki so javnosti še neznane. Žal so nekatere med njimi že znatno poškodovane ali onesnažene z odpadki. Ena takšnih, ki je tudi največja, je več kot tisoč metrov dolga Tajna jama, ki je z občinskim odlokom zavarovana kot naravni spomenik, obenem pa je tudi naravna vrednota državnega pomena.
Pred kratkim ; Koroško-šalešk€ skega kluba Spe1eos-Siga Velenje, ki se trudijo, da bi kraške jame ostale čim bolj
D jamarje
neokrnjene, opozorili, da nekdo preprodaja minerale iz Tajne jame, kar je kaznivo. Zadevo so posredovali Zavodu RS za varstvo narave v Celje ter okoljskemu ministrstvu, saj želijo jamo fizično zaščititi, kar zahteva kar nekaj denarja.
Za začetek sta Rajko Bra-čič in Mojca Hribernik, oba člana jamarskega kluba Spe-leos-Siga, pripravila ogled spodnjega dela Tajne jame. Z njima so se podali tudi župan Občine Polzela Ljubo Žnidar ter JVlojca Tomažič in Ljudmila Strahovnik iz zavoda za varstvo narave. V
celjskem zavodu so za varovanje naravne vrednote zagotovili veliko podporo pri iskanju finančnih sredstev in pomoč pri reševanju upravnih zadev. Pri zaščiti bo pomagal tudi orodjar Stanko Hribernik, ki bo naredil vrata za zaprtje jame. Velenjski jamarji z veseljem ugotavljajo, da imajo podporo tudi pri polzelskem županu, ki vidi, da je varstvo narave pomembna naložba za prihodnost. Tudi zato bo Občina Polzela širši javnosti v kratkem podala obširnejšo predstavitev.
TT
//VPflS
Smo uspelno in hitro rastoče slovensko trgovsko podjetje na področjj prodoje tehničnega blaga. Zarodi intenzivne rasti obsega poslovanja in širitve maloprodajne mreže prodajnih centrov velikega formata po vsej Sloveniji vabimo k sodelovanju nove sodelavce;
1. Vodje
2. Vodjo tehnične F
■ centra v slovenski Bistrici v Csliu
Vaše delo bo obsegalo vodenje in organiziranje dela v 3l>članskem kolektivu novega prodajnega centra in skrb-za dosegonje predvidenih prodajnih rezultatov
•	VII. ali VI. stopnjo izobrazbe
' orgonizocijske in vodstvene sposobnosti za vodenje večjega tima prodajalcev
•	vsaj 3 leta delovnih izkušenj pri delu z ljudmi
' dobre prodajne sposobnosti, usmerjenost v doseganje rezultatov in krepitev ekipnega duha v kolektivu
3. Prodajalca na |
oddelku gradbeni material v TPC Celje
Od kondidatov pričakujemo:
•	vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri
•	dobre prodajne sposobnosti in usmerjenost h kupcu
-	2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih
-	vozniški izpit C-kategorije je prednost
. Samostojne komercialiste no pn^gramlh: metolurgijo, elektR} material in električna ter ročna orodja, za nabovo in prodajo izdelkov na domačem in tujih trgih (delovne
VII. ali VI. stoprijo izobrazbe
vsaj 2 leti delovnih izkušenj v prodaji, zaželeno je poznavanje trga in posameznega področja • samoiniciativnost ter dobre prodojne in organizacijske sposobnosti
znanje vsaj enega tujego jezika ' vozniški izpit B-kategorije
5. Skladiščnika v skladišču metalurgije (delov Od kandidatov pričakujemo:
- IV. stopnjo izobrazbe kovinarske smeri
o|..C.Iiu|
-	stimulativno plačilo povezano z rezultoti dela
-	zanimivo in dinamično delo v mlodem in ombicioznem kolektivu
-	možnosti za osebni razvoj, strokovno izobraževonje in napredovanje v hitro rastočem podjetju
-	delovno razmerje za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom.
V kolikor ste se prepoznali med zgornjimi opisi, vas vabimo, da rtam v roku 10 dni po objavi oglasa pošljete ponudbo s svojim življenjepisom in opisom svojih znanj ter delovnih izkušenj na noš naslov, oli po elektronski pošti no: inposČinpos.si. s pripisom ZA RAZPIS.
m
12
LAŠKO
ŠENIJUR I	POBJE |
ill lilNIl
Dokapitalizacija brez občine
Zdravilišče Uško, v katerem ima občina še vedno 26-odstotni lastniški delež, pripravlja novo dokapitali-zacijo, ki je nujna zaradi velikih novih naložb. Pri nakupu novih delnic ima občina sicer prednostno pravico, vendar je občinski svet ne bo izkoristil.
Svetniki so se namreč podrobno seznanili z novo do-kapitalizacijo v zdravilišču, kjer je bila občina nekoč 100-odstotni lastnik. Po načrtovani novi dokapitalizaciji bi morala za ohranitev vsaj 25,1-odstotnega deleža za nakup novih delnic odšteti malo več kot milijon evrov, vendar tega denarja nima. Občina, katere predstavniki so se morali v sredo odločiti zaradi roka, ki poteče 11. februarja, bo tako prihodnje v delniški družbi obdržala 18-od-stotni lastniški delež.
Direktor zdravilišča mag. Roman Matek je občinskim svetnikom med drugim omenil koristi, ki jih bo posredno imela občina od novih na-
ložb. V treh fazah naložb je na prvem mestu gradnja termalnega centra, ki bo dokončan septembra, tudi s pomočjo evropskega denarja. V njem bodo med drugim bazen z valovi, s hitro reko, različni bazeni z različnimi temperaturami, celoletni zunanji bazen in podobno. Po končani prvi fazi bo tam 50 novih delovnih mest, od vsega skupaj 200. V drugi fazi bo po načrtih sledila gradnja wellness centra ter v tretji fazi še kongresnega dela. V zdravilišču prav tako pričakujejo podelitev koncesije za dograditev doma starejših, nameravajo pa tudi graditi hotel v Celju. Pri vsem skupaj je občinski svetnik Tone TürnSek v razpravi pohvalil zdravilišče za nove poslovne izzive ter poudaril, da je nujno, da ostane družba v domači lasti, O tem se bodo obstoječi lastniki posebej dogovorili, saj je zato občinski svet o tem sprejel dodatni sklep.
BRANE JERANKO Foto: ALEKS ŠTERN
centra, ki bo zgrajen do septembra.
I ZOfUM^H SVETOV
Priznanje Balogovi
RADEČE - Letošnje priznanje Ivana Pešca, ki bo podeljeno e kulturnega praznika, bo prejela d "
1 predvečer slovenskega ~ • . Tako s
končno odločili na sredini seji občinskega sveta, kjer so omenjali njeno uspešno vodenje Šolskih zborov, dveh moških in mešanega zbora v Loki.	BJ
OŠ Dobje še brez ravnatelja
šentjurskim kuHurnikom priznanja
Občina Šentjur ob slovenskem ku
v torek, 6. februarja, ob 19. uri v Kulturnem domu Šentjur pripravlja osrednjo občinsko prireditev.
Program, ki ga bo s slavnostnim nagovorom pospremi! župan mag. Štefan Tisel, pripravlja Kulturno društvo Ženski pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur. Območna izpostava javnega sklada
za kulturne dejavnosti pa bo ob tem podelila tudi svoja priznanja najbolj prizadevnim na področju kulture. Letos jih prejmejo Vokalna skupina Kresnice iz Gorice pri Slivnici in Ljudske pevke iz Dobrine za udeležbo na medob-močnem srečanju ljudskih pevcev in godcev; Otroška gledališka skupina OŠ Dram-Ije za uvrstitev na medobmoč-no srečanje otroških gledahš-
kih skupin; Mešani pevski zbor Dramlje za prejeto bronasto priznanje na 2. regijskem tekmovanju odraslih pevskih zborov ter Mešani pevski zbor Zarja iz Šentvida pri Planini za prejeto srebrno priznanje na omenjenem tekmovanju, Matej Romih pa si na njem priznanje prislužil s posebno pohvalo za perspektivnega mladega zborovodjo.	PM
FAKULTETA ZA lOOlSTIKO UNIViRZE V MARIBORU
Mariborsko cesta 2, 3000 CEUE Hočevorjev trg 1, 8270 KRŠKO
Vabilo k Itjdiju logistike
3000 celi«, rr. leleU' 03 428 S3 10,0; foks: 03 428 5338,07 488
e-pošla: tl@unknb.s4
■ (redni in Izredni Jtudij v CEUU in KRŠKEM)
0»ip«lar*ka In tehniika logi^Hka
. (redni v CEUU in KRŠKEM)
(izredni študij v CEUU, KRŠKEM in TRŽiČUl Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru vabi na informativne dneve zo vpis kandidatov v studijske ! programe logistike v »udijskem leht 2007/2008.
Informativni dnevi:
Petek, 9. februor 2007, ob lO.uri, v CEUU in KRŠKEM Petek, 9. februar 2007, ob 15. uri, v CEUU in KRŠKEM Soboto, 10. februar 2007, ob lO.uri, v CEUU in KRŠKEM
Elektronska pošta: fl@uni^b.si Spletna stran: hftp://fl-ijni.mb. si/htm I/
r. 03/42 85 302 ali 07/48 80 744
novega ravnatelja OŠ Dobje še ni dobilo epUoga. Zelene luči za predlaganega kandidata Vincenca Freceta namreč ni potrdilo ministrstvo za šolstvo in šport. Postopek izbire se tako začenja znova.
V ministrstvu so sicer že lani poleti, ko je prejšnjega ravnatelja nadomestila sedanja vršilka dolžnosti Stanislava Hro-vatič, ki bo to funkcijo opravljala še do nadaljnjega, obljubljali, da bodo vprašanje imenovanja novega ravnatelja rešili v čim krajšem možnem času. Svet OŠ Dobje je z začetkom novega šolskega leta 2006/2007 objavil razpis za novega ravnatelja, na katerega se je odzvalo šest kandidatov. Pet jih je izpolnjevalo zah-
tevane pc^oje, vendar so bila mnenja o izbiri najbolj primernega različna. Občinski svet je še v prejšnji sestavi i^prl Vincenca Freceta (prejel je 4 glasove od 7], medtem ko je učiteljski zbor večino glasov namenil Suzani Plemenitaš Centrih. Svet šole je zatem oktobra lani za ravnatelja OŠ Dobje imenoval Freceta, to imenovanje pa bi moralo potrditi še ministrstvo za šolstvo. Čakanje na »zeleno luč« se je zavleklo, zato so ministrstvo minuli mesec ponovno pozvali, naj čimprej poda odločitev. Zavrnitev so zatem prejeli prejšnji teden, celoten posto-pekza izbiro ravnatelja, od razpisa dalje, pa se tako začenja znova.
Je pa župan Dobja Franc Salobir na dnevni red današ-
nje seje občinskega sveta med drugim uvrstil tudi imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svetu OŠ Dobje, v prvo obravnavo pa roma še predlog sprememb in dopolnitev odloka o ustanovitvi Javnega zavoda OŠ Dobje. Če bo predlog sprejet, bo moral sveta zavoda pred odločitvijo o izbiri kandidata za ravnatelja pridobiti mnenje učiteljske^ zbora, lokalne skupnosti in staršev. Slednji bodo svoje mnenje obrazložih in ga podali v 20 dneh, učiteljski zbor pa bo glasoval tajno. Salobir predlaga še, da v primeru, če minister v 30 dneh, ko je bil zaprošen za mnenje, tega ne posreduje, svet zavoda sam odloča o imenovanju ravnatelja.
POLONA MASTNAK
Za delitev ostane malo
v letošnjem proračunu Občine laško, ki ga je sprejel občinski svet na sredini seji, so med osrednjimi naložbami ureditev struge Savinje (zaradi širitve zdravilišča in večje poplavne var-nosü), nadaljevanje izgradnje kanalizacije, veliko denarja pa je tudi za ceste.
Med letos začetimi deli je v proračunu več naložb v Rimskih Toplicah, med njimi za-. četek gradnje športne dvorane, širitev šole, nova zdravstvena postaja in gasilski dom, vLaškem pa je vospredju grad-
nja vrtca v Debru. V celoti je v proračunu 11,4 milijona evrov prihodkov ter 14,8 milijona odhodkov, razlika pri tem je na račun zadolžitve.
Sestavljavci so za drugo obravnavo upoštevah večino pripomb z različnih ravni ter izračun finančnega ministrstva, ki je v skladu z novim Zakonom o financiranju občin (po katerem je v Laškem primerna poraba višja za 341 tisoč evrov). V občinskem svetu med zadnjo razpravo bistvenih pripomb tako ni bilo, zato so letošnji proračun
sprejeh skoraj soglasno skupaj z načrtom razvojnih programov za obdobje 2007-2010.
Župan Franc Zdolšek je
svetnikom med obravnavo omenil negodovanje slovenskih županov z dopoldanskega posveta, daje 80 odstotkov sredstev v občinskih proračunih razdeljenih vnaprej. To še posebej velja za družbene dejavnosti. V občinskih svetih tako ostane za odločanje o naložbah razmeroma malo de-
narja.
BRANE JERANKO
ŠMARJER^ H06ATEC
Poceni dvorec
Podjetje Renes prodaja dvorec Jelšingrad za slabih 382 tisoč evrov
Na spletni strani podjetja Renes se je vzačetku januarja pojavila ponudba za prodajo dvorca Jelšingrad in zemljišča okoli dvorca v Šmarju pri Jelšah. Umetnostni spomenik so ocenili na 382 tisoč evrov (91,5 milijona tolarjev). Šmarski svetniki so se na zadnji seji pogovarjali, da bi pri prodaji dvorca uveljavljali predkupno pravico. Čeprav na kulturnem ministrstvu in tudi na občini pravijo, da prodaja zaenkrat še ni možna, saj je dvorec v denacionalizacijskem postopku, v podjetju Renes pravijo dm-gače.
Dvorec Jelšingrad je pred drugo svetovno vojno pripadal premožni družini Cais. Denacionalizacij ska upravičenca sta Viktor in Čestimir Cais; eden naj bi živel v Franciji, drugi nekje na Češkem. Menda naj bi imela bolj malo možnosti, da bi v denacionali-ziciji uspela. Težava naj bi bilo državljanstvo, ki je v času nacionalizacije sicer bilo jugoslovansko, ampak iz Srbije. Pri srbskih državljanih pa denacionalizacija ni možna, ker ni t. i. vzajemnosti - slovenski državljani ne moremo uspeti v denacionalizaciji v Srbiji, srbski državljani pa ne v Sloveniji. Prav zato so zahtevek družine Cais že zavrnili v Upravni enoti Šmarje pri Jelšah, kjer so vodili denacionalizacij ški postopek za kar 180 parcel okoU dvorca.
Občina ima predkupno pravico
Defiacionalizadjski postopek za dvorec Jelšingrad in park ob njem, ki je spomenik oblikovane narave, pa še vedno poteka na kulturnem ministrstvu. Tudi če bi družina Cais uspela v denacionalizaciji, dvorca najverjetneje ne bi dobila v naravi, saj sta ga tik pred osamosvojitvijo Slovenije kupila podjetnika Georgije Zečevič in Dimitrij Dokič. Zdaj dvorec prodajata, ponudba pa je na spletni strani nepremičninskega podjetja Renes iz Solkana. Na kulturnem ministrstvu so nam pojasnili,
Dvorec Jelšingrad kljub denacionalizacijskem postopku lastnika prodajata,
da se dvorec ne bi smel prodajati. Tako pravijo tudi na občini, kjer so zapisali, da je v zemljiški knjigi po sklepu kulturnega ministrstva zaznamovana prepoved razpolaganja do izdaje pravnomočne odločbe o denacionalizaciji-
Nič pa o tem ne vedo v podjetju Renes. Kot nam je povedal direktor podjetja Franci Repše, je v zemljiški knjigi res neka plomba, kar pa ne ovira prodaje nepremičnine. Če kdo želi, lahko nepremičnino kupi tudi pod plombo. Dodal je še, da je zanimivo, da gre za plombo, ki naj bi segala v leto 1849, vendar naj bi jo vpisali šele leta 1990, to je leto po tem, ko sta dvorec kupila Zečevič in Dokič.
Kakor koli že, dvorec in park ostajata na prodaj. In šmarski svetniki so že razmišljali, da bi uveljavljali predkupno pravico, čeprav so nekateri izrazili tudi pomislek, da bi bilo treba najprej dobro vedeti, kaj bi z dvorcem sploh počeli. Nekaj načrtov že imajo, kot pravi župan
Jože Čakš: »Če bi dvorec prišel v last občine, bi se morali potem še odločiti, ali bomo z dvorcem sami upravljali ali bi ga dali v dolgoročni najem kakšnemu zainteresiranemu investitorju. Kdo bi bil to, še ne vemo, saj bo postopek denacionalizacije tekel še vsaj leto ali dve. Sicer pa nameravamo ob dvorcu urediti golf igrišče.« S projekti pa zaenkrat še niso začeli. Čakš pojasnjuje, da to sploh še ni možno: »Ker dvorec še ni naša last, se z dvorcem nismo mogli prijaviti na razpise ministrstva za kulturo za kulturne spomenike, ker se lahko prijavi samo lastnik Samo enkrat smo dobili intervencijska sredstva, da smo popravili streho.«
V vsakem primeru bo tisti, ki bo dvorec ali dobü nazaj ali ga kupil, moral vložiti precejšnja sredstva, da bo zaživel tako, kot bi moral. Glede nakupa pa se bo, kot kaže, morala občina vseeno čim prej odločiti, saj kot nam je pojasnil Franci Repše, imajo za nakup dvorca že nekaj zanimanja.
ŠPELA OSET
Srednja poklicna in strokovna šola
v šolskem letu 2007/08 razpisuje:
Višja strokovna šola
1. ŠTIRILETNA PROGRAMA
-kmetijski tehnik -živilski tehnik
2. TRILETNE PROGRAME
-kmetijski, mehanik -slaščičar -pek
B.^DVO- IN POL-LETNI PROGRAM
-	pomočnik peka In slaščičarja
4. PROGRAMA PTI
-	kmetljsko-podjetniški tehnik -živilski tehnik
ii na informativna dneva v petek. 9. februarja i. in 15. uri ter soboto, 10, februar|a ob 9. url.
razpisuje v študijskem letu 2007/08 redna in izredna višješolska študijska programa:
' UPRAVIJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE za poklic inženir kmetijstva in krajine
-ŽtVILSTVO !N PREHRANA za poklic inženir žlvilstva In prehrane
Vabljeni na Informativna dneva v petek. 9. februarja ob 11. in 16.30 url ter soboto, 10. februarja ob 10. url.
Informacije dobite na Šolskem centru Šentjur ali po telefonu (03 ) 746-29-02 afi (03 ) 746-29-00.
Informacije dobite na Šolskem centru Šentjur ali po telefonu (03) 746-29-06 ali (03) 746-2W}0.
13
Denar za Vatikan?
Vpredlogu letošnjega proračuna Občine Šmarje pri Jel-• šah je bila med drugimi »sporna« tudi točka o muzeju baroka, ki naj bi ga uredili v stavbi, ki je sicer v lasü cerkve.
Vjekoslav Javorič (DeSUS) je ob tem dejal, da občina ne more vlagati v stavbo, ki je v lasri Vatikana oziroma Mariborske nadškofije. Ob tem je še očital, da je bilo v predlogu proračuna premalo natančno pojasnjeno, za kakšno naložbo sploh gre. Zupan Jože Čakš deloma to kritiko priznava: »Mogoče je büo v gradivu to nekoliko pomanjkljivo, vendar informacijo, da naj bi bil v Šmarju muzej baroka, v katerega bi morali shraniti 45 originalnih kipov šmarske kalvarije, starih 250 let, praktično vsi svetniki poznajo. Bomo pa do prihodnje seje pripravili temeljitejšo informacijo in občinski svet se bo potem odločil, ali bomo imeli tak muzej ali ne in bomo pustili to našo izjemno kvalitetno kulturno dediščino kakšnemu drugemu kraju.« Proračun bo do 9. februarja v javni obravnavi.	ŠO
I SVETOV
Obnova mrliških vežic
ŠMARJE PRI JELŠAH - V predlogu proračuna za letošnje leto je za obnovo mrliških vežic in ureditev njihove okolice namenjeno 83.500 evrov (20 milijonov tolarjev). Od tega namenjajo 50 tisoč evrov (12 milijonov tolaijev) za rekonstrukcijo mrliške vežice v Šentvidu. Na pokopališču v Šmatju pri Jelšah bodo poskrbeh za močno načeto obzidje ter urediU pločnik do parkirišča pod osnovno šolo. Letos nameravajo pripraviti tudi dokumentacijo za obnovo mr-hške vežice na Kristan Vrhu, ki naj bi jo obnovili prihodnje leto. Svetniki so se na zadnji seji odločili, da bodo v prihodnje pripravili vrstni red obnove mriiških vežic.	ŠO
Trg v senci okolice
V občini Rogatec so pred kratkim podelili priznanja za urejenost okolja v letu 2006, ki jih turistično društvo podeljuje 13 let, pred njim pa jih je že KS.
Zmajčka za dolgoletno urejenost so prejeli Cvetka in Zvonko Bukšek ter Slavko in Danica Roršek. Za preteklo leto so prejeli zmajčke Julijana in Lea Grosek, Olga in Jože Novak, Nada Goričan, Nevenka in Nikola Jadek, Ivanka in Janez Prah, družina Antona Poharca, Ivan in Barbara Püdek, Marija in Tone Vodušek ter Jože in Greta Polajžer. Poleg zmajčkov so podelili nekaj občanom še priznanja, med javnimi objekti je priznanje za dolgoletno urejenost prejela rogaška železniška postaja.
Ocenjevalna komisija je bila na terenu večkrat, najprej maja ter nazadnje še oktobra. Ocenjevanje veliko pripomore k urejenosti, saj so v vaseh pretežno l^o urejena tudi gospodarska poslopja ter njihova okolica. Žal trg, središče Rogatca, ni tako urejen kot so vasi. Med najbolj urejenimi predeli obäne so po opažanjih komisije glavna cesta v vasi Trlično, novi del Žahenberca ter del Slomškove uUce v trgu.	BRANE JERANKO
Po neurju nov most
Most v kraju Ortnice, ki ga je med predlanskim neurjem na Kozjanskem odneslo, so zgradiU na novo.
Gre za most v KS Buče, na vinsko tinistični cesti Buče-Virštanj, kjer je bila uradni investitor Občina Kozje. Vrednost gradnje mostu ter sanacije dela cestišča bo znašala 80 tisoč evrov, kar bo skoraj v celoti plačala država. Z gradbenimi deli so začeli lani ter dokončaU pred kratkim, spomladi pa bo sledila še preplastitev cestišča. Uporabniki ceste so po neurju uporabljali začasni, zasilni most.	BJ
Za obletnico novi prostori
Podjetje Gekott iz Šmarja pri Jelšah ima nove prostore pogrebne službe ter cvetličarno.
Novi poslovni prostori podjetja, ki ima 12 redno ter več pogodbeno zaposlenih, so večji ter so v lasti podjetja, ki beleži letos 15-lemico obstoja. Podjetje ima koncesije za upravljanje desetih pokopališč v občinah Šmarje pri Jelšah in Rogatec, pogodbeno urejajo več pokopališč v šentjurski občini, pogrebne storitve pa opravljajo tudi na tujem, pri čemer je bil najbolj oddaljeni pokojnik odpeljan v Bangladeš. Gekott ima v Šmarju in Celju tudi svoji cvetličarni.	BJ
14
WOJW I SIUMNJ^ aiA
Pločnik mu gre na živce
VLembergužetriletane morejo uporabljati dela pločnika, ki ga je Direkcija za ceste zgradila pred devetimi leti. Doinačin Peter Razgoršek je namreč zadnja leu stalno izkopaval del pločnika ob zemljišču, katerega delni lastnik je tudi
Obfina Vojnik, ki je upravljavec pločnika, je proti njem vložila kazensko ovadbo, po slabem letu dni pa je sodišče razsodilo v prid tožeči stranki. Razgoršek bo najverjetneje moral - sodba namreč še ni pravnomočna -občini povrniti del stroškov v višini dobrih 1500 evrov, za nekaj več kot tisoč evrov pa mora poravnati sodnih stroškov. Sodišče mu je sicer izreklo pogojno kazen, ki pa se, če se bo pločnika znova lotil, lahko spremeni v zaporno. Ker je občina z zagotavljanjem varnosti na izkopanem delu pločnika imela več stroškov kot ji je priznalo sodišče, razmišljajo tudi o civilni tožbi. »To se moramo po pogovorih z
Direkcijo za ceste šele odločiti, najprej pa seveda zgraditi nov pločnik,« pravi medobčinska inšpektorica Nataša Kos. »Res pa je, da je občina za zagotavljanje varnosti na omenjenem odseku, za postavitev prometne signalizacije in sprotnim zagotavljanjem nivoja pločnika porabila več kol 4 tisoč
Zanimivo je, da je Peter Razgoršek z izkopavanji začel šele pet let po zgraditvi pločnika, pred samo rekonstrukcijo ceste in izgradnjo pločnika pa je Direkciji za ceste podal tudi soglasje. Vendar je ob tem zahteva!, da se mu po usurezni parcelaciji izplača denarna odškodnina za del pločnika, ki poteka na njegovi zemlji. Ker parcelacije ni bilo, tudi denarja- ni bilo, zato je Razgoršek spr-vazačel z izkopavanjem robnikov, nadaljeval z odstranitvijo asfaltne prevleke, nato pa se je lotil še odstranitve gramoza in nenazadnje še prometne signalizacije, ki jo je zaradi varnosti postavila
:e bo Razgoršek pločnika ponovno lotil, ga čaka o: zaporna kazen,
občina šekpra koncu,
Zakaj s. Icelotili
lal drugač«
a napačnem Bi pa, če bi . lahko za
Novo poglavje zreške mladine
Zavod za mladino Zreče je z novim letom začel novo poglavje. Tako je vsaj prepričan novi direktor zavoda Lovro Kovše, ki je kot glavni cilj postavil oblikovanje velike in zdrave skupnosti mladih.
Pri delu bo direktorju pomagal predvsem programski svet, ki se je konstituiral v začetku meseca. Za predsednika so izbrali Marka Lovca, delo po so razdelili po odborih. Sprejeh so že okvirni program za to leto, ki poleg tradicio-
nalnih dogodkov, kakršen je na primer Rock Cevapčič, vključuje tudi pomoč mladim pri preprečevanju tveganega vedenja, projekte povezovanja z mladino na Gorenju. Stranicah in Skomarju, dve večji potovanji v tujino, izdajo monografije ter več akcij, ki naj bi prispevale h kakovosti bivalnega okolja. Napovedali so še, da bo marca izšla prva številka obnovljenega glasila O'mladine,
MBP
Si je zavod premislil?
Skorajda se še ni posušil tisk, ko smo pisali o tem, da bo v Novi Cerkvi na mestu, kjer sedaj stoji odslužen gospodarski objekt, zrasel nov trgovski kompleks, že se je zgodba obrnila na glavo. Po letih čakanja na soglasje celjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine, naj bi si ta sedaj premislil. A kot pravijo na zavodu, soglasja sploh nikoli ni bilo ...
Objekt je škoda podreti, so še vedno prepričani surokov-njaki na zavodu za varstvo kulturne dediščine, čeprav naj bi po trditvah lokalnih oblasti le nekaj tednov pej obljubili soglasje, če občina prepriča lastnike objektov v ru-šitev. »Ko smo soglasja pridobili, pa si je zavod premislil,« je ogorčen predsednik krajevne skupnosti Nova Cerkev Slavko Jezernik, Anka Aškerc, vodja celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, o kakšnem soglasju ne ve nič. »Mogoče so nas narobe razumeli. Mi smo obljubili le, da bomo ssadevo še enkrat obravnavali. In tudi po drugi obravnavi še vedno ostajamo pri istem mnenju. Gre
občina pa se že več let tnidi, da bi
za enega redkih tako mogočnih gospodarskih poslopij, ki jih že izvorno ni bilo prav veliko. Že zato, ker je marsikateri podoben objekt že izginil za večno, obstoječi postajajo zato še bolj dragoceni,« je poizkušala strokovno
objekt iahko v celoti ponišil.n
mnenje utemeljiti Aškerče-
la mnenje za-
Občinasebor voda pritožila n za kulturo, kar je pravzaprav edina možnost, ki ji preostane, če želi objekt porušiti. Več let so se sicer na občinski ravni
SVETOV
I sveta in komisija
SLOVENSKE KONJICE - Na zadnji seji so imenovali člane v še dve telesi občinskega sveta in sicer v svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin in svet za varnost cestnega prometa. Imenovali so tudi občinsko vohlno komisijo. Njena predsednica bo tudi v novem mandatu Lidija Pratnemer, predsednica okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah,
Za hitrejši razvoj subregije
SLOVENSKE KONJICE - Svetniki so v prvi obravnavi sprejeli Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče. Naloga novega skupnega organa bi bila priprava in izvedba razvojnih programov za Dravinjsko subregijo, v katero so vključene občine soustanoviteljice.
Po skrajšanem postopku
SLOVENSKE KONJICE - Po skrajšanem postopku so svetniki sprejeli nekatere prostorske akte, ki bodo omogočili hitrejši razvoj na različnih območjih. Spremembe dela zazidalnega načrta Loče za razširitev poslovnega centra Kračun pomenijo razširitev poslovnega centra v Ločah in s tem dodatno turistično ponudbo v občini. Sprejeli so tudi spremenjen odlok o zazidalnem načrtu za podjetniško, proizvodno in obrtniško cono LIP Slovenske Konjice, ki bo omogočil izgradnjo semaforiziranega križišča^ Z dopolnitvijo prostorsko ureditvenega plana za območje Škalc pa so omogočili Zlatemu griču razširitev gostinske ponudbe v Vinoto-ču in ureditev novih prostorov za golfiste.	MBP
zemljišče ob pločniku dejansko kaj iztržil, menijo opazovalci.
ROZMARI PETEK
Vrtci na čakanju
Konjiški vrtci so upali, da bo obänski svet na zadnji seji sprejel predlapno 10-odstotno povišanje cen za prvo starostno skupino, saj so izgube pri njihovem poslovanju vedno večje. Občinski svet pa o predlogu sploh ni odločal, saj je župan Miran Gorinšek predlagal umik te točke z dnevnega reda.
O predlogu sta namreč razpravljala tako odbor za družbene dejavnosti, ki je predlog vrtcev podprl, kot tudi odbor za finance. Ta se o predlogu ni izrekel, ker je imel še nekaj ih vprašanj.
Vrtec Slovenske Konjice že nekaj let otepa z izgubami. Poleg po njihovem prenizkih cen jih bremenijo tudi neporavnane obveznosti. Opažajo, da nekateri starši resnično niso sposobni sproti poravnavati svojih obveznosti in se z vrtcem dogovorijo o načinu poravnave. Za tiste, ki se tudi po opominu ne odzovejo, sprožijo postopek izterjave preko sodišča. Trenutno imajo na sodišču vloženih 21 sodnih iztei-jav v skupnem znesku 19 tisoč evrov. Problem nastaja tudi pri. izterjavi, saj imajo starši dolžniki pogosto že zasedene plače s krediti in drugimi sodnimi izterjavami, ali pa imajo le prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe. Otrok, za katere starši ne plačujejo obveznosti, iz vrtca ni mogoče izključiti.
V Vrtcu sedaj upajo, da jim bo konjiški občinski svet čimprej odobril predlagano povišanje cen za prvo starostno obdobje. 10-odstotno povišanje bi jim namreč letos (če bi ga že spr^eül prineslo dodatnih 33 tisoč evrov. Občina Slovenske Konjice bi od tega prispevala 22 tisoč evrov Večina staršev bi mesečno dodatno plačevala od 3 do 9 evrov	MBP
pa bi zrasla trgovina.
trudili v kraj dobiti takšnega investitorja, ki bi objekt obnovil in mu dal nove vsebine, vendar brezuspešno. Se bo nova komisija, Id bo na podlagi pritožbe znova proučila primer, odločila drugače?
ROZMARl PETEK
VENDER
objavlja prosto delovno mesto
VODJA RAČUNOVODSTVA IN KONTROLINCA
-	najmanj VI. stopnja ustrezne strokovne izobrazbe
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj
-	poznavanje programa Pantheon
-	poznavanje računovodskih standardov in davčne zakonodaje
Nudimo delo v mladem, ambicioznem in strokovnem timu z vizijo.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Nudimo stimulativno plačilo.
Ponudbe z delovnim življenjepisom pošljite v 8 dneh na naslov: Vender, d.o.o., Šlandrovtrg 1, 3310 Žalec, www.vendersi, info@vender.si


Povest o
Vrhovskem Anzeku
žlahtni ljudski godec s Svetine in njegov rod v knjigi Jureta Krašovca
«Nekoč Je živel fant, ki je zrasel v moža, očeta in dedka in ki je svoje življenje zapisal ljudski ^sbi, godčevs-tvu iz izročilu domačega kraja, Svetine z okolico ...«
Morda bo nekoč rod zanamcev takole začel pripoved svojim otrokom in vnukom o Ivanu Ulagi, bolj znanem kot Vr-hovskemu Anzeku s Svetine, ki je pred kratkim znova oživel na skoraj dvestotih straneh izjemno lepe in lepo opremljene knjige Jureta Krašovca. Slednji je gradivo zbiral leta in leta in ga v zvočni obliki posredoval poslušalcem Radia Celje v oddajah Iz domačih logov. Nato se je lotil še pisanja knjige, saj se je zavedal, kako neprecenljiva je vrednost zbra-
nega gradiva. Ko je bila knjiga, ki nosi preprost naslov Vr-hovski Anzek in podnaslov Žlahtni ljudski godec s Svetine in njegov rod, skoraj dokončana, je Jure Krašovec, žal umrl. Njegova družina je zbrano zapuščino za dokončno ure-ditevprepustila novinarskemu kolegu in publicistu Dragu Medvedu, ki je tudi poskrbel, da je knjiga izšla. In zdaj je med bralci. Vredna truda in bogata s podatki, z zgodbami in dodanimi fotografijami iz družinskih albumov j e privlačno branje in učbenik hkrati, lepo darilo in nepozaben spomin na obe legendi; na Vrhov-skega Anzeka in Jurčka Krašovca, kot smo ga klicali kolegi.
138 min.. (Blood Diamond), triler
Režija: Edward Zwick Igrajo: Leonardo DiCaprio, Ojimon HaunsGU. Jennifer Connelly, Kagiso Kuypers, Arnold Vosloo, Antony Coleman
Že V Planetu lbs!
Kulturni maraton
Danes dijaki L Gimnazije v Celju pod okriljem Kulturnega društva Antona Aškerca »tečejo« kulturni maraton. Letos bodo kot novost predstavili projekcijo vnaprej posnetih (zrežiranih ali improviziranih) filmov.
I. Gimnazija v Celju že skoraj 200 let bogati mesto Celje, lüdi letos so pripravili tradicionalni kulturni maraton, ki je posvečen dramski umemo-sti- Pod mentorstvom Juane Robida in Anje Ivakič se dijaki predstavijo s številnimi daljšimi aK krajšimi gledališkimi
ličnih žanrov, ki so plod njihovega lastnega dela: sami napišejo scenarij, se naučijo vlc^, režirajo, pripravijo sceno, izdelajo plakat... Se posebej so pogoste parodije na dogajanje v gimnaziji, radi pa se odzivajo tudi na aktualne dogodke doma in po svetu. Predstave bodo od 8, do 12. ure. Zmagovalcev na maratonu ne izbirajo, ker je vsaka predstava edinstvena. ANJA PAJTLER
Jure Krašovec (roj. 1928) je bil najprej zaposlen kot novinar pri Slovenskem poročevalcu, leta 1948 je prišel v Celje In ostal zvest Novemu tedniku in Radiu Celje vse do upokojitve leta 1990. Bil je mentor mnogih mladih stanovskih kolegov. Kot novinar je pravo mojstrsko obvladovanje žanra in hkrati literarno žilico razkrival v svojih potopisnih reporužah in člankih iz kulture. Več kot 20 let je na Radiu Celje vodil oddajo Iz domačih logov, iz katere je nasula knjiga Vrhovski Anzek. Napisal je tudi knjigo Ohcet po stari šegi In več drugih strokovnih in za lokalno zgodovino pomembnih publikacij. Od njega smo se poslovili leta 2004.
Komika po špansko
V ponedeljek, 5. februarja, ob 19.30 vabi Kulturni dom KUD Zarja Trnovlje na komično dramo v španskem jeziku. Dramo z naslovom Kolesa so za poletje bo zaigralo špansko gledališče dijakov I. Gimnazije v Celju pod mentorstvom profesorice Nataše Peunik. Drama je postavljena v Madrid v leto 1963 - v začetek španske državljanske vojne. Dramaturški zapleti so tragikomični dogodki med dvema družinama, ki nikakor ne doumela ur^čnosti vojne situacije. Za obiskovalce, ki ne razumejo špansko bo predstava podnaslovljena.	AP
Vrhovski Anzek je bil, še ko je živel, legenda. Nagnjenje do glasbe je büo v rodu. In v rodu ostaja. Zaznamovalo je več generacij. Na srečo tudi njegove otroke in vnuke. V uvodu, ki ga je knjigi na pot zapisal še Jiue Krašovec, je mogoče slišati njegove besede, ko pravi: »Mogoče se bodo nekatere zgodbe zdele bralcu z zornega kota tretjega tisočletja komaj verjetne, zato bi rad podkrepil verodostojnost pripovedi s pripombo, da so vse osebe, ki se v tej zgodbi pojavljajo, resnične...«In ni jih malo. Vsaka zase in vse skupaj potrdijo, da je bil Ivan Ulaga - Vrhovski Anzek - zadnji pravi ljudski godec v žlahtnem pomenu besede.
Nato se začne pripoved o rodu Ulagovih, ki ima po priimku korenine v letu 1542. Samo misliti si je mogoče, koliko podatkov je moral avtor zbrati in koliko poti ubrati, vrat odpreti in koliko večernih ur s sorodniki, pevci in z godci s Svetine presedeti, da se je dokopal do tako bogate-, ga in dragocenega gradiva, ne samo o Anzeku, ampak o njegovem rodu in ljudeh, ki so živeli z njim v njegovem času. In ki so mu pripovedovali
bajke, povesti in legende iz svetinskih gozdov.
Izid knjige so gmotno omogočili občini Laško in Štore, tedanja župana Jože Rajh m Franc Jazbec ter Pivovarna Laško. Predstavitev bo 7. februarja v počastitev kulturnega praznika v Laškem in na Svetini.
Avtor nas spremo vodi z An-zekom od »ohceti« do »ohce-ti« in med starimi šegami in navadami tistega časa, da se jim dandanes nasmejimo ali pa nas tudi užalostijo. Godec Ivan Ulaga je zelo rad tudi fotografiral, zato se je tudi po
Knjigo je lektoriral m napisal recenzijo Janko Ger-madnik. ZaložiU so jo v založbi Pozoj, d.o.o., v Velenju. Naslovnico s prizorom godca s pan jske končnice je oblikovala Marina Bezgov-šek. Izšla je v nakladi šest-8to izvodov. Fotografije so iz arhiva sorodnikov Ivana Ulage, Godbe na pihala Svetina in Draga Medveda, ki je Vrhovskega Anzeka spoznal po zaslugi Jureta Krašovca leta 1971.
Čarobna mleta
VeseteinžalostiiesDzgigillieizgiidčeiskegiživIniiVrliDvskcgiAnze-kas Svetine, tdjihjezbralmzapisalJureKrašovec.uredilinposkrbelza izid pa Drago IVIadved |na fetagrafiji s knjige).
S POLIC NIOHORJEVE DRUŽBE CELJE
Črni tekač na dolge proge
Pisatelj in esejist Zorko Simčič ima za seboj dolgo in dramatičnosti polno življenjsko pot. V treh zelo različnih obdobjih, ki niso zaznamovala samo njega in njegove generacije, ampak tudi zgodovino slovenskega naroda, je ustvaril izjemen pisateljski opus. Leta 1993, ko je po skoraj petdesetih letih življenja v tujini obiskal Slovenijo, je Celjska Mohorjeva družba izdala knjigo Odhojene stopinje, izbor njegove kratke proze, esejistike in dramatike, ustvarjene v emigraciji med leri 1946 do 1991. Novembra lani je izšla njegova knjiga z naslovom Črni tekač. »Zorko Simčič ni avtor enega samega romana, kot morda nekateri danes mislijo. Ob njegovi obletnici bo izšla še vrsta njegovih knjig, ki ob drugih poosamos-vojitvenih izdajah tudi matični javnosri razkrivajo avtorja Človeka na obeh straneh stene kot presenetljivo raznovrstnega pisatelja, ki se je preizkusil na različnih literarnih terenih, vse od proze, dramatike do poezije ter esejistike,« zapiše Mitja Cander v spremni besedi omenjen^a Cmega tekača.
Črni tekač je predelana različica Odhojenih stopinj iz leta 1993. Gre za izbor besedil, ki so nastala v dvajsetletju od avtorjevega odhoda v pregnanstvo do poznih šestdesetih, in sicer z dodanimi pomembnimi avtorjevimi pojasnili. Ta knjiga v marsičem dodamo osvetljuje Človeka, ki je nastal nekako sredi tega obdobja. Hkrari nam izrisuje položaj mladega intelektualca, ki se znajde odrezan od matice in ki sčasoma dozori v moža. To bivanjsko avanturo spremljamo na dveh ravneh, na umetniški in intelektualni. Knjiga je tako diptih. Prvi del tvori proza, drugi pa esejistika in publicistika. Črnega tekača bo bralec z zanimanjem vzel roke, ga prebral v eni sapi aH pa morda na »dolge proge«. Trdo vezana knjiga, ki ima 364 strani in stane 20,86 evra.
MP
njegovi zaslugi ohranila pre-nekatera črno-bela fotografija, na kateri so postavni sve-ünski fantje muzikantje. V knjigi Vrhovski Anzek Jure Krašovec opisuje tako čas pred drugo svetovno vojno kot med njo in po njej, piše o romanjih k Mariji Snežni in igranju v cerkvi ob večjih cerkvenih praznikih, kar je bila sploh posebnost svetinskih muzikantov. Anzek je najraje igral klarinet, od katerega se je redko ločil. Beremo tu-
di o njegovem odhodu v partizane, kjer, muzikant po duši, tudi ni opustil igranja v godbi, bil je partizanski kapelnik. In šele po vojni je Anzek, ki je preigral toliko dnevov in noči na »ohcetih«, našel Čas in pogum, da je šel tudi sam snubit in da se je, že kar v poznih letih, oženil. Tako se z njegovimi otroki njegov rod svetinskih glasbenikov nadaljuje tudi po njegovi smrti.
MATEJA PODJED Foto: RP
Na kateri dän bo Istos y/^lentinovo? Na tocek Sli sredo?
' In morda boste prav vi odšB na ^ Valentinov ples v petek, 9, februarja, ob 20. uri v Zdravilišče Lašlio, kjer bosta za zabavo skrbela Goda party in Oto Pestner. ^ Žrebanje bo 6. februarja na Radiu Celje, ^
Cena klicaje 0,66 evra oziroma 157,31 tolarja na minuto za klice s stacionarnega omrežja. Oi^anizator igre je Novi tednik in Radio Celje.
16
! iEPORTAŽA
im':
izliirfce,Mieizšte vsaiinzaiiBlij v200 izvoi»i,iefoti tvanke Petek in qenaga moža IVHana s pogledom iH R^
Svetle poti Ivanke Petek
Svetle poti so druga pesniška zbirka Ivanke Petek iz Selškega Vrha pri Ločah. Avtorica se je rodila že leta 1936 na bližnjem Jerneju, kamor je prišel njen pradedek iz Vrbe na Gorenjskem. Pisal se je Prešeren. Ko je Ivanka zadela pesniti, so njen dar hitro povezali z velikim sorodnikom.
Prvi literarni poskusi pri Ivanki segajo že v zgodnja dekliška leta, a dolgo je trajalo, preden je dočakala prve vzpodbudne besede, prve objave v časopisih (tudi v takratnem Celjskem tedniku). Svoje pesmi je imela vedno rada. Tako rada, da jih je dala 258 vezati v knjigo. Čeprav samo ena, je bila to njena prva knjiga.
No, potem je v samozaložbi izšel Vrt pojočih trav, ki je naletel na lep odmev, splet naključij pa je povezal Ivanko z Antonom Grični-kom (poznamo ga predvsem po številnih delih o Juriju Vodovniku). Ta je potem uredil pesniško zbirko Sveüe poti in prispeval tudi spremno besedo. »Celotno zbirko sem si zamislil tako, da bi bila čimbolj uglašena na pesnico in njeno življenje od rojstva do danes,« je med drugim zapisal. V knjigi se tako vrstijo poglavja Otroško veselje. Ljubezen je lepa. Najin čas in Sladki spomini.
»Naša vas je samotna, moje srce pa nezaupljivo, zato je moja okorna roka segla po peresu. Rada kaj napišem o življenju. Sedaj, ko ga poznam, ga okušam bolj zrelo, zajemam, dokler ne pridem do dna. Vem, da je življenje lepo in trpko. A kakršno koli je, je resnično in moje. Pesmi, ki sem jih napisala, so zame kot hrana - in zrak, ki ga vdihavam; vsaka pesem je na papir ujeti trenutek trpkosti in veselja,« je povedala o svojem delu za božično številko Družine leta 2000, ko je bila predstavljena njena prva pesniška zbirka Vrt pojočih trav. In na plodnem pesniškem vrtu še vedno rastejo pojoče trave, med katerimi, kot je ob drugi zbirki zapisal urednik, ne manjka »pravih biserov, ki se jim splača prisluhniti.«
MBP
Na tem svetu smo samo gostje
Majda Dolžan je izid prve pesniške zbirke združila z dobrodelnostjo
»Izdati pesniško zbirko, ko bo
so bile moje sanje. Usoda pa je hotela drugače,« pravi Majda Dolžan, ki je svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Pesmi moje duše izdala novembra lani, pod okriljem založbe Dan, ko jo do pokoja čaka še kar nekaj delovnih dni. Izkupiček od prodaje je Dolžanova namenila društvu Hospic, in sicer za otroke, ki so izgubili bližnje.
Nasmejana Celjanka srednjih let odprtega srca sprejema preizkušnje življenja, Dojema jih kot lekcije in priložnosti, ki ji omogočajo, da pomaga ljudem, ki jih zanese na njeno pot. Njeno dobronamerno mišljenje in spontani stisk rok opominjata, da so na svetu še ljudje, ki verjamejo, da se tudi z malimi zamahi da plavali proti toku.
Pesmi piše s srcem, zato zaradi pisanja nima težav z usklajevanjem časa, Vzame si Čas zase, za družino, sorodnike in prijatelje. »Najlepše trenutke doživljam, ko se zbere vsa družina,« pravi. Obiskuje plesni tečaj swinga. Osrečujejo jo izleti v planine, smučanje, tenis, taborjenje ob Kolpi.
Pisanja svoje prve pesmice pri sedmih letih se spontana sogovornica spominja, kot bi bilo danes. »Bila sem sama doma, sedela sem na zaboju za premog. Bilo mi je dolg čas in sem v mislih začela pesniti pesmico o metuljčku. Še danes jo rada ponovim, ker je tako preprosta, prisrčna in nedolžna - takšna, kot je otroška duša.« Ko je njene pesmi prebrala Elena Danel, novinarka, intuitivna slikarka, duhovna terapevtka in založnica založbe Dan, je Majdi svetovala izdajo pesniške zbirke, da bi njene pesmi prišle do ljudi. »Vse je potem Šlo tako hitro, da še sama ne morem verjeti, da je res,« dodaja Dolžanova.
Pozitivne misiif besede in dejanja
Dolžanova pravi, da so njene pesmi namenjene ljudem, ki jih pozna, spreminjajo se z njenim osebnostnim in duhovnim razvojem. »V svojem življenju sem doživela marsikaj dobrega in slabega. Predvsem iz slabih izkušenj sem se naučila, da smo na tem svetu samo gostje. Vsakdo izmed nas ima svoje poslanstvo dobrih del in mora se potruditi, da to poslanstvo čim bolje opravi.« In kakšno je njeno poslanstvo? Preko pesmi želi deliti ljubezen in dobroto med ljudi. Piše duhovne pesmi, ki priha-
Predstavitev pesniške zbirke v celjskem Rltsu je Dolžanova izpeljala ob pomoči prijateljev, ki so se v ta namen odpovedali honorarju. Pesmi so brali trije recitatorji, nastopile so orientalske plesalke iz plesne skupine Balem, pod vodstvom Lorene Hus, njeni prijatelji iz plesnega tečaja swinga, in sopranistka srednje glasbene šole Celje ob spremljavi profesorice Katarine Arlič Leban. Obiskovalci pa so se lahko po prireditvi posladkali s pecivom, ki so ga pripravili Maj-dinl sorodniki in prijatelji.
jajo iz njene duše, pesmi, ljudeh in o živalih. Pesmi so vesele aU žalostne, odvisno kaj takrat doživlja. Ob pisanju se odklopi od realnega sveta, kadar čuti bolečino, pa s pisanjem lažje premaguje žalost in odpre dušo.
Odzivi na Majdine pesmi so različni, nekaterih se dotaknejo do joka. Majda je prepričana, da solze žalosti ali veselja čistijo dušo in telo. Po mnenju mnogih njene pesmi izražajo ljubezen, mir, dobroto in toplino, Dolžanova zato meni, da lahko na ljudi na nek način vplivajo tudi zdravilno in jim posredujejo njeno sporočilo. «Ljudi želim ozavestiti, da ne obstaja samo materialni svet, ki je minljiv, ampak nekaj več, kar nam nihče ne more vzeti in je največ vredno. To je duhovno bogastvo.«
»S knjigami ne želim tržiti, ampak ljudem pomagati,« pravi Dolžanova, ki je izkupiček od prodaje zbirke namenila nevladni in neprofitni humanitarni organizaciji Hospic. Tudi sama je namreč že pomagala umirajočim sorodnikom in znancem. »Spoznala sem, koliko umirajočim pomeni tolažba, lepa beseda in dotik. V teh težkih trenutkih je namreč zelo pomembno, da ljudje niso sami. Ker sem avgusta postala babica, sem zbrana sredstva namenila projektu za otroke, ki so jim umrli starši oziroma njihovi najbližji.«
TINA VENGUSr
MOVITIShIK
[■ bepor^ŽA
17
Gozd je življenje
Ločnikarjevi imajo ljubezen do gozda v krvi - Šest stoletij tradicije, ki se je prenašala iz roda v rod, danes neguje Slavko s svojo družino
Sin Peter Je znanje dedka in očeta še nadgradit. Prav mu pride tudi pri razrezu lesa.
«Gozd je življenje. V njem labko zadihaš, v njem se spočiješ. Samo opazovati moraš znati,« pravi Slavko, gospodar kmetije Ločnikar v bližini Skomarja. Gospodar trdne in močne kmetije, ki že šeststo let ni spremenila priimka, gospodar, ki ga je lani Zavod za gozdove Slovenije izbral za enega od štirinajst najbolj vzornih gospodarjev z gozdom v Sloveniji.
Ločnikarjeva kmetija je med največjimi na Zreškem Pohorju. Od osemdeset hektarjev zemlje je kar sedemdeset hektarjevporasle z gozdom: »Če bi jih imeli dvesto, bi lahko normalno živeli,« pripomni. Tako pa je bilo poleg gozda treba najti-še druge vire dohodka. Že pred četrt stoletja so se odločili za kmečki turizem. Sinova Igor in Peter sta bila takrat še majhna, hči Mojca se še rodila ni. »Veliko je odvisno od gospodinje, Ni dovolj, da je dobra kuharica, tudi 2 ljudmi mora znati,« pohvali ženo Marico.
Družina Ločnikar, ki je edina na tem delu Peheija v šeststo letih ohranila ne le kmetijo, temveč tudi priimek. V prvi vrsti bi generacije. Oče Tone ima v rokah kopijo originalnega zapisa v urbarju iz leta 1404.
»Sama ne bi zmogla. Petnajst ležišč imamo in ko je hiša polna, je že s kuhanjem in z dm-gimi gospodinjskimi opravili veliko dela. A gre, ker mož in
;,« z nasmehom pove vedno prijazna gospodinja. Praktično vse, kar ponudi gostom, pridelajo doma.
vedo, ovac je že več kot petdeset, dela v gozdu pa tako nikoli ne zmanjka. »Na dopustu smo biE nazadnje, ko so bili otroci še majhni. Zdaj ni tistega časa,« ugotavlja Slavko. »Ko pridejo turisti, se tudi mi ob njih sprostimo,« nič ne obžaluje Marica.
Zadovoljen je tudi oče Anton, prejemnik zlatega grba Občine Zreče in boter več kot 120 otrokom, ki jima je kmetijo predal že pred 27 leti, ko je imel vsega 53 let. Modri mož, ki je še vedno neusahljiv vir nasvetov, je vedel, kaj dela, ko je prepisal kmetijo na Slavka, tretjega od sedmih otrok. »Nadaljujem tradicijo, delo. ki se je v naši družini prenašalo iz roda v rod,« je skromen Slavko.
Slavko in Marica Ločnikar p
I vsakogar, ki pride k hiši.
I ne smes v gozd
Gozd daje Ločnikarjem osemdeset odstotkov dohod-
ka. Do njega pridejo s trdim in z nevarnim, a vseeno lepim delom. Brez gozdnih cest, poti in vlak, brez težkih traktorjev, brez vitlov in še marsičesa v strmih gozdovih ne bi šlo. »V >goši< nikoli ne veš, kaj pride. Sam ne smeš v gozd. Veliko je nevarnosti, veliko nesreč,« iz izkušenj zatrdi Slavko. »S traktorjem sem se že obrnil, a se je srečno končalo ...«
Letno posekajo približno dvesto kubikov lesa, a to je samo delček dela v gozdu. »Za vse moraš sam poskibeti,« poudari Slavko. »Z gozdarjem načrtujemo poseke in odvisno od načrta potem sadimo. Včasih je prevladoval na Pohoiju bukov gozd, potem so se namnožile smreke. Smreka se sama obnavlja, zato sadimo javor, jesen, bukev... Kakšnih 400 do 780 sadik vsako leto. Okrog nasadov naredimo obo-re, ki mlada drevesa varujejo pred divjačino. Srnjad in jelenjad bi drugače vse ogulili,« se razgovori. »Tisti, ki pravijo, da gozd sam raste, mi pa samo sekamo, se hudo mo-
tijo. V gozd je treba vsak dan, moraš ga čistiti in negovati tako kot druge kulture. In rad ga moraš imeti.«
Delo v gozdu še daleč ni preprosto. Zahteva veliko znanja, zato Slavko ponavadi pokliče na pomoč poklicnega gozdarja, za večja dela pa še koga najame. Sosedska pomoč je namreč tudi v teh krajih že izumrla. Sam je večino znanja prevzel od očeta, sin Peter, za katerega upajo, da bo na kmetiji nasledil očeta, se je usposabljal tudi na tečajih, ki jih pripravljajo gozdarji. Ti se tudi zavedajo, da so slovenski gozdovi v največji meri odvisni ravno od zasebnih lastnikov, ki imajo v rokah sedemdeset odstotkov vseh gozdov. Zato ne preseneča, da jih Zavod za gozdove Slovenije tudi s priznanji vzpodbuja k dolgoročnemu vlaganju v gojenje in varstvo gozdov in skrbi tudi za varnejše delo v njih.
Les je podcenjen
Eden od ciljev je tudi učinkovita in bolj vsestran-
ska raba lesa, ki ni odvisna samo od listih, ki za gozdove skrbijo. Gozdarji pravijo, da je les kot odličen, obnovljiv in ekološko nesporen material še vedno v veliki meri podcenjen. »Mogoče se bo malo premaknilo, ko se bodo Še v več krajih odločih za ogrevanje na biomaso. Na Gorenju se že zanimajo, koliko lesa bi iahko dali v ta namen,« vidi Slavko eno izmed priložnosti. Drugače pa: »Koliko dela, koliko trpljenja je z >gošo< in s tem lesom. Svoj čas, ko je imel les dobro ceno, se je dalo zaslužiti. Če pa zdaj pogledaš, kako veliko časa in trdega dela vložiš v gozd, je vse to zelo slabo plačano.«
Vsaj malce popravijo raču-nico s tem, da les razrežejo doma. »Malo več dobiš, a še vedno premalo, da bi laliko živel samo od lesa. Danes morajo imeti kmetije na Pohorju dodatno dejavnost, še zlasti tam, kjer so družine velike. Marsikdo bi rad ostal doma, a mora v dolino v službo, da lahko kmetija preživi,«
MILENA B. POKLIC
,#3
r i ■
' l JU
' ' v
MIRAN OROŽIM ^

18
NSVI TEDNIK
Meri bitko z leve Nina Jeriček, Katja Čerenjak ter Hana Stipamva, ki je zadela tudi eb dveh izključenih soigralkah.
Maja Korun je bila nezaustavljiva v pivem polčasu, a je pred odmorom zaradi prekrška nad dirigentko Celjank i AljoJankovič (z žoge)marala za dve minutizigrišča,domače pa sezdvema igralkama večzaestanekznižale na en gol po zadetku Klavdije Zorke v zadnji sekundi.
Preobrat za utrditev primata
Rokometalice Celja in Žalca so odigrale lokalni derbi v dvorani Golovec.
Pred 500 gledalci je bil dinamičen, tudi dramatičen, v prvem delu v znamenju Celeie Žalec, v drugem pa Celja Celjskih mesnin, ki je slavilo s 27:25.
Derbi s posebnim nabojem
Celjanke so se z enajsto zmago zasidrale na drugem mestu, Žalčanke imajo po šest zmag in porazov. Vodile so že s 14:9, a polčas dobile le z golom prednosti, po upravičenih izkljuä-tvah Levaničeve in Korunove. Vnadaljevanjeso Celjanke krenile odločneje, v 46. minuti prevzele vodstvo, ki ga niso več izpustile iz rok - predvsem po zaslugi skoraj fenomenalne, 22-letne Belorusinje Hane Stipa-nove, ki je dosegla več kot polovico golov svoje ekipe. Pohvalil jo je tudi trener Tomaž Čater: "Ona je naša glavna zunanja napadalka, a tudi njenih soigralk ne bi zapostavljal. Postavil sem globoko obrambo, ki se ni obnesla. Kasneje smo zadali 6-0. Dejal sem dekletom, naj ne zapuščajo črte, To se je obrestovalo. Videli smo živčno tekmo, precej nihanj, pravi derbi. Pri Žalcu zelo dobro preigravata Jeričkova in Ko-nmova, nevarna je krožna napadalka Katja Čerenjak, ostalo
je povprečje. Ko smo zaustavili omenjeno trojico, nam je šlo lažje." Barbara Gorski (13) je zbrala manj obramb od žalskih vratark (Pilepič 12, Piki 3, Ko-čevar 2), a je bila druga junakinja pri zmagovalkah; "Zaradi živčnosti v prvem delu nismo prikazale tistega, kar znamo. Zatajila je obramba in prejela smo kar 17 golov. Med odmorom so se glave ohladile in nato so se soigralke držale dogovora, Dobra igra v obrambi je bila ključ do zmage. Moram
priznati, da sem tudi sama protestirala ob sodniških odločitvah v prvem polčasu, predvsem zaradi kar osmih sedemme-trovk za gostje. A s sojenjem se ne smemo obremenjevati. Bravo, punce, le tako naprej!" Sergej Rutenka je Celju priporočil 22-letiio levoroko bombarder-ko iz Minska Stipanovo: "Zelo sem utrujena, pred dnevi sem bila še bolna. Pričakovala sem težko tekmo, a Žalčanke niso dovolj močne, da bi nas premagale. Sprva mi je bilo v Ce-
Tomaž Čater »Videli smo živčno tekmo, precej nihanj, pravi derbi.«
Iju težko, ko se še nisem znašla, zdaj je dobro. Dopoldne treniram sama, pretežno tečem. Do konca prvenstva bomo skušale premagati vse, tudi Krim. Težko bo tudi s Pmjem." 22 let ima tudi Nina Potočnik, ki pa nima sreče z zdravjem in si je poškodovala ramo med pripravami na EP, ki so ji jo operirali: "No, če sem odkrita, mislim, da mi selektor niti ne bi ponudil večje priložnosti. Tolažim se s tem, da sem bila pri 19 letih še v večjih škripcih, domala invalid, pa sem se vrnila po enoletni pavzi. Šlo je za vkleš-čen živec in počen hrbtenični disk. Ta derbi ima poseben naboj, vedela sem, da ga bomo dobile!"
Poškodbo noge je med rekreacijo staknü tudi predsednik kluba Izidor Krivec, zelo zadovoljen s stanjem na lestvici. Nuša Skutnik je začela tekmo z dvema goloma, tudi ob igralki manj, nato pa slabše nadaljevala, a priigrala dve sedemmetrovki, kot tudi Tara Filipovič. Dolgo časa je bila na levem krilu neopazna Nia Majcen, a zabila tri gole v prelomnih trenutkih. Celjankam je uspel preobrat za utrditev lokalnega primata.
Brez razočaranja
Od enajstih sedemmelrovkso jih Žalčanke izkoristile sedem. Po štiri so priigrale Nina Jeriček in Katja Čerenjak. Ula Tb-
^'dezeie
celjske mesnine
JUTEKS
m
JUTEKS d-d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC
plak je polovico svojih golov (6) dosegla iz igre, kar pa ni uspelo doslej najboljši strelki Celeie, visoki Petri Kobal, ki jo je zavrla prav uvodna celjska globoka obramba. Poškodovana Romana Levanič (gle-ženj, zapestje) je pokopala vse upe gostij s prekrškom v napadu na začetku zadnje minute. Sojenje Pangerca in Vebrajebilo zelo dobro, a s to trditvijo se ne strinjajo pripadniki klubov. Domači tabor jima je očital kriterij najstrožjih kazni, gostujoči pa ignoranco do Čerenjakove v končnici. TVener Aleš Filip-
čič ni bil razočaran: "Odloal-na oseba je bila Barbara Gor- i ski, V drugem delu je kar ni- i smo zmogli prema^ti. Pa se- j veda Stipanova. Zaigrali smo na zmago, če bi nam uspelo, ne bi bilo nezasluženo. Sodnika Sla svoje delo opravila odlično, v odločilnih trenutkih pa malce stopila na stran doma- , čink, kar pa njihovih zaslug za j zmago ne zmanjšuje, zato jim ' čestitam za prikazano, pa tudi j mojimdekletom.ŠeVednosmo i v igri za četrto mesto." I DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC I
/Tiis: X,
k-. I lM-1-11
Condor prevzel vodstvo
Deveti krog Uge Radia Celje, ki se igra na umetni travi pod balonom na Skalni kleti, je prinesel spremembo na vrhu lestvice.
Izidi: Dovra Town - Vel ka-bel-CondorTravel0:3 (b.b.), Ste-grad - MNK Galeb 9:15, Pošta pub Šentjur - Nk Tri-star-Playcafe 6:7, KTV Vransko - Simer 10:7, Coma-ADT Investicije - Ti02 Cinkarna 7:2, B&G avtomobili - MNK Zeleni Slovenije 17:1. Denis Omanovič (Simer) je doslej dosegel 42 golov, Antonijo Pranjič (Vransko) 27, Šaban Karič (Galeb) pa 25. Pari jutrišnjega, 10, kroga so: Ti-02 Cinkarna - B&G avtomobili (18.003, Simer - Coma-ADT Investicije (18.50), NK IVistar-Playcafe - KIV Vransko (19,40), MNK Galeb - Pošta pub Šentjur (20.30), Vel kabel-Condor Travel - Ste-grad (21.20), Novem Champion pub - Diskoteka Down Town (22.10), prost MNK Zeleni Slovenije.
I.VsIkabeH^ondorTravsI 21	
Z. Coma-ADT investicije	M +41 1
3. Diskoteka Denn Town	19 *3\
4. Vransko	IB +29
5. B&fi avtomobili	16 *29 i
6.likTristar-f>laycde	W +13
IShntr	15*23 1
B.MRkGiMi	13 +26 !
9. Poštt pub Šentjur	9 -2
lO-MovemOiampioRimb	7 -18
11. Ml« Žetoni Slovenije	3 -63
12.Stfr9rad	3 -70
13. Ti02 Cinkarna	D -S9
Rezultati veteranske lige: Keime team - Črički 4:3, Turbo 51 - Splošna bolnišnica j Celje 0:3 (b.b), Schiki - Kla- ! teži-Taverna 1:7. Vrstni red: Keime team 24, Klateži-Ta- i verna 19, Črički 17, Splošna i bolnišnica Celje 7, Schiki 6, j Turbo 510 točk. Pari 10. kro- | ga: Klateži Taverna - Turbo 51 (15.30). Črički - Schiki (16.20), Splošna bolnišnica i Celje - Keime team (17.10). j
Ml fEDNIK
19
Naj v Žalcu! Tudi v Celju?
Najboljša športnika občine Žalec za leto 2006 sta Lucija Polavder in Rok Drakšič, sicer tudi najboljša slovenska judoista v preteklem letu.
Dom II. slovenskega tabora v Žalcu je bil poln do zadnjega kodčka. Prireditev je bila dinamična, odlično sla jo, pravzaprav brez napa^ duhovito in nevsiljivo povezovala Peter Kavčič in Franci Podbrežnik, vmes je bila tudi modna revija športnih oblačil z bivšo slovensko mišico Natašo Krainc. Pohvaliti velja tudi določitev kriterijev pri izboru ...
Polavderjeva je osvojila bronasto medaljo na evropskem prvenstvu, Drakšič pa je navdušil z zmago na superpokalu v Moskvi, na mladinskem svetovnem prvenstvu v Dominikanski republiki pa je bil tretji. Oba sta favorita za še tretje priznanje - naj športnika leta naj bi postala tudi v Celju. Najboljša ekipa je ženski rokometni klub Celeia Žalec, prejšnjo pomlad senzacionalno drugi v državnem prvenstvu. Med osnovnimi šolami je četrtič zapored slavila OŠ Petrovče.
DEAN ŠUSTER Foto: TONE TAVČAR

Prireditev je popestrila skupina Magic fire
Šoštanjčani v Treh lilijah
Sobota bo v znamenju dveh zelo pomembnih srečanj za na^ tri klube v 1. A I SKL.
I Tekmi bosta marsikaj povedali o ambicijah v drugem delu sezone.
Se lahko Elektra I oddolži I Zlatorogu?
Šošunjčani prihajajo v Laško nabrušeni, da se oddolžijo ekipi Zlatoroga za minimalen poraz v svoji dvorani (64:66). Elektra Esotech črpa optimizem predvsem iz dvi-^ forme celotne ekipe, ki igra iz srečanja v srečanje bolje in si je že zagotovila mesto med osmerico, ki se bo v drugem delu borila za naslov prvaka Slovenije. Na drugi strani tudi Laščani igrajo dokaj soUd-no, čeprav z nihanji, a zma-I gujejo, kar je za psihološko pripravo ekipe najpomembnejše. TXidi zato je morda srečanje s sosedi že odgovor, katero lice Zlatoroga je tisto pra-
vo. Ali iz odličnega srečanja proti Heliosu ali iz sramotnega poraza proti Slovanu? Elektra je prav gotovo lahko vsaj delni odgovor na to vprašanje, kajti po pravilu odlično igra v Treh lilijah, in tudi kakovostno ne zaostaja veliko za moštvom Zlatoroga. Zanimivo bo tudi videti, kako se bosta proti donedavnim soigralcem obnesla Šalih Nuhanovič in Grega Mali, ki sta v Laško prišla prav iz Šoštanja. Vprašanje je, ali ne bo Laščanom manjkal spet kakšen igralec, kot se je to pripetilo v zadnjih krogih. Na drugi strani trenerja Bojana Laziča veseli dokončna vrnitev Mihe Čmera, ki ne čuti več posledic poškodbe. Čeprav še ni povsem okreval, ogromno pomeni za moštvo. Sicer pa Lazič pred srečanjem v Laškem pravi: »Osnovni cilj, to je uvrstitev v ligo za prvaka, smo praktično dosegli, zato bomo zdaj precej manj obremenjeni. Zato mislim, da tudi nevarnejši. Srečanje v Laškem jemljemo kot vsako dru-
go tekmo, bo pa istočasno tudi priprava za četrtfinale pokala prihodnji teden. Seveda so domačini favoriti, a mi se ne predajamo vnaprej, kajti če se nam ponudi priložnost, jo bomo skušah izkoristiti. Upam na dobro obrambo, ki je naš zaščitni znak, in na boljši napad kot v zadnjih tekmah oziroma takšen, kot ga gledam na treningih svojega moštva.«
Morda že odločitev
Šentjurčani odhajajo v Zagorje na morda že ključno srečanje sezone. Prav Zagorje je še edini kandidat, da Alpos izrine iz lige za prvaka, saj zaostaja samo za eno zmago. Ob morebitnem uspehu bi bilo moštvo Damjana Novakovi-ča že med sedmerico, ki se bo z Unionom Olimpijo borila za naslov prvaka. V tej sezoni sta se ekipi pomerili že trikrat, enkrat v prvenstvu v Šentjurju (99:90 za Alpos) in dvakrat v slovenskem pokalu, kjer je Alpos zanesljivo stavil. Torej v
tej sezoni proti sobotnim nasprotnikom vodi s 3:0, vendar to ne pomeni veliko, saj je vsako srečanje poglavje zase. Pritisk bo vsekakor na strani domačinov, ki morajo zmagati, saj imajo težji razpored od Alpo-sa, Id bi ob morebitnem porazu moral izgubiti manj, kot je zmagal v Šentjurju {-t-9). Ob morebitnem istem številu točk namreč odločata medsebojni srečanji. Trener Šentjurčanov je pred srečanjem v osrčju Zasavja miren. »Gremo ^at na zmago, Pritisk je na strani domačinov, kajti morajo zmagali, mi pa imamo še kar nekaj popravnih izpitov v primeru poraza. A na to ne mislimo, saj se pripravljamo, kako zmagati v Zagorju. Res je. da nam nasprotnik leži, res pa je tudi, da je vsa srečanja v tej sezoni proti nam igral nepopoln. Zdaj so svoje vrste zapolnili in so še kako nevarni, vendar zaupam svojim igralcem, da bodo naredili vse, da pridemo do te tako želene zmage.«
JANEZ TERBOVC
MA KRATKO
Joli že pod
dvema minutama
Dunaj: Dvoransko evropsko prvenstvo v atletiki bo v Bir-minghamu od 2. do 4. marca, na njem pa naj bi se Jolanda Cepl^ vrnila med elito. Članica celjskega Kladivarja je na mitingu v avstrijski prestolnici zmagala v teku na 800 m, presenetil pa je njen dosežek: čas pod dvema minutama, 1:59,33. V dvorani, kjer je postavila svetovni rekord, je nastopila med polnim treningom, jutri pa bo tekla v Stuttgartu v močnejši konkurenci. Na EP bo ciljala na medaljo. V skoku s palico je bil Celjan Svit Pintar četrti, s preskočenimi 506 cm je izpolnil normo za mladinsko EP.
Španci, kot pri
Rutenki, ponudili preveč
Celje: Košarkarski klub Merkur bo prodal svojo najboljšo igralko. Kapetanka Maja Erkič še ima veljavno pogodijo, zato je španski prvoligaš Real Celta Vigo odvezal moš-njiček in ponudil visoko odškodnino. Celjsko vodstvo bi morebiti še tuhtalo, a Erkiče-va ni bila potrpežljiva in je želela takoj uresničiti veliko željo. Trenerja Dragomirja Buk-viča sedaj čaka težavna naloga v mednarodni regionalni ligi, pa tudi v končnici državnega prvenstva, kajti Maja Erkič je bila nosilka igre Celjank.
Deseti na SP
Hamburg: Slovenska moška rokometna reprezentanca je na svetovnem prvenstvu v Nemčiji osvojila 10. mesto, z Madžarsko je izgubila s 34:33. Matjaž Brumen je dosegel 12 golov, Müadin Kozlina 7. Krožni napadalec Gorenja Matjaž Mlakar je izjavil, da nad njim ni bil storjen prekršek za se-demmetrovko v finišu odločilne lekme za četttfinale proti Islandcem.
Vsi ir Celje
Celje: Vprestopnemroku med motokrosisti je dobra bera uspela tudi Avto moto društvu Fe-roda Celje. Novinci v klubu so Klemen Gerčar, državni prvak v razredu do 125 kubičnih centimetrov, večkratni državni članski prvak, v zadnjih letih pa nepremagljivi veteranJanezJuhant, in mladi Gašper Petrin, ki je bü lani poškodovan.
lya morju bodo garali
Celje: Nogometaši CMC Pub-likuma bodo v ponedeljek spet odpotovali na priprave v Poreč, kjer bodo ostali šest dni in odigrali tri tekme. Vsredo so vDom-žalah premagali vodilno moštvo trefle lige zahod Ihan s 3:0. Zadeli so Mitja Brulc, Darijo Biš-čan in Antonijo Pranjič. Pogodbo s Celjani je podpisal 21-letm Dario Purič, član mlade reprezentance Bosne in Herc^vine, ki ga bo Pinni koristil na desni sG-ani. Jašar^ in Benachour nista zanimiva za Publikum, ki pa j e s članom ptuj ske Drave Go-
razdomGorinškom podpisal po- i godbo, ki bo začela veljati v na- i slednji sezoni. Vodja Šolskega i nogomemega centra v Celju bo i
postal Miloš Rus. (DŠ)	i
I
Barbara in Rada ' za finale ;
Celje, Celovec: Miroteks bo ta vikend na kegljišču Golovca organizator 8. svetovna pokala do 23 let. Slovenija bo imela v t^u dve ce^ski tekmovalki, Barbaro Fidel, ki brani dvakrat zapored osvojen naslov posamično ter v dvojicah skupaj s Klem-nom Mahkovicem, in Rado Sa-vič. Istočasno bo na članskem pokalu v Celovcu nastopila Bi-serkaPetak »Sevedasiždimnove zmage. Konkurenca bo zelo močna. Celjsko kegljišče mi zelo leži, lepo bo slßati podporo domačih navijačev,« pravi Fidelo-va. Jutri bosta osmina finala in četrfinale. v nedeljo pa še polfinale in finale. Na celjskem kegljišču bo mednarodni turnir za slepe in slabovidne in obenem pregledni nastop potencialnih potnikov na SP, med katerimi je Celjanka Marija Fras. (JŽ)
piyiÖRAMA
ROKOMET 1. SL (i)
13. krog: dlje Celjske mesnine ■ Celeia Žalec 27:25 (16:17); Stipanova 14, Filipovič 4, Majcen 3, Zorko, Skutnik 2, Šon 1; Korun 7, Toplak 6, Po-točnjak, Cerenjak 3, Kobal, Je-riček2, BojoviČ, Levanič 1. Vrstni i«d: Krim 24, Celje Celjske mesnine 22, Ptuj 18, Škofja Loka 13, Celeia Žalec 12, Kočevje, Inna Dolgun 11, Brežice S, Olimpija 6, Zagorje 4, Izola 1.
Ii ŠPORTNI
PI^UEDAR
PETEK, 2. 2.
$t.10-2.talmiar20a7
1. SL, 15. krog, Šempeter: Gorica - Živex (21.15), Škofije; Tomi - Dobovec [20.30).
r VIKEND ; POD KOŠI
Sobota. 3. 2.
1. SL, 16. krog, Zagorje Alpos (19), Laško: Zlatorog Elektra Esotech (19.30).
1.	B SL, 16. krog, Hrastnik Rogla (18), Polzela: Hopsi -Cerknica, Konjice - Črnomelj, (obe 19). Bežigrad - Celjski KK (20).
2.	SL - vzhod, 15. krog, Domžale: Lastovka - Prebold (15). Ljubljana: Slovan mladi - Nazarje (16). Rogaška -Ilirija (18). Ježica-TermeOli-mia (20.15).
L SL (ž), 15. krog, Ježica-Konjice Sp. Ribič (18), Rogaška Slatina: Kozmetika Afrodita - Črnomelj (20).
Nedelja, 4. 2.
Uga NLB. 18. krog. Novi Sad: Vojvodina - Merkur (18).
Liga Brglez.com, 1, krog Piay off: Odgovor - Kamnoseš-tvo Vogrinec (8.30), Pivovarna Laško veterani - Ž^ec (9.45), polfinale: Restavracija Sajovic - Pizzeria 902 (11). Avtokon-trol2alec-Brglez.com (12,15).
20
111 IPIIi
Obsojenčeva odprtina za paznika prepovedana
Velik pretok ljudi in stvari v zaporu, zato je tudi droge veliko - Krivo liberalno prestajanje kazni?
Obsojenec celjskega zapora je prejšnji torek okoli poldneva, kot smo pisali, potreboval zdravniško pomoč. Reševalci so se tja odpravili zaradi prevelikega odmerka mamil, ki si ga je vbrizgal 20-letni obsojenec, doma izVelen|a. Podrobnosti okoliščin primera naj bi bile razjasnjene danes, a kljub temu vnos in prodaja drog v zaporih še vedno predstavljata širši slovenski problem. Omejuje ga le zakonodaja, medtem ko ga spodbuja tudi preveliko število obsojencev, natrpanih v zaporih.
Kako je obsojenec prišel do mamil, naj bi v celjskem zaporu pojasnili danes, medtem ko kriminalisti v zvezi z dogodkom še zbirajo obvestila zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Po zbranih obvestilih bodo na okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo. Pri tem je omenjeni obsojenec doslej imel možnost izobraževanja na predavanjih zunaj zavoda, kar mu je zdaj že prepovedano. »Izobraževanje bo nadaljeval z izpiti v prisotnosti aposienih
zavoda, prav tako ne bo deležen ugodnosti izven zavoda,« je o kazni povedala Bdita Mejač, direktorica Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje.
Mlajši od drog. starejši od alicoliola
Droga je problem tudi v celjskem zaporu. Tja prihaja z obiskovalci. Lani je obsojence obiskalo več kot 4100 ljudi, ki jim različni paketi svojcev, celo mater obsojencev, marsikdaj pridejo prav za transport droge. Do nje obsojenci prihajajo na izhodih, pri čemer je pomembna tudi lokacija. Zapor v strogem mestnem jedru inimoidočim brez večjih problemov omogoča, da čez zid odvržejo dro-go. Obsojenci so ob prihodu v zapor obvezno pregledani, opravljajo tudi nenapovedana urinska testiranja. »Problem pri tem je v zakonodaji, ki pazniku onemogoča pregled telesnih odprtin, ki so najpogostejši način za vnos droge,« pojasnjuje Mejačeva. Lani so o tem seznaidli tudi predstavnike urada varuha človekovih pravic kot predlagale e zakonskih spre-
ARETTAd.o.o.	l.'ljH!fl,',l J
Razpisuje delowio mesto
KOMERCIALISTA
za prodajo strešne kritine Zahtevani pogoji:
-	izobrazba V. oziroma VI. stopnje ustrezne smeri
-	samostojnaobdelavatrga
-	pasivnoznanjenemškegajezika
-	poznavanje programske opreme (Word, Excel, Outlook)
-	vozniški izpit B4ategorije
-	komunikativnost
Od izbranega kandidata pričakujemo dinamičnost, iznajdljivost, motiviranost, vestnost in samostojnost. Kandidatu ponujamo de(ovno razmeije za nedoločen čas s
Rsne prijave z življenjepisom in dokazili pričakujemo najkasneje do 9. 2. 2007 na naslov: Aretta, d.o.o., Ulica talcev 1a, 3310Žalec
memb, zato upajo, da se bo kaj spremenilo. V celjskem zaporu so doslej zasegli nai-več heroina, kanabisa, eksta-zija in nekaj kokaina, lam je bilo teh primerov 26. Pn tem je največ odvisnikov med mlajšimi pripomiki. medtem ko je pri starejših zapornikih pogostejša odvisnost od alkohola. »Zdravljenje je odvisno od njihove volje,« še pojasni. Celjski zapor je bil prvi zavod, ki je ustanovü oddelek brez drog, a bodo v prihodnje razmišljali o zavodu na ustrezni lolUciji nekje v Sloveniji, kjer bi bili le obsojenci, neodvisni od drog.
Liberalno prestajanje kazni
Tomaž Smole, direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, priznava, da jim zaradi zakonodaje preprečevanje vnosa droge v zapor ne uspeva najbolje. Liberalno prestajanje kazni, kot so izhodi, obiski ter zapori v mestih, po njegovih besedah tako predstavlja največjo nevarnost na tem področju. »Ko zapremo eno pot, se odpre druga,« pravi ob primeru mariborskega zapora, Iqer je za zapahi delovala dobro organi-
V celjski zapor ni težko dostaviti droge.
zirana kriminalna združba. Vanjo je bil vključen celo eden od delavcev zavoda, zaposlen kot Inštruktor v delavnici. »Uspešno smo razbili močno mrežo, vendar si ne delamo iluzij. Dobili smo bitko, vendar se vojna nadaljuje.« Soo-
čeni s prostorskimi omejitvami, pomanjkanjem osebja, porastom števila zaprtih oseb in z obstoječo zakonodajo se bodo v zaporih še naprej trudili delati po najboljših močeh. Smole ob tem še pravi, da so celjski zapori kljub mlaj-
ši populaciji obsojencev »razmeroma varni« v primerjavi z drugimi slovenskimi zapori, !qer se predvsem v Mariboru In Ljubljani soočajo z največjimi težavami.
MATEJA JAZBEC Foto: CK
S Šetp^určanom še ni konec
Celjski kriminalisti so januarja letos zaradi vlomov v bencinske servise obravnavali 29-letnega Šentjurčana. Omenjeni, ki je odvisnik od drog, je osumljen, da je od novembra lani izvrSü trinajst vlomov v bencinske servise na širšem območju Celja. Odtujeval je predvsem cigarete, ponekod tudi mobilne telefone In vrednostne kartice in s svojimi dejanji povzročil za približno 10.000 evrov škode. Pri hišnih preiskavah so kriminaiisü našli In zasegli del odtujenih predmetov, mu odvzeli prostost ter ga privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. Kriminalisti z zbiranjem obvestil zaradi preostalih dejanj še nadaljujejo, saj je 29-letni poleg vlomov v bencinske servise osumljen še več vlomov v poslovne objekte in trgovine v mesmem jedru Celja.
MATEJA JAZBEC
HALO, 113
Zimska avantura končana z ovadbo
Prejšnji četrtek so pohcisti odvzeli prostost 21-letnlku, doma z območja Slovenskih Konjic, ki je med novembrom lani in januarjem letos na Celjskem zagrešil več vlomov. Prijeli 80 ga takoj po vlomu v gostinski lokal Bar peron 7, kjer je povzroäl za približno 400 evrov Škode. V isti lokal je vlomil že konec novembra lani. 21-letni je osumljen še drugih kaznivih dejanj, med drugim vlomov v gostinska lokala Stolt cafe In Guba libre ter v Kopimlco Tina, vse v Celju. Policisti so zoper njega že podali kazensko ovadbo.
Podirali eiektro drogove
Konec tedna je bUo na Opekamiški cesti v Celju vlomljeno v poslovne prostore podjetja. Odtujeni so bili LCD-mo-nitor in trije mobilni telefoni, vse skupaj vredno tisoč evrov. V zadnjih štirinajstih dneh so neznanci v Zagradu in Pečov-nlku pri Celju podrU štiri eiektro drogove daljnovoda, ki je začasno izklopljen, ter odtujili približno 900 m bakrenih vodnikov. Pogrešajo tudi izklopno trifazno stikalo. Podjetje so oškodovah za okoli 10 tisoč evrov Mladeniča iz Celja se v sredo nista mogla upreti tatvini bakrenih predmetov. Dobro sodelovanje med občani In poUcijo je na srečo znova obrodilo sadove. Malo pred 15. uro sta na Ostrožnem odtujila bakrene predmete, ki sta jih nameravala prodati, vendar so ju zaradi dobrega opisa celjski policisti kmalu prijeli, jima zasegli ukradeno blago in ju pridržali. Gre za stara policijska znanca, 22- in 28-letnega Celjana.
Razjasnite nesrečo
v ponedeljek okoli 7. ure zjutraj se je v Stritarjevi ulici v Celju zgodila prometna nesreča, kjer naj bi osebno vozüo trčilo v peško. Na kraju sta ustavili dve voznici, ena od njiju je peško odpeljala v bolnišnico, druga, ki je vozila manjši osebni avtomobil, temnejše barve, je kasneje s kraja odpeljala. Slednjo in druge morebitne očividce pohcisti prosijo, da se zaradi razjasnitve okoUščln oglasijo na Policijski postaji Celje ali pokličejo št. 113.
Zbil jo je po tleh
v noči na sredo je neznanec vlomil v trgovino na Cesti Kozjanskega odreda v Šentjurju. Skozi zamrežena drsna vrata
kovinskega zabojnika za hrambo plinskih jeklenk je odnesel 64 vehklh in 5 manjših jeklenk, vse so bUe prazne. Lastnik je z dejanjem oškodovan za 2.300 evrov, V isti noči je bil s parkirnega prostora v Pohorski ulici v Celju odtujen osebni avto Volkswagen Passat, letnik 2002, karavan izvedbe, svetlo sive barve, registrskih številk CE Z9-770, Ustnik je s tatvino oškodovan za okoli 12.000 evrov. Isti dan malo pred 19. uro pa je zamaskiran oborožen neznanec vstopil v trgovino v Grižah in od prodajalke zahteval denar. Ker mu ga sprva ni hotela izročiti, jo je zbil po tleh ter iz registrske blagajne vzel okoli 700 evrov in nekaj mobl kartic.
Na bencinske servise
Zelo delovno so februar začeU vlomilci v bencinske servise, Zaradi njihovih aktivnosti so imel precej dela v noči s srede na četrtek tudi policisti. Okrog pol enih zjutraj so bili obveščeni o vlomu v bencinski servis v Velenju. Nepridiprav je odnesel več cigaret in pijače. Slabo uro kasneje je büo vlomljeno še v bencinski servis na Dobmi, malo k^ne-je pa še v bencinski servis v Šoštanju. Skoraj Istočasno so pohcisti ugotovili, da je nekdo skušal vlomiti tudi v bencinski servis v Veliki Pirešici. Koliko materialne škode je nastalo z vlomom v bencinskem servisu v Velenju, bo znano po popisu zalog. Iz ostalih servisov pa neznanec ni odtujil ničesar, a je kljub temu z nasilnim vlomom povzročil škodo na objektih.
Zlati prinašalec je v Zonzaniju
v sredo zvečer ob 20. uri je v Spodnjem Sečovem voznica z osebnim vozilom trčila v mlajšega psa, podobnega zlatemu prinašalcu. In ga poškodovala. Če ga pogrešate, ga boste našli v zavetišču Zonzanl, kjer so ga po nesreči oskrbeli,	MJ
Povfijdi ga je vlak
v.
^ Včeraj ob 6.40 uri je na. železniški progi izven naselja Podplat vlak do smrti povozil pešca, stare^ 47 let, doma z obmsčfa Šmarja pri Jelšah. Strojevodja je moškega na. progi opozarjal z zwjCmrai s^nali, vendar kljub zaviranju trčenja ni mogel prepreötL
NfiTEDWK
INpIMflAClJE
21
Z NOVIM TEDNIKOM
►izZpC^Wf^/, matjaž
wf
Niiočniki Novega tednika ste bili letuizhaiania,psmodDda(išeki
POTSHIZfllStBNIH
lahko s kartito, ki sta jo prejeli, kupovali bolj «godno, saj so vam kot naročnikii na volje različni popusti v trgovinah in lokalih. Kje vse lahko prihranite, je rgdne iz spodnjejiseznanja, i» ga bomo ša Sirili.
_^_, y- ______________■ ...s:^:'--
kac. 87.30W) Celje, Xä.: 03 49166 70.	675 OtO
mpopustaveljei ' - ' '
• Ca^faraon Celja Ijuhlianska
te^SMOOGeße-Iž^enovlOsrat»
' Petesf.. UNcBiak» 3.3310Žtiec-
Fefrarsk9l7-3%««vMStoi)
•&^jjjUL.F1ir>amiika4,3000!^ v!« za
I uKca 22.Brnči&»3.PE Koper,
vo(M:034904770.6SM
_aLM«iborsk«c. l30(UCe^-10Xpo{mttv^aH«tontve
Galerila Oskar Ko^ai natUfeilesiQn-M.B.Dofcwfioa.žlanikDvlra 25, 3310 Žalec - 1DX popust u v» iaMks -aeMaavo B^la Vnlk.thka ifea 2 3000 Calfe W.:035442535-mpop»|
05162B7S3-1 mTaxiSiinbv.0312O5QeO-1(Bi
m. Val. Piraiica 27h. 03 572 8418.
GSM 031 696164- 10X popust na delo (brez mateiula)
-ToD-fad.o.o..lDavčeva ulica 22. Celje - 10%pe -^<ka\^liaSBLaa;o. Zdraviliška cesta 4,3270 Lašlu) -10 Xpop
-a^Äi^pariCe«e.sirok8i2birano0fflnc-S%p|«^otsriuvudo5.OOOrt, snrttwthHet., savna. fit.
mpo|iii«toi)nakupunad5.0l0sH ^^	stoittraJ^dsene«
^■feraTiikaWB. Iruki^'dia pradajalria. Kasaze 34.Ub(ije - lOXpW	aatarnaSh^ir.üi, i
■KrBhathans.p.1 m:041/73B272-l
' Notr»^oprema po naroglu KERROCKI ith.7%1
liC^-:POCII-

^__ -.....-.^-.-.broid. 9,300B Cel|e - lOKpopust
-Živex. Obrtna cona, 322D ^-7% popet oe velja 2a aln^ske cene EURQSP0RTTWJlEd.afl..MaŽefa-SD^a8.100Q Ljubljana-10 X popust na vso obutev; ne velja za rtsšeke cene. -Iffl^Oavra trg 9. Celje. 03 492 66 86 10%|)Of

IDXgot
-KOTHairflt^e. LifekBvaa.3000 Crije-
iAijav3s92,330i%^e-S«popiistveia2aiaMke , ^,3Q00{^lls,ffll8fon;03490t420.ei.ošta:knjigarna«@«l)sk»«.tai»'a,si.
al,Celje.' . 10% popu« 2a vse izdelke -Mim Gosposka uL 30, SOOOMje - IIKpepDstve^apri
no1.in2.iawaiia2{n7lH-iic(19.2.-23.2.2007). ' aAikeröeva MjCeWapark 1,3000 Celje-
t8l9.3240Šmiiie
MATJAŽ. d.o.o. Montaža, zastopanje in posredovanje Ustvarjamo pozdrxive Petrovče 115/b, 3301 PETROVČE
Matjaž, d.o.o.. je z novimi povezavami, pristopi in kadri per-spelctivno podjetje, ki bodočnost gradi na večletni tradiciji ter trdni gospodarski rasti in zbira ambiciozen, zagnan in podjetju predan kader za utrjevanje tradicije, dvig kakovosti in
Dejavnost podjetja je svetovanje, prodaja, montaža vgradnja in servis različnih vrst vrat za individualne in indu-
Za zanesljivo uresničitev zastavljeniii ciljev podjetje razpisuje prosti delovni mesti • MONTER Pričakujemo:
-	IV. stopnjo izobrazbe za poklic elektrikar elektronik, monter gradbenih konstrukcij ali drug ustrezen poklic z vsaj enim letom delovnih izkušenj v montaži,
-	pasivno znanje nemškega jezika,
-	zaželen izpit za varilca in ustrezna elektro znanja,
-	natančnost, zmožnost dela v teamu.
• KOMERCIALIST SPECIALIST
za krilna in protipožarna vrata
Kandidat mora Izpolnjevati naslednje pogoje:
-	vsaj V. stopnja izobrazbe gradbene ali strojne smeri.
-	vsaj 3 leta delovnih izkušenj na področju komerciale.
-	pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika, uporaba računalnika.
-	urejenost komunikativnost, zmožnost dela v teamu. NUDIMO: prijetno delovno okolje, stimulativno nagrajevanje in takojšnjo zaposlitev - delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom.
Če ste pozitivno naravnani, pripravljeni sprejeti izziv, želite v popolnosti izkoristiti svoje potenciale in imate ri pošljite vlogo za zaposlitev najkasneje do 15. 2.2007 na slov TRGOTUR. d.o.o. {za Matjaž, d.o.o.). Ljubljanska ce 13/b, 3320 VELENJE.
Za vse dodatne informacije smo Vam na voljo na tel. 03/898-62-57 ali na e-mail naslovu monika@trgotur.si.
Mofeiik - UMiMt U Oil »mint t hMiwyftiiii^wl a IIIIIWI «mwi ute ^
IsHstM
tzerjebanCnihprodiÄtw. navezava pos^waafcovti • aktivno iskanje novih strank, infomwanje, sv^vanje in strokowa pomoe strankam, sodelovanje pri pripravi finančne bonitete podjetja, pridobival^ potrebne dokumentacve in lyiprava ponudb in

zad<^ioMtev
M/žl
opfaviianjeuseiibiagainlSdliinfl»
ir^ffTnlranje in svetovanje sti®^tSfi v: • Yfo^rr lanje in svetovanje s'rii'k«!* pri
"V:
Če se žtftepritfrfflB mlademu in cfinamienemu kolektivu, kjer je pri dosegsv#i ambiciozno zastavljEHiiti čajev !k vsakega p.
v^ prijavo s pritoži
.rok^ldnina na^ Dunaja 128 a. 1Ci#ijubljana (f^ako: ") alt na elÄäd naslov:
Posoje in več ifittM»G( o ra^iisaniti zaposlitvah lahko najdete na naši spletni strani w

• VOLKSBANK
ZAUPANJE HAS POVEZUJE.
Obiskovalci se fotografirajo pri
ki deli Zemljo na polovici.
Z eno na ifzhoduv z drugo na zahodu
Poslednja
čajnica
Celotna pot po Greenwic-hu se prične ob samem obrežju reke Temze. Pripo-rcrCljiva postaja za izstop s podzemne je Cutty Sari^. Že ob izhodu nam nekoliko dvignjen pogled po okolici postreže z jambori, ki se dvigajo za okoliškimi stavbami. Vabijo k ogledu zadnje še ohranjene ladje, čajnice Cutty Sark, ki je samo z močjo vetra prevažala čaj z daljne Kitajske. Za nekaj funtov vas vodnik popelje po notranjosti ladje. Sila nenavadna izkušnja, začinjena z zanimivimi komentarji o trdem življenju mornarjev tistega časa.
Zanimiv je občutek pred ladjo, saj se mi je zazdelo, da sem se vrnil par stoletij nazaj, pogled preko Temze pa prestraši z mogočnimi stolpnicami v predelu, imenovanem Canary Wharf. Gre predvsem za finančno in poslovno središče, v katerem so prostore našle vse večje ustanove teh branž.
Če hočemo priti do vrha parka, kjer je sloviti greenwiški poldnevnik, moramo naprej. Ob vstopu v park je najprej
Večina se nas verjetno ne zaveda, da si lahko na naSem planetu to privoščimo. Za povrh sploh ni drago. Potrebujemo le letalsko karto do Londona, prevoz do mesta in karto za podzemno železnico, ki vozi do Greenvvicha. Če vse to damo v časovno obliko, celotna pot z Brnika vzame tri ure in pol v eno smer. Še kontrole na letališčih, pa čakanje na letalo, malo gneče na podzemni...
2i. & m, s <H od 315 Nm Y«i 28.i, 5 M 710 <: Pata, 81,4 »4 i; Ištit. H.2,4 <h, 3nc; Sic% 172-« 2-3,3 U, 37S (;
e; l>fa 3 M, 230 C;	2 dri, n f; bMb
UMOM HAdlM MOM DO M OHOKeVI VM MM M « IMI
No ja, kakšen dan si je pa že treba odščipniti za ogled najstarejšega parka in enega najlepših v Londonu, Nekdo bo rekel: stvar okusa. Že res, a v nobenem drugem parku ni toliko možnosti za ogled različnih muzejev in zgradb kraljeve družine. Za posladek pa je tu še kraljevi observatorij, od koder je izje-pogied na kraljičino hišo, ob tem pa tudi možnost, da se postavimo dobesedno na Zemljino mejo, ki nas deli na vzhod in zahod.
Začetki Greenwicha, 73 hektarjev velikega parka, segajo v leto 1427, ko je zemljo najel brat Henrija V. Od takrat se je usedel v srca mnogih naslednjih monarhov. Za javnost so Green-vfich odprli leta 1830.
Tel.: 03 7345166
www.zdraviiis{e^a$ko.»
stara kraljeva univerza in knjižnica. Splača se upočasniti korik in uživati v čudoviti arhitekturi. Med univerzo in kraljičino hišo danes poteka ^avna cesta. Po prečkanju stojim pred kraljičino hišo, pred njo je še muzej pomorstva. Ta vključuje dejansko cel del parka do observatorija, ki je tudi del muzeja. V kraljičini hiši so na o^ed še slikarske mojstrovine iz zbirke kraljeve družine. Na poli proti vrhu parka za kraljičino hišo pozdravi še kip znanega pomorščaka Jamesa Cooka.
Na točki nič
Če ne uživate preveč v hoji, se po vsem parku popeljete s turističnim vlakcem, seveda boste odšteli nekaj funtov. Meni je ljubše peš, saj se v osrčju parka kot paj-kova mreža prepletajo urejene pešpoti v vse smeri. Ob lepem vremenu in po možnosti nedelji zelenice prekrijejo številne družine, ki se v skoraj nepojmljivem miru za London pedajajo raznim aktivnostim.
Večina turistov hiti mimo njih do vrlia parka, do kraljevega observatorija. Prijetno presenečenje v pregrešno dragem Londonu - vstopni-
ne ni. Vstopnico brezplačno dobite na okencu, ker s tem preštevajo obiskovalce. Razgledna točka, kjer je tudi bronasti kip generala Jamesa Wol-fa, jasno ponuja ogled panorame večmili) onskega mesta, seveda tudi parka,
V območju observatorija preseneti glasnik, ki za obiskovalce razlaga, kako so vesolj e in naš planet raziskovali pred stoletji. Po nekajminutnem čakanju v vrsti pa ie dočakam - fotografiranje prav na greenwiskem poldnevniku, ki planet Zemljo deh na polovici. Ha, dobesedno stojim z eno nogo na vzhodu, z drugo pa na zahodu zemeljske oble, vmes pa tako ni nič, se marsikdo pošali.
Observatorij postreže še z mnogimi zanimivostmi, ki vzamejo vsaj uro. Kljub brezplačnemu vstopu je opazovalnico težko zapustiti brez stroška. Trgovina s spominki nas le stežka spusti iz primeža.
Ob vznožju parka se prav gotovo splača še nekoliko posedeti in vroče vtise pogasiti z vrčkom piva v kakšnem od tradicionalnih angleških pu-bov,
MATEJ BERK
PtOMOCIlSKAPONUDBANEGESOTHYS
ZIMSKA PROFESIONALNA NEGA
Koži povrne prožnost elastičnost In naraven sijaj ter jo na vlaži, obnovi in nahrani, V JANUARJU IN FEBRUARJU
20% POPUST
+ DARILO: intenzivni serum za podaljšano nego kože doma
t	iUR/8.824 SIT
Ladja Cutty Sark, ki je prevažala čaj s Kitajske.
m
.....-m
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na kateri lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
Proti-kadilska novela
Dragi kadilci, kaj mislite, da vam bo zaradi protikadü-ske novele kršena človekova svoboda? Poglejte, kakšni egoisti ste.
Ko ste leta in leta v vseh javnih prostorih in na delovnih mestih kadili in prižigali cigareto s cigareto, niste niti opazili, da so med vami tudi nekadilci, ki so bili prisiljeni vdihovati vaš dim. Koli-
„ iBpImft^jE
23
kokrat sem morala s kakšnega občnega zbora ah zabave oditi veliko prej, ker zaradi dima enostavno nisem mogla niti gledati več, saj so me oči preveč pekle.
Dragi kadilci, tudi nakadil-cem je ob vašem dimu kršena človekova svoboda in ne ie to, da se sami zavedno zastrupljate, z dimom posiljujete tudi nas, nekadilce.
Naj ne vlada vašemu življenju cigareta.
MARUA STANKO, Prebold
ZAHVALE, POHVALE
Vse dobro v letu 2007
Kot že vrsto let, smo tudi tokrat v Medobčinskem društvu delovnih invalidov Celje ob božičnih in novoletnih praznikih obiskali in s pri-
mernimi darili razveselili naše socialno ogrožene, bolne in osamljene člane. Poverjeniki, ki so nalogo pridno in z vso požrtvovalnostjo opravili, so z veseljem poročali, kakšno hvaležnost so doživljali ob stisku roke z željo: Naj bo vse lepo in bolj zdravo v letu 2007.
Da smo to našo nalogo lahko opravili, smo dolžni izreči javno in iskreno zahvalo našim donatorjem - malim obrtnikom, odvetnikom, ki so na prošnjo predstavnika našega društva ob osebnem obisku namenili sredstva prav za obdaritve ob praznikih našim članom.
Nekaj sredstev smo prejeli tudi iz proračuna Mestne občine Celje in Občine Voj-nik, oddelkov za družbene dejavnosti.
Vsem iskrena hvala z željo, da ne bi bili nikoli invalidi in da bi vsem donatorjem zdravje kar najbolje stalo ob strani.
KRISTINA KITANOVSKA, tajnica MDDI Celje
CAfCellfi »»«OSTASTAMOVANJA WIffI W«?ffJ V v VBČSTANOVANJSKEM
cnnuosToviceuedM.
KOMPLEKSU LIVADA ŠENTJUR
• Prosto je stanovanje v Ulici Valentina Orožna 10. Šentjur, z oznako B 17 v vBiikaslI 136.2 m', in garaža št. 22 (na koncu). Ostala stanovanja in garaže s(
Kupcei
lih kfBditov za
tel. 03 42 66 566 ga. Matejo KOMPOL ^^^
Gradimo za vas
i
□ DRI TELEFON
Parkiranje tovornjaka
Bralec z Ljubečne pri Celju omenja, da so v umkajš-njem strnjenem naselju nezadovoljni zaradi parkiranja tovornjaka, ki je v lasti enega od domačinov. Parkira namreč na ulici, pri čemer jih prav tako motijo izpušni plini. Bralca, ki je poklical v imenu drugih občanov, zato zanima, če je parkiranje na javnih površinah dovoljeno ter na katere naslove se lahko prito-žijo.
Milena Trbulin Drobne.
tiskovna predstavnica Policijske uprave odgovarja: »Dobro bi bilo, da bi bralec sporočil, za katero ulico gre in za kateri primer, da bi policisti v primeru morebitne kršitve cestno prometnih predpisov lahko ukrepali. V primeru, če gre za parkiranje na vozišču oziroma cestni površini, kjer je to prepovedano, predlagamo, da
se domačini obrnejo na Policijsko postajo Celje ah pokličejo številko 113 oziroma anonimno številko policije 080 12 00. Lahko se obrnejo tudi na Prometni inšpektorat RS, glede statičnega prometa pa ukrepa tudi redarska služba.«
Bralka živi z odločbo v stanovanju, ki ga bodo vrnili denacionalizacijskemu Upravičencu, v isti večsta-novanjski hiši pa ima sama lastno stanovanje. Pri vsem skupaj jo zanima, če jo lahko denacionalizacij-ski upravičenec zato iz stanovanja v njegovi lasti izseli.
Mateja Gornik Mrvar Iz
Službe za odnose z javnostmi v Ministrstvu za okolje in prostor odgovarja: »Iz vpra^nja ni jasno razvidno, vendar sklepamo, da gre za neprofitno najemno razmerje, Vtem primeru je mogoče najemniku odpovedati najemno razmerje zaradi tega, ker ima on ali njegov zakonec v lasti primemo stanovanje. Ta odpovedni razlog pa ni podan, če je najem-nik-lastnik stanovanja lastno stanovanje po zakonu dolžan oddati v najem za nedoločen čas za neprofitno najemnino.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
HORODJRRIinm
Čarobna ruleta
tisočerih nakupov
Več za isto ceno!
Za kupce "SPAR izipaketa":
predplačniškega paketa mobilne telefonije + do 50% več dodatnih polnitev
•	12,10 €-cena "SPAR izipaketa"
•	4,17 € na iziračunu ob aktivaciji
•	8,35 € na iziračunu ob vrnjeni, izpolnjeni izidopisnici
+ kupon za 15% popust za enkraten nakup v trgovinah Spar in Interspar
Za vse uporabnike izimobila:
+ 10% bonusa ob vsaki polnitvi iziračuna s "SPAR iziboni":
•	piacaä 5 €, dobiš 5,5 €
•	plačaš 10 €, dobiš 11 €
Ker se enostavno splačal
RARga INTERSPAR
®

91 min
10 EUR
78 min
67 min
54 min
in WMv.spar.si. Ponudba velja od 31.1. do 3C
* Primerjane so enotne tarife predplačniških paketov za pogovore med 5.00 in 24.00.


TEDENSKI SPORED r RADIA CEÜE
5.00 ZaMek juuanjega programa, 5,30 Narodnozabavna äle-lodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7,00 2, jutranja bronUca RaSlo, 8.00 Poročila, 8,45 Jack pot, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničiU Novi tednik in Radio Celje - Glasbenik s liotelom za male živali (svoje želje pošljite na radlo-@radiocelj€.coni, fotografije na www.radiocelje.com), 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Ritmi, 13.00 Odmev -ponovitev. 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Krmiika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček, 18.30 Na plesi^m parketu, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program (Javljanja iz Dnevov komedije v Celju), 22.00 20 Vročih Radia Celje, 23.00 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Glasbenik s hotelom za male živali - ponovitev, 24.00 SNOP (Murski val) , .
NEDELJA, 4. februar
5.00 Začetek jutianjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6,45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.1S Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Aleksander Jurkovič alias ljudski ustvarjalec Nani Poljanec, znan tudi kot Don Vito Corleone, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Oc-virk, 20.00 Katrca - Klavdija Winder -1. ROJSTNI DAN, 23.00 Znanci pred mikrofonom (ponovitev), 24.00 SNOP (Radio Kranj)
20 VROCm BADMCEUe
5.00 Začetek jutranjega programa, S.30 Narodnozabiavna melodija tedna, 5.50 Prometne infoimačije, 6,00 Poročilo OKC, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horöskop, 7.00 2. jutranja kronika •RaSto, 8.00 PoročUa, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pol, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik. 12.Q0 Novice, 13.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odrnevi RaSlo, 16.30 100 iriedvedov za 100 nasmehov - nova nagradna igra, 17.00 Kršilka, 17.45 Jack pot, 18.0Ö Poglejte v zvezde z Gordano iii Oolores - Valentinov horoskop, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak pcäk in valčkov - ans. Stanka Fajsa, Dkmanü ter Rubin, 24.00 SNOP (Radio Kranj)-	' - :
Sinoči je bil prvi predizbor za Emo. Med predstavniki z našega območja sta se predstavila Aiya in Don Corleone, danes pa bo na drugem predizbornem večeru nastopila celjska skupina Nude. V soboto bo glavni večer izbora letošnje pesmi, ki nas bo predstavljala na Finskem. Stave glasbenikov so zelo zanimive. Nudovec Tošo je npr. oblju-
bil, da bosta s Cvetano, če zmagajo, svojo hči poimenovala kai Ema. Bo torej po Emi Ema? Vsekakor bo slednja odmevala tudi na valovih Radia Celje. Na Gospodarskem razstavišču bo temperaturo merila Simona Br-glez in se javljala v program, z Emo pa bomo zaznamovali tudi ponedeljkov izbor skladbe tedna, pripravljamo posebno reportažo ...
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, Ö.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Postanek v času, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, veUke ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
•PERPEIUMJAZZ(l£ (3|
). SHE NU-L O.ČAiaiME-2QFtANCR£DIN8 MIRJAM KAUN	|1|
PREDLOGA ZA TUJO L£STVICO: SOMEONE SHOULIITiliYOU-t£MAR BEWmOtTTYOU-
Valentinova pisma
14- februarja, za valentinovo, bomo v programu Radia Celje prebirali vaša pisma. Zaljubljenci, napišite pismo svojemu partnerju, namesto, da ga pošljete izbrani osebi, pa ga naslovite na Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za valentinovo. Lahko nam pišete tudi na radio@radiocelie.com. Izbrana pisma bomo prebirali 14. februarja in vsa, ki jih bomo prebrali v radijski eter, nagradili. Veliko nagradno presenečenje pa pripravljamo za tistega, ki bo napisal najbolj ganljivo pismo po presoji strokovne komisije voditeljev in tehnikov. Pišite!
Sprehod z Urško in Prešernom
Na sprehod po mestu z Uršiko Zalo iz Vile Maline bo vodil otroke po mestu doktor Fig Fig France Prešeren, ki ga bo upodobil igralec SLG Celje Damjan Trbovc, Z njim in Uršo Jenko se bo o tem dogodku pogovarjala Mateja Podjed Z februarja ob 14.15 na Radiu Celje.
VRTIUAKPOLKIN VALČKOV
IITIVAIV-SAKHAN 7APfl,l)W<F
4.	POJDIMO POGl£DAT-rAWTJCZGRASKrOCiW
5.	MARIJANA-HARIUK)NU;
5.00 Začetek jutranjega programa - sredina rdeča nit je jutranja nosulgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7,00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.0Ö Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Čarobna ruleta tisočerih nakupov - nova nagradna igra, 11.00 Kulturni mož^, 11.15 Zeleni val. 12.00 Novice, 13.20 Mali O - poŠta, 13.30 Mali O - klici, !4.00 Regijske novice, 14.15 Uršika Zala in doktor Fig Fig France Prešeren - sprehod po mestu, 15.00 Šport danes, 15.30 DogDdki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Čukurjero, 23.00 Dobra Gortba, 24.00 SNOP (Radio Ptuj]	. ■ • .
ČETRTEK, S. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.20 Čigav glas seže v deveto vas?, 6.45 Horoskop, 7,00 2. juu-anja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev knjige o legendi godčevstva na slovenskem Ivanu Ulagi, po domače Vrhovskemu An2eku. 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSIo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Nowce, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.l.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Robin)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5,50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročile PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.20 Halo, Terme SPA Ro^ gaška, 11-0Ö Kulmrni mozaik. 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13-40 Halo. Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice,. 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 14.30 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom (v okviru oddaje se bomo oglašali z Dnevov komedije v Celjn), 23.00 YT Ubel, 24.00 SNOP (Radio Robin)
O Vrhovskem Anzeku
Izšla je knjiga o legendi godčevstva na Slovenskem Ivanu Ulagi, po domače Vrhovskemu Anzeku. Z Dragom Medvedom, ki je poskrbel za izid knjige, se bo pogovarjala Mateja Podjed. Oddaja ob glasbi Vrhovskega Anzeka bo na sporedu v četrtek, na kulturni praznik ob 12.15 uri.
Več oseb na nedeljskem zmenku
Tokrat smo v goste povabili Aleksandra S. Jurkovi-
ča alias ljudskega ustvarjalca Nanija Poljanca, ki ga sicer poznamo tudi kot mafijskega botra Dona Vita Cor-leoneja v oddaji Hri-bar. Slišali boste, zakaj se je Nani odločil, da bo naredil ljudsko fakulteto, zakaj se je odločil za lik botra in zakaj se je boter odločil, da bo nastopil na Emi. Nani ima nešteto zgodb in vsaj nekaj jih bo delil tudi z vami. Z Aleksandrom Jurkovičem - Nanijem Po-Ijancem oz, Donom Vitom Corieonejem se bo pogovar-L Špela Oset.
NSraUAVEflOESERJA MCLKNAKODNIll-llAlilUOlINJCI ISQCIETNESÄNJE-CEPOS
mc
Po lanski pomladi
diši!
Da si bomo na jasnem kar takoj: v prvem februarskem modnem utrinku mora ne glede na vreme ali pa prav zaradi vremena že dišati po pomladi. In če vas bo hotel kdo prepričati, da je letošnja moda nekaj še nikoli videnega, lahko mirno zamahnete z roko.
Pravzaprav letošnje pom-ladno-poletne smernice prav lepo dišijo - po lanskih. Če me spomin ne vara, se lahko začuti vmes tudi kakšen predlanski modni vonj ... To seveda ne pomeni, da bomo zdolgočaseno gulili stara oblačila in »švedrali« naokrog vrazhojenih čevljih! Pravzaprav je z najnovejšo modo podobno kot še z marsičem, tudi novo ^asbo denimo, ki jo na takšnih in drugačnih festivalih ali izborih prepoznavamo

Pripravila; VLASTA CAH ŽEROVNIK kot staro, že slišano. Le v novejši Izvedbi.
Nekaj starih modnih vzdušij, ki so v sveži podobi prikorakala po letošnjih modnih stezah, boste zagotovo ujeli in spravih v svojo garderobno omaro tudi vi. In kaj je tisto, kar bo obeležilo naslednje mesece? Nemogoče je vse smernice, združene v posamezne stile in nadgrad-
njele-teh.opisativnekajstav- skromni besedni spremljavi kih in slikah. Zato dajmo ob tokrat prednost - vizualnemu! Moda prinaša: vračanje k poudarjeni ženskosti; črno in belo barvo na piedestalu; mini in empirske kroje oblek; obujanje etnoglamurja;
petdesetih in šestdesetih let, futuristično blešča-vost... Ampak to so šele prvi pomladni modni ščepci- Se beremo in vidimo!
^ TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED
/ '
Petek, 2. februar: Polna luna ob 6.45 bo povzročala nasprotujočo si energijo Sonca v Vodnarju z Luno v Levu. Prevladovala bo želja po oblasti, v sebi boste občutili željo, da ste opaženi, kajti energija Leva se bo na vsak način skušala prebiti v ospredje. Občutljivejši boste, zato vas nepričakovani preobrati ne smejo vreči iz tira. Previdnost v kontaktu z ljudmi ne bo odveč, To velja tudi v prometu, kajti zaradi raztrese-nosti lahko naredite kakšno napako ali kaj spregledate. Merkur vstopa v Ribi, kar bo v prihodnjem obdobju močno dvignilo intuitivno zaznavo. Nekatere stvariboste enostavno čutih brez zavestnega razmisleka.
Sobota, 3. februar: Pritiski in napetosti, ki bodo posledica polne lune, se bodo počasi umaknili prijetnejši energiji. Zaradi sekstila Sonca in Jupitra se lahko zgodi kakšno prijetno presenečenje, tudi na čustvenem področju boste imeli srečo. Dan je dober za finančne špekulacije. Sicer pa ne boste pozabili na delo in dolžnosti, saj vam bo srečanje Lune in Saturna povzročalo velik čut odgovornosti. Popoldne, ko preide Luna v Devico, boste k temu do-dah še veliko natančnost in pridnost. Večer ni primeren za dogovarjanje, saj bo Luna v opoziciji z Merkurjem. Bolje, da to storite dva, tri dni kasneje.
Nedelja, 4. februar: Luna je dopoldne v opoziciji z Venero, popoldne pa z Uranom. Za ohranjanje dobrih odnosov in harmoničnega vzdušja v domačem okolju se boste morali ta dan precej potruditi. Izpostavljeni boste večjim pritiskom, lahko vas spremljajo občutki nezadovoljstva, lahko ste deležni tudi kakšne kritike. Vsekakor ne vztrajajte pri svojem za vsako ceno in ne imejte odklona ud svojih običajnih reakcij . Zvečer bo Luna v kvadratu z Jupitrom. Optimizem vam ne bo škodoval, čeprav bo mogoče v tem dnevu celo neupravičen.
Ponedeljek, 5. februar: Odličen dan, da naredite red na vseh področjih, tako pri delu kot tudi doma. Neverjetno boste delovni, natančni, nič ne bo ušlo vaši pozornosti. Naredite lahko ogromno. V komunikaciji bodite malce bolj previdni, saj je Luna v kvadratu s Plutonom. Obstaja možnost, da
kdo pove kaj preveč ali neprimernega.
Torek, 6. februar: Luna že ponoči prestopa v Tehtnico, kar prinaša v prihodnjih dveh dneh veliko potrebo po usklajenih odnosih in splošni harmoniji na vseh področjih. Dan je odličen tudi za srečanja, dogovore, zabave, modo in umetnost, obisk kakšne prireditve ali predstave. Odlično se boste počutili vsi, rojeni v zračnih znamenjih (Dvojčki, Strelci, Vodnarji).
Sreda, 7. februar: Pozitivni trigon med Soncem in Luno bo dal dobre razplete dogodkov. Moška in ženska energija bosta uravnoteženi. V zraku bo optimistično razpoloženje, odnosi bodo harmonični. Dan je čudovit za srečanja. Manjkalo vam ne bo idej, ki jih prinaša trigon Lune z Neptunom. Na čustvenem področju lahko pride do nepričakovane spremembe, saj se Venera in Uran srečata na svoji poti po Ribah. Romantika bo v zraku. Ker je tudi Luna v sekstüu z Jupitrom, je čas primeren za dokončanje zahtevnih projektov, dogovarjanje in sprejemanje odločitev na poslovnem in tudi zasebnem področju. Če nameravate urejati kakšna pravna vprašanja, lahko to storite prav ta dan.
Četrtek, 8. februar: Sonce se bo srečalo z Neptunom. Želja po spremembah bo kar naenkrat postala najpomembnejša, vendar ta dan ni priporočljivo sprejemati pomembnejših odločitev. Zaradi povečane domišljije in prijemih občutkov enostavno samo uživajte v tistem, kar vam je na razpolago. Ker Luna prestopi v močnega Ško^ijona, bodo občutki izraziti, trudite se za zmernost in uberite raje srednjo pot, skrajnostim pa se izo^bajte. Astrologinji CORDANA in DOLORES
ASTRÖLOGtNJA GORSANA
gsm041404935
napovedi, bioterapije, regresije
www.gofdana.si
ASTROLOGIKJA DOLORES
090 4361 090 14 28 27 9sm:041519265
napovedi, primerjalna analiza
www.dolores.si

STAJERSKIVAL
NIBC
26
lOBILISTE
II
Hyundai SDnata med preskusom
Sonati štiri zvezdice
EuroNCAP, neodvisni Ocena ni najboljša, kajti evropski konzorcij, ki se uk- nata je od možnih petih dobi-
I za varnost otrok. Zanimi-je, da so ponovili bočni trk, la štiri zvezdice, M varnosti kajtiHyundaisepoo
varja z ugotavljanjem, kako varni so avtomobili, je pešcev sploh ni büa bleščeča preskusu (čelnem trčenju) (dve od štirih možnih
opravil test z novo Hyundai) evo sonato.
Pomladitev porscheja 911
Najuspešnejši porsche je seveda sloviti 911.
Sedaj pripravljajo pomladitev, tako da naj bi bü avto v spremenjeni podobi na voljo z letnikom 2009. Na prednjem delu bo najbolj opazno to, da bodo odprtine za dovajanje zraka k motorju nekaj večje, drugačen bo tudi odbijač, na zadku pa bodo zadnje luči nekaj bolj ploščate. Šestvalj-ni bokserski motor bo dobil dodatnih 15 KM. ^
die), je pa v
strinjal z
o poskrblje- bil nekoliko predelal.
Audi tudi z A5
Pri Audiju svoje avtomobile označujejo tudi s številkami in v dosedanji ponudbi je zevala luknja med A4 in A6.
Očitno jo bo tovarna kmalu zapolnila, kajti na ženevskem salonu naj bi marca postavili na ogled audija A5. Šlo naj bi za kupe, ki bo dolg 470 centimetrov, leto kasneje pa naj bi ponudili še kabrioletsko verzijo. Osnovni motor naj bi bil 2.0-litrski TFSI s 177 KM.
Honda CR-V je terenec za izbran okus. Občutek vožnje z limuzino, uglajenost ter inovativna tehnologija so že od nekdaj deli Hondinega sveta.
V notranjosti novega CR-V ima pet potnikov veliko prostora in udobja, in čeprav so se notranje mere v primerjavi s prejšnjim le malo spremenile, je novi CR-V veliko udobnejši. Vrata so širša, pragovi nižji, prednja sedeža sta večja, Velik prtljažnik pri zloženi zadnji klopi ponuja dovolj prostora za dve gorski kolesi. Varnost serijsko, v ZOA so ga ocenili kot trenutno enega najvarnejših avtomobilov, ki se vozijo po cestah. Tudi v Evropi pričakujejo enake rezultate. Kakovost izdelave je bila pri Hondi vedno na prvem mestu in tudi pri tem modelu ne kaže drugače. Huda tehnologija, Honda tehnologija je prodajni slogan, ki ga boste v prihodnje velikokrat slišali tudi pri nas.
Pred kratkim so ga prentierno pokazali tudi v Hondi Čspin v Vojniku. Na gala predstavitvi so najprej na kratko predstavili novo Hondino poslovno letalo - Honda jet, novo motorno kolo CBR 6Q0 RR, nakar se je skozi »dimno zaveso« pripeljal tudi novi CR-V Sveže oblikovne poteze in tehnološka dovršenost, ki so od nekdaj Kondin sopotnik, niso nikogar pustile ravnodušnega. Kot presenečenje večera so predali ključ prvega novega CR-V Branku Cepinu, bratu direktorja Hönde Cepin, ki je kot prvi kupec oddal naročilo.
Večer se je nadaljeval s pogostitvijo in kozarcem vina, za podrobnejše raziskovanje pa je poskrbel prodajni in servisni team Hönde Čepin. Sami se lahko prepričate o zmogljivosti avta tudi s prijavo na
eno testnih voženj, ki so se vrstile že dan po predstavitvi.
^	merilci pretoka zraka
vw. audi, skoda-1.9 tdi
kimni mijimi^^ katalizator univerzalni
LAMDA SONDE iMoriborslc» 86, Ce/i. KOMPRESORJI KLIME fel,. (03) 428-62-70 TÜRBÖiOMPRESORJiM www.gvIcdeiiregffe/ner.M SERVOVOLANSKEČRPALKE
NOVA OPEL CORSA-SLOVENSKI AVTO LETA 2007
se so športni videz, atletska o podvozje in prostorna notra-
Glavni aduti nove postava, popolnoma i njost.
Hkfati corsa prvič ponuja ogrevan volanski obroč in sistem osvetlitve v ovinke AFL. Prtljažni sistem »Flex-Fix« in variabilni, progresivni sistem servo krmiljenja sta novost v tem segmentu. Moderna notranjost iz visoko kakovostnih materialov je privlačna in iopla. Zanimivost za vse. ki cenite estetiko, je ta. da so vam na voljo tudi dekorativne obloge z Izgledom lakiranih površin koncertnih klavirjev. Nova corsa je zelo praktična, saj si njen avtomobilski ključ zmore zapomniti osebne nastavitve petih voznikov. Slednji vanj lahko shranijo svojo najbolj priljubljeno radijsko postajo, hkrati pa se bo na njihovo najljubšo temperaturo nastavila tudi klimatska naprava.
Corsa je naprodaj s tremi bencinskimi in dvema turbodl-zelskima ECOTEC motorjema z zmogljivostjo od 60 do 90 KM. Nekoliko kasneje bo motorna paleta bogatejša še za 1.7 I (125 KM) dizel s tehnologijo skupnega voda CDTI, ki bo že imel serijsko vgrajen filter trdih delcev. Sodobni Oplo-vi dizli se prav tako ponašajo z nizko porabo goriva. Nova corsa 1.3 CDTI {90 KM) potrebuje namreč le 4.6 I na 100 prevoženih kilometrov. Odlično delo inženirjev, ki sta jih pri ustvarjanju nove opel corse vodili dve besedi: izvrstna vozna dinamika in odlično upravljanje, pa potrjuje tudi odlična prodaja opel corse. Od leta 1982 je bilo širom Evrope prodanih preko zavidanja vrednih 9,4 milijona opel cors.
PROrvlOCIJSKO BESEDILO
opel Corso je slovenski avto leto 2007! Laskov nuiiv m poseum pi itiratiKi so vsenoKor dobri ra '	~ irrozQbavo,kisepričr.etapetek,2.febniariaob12.00,lnsezaključ;v
3.febfiiorjaobl2.00.
^ m
Ob nakupu novega avtomobila Opel vas čakajo posebni 24Hirni prihronki, ki se vijejo vse do neverjetnih 5.000 EUR. Momljivo pa je tudi spodnja meja prihrankov, soj se začne zelo visoko - pri Vectri vas čaka najmanj 4.000 EUR prihranka, pri Zofiri nojmanj 2.900 EUR, pri Astri najmanj 2.000 EUR, pri Merivi pa najmanj 1.900 EUR prihranke. No koncu vos bodo presenetili še Corso t nojmanj 1ÄK) EUR prihronka in atraktivni
In ne pozobite si zabeležiti dolumo ter ure no svojem koledarju.
AVTO CENTER CEIEIA, Mariborska 107, 3000 Celje, t.: 03/ 425 46 00; AVTO CENTER CELEIA PE JAKOPEC, Kosovelovo 16,3320 Velenje, t.: 03/ 897 14 60
NOVI fEDNIl
27
tednik
Obvestilo za naročnike
Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase
v Novem tedniku. . Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje ■ boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika.
PRODAM
VWgolflllvaiiont,lelnik199i,srebrno siv, klinu, abs,nrvo, prodam za 2100 EUR. Telefon 041 577-650, Breda. 445
RENAUlTcliol,4rt,letnik1998,prevoženih 140.000 km,nikoli karambollran,servi-siron in goražiran, prodom, Ceno po <Iogovotu.Telefon04l 964-749, tss
VW possot 1,9 tdi korovon, letnik 1999, zelene borve, prodam. Telefon 031612-160.	L62
nVINGOl,2, letnik 1999,86.000 km,reg., elektro<lBlpnsko2oklepDnie,<ivtorodio, ild.,prodm Telefon 031 807-665.
PEUGEOT 206 1,4, letnik 1999, 5 vrat, centralno zaklepanje, srebrne barve, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 904-306.	491
iiüjfflii PRODAM
SM0«mDAU(0 Slf, 19 »', ptod.m. Telefon 031595-996.	437
CISTERNO Craina, 2200 I (za gnojnico), ITodon..Telelon041S0H23. «»
SIIUŽNICO»l>oiliiD,pminiii!b, letnik 1990 In sloreišo, lemlh 1975, <00-1000 mm, ugodno prniini. Telefon 0416451198.	Š91 lUZMETAlNIK slloie Krpofl, tobijon eno sezono, inindi pieusmetHve In :tareiso noklodolko Sip 17, znomhe Pjjenttln-gor, prodom. Telel« 031 (47-195.
ROVOKOPAČ, koml]inlH(o, zadnji pogrni, Pfv meten za žogo ali kmetijo, genoFolno obnevilen, prodam. Telefon 041 645-«91.	SBi
VAKUOMSKOirpolkozamoIzrtlnrojAlfo lavol,ll51, prodam. Telefon 031717-304.	Sioo
Kili
Objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1.	VODJA VZDRŽEVANJA (m/ž)
1	detavec
2.	VZDRŽEVALEC (m/ž).PRIPRAVNIK
2	pripravnika
Pogoji, ki jih morajo kandidati Izpolnjevati: Pod, 1
Zahteva se VI, stopnja šolske izobrazbe strojne ali daige ustrezne tehniške smeri in 24 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih.
Pod. 2
Zahteva se V. stopnja izobrazbe strojne smeri. Delovno razrnerje se sklepa za določen čas 6 i opravljanje priprawiistvas polnim delovnim časom. Po uspešno opravljenem pripravništvu je možnost sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Vabimo vas, da nam pisno ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljete v 8 dneh od objave na naslov: KILI, d.o.o., UBOJE, Kasaze 34, 3301 Petrovče.
POSLOVNI prostor, 60 m', staro mesto jedro Žolco, možno preureditevvstonovonje, svoj porkimi prostor, prodom. Telefon 031 286-283; himmelgrou-@moil386.com.	212
GRADBENO iHrcelo, no lepi, sončni legi, vas Podvine,namnapriS4vnid,novoljoje tudi kozolec z gradbeno parcelo, pro-dam.Telefon031 513-770. šes PARCELO, primemo za vikend, velikost 20 o, prodamza3300EUR.Teleron051 381-
260,	Š73
HIŠO v Celju, Mubljanskoc, 61, velikost 97 m',zemliište407m',delnoobi*wlienoL 2006, vseljivo tak4 primemo zo poslov-Bodejovnost, z velBdm porkitiščem, prodom zo 162.744 EUR. Telefon (03) 491-5062, 031 541-388; www.maksiniili-iQn.si.Mol(simil;jon, d. O.O., Ljubljansko c:5, Celje.
V BLIŽINI Vranskega, no Stopniku, prodamo velib, novozgrajeno hišo, no parceli lha.Telefon041 754465. ž44 ZASDALNO parček, Celje-Zagrad, prodam. Telebn04060M72.	484
H!TRO NAROČITE
Dvakrat na teden, ob torkih in petkili, zanimivo branje in delu na območju 33 občin na Celjskem.
oiivljenju
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torlsova izdaja Novega tednika € 0,63 (150,97 SIT), petltova pa 6 1,25(299,55 SIT). NaročniM plačajo za obe izdaji mesečno € 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilo za tri mesece (velja od 1. februarja 2007).
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih maiih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
I Jty/il;» tudi letnik 2007 ^
prilogo TV-OKNO! VM-LI-Ll*
Vsak iKteli 4S barvnih stiaiii tel
I. in laiMvosti ii SKta gta.be in labaie.
NAROCILNICA
Ima in priimek:
Ktjl
Datum rojstva:
Neprskücno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC do.o. bo podalkc i^jwabljal smo za poEr^ naro&iäke službe Novega tednika

Il3/42-«3-122 h D31 342 118
m' 09nii,nNia «Islfiranesa il™aa, telo t g-^ie 1994. komunalno op^mlm v nad-■ '	-.ObisM«

1>mOstii>)v>nie,v(<liu>iiktMiksi-•Ilr|an,velil(«l10l,79m',i<»ii,«lfvi kblpiiilomozQ 143.575 EUR. Tili-fon |»3| <915M!, 031 54HBB; i™.ii»k!li.lr|...ilk,b«iliim,,d... o,Uulili..sl<.t5,Wi.. CEUE,0li4.Iiid™sl«.m.n|«,77m',4. n.dsliQpit,ital»lbn.,dvfr|.lo,v,i. ano v it preJm lo 100.1011 tOI. I.l.fDnll41717«.	m
STANOVAIUE, Šaranovičeva 7 a, U lll^ polrebno obnove, praijam lo 57.500 EUR.leleian04l 601-555. 486 ST»IOV»IUE,Iii.b.ii.vi!,54m',dilno opiomliino, prodom zo 74.500 EUR. Telilon »41601-555.	4ae
GOTOVINSKA POSOJILA
Duiaiste 21. UiftUana
KUPIM
ENOINrOLolldvoiobnoslooo>onii>,i>fio>i-lionoolln»pronillooo,.(ol]o,.no]iio bp>n-Tololoii041 601-555. 82
ODDAM
OPtEI«JE«0!toiiovoiii<YlMviisl,prili-liioo60mMl.i>odsliopie,pogoipied-ploillo, odlom. Iohfon04U24-tl4, 040215-152.	83
DV050BIU donovonia, 58 in 70 m', novo. delno opieinljeno, 00 Tehatiab.poli)!] oiroškego IgriKn, iilinsko ogrevonje, cnt doni.Cennod270do3l0EUR.Kovclia 1200 m. lolefon 031 641-702, med 10-in14.ore.	450
mmzL
KREPITI
Do 7 let, na osebni dohodek a ■okoinino, do 50 % obr. Kredi'
vozila stara do 10 lel. MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE. PRIDEMO TUDI NA DOM
POTREBUJETE DENAR
IZPLAČILO TAKOJI 03/49003 36

fonl,»,sonin.le,o,,i.d.m.»me.n vinmemitonovonielooiedim kredit. Ceno 70.000 EOR. lelelon 031 714-
ENO

nflATERIAL
PRODAM
«EIRSKAdrvnpradem-Teleta 031 502-

5TARE150 hišo, v Celjo zokolito, gotovino tokoblinpim.Ielefon 041601-555. S! GRADIElOpnrcelo ill kiino številko, no lonini legi,vn.stmie..inn.s.li.,del knii!Celin,kopim.Itlefoii041 731-116,041 912-733.	477
ODDAM
ll!GO™iokol,45m',v(eleiop.rko,ob avtobusni postoji v Celju, oddom v no-jeni.Teleft«041 725103. p VIHOGRAD oddom v breiploiei noiem.
Telefon 041698-201.	185
G0511N5Ktlokol-bor, v okolici Vojnikn, oddomovnojem-TelelonOOl 779-932.
|350 ni1,vCeliu|ta|,!opombnim dovoljenjem, oddom v nnjom. Telefon
IŠČEM
PROSTOR za vinsb klet ali vinotok, nn območiu Celja ali okolice,lahkovprivot-ni hßiüll trgovini, iščem. Telefon |0S) 364U32,041 885-266. p
PRAUII stroj G(
je, zelo lepo ol
možna dostova, prodom. 807-371.	434
DVEfrwKOskipostelp, 180«200, H0-'200, dvfl trosedo, mizi», fotdj, ugodno pr» doni.Telefon031 296-891. 446 KOMPLEINOsi»lnko,vlMlilKiivi,peldelno omoro, lepo ohronjeno, ugodno prodom Ceno po dogovoru. Telefon 041665-780.
459
HUU)ILNIK,fyilnik.prolnistroLtrosed, omare, kotno sedežno, mizo itd. prodom. Telefon051424-303. 490
KLAVIRSKO hormoniko Hohner Allontic, 120 basov, 11 regisliov,piodam. Telefon 749-2284.	Š97
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 25 do 50 kg, možno menjava, prodam. Telefon 041 656-078.	232
nUŠIČE, od 100 do UO kg, prodom. Telefon 041742-334.	409
0CME NA TRŽNICI V CELJU
VRSTA BLAGA	CEKA	VRSTA BLAGA	CENA
zelenjava		REPA KISLA	1,67
BUČNO OUE	2.M	ZEUE PRESNO	0.8-1
BUTVA	2.1	kisLO ZEÜE	1,67
CVETAČA	2,2	ZELENA	2
ČEBULA	1,2	sadje	
ČESEN		ANANAS	2
HREN	5	BANANE	1^-1,5
JAJČEVCI	2	GROZDJE BELO	3
KOLERABA	15	hruške	2-3
KORENJE	15	jabolka	0,M,8
krompir	0.7<l,8	KM	1.&2
OHROVT	13		
		umone	V
BRSnČNI OHROVT	3.8	MAREUCE SUHE	4
paprika	2.5	mandarine	1,2-1,5
paradižnik	2-2,5	OREHI JEDRCA (LETOŠNJI) POMARANČE	
peterSiu	4		1-1^
pesa	1-U		
		ROZINE	2.5-3
POR			
	2	SUVE SUHE	Z5
REDKVICA iopek			
		SUHE FIGE	2>3
REDKEV ČRNA			
		gozdni sadeži	
rad£	2-25		
MOTOVIIEC	4>1Q	GOBE SUHE	lOdsg
REGRAT	46	SAMPINJONt	3
SOLATA GLAVNATA		GOBE	
ENDIVJA	2,5-2.6	MED	48
MAJNIŠKA	3	meso in jajca	
ŠPINAČA	42	JAJCA	0,12j],1.5
28
: iWAU^LASI - INFORIUIACIJE

eiiiB
DOBRA SLUŽBA V CEUU
MŠMCE. »d kraškim In nimiklmov-i0[|«, «re 7 lidni», oJdinio dobrim liudem.Tilafoi 031 114-316.
čistilke
Delo: čiščenje poslovnih prostoiüv. Pričakujemo dol^ončano osnovno šolo, vozniši^i izpit in možnost lastnega prevoza, samostojnost prt delu, natančnost in smisel za red. Prednost
imajo kandidati z delovnimi izkušnjami. Razpisano delovno mesto je za določen čas, s skrajšanim delovnim časom In 1-mesečnim poskusnim delom.
Prijave zživljenjepisom pošljite na naslov: EMA, ti.o.o. Mariborska 1,3000 Celje
(tel. 03 428 48 00) ali na (Mpall: it)b@ema.sl
NEMŠKE ovčarje, mladičke, ostskjvne, brei rodovnika, tepljeaa, raiglistene, prodom. Telalon »41 91MS2,S16M99.
nUŠIČE, težke od tO do 120 kg, domači hrano, prodam. TeleTon 031 509^61, 10315121-163.	317
KlKOVOSniE prašiče, teike od 30 do 160 kg, I mažnostjo dostave, pradnm. Tele-lon041 45H32.	Sei
mŠ>(K kimljoioio s kohoio domačo krono, tiikego približno 150 kg, pri> dflm.Telefon031 5954)13. Ž40 PRAŠIČE, težke jOO kg, prodam. Telojoo 04113H9a.	S7S
PIAŠIO. krmlieneio z domoto hrino, ugodio prodom. Tolefi« 5739-391, 031414D82-	407
P1tA51[E,(Hl80do15l]kg,prodam-Won 041 708-154,051 685-7B0. s SIMEIITAU(0zaplomo,slarol8moserov, prodamo.TololonS715-700. « mČA,tožkogil60kg,krmlieiidomo. čo hrano, prodam. Telefon 572.6275.
,todaia.lelelo.03U54.750. L53 KRAVO simenlolko, store sedem let, brejo štiri mesete, prodom. Telefon (03) 5793359.	Š84
ROOOVNI5KA, pet mesecev stara burska loilo, prodom. Telefon 040 304477, [03)57714)96.	Š80
BIKCA, 140 kg, Ilv<tilički,ližkil35m220 kg, prodom. Telefon (03) 5795.51).
Š10Z
staro 6 tednov^ prodam. Tolefoi 04) 9041178, (03) 5792-173- 457 P5A šarplonimo, samčka, starega 10 ted-nov,prodam.)elefon 041980-181.
TEUCO, brejo 8 meseiev, težko |>iblüm> 600 kg, prodom. Telefon 5793W3, 031 4114193.
JEČMEN,koran, nillkakinnprodai.)olc<on 041 742-334-	409
BELO In nloioilna,šlpoi, rizling, žomotio ■»inap.lEORteriobalčniki.n.škr.f lienihi.b.lk,,o0,50EUR,pradam.)ek fon|0315741-361,051351-635. šss (ISTO svinjsko moslprtdom. Tok*. 5740-626.	4sa
SENO v korkaslllihiloh,2S0 kosov, pro-dam.Ielefon031 54«89. L59 SEIIEKEbole,ležo25do30kg,bllio(olio, prodom. Ceno po d(«ovoia.Tolofon 041 526-980.	462
žensko. Telefon 103) 572U19, 031 505495. loopoldOmšnIk s. p., Dobia vosB5,Pnibold.
ŽE dolgo iščom žensko oll deklo, ki jo zolo razoiomnovži.li.ni..Bodjv.s,d.n.r» vo,storood40doS2let,smdnie,oslo. ve,do70kg,170tm,m!kadilko.Kosneje olohko(reseliškmeni.MiizoUire
in prašiče za zakol,od 100 dolBO kg, samo po 1,40 EUR, hranjeni z demočo kohono hrano, ogolno prodamo. Tole-loo 031 311476-	«9
TEilCO, mesnitip simentoko, (davček, leäo 140 kg, gradom. Telefon 041 815-57».
Ž49
IWIČE,težkeod30do50k,iaprašiča, teikego 100 kg, prodom. Tehrfon 031 582-624.	Š95
lEUCO,bolg|skobetKkKO,mesno,b»jo7 . mosocov,Šentjar,pradom.T<l<foo(03) 57M913.	4<B
NEMŠKE ovčnTio,dolgodlokomlodiči, oho staršonaogled,pradom.Tolebn03l 539.631, dopoldan.	471

PROPAM
ENOSOBNO stanovanje, s pohiävoni, 40 m^ garažo, 2 oni ZHn|šča, prikotko zo avlo, gumijast motorni čoln, dva motorja To-n»savloinolik,(ivajekolesinsamat(olni-co,prodam.Teyon 03173^0. 393 BAS lutoro i ozvočenjem, bariton In kashu-ta,hanaver,pro<lom.Telefon031 437-246.	ž 50
(MRNO za olje, 15001, staro 4 leia in nov prtljažnik za clla, zelo ugadno predam. Telefon 5461-567.	475
MOTOR za B(s, motor Apn 6 in avtomobil-
l^ni fantje išeejo preprosta, zvesta dekleta. Mnogo iih je, zato pun-pozabite na razočaranja ter fih brez
Tel.: 03/57 26 319,
mmm
«CEUSKI eno« nodimo Codovito deh> i vrhonskim pločilom Torra, 5elo 7, Vele. nje,Hleloa041747-126- 70
liri Celjo-Tekrfoo 040 486676. Domako, «ariolkallrovots.p.,Zodobrova37a, Škoflovos.
Vprašajte za vse ugodnosti, vse ostalo bomo uredili mi.
Tečaj CPP vtorel<, 5. 2. 2007, ob 16. uri.
www.zsam-celje.sj
■ NAJVEČJA IZBIRA DVD MEDIJEV V CELJU (6000 NASLOVOV) ■VAŠE DOMAČE POSNETKE PRESNE y DVD MEDU
ran,razvezan,ne posvop krivdi,star52 let, srednje postave, nekadilec, loiam dobro službovCelju. Imam zela dobro
Novi tednik pod šifro UUBEZEN NAJ SE NAMA URESNIČI IN LEPO NAJ NAMA BO
ici s<
BODOČA plzzerija no Gomilskein zaposli picopeko in dekle z veselje zadelo v strežbi. Telefon 041 B4mi. Dan'o Ko-«niim,s.p.,6oniil5ko45. Ž51 BISTRO v centru Celja zaposli prijazna deide oliianto za strežbo. Telebn 041 666-726. Marjan Bohorč,s.p., Ul. Dušana Kvedro 44, Šentjur.	468
Celje
V celjski pt rodUe:
19.1.: Irena SEUČ iz Uš-kega - deklico. Dušica ISKRAČ iz Kalobja - deklico, Darja KLINE iz Žalca -dečka. Sabina PRUATEU iz Šentjanža - dečka.
20.1.: Jožica MATOŠA iz Šentjurja - dečka. Nada VE-BER iz Dramelj - dečka, Mateja MRAZ iz Celja - deCka.
21.	1. : Marjetka GERM iz Celja - dečka, Stanislava TRAP iz Mozirja - dečka.
22.	1.: Nataša HERODEŽ KRANJEC iz Braslovč - deklico, Dragica KEŠE iz Kalobja - deklico, Nataša NOVAK iz Ložnice pri Žalcu - deklico, Katja PRESKAR iz Celja - deklico, Mihela BOBIK iz Zreč - deklico, Katja HOH-NJEC iz Sv. Štefana - deklico, Mihelca ŠRAMEL iz Šmaija - deklico.
23.	1.: Valerija KOTNIK iz Celja-dečka, Nataša BRILEJ iz Griž - deklico. Mojca KOVAČ iz Rogaške Slatine -deklico.
24.	1.: Anka KRAJNC iz Celja - deklico, Anita BA-NOVŠEK iz Žalca - dečka, Su-
PLEMENITAŠ CENTRIH iz Dobja - dečka, Barbara NOVAK iz Radeč - deklico, Eva SOSTER KRIŽNIK iz Žalca - deklico.
25.1.: Sara BOŽIČEK iz Celja - dečka. Natalija SEDEL-ŠAK iz Luč - deklico. Barbara PIRNAT iz Šoštanja - dečka, Sonja KOKOVNIK iz Na-zarij - deklico._
Celje
Poročili so se: Marko KROFLIČ iz Štor in NataUja KROFL iz Šentjurja.
Laško
Poročili so se: Jernej KOLAR in Marija KOLAR, oba iz Šoštanja. DejanKORIMŠEK in Mihaela ŽERKO, oba iz Trbovelj ter Damjan TRBOVC iz Ljubljane in Jovana MIHAJLOVIČ iz Beograda.
Zlato poroko sta praznovala Doroteja in Kari KRIŽNIK iz Laškega.
Velenje
Poročili so se: Mirzet BULJUBAŠIČ in Emira NIKODUEVIČ, oba iz Velenja.
jektodoin gajevo 20,Celje, telefon 041826-594.
IZVAJAMO posek, spravilo m odkup leso. Mojdo Bevc, s. p., Zogorje 31, 3261 Lesično, telefon (03) 809-5016, 040 211-346.	r
KAKOVOSTNO in po konkurenčnih tenah izdelujemo demit fasade. M3gnid, d.O. 0., Gosposvetsko 3, Celje, telefon 041 771-104.	467
GOSTILNA Gajšek, Loka pri Žusniu, prosi goste, ki s« za 10. moreč noredili rezervacijo, naj nujna pokličejo po telefonu (03) 748-6013alisevgastil-ni osebno oglasijo. Obenem prosi ljudi, ki slučajno te goste poznajo, da jih o tem obvestijo.
ElfKTROinstalacipka, vzdrževalna, odofH toüjsko dela opravljamo kakovostno, hitro In ugodno. Virgo, d. o.o.,UL mesto Grevenbroldil3,Celje,telefon 041614-956.	483
GRADI^UI,pozorl Pokor
lih cenah
izdelujem peu in bojierje za centralno ogrevanje. Ped sa zelo ekonomične za drva.Garoncljaje5let.AntonAplenc,s. p., Prebje 29 a, Škofja vas, t^n 541-5011,041 531-976.	448

SMRTI
Celje
Umrli so: Terezija EMER-ŠIČ iz Celja, 94 let, Majda PRISTOVŠEK iz Celja, 77 let, Alojzij ZAPUŠEK iz Celja, 78 let, Pavle BAKIČ iz Celja, 66 let, Ernestina RECKO iz Celja, 72 let, Neža TOVORNIK iz Kompol, 66 let, Rozalija ZUPANC iz Celja, 59 let, Franc KOLAR iz Celja. 68 let. Ana JUREŠ iz Celja. 78 let, Franc KLINAR iz Celja. 91 let, Stanislav VRUNČ iz Celja, 87 let. Slavica JOŠOVC iz Sv. Lovrenca pri Preboldu, 72 let, Gizela POLJŠAK iz Dobropolja, 58 let, Marjeta HRIBERŠEK iz Šempetra v Savinjski dolini, 74 let, Ana LESKOVAR iz Šentjurja pri Celju, 75 let, Anton MIRNTK iz Arje vasi. 77 let, Garbrijeia FRANK iz Celja, 62 let. Marija ZUPANC iz OUmja. 77 let, Vid PIRŠ iz Drenskega Rebra, 68 let, Terezija GUZEJ iz Zabukovice, 85 let, Marija KOTLEN iz Polzele, 82 let. Danilo MEŽNAR iz Kaple vasi, 48 let, Ivan MARING iz Celja, 83 let, Ferdinand PREŠIČEK iz Polzele, 75 let, Ferdo SATLER iz Velenja, 72 let.
Laško
Umrli so: Jožef OVČAR iz Lindeka pri Vojniku, 75 let. Terezija ŠMIT iz Starega Dvora pri Radečah, 91 let, Dušan GERŠAK iz Marija Gradca, 54 let, Franc KOVAČ iz Radeč, 82 let, Antonija GOLOB iz Padeža pri Laškem, 98 let. Marija ŠOTAR iz Laškega, 77 let, Brigita OREŠNIK iz Dobrave pri Radečah, 57 let, Fric PEVEC iz Laškega, 63 let, Julijana KOKOT iz Celja, 88 let, Terezija VODENIK iz Podkra-ja pri Hrastniku, 77 let, Marija DEŽELAK iz Trojnega nad Laškim, 94 let, Marija LONČAR iz Košnice pri Celju, 78 let, Brigita VONČI-NA iz Celja, 80 let, Emilija DEUTSCH iz Komende, 80 let. Angela PLWEC iz Uš-kega, 93 let, Marija ŠPEC iz PolanepriJurkIoštru,9Slet, Karolina NAJŽER iz Celja, 91 let, Jože KRAMPL iz Ljubljane, 76 let, Neža VIDEČ iz Male Breze nad Laškim, 90 let, Ana RIČEK iz Laškega, 82 let, Emilija ŠTRBENK iz Ljubljane. 72 let, Boris
«ew f
29

Kogar imaš rat nikoli ne umrt le daleč je.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše d mame
MARIJE TRBOVC
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za cvetje in sveče ter ustno in pisno izraženo sožalje. Zahvaljujemo se govornicama gospema Hermini Sovič in Mariji Drame, pevcem in Šaleškemu irobünemu kvartetu. Hvala sodelavcem Banke Celje, d. d.. Davčnega urada Celje in Osnovne šole Ponikva za izkazano pozornost. Hvala duhovniku gospodu Mihi Hermanu za opravljen obred in mašo.
Vsi njeni

ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene.
ERNESTINE RECKO
iz Šaranovičeve ulice 6 v Celju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča: mož Cvetko in hčerka Cvetka z družino
Če bi mamina te solza obudila^ ne bi tebe čmazemlja krila, ko ti ne veš, kako to boli. ko tebe več v domeku ni.
V SPOMIN
1. februarja je minilo eno leto neizmerne žalosti, kar nas je mnogo, mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni sin, brat, svak, stric, vnuk, neč^ in bratranec
BOŠTJAN OJSTERŠEK
(30.9.1974-1.2.2006)
Skrbno in z ljubeznijo ohranjamo spomin na naše skupne dni. Ni minute, ure, ne noči, da ne bi bil z nami ti.
Vsem, ki postojite ob njegovem grobu m mu prižigate svečke v spomin, iskrena hvala.
Žalujoči: mami, ata, brat Robi z družino in ostalo sorodstvo
GROŠIČAR iz Radeč, 28 let, Ana BERVAR iz Svibnega nad Radečami, 74 let, Mihael JELENC iz Paneč pri Jurklo-štru, 82 let, Marija KOLENC iz Radeč, 85 let, Maksimilian ŠKARGET iz Radeč, 91 let.
Velenje
ümrli so: Pavla QZELJ iz Laškega, 78 let, Antonija MAZE] iz Ljublje, 81 let, Rudolf POGOREVC iz Velenja, 68 let, Ana SKORNŠEK iz Ve-
lenja, 74 let, Marjan KORA-DEJ iz Šoštanja, 67 let, Jožefa MERNIK iz Velenja, 80 let, Marija ŽGANK iz Velenja. 85 let, Cecilija MARTINO iz Če-čovlja, 66 let. Martin VERH0VŠEKizZavTŠ,71 let, Ana GRM iz Vitanja, 84 let, FYanc PAJK iz Laškega, 59 let, Anton KAŠ iz Gaberk, 69 LET, Franc KOŠEC iz Gorenja, 57 let, Peter TLAKAR iz Rečice ob Savinji, 68 let.
Usoda z udarci nam ne prizanaša, brez milosti dragim življenje ugaša;
V SPOMIN
Mineva težko leto, kar sta odšla od nas
RADOVAN ROMIH
(8.10.1961-3.2.2006)
CVETKA ROMIH
(18.1.1936-12.2.2006)
Ko si zaželimo vajine bližine, gremo tja, kjer plamen sveče v vajin spomin nikoli ne ugasne. Iskrena hvala vsem, ki se ju spominjate in jima prižigate luč spomina. Žalujoči vsi njuni

Oh. kako je hiša prazna, ko te več med nami ni. prej bila je tako pnjazna. ko smo skupaj še bili. OstaU bodo sledovi tvojih pridnih rok. ki jih bo še dolgo pomnil ves naslednji rod.
ZAHVALA
V 70. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
IVAN LANGERSEK -VANČI
iz Razgorja 17 pri Vojniku
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, izraženo ustno in pisno sožalje ter podatjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala Milanu Bratini za pomoč pri prevozih v Ljubljano na Onkološki inštitut, gospodu Pergerju za opravljen mašni obred in
govornici gospe MilenlJurgec. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: ž
Angeli so poleteli, tebe v naročje so vzeli, odnesli so te tja, kjer je le mir doma. V nebesih tvoj dom je postal, tja svojo dušo si poslal.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega sina, brata in strica
MIRANA ZONTIČA
iz Jankove pri Vojniku (28.10.1971-23. L 2007)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Hvala za darovane sveče in cvetje.
Žalujoči vsi njegovi
Radi bi doumeli skrivnost smrti. Toda, kako jo boste našli, če je ne iščete v srca življenja?
PI
PEPIJU in MAJDI KOVAČIČ
So ljudje, ki tudi po smrri skrivnosti še vedno iščejo in odkrivajo. V imenu in spominu na očija in mamico to počnemo vsi mi, ki smo ostali. Vsak dan znova odkrijemo kal^no novo skrivnost življenja,
kakšno novo pot. ki sta nam jo nakazala. Hvala, ker z nami še vedno hodite po njej in se ne pustite zapeljati ovinkom.
Katja, Nataša in Tonika
j, ko luü v oknu zažarijo, prinesi s seboj svoj smehljaj, ostani tu. fco v noči okna že
zaspijo, poslušaj večni moj: zakaj? (D. Klouar)
Ob boleči izgubi ljube žene, mame, babice, sesue, tete in tašče
GABRIJELE JURKOVŠEK
iz Zagrada 65 (14.2.1939-19.1.2007)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Ireni Roščič iz ZD Celje ter osebju
ORL oddelka SB Celje. Posebna zahvala tudi sosedom Cizelj, sodelavkam in sodelavcem Okrožnega in okrajnega sodišča Celje ter Banke Celje - CMH.
Žalujoči: mož Karel, hčerka Irma, sin Damijan z ženo Jasno, vnuki Katja, Gregor in Maša
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, stare mame in prababice
ANICE TOVORNIK
(4.6.1908-16. L 2007)
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob bolečini in žalosti stali in nam še stojite ob strani in ste našo mamo s cvetjem, svečami in toplimi mislimi pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, skupini Sončnice, Društvu invalidov Celje za čudovite besede, izrečene na njeni zadnji poti, še posebej hvala športnemu društvu Partizan Gabeije, Krajevni skupnosti Gaberje in območnemu združenju borcev NOB Celje. Še enkrat hvala vsem.
Vsi njeni
m
NIK
KINO
Kinematografi s> priditujejo piavico ils spremembe
	
PETEK	
18.00 Vfliise	
20.30 HalsinMNeapi	Iii vso noe
18.00 Vnise	
20.30 Helsinki NeipE	ilj vso M»
MEOEUA	
20.00 VmisB	
SREDA	
20.00 Gsta	
SLOVENSKE KoauiCE
PETiK 20.DQ Kntki stiki
KfDEUA 18.0D . BožiS«k 3 20.00 Kratki stiki
PETEK, 2.2.
10.30 in 16,30 Muzej novejše zgodovme Celje
la.OOSavinov likovni salon ^ec _ Franc Novinc........
odprtjem
RAZSTAVE
18.00 Kunigunda-regionalnimaltime-dijslü center___'
A.torek.i«ne(;, petek, sobota, nede-UailSm 20,50 petsk. soiiot»: 23.4« NoSvmuzsju
p(?ned8lj8lt,iorBK i!«tnel:,pe«, sobota, flcde-Ija: 15,50,18.15,20.30 pstek. sdbtffil: 22.60. sobota, [tedelja: 1T.OO
ponedeH torek, četrtek, sobats, nedelje: 20.10 torek, fetrtak, sobota, nedetja: 17.00 • sobota, nedelja; 12.00 petek: 21.00; 23.55 sobota: 23.10 -
ponsdelieii, tertK Jetrtek, petek, sobota ned» ija; 17,10,18.50 petek, sobota: 22.40 Toristas
poneife» tofek, ietrtd:, petek, sobota, nedelja: 16,50.19.DÜ. 21.10 petek, sobota: 23.20 Knrivi diamant
ponedeljek, totek,Č8tttek, petek, sobota.nede-Ija: 15.20.58.10,21.00 petek, sobota: 23,50 sobota, nedetja: 12 30
Bk. torek četnek. petek, sobota, nedelja: 10.00, 58,20,20,40 petek, sobota: 23.00 Bolj Suitm k« »sija ponedeljek, torek, ceWek, petek, sobota, nedelja: 17.30.2Q.OO petek, sdiota: 22.30 sobota-nedelja: 13.00
19,30 SLG Cdj,e
SNGDramaLjuUjaiiatŠpai^k
abonma Dnevi komedije in iwen
19.00 Galerija Vefeaje
Barbara Jurkovšek: Prasvetovi
odprtje razstave
24.00 Perišče v Gotovljah
SOBOTA. 3.2.
Öd 8.00 do 12.00 središče Gotovel] " KmeCika tilnlca
Od 8.00 do 12.00 Mestna tržnica Žalec
10.00 Dom kultureVežen^e
Jacob in Wilhebn Grimm: Rdeča kapica
Krvavi diamant
12.00, 15.D0, 18,00,21.0a 23.SS Babilon
12.ŽD. 15.30, 18.20,21,10, ODO NočvmuzBiu
13,30,18,50, 18.10.20.30,23.0) Nustr^en
m 14,4(1,17.00,19.10,21.20,^3.30
Ah» Biderr Operacija
12,50,14,5(1 16,50,18.50.20,50, i'i,«?
predstave so vsak dan prei/slave so i/pelet in sobotv
Dnevi luunedije
SNG Nova Gorica in Kosovelov dom: Kako smo ljubili tovariša Tita
abonma Dnevi komedije in izven
Hestis Attor iz Rijeke In Štone-bride iz Zagreba
noiserockkoncert
12,30GlavmtrgCgl^ _
Gimnazija Lava (GL-ä.b): Kako najti moškega v srednjem veku
vodenje škotskih dijakov po knežjem mestu m uprizoritev krajšega angleškega sk^
Dnevi komedije spremljevab program
TinaKosi:Tbtljelaj£ izven abonmaja
PONEDELJEK. 5.2.
15,00 Prostori centra starejših. Hiša
denarnih kovancev
odprtjem
Univerza za lU. življenjsko obdobje
Žiga Kokalj: Kitajska, svetovna velesila
predavanje
17.00
Petra Potočnik in Romana Lah: ŽivaBrazlija
brezplainopotopisno predavanje 18.00 Planet "Riš. VIP-soba bowlinga
hitri brezplačni tečaj portugaiš0ne 19.30 KukurnidomKudZaiiaTrnovlje
Celje_
FJ. Gomez: Las Btddetas son para elverano
komična drama v Španskem jezi-
17.30 Zdravilišče Laško, restavracija Vrelec •
lUzstava rožnih slik Nata^Ži Šoštarie
20.00 Domll, sloven
gledaUški abonma ponedeljek ii
Galerija Borovo: moüvi iz Afrike, olja na platnu Aijuka Martin Depones iz Ugande, do 13.3.
Galerija Mozaik: razstava likovnih dei iz stalne umetniške zbirke, do 28, 2.
Galerija Mik Celje: likovna dela akademskega slikarja Dejana Cedilnika, dO 15, 3-
Galerija Otto Škofja vas: likovna dela (slike v mešani tehniki) Vesne H-
Špesov dom Vojnik: likovna dela (olja na platno) TonijaMoharja, do 1. 3.
Internet Kavarna Stane: fotografska razstava Mihe Kauääa, študenta likovne pedagogike, do 28.2.
Galerija Volk: razstava del Amine Kolarič, članice likovne sekcije KPD Svoboda Celje, do 28.2.
Galerija sodobne umetnosti Celje: pregledna razstava Horst Janssen - grafika, do 28. 2.
Osrednja knjižnica Celje- avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: Od »čitavnice« do svetovnega spleta - ob 1 OO-letnid javnega knjižničarstva v Celju, avtorjev Jütjane Kač in Marjana Pušavca, do 15.3.
Galerija likovnih del mladih: razstava grafik V. mednarodne grafične delavnice na temo Arhitektura Celja, do 28. 2.
Muzej novejše zgodovine Celje -občasni razstavni prostori: Josip Pelikan (1885-1977), lastna občasna razstava, do 20. 2.
Galerija železarskega muzeja Štore - Teharje pri Celju: likovna dela Barva riuna, avtorice Simone Ktokočov-nik, do 10.2.
Zgodovinski arhiv Celje: Od per-gamenta do e-zapisa, do 31.5.
Račka - galerija erotike: Pregledna razstava Slovenski strip in animirani fflm 1996-2006 ter pregledna razstava slovenskih stripov z erotično vsebino, do 21,1.
Galerija Nikca Celje: otroška dela društva Otwä otrokom, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu.
Pokrajinski muzej Celje: Gumbi iz zbirke Franca Pajtlerja. do septembra 2007
STA RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M, Karhn, numizmatična razstava.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka šraid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke.
Muzej novejše zgodovine Celje:
Živeti v Celju. Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev - trenutno ni na ogled.
Muzej novejše zgodovine Celje -
Otroški muzej Hermanov brlog - zaprt
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Galerija Vlada Geršaka Celje: likovna dela Wnda Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.

Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petek od 13. do 15. ure. ŽPORTANJE
Vadba pilates joge: Objekt Tojnko v obrtni coni. Torek in petek ob 18.00. Rekreacija:
Telovadnica OŠ F, Malgaja, Sobota ob 14,30. badminton.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Grmada vabi na
poftod po obroaKin Celja. Odhod je v nedeljo. 4. februarja, ob 8. uri na parkirišču ob letnem bazenu. Smer pohoda je viseči most preko Savinje, Brnica, Bu kovica, povratek ob Savinji v Celje. Predvidevajo do 6 ur hoje. Predhodna prijava ni potrebna, imeti morate le ustrezno pohodno opremo.

Rn?:stava: Antični dnevi - risbe Nint Polajžei
Info pisarna: Informacije o evropski prostovoljni službi, nefiks-indeks nt formalnih izobraževanj, info o razpisih in natečajih, izobraževanjih doma in v tujini, kartice ISIC - merinarodno dokazilo o študentskem status Info pisarna: nefiks - indeks neformalnih i/.obra-ževanj,
kartica isic - medn. dokazilo o štu
dentskem statusu.
informacije o evropski prostovoljn
službi.
Več info: www.mc-celje.si 03/490-87-40 in 040-756-009 Redno dogaianievdvc
do-športnarekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Gre Teršck
KUD Superstar - ples: torek ob 16. in20.uri. VodiCvetana breakdance - ponedeljek, sreda ir petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejar Gregi
KUD Desanka Maksimovič; sobota med 14. in 16. uro VS Styhng - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri Društvo za planetarno sintezo: četrtek vsakih 14 dni ob 19. uri.
Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Ma^jeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 KWZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HlSA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoe ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov Ug 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOC ODVISNIM Telefon 490 00 24, 03J 288 827 CENTER ZA POMOC NA DOMU •ftlefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
Podjetje Nrr&RC.d.o.o, Direktor: Srečko Srot
Pod) et] e opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencij sko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 2S190, £ax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torekinpetek, cena torkovega izvoda je 0.63 EUR (150.97311] petkovega pa 1,25 EUR (299,55 SIT), Tajnica: Tea Podpečan Veler, Naročnine; Majda Klanäek. Mesečna naročnina je 7,09 EUR (1.699,05 SIT). Za tujino je letna naročnina 170.26 EUR(40.S01,11 srn. Številka transakdjske^računa: 06000
002678132C. Nenaročenih rokopisov in fotografij oe vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. HOVUEDHIK
Odgovorna urednica; Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.; Ivana Staraejčič. Urednik fotografije; Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje;
Odgovorna urednica; Simona Brglez Urednica informaUvnega programa: Jai E-mail: radioC<fnt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
MUena Brečko-Poklič, Brane Jeranko. Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič. Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
Opravlja trženje oglasne^ prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Tfelefim; (03)42 25 190 Fäx: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po eldrt. pošd: ageiicija@ni-rc.si

Nagradna križanka
POMOČ: CIANELA-cianobakterija, ENARGIT-bakrova ruda, KAI-japonski pes tipa Spic, ONIOMANUA-strast pa kupovanju, PREBENDA-nadarbina
Nagradni razpis
1.	nagrada: smučarska karta za dopoldansko smuko na Golteh
2.	nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri in knjiga o Charlieju Chaplinu
3.	- 5. nagrada: vstopnica za drsanje na drsališču v Mestnem parku v Celju
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do srede, 7. februarja 2007.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika. ki je izšla 26. januarja 2007.
Rešitev nagradne križanke iz št. 8
Vodoravno: ANGEL, SARMA, TF, OST. RALF, OSLO, IS. NOKTURNO. MARADONA. RUDA, PROFESURA, ODMOR, LATEN, HV. OČE. SE. ADOR. EON, SKAJ, KORAK. OŠTIR, ATA, EVI, LAŠKO, VAR, TASTER, ANT, SLON. ANTENA, EROTIKA, LUKA. RG. BANANA, ARAMIS, DI. ITA, UNESEK. RAJ, VI
Geslo: Kraljevina v severni Evropi.
Izid žrebanja
1.	nagrado - dve vstopnici za triurno kopanje v Termah Olimia in dve vstopnici za drsanje v Mestnem parku v Celju, prejme: Nina Vrabec, Lokarje 2/c, 3230 Šentjur.
2.	nagrado - dve vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri, prejme: Marija Deželak, Lopata 41/a, 3000 Celje.
Otul Prijatelj vam bo prišepnil pomembno novico, ki vam bo v veliki meri spremenila pogled na ljudi okoU vas. Še zlasti to zadeva prijetnega neznanca, za katerega doslej niste.pokazali kdo ve kakšnega zanimanja.
On: Kritično obdobje je sicer za vami, vendar pa vam nihče ne more zagotavljati, da se ne bo ponovilo. Tokrat ste jo odnesli poceni, toda kako bo naslednjič^ Najbolje bo, da se pos-veäte malo boljši preventivi!
Ona: Obeta se vam izredno razburljiv in po vaše tudi prijeten vikend. Sicer ne bo vse tako, kot ste si predstavljali na začetku, vendar pa se boste kaj hitro znašli in na nek način tudi izkoristili nastalo situacijo.
On: Morda bi bilo bolje, če ne bi vselej gledali naprej in razmišljali o prihodnosti, ampak več časa posvetili tudi sedanjosti. Nekdo že prav nestrpne čaka na najmanjši namig, vi pa kol daste slepi...
ŠKORPIJON^
Ona: Ljubezenska zveza bo na hudi preizkušnji, saj se bo kar nekaj stvari zarotilo proti vam. Nikar ne obupujte, saj je popotioma jasno, da je to za vißo ljubezen le trenutna hiba, ki bo minila pr^ kot slej.
On: Prijatelji se vam bodo spočetka sicer smejali, kasneje pa-jim bo še žal. Obeta se vam dobra poslovna poteza, ki vam bo prinesla dobiček in tudi precejšnjo mero ugleda. To pa vam lahko le koristi.
Ona: Pred vami so precejšnje težave, ki vam jih bo povzročal nekdanji prijatelj. Pazite, da ne boste rmredili napačnega koraka, saj se vam lahko ta vrne na tuičin, ki si ga resnično ne želite.
On: Ambicioznost ni vselej koristna in v to se boste kaj kmalu tudi sami prepričali. Zato bi bilo dobro, če bi nudo zmanjšali svoje načrte, da pristanek na tleh ne bo prehud. Toda, brez kakršne koli panike.
DVOJČKA	strelec ^
Ona: Prevelika trma vas bo pripeljala, i; situacijo, ko ne bo prav nobenega izhoda, zato ne krivite druge za težave. Plačali boste ceno za neumnost in prav je tako. Prihodnjič upoštevajte nasvet prijateljev!
On: Se zmeraj se ne morete pomiriti z nastalo sUuacijo. Res je, da vse ni ravno rožnato, vendar ste krivi predvsem sami. Nikar ne dolžite drugih za svoje napake, ampak poglejte resnici v oči. Popravite se že!
Ona: D^egali boste veliko več kot običajno, ver^ar bodo tudi rezultati veliko lepši, kol sle pričakovali. Vse skupaj bo prav zanimivo doživetje, saj boste spoznali kopico izredno zanimivih ljudi.
On: Le zakaj se obremenjujete z obrekovanji, za katera dobro veste, da so le posledica ne-voščljivosti? Privoščite si raje dobro praznovanje uspeha, saj boste tako na najboljši način zaprli vsa nevoščljiva asta.
^ I KOZOROG
Ona: Dobili boste predlog, ki vas bo u prvem trenutku sicer navdušil, vendar boste po te-meljitem razmisleku ugotovili. da ni i^se tako lepo, kot izgleda na prvi pogled. A vseeno vas bo premamilo...
On: Pred vami je odločitev, kaj narediti s prijateljico, ki vam je zadnje čase presneto všeč: aR se odločiti za resno zvezo ali pa pustiti priložnost neizkoriščeno. Časa za odločitev vam zmanjkuje, zato raje pohitite.
3. - 5. nagrado - vstopnico za triurno kopanje v Termah Ohmia, prejmejo: Bronislava Kampoš, Velika Pirešica 40. 3310 Žalec, Milena Vodišek, Rifengozd 10 b, 3270 Laško in Gregor Rupnik, Šercerjeva 10, 3325 Šoštanj.
Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
Ona: S partnerjem se bosta odločila za potep po okolici, pri tem pa se bosta odločila za nekaj, kar že dolgo časa pričakujete, pa niste imeli poguma, da bi uresničili. Obeta se vama naravnost čaroben vikend.
On: Utrujeni boste, vendar tega ne boste pokazali in boste marljivo delali naprej. Pazite, da se ne boste prehitro iztroši-li. Včasih se je dobro držati rekla: počasi, vendar zanesljivo. Thdi tako se daleč pride.
DEVICA ^
Ona: Naredili boste sicer ogromno načrtov, a njihova realizacija bo precej medla. Spustite se raje v kombinacijo s prijateljem, saj lahko s skupnimi močmi naredita neprimerno več - in predvsem veliko bolje.
On: Energijo boste usmetja-li u skrajno nepomembne za-petljaje in zato zamudili dogodek, ki bi lahko korenito vplival na vaše življenje. Toda na vašo srečo boste še vedno uspeli najti karseda ugodno rešitev.
Ona: Z dobrimi n prišli v situacijo, ko je treba le še zategniti mrežo in pobrati dobiček. Naredite Se ta zadnji korak! l^nesel ho obilo notra-njegazadovoljstva, paše finančno stanje se vam bo popravilo!
On: Kaže, da ste se končno predaä dehi in prvi rezultati so že vidni. Ne bodite pohlepni in se zadovoljite s tem, kar ste dosegli doslej. Skromnost je lepa čednost, ki pa je v zadnjih časih vse premalo cenjena.
VODNAR ^
Ona: Sklenili boste vrsto novih poznanstev in slišali kopico laskavih priznanj. A nikar se preveč ne zanesite... Nič še ni dokončno dorečeno in vse se še lahko spremeni. Ljubezen in posel sta n^otovi stvari.
On: Pripravite se na odločilen korak, kipa lahko spodleti, če ne boste povsem zaupah u tisto, kar počnete. Prijateljičina pohvala bo mišljefia zlasti kot pohvala vašim sposobnostim.
Ona: Z lepo besedo bo uspelo precej več kot z gnybostjo in nasiljem. Na koncu so važni le rezultati, kar pane pomeni, da cilj opravičuje sredstva. Nekdo vam bo skušal nagajati, kar pa ne bo najbolje uspelo.
On: Ves svet propagira zdra-voživljenje. le vi vztrajate v starem slogu. Raje se streznite in si priznajte svoje zmote in napake! In nikar ne pričakujte spremembe preko noa, saj to enostavno ni mogoče.
Tina Kosi je vsega kriva. Kar zadeva izbora komedij na festi med ljubljano in Celjem. Celjem in Mariborom. Bi verjeli, da ima že ta
la in kilometrov, ki jih prevozi a, skoraj odraslega sinka? Ime lu je Timi. Ker mamico bolj malo vidi, sta je z babico, Tinino mamo, prišla obiskat kar na Dneve komedije.
n zlasti filmskem svetu najbolj vroča igralka, Tjaša Železnik. študentka novinarstva v komediji Šah mat razgali ne samo sebe, ampak predvsem ministra za moratna prenovo Rudija (Renato Jenček). Desno gospod Kralj, Miro Podjed. (Foto: GK)
Trbovc in Damjan M, Trbovc... ali
Komedija v zakulisju
Komedija je dobila v Celju širše razsežnosti in nove zakonitosti. Postala je sinonim za druženje, smeh, zabavo in veselje tudi potem, ko na odru ugasnejo luä. Prižgo se v zakulisju.
V nedeljo zvečer in tja pozno v noč, po muzikalu • Kabaret, ki je dodobra napolnil dvorano in ogrel občinstvo. so se razvneli še nastopajoči v predstavi. Raz-X log za mega žur se je ponujal že dober teden dni,' . potem ko je v zakonski stan na hitro skočil igralec celjskega ansambla Damjan Trbovc. Nevesto si je našel v Beogradu. Vžgali sta se srci In ljubka mala politologinja Jovana Mihajlovlč, z ambicijami študija v tujini, je obesila službo na klin, pripravila kovček in odšla z Damjanom v Celje. Poroka je bila v Laškem. Slavje na gradu Tabor je moral Damjan kmalu zapustiti, saj je imel (glej ga, šmenta, takšen je pač kruh igralcev), še isti večer predstavo Kabareta.
MATEJA PODJED
Celjski Županje bil na otvoritvi festivala s hčerko. Gledala sta Šah mat. po predstavi pa takoj odšla, Spat. Hora logalis! (Foto: Sherpa)
sije s hčeri(o Alekso Gajšek Krajnc, pi Celje, ogledala tudi »mama Gajšek«, kot kličemo prijateljico našega radia in tednika v
STE BILI POŠKODOVANI
lAVÄi V PROMETNI ^ NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
L-'I^^Ä'; 080 13 14
041 /651 OS6 in 03/4.90 0222
Menu Don Vito Corleone
Ob tretji obletnici sodelovanja s Slovenijo je mafijski boter Don Vito Corleone pripravil polžje omizje v odlični domači gostilni Šempeter v Bistrid ob Sotli. Edinega »mafijskega botra«, nastopajočega na letošnjem slovenskem izboru za pesem Evrovizi-je, sicer ni bilo, ker se temeljito pripravlja na Emo, ga je pa dostojno nadomeščal njegov predstavnik za stike z javnostmi Nani Poljanec, ki nas je ob zvokih harmonike popeljal v svet italljansko-slovenske kulinarike. Osebje gostilne na čelu z lastnikom .Srečkom Kunstom je pripravilo pojedino, kakršno bomo še dolgo pomnili. Na koncu smo donu zaželeli samo §e čimboljšo uvrstitev na Emi.
Foto: NM