Vi?, y.-jf
T I S K Q V I M A
r~i .••••, •••••« “■
QV..L. 7
KNJI2NICA .TONETA
r~ i t j a !’••■ 'T a
c.j. SKiiKu H
1. JUNIJA 19 1420 TRBOVLJE
številka 5, letnik
ij
9.3.2000 cena 270
M
KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA, TRBOVLJE
COBISS ©
■E
Knjižnica
sp O ZASAVC 2000
352(497.12 Zagorje ob Savi)


0063110
/ O
INTRO d.o.o
Jana Husa 1 a 1000 L ubljana



SALON: 061 140 13 72 FAX: 061 140 32 87 ' SERVIS: 061 448 290

SUBARU $
SUZU
!M=,
ZA NA ZA VASm varnejši svet
VARSTVO PRI DELU VARSTVO PREDPOŽAROM FIZIČNO IN TEHNIČNO VAROVANJE MERITVE MIKRO-KLIME UPRAVLJANJE S STANOVANJI STORITVE INVALIDSKE DELAVNICE
<m>
‘raj
|Q~U
|V
Podjetje za storitve in proizvodnjo d.d. Grajska pot 8,1430 HRASTNIK Tel.: 0601 54-021, Fax: 0601 44-075
-	Edinstvena zunanja oblika in nova oblika notranjosti
-	Popolno rokovanje in tehnične karakteristike
-	Povečana varnost ABS + EBP + TCS + 4x kolutne zavore
-	Močnejši motor 100 KM
-	Izboljšana zvočna izolacija
VSE TO V PRENOVLJENI MAZDI 626
OGLEJTE IN PREIZKUSITE NOVO MAZDO 626 IN OSTALA MAZDINA VOZILA NA DNEVIH ODPRTIH VRAT od 9-11 marca v Avtohiši Kržišnik
OBISKOVALCEM SPOMINSKO DARILCE - ROLETA
nagradna igra mazda 323 že za 2.099,900 sit
Vikend paket z MAZDO 626 v Grand Hotelu METROPOL	IT13ZD3 NAJ BO!
z brezplačnimi žetoni za CASINO
66-500 - servis
v „ v	1410 Zagorje, Selo 65	64-729 - avtosalon	odprto: od 7. do 18. ure
AVTOHISA KRŽIŠNIK	Kržišnik Roman s.p.	68-359 - fax	soboto: od 9. do 13. ure
Ugodni krediti, leasingi, staro za novo! Nadomestno vozilo 3 dni v času remonta vašega vozila
Jf.fT 7. Rin
%
9. SUŠCA 2000
ZAGORJE: 61-002 TRBOVLJE: 21-102 HRASTNIK: 41-602 HE: 81-002	'
LITIJA: 061/883-142 PROMETNE INFORMACIJE: 64-420 TAXI: 0809/61-6348 0609/63-31-07
\ ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE);
ZO RADEČE: 88-207 ZD HRASTNIK: 44-006 ZD TRBOVLJE: 26-322 ZO ZAGORJE: 55-1 \ZD LITIJA: 011/881-85]
naslednjič
izidemo
23.3. 2000
Uvodnik
Drage bralke in bralci!
Številka, ki jo berete, naj bi proslavljala pusta in dan žena. Obema smo se poklonili, le za matrn'ke nam je zmanjkalo...
Sicer pa nikjer ne piše, da moramo vse upoštevati, saj tudi država nas ne - izjemoma pri štrafih (beri davkih in dohodninah)! Seveda, če pa moramo vladine muhe v obliki najeto-ukradenih audijev plačevati. Obljubljeno nam je bilo, da se bodo Marjanovi ministri iz vlade pobrali takoj, ko se bosta z Lojzko oženila. Pa ni treba vse: le ministra za turizem in kmetijstvo naj za blagor Slovenije s seboj vzame. Vest, da ima sklad kmetijskih zemljišč poseben status; smrdi po pripravi za ribarjenje v kalnem... Samo ne razumem, ali ni rekel, da gre iz vlade?!!
V šemo napravljen Urednik
Nekaj iz vsebine
<:fV> Trbovlje: 150 let občine -
pa Občinarji vedo?
Rop v Zasavju 1....
Cy Smetišče sredi Zagorja c@) 0 osmem marcu Zasavska košarica liana, Škrjančeva nagrajenka
18 Lepa je narava (§y Smočanje ■ zasavski hit! c8) Rop vZasavju 2....
Naslovnica:
NANA FOTTTE
prelom Jure Tori, fofo arhiv SB&šJr
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik:
Moj mir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek,
Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Marta Hrušovar, Urša Kmetec, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik,
izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, 11. polletje 3.159,00 SIT, III tromesečje 1.458,00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta
v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
9. SUŠCA 2000
150 LET OBČINE TRBOVLJE
Občina Trbovlje slavi letos, torej v letu 2000 svoj 150-letni jubilej. Kraj kot tak z različnimi imeni se prvič v pisni obliki spominja v babenberškem urbarju iz leta 1220-1230 kot Prefeul, kasneje tudi kot Prevoul, Triuella, Trefeul, zadnja stoletja tudi kot Treboule in sedaj Trbovlje. Čeprav o najstarejši zgodovini ni dosti podatkov, vemo pa, da so bile Trbovlje obljudene že v prazgodovini, kar dokazujejo temelji raznih prazgodovinskih stavb in gomile. Vas Trbovlje se je razvila v teku stoletij okoli sedanje farne cerkve sv.Martina v okolici pa so se razvila še druga naselja.
Trbovlje so postale zelo pomembne potem, ko so v začetku 19.stoletja, torej v letih, ko se je rodil naš največji pesnik dr.France Prešeren, v njenih nedrjih našli ijavi premog. Že leta 1804 so začeli kopati to rudno bogastvo, sprva v majhnih količinah, na pomembnosti pa je kraj vključno s premogom pridobil leta 1849, ko je po Zasavju ob reki Savi stekla železniška proga Dunaj-Celje-Zidani most-Ljubljana. Z zgraditvijo železniške proge pa so Trbovlje dobile vse večjo veljavo in malo kasneje seje začel pravi razvoj kraja.
Prav v ta čas pa sodi tudi reorganizacija takratne državne uprave v stari cesarski Avstroogrski. Razpadel je fevdalni red in začela seje uveljavljati samouprava v takratnih pogojih. Z ustanovitvijo popisnih in davčnih občin - v bistvu katastrskih občin iz časov Marije Terezije, Jožefa II. in Franca
I.,	so bili podani temelji nove oblike državne uprave. Precej je k temu pripomogla revolucija v letih 1848-1849. Začel seje razvoj z nastajanjem novih Občin, ki so temeljile na novih družbenih in gospodarskih osnovah.
Dne 17.marca 1849j e bil izdan cesarski patent, kije veljal kot začasni občinski zakon. Zakon je proglasil načelo, daje osnova svobodne države svobodna občina. Takoj so pričeli s pripravami za ustanovitev občin. Najprej so organizirali okrajna glavarstva. Že kar v začetku leta 1850 pa so delo na organiziranju novih občin nadaljevali z vso intenzivnostjo. Dne 31.januarja 1850 je prenehal obstajati okrožni urad v Celju in okrajna "gosposka celjskega magistrata". Namesto teh dveh pa je bilo ustanovljeno okrajno glavarstvo in mestna občina, ki so jo takrat imenovali županija. V področju novega celjskega okrajnega glavarstva so bile ustanovljene nove občine -županije in med temi je bila ustanovljena tudi občina Trbovlje. Lahko rečemo, da velja ta datum za rojstni dan občine Trbovlje - 31 .januar 1850.
12.februarja 1850 je takratni notranji minister stare Avstrije izdal razglas, s katerim je pospešil ustanovitev novih krajevnih občin. Na tej podlagi je okrajni glavar v Celju Janez Nepomuk Schmelzer 17.februaija istega leta izdal okrožnico o ustanovitvi krajevnih občin z navedbo katastrskih občin, ki se vanje vključujejo. S tem aktom so bili seznanjeni vsi rihtarji, ki so imeli možnost podati k predlogu za ustanovitev novih občin svoje pripombe. Veljalo je načelo, da katastrskih občin ni mogoče cepiti in morajo v celoti pripasti tej ali oni krajevni občini.
Po predlogu celjskega glavarstva naj bi krajevna občina Trbovlje združevala katastrske občine Trbovlje, Knezdol, Sv.Lenart, Ojstro, Sv.Marko in Dol. Dolani se s tem predlogom niso strinjali in so si izborili pravico do ustanovitve svoje krajevne občine. Občina Trbovlje je v času svoje ustanovitve štela skupno 1966 prebivalcev, od tega jih je bilo v Knezdolu 343, v Trbovljah 726, S v. Lenartu 284, Oj strem (del Hrastnika) 184, Sv.Marku 429. Novoustanovljena občina Trbovlje je bila sprva podrejena okrajnemu glavarstvu, ki so ga kmalu ukinili in namesto njega ustanovili okrajne urade, ki so združevali politično, sodno in davčno oblast. Občina Trbovlje je spadala pod okrajni urad v laškem.
Prve občinske volitve so bile že leta 1850. Celotno občinsko vodstvo v Trbovljah je takrat štelo 8 članov, poleg župana je bilo še 7 odbornikov. Za prvega župana so izvolili višjega rihtarja Franca Pusta, moža, ki je bil v javnih pogledih zelo okreten, obvladal pa je tudi nemščino in je znal pisati, kar je bilo v takratnih časih prava redkost, zato pa toliko bolj pomembno. Poleg župana Franca Pusta so bili prvi občinski odborniki še Jernej Čamer (Parašuh), Matevž Kosem, Franc Kramer, Janez Zadobovšek, Janez Simone, Anton Selevšek in Anton Dolinšek (Zaostankar). V občinsko predstojništvo tj. v občinski svet so bili izvoljeni najuglednejši možje. Sprva je bil med odborniki tudi takratni župnik Jožef Hašnik, tudi znan kot skladatelj, ki pa je konec leta 1851 odstopil.
Franc Pust p.d.Kobac je kot župan vodil občino Trbovlje do leta 1871, ko je kmalu po ponovni izvolitvi umrl. Občina Trbovlje je takrat izgubila pomembnega moža. Znani projektant ing.Boštjan Roš, ki je Pusta dobro poznal je zapisal, da bi Trboveljčani morali pokojnemu Francu Pustu postaviti spomenik. Sicer pa domačijo Kobacevih dobro poznamo. Stoji neposredno pri farni cerkvi in v soseščini nekdanje upravne zgradbe občine Trbovlje, ki jo bodo v kratkem porušili. Prvi županje opravljal svoje posle kar v domači hiši,
ker občina v tistih časih še ni premogla svojega občinskega doma. Še vedno pa živi v tej hiši eden naj starejših Trboveljčanov, pravnuk prvega župana - Janko Pust-Kobac, ki velja za bogatega pričevalca trboveljske zgodovine.
V	150 letih, odkar deluje občina Trbovlje, se je v'tej dolini dogodilo mnogo zanimivega, dosti omembe vrednega. Trbovlje so se razvile v velik industrijski center predvsem na temelju premoga, pa tudi kasneje zgrajene industrije tudi na tej podlagi ali v zvezi z njim. Škoda le, da Trbovlje nimajo napisane zgodovine po letu 1918, niti nima rudnik opisane svoje zgodovine.
Sicer pa - Trbovlje, občina in vsi njeni občani, praznujemo te dni 150-letnico, odkar je bila ustanovljena občina. Vsi si lahko močno zaželimo njenega nadaljnjega razvoja in predvsem srečno življenje vseh njenih občanov!
Tine Lenarčič
NA ALPE ADRIA
Občina Zagorje se bo od 21. do 25.marca predstavila na sejmu Alpe Adria v Ljubljani. Osrednja točka bo multimedijska predstavitev občine Zagorje. Poleg tega ne bo manjkala predstavitev tistih, ki se ukvarjajo v občini s turizmom, Zagorjani pa pripravljajo tudi pestro dodatno dogajanje na svojem razstavnem prostoru, ki bo kulinarično in kulturno primemo obarvano.
(Vir: Bilten)
KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA TRBOVUE
V	petek, 18.februarja je potekal v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje celovečerni koncert Mladinskega pevskega zbora Trbovlje. Pod vodstvom zborovodkinje Ide Vi rt je zbor pel pod geslom S pesmijo po Sloveniji. Vmes je nastopila tudi dekliška skupina, ki jo vodi Katarina Marolt. Pri nekaterih pesmih je zbor spremljala pianistka Urška Meglič-Sadiki.
IL
POMLADNO ČIŠČENJE
V	zagorski občini razmišljajo o pomladnem čiščenju. V skladu s podpisano pogodbo, bo letos odvoz kosovnih odpadkov na območju primestnih krajevnih skupnosti prevzelo podjetje Ekoles. Skupaj z občino bodo poskrbeli tudi za pomladansko čiščenje v Zagorju, Kisovcu in na Izlakah. Letos bodo v občini pobirali tudi nevarne odpadke. Pobrali naj bi jih med 15. in 20.marcem, torej pred začetkom pomladanskega čiščenja, ki ga bodo izpeljali v aprilu.
(Vir: Bilten)
.uTinrvh n? n
9. SUŠCA 2000
ANTON ROP OTVORIL NOVE PROSTORE V IZ1AŠKEMD0MU
Za izlaški Dom starejših občanov Polde Eberl-Jamski, je bil v ponedeljek (28.2.) pomemben dan. V novih prostorih, delo arhitekta Igorja Ajtiča, so kot prvi v Sloveniji, v prisotnosti ministra za delo.
družino in socialne zadeve mag. Antona Ropa, župana Zagorja Matjaža Švagana in drugih svečano otvorili začetek nove dejavnosti-dnevnega varstva za starejše, ki se bo izvajalo med tednom od 6. ure do večernih ur. Prizidek, ki so ga odprli je stal okoli 98 milijonov tolarjev (ministrstvo 58 milijonov tolarjev, občina 35 milijonov). Spremljajoči kulturni program je povezoval Drago Butja, zbranim pa so spregovorili tako direktorica doma Irena Drenik, župan Zagorja in minister kot ob koncu stanovalka doma Mara Peče, ki se je vsem, ki so kakorkoli doprinesli, daje prišlo do izvedbe tega projekta, v imenu stanovalcev doma in osebja zahvalila. Po slovesnosti so v domu pripravili tudi lepo in zanimivo slikarsko razstavo in razstavo ročnih del.
Direktorica Irena Drenik nam je povedala, da za stanovalce nova pridobitev zagotovo pomeni novo kvaliteto bivanja, za vse tiste, ki pa bodo prihajali v dom, v dnevno varstvo, pa novo obliko skrbi za starejše. Predvsem veliko druženja. »Prijave za dnevno varstvo že imamo, pa ne samo iz Zagorja, tudi iz širše okolice. Menim, da bomo s to novo dejavnostjo omilili pritiske za bivanje v domu, kajti tako kot drugi slovenski domovi, tudi mi beležimo veliko število nerešenih vlog za sprejem«, je
še povedala direktorica ter nadaljevala, da zaenkrat ne razmišljajo o povečanju števila zaposlenega osebja ter da se zahvaljuje tako ministrstvu kot občini za realizacijo tega projekta.
Župan Matjaž Švagan je povedal, daje vesel, da bo na Izlakah začel z dejavnostjo prvi tovrstni center v slovenskem prostoru, kar je
tako za starejše kot za občino velika pridobitev.
Po otvoritvi na Izlakah, je ministra Ropa v Zagorju v RCZ čakal še razgovor s pomembnejšimi zagorskimi gospodarstveniki na temo zaposlovanje in prezaposlovanje v Zasavju, odgovarjal pa je tudi na vprašanja. V uro trajajočem razgovoru smo prisotni lahko izvedeli iz prve roke (čeprav smo bili mnogi o tem prepričani že prej), da seje slovenska vlada in vladajoče stranke »ustrašila« bližajočih državnozborskih volitev in da bo prav zaradi tega- čeravno je minister glavno krivdo zvalil na nepopustljive predvolilno nastrojene sindikate- nezmožna izpeljati nekatere pomembne zadeve. Mednje zagotovo sodi sprejem novega zakona o delovnih razmerjih, pa dogovarjanje o novi plačni politiki, pa o znižanih davkih za plače,o javnih delih... Zanimivo je tudi, da je minister predstavnike gospodarske zbornice in druge izzval ali upajo javno izjaviti, da so zadnje zahteve učiteljev po višjih plačah neutemeljene, ali da so npr. zdravniške plače previsoke itd. Seveda, takih junakov ni ne na ministrstvu niti kje drugje.
UPOKOJEVALI SO SE MNOGO PREMLADI
Obisk ministra smo izkoristili tudi v Zasavcu in mu zastavili nekaj vprašanj.
Vaše ministrstvo sc je odločilo, da bo finančno podprlo začetek nove dejavnosti v domovih za starejše. Zakaj?
V okviru programa varstva starejših smo pripravili program razvoja različnih dejavnosti, ki segajo na področje varstva starejših. Temeljni cilj je večja kvaliteta življenja starejših v Sloveniji. Poleg obširnih investicij v domove, smo začeli spodbujati tudi razvoj dodatnih storitev varstva starejših. Prva je pomoč na domu in druga so takšni dnevni centri kot smo ga danes otvorili na Izlakah. Cilj druge storitve je, da omogočimo svojcem starejših ljudi, takrat ko so na delu ali'kako drugače odsotni, da dajo svoje svojce v tovrstne centre v dnevno varstvo in jih popoldne znova odpeljejo na svoje domove v krog družine. V svetu to že poznajo, mi pa s to dejavnostjo pričenjamo na Izlakah. Gre za pilotski projekt, na osnovi katerega bomo zgradili še štiri druge dnevne centre.
Glede na to, da je nov zakon o delovnih razmerjih v času sprejemanja in da po vsem verjetno ne bo sprejet pred volitvami, me zanima, kako bo sprejem ali nesprejem tega zakona vplival na zaposlovanje?
Dejstvo je, da kar se tiče ZDR (zakon o delovnih razmerjih), da imamo povsem različna stališča sindikatov in pa delodajalcev. Na eni strani so sindikati, ki so v pogajanjih zelo nepopustljivi in ne pristajajo na kakršnokoli zmanjševanje delavskih pravic, na drugi strani pa delodajalci pritiskajo prav na zmanjšanje teh pravic. Mi poskušamo iskati neko ravnotežje. Temeljni cilj sprememb na področju ZDR je, da bi naredili naš sistem delovnih razmerij primerljiv z evropskimi. Če ga delamo primerljivega, pomeni da bomo morali določene stvari narediti bolj spremenljive, zlasti vhod in izhod iz delovnega razmerja. To je največja težava in tudi največja blokada. Postavlja se vprašanje, ali dejstvo, daje zelo težko odpustiti kogarkoli v podjetju, ki ne gre v stečaj, prispeva k večji socialni varnosti delavcev. Sam menim, da veliko zakonskih zavor pri odpuščanju pomeni bistveno slabši položaj za mlade delavce in za mlade slovenske državljane, ker se kot posledica zelo restriktivnih pogojev odpuščanja, velikih stroškov izhoda iz delpvnih razmerij pojavlja, da v kar 70% novih delovnih razmerij prihaja do delovnih razmerij za določen čas. To
so praviloma mladi ljudje. Imamo dve vrsti zaposlenih. Na eni strani starejše, njih delovni mesto je zelo varovano in se jih lahko odpušča le z velikimi stroški (kar sindikati striktno varujejo), na drugi strani pa imamo ogromno število mladih, ki si želijo bolj varne zaposlitve, pa je ne dobijo, ker so delodajalci previdni in zaposlujejo le za določen čas. Očitno so sindikati pred volitvami še dodatno zaostril te svoje zahteve, v ZDR želijo spraviti celo nekatera določila, ki izhajajo iz kolektivnih pogodb. Spor je tako velik, da sem v dvomih, kar se tiče sprejema ZDR pred volitvami. V to bo morala vlada zagristi po volitvah. Takrat pa se bo kljub nasprotovanjem sindikatov, le morala odločiti za sprejem ZDR, za navkljub na videz nepopularno odločitev, ki pa dejansko pomeni večjo možnost zaposlovanja in ne manjšo. Jasno je, da v Sloveniji ne moremo imeti to zakonodajo urejeno povsem v nasprotju z Evropo. Na dolgi rok bo nova zakonodaja večini zaposlenim bistveno bolj naklonjena.
Sprejeta je bila pokojninska reforma. V samem Zasavju in tudi drugje imamo na eni strani zelo mlade upokojence, stare 40 let, na drugi strani pa sc je z novo zakonodajo starostna meja premaknila navzgor. To poraja kar nekaj negodovanja, občutek, da je mnogim storjena krivica?
Če imajo benificirano dobo bodo po novem delali do 53.leta (postopno od 45.leta), kar ni visoka starost. Nemogoče je pričakovati, da bi imeli v Sloveniji takšne pogoje upokojevanja, kot jih nima nobena evropska država in bi to lahko zagotavljala. Reforma je bila nujna. Več kot razumljiveje, da kdor je šel s 40.leti starosti v pokoj, da je to bistveno prezgodaj. Vprašanje je, če je za njih same dobro, da so s temi leti doma, če pa niso doma in delajo na črno, je pa slabo za vse ostale. V nobenem primeru ni dobro, da smo imeli to starost upokojevanja in vsi argumenti govorijo v prid temu, da smo to spremenili.
Lahko zatrdite, da upokojevanj s 40. let starosti ne bo več, tudi v Zasavju zaradi zapiranja rudnikov?
To zelo težko zagotovim, saj ni odvisno samo od mene. Tudi ne morem reči, da ne bo nekdo nekoč ta zakon spremenil in starost upokojevanja pomaknil navzdol.
Besedilo Igor Goste, slika PRAV
Mara Peče izročila ministru Ropu šopek (foto: PRAV)
!r 77 77 fr 7t d T.
SMET1SCE SREDI ZAGORJA -OHRANIMO VODOTOKE ČISTE?!
Zagorjani, prebivalci bloka očitno, raje stresajo smeti v Medijo, kot pa v kontejner. Le zakaj jim je težko odpreti pokrov in odreči odpadke tja kamor sodijo? Le od kje jim je to ostalo, so pravkar z drevesa prišli?
Pričakujemo, da bodo hišni sveti teh blokov organizirali spomladansko očiščevalno akcijo in brežine Medije temeljito očistili.
Čez kak mesec bomo preverili stanje, pa jih poimensko objavili, če ne bo nič boljše!
PLAN OBČINE
V občini Zagorje intenzivno pripravljajo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin občinskega plana. Marca lani so bile objavljene spremembe in dopolnitve, po zakonu pa morajo vse občine uskladiti svoje planske dokumente z obveznimi izhodišči državnega plana. Že lani so se v Zagorju odločili, da bodo planske dokumente dopolnili z urbanističnimi zasnovami v dveh urbanih jedrih - Kisovcu in Izlakah. Na vsa resorna ministrstva so zato poslali vloge za obvezna izhodišča republiškega plana. Tako bodo pristopili k spremembam in dopolnitvam svojih planov, ki so jih nazadnje spreminjali leta 1997 (prej leta 1994 in 1986).
(Vir: Bilten)
0WCH0V ZABOJNIKIH
da trenutno v našem mestu stojita dva tako imenovana WChov zabojnika. Vsi ugotavljajo, da večkrat vidijo lastnika psa, ki iztrebke svojega psa pusti ležati na tleh. kot pa takšnega, ki bi iztrebke za svojim psom pospravil. To se sklada tudi z ugotovitvami zagorske komunale, ki v zabojnikih včasih najde več pločevink in vrečk, kot pa pravilno odvrženih pasjih iztrebkov.
Učenci menijo, da bi bilo potrebno postaviti več zabojnikov, občane dodatno obveščati s plakati, lastnike psov pa kontrolirati, jih opozarjati in jih tudi denarno kaznovati, da bi jih tako "prepričali" v nujnost uporabe WChov zabojnikov. Učenci predlagajo visoke kazni, varnostnike v civilu in celo prepoved psov v blokih.
Na vprašanje zakaj pasji iztrebki ne smejo ležati na zelenicah, igriščih in pločnikih, so učenci odgovarjali, da to ni higienično, estetsko niti zdravo. Na igriščih se igrajo majhni otroci, ki iztrebke prijemajo z rokami ali jih celo dajejo v usta. Iztrebke na zelenicah in pločnikih pa prepogosto na podplate dobijo tudi ostali mimoidoči.
Učenci "se strinjajo, daje največ odvisno od lastnikov psov. Ajda je zapisala: "Če imajo pse, naj potem tudi skrbijo zanje". Matjaž iz 5.b. pa pravi: "Lastnike bi morali kaznovati. Iztrebke bi morali pospraviti ali pa ne imeti psov. Postaviti bi morali več pasjih zabojnikov in opozarjati."
A.D., N.N.
V TEKU JE GRADNJA
KOLEKTORJA
V spodnjem delu Trbovelj že nekaj časa potekajo dela pri izkopu kanalov in polaganju kolektorskih cevi večjega premera. Po daljših pripravah je Komunala Trbovlje kot investitor izbrala za izvedbo del podjetje IBT-PIN. Dela potekajo od bivše gostilne Zavrašek do bivše stanovanjske kolonije pri Sušniku v dolžini 1 km. Gre za dograditev kolektorskega sistema, ki poteka ob Trboveljščici, po katerem bo odtekala odpadna voda - fekalna, gospodinjska, meteorna ipd. Doslej vse te odpadne vode odtekajo v potok Trboveljščica in ta se zliva v Savo. Vode, ki bodo v naslednjih letih odtekale po kolektorju bodo prečiščene v čistilni napravi, ki jo bodo v bodoče zgradili na mestu, kjer je pred leti stala stanovanjska kolonija s tremi bloki in pripadajočimi pomožnimi objekti. Tako očiščena voda bo v bodoče odtekala v Savo, usedline iz čistilne naprave pa bodo deponirali na ustreznem odlagališču, deloma tudi kompostirane.
Del kolektorskega sistema je že bil zgrajen pred leti hkrati z regulacijo Trboveljščice. Vrednost del, ki sedaj potekajo na omenjeni relaciji, znaša okoli 90 milijonov tolarjev. Za kritje teh stroškov bo investitor lahko porabil sredstva, ki se namensko zbirajo za te namene že nekaj časa. Z dokončanjem tega odseka kolektoija pa dela seveda še ne bodo v celoti končana. Nezgrajen ostane še odsek na območju Trga revolucije, naj večja investicija pa bo zgraditev same čistilne naprave pri Sušniku, na lokaciji sedanjega parkirišča. Računajo, da bo Evropska skupnost namenila posebna sredstva za te namene.
Petošolci Osnovne šole Toneta Okrogarja so pred kratkim izpolnjevali vprašalnik o "pasjih sanitarijah" v Zagorju ob Savi. Pravilno so ugotovili,
IL.

ŽE VČASIH JE BILA GOSTILNA
Na vogalu Emotove hiše, kjer je bila včasih mesarija, pa kasneje cvetličarna Vijolica, je pred kratkim odprla Helena Sodnik lokal z imenom KARA. Stari Lilijani se gotovo še spominjajo gostilne “Pri Kamnicarju", ki sojo po domače imenovali kar “P’r Emot”. Le ta je obratovala od leta 1938 pa do 1947, mesnica pa do leta 1966.
Kara j e prijeten lokalček, kjer gost v miru posedi, poklepeta pa naj bo za šankorn ali v dvoje za mizico.
MM
ZAPORA CESTE NA POUUU
Sredi februarja so pričeli s temeljito obnovo ceste na območju nove športne dvorane in Srednje tehnitke tole v Šuštarjevi koloniji v Trbovljah. Gre za odsek ceste Polaj - Keršičeva cesta v dolžini 200 metrov, kije sicer zelo prometna. Iz tega razloga promet po tej cesti ni mogoč, možni pa so obvozi skozi Šuštarjevo kolonijo in sicer po Partizanski cesti, čez Barbaro,... Ta del ceste, ki ga rekonstruirajo, bo zaprt predvidoma do 15.maja, sirotki pa bodo znatali okoli 32 milijonov tolarjev. Od tega bo plačala občina Trbovlje polovico, pol pa Komunala Trbovlje. Na tem odseku bodo na novo zgradili kanalizacijo, cestno razsvetljavo, dovoz k novi športni dvorani, pločnik, telefonske in te druge napeljave. V celoti bodo obnovili tudi cestišče, vključno z asfaltiranjem.
IL.
ZDRAVSTVENE KARTICE MAJAV ZASAVJU
Že nekaj časa je znano, da bomo uporabniki zdravstvenih storitev namesto zdajšnjih izkaznic uporabljali zdravstvene kartice. Iz ZSSS so nam sporočili, da bodo
zavarovanci v Zasavju kartico zdravstvenega zavarovanja prejeli v drugi polovici maja s priporočeno oznako “vrednostno pismo”. Poleg kartice bodo v pismeni obliki priložena navodila o uporabi. Znana so tudi že mesta, kjer bodo locirani samopostrežni terminali, kjer bo možna potrditev kartice. V Trbovljah bodo terminali locirani v ZD Trbovlje, Splošni bolnici in na izpostavi ZZZS-ja v okrogli hiši v 2.nadstropju. V Zagorju bo kartice možno potrjevati v ZD Zagorje, v domu Polde Eberl Jamski na Izlakah in na izpostavi ZZZS na Cesti zmage 7. Za občino Hrastnik je predvidena lokacija samopostrežnega terminala v Zdravstvenem domu Hrastnik na Novem domu 11.
RM.
GASILCI BI RADI AVT0LESTEV
Zavod za požarno varnost Trbovlje je skupno z ostalimi gasilskimi druttvi začel z akcijo za pridobitev sredstev za nakup rabljene aytolestve. V zasavju je namreč v zadnjem času bilo zgrajenih veliko visokih stavb iz katerih je reševanje z obstoječo opremo v primeru požara praktično nemogoče. Zato so se odločili za
nakup rabljene avtolestve s košaro od ljubljanskih gasilcev. V ta namen so se nekatera podjetja že priključila akciji.
IL.
OSMA SEJA OBČINSKEGA SVETA V HRASTNIKU
Hrastniški svetniki so imeli osmo sejo občinskega sveta v torek, 29.februarja od 17. do 20.ure. Po potrditvi zapisnika in poročila o izpeljanih sklepih prejšnje seje, so se lotili še petnajst točk dnevnega reda. Najprej so razpravljali o pripombah na osnutek odloka o ureditvenem načrtu za območju Log - Novi Log. Potem je podal poročilo za leto 1999 komandir hrastniškega policijskega oddelka Simon Sihur, ki je povedal, da so varnostne razmere tega področja dokaj ugodne. Več pa bo treba storiti na preventivnem področju problema mamil, ki kaže zobe tudi pri nas. Če druga poročila preskočimo, se ustavimo pri nekaterih novih cenah. Tako bo s 1 .marcem za 18,2% višja cena toplotne energije, za 12,2% bo dražji tekoči naftni plin, za 7% pa bo dražji tudi vrtec. In ko smo že pri denarju, zapišimo še sklep hrastniških svetnikov, da se občina zadolži za 11 milijonov tolarjev pri ekološkem skladu Slovenije za dokončanje vodovoda na področju Marno-Unično-Krištandol. Opravili so še nekaj imenovanj v razne svete in komisije, potem se še nekaj časa zadržali pri raznih vprašanjih in pobudah svetnikov. Tako so na primer izvedeli, da je bila TV oddaja v zvezi s kompaktorjem na deponiji Unično tendenciozna in v nasprotju z
dejanskim stanjem pri razpisu. Župan Leopold Grošelj je tudi povedal, da bodo začeli pripravljati študijo za primemo rešitev križišča pri Riklovem mostu.
Fand Moljk
SPEKTER BI RAD DOBIL CERTIFIKAT KAKOVOSTI
Neprofitna stanovanjska organizacija Spekter d.o.o. iz Trbovelj je na svojem letnem zboru seznanila navzože, daje lansko leto dosegla blizu 400 milijonov tolaijev prihodka. Prizadevajo pa si tudi, da bi te letos dobili certifikat kakovosti ISO 9001.
IL.
SANIRANJE ZEMEUSKIH PLAZOV
V občini Trbovlje je bilo kot posledica raznih neurij v preteklih letih evidentiranih 45 zemeljskih plazov. Od tega sojih 7 sanirali lani (naj večji so bili plaz Ostenk 2 z 18,4 mio SIT, plaz Višnikar z 5,25 mio SIT in plaz Loke z 16,4 mio SIT. Kot nam je povedal mag.Zoran Gračner iz trboveljske občine, so v letu 2000 že podpisali dve pogodbi za plaz Urankar na Vrheh (vrednost del je 14,7 mio S*IT) in plaz Andrejček (7,5 mio SIT). V občini Trbovlje imajo v načrtu še, da letos podpišejo pogodbe za sanacijo plazov Ovčak, Klek, Muzga, Golovec in Prapreče. Skupno vrednost vseh plazov ni moč oceniti, saj se lahko ob vsakem novem de‘evju razmere spremenijo, s tem pa tudi povečajo stroški sanacije. Znano pa je, da bo del stroškov pokrila Občina Trbovlje, del pa Ministrstvo za okolje in prostor.
RM.
TKB OVLJE
n ilvm" fin "ix
"ZA VSE UMETNIKE JE DOVOLJ PROSTORA."
"V trenutku, ko se prebudiš, zagledaš svoj domači kraj, svoje domače in to je, verjemite mi, čisto nekaj posebnega. Imeti razstavo doma je prekrasno, prečudovito. Ko se po tolikih letih vrneš, pokažeš kaj si vsa ta leta počel, kaj si delal - hvala vam vsem...!"
S temi besedami se je Neda Mušič, rojena Poglajen, zahvalila vsem na otvoritvi razstave svojih slik na steklo, s katerimi je v februarju obiskala svoj rojstni kraj Trbovlje.
Njen glas, bolj tih kot glasen in rahlo zatemnjen, lahko bi dejali tudi ž'ameten, je izdajal resnično ganjenost, srečo in hvaležnost ob srečanju s Trbovljami na drugačen, vendar njej ljub in njeni slikarski duši najbližji način.
S starši in sestrama je stanovala "pri knjigarni", v cementarniških blokih, osnovnošolske klopi pa je gulila v OŠ Alojza Hohkrauta in v "ta novi" šoli, kot so takrat imenovali OŠ Revirski borci.
Srednjo šolo je obiskovala v Ljubljani in se v bistvu že takrat počasi poslavljala od Trbovelj, saj je stanovala v internatu. Po končanem šolanju v letu 1976 seje še dve leti vozila nadelo v Ljubljano, potem pa dobila stanovanje na Brezovici. Zdaj z dmžino stanujejo v Zalogu.
Najprej je delala kot vzgojiteljica v vrtcu, sedaj je v službi v osnovni šoli. Zelo rada dela z otroci, predvsem tistimi s težavami. Poskuša jih razumeti in raziskati, zakaj so takšni. So tega morda krivi problemi doma, jih ne sprejema okolica, ah pa se kratko malo ne znajdejo. Življenjski tempo je v današnjem času po njenem mnenju prehiter za otroke. Premalo je časa in to v najnežnejših otroških letih, ko rabijo starše, pozornost in ljubezen. Potem, ko so večji, te potrebe niso več tako velike in takrat lahko človek izpreže in si vzame več časa za sebe.
Nedin čas je v glavnem nočni čas. Tudi slika ponoči. Ko je nastajala serija slik, ki jo razstavlja v domu, sta bili njeni hčerki še majhni in
popoldan je bil njun, zvečer pa je delala s svojo dušo. K sreči ne rabi veliko spanja in slikanje ji več pomeni kot spanec, saj jo sprošča in izpolnjuje. Poleg tega pa se rada sprehaja z družino, drsa in rola. Navadila seje na okolje, kjer živi, vendar pa zelo rada pove, da je Trboveljčanka.
Zelo umirjena je in na sogovornika deluje zelo pomirjujoče. Pravi, da to pride z leti, ko se človek umiri, saj spozna, da le tako lahko doseže svoj cilj - z umirjenim nastopom. Tudi veliko razmišlja, tako da ima včasih občutek, da jo ljudje niti ne razumejo, kadar zatava s svojimi mislimi. Privlačijo jo človeški značaji, predvsem otroški.
Ko je Neda Mušič delala še v vrtcu, seje ukvarjala z ilustracijo. Objavljala sicer ni, vendar precej njenih slik krasi stene otroškega vrtca, pa tudi zastava, štampiljke in druge oznake so njeno delo. Takrat je navdih dobivala pri otrocih.
Potem, kar iznenada, se je odločila, da na svojih slikah na steklo Upodobi konje. Za njo konj predstavlja nekaj krasnega, elegantnega, lepega in tudi trmastega. V njenih očeh ima konj moč, da gre po svoje in da tudi uboga: "vse, kar naj bi ljudje bili, pa nismo vedno!" Zagotovo je nekaj teh lastnosti, ki jih občuduje pri konjih, tudi v njej sami. Rada ima veter, ki se poigrava s konjskimi grivami in zdi se ji, da prinaša in odnaša različne stvari in misli. In rada ima tudi slabo vreme in dež, ker takrat največ ustvari in sploh je ne potre ah celo spravi v depresijo. Ugotavlja, daje bolj potrta, kadar je dan lep, pa ga ne more preživeti v naravi.
Na slikah na steklo, ki jih je do sedaj predstavila ljubiteljem slikarstva, so motiv konji. To je serija slik, na katero so vezane tudi pesmi, kijih piše in bodo tudi letos izšle v knjigi. Neda Mušič je že razstavljala v Zalogu in v Polju, vendar sama pravi, daje v Domu v Trbovljah bila prva razstava, na katero je prišlo veliko ljudi in dan je bil "res tako gala". Občutki, ki jih je
imela ob tej otvoritvi, pravi da so bili zares prijetni in jih enostavno nekako ne more opisati.
"Ko se vrneš v svoj kraj in nekaj pokažeš, kaj si v bistvu vsa ta leta delal, je res zelo lep obutek. Sprejem ljudi, kljub temu, da v bistvu nisi nič več tukaj in njiliov, čeprav jaz vedno pravim, da sem Trboveljčanka, čestitajo, veseli so tvojega dela - to je res nekaj krasnega."
Slabih občutkov ni do sedaj
zaznala prav nobenih, čeprav je prepričana, daje za vse umetnike dovolj prostora. Zaveda se, da kritika mora biti in treba jo je sprejeti in nikakor obupati.
Slikanje na steklo je izbrala zaradi tega, ker jo privlači njegova prosojnost in zdi seji, da barve na steklu čisto dmgače zaživijo, dobijo nekakšen lesk. Za upodobitev njenih konjev se ji je zdela ta tehnika še najbolj primerna. Z njo je lahko izrazila tisti čar, ki ga imajo v sebi. Po seriji konjev ima v načrtu serijo ženskih aktov v isti tehniki.
Pesmi je pričela pisati najprej za razne priložnosti in praznovanja, potem pa ji je prišlo na misel, da bi tudi o konjih napisala kakšno. Pričele so prihajati, ne samo o konjih, ampak predvsem o življenju. V njeni okolici so se dogajale globoke in resne stvari, ki soji dajale navdih, da piše pesmi o ljudeh, o njihovem trpljenju, o bolečini, veselju...
Vse, kar ustvarja, ustvarja najprej za svojo dušo, potem pa za vse ljudi
in prav zato o prodaji svojih slik še ni razmišljala.
Neda Mušič je človek, ki se ne ustraši novih stvari in prav zato ji je bila tehnika slikanja na steklo izziv. V tem je bila samouk. Po njenem je to zelo zahtevna tehnika in začetek je vedno težak. Kasneje je vsaka poteza lažja. Začela je na kozarcih in steklenicah. Zdaj si osnutek za sliko najprej nariše na papir in to čimbolj popolno. Položi ga pod steklo in s konturo na steklu označi
vse glavne poteze, kajti brez tega ne gre. Zdaj ugotavlja, da ji je bilo na steklenice in vaze dosti težje slikati, kot na ravno steklo, saj je morala delati brez osnutka. Za slike na steklo uporablja vodotopne barve, ker so bolj tekoče. Uporablja zelo mehak čopič in z njim rahlo vleče kapljico barve, kajti potegov se ne sme videti. Pravi, da je to tudi največji problem pri tej tehniki. Dolgotrajno je tudi sušenje barv. Dobro je celo, da se barve "zapečejo" - za kakšno uro v pečici na 30 stopinjah. Tak izdelek se lahko tudi rahlo pere in briše. Svoje slike preprosto stušira. Pri vsem tem je jasno, da mora imeti veliko mero potrpežljivosti in prav zato seji zdi, dajo slikanje na steklo pomirja.
Kdor je srečal Nedo Mšič in jo vsaj malo spoznal, se bo moral s to njeno ugotovitvijo zagotovo strinjati. Njen obiskje prinesel užitek očem ob pogledu na njene konje, pogovor z njo pa novo spoznanje v pisani paleti človeških nravi.
Besedilo in slika Marta Hrušovar
rvn 3 m n
9. SUŠCA 2000
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
POPRAVILO KABELSKE NAPELJAVE KAR PO TELEFONU
Konec januarja mi je začelo nagajati nekaj programov. Ker pa je bilo na vhodnih vratih našega bloka obvestilo, da bodo na pošti izvajali neka popravila in da bodo motnje cel teden, sem mislil, daje to zaradi tega. Po tednu dni pa se ni nič spremenilo. Najprej sem upošteval vsa navodila, ki so na kanalu Hrastnik, a je bilo s te strani vse v redu, nakar sem poklical Elstik, kije za to pristojen in oglasil se mi je sin gospoda Horsta. Povedal sem mu, za kaj gre, ta pa meje hotel kar na hitro odsloviti, čet da se je na TV pokvaril kanalnik in da naj pokličem serviserja. Hotel sem ga prepričati, da s TV ni nič narobe in da naj pošlje nekoga, da pogleda kabelsko napeljavo. Vprašal meje, kaj sem po poklicu in odgovoril sem, da sem elektrikar, nakar meje začel poučevati o mojem delu. Če bi mu rekel, da sem rudar, bi mi verjetno dejal, da naj s krampom poiščem nove, bolj čiste kanale. Čepravje rekel, da ne bo nikogar od njih k meni, je vseeno prišel monter, katerega pa sem odslovil in rekel, da bom najprej pregledal TV, kot mi je naročil Horst mlajši. Poklical sem serviserja, mu povedal, kaj je narobe, ta pa mi je svetoval, naj si nekje sposodim TV in ga priklopim na anteno in bom potem videl, če je TV res pokvarjen. To sem tudi storil in programi so še kar nagajali. Ponovno sem poklical na Elstik in spet se je oglasil taisti fant, kije hotel vedeti, kateri serviser je prišel k meni, ker mi drugače ne bo verjel. Odgovoril sem mu, da to ni njegova stvar in da naj sedaj koga pošlje. Rekel je, da bodo prišli in da bom stroške plačal sam, če napaka ni njihova. Prišla sta dva monterja in ugotovila, daje napaka njihova ter jo tudi odstranila. Naslednji dan sem čakal, da me bo kdo iz Elstika zaradi neprimernega vedenja poklical in se mi opravičil. Ko pa tega nisem dočakal, sem ga poklical sam in ga vprašal, kaj meni na ta dogodek in kako se bova sedaj dogovorila za plačilo, ker sem zaradi njih imel slabo sliko. Rekel mi je, da se opravičuje in da bi napako moral prijaviti že prej. Bil sem skrajno šokiran in se odločil, da mu naredim skromno reklamo in se mu obenem najlepše zahvaljujem za ves trud, ki gaje vložil zame in ki ga bo vlagal še naprej za druge naročnike kabelskega sprejema. Rad bi ga pa še opozoril, da ne sme pozabiti, da smo mi njegov kruh in ne on naš!
Andrej Virant, Hrastnik
Cesarjeva nova oblačila ...
Ena od najimenitnejših lastnosti glavnega urednika našega časopisa je tudi in predvsem ta, da objavlja članke, ki jim sam ni dorasel. Zadnji tak blestav primer so imeli bralci priliko zaslediti v zadnjih „Pismih bralcev,,. Za katerega čutim dolžnost, da se v imenu g. Krajnca opravičim, ker moj namen ni bil vzpodbuditi ga k pisanju takšnih nonsensov. Upam, da bo spodnji zapis napisan bolj razumljivo, da ga bo omenjeni gospod lahko razumel. Prejšnjega očitno ni. Na kratko, torej..
Čeprav sem zapisal, da o tem več pisal ne bom, pa čutim potrebo, da bralcem predstavim drugo plat medalje. To pa iz čisto enostavnega razloga. Tendenciozno pisanje gospoda iz čmobelega filma zavaja javnost v tolikšni meri, da na takšno šolano podtikanje pač nisem voljan pristati. Ob prebiranju njegovega, khm, pisma pa sem umno ugotovil, da, ako bi vsi ljudje vedeli vse o vseh ljudeh ... potem na tem svetu ne bi bilo prijateljev. Ne vem sicer, in me niti ne zanima, kje je dobil vse te „informacije,, vendar pa me njihova vsebina močno spominja na otroško igrico Telefon in tisti pregovor, ki pravi, da v Trbovljah ne bi bilo treba kopati kolma, če bi foušerija gurela ... Močno pa sumim, da jih je vzpodbudila šmarnica s poreklom, ki mi jo v uvodu imenovani tako velikodušno ponuja skozi ves tekst, ne vedoč, da sem abstinent. Kar bi morali biti tudi tisti, ki mu pod vplivom hlapov takšne informacije trosijo kot „ de fakt o „ ...
Okoli Ceneta dr. Avguština pa samo toliko. Takšen človek kot je on, pač ne zasluži takšnih „časti,, od takšnega umetnika kot je Janez Krajnc. Peljal pa sem ga na kosilo iz enostavnega razloga, ker j e bil omenjeni gospod lačen in ker je star prijatelj RELIK-ovcev, in kjer sem, to mimogrede, v tem mandatu opravljal funkcijo komolčarskega predsednika strokovnega odbora. Sicer pa pogostitev gosta zahteva že kultura duha, kar pa ne verjamem, da g. Janez razume. Vsaj ne v tem smislu. In še to: ne sodite drugih po sebi, Janez. Aja, račun sem poravnal sam. Od tu naprej je bilo vsem bralcem naenkrat vse jasno. Božje postave. Hm, moram zapisati, da imava midva z Gospodom urejene odnose. Križati se sicer ne znam, če pa Ovnik nečesa ne zna potem tega tudi ne počne. Kar pa ne velja za nekatere ... Da akademski govori(či)jo v občinski stavbi o amaterjih, potem mora biti z njimi, amaterji namreč, nekaj hudo narobe. Ali
so tako zanič, ali pa tako .. .Zame, sina knapa iz Terezije, je to že nekaj...Ker sem ponosen, da sem Trbov’c. Trbov’c pač ne mnore biti vsak ... Zato! Naj ostane zapisano. Razlog za moj jedki zapis v „Trifail Tribunu,, je bila predstavitev kipca sv. Barbare, ki je bila, to mimogrede, lepotica. Barbaro pa krasi, razen simbolov krščanstva, še vse kaj drugega, npr tipično rudarskega, kar jo jasno in prepoznavno predstavlja v očeh vernih in tistih, ki to niso, kot zaščitnico rudarjev. In to me je, kot lokalpatriota in amaterskega poznavalca rudarstva, užalilo. Stvar izgleda približno tako, kot bi sv. Ano, zaščitnico učiteljev prikazovali z kelihom in krono, pa sv. Jožefa z kelihom in krono, pa sv. Florjana z kelihom in krono itd, itd ... In zato sem se oglasil. Iz spoštovanja, do dela naših dedov. Kajti, če ne bomo znali spoštovati njihovega dela, potem tudi nimamo pravice pričakovati, da bodo naši zanamci znali spoštovati naše delo. Tudi kulturniško ... Tako postaja jasn, da se v določenih „elitnih,, krogih še vedno razmišlja, kako so se v naših krajih ljudje rojevali samo zato, da kopljejo kolm. Da pa za to opravilo pač “ni treba biti pameten. Napaka! In spet ne gre brez, da bi omenil Perkmandeljca. Cenjeni gospod piše v svojem pismu nekaj o izkušnjah „ki, da jih ima z mano in Perkmandeijcem „ o tem, kaj, da dolgujem komu. Njemu samemu pa najmanj, saj je odšel iz Trbovelj, ob odpadli predstavitvi knjige, sit in napit. S kompanijo vred...Drugače pa nikoli in nikjer nisem izjavil, daje Perkmandeljc moj. Perkmandeljc je naš, zasavski simbol, ki se je zahvaljujoč prvotni ideji, edini izmed vseh slovenskih revirjev znašel, kot zaščitni znak Trbovelj na medmrežju. Se moram za to zahvaliti vam, a?? Je pa res, daje bila ideja od realizacije do izpeljave le- te vseskozi v mojih rokah. In danes, ko se vidi kakšen uspeh žanje, ne samo doma v Zasavju, temveč tudi mnogo širše, je lahko marsikoga sram, da takrat, ko sem jih prosil denarjev, ni bil sposoben spregledati sporočilnosti te knjige. Razen izjem. Njim vsa čast. Kar se tiče pa Vinka Hrovatiča, naj se pohvalim, da imam zanj pripravljeno spremno besedo k njegovi zadnji knjižnji izdaji, ki se mu jo tudi ilustriral. Manjka mi. še samo nekaj malega. Samo toliko, da si bodo bralci lažje ustvarili sliko o tem, kdo od naju je kdo. P.S.: Ob takšnem načinu in z vsebino pisanja, kot smo ga bili deležni bralci ZASAVC-a v zadnji številki, se postavlja vprašanje, s kakšno pravico se imenovani umetnik postavlja ob bok zasavskim umetnikom živečim ven Zasavja, v beli Ljubljani. Pojdite, Janez kdaj na sprehod ob Ljubljanici, se poglobite vase ...in razmislite o svojem početju. Bi bil že čas ...Oh, in da ne pozabim na vaše žuganje s prstom in na vse silne grožnje. Janez, kaj če se meni res, kaj zgodi? Kaj nepredvidljivega, nesreča, karkoli tragičnega. Kako boste zdaj dokazali, da nimate prstov vmes?? Pojdite na sprehod ...
Jože Ovnik
uam p.
RAZKOŠJE
PRAZNIKOV
Minil je še en praznik. Dan žena. Letos kar na pepelnično sredo. Zdelo se je, da bodo še vsi pod vtisom pustnih šem in bi navsezadnje kar pozabili na rožo ali šopek, ki ga 8. marca podarijo moški ženskam. Mnogi praznikom ne pridevajo nobene teže, češ da je treba biti pozoren vsak dan, sleherni čas. Vendarle pa je 8. marec pomembnejši mednarodni dan, praznujejo ga v mnogih državah po svetu. Na Slovenskem se mednarodni dan žensk praznuje od leta 1910.
Dvajseto stoletje je v marsičem izboljšalo položaj žensk - volilna pravica je že taka reč, nenazadnje jim je šla tudi moda bolj na roko, saj so se "osvobodile" dotlej obveznih steznikov - lahkotnejša in bolj praktična oblačila so polepšala stas. S posvečanjem službi in možnostjo kariere so ženske obogatile tudi družbenost. Uveljavljanje žensk v poklicu je doprineslo tudi k boljšemu sodelovanju med moškimi in Ženskami ter popestrilo njune skupne izkušnje pri vzgoji, izobraževanju, gospodarjenju in drugem.
KAJ PRAVIJO ŽENSKE O DNEVU ŽENA
Čeprav so mnogi mnenja, da se je prvotni pomen praznovanja dneva žena razblinil, pa večina poudarja, da ženske rabijo svoj praznik, čeravno ni dela prost dan, saj je treba spoštovati zgodovinsko sporočilo boja za pravice žensk. Bojana Vittori -Zor iz Centra za socialno delo v Trbovljah je spodbudno spregovorila o dnevu žena. "Nekateri sicer prisegajo na materinski dan, menim pa, da se je pomen dneva žena preveč razvrednotil, saj gre pri tem za počastitev teh žensk, na spomin nanje, od Rose Luxemburg dalje, ki so bojevale poti za pravice žensk," je dejala, "in položaj žensk se je dejansko izboljšal, od volilne pravice, služb, kariere, več je tega ozaveščanja." Pripomnila je' še, da nasploh konflikte povzroča tudi alkohol, droga, pa tudi situacije, kjer so tesnejši medsebojni odnosi. Da pa so konflikti marsikdaj bolj rezultat tega, da se ne znamo pogovarjati, si izražati čustva ter s tem konfliktne situacije tudi konstruktivno reševati. Poudarila je, da smo nasplošno premalo vešči pozitivne komunikacije in reševanja problemov. Tudi Tatjana Krautberger, ravnateljica OŠ Ivan Kavčič Izlake je dejala, da je dan žena potrebno obeležiti. "Glede na to, da dan žena zajema vso
Marsikatera bi rada uspela kot manekenka.
populacijo žensk," je dejala, "ne glede ali so zaposlene, poročene, mamice ali ne, rabi določeno pozornost. In vedno sem majhne pozornosti ob dnevu žena vesela." Dodala je še, da seje osnovna ideja boja za pravice žensk oziroma praznika dneva žena malce razblinila, saj gre za praznik žensk na vseh nivojih, položajih.
Marinka Bučar, ravnateljica Vrtca Trbovlje pa je povedala, da vsi prazniki nosijo s seboj simboliko. "Nikoli nisem bila obremenjena s tem, da sem ženska," je rekla, "včasih lahko ženske same prispevamo k temu, da so medsebojni odnosi boljši in drobne pozornosti vsakemu godijo, pa naj so ob posebnih priložnostih ali kar tako." Mnenja je, da prazniki govorijo tudi o razvoju človeštva, čeprav se na trenutke zdijo že preživeti. Da pa današnji z večjim olajšanjem govorimo, da biti
emancipiran pomeni še kaj drugega in da je tudi delitev vlog med moškimi in ženskami danes drugačna, kot je bila pred recimo dvajsetimi leti. Danica Kovač, ravnateljica Glasbene šole Zagorje pa pravi: "Praznujem dan žena. Še zmeraj mislim, daje to praznik, ko naj bo ženska deležna pozornosti od svojcev ter tudi v kolektivu. Kajti vloga ženske je v družini precejšnja, razdaja pa se tudi v službi." Zdi se ji, da je dan žena nekako bolj "upravičen" praznik kot praznovanje materinskega dne, vsaj glede na odgovornost, ki jo od ženske terjajo vsa področja njenega uveljavljanja. Rekla je še, da pa je požrtvovalnost še vedno bolj značilna za ženske kot pa za moške in da verjetno, poleg moških, tudi ženska lahko na svoj način obogati ne le družino, marveč tudi družbo, kolektiv. Marija Vučetič, vodja Knjižnice Hrastnik pa je povedala, da se praznovanju osmega marca ne posveča pretirano. "Praznovanje dneva žena je odvisno od drugih, kako so pozorni do žensk in kakšna prilika je. V družbi bolj opažam, kako so nekateri vljudni, prijazni, drugi pa nesramni do ženske ali do kogarkoli." Smatra, da so povečini ženske dejansko nežnejše, moški pa bolj zaščitniški.
NAJSTNICE O DNEVU ŽENA
Edita je recimo povedala, da ji praznovanje dneva žena ni odveč, da je vesela, če dobi kakšno rožo. Da pa si je kot ženska v življenju zastavila cilj postati dobra mama, poslovno uspeti in biti dobra žena. Povečini dekleta, ki zaključujejo srednjo šolo, od moških pričakujejo, dajim bodo zvesti. Tudi Špela pravi, da imajo ženske sedaj več možnosti za uveljavljanje svoje ambicioznosti, da pa so moški prijaznejši ženskam tudi s tem, če jih ne varajo. Katja pa pravi, da osmega marca sploh ne praznuje in se ne ukvarja s tem, kako dobro ali slabo so v službi plačani moški in ženske, saj pravi, da ne tekmuje z moškimi. Da sploh ni "cool", če hoče ženska recimo postati strojnik zgolj zato, da s tem tekmuje z moškim in je strojništvo sploh ne zanima pretirano. Tanja pa se tudi sama spomni in mamico za dan žena preseneti z vrtnico. Pravi, da ženske itak, poleg družine, skrbijo še za službo, in da se zadnje čase tudi moški, poleg kariere, več posvečajo tudi starševstvu. Darja pa pravi, da je pozornost potrebna vedno in bi se lahko navadili biti bolj pozorni do drugih in s tem tudi do žensk. Nini pa je praznovanje osmega marca zelo všeč, ker so ženske deležne spoštovanja v službi, družbi in družini. Ker pa bo dnevu žena sledil še materinski dan, naj vendarle prazniki po svoje
ODPRTO «■
Tudi pri kuhi in peki je treba bili ustvarjalen.
Vendarle dijakinje oziroma najstnice pravijo, da so vse bolj popularni in priljubljeni fantje, ki so senzibilni, ki znajo biti nežni.
izkazujejo drobne pozornosti, micene ljubkosti, ki lepšajo kontakte.
Tekst in foto: PR.
m n mn n
Zasavčeva košarica živil
VLAGAMO INTERPELACIJO ZOPER
DENARNICE
V času, ko so v našem državnem zboru spet aktualne interpelacije, bi bil že čas, da ljudstvo vloži interpelacijo zoper svoje denarnice, ki enostavno ne zmorejo prenesti vseh podražitev in to kljub temu, da nam vlada vsak mesec "servira" podatke o 0,1% inflaciji. Dejstvo pa je, da se očitno bogate poslanske denarnice ne zavedajo, da nimamo vsi enakih osebnih dohodkov. V preteklih dneh denimo je vlada spet podražila bencin, ki sicer ni v naši košarici živil, a vseeno predstavlja dobro primerjavo med slovensko in povprečno evropsko denarnico, kamor se nam tako mudi. Že res, da so cene bencina v Evropi višje kot pri nas, a so zelo višje tudi plače. Toda to sorazmerje nikakor ne gre v glavo politikom, ki bi radi samo odvzemali, nič pa dajali. Po eni strani
gre razumeti Petrol in Istrabenz, ki zahtevata vseskozi podražitev maloprodajnih cen, saj jim po odvedbi raznih davkov in trošarin od litra bencina ostane bore malo in kot podjetje morajo stremeti k višjemu dobičku. Vlada sprva seveda ni zadovoljna z rastjo cene bencina, toda ko pomisli, da bo proračunska vreča spet malo bolj polna, seveda dobrodušno pristane na podražitev, ki pa v končni meri vpliva predvsem na nas, potrošnike. Ja, na tem področju še dolgo ne bomo mogli govoriti o tem, da je volk sit in koza cela. Ob vsej genialnosti naše vlade in "bencinarskih podjetij" pa se ne bi nič načudili, če bi se slednji povezali s proizvajalci avtomobila v nameri, da bi izdelovali avto, ki porabi 20 litrov bencina na 100 km. Saj veste,
konja je treba "izmozgati" do konca, saj ni daleč, ko se bomo vozili v avtomobilih na električni pogon.
Vrnimo se na našo košarico. Ugotovimo lahko, da so se cene v primerjavi z oktobrom 1999 dvignile za 10,4% kar predstavlja kar precejšen porast glede na prejšnja obdobja. Največ se je življenje podražilo v Hrastniku in sicer za 25,5% pa tudi Radeče ne zaostajajo mnogo z 18,2% porastom cen. Najcenejše se lahko "pride skozi" v Zagorju, kjer pa je vseeno cena narastla.
* Sicer pa smo v našo košarico zajeli naslednje artikle in količine, ki so navedene v oklepajih:
olje (3 1), sladkor (3 kg), sol (1 kg), kis (1 1), moka tip 500 (3 kg), testenine (2 kg), riž (1 kg), kava (1
kg), marmelada (700 g), pivo (10 1), mineralna voda (121), rdeče vino (3 1), sirup (2 1), maslo (0,5 kg), margarina (0,5 kg), mleko (30 1), koruzna moka (1 kg), posebna salama (2 kg), pasja radost (3 kg), polbel kruh (30 kg), sir (1 kg), govedina - stegno (4 kg), perutnina - kosi (3 kg), svinina - kotleti (2 kg), krompir (15 kg), solata (15 kg), korenje (2 kg), fižol (1 kg), jajca (30 kom), jabolka (5 kg), pomaranče (5 kg), banane (5 kg), kislo zelje (3 kg).
<
2
H
marec 2000 = 47.739,30 sit
oktober 1999 = 45.327.20 sit
junij 1999 - 44.285.10 sit
april 1999	34.887.40 sit
ti
J)
<
ti
C
	
	
	
april 1999	45.323.00 sit
ti
5
o
o
<
N
marec 2000 = 43.788.60 sit oktober 1999 - 42.898.00 sit
junij 1999 = 43.516.00 sit
april 1999	42.548,00 sit
u
>u
ti
o
s
marec 2000 = 51.701,00 sit oktober 1999 - 43.730.80 sit
junij 1999 = ni podatka
april 1999 - ni podatka
ti
3
>
o
s
a:
H
	
	
	
april 1999 = 39.987,26 sit
S
o-
o
ti
		
		
		
april 1999 = 43.616.43 sit
p. n.Jr.aV,p


Ce zbiraš,
►
zbirek dobiš
"Čakaj, da se zberem, " je pred kratkim rekel kolega, ko je ravno privihral Z odigrane športne tekme, kjer niso biji ravno najbolj zadovoljni z navijači. Nekatere stvari jim je celo zameril in rabil je nekaj časa, da se je 'klimatiziral' in odmislil neljube utrinke s tekme. Potlej je bil še preveč zabaven in tudi zlahka se je pripravil na šoferski izpit, ki ga je imel par ur zatem. Ampak kolikokrat je pravzaprav treba zbrati koncentracijo, dobro voljo, potrpežljivost, uslužnost in drugo, ker so dnevi takšni, da se je treba na pretek ukvarjati s stvarmi, ki niso takšne, kot bi pričakovali oziroma so pričakovanja preveč idealizirana. Toda nič ne de, z zbiranjem poguma se marsikdo vsaj navadi, da ustreže svojim Željam, se prepusti tveganju, izzivom, tudi uspehu.
Z zbiranjem se sleherni kdaj ukvarja, pa naj gre za zbiranje kolekcij, zbrati pa je mogoče še vse kaj drugega. Srednješolci bi recimo potožili, da je v lepih dneh pač najtežje zbrati voljo za učenje, hkrati pa so menda najbolj dovzetni za razne kolekcije. In zbirajo toliko časa, da so police na omarah že prepolne parfumov, znamk, značk, okrasnih školjk, raznovrstnih robcev, raznobarvnih lakov za nohte, stene pa prelepljene s posterji glasbenikov, igralcev, športnikov. Pravijo, da brez zanimanja tudi zbiranja ni. Pri tem pa je tovrstno navdušenje včasih kratkotrajno, druge pa zmeraj kar razganja, kje vse bi lahko našli imenitne vaze, najnovejše 'prtičke'ali nemara dobre knjige, plošče in tako dalje. Končno, marčevski predspomladanski vrvež pa je že tak, da se še druščine, zaljubljeni parčki, prijatelji iz šolskih dni... radi zbirajo po kavarnah,
picerijah, kinodvoranah.
Tekst in foto: Petro Radovič
Primož Sitar, dijak iz Trbovelj:
"Nikoli nisem ničesar zbiral.
Mogoče le pogum za kakšno stvar.
Tudi 'fan' nobene glasbene skupine nisem in
ne zbiram posterjev ali česa podobnega."
Sergeja Klein, knjigovodkinja iz Trbovelj:
"Ko sem bila mlajša, sem zbirala radirke, tako sem nabrala vse mogoče radirke. Potlej meje zanimanje minilo, res pa je, da s kolekcijami tudi širiš
obzorje, ker se zanimaš za določen izdelek. Seveda pa je v življenju treba marsikdaj več truda, da zbereš pogum ali dobro voljo, če je to pomembno."
Marko Kos, učenec iz Zagorja: "Šport me zelo zanima in zbiram postelje nogometašev, nogometnih klubov doma in v tujini, rezultate s tekem. Včasih rabiš kar dosti časa, da si ogledaš kakšno tekmo,
prebereš o športnih igralcih in trenerjih ali spremljaš športno dogajanje po televiziji.
Tudi pri prijateljih rad vidim, če kaj zbirajo in imajo kakšno kolekcijo."
Polona Savšek, učenka s Save pri Litiji:
"Konji so mi zelo všeč, zato zbiram figurice konjev in vse,
kar je takega, v zvezi s konji.
Menim, da ima vsakdo kakšno zanimanje in konji so lepe živali."
Blaž Ceglar, učenec iz Litije:
"Rad bi zbiral posterje znanih športnikov in glasbenikov, pa se mi dostikrat ne ljubi zapravljati časa za to.
Fajn je,
če imaš dovolj zanimanja in zbiraš kakšno stvar."
Sebastjan Brodar, brezposeln iz Litije:
"Škatlice od cigaret zbiram. Všeč so mi ljudje, ki kaj zbirajo, saj s tem
pokažejo zanimanje za kaj.
Včasih zanimanje dolgo traja, včasih se naveličaš."
Anton Kamnikar, ključavničar iz Janč:
"Nič takega ne zbiram, posterjev glasbenikov pa sploh ne.
Mogoče zbiram le dobro voljo,
sicer pa ni časa,
niti nimam tolikšnega zanimanja za kakšno stvar. Zbirati se splača kaj, kar koristi."
n.vi Tinj n n fin n
9. SUŠCA 2000
Petra Lipec
Pust,
veselih ust za vse in vsakogar!
Pisanje o pustu je zame nekakšen prav poseben izziv, saj, razen v otroških letih, nisem bila nikoli kakšen poseben "pustni" otrok. Torej sem nekakšen ob-server, ateistični praznovalec
tega praznika.
Kakšne vtise poraja pust in kako se ga veselijo? Čeprav rada opazujem otroke, kot tudi vse druge, ki, že veliko tednov pred pustovanjem, razmišljajo o tem, kakšno obleko si bodo nadeli, koga bodo z njo presenetili in kje se bodo zabavali. Izbira pustne obleke je v današnjih časih najbrž že pravi podvig, saj nihče noče več nadeti doma narejene pustne preobleke, ko pa imamo na voljo vse te prelestne kostume, bogate lasulje in maske z znanimi obrazi. Otroci najbrž nočejo več obleči suknjiča in klobuka starega očeta in si nalepiti brk, bolj fino je, če jim starši, če jim seveda lahko, kupijo kakšno super masko, pod katero bodo bolj prepoznavni in bolj "in".
Včasih se mi zdi, da skomercializiranost na vseh področjih včasih pokvari bistvo praznikov, pa ne le pusta, tudi božiča in drugih praznikov. Ves čas bolj, kot na zabavo in druženje, mislimo na vtis, ki ga moramo storiti pri drugih. Zato pa smo najbrž krivi čisto sami, ki smo postavili tako visoke kriterije, da jih še sami ne dosegamo. Od drugih pa itak pričakujemo še več. Zabava pa je tudi v veseljačenju z drugimi maskami, pa naj bodo bolj ali manj perfektne kot vaše.
Pa tudi: vonj krofov in flancatov, ki se jih nekateri najedo za vse leto. Brez krofov ni pusta, ravno tako, kot ga ni brez beneškega karnevala, cerkniške čarovnice in raznih pustovanj z velikimi nagradami. Najbrž je gotovo, da se pust norčuje tudi iz nam vsem znanih obrazov in po večini tudi iz politikov. Marsikdaj si privoščijo predsednike strank, volilne sisteme, laži in predvolilne obljube volilnega leta. In kar se pusta tiče, je zanimivo, kaj vse si upajo reči pod maskami in kako se našemijo v tisto, kar bi sicer radi bili, pa ne morejo ali ne znajo.
In zakaj ne? Preprosto se za pusta reče, češ našemite se v tisto, kar bi radi bili in govorite tisto, kar bi sicer radi rekli in da si privoščite tudi ta praznik in bodite skupaj z otroki, najdite nekaj otroškosti tudi v sebi. Takšni prazniki nam dajo namreč možnost iskrenosti in neke vrste sproščenosti. Če se le znamo sprostiti. In če vse to, kot sem zapisala na začetku, ne postane preveliko breme in prevelik strošek.
Kajti potlej postane pust, tako kot vse drugo, praznik privilegiranih. Mogoče pretiravam, mogoče pa se še zavedamo ne, koliko resnice je v tem. In če ste se našemili, pekli krofe, obiskali kakšen pustni karneval ali pa samo občudovali maske, morda vaše male vnučke, sosedove otroke ali svojo novo podobo v ogledalu, upam, da ste se za hip zabavali, pozabili na štetje kalorij in se naužili pustnih dobrot in pustnega razpoloženja.
Marta Hrušovar
OJ,
PRESNETI PUSTNI ČAS
To je čas, ko si marsikdo mirno sname masko in preneha igrati vlogo, vkateri se trudi vse dni v letu, da bo zadovoljil želje in potrebe drugih, oziroma da se pokaže v najboljši luči, v kateri želi, da ga drugi gledajo in vidijo.
To je čas, ko smo končno lahko vsaj en dan v letu to, kar smo, pa nam nihče nebo zameril in nas resno jemal. Vsi se bodo smejali in rekli: "Glej, kako seje dobro našemil in kako se zna fino obnašati, kot da bi bil-ares on-a!"
Ko smo bili majhni, smo si izbirali like iz pravljic, potem smo se šemili v like, ki so nam bili v resničnem življenju nedosegljivi in končno, v zrelih letih si pogosto želimo biti tisto, kar ni več mogoče. Vse to so liki, kijih skrivaj nosimo v sebi in samo en dan v letu nam je dano, da jih smemo izživeti. Mnogi smo se šemili samo, ko smo bili otroci in potem nikoli več in vendar se za pusta tiho poigravamo z mislimi, kako bi bilo, če bi... Zabavamo se ob norčijah pustnih tem in jim tiho zavidamo, da zmorejo nekaj, česar sami nikoli nismo. Vsaj en dan v letu odvreči masko, ki si jo vsak dan natikamo, en dan živeti sproščeno, brez vsakdanjih bremen, brez norm, ki nas omejujejo, da bi živeli sebe. Ja, kaj bodo pa drugi rekli! Pa bi bili res tako nesprejemljivi za okolico?
Menda ne, le bojimo se, da bi nas kritizirali in obsojali drugi, ker prav to počnemo sami s seboj. Sebi smo nesprejemljivi takšni, kot smo. Sami sebi smo postavili omejitve, ob katerih zdaj trpimo, se spotikamo in kukamo čez plot ter skrivaj občudujemo tiste, ki si upajo.
Zakaj ne bi bili vse leto razigrani, veseli, prešerni in malo nori, kot si to privoščimo za pusta? Zakaj ne bi bili otročji in prismojeni, noro zaljubljeni in na smrt žalostni, če si to zaželimo in nam je tako všeč.
Res, le zakaj? Zato, ker se to ne spodobi! Kdo to pravi? Kdo pravi, da ni lepo kazati čustev, biti prvinski? Mi sami! Jaz in vi in vsi, ki smo podlegli vzorcem, ki nam jih je vsilila družba v prepričanju, daje tako dobro in prav in sploh najboljše. Pa bomo kar verjeli, daje to res?
Poskušajmo misliti s svojo glavo in vprašajmo svoje srce, mar ne bi raje jokale, ko je žalostno, in se na ves glas krohotale, ko je veselo, ter se krepko pridušalo, ko je razkurjeno, in sploh jasno in glasno pokazalo, kaj čuti in kakšne volje je.
Ampak, to se vendar ne spodobi?! Odrasli smo in kultivirani in srce ne nosimo na dlani, mar ne. Povrh vsega pa, ljudje so tako nesramni, če ti je dobro, so ti "fouš", če ti je slabo, ti pa privoščijo, ne, ne, "srce in ritje za skrit" - naj mi bog grehe odpusti, ampak ta logika ni za mene!!!
Zato pa je, kakor je in ta naša zaprtost ima tudi svojo ceno - zelo visoko ceno! Škoda, da pust ni vsak dan, da bi bili lahko vsak dan to, kar smo, brez bojazni, kaj bodo rekli drugi...
x	«r »-*4
J. J J tr <4 J. V ,J U.
Nana Forte iz Zagorja je letošnja dobitnica Škerjančeve nagrade
"ZAKLAD JE POT, PO KATERI HODIŠ..." „
Na Glasbeni šoli Zagorje radi in s ponosom povemo, dajeNana Forte (rojena 24.septembra 1981) naša nekdanja gojenka. Poznamo jo kot vestno, delavno, nadarjeno in brezmejno predani glasbi! 'Njej lastne kvalitete smo na šoli odkrivali in negovali še posebej glasbeni pedagogi: Jožica Zupan, Mojca Zupan ter Franci Steban (violina, klavir, nauk o glasbi, komorna igra, godalni orkester, pevska zbora Cicido in Juventus, vokalna skupina Srebrni zvončki itd.).
Zdaj je Nana dijakinja četrtega letnika Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani. Vpisana je
Nana in uradni povezovalec programa line Ptičar v trenutku obrazložitve predloga nagrada
na oddelku glasbeni stavek (harmonija, kontrapunkt). Med svojimi profesorji na šoli posebej spoštljivo omenja Dušana Bavdka (glasbeni stavek) in Ambroža Čopija (solfeggio, pevski zbor). Nana pravi, da so njune spodbude in strokovno usmerjanje odločilno vplivali pri njenih dosedanjih uspehih na glasbenem področju in tudi pri odločitvi za nadaljnji študij kompozicije na glasbeni akademiji.
In sedaj k svečanemu trenutku, v petek, 4.februarja, ko je bila v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani podelitev Škerjančevih nagrad, diplom in priznanj. Med enajstimi nagrajenci je bila tudi naša Nana Forte iz Zagoija. V obrazložitvi predloga za podelitev Škerjančeve nagrade dijakinji Nani Forte za izjemne uspehe pri umetniškem uveljavljanju šole za leto 1999 smo slišali: "Dijakinja Nana Forte iz Zagorja ob Savi, je že za časa šolanja na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani pokazala izjemno umetniško zrelost in kar najglobljo sposobnost razumevanja vseh plasti
glasbenega ustvarjanja. Njene skladbe že zdaj dosegajo naj višjo umetniško raven in se enakovredno kosajo z deli uveljavljenih akademsko izobraženih skladateljev vseh generacij. Navedeno dokazujejo nagrade na natečajih in izvedbe na odmevnih koncertih in zborovskih tekmovanjih, ki so sicer domena starejših skladateljskih kolegov; tako mladih avtorjev s tako odmevnimi uspehi pri nas ne zdaj ne v preteklih časih ni bilo mnogo. Nana s svojo osebo in deli kar najsvetleje predstavlja našo šolo tako doma kot v tujini in to na področju, na katerem se uveljavitve ni dalo poiskati pri merjenju z vrstniki."
Na slovesnosti, ki je bila tudi počastitev slovenskega kulturnega praznika, je sodeloval Mešani pevski zbor in simfonični orkester Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana z dirigentom prof.Tomažem Habetom. Poleg Prešernove obletnice so izvajalci s svojim programom zaznamovali tudi stoto obletnico rojstva velikega in vsestranskega slovenskega glasbenega ustvarjalca Lucijana Marije Škerjanca. Dijaki so obletnico proslavili s Škerjančevo kantato Sonetni venec. Slavnostni govornik j e bil akademik dr. France Bernik.
To je bil čudovit, pomnenja vreden večer za vse, ki smo, mnogi tudi iz Zasavja - tako na odru kot v dvorani, v svečanem trenutku lahko delili srečo z našo Nano. Nana, iskreno čestitamo!
Besedilo in slika Franci Steban
Najlepše nove skladbe Nane Forte
Prejela je prestižno Škerjančevo nagrado za kompozicijo. Za skladbo Jadro pa je pred leti na Reviji MPZ Slovenije v Zagorju prejela nagrado žirije. In letos je prejela še drugo nagrado na natečaju, ki ga je razpisal Akademski pevski zbor Tone Tomšič Ljubljana. Najlepše doživetje ji je doslej predstavljala glasba in tej se tudi vsestransko posveča - v šoli, na koncertih, pri pevskem zboru, nenazadnje ima med glasbeniki tudi največ prijateljev in prijateljic. Poleg tega, da izvrstno igra klavir in violino, je na Srednji glasbeni in baletni šoli Ljubljana, kjer je dijakinja 4. letnika, vpisana k pouku harmonije in kontrapunkta.
Si se razveselila Škerjančeve nagrade?
Ja, Škeijančeva nagrada meje zelo presenetila, ker j e doslej še niso podelili glasbeniku splošne smeri in zato j e videti, da nimaš toliko možnosti, da bi se uveljavil. Škerjančeva nagrada pa je posledica prejšnjih dosežkov, dobiš j o na podlagi dosežkov v srednji šoli. Pri skladanju pa mi je pomagal tudi Ambrož Čopi, profesor na SGBŠ Ljubljana, ki meje sploh navdušil za komponiranje.
Kakšni so bili tvoji prvi "poskusi" komponiranja?
Prva skladba je nastala pri pouku glasbe in to
predvsem na osnovi pravil o komponiranju, ki smo se jih učili. Potlej pa mi je komponiranje postalo veselje, pričela sem resneje komponirati in nastajale so nove skladbe.
Ali rada tudi prepevaš, igraš inštrument?
Zelo rada pojem, že v Glasbeni šoli Zagorje sem prepevala najprej pri OPZ Cicido, katerega dirigentka je Mojca Zupan potlej še v MPZ Juventus in pri Vokalni skupini Srebrni Zvončki, katerih dirigent je Franci Steban. Pojem tudi pri MePZ SGBŠ Ljubljana, katerega dirigent je Tomaž Habe in pri MePZ VETER Ljubljana, katerega dirigentka je Urša Lah. Tudi klavir in violino rada igram, le da se zadnje čase bolj kot violini, posvečam komponiranju.
Kakšno glasbo rada poslušaš?
Všeč mi je klasika, jazz, pa tudi rock-glasbi prisluhnem.
Veliko poslušaš glasbo?
Ja, kar naprej, če se le da.
Ali ti je kateri od popularnih ansamblov ali pevcev, pevk zelo priljubljen?
Menim, da ima sleherni ansambel oziroma pevec, pevka, kakšno dobro skladbo, kiji včasih rada prisluhnem. Zanimam se za novosti v glasbi in za razne glasbene zvrsti, saj včasih tudi ob poslušanju glasbe dobim navdih za novo skladbo.
Kaj pravzaprav pomeni učenje harmonije, kontrapunkta?
To sta učna predmeta na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Prvi dve leti smo spoznavali učni predmet harmonije, kjer se učiš določenih pravd, ki sojih povzeli iz skladb, ki so jih pisali klasiki - Mozart, Beethoven in drugi, in ki veljajo za nekakšno osnovo pri tem, kako je treba pisati glasbo. Da pa dobimo še širši zgodovinski pregled na komponiranje, se zadnji dve leti v srednji šoli učimo pri predmetu: kontrapunkt.
Ali te pri skladanju zanima zgolj melodija ali napišeš tudi tekst?
Najprej moram najti ustrezno besedilo, ki mi je všeč, ki bi ga lahko uglasbila in potem na besedilo skomponiram glasbo.
Ali si zelo zahtevna pri poslušanju glasbe?
Različno zahtevna sem pri poslušanju glasbe, včasih me navduši ritem, včasih harmonija, v bistvu pa je za dobro skladbo potrebno vse, tudi dober tekst, melodija in drugo, da čim boljše in lepše izzveni.
Imaš še kakšen hobi?
Glasbi se moraš povsem posvetiti, da lahko dosegaš dobre rezultate. Rada imam tudi gledališče, sicer pa sem zelo radovedna tudi glede filmov in grem rada v kino. Večina hobijev pa je seveda v povezavi z glasbo.
Ali se rada pogovarjaš in o čem najrajši?
Zelo rada se pogovarjam s prijatelji, pri kavici. In sicer o različnih stvareh. Če smo sošolci, se veliko pogovarjamo o glasbi, sicer pa ubiramo različne teme.
In takrat ste kritični do nastopajočih
n TL r,-VTl/VITL
glasbenikov?
Do nastopajočih glasbenikov, saj radi hodimo na koncerte, smo različno kritični, toda niti ne preveč, saj ustvarjanje glasbe ni enostavno.
Katere vrline pri ljudeh opažaš z navdušenjem?
Veliko mi pomeni prijateljstvo, tudi odkritost. Ker pa sem dokaj tolerantna, ponavadi ne opazim nobene take stvari pri drugih, kar bi pokritizirala.
Se že veseliš študija?
Ja, veselim se, študirala bom kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Rada bi napisala
še veliko novih skladb, v prihodnje bi tudi kakšen pevski zborček rada imela.
In trema pri nastopih?
Trema je včasih celo potrebna, da se bolj potrudiš za nastop.
Kaj pa, če je kritika po koncertu negativna?
Tudi negativno kritiko sprejmem, tudi to mora biti. Vendar če se glasbi povsem predaš, ti ni nič težko narediti, četudi so kritike.
Si mnenja, da glasba vpliva na razpoloženje?
Ja, glasba tudi sprosti in kadar hočem biti
dobre volje poslušam King's Singerse. Tudi novejšim priredbam ansambla The Beatles rada prisluhnem.
Greš pogosto v diskoteko?
Niti ne, če pa že grem, glasbo poslušam povsem neobremenjeno, saj mi techno stil ni všeč.
Kaj pa zaljubljenost?
Precej romantična sem, najbrž pa je marsikaj odvisno tudi od prilik in časa.
RR.
LJUBEZEN V SVINČNIKI
Univerza za tretje življensko obdobje v zasavski regiji je pripravila v knjižnici Toneta Seliškaija v Trbovljah prvo razstavo likovnih del svojih slušateljev.
Leto dni j e minilo od ustanovitve UTŽO - zasavske regije. Njeni slušatelji so občani od Turij do Šentlamberta, delujejo pa v štirih
navidezni resničnosti sedaj razkriva pred nami v preprosti tehniki svinčnika,"je med drugim zapisala razstavi na pot Severina Trošt Šprogar in dodaja: "Da pa lahko žarijo v vsej svoji polnosti, da lahko v svoji barvitosti svetlobe in sence tako intenzivno delujejo na opazovalca, je potrebno še nekaj.
Delček umetnin, ki jih je navdihnilo 3. življensko obdobje
skupinah. Druži jih želja po novih znanjih, ki jim tudi bogatijo življenje. Slušatelji - slikarji se prvič predstavljajo s svojimi likovnimi deli, ki so nastala v času od lanskega septembra, ko so se prvikrat zbrali na Osnovni šoli Ivana Cankarja in v likovni svet vstopili pri samem začetku, pri risbi in njeni kompoziciji, pri spoznavanju perspektiv in proporcev, svetlobe in senc.
"Predvsem svetloba se s svojo odsevnostjo v študijskih risbah in
In to nekaj je v omenjeni skupini močno prisotno. Imenuje se ljubezen. Z velikim zanosom je temeljno izhodišče za učenje, delo, medsebojne odnose in življenje samo. Je tudi edina prava pot za notranje iskanje svojega jaza in potem dajanje tega preko likovnega izražanja."
V jesenskem času načrtujejo slušatelji - slikarji razstavo svojih novih stvaritev, ki nastajajo v tehniki akvarela in skrila.
Besedilo in slika MAH
pravi Slovenci, če bi pozabili na himno, ki sta nam jo zaigrala in zapela Andreja Peklar in Blaž Hafner. Program sta popestrili tudi zali in Bernarda Grešak ob nežnih zvokih violine, ki so zazveneli po prostoru stare turske šole. Seveda ne smemo pozabiti na steber naše skupnosti, torej na turjansko mladino - Mitjo, Marka, Boruta, Mirana, Katje, Ksenje in Neže, ki so z recitacijo Prešernovih pesmi obiskovalce ponesli prav v njegov čas in okolje. Navsezadnje so še mladinci odrecitirali Zdravljico in nazdravili skupaj z njihovo mentorico, ki je zatem na oder
povabila še Anico Sršen-Domik, Mirka Grešaka in Eli Urbajs, da bi v intervjuju obujali spomine skupaj s poslušalci. Zvedeli in naučili smo se veliko koristnega, ob pripovedovanju njihovih dogodivščin iz mladosti pa smo se tudi nasmejali. Čisto na koncu pa je še Prosvetno društvo Martina Orožna vsem trem dodelilo prijateljsko Prešernovo priznanje za življensko delo. Za soustanovitelje prvega društva, za nepozabne odrske uprizoritve... pravzaprav za vse, kar so omogočili in izboljšali za naslednje generacije.
N.Š.
PESTRI POČITNIŠKI DNEVI IN PIST
DPMje tudi v Hrastniku organiziralo nekaj dejavnosti, kije pritegnilo otroke v dneh počitnic. Tako so se že v ponedeljek dopoldne zbrali v stari šolski telovadnici, kjer so se predstavili člani padalskega društva Kavka iz Kisovca. V torek je predstavila svoj mali potujoči živalski vrt družina Kolenc, v petek pa so organizirali izlet v Logarsko dolino, kjer so poiskali snežne planjave za sankanje. Z zimskim športom so se lahko ukvarjali tudi drugi, saj je vsak dan ob 9.uri odpeljal z Dola in Hrastnika smučarje na Kal v Rajsko dolino. To ugodno smuko je organiziral smučarski klub iz Hrastnika.
"Sme nehaj nas, her smo Prešernove, bili prešernih, pesem haže dovolj, hah je naš oče hroiah."
V nedeljo, 20.2.2000 je v Turju Prosvetno društvo Martina Orožna pod vodstvom mentorice Minke Babič, ki skrbi, da kultura v Turju ne zamre, pripravilo slovesnost ob
200-letnici rojstva Franceta Prešerna. Slovesnost je otvoril zborček turjanskih osnovnošolk s pesmijo Pri nas doma na Slovenskem. Seveda pa ne bi bili
Ustvarjalne delavnice so se priljubile tudi v hrastniški knjižnici Antona Sovreta
Za tiste, ki radi gledajo risanke na filmskem platnu, je poskrbel KRC. Imeli so dve predstavi risank in dve filmski predstavi.
Prizadevni člani DPM so organizirali to nedeljo tudi pustno maškerado, kije že tradicionalna. Dolani so se zavrteli ob veseli glasbi v novi športni dvorani, hrastniške maškare pa v svoji dvorani. Na obeh prireditvah je bilo tudi veliko radovednežev.
Fanči Moljk
K6EFTI
•	FIZIČNO VAROVANJE LICBICA a. 030498/F
•	REDARSKE STORITVE
•	KONTROLA BOLNIŠKEGA STALEŽA
•	ODKUP DOLGOV
Kontrola in nadzor
Pintarjeva 46,1410 Zagorje ob Savi
Samo URBANIJA
tel.: 041-638-950
ELEKTROTOM
SERVIS&TRGQVINA
Tomaž Draksler s.p., Naselje na Sahtu 7, 1412 Kisovec
SERVIS VSEH VRST:
-bele tehnike -električnega ročnega orodja -generatorjev -malih gospodinjskih aparatov tel.: (0601)71-321, gsm:(041)507-321 PREVZAMEMO, POPRAVIMO, DOSTAVIMO
ZASTAVLJALNICA LITIJA
Toni Murn
Trg svobode 2 12/0 Litija tel.: 061-881-362 gsm: 041-426-665
Gotovinska posojila na podlagi zastavitve: čeki, avtomobil, tehnični predmeti, zlato,
Realizacija kredita takoj!
Delovni čas od 9h do 1 6h,
sajEK
Tisk na:
majice, delovne obleke poslovna darila, svinčnike, vžigalnike papir, PVC nalepke
... in še kaj
Pod ostrim vrhom 21a, 1420 Trbovlje, tel: 0601/32-140, e-mail: sitex@siol.net
PIMEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Yokohama, Sava, Goodyear, Hankook,
Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke.
Odprto: 8-12h, 13-17h. sobota 7-13h.
V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h.
ART OPTIKA d.d.
poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica:
Zdravstveni domTrbovlje Rudaska 21, tel.: 0601-29-041
*	Velika izbira okvirjev za očala
*	Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev
*	Etuiji za očala
*	Povečevalne lupe
*	Športna in sončna očala
*	Drobna usnjena galanterija
Obiščite nas in se prepričajte!
ELKOPLAST
Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466
DEKOR, Cesto okl.revolucijel 1, Trbovlje, tel.: 21-108
odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure.
Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij
ZDRAVJE, DENAR, USPEH, PRIHODNOST, LJUBEZEN
090-46-25
090-43-59
AGENCIJA
KREAsp
tel.:063-412-493
POKLIČITE NAS, POMAGALI VAM BOMO IZ VAŠIH TEŽAV
Uredimo vam resno zvezo ali avanturo po vsej Sloveniji.
Če ste osamljeni, samski ali vdovi.
željni samo avanture.
zaupajte nam, ne bo vam žal._______
NAŠE OKOLJE d.o.o. TRBOVLJE, Kešetovo 4, po pooblastilu STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, Poljanska cesta 31, Ljubljana
objavlja
javno zbiranje pisnih ponudb za prodajo stanovanja.
1 .Predmet prodaje je dvosobno stanovanje št.6, ki se nahaja v večstanovanjski hiši Keršičeva cesta 20/A, Trbovlje, v izmeri 44,97 m2.
Izklicna cena stanovanja znaša 3.582.000,00 SIT.
STANOVANJE NI OBREMENJENO Z NAJEMNO POGODBO IN ETAŽNA LASTNINA ŠE NI UREJENA.
Z.Pogoji javnega zbiranja pisnih ponudb:
a)	Pisno ponudbo lahko predložijo fizične osebe, katere predložijo potrdilo o državljanstvu RS in pravne osebe, ki so registrirane in imajo sedež v RS, kar dokažejo z ovetjeno kopijo sklepa o registraciji. Pisna ponudba mora vsebovati: naziv ponudnika, njegov točen naslov, ponujeni znesek, plačilne pogoje in podpis ponudbe ter vsa zahtevana potrdila in dokaze.
Ponudbi mora ponudnik predložiti potrdilo o vplačani varščini v višini 10% od izklicne cene. Varščino ponudnik nakaže na ŽR prodajalca št. 52700-601-18049, pri Agenciji RS za plačilni promet v Trbovljah. Varščina se bo izbranemu ponudniku - kupcu štela v kupnino, ostalim ponudnikom pa bo brez obresti vrnjena v osmih dneh po izbiri.
Ponudbe brez vplačane varščine ne bodo obravnavane. Ponudbe pod izklicno ceno ne bodo obravnavane.
Prednost pri prodaji bo imel ponudnik, kateri bo ponudil višjo ceno in plačilo kupnine.
b)	Javno zbiranje pisnih ponudb velja do 17.marca 2000 in sicer do
10.00	ure navedenega dne (dospelost po pošti ali osebna izročitev). Ponudbo je treba poslati - predložiti v zaprti ovojnici na naslov:
Naše okolje d.o.o., Kešetovo 4,1420 Trbovlje. Na ovojnici naj bo vidna oznaka "Ponudba za odkup stanovanja - ne odpiraj". Na hrbtni strani ovojnice mora biti naslov ponudnika.
c.	) O izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od dneva roka za oddajo ponudb.
d.	) Stanovanje prodajamo po načelu: videno, kupljeno.
3.Davek od prodaje nepremičnin, druge dajatve in stroške prenosa lastništva plača izbrani ponudnik.
4.Sklenitev pogodbe: izbrani ponudnik - kupec mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku osmih dni od prejema obvestila o izbiri ponudnika. Če izbrani ponudnik v tem času pogodbe ne sklene, velja, da odstopa od nakupa in vplačano varščino zadržimo.
5-Plačilo kupnine: izbrani ponudnik plača kupnino najkasneje v osmih dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Če kupec preostanka kupnine ne plača v navedenem roku, velja, da odstopa od nakupa in plačano varščino zadržimo.
6.Izročitev in prevzem nepremičnine bo naslednji dan po plačilu kupnine in drugih stroškov iz točke 3 te objave.
7. Ogled nepremičnine: po predhodnem dogovoru (Andreja Ferne) tel.: 31-040 ali 31-044.
NAŠE OKOLJE d.o.o.
TO TELEFONU 0601 64 250, 0601 64 \€>€>
tl a n*h:ialTn.
9. SUŠCA 2000
Bogomilova družinaje doma na kmetiji na Izlakah. Bogi ali Bogo, kot ga kličejo znanci, se je rodil leta 1936 v štiričlanski krščanski družini na kmetiji, kjer z ženo Marijo in petimi otroki živi še sedaj.Oče in mati sta bila kmeta, s kmetijstvom so se tudi preživljali. Tudi Bogomil je bil po končani OŠ sprva doma, potem pa seje zaposlil na rudniški žagi, pred upokojitvijo pa je 11 let delal na Petrolu. Ljudje ga predvsem poznajo po tem, daje izvrsten organist v izlaški cerkvi.
Povedali ste, da ste imeli le eno sestro. Kako to, da imata vidva z ženo kar pet otrok? To v Zasavju in v Sloveniji ni prav pogost pojav.
Kaj naj rečem. Tako je moralo biti. Imam štiri dekleta in fanta.
In kdo bo od vas prevzel vodenje kmetije?
Računam na sina Blaža.
Kdaj ste začeli igrati na orgle?
Na orgle sem začel igrati leta 1953. Orgle so me navduševale že v rani mladosti, kljub temu, da doma nismo imeli nobenega glasbenega instrumenta. Smo pa imeli vsi posluh in tudi mojim otrokom in ženi ga ne primanjkuje. Prvih osem let igranja na orgle sem bil samouk. Treniral sem v izlaški cerkvi, na domu pa sem vadil na harmonij, ki so mi ga podarili. Že po treh mesecih vaje sem prvič igral pri nedeljski maši. Ker mi je kar dobro šlo, so me po osmih letih samouštva poslali v Domžale v zasebno šolo k profesorju Matiju Tomcu, ki meje še podrobneje seznanil s tem velikim glasbilom. Takrat, v času komunizma, šolanje za organista ni bilo priznano. Če bi bilo priznano, v šolo sem hodil dve leti in pol, bi lahko po šolah poučeval glasbeni pouk.
Torej ste se note naučili brati v Domžalah?
Bogomil za harmonijem
Ne, ne. Note sem poznal že prej. V svet not me je popeljal pokojni skladatelj in organist Drago Arh.
Koliko časa že med mašo igrate orgle?
Septembra letos bo 47 let. Vsa ta leta sem tudi zborovodja cerkvenega mešanega pevskega zbora. Le če sem zbolel, sem kakšno nedeljo pri maši
manjkal, drugače ne.
V	zadnjem času, po prihodu novega župnika, opažamo, da imate poleg tega zbora, ki ga vodite, še dva druga, otroškega in dekliškega.
Imamo otroškega, ki ob spremljavi mladega organista Igorja Razpotnika (ki gaje navdušil Bogomil in za katerega upa, da bo njegov naslednik,op.p.), poje pri drugi nedeljski maši in še dekliškega. Nekatera dekleta pojejo tudi v mešanem zboru. S tem, ko pri drugi maši igra Igor, sem po dolgih letih nekoliko razbremenjen.
Koliko župnikov je bilo na Izlakah v tem času, odkar ste organist?
Janez Miklič je četrti. Tretji Franc Küster je bil župnik kar 34 let. Prvi se je pisal Kristjan Cuderman in potem Ciril Podržaj.
In s katerim ste najbolj sodelovali?
Z vsemi dobro. Tudi zadnjega Janeza Mikliča zelo cenim in tudi on naše delo zelo ceni. Prav rad pride na naše vaje, z nami zapoje, nas posluša in prinese tudi kaj za dobro voljo.
Mogoče veste, koliko pevcev je delovalo v zboru, odkar ga vodite vi?
Zelo veliko. Kar nekaj generacij. Natančno bi težko povedal koliko. Iz tiste prve generacije, pa sta v zboru le še dva: najstarejša Ema Grabnar (njegova teta, stara 85 let, op.p.) in Anton Bečaj.
Kolikokrat tedensko vadite?
Ponavadi po nedeljski maši, pred večjimi cerkvenimi prazniki pa tudi med tednom.
In koliko pesmi znate zaigrati na orgle?
Arhiv not je ogromen. Skozi leto se zvrsti preko 1300 različnih nabožnih pesmi. Zaigrati pa jih znam še veliko več.
Ste že zaigrali na orgle v Cankarjevem domu?
Tam še ne, drugje, predvsem po slovenskih cerkvah, pa že.
Tildi pojete poleg igranja?
Tudi. Pojem tenor.
Igrate tudi na kakšno drugo glasbilo?
V	Domžalah sem se učil igrati na klavir, doma imamo tudi električne orgle in harmonij.
Imate kakšen hobi?
Poleg vodenja zbora in igranja na orgle mi delo na kmetiji ne dopušča še kaj drugega.
Kateri praznik je za vas najlepši?
Lepi so prav vsi cerkveni prazniki, a Božič mi je najljubši.
Glede na to, da imate radi glasbo, a ste že bili v bližnji diskoteki Imperius?
Ne. Samo v neuradnih urah sem si ga ogledal. To ni za mene. Disko je za mlade, sam pa sem prestar.
Bi še kaj dodali ob koncu?
Orgle, ki so stare več kot 100 let in ki so bile obnovljene leta 1991, takrat je obnova stala 2 milijona tolarjev, so že zelo potrebne uglasitve. A, ker je to dokaj drago, ne vem kako bomo zbrali dovolj denarja.
Besedilo in slika Igor Goste
9. SUŠCA 2<XX)
J flJjR J Ti Tl.P. TP.\yp.
Zanimiva drevesa in grmovnice v Zasavju
Metasequoia glyptostroboides:	metasekvoja, kitajska rdeceleska.
Malo pred novim letom, ko Zagorje zasije v polnem sijaju, lahko le korak od Delavskega doma opazite mogočno drevo, ki je prekrito z novoletnim okrasjem in se stožčasto dviguje skoraj 15 m visoko. Prvi primerek takšnega drevesa so odkrili leta 1941 v osrednji Kitajski in šele štiri leta kasneje so spoznali, da je drevo nekaj posebnega, saj je do takrat vladalo prepričanje, daje že davno izumrla vrsta. Takšna drevesa imenujemo "živi fosil", ker so se uspela ohraniti skozi milijone let, ne da bi se pri tem bistveno spreminjala. Doma na Kitajskem drevesa prosto rastejo v naravi, čeprav so močno ogrožena, zaradi človekovega poseganja v okolje. Ta hitro rastoči iglavec pripada rodu, kije že pred 130 milijoni let rastel na zemljini površini. Od leta 1954 smo si lahko takšno drevo ogledali v Arboretumu, le nekaj let pozneje pa so ga posadili tudi v Zagorju.
Metasekvoja je v mladosti hitro rastoče drevo, saj letni prirastek znaša skoraj 1 m. Veje so vodoravne, na vejicah pa rastejo v zaporedju nežne, le nekaj centimetrov dolge iglice. Cvetovi so enodomni, kar pomeni, da se na drevesu pojavljajo tako moški cvetovi zeleno rumene barve v obliki grozdov, kot tudi ženski
cvetovi, ki so nekoliko daljši. Cvetove si lahko že zgodaj spomladi ogledate na zunanjem delu drevesa. Vejice so pozno poleti obtežene z okroglimi visečimi storži zelene barve, ki sčasoma porjavijo, v suhem vremenu pa se odprejo, ter nam razkažejo obilico krilatega semena. Rdečkasto rjavo lubje, ki prekriva močno deblo je rahlo razpokano po celotni dolžini debla in ga lahko zelo enostavno luščimo z drevesa, kar lepo nakazuje zelo hitro rast drevesa. Zaradi mehkejšega lubja, ga rade praskajo mačke, ne kaže pa ga saditi tudi v gozdove saj ga srnjad zelo poškoduje. Drevo je v mladosti vej nato do tal, z leti spodnje veje propadejo, deblo pa postane močno razbrazdano, ter še nekoliko zanimivejše. Prav zaradi močne razbrazdanosti debla, se ni uveljavila v lesni proizvodnji, čeprav je les močno kakovosten.
V jeseni drevo v celoti spremeni zunanji videz. Nadene si rjavo barvo iglic in sc podobno kot macesen pripravi, da bi odvrgel iglice. Vendar nas preseneti, saj odvrže vse drobne vejice, z iglicami, ki niso pravočasno olesenele. Tako lahko jeseni pod drevesi opazimo množico vejic, na katerih so še vedno pritrjene iglice, ki postanejo močno rjave barve in popolnoma
BRESKEV
Breskve spadajo v družino rožnic. Veljajo za izredno osvežujoč posladek, ki vsebuje veliko sladkorja, ki pa ga telo asimilira, in vitaminov. Če ne bi tako močno škropili to sadno drevo s čudovitimi cvetovi, bi nam vsekakor veliko bolj koristilo. Breskev je doma na Kitajskem, kjer so že več tisoč let nazaj poznali vec vrst tega sadja. Breskev je drevo

izgubijo zelenilo.
Metasekvoja je izredno moderen iglavec, saj si ga lahko ogledamo v marsikaterem parku v Sloveniji. Posebej lepo deluje kot osamelec, za svojo rast pa zahteva globoka dokaj vlažna tla. Zaradi svoje velikosti ni primeren za sajenje v manjših vrtovih. Razmnožujemo ga lahko na generativni način s semeni ali vegetativno z neolesenelimi potaknjenci spomladi ali olesenelimi potaknjenci, ki jih pripravimo v jeseni. Velja za iglavec, ki ga enostavno razmnožujemo.
Metasekvoja	nima
gospodarskega, pomena s katerim bi lahko ovrednotili njeno pravo vrednost, ko pa se boste sprehajali po Zagorju si lahko spotoma
ogledate tudi to izjemno drevo, ki ima veliko estetsko vrednost, če spregledamo ves beli umetni "okras", ki se nahaja na drevesu.
Sašo Taškar s.p. Ulica talcev la 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013
-	načrtovanje in urejanje vrtov
-	svetovanje
-	obrezovanje dreves
-	urejanje grobov
-	izdelava vodnih objektov
sorodno slivi, ki so ga v zahodnem delu sveta že kmalu začeli uporabljati tudi za zdravilne pripravke. Predvsem se obnese pri boju proti glistam, šenu, zadahu iz ust, gluhosti, motnjam v delovanju sečil in protinu. Poleg ploda, lahko pri breskvi uporabljamo tudi cvetove in liste. Seveda, če breskve nismo škropili.
Tako listi kot cvetovi pomirjajo, čistijo kri, ženejo na vodo, odganjajo gliste in zbijajo Bnsktv vrog;no Zdravilci prisegajo še na njihov odvajalni učinek, kakor tudi na moč proti astmi, kamnom v mehurju in vnetju mehurja. Listi kot kašasti obkladki so koristni, če imamo trebušne krče in bolečine.
še posebno pri otrocih. Obkladki pri otrocih odženejo tudi gliste. Listi in cvetovi so dobri tudi za kopeli za noge in roke in za masiranje.
Najprimernejši čas za nabiranje listov je zgodnje poletje, še preden sadeži dozore. Posušimo jih v senci. Cvetove nabiramo, ko so še v popkih, kajti takrat je v njih največja zdravilna moč.
Nasveti »naših mam«
Breskov sok spijte vsako jutro na tešče. Olajšuje iztrebljanje, žene na vodo, osvežuje, pomirja in blaži.
Opozorilo: Jedrce v košcici je zelo strupeno. Previdni bodite tudi pri kuhanju čaja iz cvetov in listov v prekomernih količinah, saj vsebujejo majhne količine cianovodikove kisline.
KATERE RASTLINE NAM POMAGAJO PRI ŽELODČNI KISLINI?
Pri preobilni želodčni kislini pomaga, če večkrat na dan popijemo nekaj požirkov mleka, obenem pa vsako jutro na tešče skodelico čaja iz regratovih korenin. Zdaj je pravi čas, da jih naberete in posušite.
Dobro pomaga tudi korenčkov sok, saj posrka odvečno želodčno kislino in tudi zgaga preneha.
Pelin in kamilice, pripravljena v čaju, tudi dobro delujeta proti odvečni želodčni kislini.
Pomaga nam tudi, če spijemo poparek čajne mešanice iz šentjanževke, sporiša, rmana, krvavega mlečnika, žajblja in kamilice. Čaj pijemo čez dan po požirkih.
Pripravil Igor Goite
	RENAULT	
		
Lani še nismo
Zato s čistko nadaljujemo tudi letos. Do 31. marca 2000 pripeljite §voj avto katerekoli znamke, ki je starejši od 10 let in registriran. Če se boste odličili za nakup novega Renaulta*, bomo vaš stari avto odkupili za
200.000 SIT
Na telefonski številki Pomoč Renault 080 1 080 pa lahko prijavite tista nevozna, odslužena vozila, ki zasedajo parkirišča ali krnijo naravo.
*velja za vsa vozila Renault razen za osnovni verziji Clia ali Twinga
Ozelenimo nacionalni vozni park.
Gabrsko 30, Tel. prodaja: 0601/27 666 in 0601/27 525
Golf
Golf Variant
Dobava takoj!
Spremenite svojo podobo,
imejte Novi Polo
Malgaj
TRBOVLJE 'lW d.o.o. 1
Trbovlje 0601 26 525 Litija 061 884 450
CAR
commerce
LJUBLJANSKA 16,1270 LITIJA
Tel.: 061/880 440 061/883 173
JERVIf m PRODAJA YOII1 SEAT
krediti
in
leo/ing
ODPIRALNI ČAS: 8.30-19.°° SOBOTA: 8.30-13.°°
Jö G T. F. v G 77 J 7
ulßbalßo 7
GORDANA MOHOR
Hitro se odzove na stvari in kmalu se tudi naveliča. Rada ima pestrost, zabave, pomenkovanja, čeprav zatrjuje, da se včasih zdi površna. Ampak to je zato, ker jo veliko stvari zanima in tudi pri prijateljih ima rada, da ne "kopirajo" en drugega. In prijatelje ima tudi med gledališčniki Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje, ki ga vodi Nanda Guček, saj jih druži skupen hobi, to je: zanimanje za gledališko dejavnost. Že osem let je dejavna pri tem gledališču in dobila je že tri Štilčke za dosežke na odrskih deskah in sicer za naj-improvizatorko, za naj-plesalko in za leto '99 je prejela Štilček za naj-igralko.
Pravi, da je gledališče super zadeva. Čeprav je imela na začetku malce težav pri igranju, češ kako naj prijetna pa tudi zoprna čustva izrazi navzven, zaigra. Nekaj časa se je vlog precej boječe lotevala, potlej pa je odkrila, kaj ji bolj in kaj manj leži In na podelitvi Štilčkov'99 jez igro pravzaprav presenetila, saj je izvrstno odigrala eno od igralk iz trenutno zelo gledanih TV-mehiških nadaljevank. Takšne teme: razočaranja v ljubezni, prevare in nove zaljubljenosti jo tudi sicer zanimajo, če le niso preveč osladne. Ugotovila je, daje pri igranju tudi koncentracija zelo pomembna, saj če se zmoti, se nehote še zmede, ampak ponavadi je kar vešča improvizacije. Povedala je, da je v najstniških letih menila, kako morajo biti igralke lepe in postavne, naposled pa je ugotovila, da lepoto vsakdo izraža na svoj način in da so okusi različni. "In da gledališke deske zahtevajo še marsikaj, kot pa zgolj privlačen videz," je pripomnila.
Med nastopajočimi pa seji zdi pomembno tudi prijateljstvo in tega z veseljem ohranjajo. Do potankosti, pravi, seji včasih zdi, da se že poznajo. Ampak to je navadno takrat, kadar imajo na sporedu veliko predstav in se veliko družijo. Zato si tudi znajo povedati, pohvaliti, kaj je kdo dobro ali bi lahko boljše naredil, pa tudi pohecajo se na račun drug drugega. "Haha, spet si uporabil tisto 'foro'," si rečejo, čeprav se trudijo, da so s sleherno igro izvirni. Najrajši igra v komedijah, čeravno so za igralce zelo zahtevne.
Pri druženjih ima rada vesele ljudi, ne mara pa hinavščine. Prostega časa ima bolj malo, saj je že zaposlena kot tajnica, rada pa bi še doštudirala. Razen plavanja, je šport ne zanima pretirano. Všeč soji potovanja in pred nedavnim je bila v Turčiji in na Švedskem. Mnenja je, da bi bili lahko manj kritični do drugih in čeprav na modo ne da dosti, pa jo povečini ravno zunanjost pritegne pri človeku. "Saj če ti človek vizualno ni všeč, mu še dopustil ne boš, da se ti prikupi," pravi. Osupnejo in navdušijo jo fantje, ki so zanimivi, odkriti in se radi pogovarjajo. V Hrastniku si želi več kulturnih prireditev, rada ima filme, gledališče, glasbo, tudi knjige. Glede na to, da Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje letos praznuje 35-letnico delovanja, pa pohvalno pravi, da imajo dobre, ustvarjalne in potrpežljive igralce, ki jim kultura veliko pomeni.
Tekst in foto: Petro Radovič
SLOVENSKI SVETNIKI ZA 3. TISOČLETJE
(5. del)
Sv. Domicijan
V	prejšnjem prispevku smo osvetlili svetniška škofa Virgila in Modesta iz 8. stoletja, ki sta prispevala k misijonskemu delovanju in pokristjanjevanju Slovencev (Karantancev). Za širjenje krščanske vere pa so bili v takratnjem času ključnega pomena tudi slovenski knezi, ki so bodisi sami osebno ali po svetovalcih in duhovnikih vplivali na organizacijo in uspešnost misijona. V obdobju naj izrazitejšega misijonskega delovanja so slovensko ljudstvo vodili Borut, Gorazd, Hotimir... V zgodovini seje zaradi najrazličnejših razlogov nekako »izgubil« Domicijan.
O Domicijanu seje zaradi različnih razlogov ohranilo malo poročil. Nekatera poročila so verjetno tudi legende, skozi čas pa je bil tudi odnos do njegovega imena precej različen.
Leta 769 je Hotimira nasledil sin Valkun, kateremu pa seje nekrščanska stran uprla. Upor je zatrl bavarski vojvoda Tasilo 111. s svojo vojsko, nakar je Valkun zopet prevzel oblast (dogodke je uporabil Prešeren za Krst pri Savici). Krščanski misijon seje kasneje še večkrat ponovil, za kar je poskrbel še solnograški škof Virgil (umrl leta 784), vendar pa j e po vojaškem posredovanju Bavarcev ljudstvo postalo bolj nezaupljivo do krščanstva. Knez Valkun je umrl okoli leta 780. Po tem so Karantanci na veci (zboru) očitno izvolili za kneza nekoga, ki morda ni bil pripadnik knežje rodovine. Najbržje bil to Domicijan. Njegov življenjepisec je zapisal, da gaje krstil solnograški škof (takrat še verjetno Virgil). Domicijan seje pred krstom verjetno imenoval Domislav.
V	času vladanja kneza Domicijana seje krščanstvo med Slovenci dokončno utrdilo. Karantanija paje v tem času bila enakopravna državotvorna kneževina (kasneje imenovana tudi vojvodina).
Domicijan je dal zgraditi cerkev in opatijo v Milštatu (v njej so ga po smrti pokopali). Morda je bil ustanovitelj tudi samostana pri Melcu (danes Molzbichl) nedaleč od Milštata, kjer so domnevno nastali zapisi - danes poznani kot Brižinski spomeniki.
Staro izročilo pravi, daje bil Domicijanov grad v Goliševju, kije prav tako blizu prej omenjenih krajev.
Čudežni in izredni dogodki v življenju karantanskega kneza-vojvode Domicijana so podobno kot pri drugih svetnikih prešli v legendo, ki seje ohranjala skozi stoletja. Domicijan bi se naj tako spreobrnil v krščanstvo zaradi zaobljube, ki jo je dal svoji težko bolni ženi. Po drugi različici pa potem, ko so v jezeru našli njegovega utopljenega sina. Po spreobrnitvi in krstu je Domicijan dal porušiti tisoč malikov (mille statue-od tod morda ime kraja), hram templja (preročišča iz predkrščanskega obdobja Karantancev) pa spremenil v cerkev.
Natančne letnice rojstva in smrti Domicijana nam niso znane. Rekonstruirani latinski napis prvotne nagrobne plošče: »///c qviescit Domicianvs Dux qui Karoli lmp temporibus paganita tem devicit et popvlvm ad fidem convertil« potrjuje, daje bil Domicijan sodobnik Karla Velikega, cesarja (taje kot frankovski kralj nastopil leta 769, naslov cesarja pa mu je podelil papež Leon 111 na božič leta 800). Karel Veliki je umrl leta 814.
Okoliščine Domicijanove smrti niso znane. Pokopan j e skupaj z ženo Marijo in sinom v cerkvi v Milštatu. Napis na grobu (postavljen verjetno leta 802) seje glasil: Sanctus Domitianus duxfundator huius ecclesia, in Hec sunt reliquie Mariae uxoris eins.
Domicijanov grob je postal priljubljena romarska pot še posebej, ko seje pričelo dogajati veliko čudežev in uslišanj (življenjepis omenja preko 220 čudežev). Po takratnj i praksi je krajevni škof opravil slovesno premestitev relikvij, s čemer je potrdil in razglasil svetost neke osebe. Takšna razglasitev Domicijana za svetnika seje verjetno zgodila med leti 836 do 863, ko je bil gosposvetski škof Osvald. Škof Osvald sije tudi prizadeval za cerkveno osamosvojitev škofije izpod Solnograda, kar pa škofom v Solnogradu ni bilo všeč. Razglasitev Domicijana za svetnika pa ni bila sporna, saj je bila takšna praksa tudi drugod (podobno velja še danes v pravoslavnih Cerkvah). Kasneje sije Rim pridržal pravico razglašati svetnike, zato je Domicijan veljal za blaženega. Za uradno potrditev svetniškega Domicijana so si prizadevali zlasti jezuiti v 18. stoletju. Leta 1762 so takratnj i škofje vse gradivo predali v Rim. Zaradi razpustitve jezuitskega reda leta 1773 pa postopek ni bil nikoli zaključen.
Domicijan je bil dolgo časa v zavesti slovenskih kristjanov severno od Drave kot slovenski apostol in deželni zavetnik, njegov god so praznovali na nedeljo po 5. februarju. Češčenje paje počasi ponehalo predvsem zaradi uvedbe češčenja sv. Jožefa kot zavetnika Koroške in Štajerske v času jožefmskih reform. Domicijanovo ime je bilo zamolčano ali paje izginjalo iz zgodovinskih virov (ideologom velenemštva seveda ni bilo po volji, da bi priznali in poudarjali takšno ključno osebnost slovenskega porekla v zgodovini Koroške in Avstrije kot ene od naslednic državnosti nekdanje Karantanije in to za obdobje, ko je celo Bavarska leta 788 izgubila samostojnost). Tako seje zavest o svetniškem slovenskem knezu sčasoma izgubila.
Branko Nimac
o
o
/"A
one
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 061 883-029,884 209, 880-390
GSM: 041 681-584
041 765-1'
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani	/A
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z	^	« g
možnostjo sponzoriranja	postanitß 'UVCLU 1 P
trženje in produkcija za gospodarsko v*’'®	m
interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	_	. ,	,
E-mail: atv.signal@siol.net

NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
MHz
rad L o
EOSS
Valvazorjev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146
E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http ://www.mtaj .si/radio/
9. SUŠCA 2000
v< G T F. ir n .11. j I
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS
NAGRADIMO
Še do petka, 17.marca imate čas, da odgovorite na našo novo literarno uganko. Ugotoviti boste morali ime in priimek pesnice, pisateljice, šansonjerke, katere verz objavljamo in kije na nek način povezana s Francetom Prešernom. Še to. Pesnica seje rodila prav na novega leta dan leta 1939 v Mariboru. Čeprav ni pek, je o kruhu marsikatero napisala (se spomnite Pekarne Miš-Maš) in tudi zapela ob spremljavi klavirja. Kaj pa zgodbo o Sapramiški, Kakaduju poznate? Jaz sem njene pravljice svojim otrokom prav rad prebiral. Poleg knjižne nagrade, ki jo poklanja uredništvo, poklanja nagrado v vrednosti 800 SIT tudi Cvetličarna Klara iz Kisovca.
PELIN (kitica njene pesmi)
Sem si vrtec ogradila, vanj pelin nasadila.
Suhe solze, pelin bled, žarka usta, pelin cvet.
KULTURNI KOLEDAR
24.februarja letal903 seje rodil pisatelj Vladimir Bartol, kije umrl leta 1967. Pisal je novele (Al Araf) in romane (Alamut).
2.	mrca 1890 seje rodil pesnik, pripovednik in dramatik Joža Lovrenčič, kije umrl leta 1952. Znanje po epski pesnitvi Trentarski študent ali Sholar iz Trente.
3.	marca 2000 je umrla slovenska gledališka in filmska igralka ter pesnica MILA KAČIČ
Pripravil Igor Goste
KO UGASNE RAČUNALNIK...
V	zasavskih knjižnicah so tudi v februarju police napolnile številne novosti. Na seznamu teh so v Knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku tokrat tudi: Preseren.doc, Igor Saksida; Potnikovo poročilo, Danilo Slivnik; Guinnes world records 2000; Laurina velika skrivnosti, Angelika Glitz; La vita e belle (Življenje je lepo) -videoposnetek, ki ga na kratko predstavljamo.
Nepozabna zgodba in najbolj gledan film iz leta 1999 dokazuje, da ljubezen, družina in domišljija premagajo vse. Osrednji lik zgodbe je Guido (Roberto Benigni), očarljiv moški s sanjami o svoji lastni knjigarni. Guido se zaljubi v Doro (igra jo Nicoletta Braschi), mlado in lepo učiteljico, ki pa je že zaročena s fašističnim uradnikom. Leta 1944 se Guido in Dora poročita. Fašistični fanatizem pa že postane zakon. Tri mesece pred koncem vojne Guida in njegovega sina odpeljejo v koncentracijsko taborišče. Dora se jima prostovoljno pridruži. Guido mora uporabiti vso domišljijo in svoj neumorni duh, da bi rešil svoje ljubljene in sebe.
V	knjižnici v Zagorju so med drugim postavili na police knjige Oporoka, J.Grisham; Začetek in rast malega podjetja, B. Adams; Bankrotirana družba, M.Boncelj; Guruji managementa, Micklethvvait;
Očistimo telo in duha - naravne metode razstrupljevanja, ki v zvezi s tem ponuja poti, ki vam najbolje ustrezajo:	tridesetdnevni
razstrupljevalni program ali petdnevni ob koncu tedna, dihanje, raztezanje,joga, psihogimnastika, či kung,..., kako spremenimo dom v zatočišče brez kemikalij, metode za lajšanje stresa in spoprijemanje s toksičnimi čustvi, nasveti za čiščenje doma, delovnega mesta, uma in telesa. Tako oboroženi z znanjem lahko pričnete spomladansko čiščenje.
V litijski knjižnici bralci posegajo po raznovrstni literaturi. Najmlajšim s eje v februarju priljubila slikanica Ingrid Uebe z naslovom Muca Joli v mačji šoli. Med leposlovjem odrasli vztrajno prebirajo najnovejši roman Paula Coelha Veronika se odloči umreti, saj je zgodba še posebej mikavna, ker se odvija v Ljubljani.
Ameriška pisateljica Denielle Steel je bralke očarala z zadnjim romanom Dragulji, saj je tudi ta zgodba prava uspešnica, kot mnoge druge pa je posneta tudi na filmski trak.
Bermanov dosje nedavno preminulega avtorja Aleksandra Bajta ter Potnikovo poročilo Danila Slivnika pa sta knjigi, ki sta tudi v februaiju pritegnila številne bralce, ki jih zanima slovensko politično
zakulisje, zgodovina, ekonomija in pravo.
Iz knjižnice v Trbovljah bomo nekaj februarskih novosti predstavili v naslednji številki, tokrat pa vam želimo predstaviti še dve novi knjigi. Izdala ju je založba Debora, ki našim bralcem pri nakupu ponuja deset odstotkov nižjo ceno.
Knjigo z naslovom Nak, nimam časa je napisal upokojenec Daniel Artiček. Malo je knjig, v katerih avtorju uspe tako neposredno, zabavno, pronicljivo in razumljivo opisati življenski utrip upokojencev. S svojim pisanjem spodbuja svoje stanovske kolege, naj se veselijo vsakega dne, ki jim je dan. Predlaga jim, naj opustijo slabo voljo, nerganje, pritoževanje in občutek odrinjenosti ter izkoristijo priložnosti, ki se jim ponujajo za kakovostno preživetje časa.
Avtorica druge novosti je doktorica alternativne medicine Sabrina Meško. To je priročnik Zdravilna mudra. V njem predstavlja 52 učinkovitih vaj (muder) za boljše počutje in z njim povezano trdnejše zdravje. Za zdravje je treba skrbeti, ko smo še zdravi. Joga z dlanmi - mudrajoga je starodavna umetnost, ki s tem priročnikom prihaja tudi v Slovenijo in je eden najenostavnejših pristopov za ohranjanje zdravja.
Več informacij o obeh knjigah lahko dobite pri založbi Debora - tel.: 061/335-876 in 335-877, za bralce Zasavca 10% popusta!
MAH
EN KNAP V CANKARJEVEM DOMU V LJUBLJANI
Trboveljčan Iztok Kovač, koreograf in plesalec ter organizator, seje skupno z glasbo Uroša Rojka in Vinka Globokarja dne 22.februarja predstavil v Cankarjevem domu v Ljubljani, s svojo skupino En knap, ki šteje test plesalcev, z delom Emanatio Protei. Pri izvedbi je sodeloval orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Markom letonjo in te nekateri drugi sodelavci. Plesna skupina z mednarodno zasedbo je v koreografiji Iztoka Kovača pripravila večer sodobnega plesa in sodobne glasbe v produkciji Enega knapa. Drugi del večera pa je bil namenjen koncertu za oboo, rog, kontrabas, elektronsko obdelavo zvoka, zvočne trakove in scenske akcije, Vinka Globokarja, Kaktus unter Stromm. Plesno-glasbeni večerje bil zelo sodobno naravnan, deležen pa je bil splošnega priznanja.
IL
MINUTA ZA JEZIK
Če natrosimo preveč pravil naenkrat, lahko čez čas vse pomešamo. Omejimo se torej na datum, za katerega velja, daje vej ica pred številko, če napišemo kraj, za besedico dne pa vejice ne pišemo: Dol, 9.3.2000 in Dol, dne 9.3.2000. Pri datumih se zadnje čase dogaja, o tem sem že pisala, da pišejo na raznih vabilih mesec z veliko začetnico. Primera ne bom navedla, ker si lahko kdo potem zapomni napako. Pravilno je torej, če pišemo mesec z besedo, takole: Dol, 9.marca 2000.
V zadrego prihajamo tudi ob raznih obletnicah oziroma voščilih, ko se odločamo med piko in pomišljajem. To sije treba pač zapomniti ali zabeležiti, ker voščilnice pišemo kar pogosto. Torej: Za vajino 5.obletnico... Ob vajini 5-letnici. Če napišemo pomišljaj, ne pišemo obletnica. Čeprav v obeh primerih dobro mislimo.
Fona Moljk
Tn.nS.'knTü
9. SUŠCA 2000
Priprave na sprevod
Visoko je, visoko
Tralala, hopsasa, pustne smo šeme
Kje so gasilci!!!???
MUUUUUU!!!	Tudi noja smo vpregli
Besedilo in slike Igor Zibelnik
‘fortuna #

^ _ o
jeumhdp
Nasipi 45, 1420 Trbovlje
tel.: 0601/29-018,30-980 fax: 0601/29-018
-GJja-uRŽR
UTkTSKl PUST AdST0 KRI/IH uST ZW\J LITIJSKIH SVETILNIKOV PA 'CISTO NI'C mastnih...
Strumno so se postavili in .... napotke novodobnim dajali.
Klonirana Janšata vahtata Milana in njegova darila...rojaki Brajdiči pa mu ob stran stoje...vendarle ozadje so ciganska posla z
audijem A6 in tudi kmete bodo udarila - po rit!

aft 1
.VTKŽIS/IVB'
wm \ m m
Ml Z MOR]A SMO POGLEDAT PRIŠLI ČE SE V LITIJI BAZEN I ŽE GRADI ALI SE 0 I N1EM LE GOVORI^
-LV >
El Jj
LJvF6-5»
Mobitel revolucija je z morja firbce v Litijo privabila, vmes so pa kar po starem medvedko ministrovi fentali - kot so že marsikaj v
teh litijskih Butalah.
Še sam presvetli Janez je prišel te butalaste litijske svetilnike v red dajati.
Kuhinja z golažem se pelje ... čakajoči na porcijo zasluženo...
SLIKAL M.Š., VKORSKLAMFAL MM
ZAGORJE, TRŽNICA POD OROfOeOljiBsiO

V foto ASJI vam vaše fotografije razvijejo že v 30 minutah in tudi
jLt^l N-' v
fotografije za dokumente lahko dobi teže v 5. minutah.


aPtr "*| ^
Ce pajiaročite fotografije velikosti 10 x 15,»vam ot> prvem razvijanju
r* f
filma pplkonimo inilex print. Poleg tega prejmete ob všakem ra^tjjt &
E.
*
LJ
film| še foto album in kartico ugodnosti, s katei) si lahko pridobite
I
10% trajni popusttPridite in se sami prepričajte o idil bogati ponudbi.

Del. čas* ob delavnikih 8.-19. ure sobotah 8,-1.3 ure
Prijazno vabljeiuf ipto ASIA
Trgovsko podjetje
otrošnja
CV&& kot/ &amo/ tA^a\Uruv...
d.d.
Leto dni je naokoli,
spet se pričenjajo dela na domu, in z njim mnoge obveznosti in potrebe.
Zato so vam v pomoč v poslovalnici Železnina pripravili ugodno prodajo naslednjih artiklov:
Stenska obloga za vlažne prostore Cement vreča 50 kg Malta fina Malta groba Vobitekt V - 4
od 899,00 do 1.098,00 sit/m2
845.00	sit
498.00	sit
489.00	sit 2.490,00 sit
in še veliko drugih izdelkov za vaš dom in okolico
11 č i i	^
iTTTi ;7t
INTEGRAL
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA
Cesta zmage 4, 1410 Zagorje,
Telefon: 0601 55 100,64 443,64 420, fax: 68 010 E-mail: intcgral.zagoijc@siol.nct Internet: http://www.integral-zagorje.si
DIJAKI, ŠTUDENTI!!!!
Razmišljate o končnem izletu?!
Prav je tako. Pri nas pripravljamo obširno ponudbo maturantskih in absolventskih izidov primernih za Vaš okus in žep.
Oglasite se in skupaj bomo sestavili program izleta posebej za Vas!
Zeleni ettik KRF
Je največji in najbolj zeleni otok Ionskega morja Pojdite z nami in ne bo vam ialüül ODHOD: 21 .M.-261.2000 PREVOZ: ladja-ladja Cena: Za samo 29.900,00 SIT
ZA MLADE IN MLADE PO SRCU!!! NEW YORK!!!
ODHOD: 23.03., ALI 30.3.2000
______________________CM: od 117.400,00 SIT__________________
PLANICA!!! PLANICA!!! PLANICA!!! PLANICA!!! PLANICA!!! Organiziramo Vam prevoz, priskrbimo Vam vstopnice, in poskrbimo za Vašo dobro voljo!!!!!
mm PRVOMAJSKA FEŠTA V DALMACIJI
6 dni Korčule s prevozom • 13.000,00 SIT z nami bo tudi Hrvaški pevec stoletja OLIVER DRAGOM!!!!
MOŽNA SO TUDI PIAČILA NA VEČ OBROKOV!!! PRIDITE IN POKLIČITE NAS, NE BO VAM ŽAL!!! VAŠ INTEGRAL ZAGORJE
IVUOaJ.NI'T
IVUOaJLNI'TT
nvaoaiNi^r
iwoaiNi^r
fSi.GflR j?£JT.R
VcSCZCVaIUa N At ASA obkrivA
Spoštovane bralke in bralci Zasavca!
Med pisanjem odgovorov na vaša vprašanja se moram vedno znova zahvaliti za vašo potrpežljivost, ker mimo čakate kdaj boste vendar prišli na vrsto.
V prihajajočih spomladanskih dneh pa se odpravite tudi na kakšen krajši sprehod.
Za vaše razumevanje se vam še enkrat najlepše zahvaljujem in vam želim še nekaj prijetnih zimskih dni,
vedeževalka Nataša
ŠIFRA: RUMENOC20.11.1999)
1.Zdravje
Razvidno je, da boste imeli neke manjše poti okrog zdravnikov, vendar se iz nakazanih poti ne kažejo nobene hujše zdravstvene težave in problemi. Celo več, odpira se vam karta božjega očesa, ki vas nekako čuva pred vsemi težavami in problemi, ki bi vas sicer lahko utegnili srečati. Živite pa kar stresno življenje in dostikrat se zgodi, da vas že najmanjša malenkost vrže iz tira. Ne pustite se tako hitro znervirati.
2-	Denar
Veliko skrbi vam povzroča ravno denar in finančne zadeve. Vam se včasih zdijo te finance tako zelo nerešljive, potem pa ko stvari pogledate do dna pa ugotovite, da vendarle ni tako zelo hudo. Kaj bo s to vašo finančno situacijo in z vaššim denarjem v tem letu? Neko obsedeno stanje lahko pričakujete še nekje do konca aprila, najkasneje do sredine maja, potem pa se bodo stvari uredile in postavile na pravo mesto. Tudi nek dodaten denar vam bo v tistem času pričel pritekati.
3-	Otroci
Z otroci bo več ali manj vse v najlepšem redu, predvsem po zdravstveni plati, ki pa je tudi za vas nekje najpomembnejša. A veste, da je prav tako. Življenske poti so si več ali manj že izbrali, tako da tudi po tej plati ne morete pričakovati večjih sprememb.
ŠIFRA:SLEPOTA(24.11.1999)
l.Zdravje
Vaše zdravje bo v letu 2000 dokaj stabilno, ne morem reči, da bo tako konstantno, vendar če moram napovedati, kako se boste počutili bi lahko dejala, da bolje kot v letu 1999. Preteklo leto bi najraje kar črtali oziroma izbrisali, letošnje leto bo za vas iz vseh mogočih pogledov boljše kot leto, ki nas je zapustilo. Moram pa vas tudi malce opozoriti, da malce bolj pazite nase, za vse druge bolj skrbite kot zase, kar pa ni prav. Vi morate biti na prvem mestu, šele potem so vsi drugi.
ŠIFRA: PRIHODNOST
1.	Zdravje (za vas in vaše najbližje - moža, hči in sina)
Zastavili ste zelo obširno vprašanje, zato vam bom odgovorila kar za celo vašo družino skupaj. Če vas za katerega izmed družinskih članov bolj konkretno zanima, me pokličite in bova bolj podrobno pregledali. In kakšnega zdravja bodo vaši najbližji in tudi vi seveda? Kakšnih večjih težav ni videti, pozornost pa velja hrbtenici, nogam in kostem. Nekdo v družini ima tudi težave z ledvicami, mehurjem, torej sečili. Svetujem vam, da si vi vsega ne ženite tako zelo k srcu.
2.	Zaposlitev
na področju službe imate nakazane spremembe v drugi polovici tega leta, toda to bodo dobre in pozitivne spremembe-za vas, ki vam bodo prinesle veliko dobrega in ne slabega, čeprav se boste vi bali ravno tistega slabega. Le pogumno se spopadite s spremembami, ki vas bodo doletele. Ko boste naredili prve korake, boste tudi ugotovili, da sem imela prav.
3.	Vaša prihodnost in prihodnost vaših družinskih članov
Moram reči, da bo leto 2000 minilo brez zelo velikih pretresov. Pričakujete lahko nekaj manjših težavic in sprememb, predvsem po finančni in službeni plati. Denarne težave vas zelo obremenjujejo,
■-	nn
VEDEŽEVALKA NATAŠA
Karte, nihalo, razlaga sanj
090/46-89
V	■ -	-V
čeprav ponavadi ni tako zelo hudo, kot se vam zdi na prvi pogled in tudi drugi pogled ponavadi razkrije pravo plat. Bodite malo strpni in potrpežljivi pa bo marsikateri problem lažje in enostavneje rešljiv. Čim več mirne krvi in čim bolj mimo in ustaljeno razpoloženje, pa bo vse lažje.
ŠIFRA: SIRELECAUKOZOROG (01.01.2000)
1.	Zdravje
Na vso srečo vas v letu 2000 čaka neko mirno obdobje, če seveda govoriva o zdravju. Imeli boste nekaj manjših problemčkov, ki se bodo pojavljali občasno. Pazite se prehlada in virusnih obolenj. Pa kljub vsemu malce pazite nase. Pijte veliko čaja in poskrbite, da bo vaša odpornost proti virusom čim večja. Zato se tudi odpravite na izlet v naravo.
2.	Ljubezen - simpatije -dolgoročno
Občutek imate, kot da je vaše življenje en sam dolgčas. Pa temu ni ravno tako. Na koncu si morate vedno priznati, da ni vse tako zelo slabo, kot je videti na prvi pogled. Sprašujete me za svoje ljubezni ali simpatije? Občutek imam, da se včasih določenega človeka zelo hitro naveličate in potrebujete spremembo. Zato bi vam raje dejala takole - v vašem življenju bo več simpatije kakor ljubezni. Pa je tudi bolje tako, kajti v življenju ste imeli dosti bridkih izkušenj in si jih ravno ne želite več. Povsem logično in normalno. Želim vam veliko prijetnih simpatij, ki vam bodo polepšale in popestrile življenje!
ŠIFRA: UPOKOJ (da ali ne) .
l.Upokojitev - še letos?
Imate zelo veliko zdravstvenih težav, kot ste tudi sami zapisali. Moram vam napisati takole, da vidim, da se bodo stvari, povezane z vašo upokojitvijo, obrnile v vašo
korist in da boste na nek način zadovoljni - bolj kot si utegnete misliti. Vas pa prav gotovo zanima kdaj, bolj kot vse drugo. Končen razplet je viden šele nekje v drugi polovici tega leta. Kar malce predolgo se to že vleče, mar ne? Vendar ko se bo zgodil ta srečen dogodek boste prav gotovo vi oseba, ki bo v tistem trenutku najbolj srečna. Pa še tole: zapomnite si, da ste takšni, kakršni pač ste. Ne podcenjujte se, vendar pomislite raje, kaj vi zmorete ali znate in kaj tistega imate, kar nimajo drugi, ki vas gledajo postrani. Ne spomnite se samo slabih stvari, spomnite se tudi kakšne bolj lepe, prijetne. Spremenite svoj odnos in pridobili boste več samozavesti in boste na koncu iz njihovega okolja odšli z dvignjeno glavo kot zmagovalka!
Krvni pritisk imate res visok, vendar menim, da bi ga že s kakšnim čajem znižali na običajno raven. Pravijo, daje nekje normalen pritisk od 140 do 170. Menim, da je bolj nevaren tisti, ki ga imate 130. Malce se umirite, ne obremenjujte in ne nervirajte se zaradi drugih ljudi. Verjemite mi, da se z vašimi problemi ukvarjajo tisti, ki imajo svojih dovolj. Pa seje bolje ukvarjati s problemi drugih kot s svojimi.
2.Sin - status invalida?
Vaš sin bo dobil status invalida, kar je po eni strani dobro, po drugi pa... Obe veva, da se vsi izogibajo zaposlovanju invalidov, tako da po tej strani ni ravno dobro. Vendar bo tudi on sčasoma šel po vaši poti in se bo invalidsko upokojil. Tako pa bo rešil tudi svoj finančni položaj.
3.Denar
Sprašujete me po financah in denarju. Prva polovica leta bo bolj težka, malce pa se bo vse skupaj uredilo z vašo upokojitvijo. Mislim, da bo s tem tudi velik del vaših bremen padel dol z vas, zato lahko pričakujete tudi boljše počutje nasploh. Veliko pozitivnih misli in dobre volje vam želim!
VcbežcvAHtA Nat asa obkrivA

ŠIFRA:_____________
Datum rojstva:_____
Rad-a bi izvedel-a:
TAKO UGODNO?
Seveda Opel Corso City lahko odpeljete po izjemni ceni 1.399.900 SIT. Njena serijska oprema obsega zračno blazino,
■N elektronsko zaščito motorja proti kraji,
J termoizolacijska stekla ter izredno varčen motor (999 kilometrov prevožene poti [ 1.399.900 SIT J	z enim samim rezervoarjem!)
'	Skratka, prikupna Corsa vam ponuja vse
f LETNIK 2000	)	^ neomejen užitek v vožnji.
Zato ne čakajte: ugodna cena velja za vse modele vozil Opel Corsa!...
... samo do 31.03. 2000
[ OPEL CORSA
AVTOTEHNA VIS IN MAHKOVIC, Sava pri Litiji, Spodnji log 27, 061/874 112
AS DOMŽALE
Servis in trgovina d.o.o . Blatnica 3a, I0C Trzin, 1236 Trzin prodaja: 061/162-22-42.061/162-37-00 ________lax 061/162-37-05_
TOURING
GL 1500 SE Gold Wing ST 1100 Pan European
SPORT-touring
CBR 1100 XX Super Blackbird CB 1100 SF (X-11)
VFR 800 F1
CB 600 F Hornet
CB 600 S Hornet (poloklep)
SPORT
VTR 1000 SP-1 VTR 1000 F FireStorm CBR 900 RR FireBlade CBR 600 F NSR 125 R
CHOOPER
GL 1500 C Valkyrie VF 750 C Magna VT 750 C2 Shadow VT 750 C Shadow VT 600 C Shadow VT 125 C Shadow
ENDURO
XL 1000 V Varadero XRV 750 VAfrica Twin XL 600 Translap XR 650 R NX 650 Dominator NX 250 Dominator XLR 125 R
CROSS
CR 250 R CR 125 R CR 80 RD
SKUTER
X8R-S (cestni)
X8R-X (cross)
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 2000
moč (kWZKM)
74/100
74/100
121/164
103/140
81/110
71/97
71/97
100/136
81/110
112/152
81/110
11/15
74/100
64/87
32/44
32/44
29/39
11/15
70/95
44/60
41/55
45/61
32/44
17/23
8/11
43/58
30/41
20/27
4/5.5
4/5.5
MFC
3.689.000
2.655.000
2.489.000
2.289.000
2.412.000
1.634.000
1.719.000
2.749.000
2.137.000
2.366.000
1.889.000 869.000
2.724.000
1.928.000
1.719.000
1.622.000
1.510.000
1.078.000
2.251.000
1.899.000
1.400.000
1.581.000
1.114.000
1.211.000 959.000
1.199.000
1.183.000 759.000
444.000
444.000
Cene so v SIT; v MPC je vračunan 19% DDV.
Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cenik velja od 10.1.2000.
EHNIÖNO E F? \/!S NI A E N T E Ft
LITIJA Ponoviška 11 b Tel: 061/883-044 Fax: 061/883-040
-TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL
-	POSEBNI PREGLEDI (CEMT)
-	ZAVAROVANJA
Triglav, Maribor. Slovenica, Tilia - PODALJŠANJA REGISTRACIJ Litija, Zagorje, Trbolie, Hrastnik
-	BREZPLAČNI PREVENTIVNI PREGLEDI vsako soboto
-	PRODAJA IN SERVIS VOZIL Chrysler, Jeep, Daewoo. Renault
-	PRODAJA RABLJENIH VOZIL -AVTOVLEKA
- SALON IN SERVIS OSEBNIH RAČUNALNIKOV
ODPRTO
8-19
SOBOTA
e-mail: i nfo(cč>tsc-laba .si 8-12
mm&mm
Cesta komandanta Staneta 15, 1270 Litija - Slovenija Telefon,fax:061/883-465 ; e-mail:ma3ca@siol.net
izdelava reklamnih napisov expres izdelava štampiljk izdelava reklamnih vrečk sitotisk in tampotisk color ofset tisk
9te verjemite na besedo, preizkusite nas ! 9ton stop:04l 412-060 in 0609 647-885
MA3CA AJDONIK & CO d.n.o., Podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve, Parmova 7, 1270 Litija
9. SUŠCA 2000
G "77 £7; v" G 77. G
GOLDONIJEVA PAHLJAČA V DOMU SVOBODE
Dvorana v Domu svobode ni ravno velika, še manj pa je, vsaj v takem stanju, kot je sedaj, lepa, oziroma všečna, tako gledalcem, kot igralcem, pa vendar...
V ponedeljek, 21.2., ni nihče od prisotnih, ki so zasedli kar lepo število sedežev, opazil teh pomanjkljivosti. Dogajanje na odru je prevzelo gledalce in jih poneslo iz resničnega sveta v svet komedije.
Ta dan je bila prva predstava komedije Carla Goldonija - Pahljača v izvedbi Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje.
Nanda Guček, kije delo režirala, je spet dokazala, da zna iz svojih varovancev izvleči najboljše in jih postaviti ob bok marsikateremu gledališču, ki dela v boljših pogojih in z več sredstvi. Domiselna in zelo dobra scena, delo Jožeta Ovnika, je omogočila, da se je vse dogajanje odvijalo brez menjave kulis, kar je bilo na odru dvorane v Domu
svobode tudi edino izvedljivo. Že res, da so bili kostumi izposojeni iz MGL, vendar jih je treba znati tudi nositi in igralci sojih. Nekateri so še zelo mladi po stažu, drugi že znani trboveljski publiki, vsi so igranje vzeli zelo resno in so vredni pohvale za svoje delo, kakor tudi sodelavci izza odra.
Ne zato, kar so amatersko gledališče, ali pa prav zato, zaslužijo priznanje, ki bi se tudi materializiralo, da odrske deske in stoli v dvorani ne bi več tako
neusmiljeno škripali.
Pa publika? Po dobri predstavi je bilo na koncu vendarle pričakovati, da bo domače igralce publika (tudi domača) s ploskanjem večkrat povabila na oder.
Besedilo in sliko MAH
PO PUSTU ŠE MATERINSKI DAN
V četrtek, 24. februarja je ob 10. uri v Knjižnici Zagorje potekala počitniška likovna ustvarjalnica za predšolce in osnovnošolce. Ker je
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
Če ste včeraj, 8.marca, posvetili svoji mami več pozornosti kot navadno, je vse lepo in prav. Seveda pa so taki prazniki tudi priložnost, da pomislimo, če ne bi bilo dobro del te pozornosti raztrositi preko vsega leta. Saj vem, da ste včasih slabe volje, če vam starši kar naprej "težijo" s svojimi nasveti, vendar morate vedeti, da počnejo to z dobrim namenom. Če menite, da bi bilo lahko teh nasvetov pol manj in več resnih pogovorov z vami, se tega spomnite takrat, ko boste imeli svoje otroke. Da boste upoštevali tudi njihovo mnenje. Največkrat se namreč zgodi, da potem, ko imamo svoje otroke, ponavljamo napake svojih staršev.
TORBA ME JE NESLA V NAROBE ŠOLO
Noč se je spustila na zemljo. Utrujen sem legel v posteljo in zaspal. Ob misli, da bom danes prvič
stopil v tisto narobe šolo, sem postal nestrpen. Torba, v kateri nisem imel šolskih potrebščin, meje kar sama odnesla tja, kamor sem si najbolj želel - v narobe šolo.
Že samo ime pove, da to ni bila
običajna šola. Obrnjena je bila na glavo. Vstopil nisem skozi vrata, pač pa skozi domnik. V razredu so sedele učiteljice na mizah, zvezke, v katere so si zapisovale snov, pa so imele na stolih. Poučevali so učenci. Črke in številke so bile obrnjene na glavo. Risalo in pisalo se je po stenah, saj table sploh ni bilo. Namesto po nogah seje hodilo po rokah. Metla je pometala s čistilko, da o kuharicah ne govorim... Nobenega reda ni bilo. Ni bilo zvonca, ki bi naznanil začetek in konec pouka.
Sprva se nisem odzval zvonjenju telefona, ker pa le temu ni in ni bilo konca, sem odprl oči, se zdrznil in takoj dojel, da so bile vse to le sanje in da je resničnost povsem drugačna. Moral sem pohiteti, saj bi v nasprotnem primeru zamudil pouk. Ja, red je red in prav je tako.
Anej Kurež, 4.d. OŠ Kisovec
KAJ Sl ŽELIJO V KISOVCU IN NA LOKAH
V okviru snovi SKRB ZA DOMAČI KRAJ smo med
starejšimi izvedli anketo. Postavili smo jim vprašanje: Kaj bi želeli, da se v Kisovcu in na Lokah spremeni ali novega zgradi?
Odgovarjali so:
-	da banka sredi dneva ne bi bila zaprta
-	da bi zgradili oziroma dogradili šolo, ki bi bila primerna za 8-letko ali 9-letko
-	da bi zgradili telovadnico
-	da bi zgradili avtopralnico
-	da bi bila struga Medije lepo urejena
-	da bi se obrtna cona že enkrat dokončala
-	da bi uredili okolico Doma kulture
-	da bi imeli novo pošto
-	da ne bi bilo toliko nečistoče in umazanije ter smeti
-	da bi lastniki psov pobirali njihove iztrebke
-	da bi imeli kakšno igrišče za otroke
-	da bi zgradili zgradbo za upokojence
tudi Društvo prijateljev mladine Zagorje omogočilo nabavo likovnega materiala, so bili kar obilno založeni in sicer z barvastim krep papirjem, barvicami vseh vrst ter s papirnatimi krožniki, ki sojih poslikovali v vse sorte mask, navsezadnje so imeli na razpolago tudi iz mavca vlite beneške maske za poslikavo. Prek trideset najmlajših je pokazalo zanimanje in se udeležilo likovne ustvarjalnice, na kateri so nastajale zanimive pustne maske. In kaj so povedali o maškaradi? Hana je rekla, da gre v maškare rada zato, ker je zabavno, če te nihče ne spozna pod larfo. Vita pa je že v 5. razredu osnovne šole in zaenkrat pravi, da seji zdi preotročje in seji ne ljubi hecati na tak način, saj je vsa leta doslej popestrila maškarado. Jerica pa je stara skoraj šest let in seje v maškarah našemila v princesko. In počitniško likovno ustvarjalnico so popestrili s prisrčnimi maskami, izdelovali so larfe prašičkov, muck, medvedkov in raznovrstna očala, za katere je knjižničarka Romana Bizjak dejala, da so takšna, kot morajo biti - pustna, smešna in pestra. Le teden dni pozneje, 2. marca ob 17. uri pa je potekala spet praznično obarvana likovna ustvaijalnica - izdelovali so namreč darilca za mamice. Iz papirja so nastajale prisrčne voščilnice, rože, vaze, poslikovali so tudi broške iz kamna. Malčkom so se izdelki zdeli zahtevnejši, ker so terjali več časa, da jih naredijo.
Besedilo in slika RR.
IZLET Z GOZDARJEM
Mladi planinci iz OŠ v Kisovcu smo se v februarju podali na izlet v Podkum. Tam nas je čakal gozdar Gorazd, ki nas je popeljal po okolici njegovega kraja in nam povedal veliko zanimivih stvari. Ker je tudi lovec, smo ga lahko tudi o tem marsikaj vprašali. V snegu smo spremljali sledove različnih živali in spoznali smreko, katere iglice dišijo po limoni.
Najlepše pa je bilo to, daje bilo še veliko snega in smo se lahko nanoreli do onemoglosti. Naredili smo ogromne kepe, da bi jih sestavili v snežaka pa bi potrebovali dvigalo. Pridružil se nam je tudi kuža, kije prav tako kot mi užival v snežnih norčijah.
Gozdar nam je dal tudi zloženke o Podkumu, ki sojih pripravili otroci v OŠ Podkum. Prebrali smo lahko mnogo zanimivega o njihovem kraju.
Čeprav je bil izlet kratek, smo se imeli super. Veijetno so bile manj navdušene mamice, ko smo prišli domov mokri do kože.
Mentorica PS Milena Horvat in vodnik Slavko Grošelj
PREDAVANJE NA MRZLICI
V soboto, 26.februarja v večernih urah je v dnevnih prostorih planinskega doma na Mrzlici (1122 m) potekalo zanimivo predavanje. Ob prikazovanju barvnih diapozitivov sta pogosta obiskovalca Mrzlice iz Žalca Andrej Strahovnik in Dimitrij Pur, predavala o Kubi z vsemi
naravnimi, planinskimi, krajevnimi.in drugimi zanimivostmi. Po predavanju pa je sledil še pogovor z navzočimi.
tl.
Vlado Garantini:
Drevesa
Zvečer poniknejo v smaragdne, klorofilno zelene sence, dihajo eterično vonjavi zrak.
Skozi mrakjim vetrič razčesava lase.
Spregledajo, da se ob njih zveri tihotapijo za plenom.
Pozabijo pekoče bleščice dneva, ki z lasersko ostrino razijo polt, in da jim v puhteči vročici silno počasi mineva čas, nasičen težkih kovin, strupenih oksidov, ki jim v skorje vrezuje globoke, brazgotinaste, nikoli zarasle inicijalke.
Meni lahko zaupajo svoje skrivnosti, vedo,
da razumem njihove bolečine, in da znam molčati kot grob.
Ml S MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS
-	da bi imeli še kakšen stanovanjski blok
-	da bi imeli zopet ambulanto za splošnega zdravnika
-	da bi imeli lekarno
Kristina Prajnič, Nina Ravnjak in Kaja Kranjc
4.d. OŠ Kisovec
OSMOŠOLCI PRED ODLOČITVIJO
Vedno sem si želel na lesarsko šolo v Ljubljano. K tej odločitvi meje vzpodbujal tudi prijatelj, ki obiskuje to šolo. Pogosto mi je govoril: "Ti ne veš, kako lahka je ta šola. Ni se ti treba veliko učiti in prijatelje si boš našel hitro." Vse te besede so se mi zdele mamljive...
Nejc
Povzpeli smo se po stopnicah in prišli v 1 .nadstropje, kjer je bilo veliko fantov, ki so gledali v nas in se smejali. V 2.nadstropju jih je bilo še več, toda šele v S.nadstropju smo se ustavili. Komaj sem čakala, da pridem iz šole. Zelo meje bilo sram, ker smo nili v središču pozornosti.
Že kot majhen otrok sem se igrala učiteljico, odvetico in tajnico. Ko je bil bratec v drugem razredu osnovne šole, mu matematika ni šla najbolje. Na en način sem bila vesela, ko je mama prišla s sestanka in dejala: Senada, prosim te, vem da se moraš tudi ti učiti, ampak poskusi bratu pomagati vsaj en mesec! Učila sem ga, mu ocenjevala kontrolke in se ob tem zabavala.
Senada
Že dolgo si želim pomagati drugim ljudem v stiski, zato sem se odločila obiskati srednjo
zdravstveno šolo v Ljubljani. Pomembno se mi zdi, da se starši strinjajo z mojo odločitvijo in mi pomagajo, predvsem moj oči, ki zelo želi, da bi naredila eno dobro srednjo šolo.
Janja
Bila mi je zoprna od zunaj, ker je bila stara stavba. Ko so nas ob deveti uri povabili noter, so na hodnikih stale lončnice. Meni se ni zdelo nič lepo, mami pa se je navdušila nad rožami in hotela, da grem na to šolo.
Janja
Koje učiteljica predavala "kako in kaj", smo se prijatelji pogovarjali. Nisem möge govoriti, kajti mami meje imela ves čas na vidiku!! V avtu do doma mi je mami ponavljala: "Rene, učiti se bom moral, Rene, učiti se boš moral..."
Bil sem tako naveličan teh besed, da sem rekel, naj ustavi avto in grem peš.
Rene
Ko smo prišli v Ljubljano, sem zagledala tusto ogromno šolo in mi je zastal dih. Profesorje bil zelo duhovit. Prijavila sem se tudi na preizkus posluha in ga uspešno opravila.
Maja
Strah me je takšnih odločitev. Seveda mi pomagajo starši... prijatelji... toda odločitev je moja.
Tanja
j^TT.j j, Pm J (i ~ O
ANDREJA ALT: "NA ŽIVLJENJE GLEDAM REALNO."
V letošnjem literarnem natečaju Zasavcaje na področju poezije dobila najvišje ocene Andreja Alt, kot smo že poročali. Andreja je mlado, lepo, nadarjeno dekle, ki je otroška in najstniška leta preživela na Dolu, zdaj pa končuje na Filozofski fakulteti študij ruščine, hrvaščine, srbščine in makedonščine - jezik s književnostjo. Pesmi, ki jih je poslala v oceno, je napisala pred devetimi leti. Pisane so v svobodnem verzu, vendar imajo bogat pesniški izraz. Že ob branju prvih verzov človeka prevzamejo, prisilijo k razmišljanju... Z Andrejo Alt smo se pogovarjali za naš časopis tri dni pred njenim odhodom v Moskvo.
Kaj boste počeli v Moskvi?
Javila sem se na razpis za štipendijo, ki jo daje ruska federacija za izpopoln jevanje ruskega jezika. Za tri mesece plačajo šolnino in stroške bivanja. V tem času bom končala še drugi del
diplome in jo junija, ko se vrnem, zagovarjala, če bo posreči...
V Rusiji ste bili že trikrat. Kakšna se vam zdi ta dežela?
Na državni univerzi Lomonosov sem se izpopolnjevala mesec dni, mesec dni sem delala na Petrolu, tri tedne pa sem spoznavala Rusijo bolj turistično. Ko prideš prvič v Rusijo, si lahko šokiran, vendar sem šla tja z odprtim srcem in se kmalu vživela. Moskva in Peterburg sta enkratna, tu lahko spoznaš celoten razvoj civilizacije v smislu kulture. Všeč mi je Rdeči trg, cerkev Vasilija Blaženega pa se mi zdi kot iz pravljice. Navdušuje me tudi njihovo gledališče, glasba in vsa druga umetnost, ki je gotovo najboljša na svetu...
Na straneh Zasavca smo vas spoznali že kot dijakinjo celjske gimnazije, ko ste šli z gledališko skupino na srečanje takih skupin v Francijo. Ste kasneje še igrali?
Žal ne, čeprav je igranje moja tiha ljubezen. V dramskem krožku sem bila že v tretjem, četrtem razredu dolske šole, v sedmem pa sem že sama prevzela krožek in ga vodila še nekaj let, ko sem
obiskovala gimnazijo. V tem času sem se kot mentorica večkrat izpopolnjevala v Radencih in tako svoje bodoče življenje načrtovala v povezavi z gledališčem. Potem pa seje tako zasukalo, da sem se vpisala na filozofsko, kar mi je bilo tudi všeč. Na srečo imam takšne starše, da sem se lahko odločala po svoje...
Med študijem pa ste ves čas tudi delali...
Staršev nisem mogla obremenjevati za vse svoje stroške, ki niso tako majhni... Naj povem, da sem bila v zvezi s študijem že trikrat na Ohridu oziroma Skopju, kjer sem imela na srečanjih tudi referate. Pa tudi sicer rada potujem.
Kako ste si služili denar?
Preko študenta sem prevajala, učila klavir, sodelovala v raziskovalni nalogi Inštituta za narodnostna vprašanja, tri leta pa delam tudi v turistični agenciji, ki se ukvarja z ruskimi turisti...
Kakšno raziskovalno nalogo ste opravljali?
Želeli smo dobiti odgovor, zakaj imajo otroci izjužnih republik, ki so rojeni v Sloveniji, slabši uspeh kot tisti, ki so se preselili k nam kot begunci. Ugotovili smo, da je vzrok v spakedraščini, s katero rastejo otroci v Sloveniji. Begunci pa so si utrdili jezikovne norme enega jezika, ki sojih potem zlahka prenesli na drug jezik - slovenski.
Kakšni pa so ruski turisti?
V agenciji prevajam, nisem vodička. Vendar lahko povem, da Rusi zelo radi prihajajo v Portorož, Rogaško in Čatež, pozimi pa v Krajnsko Goro, Bohinj in Bled. Vmes si zaželijo tudi kakšen izlet v Benetke, kar jim seveda omogočimo.
Boste ostali v turizmu?
Lahko bi, direktor računa name, vendar nimam takih želja. Raje bi ostala na univerzi, če me ne bo odneslo kam drugam...
Za pogovor sva se dobili zaradi vaše poezije, zato bi še o tem kaj rekli. Kdaj ste začutili, da jo imate radi?
Šele na srednji šoli. Med dijaki je bil določen čas popularen Jacgues Preveri, od domačih pa sem rada brala Menarta. Trenutno pa me je popolnoma prevzel Prešeren, posebno njegova pesnitev Krst pri Savici. Človek lahko ob njej veliko razmišlja. Gotovo so imela pri tem kakšen vpliv odlična predavanja dr.Borisa Paternuja.
Vaše pesmi, ki so navdušile Zasavčevo komisijo, pa so nastale že v srednji šolo...
Sprožil jih je nekakšen čustveni pretres. So ljubezenske vsebine, vendar niso čisto avtobiografske. V njih je veliko domišljije pa tudi simbolike. Ugajal mi je svobodni verz, vendar sem jih nekaj napisala tudi v kiticah. Pogosto sem prvi verz večkrat ponovila, s čimer sem stopnjevala svoje občutenje...
Ste po tem čustvenem obdobju še kaj napisali?
Skoraj nič. Čeprav imam polno glavo vsega in čutim željo po pisanju. Menim, daje ovira tudi moja humanistična izobrazba, ki me zaposluje z literarno-estetsko platjo. V literaturi je toliko dobre poezije, da res ne vem, kaj bi lahko še
dodala... Res pa je, da me trenutno bolj mika novelistika.
Nekaj pesmi je namenjenih tudi izgubi prijatelja oziroma sošolca v prometni nesreči...
Po tolikih letih včasih še vedno mislim, da bo od kod prišel... Ta smrt se mi je zdela krivična... Prav tako izguba mojega deda, kije umrl, ko sem imela pet let. Z njim sem bila zelo povezana, že takrat sva imela resne pogovore. Na splošno pa življenske udarce kar dobro prenašam. Že pri svojih 26 letih sem ugotovila, da se ob vsakem udarcu nekaj naučimo, daje vsaka stvar za nekaj dobra. Življenje sprejemam realno, saj vem, da je sestavljeno iz drobnih dogodkov, kijih moramo reševati sami. Včasih nam prinesejo tudi kaj lepega... V glavnem mislim, da sem kljub vsemu srečen človek...
Hvala za pogovor, lepo se imejte v Moskvi in kaj pišite...
______________Besedilo Ponči Moljk, sliko B.Klančar
DVE NOVI PESNIŠKI ZBIRKI VINKA HROVATIČA
Pred kratkim je znani hrastniški pesnik in slikar Vinko Hrovatič dokončal dve novi pesniški zbirki z naslovom Mavrica in Pu dolin. Prva in druga zbirka vsebujejo po sto pesmi, s tem daje zbirka Pu dolin napisana v trboveljskem govornem narečju.
IL
SPOMIN NA PESNIKA FRANCETA KOZARJA
Odbor za literarno dejavnost pri Društvu upokojencev Trbovlje je 22.februarja pripravil v prepolni dvorani doma Društva upokojencev Trbovlje, literarni večer. Potekal je pod naslovom Neznani znanec France Kozar - rudar, revolucionar, pesnik. Večer posvečen spominu na domačega uveljavljenega literata iz predvojne dobe seje začel ob 17.uri. Poleg številnih poslušalcev seje večera udeležila tudi še živeča pesnikova hčerka Nataša Kozar in nekateri sorodniki iz Hrastnika. Večer so pripravili in izpeljali Marja Kužnik, Joža Ložak, Janez Zavolovšek in Tine Lenarčič. Ženski pevski zbor DU Trbovlje pa je pod vodstvom zborovodkinje Nande Guček zapel več pesmi. Izvajalci so orisali življensko in literarno pot pokojnega literata in recitirali nekaj njegovih pesmi, ki so bile večinoma objavljene v pesniški zbirki Izpod zemlje, kije izšlajanuarja 1941. Pokojni pesnik F.Kozar je živel v času od 7.12.1904 pa vse do decembra 1944, ko seje za njim izgubila vsaka sled na Menini planini med osvobodilno vojno. Tako je slovenska literarna srenja izgubila zelo obetajočega literata iz Revirjev pri najustvarjalnejših letih svojega sicer težkega, vendar zelo ustvarjalnega življenja. Spomin nanj pa je v Revirjih še vedno živ, posebno pri starejših občanih v Hrastniku in Trbovljeh, ki ga imajo kot človeka in literata ter dobrega družinskega človeka v lepem spominu.
___________________________TL
t; n. t :l T n Tfi Z)
9. SUŠCA 2000
V Litiji že nekaj časa deluje založba TKM records
Konec leta 1998 je začela sicer skromno, a z mnogo obetajočimi načrti delovati založba TKM RECORDS s sedežem v Litiji. Lastnik založbe Marko Kragelj je nabiral izkušnje pri znanih založbah kot trgovski predstavnik in se po petih letih odločil za samostojno pot. Da so časi v diskografiji čedalje težji, se to pozna po prodaji na tržišču, saj seje kupna moč v zadnjem času občutno zmanjšala, tu pa je tudi velik problem piratstva, obenem pa so tudi cene legalnih nosilcev zvoka previsoke. Kljub temu pa lastnik TKM records upa na boljše čase, predvsem pa si želi, da bi bili nosilci zvoka dosegljivi vsem.
Decembra 1998 sta izšli prva kaseta in CD pri založbi TKM - album skupine EVERGREEN, SKOZI ČAS. Skladbe na tem projektu so lahkotne za uho, različni ritmi so zanimivi tudi za ljubitelje plesa.
V januarju 1999 je izšla prva kaseta litijske narodno zabavne skupine LITIJSKI ODMEV z naslovom OD LITIJE DO ČATEŽA. Spomladi istega leta je posnel in izdal kaseto, žel, že pokojni SLAVKO ŽNIDARŠIČ. Celo kaseto je posnel v dobrih treh urah in s tem pokazal, daje bil pravi virtuoz na kromatični harmoniki in z njo polepšal francoske šansone.
Da založba TKM ni zašla samo v komercialne vode, je dokazala z izdajo CD-ja skupine KAPELA LA CHATELIERE iz Litije z naslovom INCOGNITO. Izdelek je uvrščen v nekakšen ART rock, saj vsebuje jazz, rock, "balkan rock",...
Po krajšem poletnem odmoru so proti novemu letu izšli trije projekti: MAČKONI - člani skupine so desetletni otroci, ki izvajajo narodno zabavno glasbo; skupina DAN IN NOČ s projektom ENKRAT SAMO ŽIVIMO; za novo leto 2000 pa je založba izdala kompilacijski CD in kaseto z izvajalci, ki sodelujejo z založbo.
Po novem letuje izšla kaseta in CD skuline E-LITTA, katero smo s projektom predstavili v prejšnji številki. Mlad rockerski band, ki ima svetlo prihodnost, saj so skladbe zanimive za mladi rod - izpostavili bi skladbo Narkoman, kije prikaz, kaj se dogaja mer nami.
Založba pripravlja nekaj novih projektov. Predvsem zanimivo je sodelovanje z novimi imeni, ki želijo uspeti na glasbenem področju. Sodelovanje z narodno zabavnimi skupinami pa je za založbo prednostni, saj je z izvajalci tega žanra res užitek sodelovati.
v	Katja S.
POPULARNI KONCEPT ALEKSANDRA JEZA-SANVIJA
Aleksander Jež je dejal, da se mu je organizacija koncerta v litijski športni dvorani zdela riziko. Izkazalo seje, da ni dobro precenil veselja, družbe in zabave željnih Zasavčanov, ki takšne prireditve neradi zamudijo.
Dejansko seje tudi splačalo prisluhniti koncertu, saj ne pravijo zaman, da ima vsak "Jež" tudi svoje "bodice" in sleherni od nastopajočih je moral slavljencu nove plošče, organizatorju in moderatorju koncerta Aleksandru Ježu "zaupati" tudi kakšno smešnico. Čeprav gre že za Ježev dvanajsti "glasbeni album" zapovrstjo, je poskrbel za svežino, saj si tudi pri smehu rad privošči "poslastice", ampak tiste, z obmetavanjem tort ga ne nasmejijo preveč, rajši ima smeh, kjer se še kaj smešnega pove. Pravi, daje najvažnejše, da ljudi zabavajo in ob njih lahko tudi zapojejo in zaplešejo. Aleksander Jež-Sandi, ki ga ljubitelji slovenske glasbene scene poznajo že od leta 1978, je povedal, da je na zgoščenki Ti si moja skrita želja v srcu, ki je pravkar izšla, kar štirinajst skladb, največ pa stavi še na skladbe: Mi, prijatelji dobre volje smo,
Vse Slovenke bi rade b'le manekenke, pa na prenovljene stare uspešnice: Bele vrtnice, Ti boš pa moja ostala... Koncert, s katerim je Aleksander Jež-Sandi pričel vseslovensko turnejo ob novi zgoščenki, in katerega generalni sponzor je bila Občina Litija, so popestrili še: Nova legija, Helena Blagne Zaman,
Čili Patrol, Gamsi, Natalija Kolšek, Werner, Zlatko Dobrič, Viktorija ter najboljši hamornikar in najboljša jodlarka v Sloveniji: Boštjan Doric in Brigita Vrhovnik. Tudi v vlogi moderatorja se je Jež dobro znašel - kar	Dva popularna: Aleksander Jež in Helena Blagne,
spomini so "stkali" napoved, saj so vsi nastopajoči že kdaj skupaj nastopali
ali igrali ali prepevali ali... no, Jež, seje med drugim pred časom iz Trbovelj preselil v Savinjsko dolino, ampak vesela pesem ga še zmeraj spravi pokonci. Nastopajoče je pač "vključeval" v koncert, publiko pa je "vključeval" v skladbe, češ da so zdaj na vrsti za petje. In ko je rekel: "Hej, zdaj ste pa vi na vrsti, v prvi vrsti, gospod župan," se je zaslišal tudi glas Mirkota Kapljeta, litijskega župana. Aleksander Jež pa je, skratka, zrelejši v svojem glasbenem "žanru", za katerega pravi, daje odkrit in predvsem ljudski.
Besedilo In slika ER.
MLAVE ZUKAT0KK6
Aleksandra, Anja in Petra bodo naslednjih pet sobot razveseljevale obiskovalce zagorske tržnice kot trio Najlepši cvet.
21. in 23. marca bodo na zagorski stojnici v okviru sejma Alpe Adria popestrile dogajanje med 15. in 18. uro.
Predstavile se bodo v gostišču Vidergar-24. marca s sponzorjem in sorodnikom, 25.3. pa bodo ravno tam igrale za ples. Vabljeni!
•—	^ J •	e- »■ a
J u J j I- lilij, r>
PODELILI 7 JEREBOVIH PRIZNANJ
V mesecu kulture seje v litijski občini zvrstilo kar lepo število prireditev, največ po šolah in krajevnih skupnostih. Osrednja prireditev, 15. po vrsti je bila v nedeljo, 6. februarja 2000, tako kot vse predhodne pri pomniku GEOSS v Spodnji Slivni nad Vačami. Zaključna prireditev s
kot občinski tajnik in jo opravljal celih 47 let. Bilje 39 let pevovodja litijskega moškega pevskega zbora »Lipa«, prvi kapelnik gasilske godbe predhodnice današnjega Pihalnega orkestra Litija, ki praznuje 100-letnico delovanja itd. Umrl je 3. oktobra 1951. leta v Litiji.
podelitvijo sedmih »Jerebovih priznanj« za delo na področju ljubiteljske kulture, paje bila konec prejšnjega tedna v litijskem kulturnem centru.
In kdo je bil Peter Jereb ?
Peter Jereb, po katerem je Zveza kulturnih društev Litija poimenovala priznanja, je slovenski skladatelj in organist, ki je v Litiji dobil svojo prvo službo
Dobitniki »Jerebovih priznanj« za leto 1999 so :
Zlata plaketa Petra Jereba:
Pavla Voje:
Lani je praznovala svoj 90. rojstni dan. Vse življenje prebiva na kmetiji pod zelenim Zambohom v Polšniku, kot je sama zapisala. Je častna članica Kulturnega društva Polšnik, ki je izdalo obe
njene pesniške zbirke. Prvo z naslovom »Moj Žamboh zeleni« je izšla leta 1982, ko je s pomočjo pokojne Darinke Ribič, Pavla zbrala pesmi, ki so nastajale desetletja. Lani za 90. rojstni dan pa so izdali drugo zbirko z naslovom »Da lepša bo Slovenija«. V zbirki je zbranih 75 pesmi.
Srebrna plaketa Petra Jereba:
Ida Dolšak:
KUD Folklorna skupina Javorje je začela z delovanjem leta 1979. Vodenje vaj je prevzela domačinka Ida Dolšak, ki seje usposobila na začetnem in nadaljevalnem tečaju za vodenje folklornih skupin. V 20-tih letih delovanja je skupina dosegla nekaj vidnejših uspehov : udeležila seje folklornih festivalov v Benetkah, Črnomlju in Zagrebu, nastopala v krajih širom Slovenije, v domačem kraju pa vsako leto pripravi celovečerno plesno glasbeno prireditev obarvano s posebno ljudsko tematiko.
Anton Tomažič:
Sodeluje v pevskem društvu Zvon, Šmartno pri Litiji že od leta 1967.
Ko je zbor po nekajletnem premoru znova začel z delom kot moški pevski zbor. Predsedniško mesto zbora je prevzel leta 1978 in da opravlja še danes
Bronasto plaketo Petra Jereba:
Marta Božič:
Končala j e pedagoško akademijo in se leta 1976 za stalno naselila na
DNEVNIK TATJANE POLANC
PETEK, 25. februar / Že od torka sem po malem prehlajena. A delo v Multimi je razgibano, sije sonce in ni da bi se človek vdal. Sicer pa - si rečem- bom počivala čez vikend. Slavko je predlagal, da bi šli zvečer skupaj pogledat film Lepota po ameriško, a se mi zdi pametneje ostati zvečer doma in se pocrkljati s čajem in kakšno dobro knjigo,...
Ko pridem domov, je kosilo že pripravljeno. Tokrat gaje pripravil moj dragi, ki ni le zagrizen gurman, temveč tudi odličen kuhar. Sledovi so že vidni in potreben bo drastičen rekreativni poseg, premišljujem, ko on (seveda s prijatelji) odide igrat košarko.
filozofskemu ki smo ga ob dopoldanski kavici razvijali s Slavkotom in Sandijem, kako v tem navidezno kaotičnem vesolju navkljub vsemu vlada red, sledi malodane znanstveni dokaz. Še sredi mojega razmišljanja, kako bi mi koristila rekreacija, me poklice Romana in predlaga: »Kaj pa, če bi šli kegljat?«.
Ker tega še nisem počela in ker sem prepričana, da gre za šport
Ampak
razmišljanju,
upokojencev, se mi zdi ideja posrečena in nedolžna. Da se motim, me takoj posvarijo: tako Romana in Jože, kot moj dragi, ki da se - ko je prvič s težko kroglo streljal keglje - naslednjega dne ni mogel niti premikati. Da se ogrejemo, jo prej mahnemo na dolg sprehod po mestu, nakar začnemo. Ravno ujamem ritem in me začne navdajati tisti zmagovalni občutek, ko na prizorišče priteče gospod, ki nam je prodal karte, in me milo poprosi, naj vendar ne igram pingponga, saj utegnem razpoloviti asfaltno progo. Toliko o moji kegljaški karieri.
SOBOTA, 26. februar/Zjutraj ne čutiva nikakršnih bolečin, zato se že zgodaj odpeljeva v Ljubljano. Razstava Leonarda da Vmcija je obšla že vse celine in ker bo v Narodnem muzeju le še do S.marca, jo morava videti.
Avto pustiva pri okrepčevalnici Dairy Queen in se sprehodiva do Muzejske L Pri tem vidim nekaj čudovitega. Moj dragi seveda prida, da se golobi in ptice nasploh vsak dan parijo in da že vsak otrok ve, kako to storijo, ampak priznala sem, da jaz do tedaj res še nisem
videla tega nj ihovega početja v živo. Goloba, ki sta se ljubkovala pod klopico, sta mi takoj pritegnila pogled. Bila sta bolj pisanih barv kot drugi golobi in potem je eden od njiju rahlo skočil na drugega, ga dvakrat podrgnil z zadkom, nakar je spet rahlo pristal na tleh. Mislim, da meje dogodek prevzel zato, ker je bil njun akt ljubek in je podrl percepcijo, ki sem jo doslej gojila do teh nadležnih pernatih živali.
Pred muzejem je gneča in čeprav visok starejši Ljubljančan vpije, kako sva ogoljufala vrsto, uspeva vstopiti pred njim in se priključiva skupini z vodstvom. Leonardo da Vinci, izumitelj, znanstvenik in umetnik me - čeravno sem o njem že nekaj malega vedela - močno prevzame. Čas znotraj zidov se ustavi, Mona Lisa, ki je sicer ponaredek anonimnega slikarja in zato tudi ne premore popolne globine spremljajočega pogleda, je le delček v nanovo odkritem mozaiku. Bolj me prevzamejo njegovi traktati, vedoželjnost, zrcalna pisava... Ni prostora, da bi popisala vse vtise.
Ko se izkrcava iz potujoče ladje renesanse, je zunaj že čas kosila. Poiščeva avto in se na poti domov
Dolah, vzgaja mladino in aktivno sodeluje v Kulturno umetniškem društvu. S svojim znanjem, izkušnjami in voljo do kulturnega delovanja bogati življenje krajanov, s svojo aktivnostjo spodbuja kulturno in družabno življenje v kraju. Priznanjejije zahvala za več kot 20 let požrtvovalnega dela.
Jože Dolšak:
Je ustanovni član Folklorne skupine Javorje, ki je v svojih začetkih delovala v vasi Javorje, Šmartno pri Litiji in v njej vstrajal do njene 20- letnice. Po ustanovitvi Kulturnega društva Javorje je bil pobudnik kulturnega in družabnega življenja v vasi Za svoje delo je daroval veliko dragocenega časa, volje in vztrajnosti.
Jubilejni priznanji Petra Jereba pa ____________sta prejela :________
Z vone Elsner za dolgoletno igranje v Pihalnem orkestru Litija in
Marija Kopač za dolgoletno prepevanje v Ženskem pevskem zboru Kresnice.
V kulturnem programu so sodelovali: Pihalni orkester Litija, Moški pevski zbor »Lipa« Vače, recitarorki Katarina Feštajn in Mateja Sladič iz Polšnika, Mešani pevski zbor iz Jevnice, učenci 7. razreda Osnovne šole Šmartno in Folklorna skupina Javorje.
Besedilo in slika M. Šušteršič
ustaviva še v McDonaldu. Čeprav nisva ljubitelja njihovih hamburgerjev, ugodiva želodčem, nakar nama še vedno nekaj nagaja. Tedaj nama kapne. Nožne mišice, ki sva jih po napornem kegljanju obremenjevala še z večurnim postopanjem po razstavi, so se končno oglasile.
NEDELJA, 27. februar /
Končno se spravim pred računalnik. Z znanim pisateljem, ki je tudi urednik literarne revije sodobnost, sem domenjena, da napišem črtico. V februarski številki so objavili kritiko moje knjige in ker j e naletela na dobra ušesa so mi ponudili sodelovanje. Ampak danes mi nekako ne gre, za kar še vedno krivim svoje slabo počutje. Malo posrfam po internetu in preberem pošto. Tam me čaka urednikovo sporočilo - da je odpotoval v London, kjer bo ostal do 3.marca. Ko se vrne, je zapisal, bova pa sedla skupaj in predelala mojo novo »mojstrovino«. Tretji marec je še daleč, si oddahnem. Danes bom torej končno lahko lenarila.
Napisala Tatjana Polanc, uredil Igor Goste
T7 j7 rrfnr?j ar,£jr.£
In memoriam
LOJZETU DULARJU (18.5.1910 - 28.1.2000)
željo, da ob pogrebu ne bi bilo nikakršnih pogrebnih slovesnosti. Tako smo žaro z njegovim pepelom 1.februarja sredi dneva pospremili na trboveljsko pokopališče. S pokojnim Lojzetom Dularjem je tako odšla oseba, ki je desetletja dolgo pomembno vplivala na delo in razvoj planinstva, hkrati pa tudi na razvoj občine Trbovlje in Zasavja ter posredno tudi Slovenije. V duhu in spominih pa bo pokojnik vedno med nami kot ustvarjalna in markantna osebnost, kije pustila za seboj močne sledove na raznih področjih dela.
Svojo življensko pot je pričel tako kot mnogi sinovi rudarjev. Ko je odrastel, seje lotil poklica rudarja, kasneje pa se je zaradi svoje bistrosti izšolal za rudarskega nadzornika. Po končani vojni za osvoboditev domovine, ki se jo je udeležil aktivno, je kmalu prevzel poločžaj pomočnika generalnega direktorja prvih Zasavskih premogovnikov v Trbovljah, nadajeval kot predsednik oziroma župan občine Trbovlje v letih 1954 - 1958, nekaj mesecev je bil nato obratovodja separacije premoga, nato pa od konca leta 1958 do 1972
direktor SGP Zasavje, ko se je upokojil.
Njegova planinska pot pa se je pričela leta 1930. Stopil je na mnoge domače planinske vrhove. Kot sodelavec gradbenega odbora za zgraditev Zasavske koče na Prehodavcih v Julijcih, je bistveno pripomogel k zgraditvi in opremljanju koče. Bistveno pa je pripomogel k popularizaciji planinstva potem, ko je bil izvoljen za predsednika PD Trbovlje 19.2.1954. To društvo je nato vodil vse do 25.2.1966. Društvena dejavnost seje na vseh področjih zelo razmahnila. Ker je planinska koča na Mrzlici iz leta 1946, ki je bila v lesu, začela propadati, je začel s pripravami za zgraditev novega planinskega doma. Dve leti je vodil gradbeni odbor, nato pa je to delo prepustil prav tako zagnanemu Tonetu Strniši. Še pred začetkom gradnje novega doma pa j e bilo treba zgraditi od Podmeje do Mrzlice novo, 4.2 km dolgo cesto. Nov planinski dom na Mrzlici je bil zgrajen leta 1963, dve leti kasneje na Štorovem travniku pa je bila zgrajena še Poldetova koča. Tudi potem, ko je odložil predsedniško
Konec januarja je ugasnilo življenje Lojzeta Dularja, domala vse življenje planinca, sicer pa zelo znane ter vsega spoštovanja in spomina vredne osebnosti v Trbovljah in Zasavju. Iz naših vrst je odšel v 90. letu svojega pestrega in bogatega življenja. Teža let in
zadnja leta tudi bolezen sta mu onemogočala, da bi se v planinskem življenju pa tudi v javnosti aktivneje udeleževal dela tako kot pretekla desetletja. Svojci, z njimi pa tudi občina Trbovlje, planinci in še kdo, so spoštovali njegovo
LIKOVNA DELAVNICA UPOKOJENCEV
ZDUS - komisija za izobraževanje in kulturo ter Hotel Delfin iz Izole pripravljata tudi letos likovno delavnico in razstavo del slikarjev - upokojencev, ki so člani likovnih skupin upokojencev. Likovna delavnica bo v dneh od 31 .maja do 3.j unij a z domovanjem v omenjenem hotelu v Izoli. Te delavnice naj bi se udeležila po dva likovnika iz vsakega območja ZDUS. Društva naj bi predvidela iz posameznih območij svoja udeleženca do 25.marca tega leta.
IL.
UP0K0JENCI-PLAN1NCINA REKREACIJSKIH POHODIH
V zadnjem času je planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje, ki jo vodi
Vinko Pfeifer, pripravila in izvedla dva rekreacijska planinska pohoda. Prvi je potekal na relaciji od Dežmana preko Kleka, čez Kaleč, Prapreče do Slačnika in Sv.Urha, drugi izlet pa 24.februarja od ZD Trbovlje čez Klek, Planinsko vas, Knezdol do Brina v Gabrskem. Na vsakem od teh izletov je bilo okoli 30 udeležencev. In vedno je bilo dovolj dobre volje.
IL
ZLATA POROKA PRI ZUPANOVIH
Pred kratkim, 12.februarja, je potekala v Ravenski vasi 9 v Zagorju zlata poroka. Udeleženca te poroke sta bila Albina in Viktor Zupan, upokojenca. Obred sam je potekal na občini Zagorje, ko ju je župan Matjaž Švagan ob navzočnosti številnih sorodnikov in znancev znova poročil in potrdil njuno 50 let trajajočo zakonsko
zvestobo. Nekaj dni kasneje pa sta oba zlatoporočenca obiskala na njunem domu predstavnika Društva upokojencev Trbovlje, predsednik Florjan Plevnik in član izvršnega odbora Lipe Sajevic, sicer Zupanov bližnji sosed. V imenu svoje organizacije sta obema čestitala in jima izročila priznanje ter zaželela še dolgo uživanje skupnega življenja.
IL
VEČER SODOBNEGA PLESA NA DOBRNI
V soboto, 19.februarja zvečer je pripravila mladinska plesna skupina večer sodobnega plesa. Posamezne sekcije DKD Svoboda Dobrna so v zadnjem času postale precej bolj aktivne in so se doslej, posebno še v februarju tega leta večkrat dokazale s svojimi nastopi.
IL.
mesto, je v PD Trbovlje ostal nekaj let podpredsednik in nato odbornik z raznimi zadolžitvami. Sicer pa je z društvom živel še naprej v raznih oblikah.
Za opravljeno delo je bil pokojni deležen mnogih priznanj -planinskih, športnih, občinskih, državnih. Občina Trbovlje mu je podelila Prvojunijsko nagrado, leta 1996 pa je pöstal tudi častni občan občine Trbovlje. Prejel pa je tudi dve državni odlikovanji. Sodelavci iz Planinskega društva Trbovlje se ga bomo spominjali kot odločnega, sposobnega, marljivega in za delo zagnanega človeka. V hvaležnem spominu bo ostal njegov delež pri ustvarjanju dobrega imena planinstva, pozabili ne bomo niti njegov delež pri ustvarjanju dobrega imena planinstva, pozabili ne bomo niti njegove vedrine. Pozabiti pa ga ne bo mogla niti trboveljska občina in drugi kraji, kjer je deloval. Domala povsod je pustil sledove svojega dela tako na komunalnem, gospodarskem, kulturnem, športnem in še kakšnem področju. Takšnega človeka pač ni mogoče pozabiti!
Tine Lenarčič
NOVA ŠTEVILKA MARTINČKOV
Pred dnevi je izšla 25.številka revije Martinčki, katere glavna in odgovorna urednica je Branka Jan ob sodelovanju urednikov raznih rubrik. Tokratna številka je domala v celoti posvečena kulturi in kulturnim vprašanjem, povezanih predvsem s pesnikom Francetom Prešernom. Opisano je kulturno življenje v Trbovljah, nadaljuje z opisom dela zgodovine Trbovelj, zanimiv je intervju z naslovom Trbovci smo etnološka posebnost, govor paje tudi o raznih župnijskih in religioznih zadevah, povezanih s kulturo - plesom, filmom, umetnostjo ipd. Na koncu pa za razvedrilo križanka in na zadnji strani še humor. Številka je tudi tokrat lepo ilustrirana.
IL.
£ j7 n tv,
pogovor:
Telekom gre v korak s časom
Telekom ima tudi svojo poslovno enoto v Trbovljah, zato smo se okrog sprememb in novitet ter morda težavah na katere naletijo pri svojem delu pri priključevanju komunikacij pogovorili s direktorjem poslovne enote
Pavletom Hacinom.
Koliko so Zasavci telefonirali in kakšen je interes za ISDN?
V Telekomu (PE Trbovlje) ugotavljamo nekoliko manjši promet kot je v povprečju v Sloveniji. Telekomunikacijski promet je zelo odvisen od stanja gospodarstva v nekem kraju.V Zasavju ugotavljamo, da smo ravno na tem področju v težavah. Smo v nekakšnem času spreminjanju in prilagajanja na nove oblike. Prav to se odraža na prometu, saj nimamo več velikih delovnih organizacij, pojavljajo se manjše. Ta sprememba očitno povzroča, da je v naši regiji nekoliko manjši telekomunikacijski promet,kot drugje po Sloveniji. Kar pa zadeva ISDN pa je na prednosti, ki jih nudi, zanimanje zanj zelo veliko, saj nam nudi številne prednosti pred navadnim
telefonskim priključkom.Še zlasti je zanimiv takoimenovani ISDN paket, ki je tudi cenovno zelo ugoden.
Kakšen je interes uporabnikov interneta za ponudbo na kabelski TV, kako je s tem pri nas v Zasavju?
Kabelskega priključka za internet v Zasavju še zaenkrat ni. Telekom ponuja zelo dober in kvaliteten priključek za Internet še zlasti če ima naročnik ISDN priklju-ček.Najenostavnejši način glede tega je seveda nakup ISDN paketa.
Kako je s združevanjem sil Telekoma in kabelske TV?
To je seveda stvar poslovne politike.Povedati je potrebno, da razvoj telekomunikacij zelo hitro napreduje. Že po obstoječih kabelskih omrežjih je mogoče prenašati, vse več široko pasovnih storitev, kamor sodi tudi prenos slike.Z uvedbo optične povezav, kar v zadnjem času v Telekomu intenzivno počnemo, pa bo to absolutno dosegljivo.
Koliko pa je v Zasavju še “dvojčkov” in analognih priključkov?
Kar se tiče tega se je pri nas že bistveno spremenilo, saj smo v letu 1999 prestavili 1688 analognih naročnikov v digitalne, tako da nam za letos ostane še okrog 1000.Ravno tako je tudi na področju dvojčkov, kjer smo jih 793 spremenili v samostojne.Za leto 2000 nam ostane še 1600 dvojčkov. Glede na naš poslovni načrt, ki ga v poslovni enoti tudi sledimo je v njem zapisano, da bomo praktično odpravili vse analogne in vse dvojčne priključke.Pri spreminjanju analognih ne bo težav, kakšna težava pa se zna pojaviti pri dvojnih priključkih. To velja predvsem pri
oddaljenih naročnikih, pri katerih je zaradi razdalje izvedba spremembe zelo draga.
Kako pa bo z uporabo fiksno -mobilne zveze ?
Te zveze bomo odpravili.Nekaj malega jih imamo na področju Retja. Tu se sedaj, ko je v izdelavi cestna povezava poizkušamo vključiti tudi našo povezavo. V nasprotnem primeru bomo pa zagotovili neko drugo zvezo. V vsakem primeru bomo čim prej nadomestiti te fiksno-mobilne priključke z navadnimi telefonskimi priključki
Kako pa je s priključevanji v obrobnih krajih (Radeče, Litija ipd) to je v področju 0601?
Naj povem , da ta področja za nas niso obrobna področja, ampak je to za nas celota, ki jo obravnavamo popolnoma enotno in imamo popolnoma enake kriterije za razvoj telekomunikacij na celotnem območju naše PE zagotavljamo enoten razvoj tako za poslovne, kot ze rezidenčne uporabnike,
Kakšne so vaše ponudbe v letu 2000?
Tu je predvsem na prvem mestu paket ISDN.Kot nova storitev pa se pojavlja Centrex storitev, to je storitev predvsem na področju polsovnih uporabnikov. Ta storitev je primerna za tiste, ki se hočejo znebiti svojih hišnih central in dobiti najsodobnejšo telekomunikacijsko storitev. Tu mu praktično zgradimo kapacitete namesto centrale in ga vključimo v Centrex omrežje. S tem kupcu - uporabniku ni potrebns investicirati.saj ga v sistem CENTREX, vključimo pod izredno ugodnimi pogoji. Res je nekoliko višja naročnina, res pa je tudi, da ni potrebno kupiti nove hišne centrale, da ni nikakršne skrbi iz
vzdrževanjem in posodabljanjem ter uvajanjem novih storitev, kajti vse to opravi Telekom sam, namesto naročnika. Sistem CENTREX je izredno prilagodljiv in gaje mogoče prilagoditi vsakim naročnikovim zahtevam praktično brez velikih stroškov in zelo hitro.
Kako pa je z še neizvedenimi investicijami pri vas?
Edino kar je zelo težko oz.ne moremo izvesti, so tisti priključki, ki so na nedostopnih -in oddaljenih krajih. Kar pa se tiče drugih investicij, pa v -bistvu sledimo potrebam naročnikov in gradimo kapacitete po potrebi. Tako se sproti prilagajamo, saj v zadnjem času precej gradimo in delamo na posodabljanju omrežij, tako da iz zračnih vodov prestavljamo na zemeljske izvedbe.Pri tem pa seveda naletimo na ogromno težav, predvsem pri pridobivanju soglasij.Tu bi predvsem radi, da bi ljudje razumeli, da ne gre brez posegov v zemljišče. Kar pa poskušamu reševati čim manj boleče za lastnike zemljišča.
Kakšno je lani bilo stanje javnih govorilnic (uničenost) in koliko se še telefonira z njimi?
Kar se tiče, uničevanja in poškodb govorilnic tiče se je stvar malce popravila na bolje, prav zaradi tega ker se v njih ne uporablja denar. Ker pa se uporabljajo t.i. “čip” kartice, prihaja občasno do zlorab tako kot v Sloveniji kot v Zasavju. Ko govorimo o samem uničevanju govorilnic, pa so ljudje očitno prišli do spoznanja,da jih ni smiselno uničevati, ker jih tu in tam pa le še potrebujemo.Vendar pa moram povedati, da se vse manj telefonira, saj imajo ljudje vse več mobilnih telefonov.	Rudi Špan
Nočni klub EXTREME OPEN
VABI
v soboto, 18.marca 2000 ob 20.uri na uradno otvoritev delno prenovljenega nočnega kluba v gradu Ponoviče.
V petek, 24.marca ob 23.uri ROCK 'N' ROLL NA EKKS (otvoritev Ekstremne Klubske Koncertne Sezone), gostje - THE SPOONS (Pula).
Vabljeni!
KD Primož Trubar Loka pri Zidanem Mostu VABI
na koncert slovenske bluegrass skupine
Stopinje, ki bo v društveni dvorani v soboto, 18.marca s pričetkom ob 20.30 uri. Vabljeni!
Matična knjižnica Litija VABI
na razstavo del Metke Pepelnak, ki bo odprta do 31.marca 2000.
Vabljeni!
Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje VABI
na razstavo del Vinka Hrovatiča v mini galeriji, ki bo odprta do 18.marca 1999. Vljudno vabljeni!
Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik VABI
na ustvarjalno delavnico, ki bo 9.marca ob 17.30 uri in na potopisno predavanje (Peru in Bolivija), ki bo 16.marca ob 18.uri,
predavatelj pa bo Franci Horvat. Vabljeni!
Sokolsko društvo Zagorje VABI
na aktivnosti, ki jih organizira in sicer na: - telovadba za najmlajše (2-10 let) ob petkih od 18.00 do 19.00,
- rekreacijsko igranje košarke ob sredah od
18.00	do 19.00 in ob petkih od 17.00 do
18.00,
- rekreativna vadba za starejše (novo) ob torkih od 19.30 do 20.30.
Vse aktivnosti se dogajajo v telovadnici Sokolskega doma.
Udeleženke rekreacije za ženske obveščamo, da se bo vadba v tej sekciji nadaljevala v novi sezoni (1.septembra 2000).
Vljudno vabljeni!
3T) D? m
9. SUŠCA 2000
Maša Redenšek, odlična smučarka iz Trbovelj
”Rada bi tekmovala v svetovnem pokalu”
Dvanajstletna članica Smučarskega društva Zasavje in odličnjakinja iz Trbovelj, Maša Redenšek, sije počasi, a vztrajno letos priborila mesto v svetovnem smučarskem vrhu v kategoriji mlajših deklic. Tudi po zaslugi novoustanovljenega kluba in novega, profesionalnega trenerja, Mitja Morovca, je Maša letos dosegla ogromne uspehe. Po zmagah in stopničkah na regionalnih in državnih tekmah v slalomu in veleslalomu, še prvo in drugo mesto na tekmovanju Loka in drugo mesto na tekmovanju Topolino. Kakšni uspehi so to, pove dejstvo, da na Loki tekmujejo smučarji iz devetindvajsetih držav, na Topolinu pa kar iz dvainštiridesetih. V bistvu gre za nekakšno svetovno prvenstvo za mlajše kategorije. Z medaljo na Topolinu sije Maša prismučala tudi nastop na mednarodnem tekmovanju v Kanadi aprila letos. In kaj pravi o teh uspehih?
So bile že tvoje prve tekme tako uspešne ali so uspehi prišli sčasoma?
Ja, uspehi so prišli bolj počasi.
Kdaj pa si sploh začela smučat?
Pri približno štirih, petih letih. Takrat sem bila veliko bolna, pa so me starši postavili na
svež zrak.
In koliko je potrebno za takšne uspehe trenirati?
Skoraj vsak dan. Po tri, štiri ure.
Ob zmagi na letošnjem Topolinu
Med počitnicami ste bili tudi v Avstriji. Ste samo trenirali ali tudi kaj tekmovali?
Samo trenirali. So pa bili zraven tudi starši vseh tekmovalcev, tako da smo se vsi imeli fajn.
Kje pa sicer največ trenirate?
Največ tam, kjer imamo tudi tekme.
Si po zaslugi smučanja videla že veliko sveta?
Še ne. Zaenkrat smo tekmovali predvsem po Sloveniji. V tujini smo bili letos prvi. Za to so potrebni tudi določeni rezultati.
V	kateri disciplini pa najraje tekmuješ?
V	slalomu.
Se smuk in superveleslalom sploh že vozita v tej starostni kategoriji?
Superveleslalom že, smuk pa drugo leto.
Najdeš poleg smučanja kaj časa tudi za prijatelje?
Saj j ih imam večinoma kar v klubu.
Te poleg smučanja še kaj zanima?
Tenis.
Imaš kakšne vzornike?
Naj večji vzor mi je Špela Pretnar.
Bi se rada kdaj s smučanjem ukvarjala še bolj resno, nastopila v svetovnem pokalu?
Ja.
Branka Jan
ZASAVSKI SMUČARJI USPEŠNO
NASTOPALI
Smučarska tekmovanja v Sloveniji so se prevesila v drugo polovico zelo naporne in doslej za SD Zasavje tudi zelo uspešne sezone. Lepo vreme, dobre izvedbe tekmovanj v Črni, na Kopah nad Slovenj Gradcem in v Kranjski Gori ter dobri rezultati izbranih tekmovalcev iz Zasavja so polepšali preteklo soboto in nedeljo mladim smučarjem in vsem tistim, ki jih'zanimajo tovrstne zimske prireditve med pisanimi vratci na lesketajočem se pomladanskem snegu.
Naša najuspešnejša tekmovalka Maša Redenšek ni popustila pri zbiranju pokalov in kolajn. Po treh osvojenih medaljah na mednarodnih orizoriščih na Pokalu Loka
in v Evropi najmočnejšem Pokalu Topolinu v Italiji v preteklih tednih je bila v soboto, 26.2. prva v veleslalomu vzhodne regije v Črni na Koroškem in druga v veleslalomu za Pokal Radenska v nedeljo, 27.2. v Kranjski Gori, kjer je v konkurenci mlajših deklic in dečkov nastopilo 155 najboljših tekmovalk in tekmovalcev iz 36 klubov iz cele Slovenije.
Jan Lenart je v Kranjski Gori pri mlajših dečkih zasedel 15.mesto, kar je za mlajšega od letnikov v kategoriji odličen rezultat. Matic Medvešek je bil v Črni na Koroškem tudi 15. v regijskem merilu, drugi dan v kranjski Gori pa 17. v državnem merilu. Aljaž Lazar je končal
veleslalom v Črni na 11 .mestu, na trdem in zahtevnem snegu v Kranjski Gori pa je bil zelo dober 18.
Beno Hren bo tudi drugo leto, tako kot vsi naši fantje v ekipi, nastopil v isti kategoriji. Tako lahko pričakujemo v naslednji sezoni precej boljše rezultate celo na poledenelih terenih. V soboto je bil
21.,	v nedeljo pa 39.
Tekmovalke in tekmovalci do 10 let starosti so nastopili v kategoriji cicibank in cicibanov v soboto, 26.februarja na Kopah nad Slovenj Gradcem in sicer v kombinacijskem slalomu. To je za otroke zelo zanimiva in pestra disciplina, kije sestavljena iz prvin slaloma, veleslaloma, iznajdljivosti na snegu
in iz skokov.
Marija Topole je zasedla 10.mesto, Anja Forte je bila 17., Jernej Sirk 20., Martin Brici pa je pristal na 26.mestu v konkurenci vzhodne regije.
V nedeljo, S.marca paje na Kobli potekalo državno tekmovanje za Pokal radenska v veleslalomu. Pri .mlajših deklicah je Maša Redenšek ponovno deklasirala vse nasprotnice in zmagala. Pri mlajših dečkih je bil Aljaž Lazar 15., Matic Medvešek 20. in Beno Hren 30.
Sicer pa si lahko vse rezultate ogledate tudi na internetu pod naslovom www.slovenija-ski.net.
Jani Lazar
tS J J n JT Ir
Kegljanje
UROŠ STOKLAS V ŽIVLJENJSKI FORMI, EKIPA RUDARJA PA NE
Derbi 14.kola v l.A ligi med Prosolom iz Ljubljane in domačim Rudarjem je postregel z novim rekordom trboveljskega kegljišča. Pred polno tribuno gaje za štiri keglje, na svoj 35.1ett rojstni dan, izboljšal kdo drug kot Upš Stokla Nova znamka v Trbovljah tako zna§a 1052, je bil tudi najboljši rezultat 14.kola. Uroš je domačem kegljišču le enkrat podrl manj kor) kegljev (999). Vedno j e krepko prešerni magičrl številko, ki loči odličnega kegljača oc fenomenalnega, tako daje njegovi povprečje do tekme s Prosolom znašalo kar 1025 kegljev. Polegx rekorda pa je Uroš znova dokazal, da j Sloveniji domala nepremagljn Tokrat je tlgnal enega najboljših svetovnih kegljačev Borisa Urbanca in mu s tem zadal prvi poraz v letošnjem prvenstvu. Upajmo, da bo Uroš odlično formo ohranil do svetovnega prvenstvena Polj^kenjT^j
se jim pozna odsotnost Mažgona in Šeškota. Ob koncu poročila z derbija še dodajmo, da kljub porazu s 7:1 (5707:5641) "knapi" proti Prosolu niso razočarali, saj so prav vsi podrli več kot 900 kegljev. Izgoršek, ki je podrl 907 kegljev (enako kot njegov nasprotnik, a je točka iz tega dvoboja pripadla gostom), utrujeni Hribar (nočna izmena) je podrl 923, Jerič 934, a je bil zanj mladi reprezentant Pintarič le premočan, Blaha 910 in Gantar 915 kegljev. Škoda, ker so TrboyeLjeaniizgubili tudi v 15.kolu proti domači ekipi CM-Celje. Zmägista zabeležila le Jerič (947) in Stoklas (986), Hribar, Izgoršek, Gantar in Blaha pa niso presegli §00 kegljev in so izgubili. V LA ligi po 15.kolih vodi Iskraemeco (30), pred Konstruktorjem (25). Rudar (16) deli s Proteusom L1V četrto mesto.
V 14.kolu je poraz doživela/tudi ekipa Saše
Žal kljub odlični igri Uroša Trboveljčani net
do^£urjip (Prosol), razveseljuje,/pa dejstvo, daje obranili lanskega drugega mesta vBrvenstvu. Sašas419-imi podrtimi keglji zmagala. To ji ni bi ugnali Prosol, bi še lahko upali naomgtnhešro) utspelov 1 S.kolu, sajjčoila s 405 podrtimi keglji tako pa bodo uvrščeni nekje med 4. in 6 mestom,	"prekratka" za 16 kegljev. Kljub njenemu porazu
kar j e ob dejstvu, da imajo kar nekaj problemov je njena ekipa zabeležila pomembno zmago proti s poškodbami še vedno dober rezultat. Predvsem ekipi Gradnje 1GEM s 5:3. Prosolovke delijo
LUŠIČ PONOVNO BLESTI V ZDA
V	Clevelandu v ZDA je od 23. do 26.februarja potekalo posamezno in moštveno prvenstvo konference MCC (Midwestern Cillegiate Conference), na katerem je uspešno nastopil 20-letni Hrvoje Lušič, doma iz Hrastnika, sicer pa bivši plavalec PK Rudar Trbovlje, in sedaj Plavalnega kluba Ljubljana. Hrvoje že tretje leto v Daytonu (Ohio) v ZDA na Wright State Uni-versity študira medicino.
V	ekipni razvrstitvi je Wright State Univer-sity zasedel drugo mesto s 627 točkami za ekipo University of Wisconsin-Milwaukee (674,5 točk) ter domačini.
Posamično po pravilih NCAA federation je Hrvoje lahko nastopil le v treh disciplinah in si z odličnim plavanjem in osebnimrrekordi že v predtekmovanju izboril v vseh treh disciplinah uvrstitev v večerni finale. Plaval je na 200yd mešano, 400 yd mešano in 200yd prsno.
V	finalih je plaval še boljše in v disciplini 400yd mešano priplaval prvo mesto v odličnem času 4:01,27, kar je bilo boljše od njegovega osebnega rekorda iz prejšnjega leta za več kot sedem sekund. Na 200 yd mešano je zasedel nehvaležno četrto mesto s prav tako dobrim rezultatom 1:55,02. V tej disciplini je v pre-
dtekmovanju imel najboljši čas -1:54,61 - in je samo zaradi slabo zastavljene taktike v zadnjih nekaj yardov izgubil odličje. Na 200yd prsno je plaval prav tako dobro in s časom 2:06,54 zasedel peto mesto.
"Zelo sem zadovoljen s svojini plavanjem, čeprav me jezi nastop v finalu na 200yd mešano. Nikoli več se ne bo zgodilo kaj takega," je po tekmi povedal Hrvoje.
S to tekmoje Wright State University zaključil univerzitetno plavalno sezono, kar za Hrvoja ni dobro, ker bo brez treninga več kot tri mesece in mu bo to sigurno delalo težave v letnem tekmovalnem obdobju v Sloveniji, kjer si zelo močno želi nastopiti.
A.L
Specialna olimpiada
V	VDC ZAGORJE ZADOVOLJNI Z
DOSEŽENIM
V	zagorskem VDC-ju so pregledali lanskoletne športne rezultate svojih varovancev in sestavili koledar udeležbe na letošnjih. Lansko leto so njihovi varovanci na ö.regijskih igrah v Novem mestu osvojili kar štiri zlate in dve srebrni kolajni.
tretje mesto s 17 točkami, kar je pet manj od Triglava in 13 od Miroteksa, ki vodi.
V	LB ligi za ženske so Trboveljčanke podobno kot fantje izgubile. Z 2:6 je bila uspešnejša druga ekipa Prosola.
V	LB ligi za moške stav 14.kolu tako Litija kot Sinet Hrastnik na gostovanjih izgubila. Litija v Ribnici le za borih devet kegljev, Sinet pa pri Konstruktorju s 6:2.
V	2.ligi za moške vzhod je Rudnik Hrastnik ugnal Žalec Rogaško s 7:1, Rudar 2 pa je doživel poraz pri Korotanu.
Zagorska kegljaška trim liga
VODI TEVE VARNOST
Po 13.odigranih kolih v zagorski trim ligi je v vodstvu ekipa
TEVE Varnost Elektronika s 25-imi točkami, drugo mesto delita ekipi Lenarčič & Kumplast 1 in ETI 1 z 20-imi točkami, sledi ekipa Alnex (14), Lenarčič & Kumplast 2(13), ekipa Društva invalidov je šesta (10), sledita ekipi IGM in ETI 2 (9), NLP (8), zadnji pa so Mlinšani z dvema točkama.
Igor Goste
Zlato medaljo so osvojili: T. Ravnikar v teku na 100m, K.Perc v suvanju krogle, A.Avsec v elementih košarke in A.Hasinovič v namiznem tenisu. T.Marinčič v disciplini skok v daljavo in E.Kostanjšek v suvanju krogle sta osvojila srebrno kolajno. Srebrni medalji sta v plavanju v Dutovljah, na 5.plavalnem mitingu v disciplini na 25 metrov prosto, vsaka v svoji kategoriji, osvojili tudi J. in U.Krznar. Poleg osvojenih medalj je pomembno, da se njihovi varovanci radi ukvarjajo s športom, tako z nogometom (T.Ravnikar je bil celo član slovenske nogometne reprezentance na svetovnih igrah Specialne olimpiade v Carolini v ZDA) kakor tudi v abilim-piadi, ki je bila lani v Črni na Koroškem, kjer se je njihova varovanka (Ocepek) udeležila tekmovanja v ročnih spretnostih. Skupaj je na tekmovanjih sodelovalo kar 25 njihovih varovancev, kot nam je povedal trener Specialne olimpiade Milan Bedrač. Tudi v tem letu jih čaka kar nekaj športnih tekmovanj in aktivnosti. Od plavanja, nogometa, košarke, atletike, namiznega tenisa, planinarjenja itd. Razveseljuje tudi podatek, da se kar nekaj varovancev VDC-ja redno, kot gledalci, udeležujejo športnih ligaških tekmovanj v Zasavju.
Igor Goste
Naj smučišče Zasavja je
AKCIJA NAJ SMUČIŠČE ZASAVJA ZAKLJUČENA
Bralci ste z glasovanjem izbrali Naj smučišče Zasavja in sicer smučišče na Vidrgi. Poleg tega ste glasovali še za dva smučišča in sicer za Trotovnik in Marelo, več o zmagovalcu pa v naslednji številki.
R6EFTI
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH IN OBHAJILNIH OBLEK Z DODTATKI	'
»NEVESTA«	C
H TRATNIK <: p_________________
Mlinše 35C, 1411 Izlake Tel.: 0601/75-143, GSM 041/745-931 Odpiralni čas: ponedeljek - četrtek od 9-12 in od 16-19 petek od 9-12 ure, sobota zaprto__
Novo v Zasavju!!!
Servis avtomobilskih klim za vse vrste vozil, polnjenje klim, menjava filtrov, menjava kondenzatorjev.
UGODNE CENE!
Ä 0601/73-529
AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar	Telefon:
NAROF 32	0601/73-615
1411 IZLAKE	GSM: 041/405-828
ŠIVILJA ANA
Izdelovanje oblačil po naročilu
GSM: 041/ 395 301
?0 TELEFONU 0601 64 250, 0601 64 166
Ne pozabi, da si mlada, da najlepša to so tvoja leta in zato ti vsi voščimo iz srca.
Mami Justi, ati Marko, mali Tilen in seveda tvoj Jože, da pa je zraven tudi tvoj prijatelj Longi...
Turistično društvo Mlinše in časopis Zasavc
objavljata razpis za
ZASAVSKI 1»AR,
ki se bo poročil na 13.kmečki ohceti po starih slovenskih šegah in navadah lS.julija 2000 na Vidrgi.
Pogoji:
-	slovensko državljanstvo
-	za oba prva poroka
Pisne prijave pošljite na uredništvo časopisa Zasavc; Zasavc d.o.o., C.20.julija 2c, 1410 Zagorje s pripisom "Zasavski par 2000".
O nagradah in darilih pa več prihodnjič...
- ** *V
TUS
RAZPIS ZA PROSTA DELOVNA MESTA
Uspešno in tržno naravnano trgovsko podjetje TUŠ obvešča, da zaposli skladiščnika in trgovke-ce v svojih enotah
SUPERMARKET TUŠ LJUBLJANA Masarykova 17;
MARKET TUŠ, LJUBUANA-ŠIŠKA Celovška 179
Pogoji:
-	končana šola za prodajalce
-	osnovno poznavanje živilskega blaga
-	državljanstvo Republike Slovenije
-	nekaznovanost
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas, s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidate naprošamo, da svoje pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev, svojim naslovom in kratkim življenjepisom pošljejo v roku enega tedna na naslov:
ENGROTUŠ d.o.o., Cesta v Trnovlje 10/a, 3000 Celje, za MLINAR Milana.
r? j j n ir t r
Smučarski skoki
MIRAN ZUPANČIČ ŠESTI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
V Velenju je 20.2. potekalo DP za dečke do 12 let. V zelo močni in številčni konkurenci več kot 80-ih skakalcev seje na skakalnici K-40 izkazal tudi član SK Zagorje-SZS Kisovec Miran Zupančič, ki je z 204,9 točkami osvojil šesto mesto. Prvi je bil Tržičan Mitja Mežnar, kije osvojil 213,5 točk. Kisovčani so osvojili še: P.Roglič 15., A.Pograjc 19., L.Grobljar 28., K.Bravec 43., N.Razpotnik 50., J.Guna Močnik
52.,	R.Krivic 69., A.Smolič 71., in D.Judež 75.mesto.
Dan prej so se fantje pomerili še v ekipni konkurenci. V konkurenci 18-ih ekip so zmagali fantje iz Velenja, skakalci SK Zagorje -SZS Kisovec v postavi Grobljar, Pograjc, Zupančič in Roglič so bili peti, druga ekipa iz Kisovca v sestavi Krivic, Razpotnik, Bravec in Guna-Močnikpa 16. Prvi ekipi je bron ušel le za slabe tri točke.
LEON GROBLJAR ZMAGOVALEC POKALA MIP
Čeprav dečke do 8 let do zaključka letno-zimske sezone čaka še ena tekma, je Leon že osvojil naslov prvaka, kar j e tako za njega kot za trenerja Markovška in seveda za klub iz Kisovca velik uspeh. Na predzadnji tekmi v Tržiču na skakalnici K-15 je Leon sicer osvojil tretje mesto, a ga iz skupnega prvega mesta ne more nihče več
Rafting
izriniti. V Tržiču j e s skokoma 18.25 m zmagal N.Šinkovec iz Žiri, že omenjeni Leon je bil s skokoma 18.25 in 17.25 m tretji, 17.je bil D.Žujič, 18.U.Javoršek, 20.J.Prašnikar in 22.M.Jesih. Prav vsi omenjeni so osvojili točke za pokal MIP.
Tekmovale so tudi deklice do 10 let. Zmagala je Triglavčanka P.Benedik, sedemletna Katja Požunje bila osma., šestletna Manja Pograjc pa deveta. Prav obe Kisovčanki sta izboljšali svoj osebni rekord. Katjin je sedaj 15 metrov, Manjin pa 12 metrov.
LEON ZMAGAL TUDI V VUZENICI IN MISLINJI
Na drugi tekmi za regijski pokal (23.2.) je Leon Grobljar še drugič zmagal in je tekmo pred koncem tekmovanja na najboljši poti, da osvoji pokal. Ker je tekma štela tudi za regijsko prvenstvo štajerske regije in tako si je Leon s prvim mestom priskakal naslov prvaka Štajersko-Koroške regije. V Vuzenici na skakalnici K-15 so skakali dobro tudi ostali člani SK Zagorje-Kisovec in s tem še enkrat dokazali, da imajo najmočnejšo ekipo med dečki do 8 let.
Rezultati dečkov SK Zagorje-Kisovec: 1 .L.Grobljar, 15.25 in 15 m,
219,3 točke, 5.U.Javoršek, 14 in 13.75m,
198.3,	6.J.Prašnikar, 13 in 13.50m, 187.5, 8.D.Žujič, 13.50 in 13.50m, 185.1 in 10.M. Jesih, 12.75 in 13m, 170.9.
Tekmovale so tudi deklice do 10 let. Podprvakinja regije je s skokoma 12 in 12.25m postala najmlajša udeleženka tekme Katja Požun. Naslov ji je "ušel" le za 0,7 točke.
Že naslednji teden v Mislinji je v deževnem vremenu na pokalu Štajersko-Koroške regije na skakalnici K-13m Leon še enkrat zmagal med dečki do 8 let, Katja pa je znova osvojila drugo mesto med deklicami do 10 let.
EKIPI SK ZAGORJE-KISOVEC IN POGRAJCU DRUGA MESTA NA DP
Prva ekipa kisovških orlov do 10 let je na skakalnici K-24 v Žireh v soboto 26.2. na DP ekip osvojila drugo mesto. Skakali so v postavi: A.Pograjc, J.Močnik-Guna, K.Bravec in A.Smolič. Osvojiili so 848 točk. Zmagala je ekipa iz Ljubljane Ilirija Feršped z 882.1 točkami. Druga ekipa SK Zagorje-Kisovec v postavi: L.Grobljar, D.Judež, R.Krivic in D.Žujič je bila s 732.4 točkami deveta. Nastopilo je 20 ekip s po štirimi skakalci.
Naslednji danje potekalo na isti skakalnici še DP za dečke do 10 let. Med 96 skakalci seje po drugem mestu na DP za dečke do 9 let (tekma je bila v Kisovcu) znova izkazal A.Pograjc. Osvojil je drugo mesto s skokoma 24.5 in 23m. Ostali Kisovčani so se uvrstili: 4.J.Močnik-Guna, 9.D.Judež, 12.K.Bravec, 23.L.Grobljar, 41 .R.Krivic, 56.D.Žujič in 74.L.Žujič.
NA IZLAKAH BODO SKAKALI
V prostorih KS Izlake so podpisali pogodbo o brezplačni najemnini zemljišča za izgradnjo nove 35-metrske skakalnice. Športnemu društvu Izlake sta lastnika zemljišča Hribar in Turnšek predala zemljišče, kjer bo skakalnica zgrajena, v najem za dobo 25-ih let.
Igor Goste
SLOVENIJA PRISTALA NA SOLIDNEM PETEM MESTU
Na reki Futaleufu v Čilu se je končalo svetovno prvenstvo v raftingu. Ekipa Slovenije, ki sojo tokrat zastopali Hrastničani, je v skupni razvrstitvi dosegla 5.mesto s 468 točkami. Prvo mesto so zasedli Rusi z 860-imi točkami, sledijo pa Slovaška (652), Nemčija (596), Češka (592) in kot smo že zapisali, Slovenija.
V	mestecu s 1700 prebivalci so se Hrastničani počutili odlično, malce slabe volje je povzročilo le dejstvo, da so ostali brez dela prtljage.
V	soboto, 26.2. se je začelo s prvo tekmo. V spremenljivem vremenu (dež, sonce) je potekal Sprint na čas, slovensko moštvo pa je doseglo slabši rezultat od pričakovanega. Med tekmo so imeli smolo, saj je eden od reprezentantov zaradi udarca ob
skalo za nekaj sekund izpustil veslo, karje bil glavni razlog za šele 12.mesto na prvi preizkušnji.
Naslednji danje potekala tekma v Sprintu, kjer so naši fantje osvojili 2.mesto in se po slabem začetku vrnili med žive. Slovenci so
premagali Novozelandce, Kanadčane, v polfinalu pa še Italijane. inale med Slovenijo in Rusijo je bilo res dramatično vse do ciljne črte. Naši so vodili skozi celo dirko, vendar so Rusi v zadnji brzici uspeli zmagati za pol metra.
Zadnji dan tekmovalnega dela so se reprezentance pomerile v spustu. Štartalo se je v skupinah po 5 ekip. Na Startu so Slovenci malce zaspali in slab štart poskusili nadoknaditi nekje na tretjini dirke, kjer jih je ob prehitevanju Čehov zaneslo iz idealne smeri in posledica tegaje bila prevrnitev čolna, karje pomenilo veliko izgubo časa, tako da so bili Slovenci v spustu uvrščeni na ö.mesto.
Končno peto mesto je pričakovano, morebiti ostaja le grenak priokus, saj bi se z malce več sreče lahko borili celo za medaljo, toda priložnost za to bo že na naslednjem svetovnem prvenstvu, ob tem, da se morajo Hrastničani tja najprej uvrstiti prek državnega prvenstva.
Besedilo Malej Delič, slika Lee Farrant
9. SUŠCA 2000
3-n n? 1;

STANKO VERSTOVŠEK IZ ZIDANEGA MOSTA DRŽAVNI PRVAK
Slovenci smo pred kratkim praznovali kar 1 10-letnico organiziranega sladkovodnega ribištva. Ribiči delujejo v več kot 6 3 - ih društvih. Skupno je v organizirano ribištvo vključenih kar
14.000	ribičev. Poleg skrbi za vode in živelj ribištvo predstavlja tudi športno-rekreativnost in med to spada tudi tekmovalna dejavnost.
Športni ribiči se vsako leto srečajo na svetovnem prvenstvu v lovu rib s plovcem. V tej tekmovalni dejavnosti tekmujejo skoraj vse razvite evropske države, kot tudi države drugih celin, med katerimi so zelo zanimivi Američani. Slovenci spadamo nekje v zlato sredino.
Policisti Sevnice so lahko ponosni na svojega 22-letnega sodelavca Stanka Verstovška, saj je ubranil naslov državnega prvaka. To že vrsto let ni uspelo nikomur, saj poleg velike mere dobre volje, dela na treningih in še česa, vsak šport zahteva tudi srečo pri njegovem izvajanju. Tega se še kako dobro zaveda vsak vrhunski tekmovalec.
Stanko j e osvojil naslov v izredni konkurenci odličnih ribičev, ki se merijo v ligi posameznikov z nastopom na desetih tekmah. Tekmovanja se odvijajo širom Slovenije in to na rekah, jezerih, ribnikih, ne glede na vremenske
razmere, ki tekmovalcem velikokrat otežujejo izvajanje ribolova.
Državni prvak je doma iz Zidanega mosta, prav blizu sotočja
reke Save in Savinje. Zato ni čudno, daje Stanko zašel med ribiške vrste. Že kot 10-letni deček je opozoril nase. Ribiško pot je začel v Radečah v zelo dobro organizirani ribiški družini, ki med drugim že od nekdaj posveča veliko pozornost mladim ribiškim naraščajnikom. Njihov dolgoletni mentor in trener Branko Zelič (danes predsednik tekmovalne komisije RD Radeče) ima ogromno zaslug, kakor tudi vodstvo omenjenega športnega društva, da je Stanko Verstovšek tako uspešen športni ribič.
Naš prvak ima neizmerni občutek za privabljanje in lovljenje rib. Svojo tehniko in znanje izpopolnjuje iz leta v leto. Sledi
spremembam osnovnih materialov tekmovalnih ribiških palic ter drugih tekmovalnih rekvizitov, med katere spadajo raznorazni pripomočki, katere je Stanko pridoma preizkušal. Izredno dobro se spozna na veliko število ribjih tekmovalnih vab, katerih izbira je namenska.
Tekmovalcu se lahko pripeti, da za določeno temperaturo vode ter glede na letni čas in gibanje ribe, uporabi ali bolje rečeno sestavi napačno zmes in tako samega sebe odpiše že pred pričetkom tekme.
Stojijo: prvi z leve Bogdan Slak, prvak Stanko Verstovšek, Anton Režonja, Duško Jevtič, v ozadju direktor policijske uprave Miha Molan in zadovoljni komandir PP Sevnica Darko Gerjevič
Lokostrelstvo
ZOPET ZMAGOSLAVJEZALK VALVASOR
V soboto, 26.februarja je bil v Novi vasi pri Opatjem selu lokos- ^s^S^tekmov trelski turnir v disciplini #D, kije štel za Camo pokal 2000. To je disciplina, v kateri bo naslednje leto v Logarski dolini 3.evropsko in 1 .svetovno prvenstvo. Zaradi tega so se v Lokostrelskem klubu Valvasor odločili, da disciplini 3D v tej sezoni posvetijo več pozornosti.
jr|u je nastopili) iL Slovenije aši tekmovalci i v tej disciplini najboljše/ V m delu teko^nja so ato pa vsaki
kategoriji streljalo še.JMIeVi\šest tarč za končr Kategorijach
HrvasRe4oJt; so dokaza/i, spadajo kvalifik^cljsl
najprej -sjtreljali na 28 tai je prvih sestutvrščefu
(LK Valvasor) 324 krogov, 2.David Rebec (LK Valvasor) 322, 4.Alojz Pavlovič (LK Valvasor) 320, 18.Pavel Savšek (LK Valvasor) 234, 21.Jano Kržišnik (LK Valvasor) 193 krogov.
Boris Rebec se je v kategoriji veteranov uvrstil na 2.mesto z 276 krogi.
avt lTUroš Krička
Ribiči tekmovalci dobro vedo, da se sama tekma prične že en dan prej, ko si pripravljajo pribor in sestavljajo vabe doma. Stanko je na desetih tekmah lige posameznikov dvakrat dosegel četrto mesto, enkrat drugo in kar sedemkrat prvo mesto. Res imeniten izkupiček odličnih uvrstitev tega odličnega tekmovalca. Med drugim je treba tudi omeniti, daje osvojil naslov prvaka Dolenjske lige, saj nastopa v ekipi Van Den Eynde, kije tudi prepričljivo osvojila naslov dolenjskega prvaka v lovu rib s plovcem.
Omenili smo že, da je tudi na policijskem državnem prvenstvu dvakrat zapored postal državni prvak. Tako je predvsem po njegovi zaslugi Policijska postaja Sevnica postala že drugič zapored najbolj uspešna ekipa v ulovu rib s plovcem na policijskem državnem prvenstvu. Sicer je bilo prvenstvo dve leti nazaj na Vogerskem jezeru v Novi Gorici, tokrat pa je Stanko naslov prvaka obranil v Radečah, na tamkajšnji izredno urejeni tekmovalni trasi. Ob tej priložnosti v imenu športnih ribičev in zvestih bralcev Zasavca izrekamo iskrene čestitke za izredne dosežene rezultate Stanku Verstovšku.
Jože Šmejc
Kickboxing
IZLAČANOM SOLIDNE UVRSTITVE
Izlaški klub Pon do kvvan seje v soboto, 4.marca, udeležil tekme za DP v šemi contactu za dečke in deklice. V Celju so v kategoriji 13 deklic in 30 dečkov osvojili eno drugo in tri tretja mesta. Drugo mesto je osvojil Andrej Ocepek v kategoriji do 48 kg, tretje pa Nejc Hribar (do 40 kg) ter deklici Barbara Mrva (do 45 kg) in Maja Vetršek (nad 45 kg).
Igor Goste
r3 J J fj J , 1 i
Smučanje
SKI OPEN ZASAVJA ZAKLJUČEN
SK Zagorje - alpska sekcija za rekreacijo je v soboto, 26.februarja organizirala četrto (finalno) tekmo pokala Ski open Zasavja 2000. Tekma je potekala na smučišču na Mareli, nastopilo pa je skupno 54 tekmovalk in tekmovalcev, ki so se
tokrat pomerili v slalomu.
Zmagovalci po kategorijah: Tara Fele (deklice do 10 let), Andraž Lazar (dečki do 10 let), Simona Tofolini (deklice od 10 -14 let), Rok Tofolini (dečki od 10 - 14 let), Hedvika Kotar (ženske nad 51 let),
Ivana Vodišek (ženske od 41 do 50 let), Irena Murne (ženske od 31 -40 let), Jasmina Zakonšek (ženske od 15 do 18 let), Cveto Bevc (moški nad 70 let), Leopold Renko (moški od 61 do 70 let), Srečko Forte (moški od 51 do 60 let), Davor Sušnik
(moški od 41 do 50 let), Borut Žnidar (moški od 31 do 40 let), Tomaž Veternik (moški od 15 do 31 let), Nejc Potrpin (moški do 15 do 18 let), Hedvika Kotar (absolutna konkurenca ženske), Leopold Renko (absolutna konkurenca moški).
Badminton
REKREATIVNA UGA V BADMINTONU
Vrstni red po 5.ciklusu 4.kroga: 1 .moška liga (združena z 2. ligo):
1 .Iztok Ostrožnik (ZAG) 4 točke, 2.Dušan Urbič (LIT) 2, 3. Tilen Omahne (ZAG) L 1. ženska liga:
L Maruša Hauptman (LIT) 1,
2.Branka Lebar (LIT) 1, 3.Bojana Klavs (ZAG) 1.
Košarka
REKREATIVNA KOŠARKARSKA UGA
2.krog, 40.tekma: Sokolsko društvo 1 - Rorčki 33:36 (20:20)
Strelci: Meško 16, Tomšič 6,
Oberčkal 4, Praznik 3, Jamšek in Lavrač 2; D.Bizjak 11, Dolenc in Vidas po 8, Tomše 3, Čop, I.Bizjak in Lindič 2.
Tekma je bila pretežno izenačena. Največkrat so prišli v vodstvo Rorčki, ki so nekajkrat pobegnili za par točk.
Trenutni vrstni red: Ašič 18, Škarfa 17 in Rorčki 17,...
Zasavski športni vikend v številkah:
Liga Kolinska, 1 .kolo playouta: Rogla Atras - Zagorje 69:72 l.B SKL, 21.kolo: GD Hrastnik -Jurij Plava Laguna 75:70
l.B. DRL: Chio Besnica - Rudar 31:31, Nova Gorica - TKI Hrastnik 22:21
Prijateljska nogometna tekma: Zagorje - Idrija 0:2
ŠPORTNI RADAR
NOGOMET
12.marec - Nogometno igrišče Zagorje
15.30 Zagorje - Elan Novo mesto
ROKOMET
9.marec - Športna dvorana Dolanka na Dolu pri Hrastniku
Predstavitev ekip RK Dol TKI Hrastnik
11.marec - Športna dvorana Dolanka na Dolu pri Hrastniku
9.00	Dol - Šmartno (pionirji 87)
10.00	Dol - Šmartno (pionirji 85)
16.00	Turnir v mini rokometu (pionirji 89 in 90)
19.00	Dol TKI Hrastnik - Velika
nedelja (člani)
11 .marec - Dvorana OŠ Trbovlje
19.00	Rudar (T) - Nova Gorica (člani)
13.marec - Športna dvorana Dolanka na Dolu pri Hrastniku
19.00	Dol - Termo Škofja Loka (mladinci)
17.	marec - Športna dvorana Dolanka na Dolu pri Hrastniku
18.00	Dol - Zagorje (pionirji 85)
20.00	Dol - Preddvor (člani)
18.	marec - Športna dvorana Dolanka na Dolu pri Hrastniku
9.00	Dol - Dobova (pionirji 88)
10.00	Turnir pionirji 88 (Dol, Hrastnik, Zagorje)
20.marec - Športna dvorana
Dolanka na Dolu pri Hrastniku
19.00	Dol - Dobova (mladinci) 25.marec - Dvorana OŠ Trbovlje
19.00	Rudar (T) - Dol TKI Hrastnik (člani)
KOŠARKA
11 .marec - Športna dvorana Zagorje
19.00	Zagorje - ZM Maribor lS.marec - Športna dvorana Zagorje
19.00	Zagorje - Kraški zidar
JADRALNO
PADALSTVO
17.marec - Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje
19.00	Predstavitev Kluba
jadralnih padalcev Luftrajder iz Trbovelj s potopisnim predavanjem (video + diapozitivi)
ČE HOČETE, DA TUDI VAS UJAMEMO NA ŠPORTNI RADAR, POKLIČITE 041/40-30-55
SMILE, YOU ARE ON RADAR!!!
RUDNIK ZAGORJE V ZAPIRANJU, d.o.o., Grajska 2, Zagorje ob Savi, objavlja
JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin
ki bo v ponedeljek, dne 27.3.2000 ob 7.30 uri v sejni sobi Rudnika Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2
1.
Predmet javne dražbe so nepremičnine, katerih lastnik je Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o. in ki so vpisane v vi. št. 661, 1240, 1263, 1277,1278 in 1283 k.o. Zagorje-mesto.
Prodajajo se posamezni naslednji kompleksi zemljišč, razvidni iz ureditvenega načrta obrtno-industrijske cone Toplice v Zagorju ob Savi in sicer:
a)	kompleks z oznako B, ki obsega zemljišče v približni izmeri 4000 m2 sedanjih pare. št. 32/1, 34 - del, 35 - del, 36 in 37 in objekt, stoječ na pare. št. 36 približne koristne površine 3305,25 m2 za izklicno ceno 1,201.365 DEM. plačljivo v tolarski protivrednosti, upoštevajoč srednji tečaj Banke Slovenije za DEM na dan plačila
b)	kompleks z oznako D, ki obsega zemljišče v približni izmeri 530 m2 sedanjih pare. št. 38 - del, 39 - del in 35 - del in objekt, stoječ na pare. št. 39 približne koristne površine 144 m2 za izklicno ceno 42.050 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti, upoštevajoč srednji tečaj Banke Slovenije za DEM na dan plačila
c)	kompleks z oznako E, ki obsega zemljišče v približni izmeril 180 m2 sedanjih pare. št. 40, 35 - del in 38 - del in objekt, stoječ na pare. št. 40 približne koristne površine 465 m2 za izklicno ceno 122.500 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti, upoštevajoč srednji tečaj Banke Slovenije za DEM na dan plačila
d)	kompleks z oznako F, ki obsega zemljišče v približni izmeri 530 m2 sedanjih pare. št. 35 - del in 39 - del in objekt, stoječ na pare. št. 35 približne koristne površine 274 m2 za izklicno ceno 68.050 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti, upoštevajoč srednji tečaj Banke Slovenije za DEM na dan plačila
e)	kompleks z oznako H, ki obsega zemljišče v približni izmeri 2450 m2 sedanjih pare. št. 42/2, 44/2, 35 - del, 45/1 - del in 45/5 - del in objekt, stoječ na pare. št. 44/2 približne koristne površine 1169 m? za izklicno ceno 402.450 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti, upoštevajoč srednji tečaj Banke Slovenije za DEM na dan plačila
f)	kompleks z oznako I, ki obsega zemljišče v približni izmeri 1840 m2 sedanjih pare. št. 44/1, 42/1 - del, 43 - del in 35 - del in objekt, stoječ na pare. št. 44/1 in 42/1 približne koristne površine 1110 m2 za izklicno ceno 184.300 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti, upoštevajoč srednji tečaj Banke Slovenije za DEM na dan plačila
g)	kompleks z oznako Kl in K2, ki obsega zemljišče v približni izmeri 880 m2 sedanjih pare. št. 46/2, 45/1 - del,45/5 - del in 47 - del in objekt, stoječ na pare. št. 47 približne koristne površine 503 m2 za izklicno ceno 198.050 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti, upoštevajoč srednji tečaj Banke Slovenije za DEM na dan plačila.
2.
sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije.
Predstavnik pravne osebe se mora izkazati s pisnim pooblastilom in izpisom iz registra, fizična oseba pa z osebnim dokumentom, pri čemer mora predložiti tudi potrdilo o državljanstvu.
3.
Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun številka 52720-601-18631 pri APP Podružnica Trbovlje s pripisom "varščina za javno dražbo".
Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom.
Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino,drugim pa brez obresti vrnili v 30. dneh po končani dražbi.
4.
Ponudnik, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno predpogodbo skleniti najkasneje v 15. dneh po končani dražbi. Na podlagi te predpogodbe mora izbrani ponudnik v nadaljnjih 15. dneh plačati še nadaljnjih 10% izklicne cene nepremičnine.
Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne predpogodbe in plačal nadaljnjih 10% kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačana varščina pa bo zadržana.
Razliko do celotne kupnine mora kupec plačati v roku 30. dni od dneva podpisa glavne kupoprodajne pogodbe.Glavna kupoprodajna pogodba se bo sklenila v roku 30. dni od dneva, ko bo svet Občine Zagorje ob Savi sprejel Ureditveni načrt obrtno-industrijske cone Toplice, ko bo RZVZ, d.o.o. zemljišče, ki bo predmet predpogodbe komunalno opremil in ko bo Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Ljubljana - Izpostava Trbovlje s pravnomočnim delilnim računom izvedla ustezno geodetsko odmero zemljišč, ki so predmet te javne dražbe.
Če kupec po predpogodbi v roku, določenem za sklenitev glavne pogodbe ne bo podpisal glavne kupoprodajne pogodbe, se šteje, da je od nakupa odstopil in se prodaja razveljavi, vplačana varščina in del kupnine, plačan po predpogodbi pa se zadrži.
Vse davke ter druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec.
5.
Vse morebitne dodatne informacije in možne termine ogleda nepremičnine ter dokumentacije ureditvenega načrta obrtno-industrijske cone Toplice lahko ponudniki dobijo na naslovu Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2, Zagorje ob Savi oz. po telefonu 0601/64-100 pri kontaktni osebi g. HUDI Danilu.
Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o.
Na dražbi lahko kot ponudnik sodelujejo domače pravne osebe, ki imajo
jr.rrtn.j.Gn.G
Rop banke na Dolu pri Hrastniku
ROPAR JIH JE DOBIL Z METLO PO GRBI
Promocijo kraja, kakršno je imel Dol v petek, 25.februarja, bo zavarovalnico drago stala. Ob 18.uri sta namreč dva moška oropala dolsko banko, čez dobro uro pa je TV že poročala o tem. V naslednjih dneh pa seveda tudi dnevno časopisje. Dol se je torej uvrstil med oropane kraje v Zasavju...
Gruče ljudi, ki so se v vami razdalji zbrale na pločniku, da ne bi ovirale delo policistov in kriminalistov ob banki, so premlevale žgoča vprašanja. Koliko sta odnesla? Kako so se obnašale uslužbenke? Kam sta se odpeljala? Ju je videl še kdo dmg? Bodo banke odslej poskrbele za večjo varnost? In podobno.
Na nekaj osnovnih vprašan odgovarja že tiskovni predstavnik policijske uprave pri MNZ Ljubljana: "Dne 26.2.2000 ob 17.56 uri sta v poslovalnico NLB Banke Zasavje na Dolu pri Hrastniku vstopila dva moška, zamaskirana s črnima kapama z izrezom za
oči. Oba sta bila oborožena s pištolama. Eden od njiju je preskočil delovni pult in pobral ves denar iz blagajne pri pultu. Eno od uslužbenk je udaril s pištolo po glavi. Nato sta iz banke pobegnila. Višina materialne škode je približno 11 milijonov tolarjev."
Ker je to letos že drugi rop v zasavju, smo povprašali na Banko Zasavje oziroma v Trbovlje, kako mislijo v bodoče zavarovati svoje agencije. Povedali so, da načrtujejo v tem letu prenovo vseh treh manjših agencij - v Kisovcu, na Izlakah in na Dolu. Na Dolu poteka posodabljanje prostorov ravno v teh dneh - začeli so 1 .marca, zaprta pa bo do 12.marca. Potem sledita še ostali dve. Upoštevali bodo vse sodobne standarde, ki omogočajo tudi večjo varnost pred ropi.
Če se vrnemo na večer ropa in naslednje dni, lahko zaznamo v kraju čudno tesnobo, kije zajela ljudi. Večina dvakrat preveri, če so zvečer zakljenjena vrata... Je pa res, da Dolane spravlja
v dobro voljo pogumno obnašanje bančnih uslužbenk. Prva je že takoj ob prihodu vključila alarm, kar je povzročilo roparju slabo voljo. In ker seje še preveč obotavljala izročiti denar, jo je celo udaril. Snažilka, ki ni vedela, kaj se dogaja, ko je prišla iz ozadja, je mahnila roparja z metlo po nogah, potem pa še po hrbtu. Marsikdo se sprašuje, če bi upal ravnati enako... Pobrisala sta jo seveda tiho in hitro, saj leva in desna soseda o dogajanju nista vedeli ničesar (pošta in frizerski salon), dokler ni prišla policija. Prav tako je bil priseben fant, ki seje po cesti vračal proti domu in videl iz banke bežati čudne "patrone". Stekel je za njima in videl, v katero smer je avto odpeljal.
Na koncu bi veljalo poudariti, daje potrebno ob bližnjem srečanju z oboroženimi roparji poskrbeti, dajih ne izzivamo preko meje. Življenje je navsezadnje več vredno kot kupi denarja.
Fanti Moljk
Bliža se čas lepega vremena in toplih dni, ko boste iz garaž pripeljali na cesto svoje "jeklene konjičke". Pred tem pa vas želimo opozoriti na pomembne obveznosti pri udeležbi v cestnem prometu.
V letu 1999 smo na območju Zasavja obravnavali 17 prometnih nesreč z udeležbo voznika kolesa z motoijem in 24 prometnih nesreč z udeležbo voznika motornega kolesa. V teh nesrečah je bilo 8 voznikov hudo poškodovanih, 6 jih je dobilo lahke telesne poškodbe. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je bila neprilagojena hitrost in pa stran in smer vožnje ter nepravilno prehitevanje.
Zakon o varnosti cestnega prometa nalaga v 28.členu, da je največja dovoljena hitrost vozila omejena na 50 km/h v naselju in 90 km/h izven naselja razen avtoceste in ceste rezervirane za motorna vozila. 73.člen določa, da mora voznik obvezno uporabljati homologirano varnostno čelado, kakor tudi sopotnik, v kolikor le-te ne uporablja oziroma jo je uporablja na način kot to predvideva
tožnikom enoslednih vozil:
PAMETNO GLAVO VARUJE ČELADA!
proizvajalec se voznik na podlagi 228 člena izloči iz prometa. Poleg tega morajo bili vsa enosledna vozila, ki sodelujejo v cestnem prometu tehnično brezhibna in ne smejo biti predelana. Člen 200
zakona o prekrških v 37/a členu pa nam omogoča, da za hujše prekrške (prehitevanje, hitrost, vožnja brez izpita, alkohol...) zasežemo enosledno vozilo.
Še bi lahko naštevali določila, ki so pomembna v cestnem prometu, vendar smo se odločili, da opozorimo le na najnujnejša, ki so
odločilna za večjo varnost v prometnih nesrečah.
Vsak dan je enkraten, neponovljiv in pomemben v vašem življenju. Od vas je odvisno ali bo to tudi tako ostalo.
Srečno in varno v cestnem prometu vam želi Policijska postaja Trbovlje.
POLICISTI V HRASTNIKU USTAVILI JUNAKA Z 3.19 GRAMA ALKOHOLA!
Kot že rečeno, seje zaradi lepega vremena začela tudi sezona voznikov koles z motorjem in
nrtrh
koles, katere so pričeli kontrolirati tudi policisti PO Hrastnik, ki so 2.marca ob 17.30 uri na Cesti l.maja ustavili voznika kolesa z motorjem znamke A#, K.A.-ja iz Hrastnika. Ugotovili so, da nima vozniškega dovoljenja, ker pa je kazal očitne znake alkoholiziranosti, so odredili tudi preizkus, ki je pokazal kar 3.19 grama alkohola na kiligram krvi. Prepovedali so mu nadaljno vožnjo in podali predlog sodniku za prekrške. Toda K.A. so med vožnjo z istim kolesom z motorjem policisti PO Hrastnik ustavili tudi 4.marca ob 14.55 uri. Ugotovili so, da še vedno nima vozniškega dovoljenja, zopet pa je kazal znake alkoholiziranosti. Odredili so preizkus, ki je tokrat pokazal samo (!) 2.32 grama alkohola na kilogram krvi. Da bi preprečili nadaljne kršitve in ker je bilo nevarno, da bi K.A. še naprej vozil v cestnem prometu, so mu kolo z motorjem na podlagi 37/a člena zakona o prekrških zasegli, zoper njega pa podali predlog sodniku za prekrške.
.7 v t n ti i irn. n
9. SUŠCA 2000
ZASAVSKI FRKER
vmmm
Zagorje, 22.2. ob 20.10 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na cesti Zagorje -Čolnišče. Na kraju je patrulja ugotovila, da je G.L. vozil avto iz smeri Kala proti Čolniščam in zaradi neprilagojene hitrosti gaje pri hiši Čolnišče 2 zaneslo na levo v trenutku, ko je nasproti pravilno pripeljala voznica P. V. Med voziloma je nastalo za 500.000 SIT škode, zoper voznika pa je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti, kije bil pozitiven.
ZMEIflUODPflJAL
Litija, 24.2. se je na cesti Litija-Ljubljana neznani voznik od zadaj zaletel spredaj vozečemu potem pa mirno meni nič, tebi nič peljal dalje. Oškodovanec si od šoka niti tablic ni zapomnil.
HKMVOGRfUONDRBO
Litija, 26.2. je pri odcepu za Jesenje voznica v blagem desnem ovinku zapeljala čez zaščitno ograjo in trčila v drevo. Odnesla jo je le z manjšimi poškodbami. Domnevajo, da je zadremala.
P09ÖXMIWXID
Litija, 27.2. je v Reki pred Pustovim mlinom voznik dobrega (beri: močnega) osebnega vozila zaradi prehitre vožnje trčil v brežino in poškodoval vozilo.
mmmma
Zgornji Log, 28.2. je voznik tovornjaka zapeljal čez železniški prehod in pri tem polomil zapornice. Nični slišal, nič ni videl in odpeljal naprej. K sreči, da ima tovorno vozilo registrske številke.
VtmaWBOVBBG
Stara Gora, 29.2. je občan vozil osebni avto z lahkim priklopnikom. Ves dan je vozil material
za brajdo. Enkrat pa je preveč naložil, tako da mu je priklopnik ušel po bregu, avto pa porinil v breg, pri čemer seje voznik poškodoval. Nič ne bo kaznovan, ker je vozil po nekategorizirani cesti.
NUH0VKMXNMK
Zgornji Log, 29.2. je v desnem blagem ovinku tovornjaka zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo, kjer je trčil v nasproti vozeč tovornjak. Voznik se je težje poškodoval, cesta pa je bila zaprta za dve uri.
KRADEJO KOT SRAKE
Trbovlje, 21.2. so policisti obravnavali 6 vlomov v osebna vozila zastava yugo. Iz vseh vozil so bili odtujeni avtoradiji, vozila pa so bila parkirana na Domu in vrtu ter na Trgu svobode v Trbovljah.
Trbovlje, 23.2. so neznanci vlomili v zastavo yugo na Sallauminesu ter odnesli avtoradio.
Hrastnik, 24.2. so bili policisti obveščeni, da je že 22.2. na rolkarski stezi na Logu mladoletniku V.J. nekdo ukradel mobilni telefon. Policisti storilca še iščejo.
Trbovlje, 26.2. je policiste C.A. obvestil, da sta k njemu na dom prišla dva delavca sekat drva, pri tem pa sta mu odtujila GSM aparat.
Trbovlje, 28.2. so vlomili v trgovino Coming na Trgu revolucije, kjer je bilo odnešenih več videokamer, avtoradijev, GSM-ov ter mobi kartic.
Trbovlje, 2.3. je neznanec vlomil v blagajno Delavskega doma Trbovlje, vendar je odnesel le dve steklenici.
Zagorje, 4.3. ob 06.00 uri so policiste obvestili, da je neznanec vlomil v Saloon Cafe na Cesti Borisa Kidriča. Za neznancem policisti še poizvedujejo.
IZDAJAL SEJEZA ŠTUDENTA
V preteklem tednu so zagorski policisti obravnavali občana iz Trbovelj, ki je na Cesti 9.avgusta 8 v Zagorju hodil po stanovanjih, se izdajal za študenta in na ta način zbiral denarne prispevke. Policisti so mu denar zasegli in ga predlagali sodniku za prekrške. Policisti opozarjajo vse občane, naj bodo na sumljive osebe, ki nabirajo razne prispevke, posebej pozorni in jih o tem takoj obvestite na številko 113.
GRAFTTISOPtSAU
Občan Litije je opazil, da skupina piše po Predilnici grafite. Koje prišla patrulja na ogled, so že odšli - vedo, da morajo hitro napisati in izginiti.
ZA POLN TANKZASTAV1L VOZNIŠKO
Litija, 28.2. je na črpalki voznik tankal, potem pa je prišel k blagajni in ugotovil, da nima denatja. Za varščino je pustil vozniško dovoljenje in rekel, da pride takoj plačat. Pa ga že teden dni ni bilo na spregled. Ima morda duplikat?
Aufbiks
Zatišje pred neurjem ali samo zimske počitnice? Nič kaj pretresljivega se ni dogajalo preteklih 14 dni v tej vse bolj priljubljeni in vse bolj množični športni
panogi.
24.2. je v ZD Litija prišel občan in intenzivno zahteval reševalno vozilo rekoč, da ne bo odšel dokler ga ne dobi. Težil je in težil, ko pa so poklicali policijo, jo je jadrno odkuril tudi brez rešilca.
£ 26.2. seje na PO Hrastnik zglasil F.F. iz Hrastnika in povedal, daje k njemu domov na kosilo prišel P.D., kije razkazoval večji kuhinjski nož in grozil, "da bo tekla kri". Zaradi bojazni pred grožnjami sta F.F. in mati P.D., ki živi v hiši s F.F., zbežala, policisti pa so P.D. izsledili, mu zasegli nož, zoper njega pa podali predlog SP-ju.
£ 26.2. ob 23.32 so policisti intervenirali v Nord baru v Trbovljah, kjer je T.M. razbijal steklovino, v postopek pa seje vmešal pijani T.S., kije policistoma grozil in ju oviral pri delu, za požrtvovalno dejanje pa je bil pridržan do iztreznitve.
£ 26.2. so se zvečer v Litiji stepli. Kaže, da gre za nasprotovanja med dvema bandama. £ 28.2. je v gostilno Majolika v Šmartnem za sprejem prosil občan, ki pa po podatkih policije ne obstaja, vendarle so ugotovili identiteto in ga zaradi goljufije ovadili.
j| 29.2. ob 18.50 uri so bili policisti za prošeni za intervencijo, ker je S.H. iz Dola pri Hrastniku grozil svoji ženi in hčerki, da jih bo pobil. Na kraju so policisti ugotovili, daje S.H. pred stanovanjsko hišo M.I. dejansko grozil ženi in hčerki, večkrat pajima je grozil tudi po telefonu. Policisti so zato zoper S.H. podali predlog SP-ju.
£ 1.3. ob 23.00 so policisti PO Zagorje intervenirali v gostinskem lokalu Valvazor na Izlakah, kjer je javni red in mir kršil C.R., ki je bil na prekršek opozorjen, zoper njega pa bo podan predlog sodniku za prekrške.
£ 1.3. je v parku pri restavraciji Pošta ležal neznanec. Poklicali so reševalno vozilo, da slučajno ne bi zmrznil, k sreči pa je imel v sebi še dovolj antifriza. Možakarje bil Velenjčan, j" 3.3. popoldan so se v Šmartnem malo pretepali. Policisti so ugotovili, da sta se dva vinjena malo sprla, se pretepala in po lokalu prerivala. Predlog bo za tri; namreč tudi za gospodično, ki je vinjenima stregla.
£ 4.3. so pridržali občana, ki je ustavljal policista. Ko sta policista spraševala kaj želi, je enega od policistov občan zagrabil za lase in se sploh nedostojno vedel. Ugotovila sta, daje pijan, ga strokovno prijela in odpeljala na prenočevanje.
9. SUŠCA 2000
Tu F J J. GfZj.F F j.
■	Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■
■	poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija2c, 1410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo * | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- |
■	Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko ■
■	je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
l — — — — — — — — — — — — — — — — — — a
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM bivalni vikend z zidanico z 250 trtami na žici v okolici Brežic, lep razgled, tel.: 43-511
NAJAMEM manjše stanovanje ali manjšo kmetijo v Zasavju (Litija-Zagorje), tel.: 041/961-238 (dopoldne)
PRODAM vrtno uto nad Veličkovo cesto ob večjem vrtu, tel.: 41-222 ali 45-450 (zvečer)
PRODAM parcelo v okolici Trbovelj v izmeri 700 m2, primemo
4^ e 4%	TMM6ÖI/25242
A____Si	0601/35140
WVW Ulica 1. junija 7
NEPREMIČNINE 1420 TRBOVLJE
Hrastnik: manjša starejša stanovanjska hiša, takoj vseljiva, pripadajoč vrt, cena: 1.950.000,00 SIT
Sevnica - okolica: bivalni vikend, lepa sončna lega, elektrika, voda, urejen dovoz, cena: 3.300.000,00 SIT
za postavitev manjšega vikenda, tel.: 041/929-269 PRODAM pločevinasto garažo, cena po dogovoru, tel.: 64-847 ODDAJAMO poslovni prostor v središču Zagorja v dopoldanski najem, tel.: 64-008
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM škodo 120L, letnik 88, zelo lepo ohranjena, cena po dogovoru, tel.: 48-674 PRODAM audi A6 2.8 Quattro, letnik 96, cena 3.990.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM audi A4 1.6, letnik 95, cena 2.250.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM audi 80 1.6, letnik 90, cena 840.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM VW polo 1.3, letnik 95, cena 1.095.000 SIT, tel.: 27-
828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM VW polo 1.0, letnik
98,	cena 1.250.000 SIT, tel.: 27-828 (malgaj d.o.o.)
PRODAM VW polo 1.4, letnik
95,	cena 1.140.000 SIT, tel.: 28-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM VW golf 1.8, letnik 93, cena 1.350.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM VW golf 1.8, letnik
93,	cena 1.350.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM VW golf 1.4, letnik
94,	cena 1.220.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM VW golf 1.9 D, letnik 97, cena 1.780.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM VW golf JXD, letnik 90, cena 699.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM VW passat 1.6 CL TD, letnik 90, cena 999.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM tovorno vozilo VW transporter furgon 2.5 TDI, letnik
96,	za 2.340.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM renault 5 five, letnik 94, cena 670.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM alfa romeo 164 2.0 TS, letnik 1993, cena 890.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM ford puma 1.7, letnik
99,	cena 3.050.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM opel astra 1.6 karavan, letnik 92, cena 930.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM rover 214 Sl, letnik
97,	cena 1.620.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM yamaha 125 VX vi-rago, letnik 97, cena 640.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM službeno vozilo audi A4 1.9 TDI, letnik 99, cena
4.502.000	SIT, tel.: 26-525 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM službeno vozilo VW polo limuzina 1.6, letnik 98, cena
1.912.000	SIT, tel.: 26-525 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM službeno vozilo VW polo variant 1.4, letnik 99, cena
1.995.000	SIT, tel.: 26-525 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM službeno vozilo VW beetle 1.9 TDI, letnik 99, cena
3.600.000	SIT, tel.: 26-525 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM službeno vozilo VW bora 1.6, letnik 98, cena 2.750.000 SIT, tel.: 26-525 PRODAM službeno vozilo lupo TDI 3L, letnik 99, cena
2.303.000	SIT, tel.: 26-525 (Malgaj d.o.o.)
PRODAM renault megane RT 1.6, letnik 96, prevoženih 45.000 km, bele barve, cena 1.670.000 SIT, tel.: 27-666
PRODAM renault 19 adagio 1.4, meglenke, radio, letnik 1995, prevoženih 60.000 km, metal rdeča barva, cena 1.089.000 SIT, tel.: 27-666
PRODAM renault megane RN 1.4, prevoženih 71.500 km, rdeča barva, cena 1.350.000 SIT, tel.: 27-666
PRODAM renault clio 1.6 RXE 5v, ABS, letnik 99, prevoženih
17.000	km, metal zelene barve, cena
1.099.000	SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault cl io 1.2 bebop
3v, letnik 1996,88.000 prevoženih km, metalno rdeča barva, cena
960.000	SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault 5 top fun 5v,
letnik 1993, prevoženih 80.000 km, rdeče barve, cena 530.000 SIT, tel.: 27-666
PRODAM lancia zeta 2.0T, vsa oprema, letnik 1995, 196.000 km prevoženih, metal zelena barva, cena 2.535.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM alfo 33 1.3, letnik 12/ 1990, 120.000 km prevoženih, rdeče barve, cena 399.000 SIT, tel.: 27-666
PRODAM maruti 800, letnik
1993.34.000	km prevoženih, rdeče barve, cena 369.000 SIT, tel.: 27-666
PRODAM hyundai pony 1.3 LS 4v, letnik 12/1990, 159.000 prevoženih km, modre barve, cena
235.000	SIT, tel.: 27-666 PRODAM laguna Concorde 1.8
(službeno vozilo), letnik 99,3.000 prevoženih km, metal rjave barve, cena 3.500.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM megane classic 1.4 75RN (službeno vozilo), letnik 1999, metalno siv, 6.000 prevoženih km, cena 2.290.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM megane break 1.4 16v RN (službeno vozilo), letnik 1999,
11.000	prevoženih km, metalno modra barva, cena 2.380.000 SIT, ■tel.: 27-666
PRODAM clio RT 1.4 16V 3v (službeno vozilo), letnik 2000, metal srebrne barve, 500 prev.km, cena 2.030.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM clio RT 1.4 3v (službeno vozilo), letnik 2000, metal rumene barve, prev. 500 km, cena 1.950.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault clio RT 1.2 5v (službeno vozilo), letnik 2000, prev. 1.000 km, metal rdeče barve, cena 1.920.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault clio RN 1.2/ 5v servo (službeno vozilo), letnik 99, 7.000 prevoženih km, metal rdeče barve, cena 1.635.000 SIT, tel.: 27-666
PRODAM renault clio RN 1.2/ 5v (službeno vozilo), letnik 99,
8.000	prevoženih km, bele barve, cena 1.520.000 SIT, tel.: 27-666
PRODAM opel astra 1,6i, letnik 1992, zelo lepo ohranjen, 1 .lastnik, cena 900.000 SIT, tel.: 64-729 PRODAM volvo 340 GL, letnik 1986, prevoženih 210.000 km, leop ohranjen, 1.lastnik, cena 360.000 SIT, tel.: 64-729 PRODAM mazda 323F 1.5i, letnik 97, prevoženih 45.000 km, reg. do 2/2001, 1.lastnik, odlično ohranjen, dodatna oprema, možen kredit, cena 1.800.000 SIT, tel.: 64-729
PRODAM mazda 626 2.0i karavan, letnik 98, prevoženih
40.000	km, 1.lastnik, nekaramboliran, odlično ohranjen, možen kredit, tel.: 64-729
PRODAM seat arosa 1.0, letnik 98, prev. 10.150 km, nekaramboliran, odlično ohranjen, nekaj dodatne opreme, možen kredit, cena
1.100.000	SIT, tel.: 64-729 PRODAM mercedes 300 E,
letnik 89, prev. 160.000 km, dobro ohranjen, cena 1.450.000 SIT, tel.: 64-729
PRODAM renault 5 five, letnik 94, prev. 60.000 km, 1.lastnica, odl.ohranjen, nekaramboliran, cena
560.000	SIT, tel.: 64-729
RAZNO
PRODAM potrošni material za pikado: puščice, peresa, konice, tarče ter za biljard: palice, blago, krogle, krede, itd., tel.: 63-315 ORGANIZIRAM prevoze za 7 oseb po Sloveniji ali tujini, tel.: 63-315
PRODAM klaviaturo GEK S 420 s stojalom, navodili, tel.: 041/ 679-176
PRODAM family Computer + 8 kaset z igrami za samo 6.000 Sit, tel.: 041/679-176
Tu p. J j. n {11R f?
x
j
9. SUŠCA 2000
PRODAM	nerabljene
aluminijaste žlebove, tel.: 45-510 PRODAM čistilni stroj "Micka", tel.: 041/221-930 PRODAM dve sliko na svili, ogled možen v popoldanskih urah od 17. do 19.ure na naslov: Nene Borčilo, Kešetovo 3, Trbovlje PRODAM polkne za okna premične nove za 50% ceneje: 50x50 za 1800 Sit, 70x80 za 2800 SIT, 80x110 za 3300 SIT, 80x130 za4200 SIT, 100x130 za 5700 SIT, polkna za vrata 70x200 za 5900 SIT, tel.: 78-178
INŠTRUKCIJE
INŠTRUKC1JE	NUDI
absolventka angleščine, tudi prevajam, cena po dogovoru, tel.: 71-483
INŠTRUKCIJE	NUDI
študentka angleščine, za osnovno in srednjo šolo, 1 ura zastonj, tel.: 041/569-797
IŠČEM inštruktorja za poučevanje knjigovodstva za
srednjo ekonomsko šolo, tel.: 26-277
INŠTRUIRAM računovodstvo in poslovno matematiko za srednje šole, tel.: 041/268-976 ali 28-274 INŠTRUIRAM matematiko in osnove elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM kemijo za OŠ in SŠ, tel.: 27-348
INŠTRUIRAM in pomagam pri vseh predmetih za osnovno šolo, ugodno, tel.: 041/553-217
LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, hitro in kakovostno, tel.: 49-142
DELO
ZAPOSLIMO honorarno simpatično prijazno dekle za delo v strežbi, okrepčevalnicijaščičami, tel.: 041/667-607 ali 29-485 OPRAVLJAM prevoze in selitve s tovornim vozilom s cerado, nosilnostjo 3200 kg, prostornine 30 m2, z ADR, po Zasavju in celi Sloveniji, tel.: 041/
525-581
ZAPOSLIMO rednno simpatično, prijazno dekle za delo v strežbi, v okrepčevalnici -slaščičarni, tel.: 041 /667-607 ali 29-485
GRADBENA SKUPINA izvaja vsa zidarska dela, adaptacije, novogradnje, omete in podobno, tel.: 041/888-080 IŠČEM pripravništvo za prodajalca. Imam končano šolo. Pripravništvo iščem v zasavju, Celju ali Ljubljani, tel.: 48-025 FOTOGRAFINJA pride slikat vašo poroko ali druge svečanosti, tel.: 22-419 (zvečer)
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735
PRODAM platišči dunlop 14x5J H2x45 (primerne za rover 400, hondo civic, opel vectro), tel.: 66-099 (zvečer)
INŠTRUIRAM bobne (tudi s spremljavo), cena. po dogovoru, tel.: 65-104 (Aleš)
VSA SIMPATIČNA IN AMBICIOZNA DEKLETA od 14 do 24 let, ki bi rada sodelovala in uspela na faznih letošnjih lepotnih izborih po Sloveniji, vabimo, da se prijavijo na GSM 041/442-313 in 041/612-521. Čakajo vas bogate nagrade ter možnost uspeha, uveljavitve in slave...
TRBOVLJE
adrovic & a».
d.n.o, Kamnik
tel.: 061/813-642, GSM: 041/680-751
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč " Izdelava betonskih in kamnitih škarp.

S
[p b ® tej b a sa
a 5^ ®
*• r
Ulij
Kino Zagorje
9.3.	- 12.3. OROPAJ POLICIJSKO POSTAJO (akci čet., pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 11.3. -14.3. ZNAČa. (drama), vse dneve ob 19.00; 15.3.-21.3. ZAČETEK KONCA (akcija), sre., čet., pet., sob., pon ob 19.00, ned. ob 17.00 in
19.00,	tor. ob 18.00; 21.3. FILMSKO GLEDALIŠČE: NEPOPISAN LIST (slovenski), ob 21.00; 22.3. GENERALOVA HČI (thriller) ob 19.00;
Kino Izlake
12.3.	OROPAJ POLICIJSKO POSTAJO (akcija) ob 19.15; 19.3. GENERALOVA HČI (thriller) ob 19.15;
Kino Trbovlje
9.3.	-10.3. APOSTOL (drama), čet. in pet. ob 18.00; 10.3. - 13.3. ZAČETEK KONCA (thriller), pet. ob 18.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.15, pon. ob 20.00; 14.3. - 16.3. IZGUBLJENA PRTLJAGA (drama), tor. in čet. ob 18.00, sre. ob 20.00; 14.3. - 20.3. IVANA ORLEANSKA (zgodovinski spektakel), tor., čet., pet. ob 20.00, sob. ob 17.00 in 20.00, pon. ob 18.00; 21.3. - 22.3. POBEGLA NEVESTA (komedija), tor. in sre. ob 20.00;
Kino Hrastnik
9.3.	-12.3. KARIERISTKE (komedija), čet. ob 19.00, sob.
in ned. ob 17.00; 10.3. - 12.3. ZBIRALEC KOSTI (thriller), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 19.00; 13.3. - 14.3. NI KINO PREDSTAVE; 15.3. - 19.3. KONEC NASILJA (drama), sre., čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 17.3. -19.3. KOCKA (ZF thriller), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 19.00;20.3.-21.3. NT KINO PREDSTAVE; 22.3.ZAČETEK KONCA (thriller) ob 19.00;
Kino Dol pri Hrastniku
10.3.	KARIERISTKE (komedija) ob 18.00; 17.3. KONEC NASILJA (drama), ob 18.00;
j: 77 j i r? 1 i n t. c
Odlomki iz knjige Irene Ivančič Lebar - NAŠE TRBOVLJE (6)
V ta del Trbovelj lahko od leta 1987 pridemo po dveh cestah, včasih je bila le tista na zahodu. Od stadiona Rudar na jugu do bivšega pokopališča na severu se nepretrgoma vlečejo bloki, stolpiči in stolpnice. Zasedle so vse bivše prostore za rekreacijo (pomožni stadion Rudarja, tenis igrišče) in travnik, na katerem so se odvijala tekmovanja, tombole ali je gostoval cirkus. Danes je poseben naselitveni del Kešetovo, ki leži na desni strani Trboveljščice. Imeje dobilo po revolucionarju in kulturniku Ivanu Rešetu.
Ta del Trbovelj je v šestdesetih letih pričel dobivati pomen drugega centra Trbovelj. V petdesetih letih so prazen prostor pričeli zapolnjevati z bloki, pozneje s stolpiči in stolpnicami. V sedemdesetih in osemdesetih
SALAMIJADA
Vse izdelovalce domačih suhih salam obveščamo in vabimo k prijavi na salamijado, ki bo v soboto, 1. aprila 2000. Prijave pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, s pripisom "SALAMIJADA"
><"----------------
a	»m»
Okolica občine
Pogled s severa na Sallaumines in Kešetovo leta 1960
letih so tu pričele delovati nekatere dejavnosti, ki so bile prej samo v spodnjem centru: zavarovalnica, banka, policija, šola, trgovine,..in dopolnjujejo nekatere centralne funkcije od prej: občina, sodišče, gimnazija. Obrtniška cesta (danes C. Oktobrske revolucije) že z imenom nakazuje, daje bilo tukaj včasih kar nekaj obrtnikov (krojač, čevljar, fotograf, klepar, zlatar). Ta del obsega Kešetovo, Cesto Oktobrske revolucije, Ulica Sallaumines (od leta 1965), Leninov trg (prej Okrajni trg), Gimnazijsko cesto in spodnji del Trga Franca Fakina.
ADMINT0N
Telefon:
V_______t______________________________________V
(f	' ■	-	•	A
MOJ ZDRAVNIK 2000 -VIVINA IN ZASAVČEVA AKCIJA
Koliko pomeni to, da imamo ob sebi dobrega in razumevajočega zdravnika, se zavemo šele takrat, ko jih potrebujemo ob sebi, bodisi da nam svetujejo, nas ozdravijo ali opravljajo zgolj preventivne preglede. Njihovo največje bogastvo je njihovo znanje, da lahko pomagajo človeku.
Premalokrat jim povemo, kako spoštujemo njihovo delo. Zato le izpolnite kupon, s katerim izbiramo "Mojega zdravnika 2000" in kupon pošljite na naslov: Viva, Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana.
Zagorje GSM 041-779-383
Ime in priimek
Naslov
MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/jo predlagate, zdravstveni dom): Če želite, napišite tudi, kaj vas pri njegovem/njenem delu še posebno navdušuje:
n fl n rin n 3 i;
9. SUŠCA 2000
r
22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
22.5.-21.6.
Če ne boste zaletavi, boste veliko dosegli. Naj ne bo vaš edini cilj povečanje ugleda, ker se boste potem, ko ga boste dosegli, počutili prazni. Ne izrabljajte naklonjenosti svojega partnerja za to, da se dvigujete nad njega. Št.: 20.
Naučite se imeti radi, skupaj	s
svojimi napakami	in
pomanjkljivostmi. Nihče ni popoln, tudi vam to ne bo uspelo. Če boste svojim napakam napovedali odkrito ofenzivo, boste dosegli ravno nasprotno. Št.: 5.
Upoštevajte svojo potrebo po tem, da se umirite in se vsaj malo umaknete iz življenjskega vrveža. Skušajte biti čimveč časa sami, ker se boste na ta način najlažje umirili. Kako se boste razumeli s partnerjem, je precej odvisno od vas. Št.: 9.
Razvijajte svojo ustvarjalnost, veliko uspehov se vam obeta. Pred tem seveda ne pozabite na to, da morate s sodelavci imeti kar najboljše odnose. Skrbite za to, da boste odnos s partnerjem gradili, ne pa razdirali. Št.: 21.
So
obdobja, ko bi vas zaman prepričevali o tem, da se morate zavedati svojih dolžnosti in biti manj egoistični. Verjamete samo temu, o čemer ste se sami prepričali. Poskrbeli boste za to, da boste uživali. Št.: 17.
V obdobjih, ko ste pretirano dobre volje in razigrani, vam ne koristijo nikakršni nasveti, ker jih preprosto 24 8 -23 9 niste pripravljeni upoštevati. Zato je najboje, da to obdobje preživite kar se da zabavno. Št.: 15.
24.7.-23.8.
/Vaša bodočnost
(Tommasco)
Devetnajst sadov ljubezni seje rodilo od 22.2. do 4.3.2000 - osem deklic in enajst dečkov.
22.2.2000
Klavdija Mežnar, Novi dom 16, Hrastnik - hči Nastja Planinc Natalija Fekonja, Novi dom 33a, Trbovlje - hči Patricija
23.2.2000
Urška Sajovic, Golovec 32, Trbovlje - sin Nik
Marina Vnuk Verk, Knezdol 25, Trbovlje - sin Tilen Verk
Katarina Medved, Trg revolucije 24, Trbovlje - sin Timotej
25.2.2000
Silva Štrajhar, Jesenovo 9, Čemšenik - hči Nina
26.2.2000
Mateja Kotar, Podkum 32, Zagorje - sin Klemen Kmet Tanja Bolte, Vreskovo 86, Trbovlje - hči Nika Danica Fele, Radež la, Loka pri Zidanem Mostu - hči Tjaša Katarina Jager, Dolenji Boštanj 19, Sevnica - sin Tadej
27.2.2000
Tatjana Jerman, Knezdol 31, Trbovlje - sin Tomaž Marjana Fogler, Milčinskega 14, Celje - hči Nika Janušič Tatjana Čebin, Ravenska vas 27a, Zagorje - sin Matej
1.3.2000
Stana Andič, Log 18, Hrastnik - hči Lidija Grgič
2.3.2000
Anita Aškerc, Črdenc 3, Hrastnik - sin Nikola Mikša
3.3.2000
Valerija Kufner, Cesta na Svetino 30, Laško - sin Maks Laznik
4.3.2000
Damjana Šlak, Pongrac 80, Griže - hči Patricija Ratej Maja Dornik; Novi Log 7, Hrastnik - sin Matic Milena Cikljati, Zg.Prmovec 5, Izlake - sin Martin
(/{čitese, učite, se, učite se zVpou-pr-ečni'boste; tpm/iite, /ja&ite u-eči£i ioste/
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303
Cvetje, darila...
odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10-12
r
I0M0P
24.10.-22.11.
Obdobje, ki je pred vami, vam bo pomagalo, da boste spet našli notranje ravnotežje, če le ne boste delali 24.9.-23.10. usodnih napak. Stvar, ki jo morate razčistiti, je prava meja med odvisnostjo in neodvisnostjo. Št.: 8.
Ne dovolite, da vam neizpolnjena hrepenenja zagrenijo življenje. Navsezadnje ste srečni toliko, kolikor sami napravite za to. Malo bolj se morate potrudili za »ljubezen vašega življenja«. Št.: 23.
Naučiti se morate načrtovati	in
smiselno razporediti svoj čas. Preveč energije izgubljate za stvari, ki bi lahko tekle brez zapletov. Bodite prizanesljivi v vedenju do svojega partnerja in mu ne pripravljajte neprijetnih presenečenj. Št.: 27.
Imate možnost, da uredite veliko čjVv// U2» stvari, da se t\ dokažete, obe-.nem pa tudi, da se imate pri
vsem tem lepo. 23.12.-20.1. y tem časy §e
boste veliko naučili in kasneje boste to lahko s pridom uporabiti. Prevzemite odgovornost za svoja dejanja. Št.: 19.
Verjetno vas bo begalo to, da se boste pri nekaterih stvareh močno trudili, uspehi pa ne bodo takoj vidni. Ne dovolite si, da
23.11.-22.12.
21.1.-19.2.
bi obupali. Varčujte s svojo energijo in je ne trošite za prepire. Št.: 10.
Skušajte se ustaviti in razmislite o tem, kaj počne-te in kaj bi s tem sploh radi dosegli. Ni pomembno samo to, da nekaj delate, ampak tudi kako in s kakšnim ciljem. Ne ignorirajte svojih bližnjih. Št.: 3.
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA
■							DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI (GLAVNO MESTO MONTEVIDEO)		PRIPRAVA, KI VARUJE DIHALNE ORGANE	NEMŠKI FILOLOG IN FILOZOFSKI PISATELJ (GEORG ANTON FRIEDRICH)		2. ČRKA S STREŠICO IN TRETJI VOKAL	SVETOVNO MORJE	ORGANSKA SPOJINA V LESU KAFROVCA
														
				K i			ENOTA ZA MERJENJE ČASA				. HUD ČUSTVEN PRETRES NASLAD-NIK			
	w						NASPROTJE LAZI							
			y. j»				ZAČETEK PREBAV- NEGA TRAKTA					ZAPOREDNI ČRKI V ABECEDI ST. AZIJSKO LJUDSTVO		
	m						GEORGE PATTON			D. PRITOK MOZELE UBOG, KI VEZE.BAT Z ROCICO				
							VRSTA PALIČI- CAMI							
	m	M					►						DROG NA ZGORNJEM DELU JAMBORA, KRIZ	SPREHA- JALIŠČE V DREVOREDU
														
SESTAVIL: MIRAN FUCKA		OBLAČILO, KI POKRIVA TELO	IGRALKA, KI IGRA V TRAGEDIJAH	PIJANEC OTOK V KVARNERJU (ARBA)										
ČLOVEK V PRVIH . LETIH ŽIVLJENJA								HIŠNI IZZIDEK, ALTANA				ANČKA IFVAR NASELJE NA MURSKEM POLJU		
SPODNJI DEL OBRAZA								SKUPINA ALI SISTEM CEVI						
VELIKA, BELA VODNA PTICA								PALICA ZA PEKO MESA SLOVENSKI ROKOMET. (BORUT)						
EDVARD GRIEG				VRSTA JAZZA PLODNIK, AMNIJ					OTOK V MALIH SUNDSKIH OTOKIH	JOSIP IPAVEC	EGIPČANSKI BOG SONCA DRUGO IME ZA ETEN			
ANGLEŠKI IGRALEC (EDMUND)							OGLAŠANJE PSOV SRBIJA V SREDNJEM VEKU						TACA (POMANJ- SEVALNO)	GENERALNI GUVERNER BANKE SLOVENIJE (FRANCI)
VRHOVNO POVELJSTVO VOJNE MORNARICE														
DENAR SPREJET ZA DOLOČENO aTORITEV, IZKUPIČEK										OSMI JUDOVSKI M FSFC IME HUMORISTKE PUTRIH				
ČETRTI RIMSKI KRALJ														
JUŽNO- AMERIŠKA KUKAVICA					SKRIL, SKRILAVEC ROMAN KONČAR							. 4. IN 9.. ČRKA NASE TREFALT		
PTIČ SEVERNIH MORIJ, ALK									EVROPSKA DRŽAVA (GLAVNO MESTO PRAGA)					
POSKOČEN :RANC0SKI PLES									SUITA RIMSKEGA KORSA- KOVA					
JEŽE TAM...
Janez je prišel s pogreba tašče, s katero se ni nikoli razumel. Ko je šel po ulici, pa je naenkrat priletela opeka s strehe in ga le za las zgrešila.
"Aha, tašča je že prišla v nebesa!"
LAČNA ŽENA
"Hitro moram domov ženi kuhat kosilo!"
"Je bolna?"
"Ne, lačna!"
NI BILO LAHKO
Janez je prišel k župniku prosit za službo cerkovnika.
"Ali ste poročeni?"
"Ne, nisem, gospod, ampak sem vseeno prestal veliko hudega v življenju!"
PLAGIAT!
Gospa Novakova je brala zbirko poezij. Nenadoma vzklikne:
"Tone, poglej! Neki Jenko je objavil pesem, ki si mi jo ti napisal pred tridesetimi leti!"
SLOVARTFK- KEAN: angleški igralec VERŽEJ: kraj pri Ljutomeru ALOR: otok v Malih Sundih ' KAFRA: organska spojina v lesu kafrovca AMNION: amnij
...da so med 19. in 20. avgustom leta 1977 v Richmondu v Združenih državah Amerike štirje prijatelji, •James Duton, Melody Goodridh, Steven Passmore in Tammy Robertson, nepretrgoma ploskali 39 ur in petnajst minut. Trušč se je slišal na stotine metrov daleč.
...da v mestecu Freising na Bavarskem v Nemčiji še danes obstaja pivnica Weihenstephan, ki so jo odprli pred več kot devetimi stoletji in pol, leta 1040.
...da morajo japonska dekleta, ki se želijo posvetiti
cenjenemu poklicu plesalke, obiskovati posebno šolo, v kateri so podvržene napornim vajam in železni disciplini. Med drugim morajo po več ur skupaj klečati, poglobljene v molitev in meditacijo.
...da bi po računih nekaterih geologov pepel in lava, ki so ju v tisočletjih izbruhali vsi vulkani na svetu, prekrila vso Evropo Z 800 metrov debelo plastjo.
L.da je v mošeji Ib n Tulun v Kairu, zgradili so jo v IX. stoletju, vodnjak, ki ga je sultan, po katerem se mošeja imenuje, dal zgraditi kot grob za svojega skrbnika. Ta ni bil v njem nikoli pokopan.
IvT.i™; Iv r a 7
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO
nagradne križanke pošljite do 22.3.2000 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.5/ 2000". Fotokopij ne upoštevamo. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Naorarfft. ki vas čakajo:
1.	Praktična nagrada v vrednosti
5.000.	00 sit, TSG Zagorje
2.	Praktična nagrada v vrednosti
3.000.	00 sit, TSG Zagorje
3.	Praktična nagrada v vrednosti
2.000.	00 sit, TSG Zagorje
Izžrebanci nagradne križanke 03/ '2000 tnagrade prispeva Zasavc d.o.o.l:
1.	: Praktična nagrada: MANJA SERŠA, VODENSKA 39, TRBOVLJE
2.	: Praktična nagrada: SLAVICA GOLOBIČ, PARTIZANSKA 3, ZAGORJE
3.	: Praktična nagrada: LUCIJA CVIRN, DOLENJA VAS 47, ZAGORJE
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 13.3. do 17.3. 2000 od 9.00 do
10.00	ure.
S seboj prinesite davčno številko.
TRBOVLJE
0b čelrkih
6.00	Dobro jutro 7.00 PoročiIa7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob petkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minule 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob sobotah
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje
9.00	Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktajl 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
Ob nedeljah
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00
Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob ponedeljkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b torkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, rpdijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b sredah
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika
16.00	Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00
CErfTER
PONEDELJEK
Videostrani, 8:00 Dobro jutro, dober dan (jutranji program), 9:00 Oddaja ZLTV -izmenjava, 9:30 Zlati zvoki narodnozabavna oddaja, 11:00 Videostrani,
<TŠG>	KOVINSKA GALANTERIJA, SERVIS, PRODAJA IN MONTAŽA, IZDELAVA VSEH VRST KLJUČEV
LUNAR Aleksander, s.p.	
Kolodvorska c. 3 Trgovina C. zmage 12a 1410 Zagorje ob Savi	Tel.: 0601 64 430 Fax: 0601 64 430 GSM' 041 696 628
12:00 V zrcalu - informativna oddaja, 12:15 Pesem domača - narodnozabavna oddaja, 12:45 SQ Jam - glasbena oddaja, 13:30 Gorenjske grče, 14:00 Videostrani, 14:45 V zrcalu - informativna oddaja, 15:00 Dobro jutro, dober dan (p), 16:00 Nedeljsko popoldne (p), 19:00 V zrcalu - informativna oddaja, 19:15 Iz stare skrinje: Pesem domača (arhiv), 19:40 Videostrani, 20:00 Zasavje danes - informativna oddaja, 20:25 Zadetek v center; športna oddaja, 20:55 Moto šport mundial, 21:20 Adrenalin za vsak dan, 21:45 Zasavje danes - informativna oddaja+D67, 22:05 V Krogu - zabavna oddaja (p), 23:05 Videostrani
TOREK
Videostrani, 8:00 Dobro jutro, dober dan (jutranji program), 9:00 Zadetek v center -športna oddaja, 9:30 Zlati zvoki -narodnozabavna oddaja, 11:00 Videostrani, 12:00 V zrcalu - informativna oddaja, 12:15 Pesem domača, 12:45 SEM - Kako biti zdrav in zmagovati, 13:15 Brez šminke, 13:45 Videostrani, 14:45 V zrcalu - informativna oddaja, 15:00 Dobro jutro, dober dan (p), 16:00 Oder občutkov, 17:00 Gorenjske grče, 17:30 Moto šport mundial, 18:00 Adrenalin za vsak dan, 18:30 Zadetek v center - športna oddaja, 19:00 V zrcalu - informativna oddaja, 19:15 Iz stare skrinje: Pesem domača, 19:40 Videostrani, 20:00 Zasavje danes - informativna oddaja, 20:25 V živo, 21:45 Zasavje danes, 22:05 Kul-t-ura - oddaja o kulturi, 22:35 Glasbena oddaja C-Box, 23:05 Videostrani
SREDA
Videostrani, 8:00 Dobro jutro, dober dan (jutranji program), 9:00 Moto šport mundial, 9:30 Zlati zvoki - narodnozabavna oddaja, 11:00 Videostrani, 12:00 V zrcalu -informativna oddaja, 12:15 Pesem domača -narodnozabavna oddaja, 12:45 Kuhajmo skupaj, 13:15 Potujte z nami, 14:00 Videostrani, 14:45 V zrcalu - informativna oddaja, 15:00 Dobro jutro, dober dan (p), 16:00 Brez šminke, 16:30 Kul-t-ura - oddaja o kulturi, 17:00 Glasbena oddaja C-BOX, 17:30 V živo (p). 19:00 V zrcalu -informativna oddaja, 19:15 Iz stare skrinje: Pesem domača, 19:40 Videostrani, 20:00 Zasavje danes - informativna oddaja, 20:25 Oddaja narodnozabavne glasbe, 22:00 Gorenjski biseri, 22:30 Zasavje danes -informativna oddaja+D25, 22:45 SQ Jam -glasbena oddaja, 23:35 Videostrani
ČETRTEK
(jutranji program), 9:00 Adrenalin za vsak dan, 9:30 Zlati zvoki - narodnozabavna oddaja, 11:00 Videostrani, 12:00 V zrcalu -informativna oddaja, 12:15 Pesem domača, 12:45 Brez šminke, 13:15 Resnice o vinu, 14:00 Videostrani, 14:45 V zrcalu -informativna oddaja, 15:00 Dobro jutro, dober dan (p), 16:00 Ajd' dijo - oddaja o internetu, 16:30 Gorenjski biseri, 17:00 Zlati zvoki, 18:30 Bingo Bongo - oddaja za mlade, 19:00 V zrcalu - informativna oddaja, 19:15 Iz stare skrinje: Pesem domača, 19:40 Videostrani, 20:00 Zasavje danes -informativna oddaja, 20:25 Aktualno, 21:25 Vaš oskar - oddaja o filmu (1. del), 22:10 Zasavje danes - informativna oddaja, 22:30 Vaš oskar - oddaja o filmu 2. Del, 23:00 Film tedna po izboru gledalcev, Videostrani
PETEK
Videostrani, 8:00 Dobro jutro, dober dan (jutranji program), 9:00 Gorenjski biseri, 9:30 Zlati zvoki - narodnozabavna oddaja, 11:00 Videostrani, 12:00 V zrcalu -informativna oddaja, 12:15 Pesem domača-narodnozabavna oddaja, 12:45 Oder občutkov, 13:45 Videostrani, 14:45 V zrcalu
-	informativna oddaja, 15:00 Dobro jutro, dober dan (p), 16:00 Priročnik za starše, 16:30 Pojdimo na Krvavec, 17:00 Bingo Bongo (p), 17:30 Aktualno (p), 18:30 Ajd' dijo - oddaja o intemetu+D57,19:00 V zrcalu
-	informativna oddaja (P2), 19:15 Iz stare skrinje: Pesem domača (P arhiv), 19:40 Videostrani, 20:00 Zasavje danes -informativna oddaja, 20:25 V krogu -zabavna oddaja, 21:25 Rezervirano za ..., 22:10 Zašavje danes - informativna oddaja, 22:30 Film tedna po izboru gledalcev, Videostrani
SOBOTA
Videostrani, 12:00 Čestitke naTVC, 12:30 Gorenjske grče, 13:00 Potopisna oddaja, 14:00 Aktualno, 15:00 Oddaja ZLTV -izmenjava, 15:30 V živo (p), 17:00 Priročnik za straše, 17:30 Glasbena oddaja, 18:00 V krogu - zabavna oddaja (p), 19:00 Pesem domača, 19:30 Pojdimo na Krvavec, 20:00 SQ Jam - glasbena oddaja, Videostrani
NEDEUA
Videostrani, 12:00 Čestitke naTVC, 12:30 Pojdimo na Krvavec, 13:00 Oder občutkov, 14:00 Kul-t-ura - oddaja o kulturi, 14:30 Zlati zvoki, 16:00 Nedeljsko popoldne na TVC (v živo), 19:00 Pesem domača, 19:30 Videostrani, 20:00 Film tedna po izboru
Videostrani, 8:00 Dobro jutro, dober dan gledalcev, Videostrani
SPOREDI
J.j.Jf.G j
... In v čem je bistvo lepe laži? V tem, da se da sama prepoznati. Zato; kdor je tako brez domišljije, da mora svoji laži pomagati z dokazi, naj raje takoj pove resnico ... Oj!...
Imamo mlado, neizkušeno demokracijo, zato pa toliko bolj izkušeno birokracijo. Zakaj takšen uvod? Ako bi bila Slovenija normalna država in normalna družba, bi tudi ob zadnji interpelaciji financministra Mitje Gasparija ne doživljala vseh gnusnobnih norčevanj iz davkoplačevalskih priftošelnov. Kdor je vsaj z enim očesom spremljal dogajanje v parlamentu, ta bo razumel, zakaj se mi vedno znova zdi hecno, ko pravijo, da je Italija, dežela mafije ...
Pogled na evropsko samomorilsko ranglestvico nam, Slovencem, daje jasno vedeti, daje danes v Sloveniji samomor največji poklon, ki gaje družbi mogoče narediti...
Pisalce, pisalce v roki povej ... Zdaj, ko je jasno, daje odkup „Elan-a„ slovenskega paradnega kljuseta čista politična farsa, bo mogoče v prihodnjosti pričakovati, da bo država kupovala tudi odpustke (beri: glasove volilcev) a la TAM, Litostroj, Slovenskih železarn, rudnikov ...
Da bo do zapiranja zasavskega rudniškega bazena prišlo, na to smo, vsak v svoji intimi, po tihem mislili vsi. Noja, skoraj vsi. Da pa se bo zapiranje zgodilo ravno naši generaciji, noja, tega pa nismo pričakovali. Vsaj jaz ne ... Zdaj so sklenili še, da bo treba trboveljsko - hrastniški revir in TET 2 zapreti po skrajšanem postopku, se pravi do leta 2007... Niso pa nam povedali od česa bomo do takrat in živeli ... Kletev se razlega v večer. Kletev nasičuje. Kletev doji otroka. V nas kipi upor. Ali ... joče nihče več ...
KULTURA JE SUBVERZIJA. Kultura je po eni strani revalorizacija, v isti mah pa indukcija, čisto induciranje vrednosti in vspostavljanje novih,-ki s seboj vedno nosi visoko stopnjo nesigumosti v polno polje vrednosti. Vrednost sodobne kulture je v njeni konfliktnosti, subverzivnosti, toda tudi in v odstranjevanju straha iz družbe ...
Zakaj se novinarji ZASAVC-a vse bolj pritožujejo nad cenzuro? Ma ... ni
to cenzura, to je samo tovariška pomoč, ker novinar in tovar vesta več kot sam tovar.
Evo. Iz Dunaja se je javil Von Habsburg in pravi, daje naš strah od Haitlerja pretiran. Jasno. To je kot, kadar ti volčjak skoči na prsi, in njegov lastnik reče: "Ne bojte se, ne bo Vam storil žalega!"
Sodniki pretijo, da bodo stopili v štrajk, če se jim država slučajno dotakne njihovih plač. Kaj pa ta dva miliona nerešenih primerov. A to ni štrajk?
Inštitut za raziskavo o nočnem obnašanju zasavčanov je v lični priročni brošuri izdal podatke tudi o tem, zakaj moški ponoči vstajajo iz postelj:
-20 % moških zapusti svojo posteljo zato, da gredo v toaleto ...
-30 % moških zapusti svojo posteljo in gredo v kuhinjo, kjer se malo podprejo...
-50 % moških pa vstane in gre lepo domov ...
Zadnje čase sta ljubljanskim tatičem izjemno pri srcu popularna modela Audi A 6 in A 8. Njuna podobnost je zgolj na kij uč na ...
In še malo vaše pošte. Mirsad iz Hrastnika, rodom iz Srebrenice, je zaskrbljen: ,,Joco, reci ti meni, šta su to za eni čudni časi, da ste Slovenci boljši od nas in u košarki, in u nogometu in u rokometu, a mi pa od vas u smučanju??,, E, pa, Mirsad, odkar se je sesula Juga, mi smo ojačali kolektivno, vi pa ste najebali pojedinačno.
ZASAVC-ev "ZASTAVA SE NAŠA VIJE..."Slovenci bi, če bi le malo bolj objektivno pogledali v svojo preteklo zgodovino, lahko ugotovili, da so star evropski narod. Kot je to zadnje čase pri nas v navadi povdarjati. Toda, če vemo, koliko ljudstev seje pre in pomešalo v vsej pretekli zgodovini ter med vsemi vihrami, ki sojih nosili po naših tleh vetrovi pogube, potem lahko mimo rečemo, da smo v nekaterih svojih dednostnih posebnostih še mnogo starejši...
... Kdor se čuti pravega moža, noče biti nikoli žrtev. Vselej bo skušal najti v sebi vzrok za zlo, ki mu gaje prineslo življenje. In navadno ga tudi res zasledi...
Jože Ovnik
NAVDIH TAKŠEN IN DRUGAČEN
Uroš Zupan, ki se preživlja s pisanjem pesmi, esejev in prevajanjem, je povedal, da se od vsega najbolj boji, da mu dolgoročno zmanjka navdiha. Škoda, da navdiha oziroma sle po denarju dolgoročno ali za vedno ne zmanjka našim oblastnikom. Če bi pri Urošu pomenila izguba navdiha veliko škodo zanj in za ljubitelje njegove literature, bi izgubo pri oblastnikih z lahkoto preživeli.
ROP V KURJI VASI
Prav ste prebrali. Minister Anton Rop seje pred dobrim letom res mudil v trboveljski Kurji vasi. Na dogodek ga je spomnil slikarski izdelek Jožeta Ovnika, ki je bil razstavljen v izlaškem domu starejših in pri katerem seje najdlje zadržal.
VSI PROTI HAIDERJU
Proti njemu je protestiral pomladek ZLSD v obliki rokovskega koncerta. Pa so se na koncertu stepli obritoglavci in punkerji. V imenu strpnosti. Protestirati je želel sindikat ZSSS, pa so protest prestavili. Menim, da imajo ta in drugi sindikati dovolj dela drugje. Sicer tudi meni ni prav nič všeč ta nacionalistično nastrojeni politik, a povejte mi, ali niso ruski Putin, prej Jelcin, pa srbski Miloševič in Kitajci v Tibetu, pa alžirski skrajneži in mnogi drugi še mnogo slabši, pa nihče ne protestira pred njihovimi veleposlaniškimi durmi.
IMA NAJVEČJEGA
Trboveljski župan se lahko pohvali, da ima-jo v Trbovljah naj večjega. Dimnik namreč. Meri kar 360 metrov.
TRI LETA, DR.FRANCETA RODETA
Tri leta ima RKC na Slovenskem metropolita dr.Franceta Rodeta, kije nasledil dr.Alojzija Šuštarja. Ob tem jubileju je zanimiva izjava akademika (v Večeru) Kajetana Gantaija, kije med drugim izjavil, da idejni dediči tistih, ki so škofa Vovka polivali z bencinom (in ga močno požgali, op.p.), danes Rodeta polivajo z gnojnico. Se povsem strinjam in mi je močno žal, daje tako.
MITJA GASPARI, POSLANCI SO Z VAMI OSTALI
Nezaupnico (že drugič) mu niso izglasovali,
saj so poslanci SKD, SDS in SNS pri tem ostali sami.
Pahorjevi reformirani komunisti, so se kot je že v navadi
pri glasovanju vzdržali,
poslanci SLS so pomlad izdali,
poslanci Desus-a pa so se kot starejši
volji mlajših bratov iz LDS-a vdali.
LAHKO JE-H BILO IZREČENO TUDI TAKO
Minister Anton Rop zasavskim direktorjem: »Če boste takole molili (glej sliko), vas bo vlada uslišala, še prej pa vi uslišite molitve ubobožanih delavcev.« Besedilo Igor Golte, sliko PRAV

ŽIVLJENJSKI KROG
Štipendijsko zavarovanje
Rentna zavarovanja
Pravočasno štipendijsko zavarovanje je naložba v prihodnost naših otrok, vnukov, nečakinj in nečakov, krščenk in krščencev...
Zagotavlja jim svobodnejšo izbiro poklica in dokončanje šolanja brez gmotnih stisk.
Ne sprašujmo se, kaj bo iz njih, ko zrastejo. Zagotovimo jim štipendijo že danes.
Naj sami uresničijo svoje sanje.
zavarovalnica triglav, d.d.
Po nakupih!
Kartica BA/Maestro ■ nagrajuje.
banka zasavje /O
Vsi imetniki kartice BA/Maestro imate marca priložnost za privlačno nagrado! Od 1. do 31. marca lahko sodelujete v akciji, ki nagrajuje najzvestejše uporabnike kartice BA/Maestro. Z vsakim plačilom s kartico BA/Maestro, ste marca bližje bogati nagradi.
Kartica BA/Maestro vam omogoča popolno kontrolo nad stanjem na tekočem računu, saj jo lahko obremenite le do dejanske višine sredstev na računu. To je prednost tudi pri večjih nakupih, saj kartica BA/Maestro nima tedenskih ali mesečnih limitov, temveč vam omogoča izkoristek vseh sredstev na vašem računu.
Kartico BA/Maestro imajo vsi imetniki tekočih računov. Zdaj pa jo	Nagradna akcija bo potekala na oddelku prehrane v blagovnici
lahko s pridom izkoristite tudi za plačevanje na vseh prodajnih mestih	Živa, na Kidričevi 1 v Zagorju,
z nalepko BA in Maestro. Plačevanje s kartico BA/Maestro vam bo prihranilo zamudno pisanje čekov!
banka zasavje
Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Vedno prava rešitev