ZVEZEK •^iüE'iwsn «t« «X« K« 8.» «) *'" Vsebina 3. zvezka-. r. Gorazd: „Stara pravdaVenec balad. II.......129 2. Josip Stari: Vanda. Povest. (Dalje.) . ......130 3. Ivar\ Železnikar: Osapska dolina. . . ....... 137 4. Janez Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 39. Razodetje. (Konec.) ............142 5. Y.: MisK. . . .. . . . . . . ........145 6. Fr. Gestrin: Pri narodnih pevcih. Pesen.......146 7. Velimir: Gospodična. Slika iz Življenja. ......147 8. A. Fekonja: Vila Slovinska. (Dalje.)........155 9. Dr. Kari vitez Bleiweis-TrSteniski: Kaj imenujemo bolezen uma ? (Konec.)...............158 10. Ivan Vrhovec: Iz domače zgodovitte. Jakob Schell pl. Schel- lenburg. II. (Könec.) . . . . '.........164 11. Književna poročila: III. V. Oblak: Sravtiiteljnaja morfologija slavjanskih 172 jazikov. SoČinenije Franca Miklošiča, perevel Nikolaj Šljakov pod red akcije j Romana Brandla. Vipusk II. Jaziki slovenskij, bolgarskij i serbskij; Sc, str. 165—340. IV. Fr. Wiesthaler: Jaričnik.............176 12. Listek : Bibliografija slovenska. — Ndve knjige, za slovensko 182 mladino. —• Šolske drobtinice. — Pedagogiški letnik. — Toplinske razmere Zagreba in Ljubljane. — 0 pegamih. — Prva slovenska stalna razstava učil. — Frančišek Ksaver Zajec f. — Poziv slovenskim skladateljem. — Izjava „ Glasbene Matice". — Levstikova slika. — J. R. Millitz f. — Anton BonaČ f.--Ivan Antunovič f. 13. J. Kalan: Šah................192 Naznanilo. Z denašnjo številko poteka naročnina četrtletnim gg. naročnikom, katere prosimo, naj blagovoljno naročbo 6 pravem Času ponovč. Upravništvo „Ljublj. Zvona". Listnica. G. L. Balog, St. Joseph, Minnettita. Za nakaznico smo prejeli 15 gld., odšteli si naročnine 5 gld. 60 kr. do konca leta x888., 3 gld. smo po naročil« Vašem poslali v Doslovče, 6 gld. 40 kr. pa izročili „Narodni Tiskarni" za »Slov. Narod« »n za Krajčcvo »Narodno biblioteko«. — G. L—j. Nekatere. Hvala I — G. J. K. v Lj. pri K. Poslani dve pravljici priobčimo o priliki, za druge se Vam lepo zahvaljujemo. Ni prostora! — ^ Leposloven. in znanstver\ list? V Ljubljani i. marcija 1888. Leto VIII. „Stara pravda." Venec baldd. II. Pred cesarjem. »Sy seli ray c n ser, yc lenger, ye mer Stara pravda!« (Ista pesem.) £ (•515) it sem že predstav in zaslišeb, Teh tožeb in prošenj ves dan!« — Car Makso vzdihuje v Avgsburgu — »Sejm ta bo li dues že končan?« »»Šc nekaj jih čaka pred vrati,«« Dč nad maršal Ravbar na to, »»Še tč cesarost naj zasliši . . .«« »Naprej!« veli ccsar krcpk<5. Ustopijo v škornjih visokih In v irhastih hlačah možjč, Po prsih jim gdmbi srebrni, A plašči do gležnje v visč. »Kjer Sava nam vrb iz Triglava, Kjer v Adrijo Soča hiti, Kjer vije deroča se Drava, Kjer Mura zelena šumi: »Tam biva naš narod ti zvesti, ' Od tam smo poslanci dom d; A žezlo mogočno nam tvoje Tam,-' zdi se, že več ne vel j ji.« »Karkoli se komu poljubi, Počenjati z nami sme vsak: Po hrbtu pretepa nas Turek, A v lice nas bije graščdk.« »Kaj Turek ! Mori nas, pa — ide, In s plenom odnese petč! A jastrebi z gnezd gosposkih Dcr<5 nas in — ne odleti!« »Mi sejemo — grad nam. požanje, Njegovo vse, naše pa — nič; In zäjuterk naš, to je — tlaka, Večerja — beričev je bič.« »Kak dolgo še zemljo to svojo Kot sužnjiki orjemo naj? — Gospoda nam vzela je pravdo, Ti, cesar, nazaj nam jo daj !« »»Podložniki, vi ste pobožni?!«« Nad irharje dvor zakriči, »»Kaj? plemstvo, cesarju udano, Črniti se upate vi!«« Ne zmčni za dvor se car Makso, Za hrup njegov nič mu ni mar; Zrč resno v poslance slovenske, Sočutjem deje jim car i »Krivice, ki vam se godijo, V nebo so vpijoče, zares! Besedo zastavljam vam carsko: To nehati mora — ni bes!« »Ej, vitez preljubi moj, Lamberg! Ki Pegama, hrusta si zmSl, Bahaču si v Beču snel glavo, Junak že povsod zaslovel; »Kaj pravim ti, Krištof moj dragi: Opaši meč, vzemi svoj ščit! Pojezdi mi dol na Posavje Gospodo objestno krotit!« Gorazd. Vanda. Povest. Spisal Josip Stare. (Dalje.) III. a ni bilo tako, kakor so ljudje govorili, to je bilo res; ali vkljub temu je gospa Glovacka vselej bila nemirna in veselega obraza, kadar je imel priti doktor Maček, in takšna je bila tudi danes. S pletilom v roki je hodila po sobi semtertja, a brž ko je kdo stopal po stopnicah gori, nastavila je uho, če ni on. Ni trebala dolgo čakati, natanko ob določeni uri je potrkal na vrata in bil v sobi. Bil je kakor doma, in gospa ga je iz gostinske sobe peljala v spalnico, odmaknila mizo in mu velela, naj sede poleg nje na divan. Doktor se ni obotavljal, ampak tiho je sčdcl na določeno mu mesto, kakor vsako popoludne. Danes je bil malo zamišljen in slabe volje. Gospa Glovacka poprime besedo in ga vpraša: »Kaj pa Vam je, gospod doktor, da ste tako žalostni? V Vaših letih mora človek biti zmeraj vesel; zlasti če se mu kaže tako lepa prihodnjost, kakor Vam.« »Res da nisem dobre volje, ali nikakor ne bi mogel reči, da sem žalosten. Sicer pa se jako motite, gospa, če misliti, da ima človek v mojih razmerah vedno le jasno nebo nad seboj.« »Rada bi videla tiste oblake, ki bi mogli potemniti Vaše solnce; to bodo pač meglice, katere bi nežna gospodičiia z mahaljccm svojim mogla razpoditi.« »Mogoče, ali ne vsaka!« kratko zavrne doktor. Gospa Glovacka je dobro vedela, kam Maček meri; ali nič ni bila užaljena, celo želela je, da bi odkritosrčno o tem govorila. Na videz pa se je le pritajila, kakor da ga ne bi bila prav razumela, in smehljaje mu odgovori: »No vidite, da sem uganila, kakšne so Vaše megle.« » Dovolite, milostiva, da se malo bolj jasno izrazim.« »Prosim, prav drago mi bode.«- »Kje je gospodična Vanda?« »Ni je doma, šla je h gospč Sieminski. »Ali zakaj je ravno takrat nikdar ni doma, kadar sem jaz tu, to je vendar čudno.« »Prav nič ni čudno, ampak čisto jasno je. To je ravno najugodnejši čas, da se s prijateljico uri na glasoviru. Krivico ji delate, če trdite, da je nikdar ni doma, kadar ste Vi tu. Kadarkoli ste opo-ludne ali na večer bili naš gost, nikdar je niste pogrešali; popoludne pa ni gotovo, da pridete. Drugače bi bilo, da ste se napovedali in poudarili, da bi se tudi z Vando radi kaj pomenili. »Naj bo!« reče doktor in zgane z ramami. Poznalo se mu je, da ni bil povse zadovoljen z gospenjim razlaganjem. Ko se je malo odhrkal, povzame zopet besedo: »Še jedno vprašanje mi dovolite, milostiva! Zakaj gospodična Vanda -vedno le k Sieminskega gospč zahaja, a ne tudi kam drugam; saj se v Ljubljani ne manjka deklic njene dobe in tudi odličnih dovolj, da bi se mogla ž njimi družiti.« »Vsakdo hodi najrajši tja, kamor ga vleče srce. Da je moji hčerki lepa Smaragda nad vse druge k srcu prirasla, tega ji ne morem braniti, zlasti ker jo nänjo tudi nekoliko veže spomin na rajneega očeta, ki je z veliko ljubeznijo in redkim sočutjem bil udan tem nesrečnim ljudem. Razven tega ji je ta tovarišija od velike koristi, kajti pri nikomer drugem se Vanda ne bi mogla tako dobro vaditi na klavirji, kakor pri gospč Sieminski. Prav vesela sem, da se je našla tako lepa prilika; Bog ve, čemu bo to dobro.« »To je vse lepo; ali milostiva ne bi smeli pozabiti višjih ozirov. Jaz ne poznam Sieminskih; cesarski uradnik niti ne smem imeti znanja ž njimi, kajti bilo bi slabo priporočilo zdme, ko bi se družil z izgnanci. Vi ste neodvisna, to je res, ali v višjih krogih bi Vam le utegnili zameriti prezaupljivo prijateljevanje s to rodbino. »Jaz se nikdar nisem pečala s politiko, ali plemkinja sem zmeraj bila lojalna ter obsojala vsako rovarjenje, bodisi slovensko, poljsko, ali madjarsko; toliko pa me je moj rajnki le prepričal, da ob času državnih prevratov večkrat trpč nedolžni. Sieminski so že več let v Ljubljani, a tako tihi in mirni ljudje so, da bi malokdo vedel za nje, če ne bi gospodje toliko govorili o lepi Smaragdi.« »Tiha voda bregove trga«, rekel je doktor ter ponosno povzdignil glavo, v svesti si; da je izustil modro besedo. »Pa ne vsaka«, zavrne mu mirno gospa Glovacka. »Saj se ne bi zmenil za Sieminske, to ni moja stvar; hvala Bogu. za takšne ljudi imamo policijo. Toda milostiva boste sami sprevideli, da meni ne more biti prijetno, če gospodična Vanda tako pogostoma tja zahaja. Ljudje jo vidijo; ljudje vedo, da se jaz za njo zanimam, pa bi mi moglo škodovati zdaj, ko ravno pričakujemo toliko in tako imenitnih izprememb, ki imajo tudi odločiti o mojem povišanji v službi.« »Ali, gospod doktor!« čudi se gospa, »kdo bo vse tako črno gledal! Tako oster ta novi državni red le ne bo. Mladi ste in neizku šeni, kar pa nič ne dč; velika Vaša skrb in natančnost Vam bo le na korist. Do dobrega sem prepričana, da Vas čaka lepa prihodnjost in da boste prav kmalu povišani v službi, vkljub temu, da Vanda hodi k Smaragdi.« »Trdno upam,« pritrdi Maček zadovoljen sam s seboj, potem pa bolj plašno doda, »ali brž ko pride imenovanje, moral bom odpotovati, a do tja bi nekatere stvari vsakako rad imel na čistem.« »A kakšne stvari so to?« vpraša gospa čisto mirno, akoprem je dobro vedela, da se prav nje in hčere njene tiče, kar je Maček imel v mislih. Se se je nadejala, da se bo Vanda dala pregovoriti in omečiti doktorju nasproti. Zato se na nobeno stran ni hotela prenagliti, ampak vsako besedo je dobro premislila, predno jo je izustila. Doktor se je ohrabril in nadaljeval: »Vidim, milostiva, da mi je brez ovinkov govoriti. Nikdar nisem pred Vami tajil, kakšna čustva gojim v srci svojem za gospodično Vando. Ko sem se prvikrat bližal Vaši hčeri, želel sem, a danes želim bolj, nego kdaj prej, da bi naju združil srečen zakon. Vi niti trenutek niste bili zoper to, celö upanja ste mi dajali z ljubeznivostjo Vašo. Drugače me je sprejela gospodična. Ogiblje se me, kjer le more, a če sva skupaj in če začnem besedo napeljevati na svojo ljubezen do nje, kar preseče pogovor, in še nisem imel prilike, da bi ji razkril srce svoje. Niti toliko se ni mogoče ž njo meniti, da bi me bolje spoznala. Pravil sem ji, kar sem doživel na Dunaji. govoril o raznih drugih stvareh ali ona je vedno le molčala, a ne da bi kdaj kazala, da jo moje pripovedanje zanima, ali da bi sama začela kak pomenek.« »Ravno to kaže,« opravičuje jo mati, kako je sramežljiva. Prav takšna deklica morala bi Vam biti po volji.« »Ne bi maral, ko bi bilo res tako, kakor pravite ; ali meni se zdi, da je to njeno ravnanje premišljeno; da je to očitno znamenje hladnosti, če ne še kaj druzega. Poznam gospodično od druge strani. Bilo je prilike, da me je tako odločno in brez strahu zavračala, da sem se ji kar čudil.« »Jaz iz Vašega pripovedanja sklepam, da Vi Vando in sploh dekleta slabo poznate. Sicer me ta Vaš nepokoj veseli, zato ker mi je nov dokaz o veliki ljubezni Vaši do Vande.« »Ne morem Vam reči, kako meni to Vaše priznanje dobro dč, ali zato nikakor ne sodim drugače o Vaši hčeri. Ne, ne, jaz se ne motim, marveč bojim se še vse kaj hujšega, kar gotovo niti Vam, milostiva, ne bi bilo drago. Pa kaj bi o tem govoril; premalo imam dokazov, zato rajši molčim.« Gospa Glovacka ni mogla pritajiti jeze sveje; preveč so jo raz-žalile zadnje doktorjeve besede. Vsa razdražena mu ostro zavrne: »Tako sumniti moje dete, tega si ne dam od nikogar, najteže pa to čujem iz Vaših ust, gospod doktor; kajti kdor o izvoljeni srca svojega sodi. kakor Vi o moji hčeri, ta je ni vreden.« Maček je sprevidel, kako se je bil prenaglil, kesal se je svoje nepremišljenosti in jel je gospo tolažiti: »Prav lepo prosim odpuščanja, milostiva, nisem se prav izrazil. Hotel sem reči, da ne bi smeli Svoje hčere tako zlahka puščati k Sieminskim; kdo ve, kdo tja zahaja, kajti to so naposled vendar le sumnjivi ljudje. »Da Sieminski niso ljudje po moji volji, to dobro veste, gospod doktor; ali Če so tudi politično osramočeni, zoper privatno njihovo življenje nihče ničesar ne more in ne sme reči.« »Gotovo, da ne; in niti jaz tega nikdar nisem trdil. Le to sem rekel, da se ne ve, kdo drugi k njim zahaja. Odkar je novi polk v Ljubljani, druži se Sieminski z nekim častnikom, ki je čisto drugačen, nego so ostali. Ne šali se s tovariši svojimi, ne postopa za dekleti, ampak le v časopisih tiči in s Sieminskim se sprehaja.« »To vendar ni nič slabega; cel<5 lepo je, če je častnik moder, kakor se možu spodobi.« »Tega ne tajim; ali ljudje, ki niso taki, kakor drugi, so nevarni. Kdo ve, če v tem častniku pod belo cesarsko suknjo ne bije prevratno rovarsko srce.« Gospa Glovacka je umolknila; preveč se ji je gadilo grdo natolcevanje. Prav živo se je spominjala ranjkega moža svojega; sprevidela je, kako modro in resnično je on sodil o takih stvareh. Zakaj ga ni več, da bi zavračal mladega doktorja! Čez nekoliko trenutkov pa zopet izpregovori: »Pustiva to, gospod doktor, v tem se ne bodeva ujemala. Glede Vande pa ponavljam, kar sem Vam prvikrat rekla, ko ste mi razodeli naklep svoj ter snubili mojo hčer. Načcsar nimam zoper to, ccl<5 prav srečna bi bila, ko bi se v tej stvari Vaša in — moja želja izpolnila. Toda v svetu ne gre vse, kakor bi želeli; večkrat treba čakati in potrpeti, in ravno Vam, gospod doktor, priporočala bi v tem malo več potrpljenja. Saj sta še oba mlada. Vam itak treba še nekoliko višje službe, a med tem izkusite, da si pridobite Vandino srce.« Doktor Maček ni vedel, kaj bi na to odgovoril. Predobro je čutil, da ga Vanda ne mara; dozdevalo se mu je celtf, da druzega ljubi, kajti če je sprva proti njemu bila hladna, zdaj mu ne more več prikrivati, kako ji je zopern. Ni vedel, kaj bi odgovoril gospe, ki mu je bila nagnena in ga je Še zmeraj tolažila s praznimi upi. V tem pride Neža skozi zadnja vrata v sobo, pogrne mizo pred gospo in gostom njenim, razloži po nji potrebno posodo, a naposled odide in se povrne s kavo. Gospa natoči doktorju in sebi; dobro ve, kako črno in kako sladko da ima rad. On zopet hvali kavo, da boljše ni pil niti na Dunaji pri grofu, kjer je bil za domačega učitelja. Zdaj pa je ona jela zopet izpraševati po življenji v grofovski hiši, on pa je obširno pripovedoval, kar je vedel. Kadar je le mogel, vpletal je samega sebe, kolikanj so ga na Dunaji cenili, zlasti grofica; s kakimi visokorodnimi gospicami da je ondu občeval, in če bi bil le količkaj plemenite krvi, da se gotovo nikdar ne bi bil povrnil na Kranjsko. Toda grofova protekcija da mu bo ostala in mu pomagala, da bo hitro više stopal v državni službi. Gospa je čisto pozabila, da sta se bila prej sporekla. Zopet je bila dobre volje, zlasti ko sta v pogovorih svojih čisto zašla v »visoke kroge«. Tudi Maček se je malo potolažil. Veselega obraza se je poslovil, da bi še o pravem času prišel v Zvezdo, predno jenja vojaška godba. Bil je ravno pri vratih, ko je nekdo od zunaj na nja potrkal ter jih takoj tudi odprl. »O, gospod doktor, Vi tu ?« čudi se visoka stara gospa, »v »Zvezdi« kar mrgoli lepih deklic in mladih gospä, a nališpane so, da žena, kakor sem jaz, ne ve, kam bi se djala.« »Nikar tako, milostiva, kdo bi sam sebe tako po nazasluženem nazaj postavljal!« Stara gospa bila je nagluha, pa ni razumela doktorjevega odgovora, ali ker je videla, da odhaja, podražila ga je: »Dobro pazite ndse, da Vas ne zadene usodepolna pušica. Le smejte se, pa je le tako! Nečem Vas dlje zadrževati; polno žarečih očij se željno ozira, od katere strani pridete. Z Bogom! Dobro se imejte.« Zgovorna mamica je bila gospa DobravČeva, najstarejša in naj-zvestcjša znanka Glovackega doma. Z rajnko materjo gospe Glo-vacke bili sta nerazdruživi prijateljici, obe sta ob čas« francoske okupacije najbolj sloveli med vsemi dekliči tedanje Ljubljane, pa nista mogli pozabiti prelepih časov mladosti svoje. DobravČeva gospa je pri vsaki priliki poudarjala, kako so francoski oficirji bili priljudni in okretni in da so se sploh tako lično vedli, kakor da bi bili sami grofi in baroni. Nič ni zamerila, če jo je kdo podražil s francoskimi častniki, ampak dala mu je kak šaljiv odgovor, potem pa znova jela praviti, kar je že, Bog ve kolikokrat, povedala. Pa kdo bi ji zameril, saj je nobena stvar na svetu ni mogla tako razveseliti, kakor spomin na stare čase. Reva bila je že več let vdova po moži odvetniku, ki ji je zapustil toliko, da jc mogla brez skrbi živeti. Stari njeni znanci so pomrli, a ker ni imela otrok, bila bi čisto zapuščena, če ne bi bilo gospe Glovacke, ki jo je spoštovala, kakor kako teto. Zato je Do-bravka vsak čas k nji zahajala in bila je pri nji kakor doma. Dasi visoke postave in stara, držala se je še zmeraj po konci, in tudi črte na obrazu so še zmeraj pričale, da je nekdaj morala biti lepa. Nosila se je nekako bolj po stari šegi, zlasti si jo lahko spoznal po umetnih kodrastih zvitkih, ki so ji ob straneh viseli izpod klobuka. V roki je vedno nosila starinsko žametovo torbico, v kateri jc imela robec, pletilo, molitvenik, ali kar je sicer trebala, če je šla od doma. Ko je doktor Maček odšel, obrne se stara gospa h gospe Glo-vacki in ji zakliče: »Brhek je!« »Ni napčen«, pritrdi ji mirno Glovacka. »Kaj pa Vanda?« vpraša Dobravka, kakor nekdo, ki natanko vse ve, kar se v hiši godi'. »Kaj?« ponavlja Glovacka in zgane z ramami, »čimdalje trdo-vratnejša je, kar nič neče slišati o njem.« »Čudno!« reče stara gospa, sede na sofo kraj Glovacke in vpraša dalje: »Kaj pa vendar pravi?« Gospa Glovacka ji na to ničesar ni odgovorila, ampak pobesila je oči in molčala. Dobravka hitro zopet povzame besedo: »Ali mar druzega ljubi ?« »Ne, da bi jaz vedela; saj razven doktorja Mačka niti ne pozna mladega moškega.« »Ali res ne?« vpraša Dobravka sumnjivo in se poredno nasmeje. »Odkod neki?« zavrne nejevoljno Glovacka, ali spomnila se je denašnjega pogovora z doktorjem Mačkom in se globoko zamislila. »Odkod da bi ga poznala? — I no, saj vendar hodi v cerkev, v posete, na sprehod; a kolikor jaz vem, ne hodi nikamer z zavezanimi očmi.« »Gospa Dobravka, Vi ste pač srečni, da se Vam v Va.ših letih še ljubi tako šaliti.« »E, mi iz francoske dobe, mi smo drugi ljudje.« »Če so bili vsi takšni, kakeršni ste Vi, potem Vam rada verjamem. Ali pustiva to. Danes ste z Vašim govorjenjem v meni obudili nekako sumnjo o moji hčeri; draga gospa Dobravka, povejte mi od kritosrčno, ali res kaj veste?« »Kakšno sumnjo? Saj to ni nič slabega, če namesto tega ljubi druzega. »Kakor se vzame. Prav lepo Vas prosim, ne govorite tako od daleč, ampak kar golo resnico mi povejte.« »Kdo ve, če je to resnica, kar jaz vem.« »Tedaj mi recite to, kar veste, kar ste od drugih čuli, ali kar morebiti sami sklepate iz kakih znamenj.« Stara gospa se nasmeje in pravi: »Naj bo; ali nikar si po nepotrebnem ne delajte skrbij. Bog ve, če je vse res; in Če je res, tudi ni nič hudega. Sama nisem še nikdar ničesar zapazila; ali moja Jera mi je že spomladi pravila, da je neko nedeljo zvečer videla gospodično Vando z nekim častnikom, ki jo je bržkone od Sieminskih domov spremljal. Meni se to ni nič nenavadnega zdelo, saj je to dolžnost vsacega kavalirja, pa se nisem dalje zmenila. Ali Jera trdi, da se ne moti, da isti častnik še danes zalezuje Vando in da se shajata pri »tistih čudnih ljudeh, ki niso naše vere.« Ona da je to že večkrat zapazila, ko je v Zvezdo šla po vode. No, to je vse.« »Ali mar tega nr dosti?« vzdihne gospa Glovacka in kar vroče jo je prehajalo od nepričakovanega razodenja. »R kaj bi bilo dosti; to vse nič ni. Mladi ljudje se bodo zalju-bovali in dragovali, dokler bo svet stal. Katerim je usojeno, tisti se bodo vzeli, in zastonj bi bilo vsako odgovarjanje; katerim pa ni usojeno, tistim se vsaka zveza sama po sebi razdere. Čemu bi si torej glavo belili s stvarmi, ki niso v naši moči.« »Te Vaše misli so menda tudi še iz francoske dobe.« »Kaj bi bile iz francoske dobe; odkar svet stoji, bilo je tako in bo tako ostalo.« »Mogoče; ali vselej se zaljubljene zaveze le ne razvezujcjo tako gladko, kakor ste Vi povedali.« »Gladko, gladko!« ponavlja stara gospa malo nejevoljna, »kaj pa se na svetu gladko razvija ? Od zibelke do groba nam je vsem po^ s trnjem posut; ali zato nismo Bogu nič menj hvaležni za življenje, katero nam je dal.« »Gospa Dobravka, Vi bi nazadnje človeka še znali potolažiti. Veste kaj. pojdiva malo na sprehod, prav potrebna sem čistega zraka.« »To je pametna beseda«, zavrne stara in kar obraz se ji je zasvetil od radosti, da je še kdo na svetu, ki si želi njene druščine. (I)alje prihodnjič.) Osapska dolina. Spisal Ivan Železnikar. laven in krasen je razgled z Opčin na amfiteatralično razprostirajoči se Trst, na rujavkasto-sinje obale istrske in na modro-zeleno valovje Jadranskega morja; menj poznat, a jednako krasen, v marsičem morda celo krasnejši pa je razgled iznad starega grada v Sacerbu (San Servolo), ki se kakor sokolovo gnezdo dviga med kršnim Krasom in tožno Istro, med Žaveljsko in Osapsko dolino. Sacerb je mala a slikovita vasica na visocem hribu nad Dolino, ležeča okoli skalne škrbine, na kateri stojč razvaline nekdanje trdnjave, znamenite izza bojev z Benečani. V Valvasorji nahajamo nje jako pristno podobo in v skalo vsekane stopnice, ki jih je narisal slavni kronist kranjski, ohranjene so še danes tako dobro, da po njih, dasi so nekoliko previsoke, z malim naporom dospeš v podzemeljske, iz naravnih skalnih otlin prirejene prostore, ki so bili nekdaj posadki v skrajnem slučaji zadnje pribežališče, ali kakor Valvasor pravi »re-ceptaculum«. O jahališčih, narisanih v »Ehre des Herzogthums Krain«, dandanes ni več najmanjšega sledu, kakor tudi ne o slavi nekdaj ondu gospodujočih plemenitih gospodov, med katerimi so bili Petači (Petazzi) po ljudski pripovedki tako kruti,v^da so matere Brščice s svojim mlekom morale dojiti grajska psčta, kar je nekda tudi bilo vzrok, da je oholi ta rod popolnem izumrl. Popotniku dospevšemu iz prijazne Doline po dobre polurc hoda v Sacerb in splczavšemu na starega gradu najvišje razvaline, odpira se v istini čaroben razgled. Tam v ozadji se vidi mesto Gradež in njegova zlasti ob solnčnem zahodu kakor razbeljeno železo žareča se laguna, starodavni Oglej in vitki njegov »campanile« na desno ustje mnogo opevane Soče, dalje na strmi skali divni Devinski grad, bližje y polukrogu pa bogati Trst z belimi svojimi vilami, pristavami in krasnimi letovišči, naslanjajoč se na Skedenj in na opuščene Zaveljske soline, od katerih naprej se na gore naslanja mesto Mile (Muggia) ter vkupe z omenjenimi glavnimi predmeti kot krasen okvir obroblja sinje morje Jadransko, po katerem plovijo brze ladje z belimi jadri in mogočni parobrodi, puščajoč na morski gladini viden sled in bruhajoč iz sebe gost, črn dim v južni vzduh. Med zapuščenimi solinami Žavcljskimi in gledalcem se razprostira lepa in plodna ravdn, v katere ozadji leži že prej omenjena lepa vas Dolina, bolj na desno od nje pa slavni »Breg«, kjer se prideluje slovita »brežanka« in kjer je znamenita božja pot v Ricmanjih, prijazni Boršt, koder sedaj vozi Hrpeljska železnica, v dnu gorovja pa Boljunec, ob potoku Glinčici, ki goni veliko mlinov, redečih poleg mlinarjev še par stotin marljivih krušaric. Divna panorama pa s tem še ni završena, kajti na levo je odprta proti tožni Istri, za seboj pa imaš Kras v besede pravem pomenu, da si pristnejšega niti misliti ne moreš. Kakor okamnelo morje, brez vsacega grmiča, brez vsake vidne vegetacije pnč se gorko hrbtišče pred teboj in oko bi se utrudilo na tej tihotni jednoličnosti, ko bi si ne moglo odpočiti pri pogledu na širokoplečega Nanosa s cerkvico sv. Jeronima in dalje na krasne naše Planine, med katerimi gospoduje v vsi svoji veličini divni naš Triglav. Nad vsem tem čarobnim razgledom pa je razpeto jasno nebo italijansko, vzduh okoli tebe čist in vonjav, poln južne miline in toplote, boje pisanih pokrajin krepke in žive, vse vkupe pa divna slika, katero bi popolnem pogodil le slikar — genijalen kolorist, kateremu ne prija izključno le pokrajina, vseskozi zelena kakor špinača, marveč vsak kraj, odličen po svoji naravni in izvirni lepoti. Ko si, nauživši se izrednega razgleda, začel mirneje motriti vso pred seboj razprostrto lepoto, opaziš hkratu neko posebnost. Od bajeslovnega Devinskega gradu, ki v motni daljini straži severno obalo sinjega morja, mimo Nabrežine, Kontovelja, Opčin, Bazovice, Ključa, do Sacerbskega stališča tvojega, mimo Ospa, Crnikala in dalje naprej vidiš na prvi pogled strogo določeno mejo razvpitemu Krasu. Strmo bregovje, deloma sivo-rudečkaste stene, podobne orjaškim navpičnim zidovom ločijo kraško planoto od južnega svetä in kjer je ta ločitev najmarkantncjŠa, ondu z vso gotovostjo lahko sklepaš, da je vode silna moč tako preobrazila skalovitega Krasa trdo lice. Tako je pri Devinu, tako pri Boljunci, pri Sacerbu, Ospu, Črnikalu, tako pri Zani-gradu in naprej. A to še ni vse. Oprezen pogled ti pove, da je morala ta Krasu strogo določena meja nastati vsled potresov, vsled pogrezanj, kakor jih je jako vrlo opisaval general Marcnzi v svoji mnogo, a nezasluženo zasmehovani pogrezni teoriji (»Einsturztheorie«). Na Štajerskem, v vinorodnih Visovljah, videl sem nekoč po podzemeljskim studenci izpod-kopan vinograd. Po dolgem dežji se je pogreznil del vinograda in nastal je jarek, ki je imel isto formacijo, kakor gori omenjena od Devina do Zanigrada raztezajoča se stena. Da, kjer se je odkrhnil trdi lapor, bile so celo boje, četudi nekoliko medlejše, vendar približno jako podobne slikovitim stenam pri Boljunci, Sacerbu, Ospu, Črnikalu i. t. d. Zrušeno ozemlje pa je imelo isto lice, kakor ves Breg, vas Dolina, Osip, Gabrovica in druge vasi. Velike zanimivosti pa je tudi to, da se z mejo, Krasu določeno, menja tudi geognostična sestava. Trst ni več na ozemlji z značajem kraškim, v Bregu začenja tudi že druga formacija, ki se dalje razprostira mimo Ospa, Tinjana, Plavij, do Kopra in dalje, katera je torej velezanimiv osrčdek, sredi skalovitega in kakor morska goba Iuknji-Častcga Krasa. Po teh opazovanjih ne bode odveč, ako se malo ozreŠ v najbližjo okolico. Sacčrbskega starega gradu razvaline nimajo posebnega interesa. Bil je to grad, utrjen po prirodi, a veliko premal, da bi se mogel braniti oblegovalcev vclicemu številu. Zato so ga tudi cesarske čete 1511. 1. z malim naporom odvzele lakomnim Benečanom. Mnogo zanimivejša, jedina te vrste, pa je menda podzemeljska cerkvica, dober streljaj od Sacčrbskega gradu. Stopajoč z voditeljem po zvenečem kraškem kamenji, ne vidiš niti sledu kaki stavbi. Zdajci pa se nagne jedva vidna steza nizdolu in skozi dobri Ičsi podobna vrata prideš po kacih petdesetih stopnicah v cerkev, ki nima niti zidu, niti tramu, niti zvonu. Naravna podzemeljska duplina je dala prostora božjemu hramu, lepi kapniki so vsa draperija in olepšava in priroda sama je izklesala sarkofagu podobno skalo, na kateri je altar, na njem pa par prav siromašnih svečnikov, jedini nakit tej najpriprostejši cerkvici, kar sem jih kdaj videl. V tej duplini je živel nekda sv. Servolo, kateremu je tudi cerkev posvečena in kateremu na čast se vsako leto, če se ne motim meseca junija — daruje sv. maša. Priprosta je ta cerkvica, — darežljiva priroda ji je naklonila samo jedno okno, skozi katero prodira dnevna luč baš pred oltar — a vendar ubogi istrski in kraški kmet ne zamuja prilike, da bi je ne obiskal ter izpod kraškega površja z dna zdvojenega srca ne prosil Boga za milejšo usodo. In končavši 'svojo molitev z nekakim hrepenenjem stopa za oltar, kjer so iz kapnikov skozi stoletja padajoče kaplje izdolble latvici podobno globino, polno studene vode. Kaj je studena voda, to umeje le KraŠevcc. Zato pa jo tudi zauživajo slastno, kakor bi pili ohlajenega šampanjca; žal, da je vode le malo in da je naravna skalna latvica le prehitro prazna. Valvasor sicer pripoveduje, da je ta latvica toli čudotvorna, da je ni moči izprazniti; a njegova trditev dokazuje samo to, da on v Sacerbu sam nikdar bil ni in da torej tudi ni poskušal izprazniti čudotvorne latvice. Iz rečenega bode vsacemu jasno, da se izplača pohoditi Sacerb, zlasti pa podzemeljsko cerkvico, iz katere se na levo odpirajo velikanske podzemeljske jame, ki po trditvi prebivalcev sezajo par ur daleč, a žal, še niso preiskane. Iz Sacerba na levo proti jugovzhodu je razprostrta lepa O sap ska dolina, kaki dve uri dolga, povprečno pa pol ure široka. Dolina ta je v marsičem zanimiva. Severna stran od Sacerba do Črnikala ima pravi kraški značaj, vse druge strani pa imajo, kakor deloma že zgoraj povedano, drugo formacijo. Ime ima dolina od glavne vasi, ki se na vseh zemljevidih, ne izvzemši Koslerjevega, napačno nazivlje »Ospo«. Pravilno ime je »Osip«, — domačini govore »Osčp« — prebivalcem njenim pa pravijo »Osapci«. Zidana je ob vznožji velikanske pečine, katere del se je izvestno nekdaj odkrhnil in nasul breg, na katerem stoji vas, ki je po tem »osipu« dobila svoje sedanje ime. Tikoma nad vasjo, tikajoč se najviše stoječih hiš, dviguje se navpična rudečkasta stena, sredi nje pa zija, kakor kiklopsko oko, široka otlina, iz katere po dolgem deževji pritaka majhen curek vode, kot znamenje, kako visoko stoji v osrčji hribovja vsled pretesnega ustja zajezena voda — Osapska Reka. »Reka« je Osapske doline prva posebnost. Navadno ne zasluži niti imena potok, ob suši skoro do cela usahne, kadar pa na Pivki dežuje dalje časa, prihrumi v toliki obilici, da hitro stopi čez bregove in preplavi skoro vse travnike in njive do opuščenih solin pri Milah (Muggia) ter je vsa dolina podobna motnemu jezeru. Tej prikazni nasproti mora se človek nehotoma vprašati: Od kod toliko vode? Kras nad Ospom nima tacega reservoara, iz katerega bi moglo odtakati toliko vode, naravno torej, da treba to razlagati drugače. Ljudstvo govori in je trdno prepričano, da prihaja voda iz Škocijana, daje torej Osapska Reka odtok ali panoga svetovno znamenite Škocijanskc Reke. Ime samö ob sebi že deloma na to napeljava, razne okolščine pa še določneje to potrjujejo. Ne gledč na to, da je po ljudski pravljici nekdaj palo dvoje volov na Krasu v brezdno in da so se kosci jarma ulovili pri Ospu, (pravljice take pač niso redke), mora se naglašati, da tej vodi ni nobenega druzega izvora, da tako močno narasta le tedaj, kadar je na Pivki dolgo deževalo, da prihaja navzlic svoji podzemeljski strugi, jako kalna, ter prinaša s seboj celo žaganje, katerega bi med Ospom in Škoeijanom zaman iskal. A še drug razlog govori za mojo, na ljudsko mnenje oprto trditev. Ko se je 1883. 1. na občnem zboru inženirjev in arhitektov Tržaških razpravljalo vprašanje, kako napeljati Reko in Bistrico v Trst, čital je inženir Friderik Angeli dotično poročilo, katero so sestavili veščaki. V tem izvestji pripoveduje se tudi, kako so merili kolikost Reke. Pri Gorenjih Vremah konstatovali so 260.070 ;//3 vode na dan. pri Skocijanu pa samo 180.000 m3. Med Vremami in Škoeijanom se izgublja torej 80.070 ms vode na dan. Kam odhaja toliko vode? Brez velike bistroumnosti se lahko sklepa, da mora tolika množina kje drugje na dan. Jaz za svojo osebo sem trdno preverjen, da je precejšen del, če ne vse, dobiva Osapska Reka, zelo verjetno pa je tudi, da treba v poštev jemati Rižano, in to bi bilo za vprašanje o napeljavi Reke in Bistrice v Trst eminentne važnosti. Osapska Reka bi Tržačanom ne delala velike preglavice, ker goni samo jeden jako primitiven mlin, ob Rižani pa je nad trideset včlikih in deloma jako lepih mlinov. Ko bi namreč Tržačani, kakor so načrti, zajeli vso vodo med Vremami in Skocijanom, prenehali bi odtoki v Osip in morebiti tudi v Rižano, posestniki in mlinarji pa bi za suhe struge zahtevali primerno odškodnino. Zelö potrebno bi torej bilo gledč dotičnih pravic, nič menj pa tudi v znanstvenem oziru, da bi se ta zastavica razrešila. Na Nemškem so bili pred par leti v jednakem položaji. Domnevalo se je o Dunavu, da po nekem podzemeljskem odtoku Reni v Bo-denskem jezeru oddaje velik del svojih voda. Da se ta »bifurkacija« dožene, potopili so v dotično reko nad 100 stoto v soli in po kratkem opazovanji bila je stvar stalno gotova. Kaj jednacega naj bi se storilo tudi glede Škocijanske, oziroma Osapske Reke in Rižane, o katerih bi se tem potem neovrgljivo dognalo, nista li bili že Rimljanom znani pod skupnim imenom »septem fontes Timavi«. V predstoječih vrstah sicer ni z matematično točnostjo dokazano, da je Osapska Reka res Škocijanske Reke odtok, torej prava sestra onih rčk, ki prihajajo pri Št. Ivanu deloma že kar plovne na dan, vendar pa mislim, da je moja trditev in ljudsko mnenje več nego hipoteza in da se prej ali slej tudi v tej stvari izreče konečna beseda. (Dalje prihodnjič.) < Hajke in povesti o Gorjancih. Spisal Janez Trdina. 39. Razodetje. (Konec.) eč takih Črnih stebrov so si prislužili profesorji, ki so prepovedovali mladini naši dobre in poštene slovenske časopise in knjige z nesramno pretvezo, da jo pohujšujejo. Brez zapreke pa je smela prebirati vse tuje spise, dasi so bili mnogi strašansko nespodobni in nenravni ali pa popolnoma nekrščanski in brez verski. — Cesarska vlada, mestni odbor in posamezni domoljubni in bogati podjetniki preskrbeli so Semenič obilo z brezbrojnimi obče-koristnimi ustanovami, napravami in zavodi. Železnice so šle iz njega na tri strani, proti Ljubljani, Karlovcu in Ogulinu. Zračna pošta Samo let je nosila vsak dan blagö in potnike v Ljubljano, Zagreb, Trst, Reko in Celje. To pošto je izumil pred sto leti neki Ljubljančan. Vozila je visoko nad zemljo, često nad oblaki brez najmanjše nevarnosti. Velikansk vodotoč je dovajal mestu vodo iz daleke Kolpe, po drugem vodovodu je dobivalo iz hrihov bistro studenčino. Umno zemljedelstvo, trgovina, tovarne in premnoge ine delavnice so naklonile vsem stanovom znatno imovitost in splošno zadovoljnost. Starodavna borna »Purga« preimenovala sc je po dobrem razlogu v »Milijonarski trg*, kajti stanovali so ob njem v palačah svojih sami težki bogatini, ki denarcev svojih niso šteli, nego jih merili na vaganc. Najrajši in najdlje se je mudil S16bodin vsak pot v prvi mestni ulici v gimnaziji, ki se je razlikoval v marsičem od denašnjih šol tega imena. Vsi predmeti so se razlagali po slovensko. Poleg domačega jezika učil se je najbolj »slavjanski«. Vsi dijaki so ga govorili tako gladko kakor materinščino svojo. Dajala pa se jim je prilika, da so se izurili lehko tudi v drugih slovanskih narečjih in v glavnih tujih jezikih. Jako mnogo ur jc bilo odločenih računstvu, fiziki, prirodopisju in zemljepisu, grščini in latinščini pa — nobena! Čas, ki se jc s tem dobil, upotrebljeval se je velekoristno za glasbo, zdravoslovjc in v višjih razredih za državoslovje. Glasba je bila zapovedan predmet za vse učencc. Slöbodin se je uveril, da so si semeniški dijaki čvrsto zapomnili pravila, kako jim jc živeti, da si ohranijo zdravje. Dasi je bistro pazil, ni našel v vsem mestu nobenega mladega človeka, ki bi bil pijančeval, žgal smodke, ponočeval, ali čepel sključen po vse ure pri vražjih kvartah. Dečaki so se dobrovoljili v prostih urah z dobrim berilom, duhovitim šahom, biljarjem, žogo, telovadbo, prijetnimi izprehodi na deželo i. t. d. Učitelj državoslovja je razkladal poslušalcem ustroj države in državljanske pravice in dolžnosti. Odraslim mladeničem je bilo torej politikovanje dovoljeno, kar se je zdelo Slöbodinu jako pametno in potrebno. Zabeležil si je v listnico besede, s kojimi je končal profesor tega predmeta predavanje svoje. Dejal je s povzdig-nenim glasom: »Dragi prijatelji in slavjanski bratje moji, prosim in zaklinjam vas, da nikdar ne pozabite, da smo tudi mi prevažna veja tistega orjaškega drevesa, v čegar blagodatni senci počivajo in se radujejo vsi omikani närodi starega svetä«. V gimnaziji je bila nameščena izvrstno založena knjižnica in dijaška čitalnica, v koji je ležalo na mizi do štirideset slovenskih in drugih slovanskih časnikov. Krščanski nauk so učili se gimnazijci obširno in temeljito ali ne za red v izpričevalu in ne v šolskem poslopji, polnem dijaške lehko-miselnosti, nego v stolni cerkvi pred včlikim oltarjem, za popotnico in vodilo po nebeških vzorih hrepenečemu duhu. Po službi božji, ki je bila slovenska od konca do kraja, razlagal ga je veleučen duhovnik z milim glasom in tako preverljivim čutom, da mu je moral poslušalec potrditi hotč ali nehotč slednjo besedo. Slöbodin ga je čul, ko je govoril baš o istinitosti krščanske vere. Rekel je: »Prvi dokaz resničnosti njene nosimo v sebi, kajti se ujemajo vsi bistveni nauki krščanske vere s srcem, pametjo in vestjö vsakega poštenega človeka.« Slöbodin ostrmi, da mu zastane sapa. Dejal je sam v sebi: Ta dokaz je tako naraven, prost, jasen in neovržen, da mora pregnati najtrdo-kornejšo nejevero. Kako je to, da mi ga niso povedali nikoli v šolah in da se ga nisem niti sam domislil! Verske sumnje, ki so ga mučile dolgo in neusmiljeno, izginile so zdaj brez sledu, kakor se razhlapi zadušljiva, siva megla na žarkem solnci. Razburjeno srce mu ublaži zopet sladek mir; do smrti svoje se bo spominjal hvaležno svetega možd, ki mu je v semeniški cerkvi oživil z jednim samim kratkim stavkom mrtvo vero. V nedeljo popöludne se je hotel Ivan Slöbodin vsekako udeležiti zabave v Ndrodnem domu že zato, ker so naznanile vse novine, da bo čital njega predsednik, Janko Slöbodin, jako mične, tristo let stare »spomine« od pradeda svojega. Mislil si je: »Kaj ko bi bil ta Janko sorodnik moj v desetem ali dvanajstem kolenu, in bo razveseljeval občinstvo morda baš z mojimi zapiski?« Kar je slutil, potrdilo se je popolnoma. Janko je opisal najprej pradedovo življenje. Povedal je tudi zgodovino ljubezni njegove, ki je vzbudila v dvorani precej glasno vcsclost. Pravil je, da je Ivan vzdihoval in lazil r za Zdliko dve leti. Zaklinjal se ji je vsak dan, da jo ljubi stokrat bolj nego vse fne ljudi' in vse zaklade in slasti tega sveta. Ona mu je verjela in mu podarila srce svoje, kajti bil je Ivan nepokvarjen in jako čeden dečko. Zdel se ji je res da močno fantastičen, ali mladenke opraščajo take slabosti kaj rade ljubimcem svojim. Toda Zälika je bila krščansko in pametno dekle. Hotela je biti Ivanova žena ne pa ljubica. Da ji je rekel: »Vzemfva se!« — oklenila bi se ga bila okoli vrata in ga obsipala s poljubci. Ali njemu ni mogla zdrkniti z jezika beseda: »zakon«, ne zato, ker je imel morda nečiste namene. Bog varuj! On bi se bil rad pozakonil z njo že prvi dan, ko jo je spoznal. Zadržavala ga je prazna bojazen, da ga deklica ne usliši. Najprej se je hotel uveriti, da ga ljubi, šele potem dejal bi ji bil: »Draga Zalka, dosti dolgo se že gledava, čas je, da se poročiva.« Po takem ni čudo, da je prišla zmešnjava. Oba sta čakala zaman, ona snubitve njegove, on pa priznanja njenega, da ga ljubi. Brez odločenja so tekli tedni za tedni, meseci za meseci. Dekleta zgrabi napösled nejevolja. Ko ji je začel zopet ponavljati, kar je že tolikokrat Čula, bleknila je, da je sita tega zaljubljenega čvekanja, naj jo pusti na miru. Bilo ji je prčccj žal, da so ji ušle take nepremišljene besede. Rcvica vso noč ni mogla zaspati. Da je prišel Ivan drugi dan k nji, prosila bi ga bila za zamero. Toda on se ni prikazal, ker ni poznal ženske trme. Bil je taka mila Jera, da se je imel za najnesrečnejšega človeka na zemlji. Razven ljubezni ga je trla tudi rodoljubna žalost. Slovenski narod je trpel takrat grozne bede in ni bilo nobenega upanja, da se politične prilike in razmere skoro zboljšajo. Ivana je ta dvojna bridkost tako zmešala, da se je nakanil ustreliti. Nebeški oče pa se je usmilil izgubljenega sina ter mu poslal skrivnostno razodetje, koje ga je potolažilo. Zameknil se je iz devetnajstega v naše dvaindvajseto stoletje in gledal blaženo in slavno bodočnost slovenskega naroda in tudL-mcsta Se-meniča. »Spomini« njegovi dokazujejo, da je došcl poslušat baš nocojšnjo našo zabavo v Narodnem domu in da je zvedel iz mojih ust, zakaj mu Zdlika ni priznala ljubezni svoje. To se v6, da mu se je zdaj na vso moč mudilo domöv. Uboga Zdlika je bila skoro zblaznela, ko je slišala, da je izginil Ivan brez slovesa. Našel jo je vso objokano in obupano. Ali toga njena izpremenila se je hitro v radost in smeh, ko jo je pritisnil na srce in jo imenoval »sladko svojo nevesto.« Poročila sta se še tisti mesec in odslej jima usoda ni grenila več življenja. Po tem kratkem vekopisu je jel govornik Janko Slobodin čitati Ivanove »spomine«, ki so naštevali na tanko vse nadloge in težave, koje so pritiskale slovenski narod, zlasti slo- venskega kmeta v devetnajstem stoletji. Ivan je poslušal zvesto življenje svoje, »spomini« pa ga niso nič mikali, ker so mu bili znani. Zbodla ga je bila marsikatera opomnja Jankova in ko se je občinstvo smijalo neokretni njegovi ljubezni, šinila mu je vsa kri v glavo od srama in jeze. Ali to razžaljenje je precej pozabil radi preveselih poročil, koja je Čul v Närodnem domu o ljubljeni Zäliki. Zdaj je včdel za trdno, da ga ljubi in da mu je namenjena za ženo. Ves zamaknen je hitel v cerkev in zahvalil Boga za rešenje in dobljene tolažbe. Iz cerkve je tekel na vso sapo v Gorjance. Na vrhu opešajo mu noge in poloti se ga težka dremota. Legel je na mehko trato in zaspal. Vzbudivši se vidi pod sabo samotno čuvarnico, kamenite rčbri in golo bregovje. Ta pogled ga uveri, da se je preselil iz solnčnega dvaindvajsetega nazaj v viharno in pusto devetnajsto stoletje. Čile noge ga prinesö v treh urah domöv. Zgodilo se je vse tako, kakor je pripovedoval semeniški gospodi Janko Slöbodin. V treh tednih sta bila Ivan in Zalika mož in žena in živita še zdaj prav zložno in srečno. Ivan se bavi mnogo s politiko. Domače časnike (tujih ne mara) prebira od prve do zadnje črke, mične članke in dopise še po dvakrat. Ker vč, da je bodočnost naša, ne delajo mu pregldvice hude neprilike, v kojih se nahaja često ndrodna stranka. Kadar zvč kako krivico, ki se je storila ndrodnosti naši, zakliče zmagoslavno: Vsaka sila je minljiva! Preširen je prerokoval resnico, da se bodo »vremena razjasnila« tudi nam Slovencem, zato: Ne udajmo se, ne udajmo se! — Misli. 5- Kdor jednega preveč primeša, Ravnotežju pretežo obeša. Koj, ko je zavrelo, nikar ne jej, Počakaj, naj se počuha poprej! Kedor pa malo počakati neče, Ne čudimo se, če se dobro opeče. 6. Imej tudi dober namen, Prenaglo vendär še ne sodi, Najboljši namen je gotovo skažen, Če naglica slepa ga vodi; — I^e tistega čin mi je v čisli, • Ki tud' na nasledke pomisli. — Y. io £ Pri.närodnih pevcih. omladij jedva štirinajst Ti zrlo je življenje, A že poznaš kopnenje, Poznaš ljubezni strast. Oblastno z odra ddli zreš, V zavesti si krasote In čdrovne milöte, Ki diči vitko rast. Dovtipom nžirod se smeji In ploska ti z rokami, Jaz pa tešim s solzami Za tebe bridek jad. Kaj bi pač grenkih solz uc lil: Jed v k ti je vzbrstela, In skoro bo odevela Cvetoča ti pomlad. A ti ne vidiš mojih solz, Le poješ in razgrajaš, Da s strupom se napajaš, Kaj tega tebi mar?! Življenja bodo te megle V svoj mračni plašč zavile . . . Da ti sramoto krile, Oh krile bi vsegdär! — Fr. Gestrin. Na Silvestrov večer. družbi veseli smo včeraj se zbrali, Navdušen nam spev je iz prsij donel, Vsi mladega leta smo pričakovali; Da srečno bi bilo, si vsak je želel. Med smehom raddstnim nam čas je potekel, Polndčna se ura približala je; Vsak »z Bogomc je letu še staremu rekel; Že s stolpa dvanajsta se slišala je. Ted&j izmed družbe predsednik ustane, Vč roki naliti kozarec držčč, Z besedo iskreno pozdravi nas zbrane Prijazno in srečno nam leto želčč. In polni kozarci so zdaj zazveneli, Dnij vrsto veselili si želel je vsak, Radostnih obrazov smo čvrsto zapeli: Domovju glas slave donel je krepak. Nasproti pa meni je deva sedela, Tej srcem gorečim sem zdajci napil: l)a v dobi mladostni bi vedno cvetela; Na zdravje napolnjen kozarec izpil. In ona leskečim pogledom odvrne Ter trkue ob kupo jednako želčč: Na nebu pa zvezda miru se utrne . . . Vč srci nesrečnem pokoja ni več! Bolislav. Um in čut. oginj najhujša je Morana, V rušenji, klanji neugnana, Cvetičic stebla, hrastov debla V globine zemlje je zagrebla. Kaj ko bi i po moji sreči, Nje grešna pest hotela seči, Ko bi na sladko vez ljubezni I meni dčla srp železni? — Neštetih vtiskov klic oblastni, Nemirnih žil udari strastni, In žar, ki mi obraz užarja, Vse mi nedvomno odgovarja: Da prej na nebi nočee jasne Blesteča vojska zvezd ugasne, Nego ljubezni krasni cveti Bi mogli meni docvcteti! M. m Gospodična. Slika iz življenja. Spisal Velimir. I. csede »gospodična« stari slovarji naše vasi ne poznajo. Šele najnovejša izdaja ima v svojih predalih tudi »gospodično«. To pa je prišlo tako-le: Slamar je imel svojo hišo tam na kraji vasi. Stavbinskega zloga ravno ni bilo najti na nji. Polovica je bila lesena, polovica pa zidana s surovim kamenjem, spominjoča še na kiklopske stavbe. Na zid je bilo še naslonjenega nekaj hlevu podobnega, koder je dimlja prodajala dolgi čas, kadar ni trave mulila na občinskem bregu. Proti jugu se je vlekla mala njiva in poleg nje še manjši zelnik, kjer je Slamar pridelaval pridelke za domačo reč. Tudi nekoliko sodarstva se je izučil za svojih mladih let, da je za silo postavil kako kad ali obroče nabil na kak škaf. Na hišo svojo Slamar ni bil ponosen. Se menj na svojo sodarsko umetnost — bore malo mu je nesel ta posel. Pač pa je rad pri-trkaval na troje zakladov, zakopanih v njegovi bajti. Kdor vzdigne katerega — živi so bili — teh zakladov, ta ga bo imel dosti vse življenje: tako je sam večkrat rekel. Ti trije zakladi Slamarjevi so bile njegove tri hčere. Tako lepo so vzraslc kakor gorske jelke in njih obrazi so bili kakor uliti iz voska. Celtf poletno solnce ni vrezalo nanje svojih znakov ogorelosti — preveč so se ga znale varovati. V Slamarjevo zakočeno hišo — vsa je bila obkoljena z drvi in okna so bila majhna — niso tako kmalu pokukali zvedavi solnčni žarki; in kadar so se Slamarjeve vile sukale pod streho milega neba, takrat so že umele ceniti dobroto košatih dreves. To se pa tudi vč, da ženske že cel<5 rade časih pomaknejo robec malo čez čelo: ali iz bojazni pred solncem ali iz sramežljivosti, kdo ve? Matere Slamarjevi otroci že veliko let niso imeli. Umrla je, ko je bila Uršica še majhna. Zdaj pa šteje Uršica že dvanajst let, Mari-janica gre v sedemnajsto leto in Rotijica jih je izpolnila dvajset. Ro-tija je gospodinjila. Šivilja je bila in presedela je po cele dneve in tedne pri mizi poleg okna in zbadala zdaj • s šivanko v platno, zdaj z očmi skozi okno. Le po kake trikrat na dan je odhitela v kuhinjo, pripravit jedi in v hlev utešit dimljo. Na polje ni šla nikoli. Dejala je, IO* da ji škodi delo na polji. In stari, a žiljavi Slamar je tudi ni silil, saj je zlahkoma obdelal leto in dan svojih dvajset krajev njive in široko krajnati zelnik. Pa še vsak dan se je lahko položil popoludne tja na mehko travo pod oreh in raztegnil svoje skrčene ude in mislil to in 6no, kakor je že naneslo. Kar pa ravno okorna pleča Slamarjeva niso zrna gala, to je naredila njegova ljubenka Uršica. Kakor skakonoga srnica je skakala okrog hiše, okrog njive in okrog zelnika. Slamar pa je ležal v orehovi senci in dobrovoljno pohrkoval: — ... Moja dekleta! . . . Mhe! . . . moja! Pa jih ni, pod našim zvonom . . . jih ni! Marijanice pa ni bilo doma tisto leto. Služit je šla k Vrvarju. Dejala je, da jih je že tako preveč doma za kruh jesti, in da bi si rada kak krajcar prislužila. In oče ji ni branil. — I, le pojdi, boš vsaj kaj izkusila pri ljudčh in kaj prihraniš si lahko — jaz nimam drugega kakor to bajto. Vse tri je ne boste mogle imeti. Marijanica je torej služila. Taka je bila s Slamarjevimi. Stradali ravno niso, a ostajalo jim ni nič. In kadar je sneg ležal po zemlji in se je ivje obešalo po drevji, takrat je nesla velikokrat Uršica po polič moke ali pšena iz sosedove hiše. Res da je Rotija šivala poleti in po zimi — a majhen je tak zaslužek na kmetih. Druge vaške šivilje so poleti zamenjavale šivanko tudi s srpom — kadar je bilo veliko dela in se je mudilo na polji. Tudi Slamar je pritrdil obroč na kak škaf ali popravil kako kad, a bogatel ni s tem. Nosile pa so se Slamarjcvc dečle, kakor gruntarske hčere. Kadar so šle ob nedeljah ali ob velikih praznikih v cerkev, kar vse je šumelo za njimi. Fantje so se ozirali po njih in dekleta so jih zavidljivo pozdravljale in ogledavale. Malodanc vsak večji praznik so imele nova krila na sebi ali nove rute na glavi. Gruntarske so pa doma matere nadlegovale: — Saj vidite, da imajo še Slamarjeve, ki so iz bajte, tako ruto, Vi pa mi je nečete kupiti. — Slamarjeve se že lahko izmišljujejo, kar hočejo, ker ne vedri, kje se denar jemlje in nimajo nobenega, ki bi jim povedal, kaj je prav in kaj ni prav. A kdo more brzdati to silno domišljijo domišljavih deklet? Kakor opice so, imeti morajo, kar na drugih vidijo! Toda Slamaijcvih vendar ni nobena prekosila 1 II. Ko zima prikima in se božič odgrne, takrat pride tudi sv. Janez, seiivni dan poslov. Tisti dan je prišla zopet domov tudi Slamarjeva Marijanica. Povitico je prinesla v robci in skrinjo pripeljala na kolčh — denarja pa ni kaj prinesla, kakor si je mislila ona in kakor si je njen oče mislil. Za obleko je treba zmerom toliko. Pri delu se raztrga mnogo oblačil in mlad človek že tako ne sme zamazan in posmoljen hoditi. Kako bi mogla kaj takega Slamarjeva Marijanica, katere je bila sama mladost, lepota, čednost in pridnost. Nekako nejevoljno vrže robec s povitico na mizo, stopivši v hišo. — Na kmetih že ne bom več služila. — A ne, Marijana ? Kako pa da ne ? oglasi se izza peči stari Sla mar. — Zato, da ne! In pogovor je bil pri kraji. Dekle je ostalo doma. Šivankc res ni znala Marijanica tako vrteti kakor Rotija, a kaj malega je že po-šila in zakrpala, da se je dobila kaka latvica mleka in kak kos kruha. Saj ni bilo treba doma peči in moke kupa vati. Za denar pa je tako hudö. — Ko pa je prešla neljuba zima in prišla vesela pomlad, takrat je oživela v Marijaničincm srci stara misel iz prejšnjih časov. Sami sta sedeli v izbi nekega popoludne, Rotija in Marijana, ko je ravno zgodnje pomladansko solnce usulo nekaj skromnih žarkov skozi malo okno. — Rotija, jaz pojdem pa v Ljubljano! In Rotijino belo čelo se raztegne, kolikor se je skrčilo v tistem trenotji Marijanino. — V Ljubljano? Služit? — Ne. službe imam že dovolj. — I, kaj pa ? V šolo menda ne pojdeš kakor Zorčev študent ? In obema se odpro resne ustnice na mah, kakor rožnati popki. Marijanici so se tudi usule rdeče rože po licih. Meseca srpana sta se spomnili, ko pride Zorčev študent domov . . . A hipoma nastavi mlajša resnobno: — V fabriko pojdem. — Pa ne tja, koder cigare delajo? Marijanica namigne. Rotija pa hiti zbadati s šivanko v platno. Nato priropoče Uršica v izbo. — Uh, vidve ne vesta, kako je še mraz zunaj! Tako govori, vrže očptove coklje pod peč in zleze za peč. Slamar pa je pribijal zunaj obroče na velik sod. — Kaj pa se tako držiš, Rotijica, kakor bi ti kure malico pojele ? — Uršica, ko bi ti vedela, kar jaz vem, tedaj bi se tudi ne smijala. — I nu, kaj pa je takega ? — Uršica, jaz te bom zapustila, reče Marijana. — V Ljubljano misli iti, pristavi Rotija. In Uršica skoči izza peči ter sede poleg Marijanice. — Kam pojdeš ti? V Ljubljano? Po kaj? Saj ne pojdeš, kaj ne, da ne pojdeš, Marijanica? Rotija mi nalašč nagaja. In oklene se Marijaninega vratu. — NiČ se ne boj, Uršica, pojdeš pa še ti z menoj, kadar bodeš tako velika, kakor sem jaz. — Marijanica moja, kaj ne, da nalašč praviš? Solze so zalesketale na licih Slamarjevih deklet. In še večkrat so jokale tiste dni in tarnale. Tako rade so se imele. Toda Marijanica je vendar le ostala pri svojem sklepu. Solze ženske — te so pač po ceni! — In oče je moral tudi zvedeti to novico. — Oče, jaz pojdem vendar le! — No, ali si se premislila, Marijana ? — Sem se, oče! — Ali greš k Vrvarju nazaj? — O ne, oče, daleč pojdem. — Hi, daleč? Pa ne celö iz fare? — V Ljubljano. — Ka-aj? — V Ljubljano. Nožarjeva Tona mi je že vse preskrbela. — Tega si ne bi mislil. No, pa le poskusi svojo srečo! Kruh si boš morala tako služiti; če ga misliš v Ljubljani lože, pa ga! In Marijanica je šla v fabriko. m. Počasi tekö dnevi, če človek česa pričakuje. Tako sta trpela Slamarjcvim dva meseca kakor cela večnost. Stari ni bil ravno tako radoveden, kako se godi' njegovi hčeri. Toliko bolj pa Rotija in Uršica. Kolikokrat sta hodili nadlegovat zdaj poštarja, zdaj potovko, če je kaj pisma ndnji. Naposled je prišlo pismo. Na Rotijo se je glasil naslov. Ljuba sestra! Nikar ne zameri, da tako dolgo molčim. Toliko sem imela opravila ves čas, da kar nisem nič utegnila. Nožarjeva Tona mi je preskrbela zastonj stanovanje pri neki stari gospč, samo da časih vode prinesem ali kaj druzega takega, po kar sama ne more. Prav dobra gospa je: dala mi je že neko svoje krilo in dve ruti, taki, kakeršne tukaj nosijo. Tukaj se vse drugače nosijo. Jaz sem si že tudi kupila nove čižmice in krila sem si vsa prenaredila. Tudi govorč tukaj bolj flčtno, kakor doma. Skoro vsak mi pravi .gospodična' in vsak me viče. Ob nedeljah in praznikih hodim s prijateljicami na sprehod v Šiško ali kam drugam, in potem gremo v kako krčmo in se nam jako prijetno godi. To se smejemo! In käj so tukaj fantje prijaznejši kakor doma! Še soldatje se tako uljudno vedo, da jih je kar veselje gledati. In še nekaj imam na srci in na jeziku, pa ne maram povedati. Saj veš, kaj, Rotijica ? Tako je dober in zal in dve zvezdi ima pod vratom, na vsaki strani jedno. Zorčevega študenta sem tudi že jedenkrat srečala; to je moški v Ljubljani, šc videti me ni hotel. Doma pa je bil tako sladek, kakor med, kaj ne, Rotijica? Drugega posebnega Ti nimam pisati za danes. Samo toži se mi časih po Tebi in po UrŠici. Ce bom mogla, pridem morda na jesen kaj domov pogledat. Pozdravljam vse stare prijateljice, posebno pa očeta pa Tebe in UrŠico in ostanem do mrzlega groba Tvoja zvesta sestra Marijan i ca. Samega veselja solze so se utrinjale pod črnimi očmi Rotije, beroče to pisemce. Stoži se ji po oddaljeni sestrici in letela bi bila naj-rajša čez hribe in doline in položila svojo glavico na rame sestrine. — Oh, zakaj ne morem tudi jaz v Ljubljano? Tako je popraševala in ponavljala. A otožna senica v kletki na steni ji ni mogla odgovoriti na vprašanje. Pribiti pa sestrica v hišo. Strastno seže Uršica po pismu na mizi in bere. — Obrazek se ji topi v radosti, čitajoči pisemce od drage sestre iz bele Ljubljane. A ni vsega razumela, kar je sestra pisala. — Kaj pa ima Marijanica na srci, Bog vč? Nemara je bolna ? Ali ne, Rotijica? — Nemara, odmeva iz ust Rotijinih. A žal ji je, da jc dala brati-pismo sestrici. V nedrije spravi pisemce in 'poboža Uršico po nežnih ličecih kakor malo dete. — Šc očetu je preberem, čaj, Rotijica! — Bom že jaz, Uršica! In Rotija bere očetu pismo, prišedšemu v izbo, a vsega ne prebere, nekaj je izpustila. Stari pa je kimal ves čas zadovoljno z glavo in dobro se mu je zdelo. Cel<5 nasmehnil se je nekaterikrat, kolikor je to takim mogoče. — Pa nekaj ima na srci, oče! Tega še Rotija ni brala. A oče se je le še nasmehnil in Rotija mu je pomagala. IV. Listje je že padalo raz drevesa, ko dobč Slamarjevi drugo pismo. Marijanica je naznanjala, da pride domov za dva dni. Stari je zadovoljno mel roki, hčeri pa sta se pomenkovali, kako postrežeta sestri. Semenj ali »žegnanje« je namreč imelo biti tisto nedeljo, ko so pričakovali Marijanice. — Naša Marijanica pride po bob v nedeljo. — To mora biti gosposka! — O pa seveda da je! Tako je pritrjevala Uršica svojim tovarišicam. Dekleta pa so ugibala, kakšna bo, ker so čule, kako je že gosposka, kakor kaka mestna gospodična. Kaj pa da ni bilo tudi brez zasmcha in pikrih pa trpkih opazek. — Naposled pride tista sobota pred smajnim dnevom. Iz vaških dimnikov se je valil gost dim, iz kuhinje se je Čulo vrenje in crenje in ženske so se vrtele v vsaki hiši, kakor bi bil sodni dan. Gorje moškemu, ki zaide na tak dan med nje! In komaj je udarilo trikrat na veliki zvon tisto popoludne, že so jeli pokati topiči, da se je cesta tresla in v zvoniku so pritrkavali celo uro na ušesa zvonov, slovesno oznanjujč, da je kaj takega le jedenkrat v letu. In v tistem času je stopala po cesti proti vasi ženska postava. Malone po tleh se ji vleče dolgo krilo od svetlega sukna in beli obrazek ji kroži rumen, kockast robec. Izpod robca pa zvedavo gledajo skrbno počesani in nafrljeni lasje, pokrivaje na lahnem obe strani čelu, kakor dve ptičji peroti. Rame in pleča ji leno objema črnoma-Ijasta ogrinjalka, stikajoča se na prsih z dolgo, zlatu podobno iglo. Kadar pa dvigne mali podbradek, takrat se zažari pod vratom velik, jajcu podoben medaljon. V jedni roki nese malo torbico, v drugi pa vrti ličen solnčnik s širokimi mrežami po kineškem zlogu. A bila je takrat že jesen in solnce je nudilo Zemljanom le toliko toplote, kolikor je privošči po zimi skopa gospodinja svojim dijakom. To je Slamarjeva »gospodična«, kakor so jo zbadljivo klicali. Skozi vso vas je morala iti, ker je bila Slamarjeva hiša na kraji vasi. Prijazno se nasmeje vsakemu, kogar sreča, in časih tudi nekoliko glavo upogne, prav tako, kakor znajo gosposka dekleta. — Dober dan, fantje! Ali vam dobro »špilajo« ? Tako nagovori fantine, streljajoče s topiči. — Aha! odgovori jeden. Skrivaj pa se posmehujejo med seboj in jednemu celo na glas uide, kar Slamarjevi nič kaj prijetno ni božalo ušes. — Prav po ,gosposki' govori: »špilajo« je rekla. — To bi ji človek pokazal, da bi videla ,špil'! Kaj se spakuje ?! — In kako je prežeta Čez pas, kakor mravlja. — I, kaj češ, »gospodična« je! Tako so govorili strelci in se smijali. Pri vcžnih vratih in pri oknih pa so kukale zvedave ženske glave in klepetale: — Slamarjeva gre domov! Oh, kakšna je! Vse se za njo vleče! — Taka je, kakor grajska hiŠina. Stari pa hodi okoli z rjavimi hlačami in zakrpano srajco. Kdor more, pa more! Pri Slamarji pa je bil že bob in ocvrtje na mizi. Okrog nje pa je sedela Slamarjeva družina z Marijanico v sredi. Toliko so si imeli povedati. Drugi dan pa je bilo cerkveno opravilo. Pred cerkvijo so stali možje, pod sosednim zidom fantje in pod zvonico dekleta. Pri fantih se je sukala govorica okrog Slamarjeve »gospodične«: — Oh, glej Slamarjevo gospodično! Odkrij se! zakliče jeden. — Kočemajko ima na škrijce urezano! — In marelico za solnce! — In ziblje se, kakor mlaj! Smejali so se in norčevali, kakor je to fantom navada. Pod zvonico so dekleta ogledovale Slamarjevo Marijanico. A najdljč se je ne moreta nagledati njeni sestri. Rotija pripoveduje, koliko ima Marijanica obleke in kakšno. Uršica pa hiti pravit svojim prijateljicam, kako dobro jed<5 v Ljubljani, kako jo Marijanica naganja, da bi šla ž njo in koliko se zasluži v mestu. Marijanica pa stoji v sredi med njimi kakor solnčna kraljica, maha z mrežastim solnčnikom, prijema svetli medaljon in govori žlahtni ljubljanski dijalekt. Dekleta pa jo izprašujejo kakor Sembiljo in hvalijo, a za hrbti se muzajo in doma so potlej marsikaj povedale, kar so takrat samo mislile. In možje so imeli med seboj starega Slamarja, ki jim je pravil, kaj vč povedati njegova 'hči, koliko zmore in kakšna je in kako se ji godi. — E, moja dekleta imajo prebrisane glavice, pa vse tri jih imajo, moja dekleta! Tako završuje svoje perijode. — Aha, Tvoja dekleta! Pa na videz tudi niso kar tako, kakor bi rekel. Čednega obraza so, Slamar! In ti imaš še vrhu tega par šmarnih tolarjev spravljenih, pa seveda, da jih jim boš privoščil. — Teh pa nimam! Čednega obraza pa so, moja dekleta, to je res ! — I, pa saj imajo najbrž dekleta same že veliko na posojilih. In možje so se potezali z rokami po bradi in ustih. — Tistega ravno ne mislim! Pa saj jim treba ne bo velike dote. Za taka čedna in pridna dekleta, kakor so moja, ni treba bogvč koliko popirjev. Saj bodo denar delale same — gospodinje. Tako imenitna je bila Slamarjeva Marijanica. Vse je govorilo le o nji. In vendar je tožila popoludne doma svojima sestrama: — Oh, nič več bi ne mogla doma ostati. Tako sem se odvadila. Že celo govoriti ne znam več tako, kakor tukaj govorč. In ljudje so tako čudni. Fantje se mi zdč najbolj odurni. V Ljubljani .pa so tako prijazni in še odkrije se mi nekateri, če me pozna, posebno ob nedeljah. Tudi dekleta niso več taka, kakor so bila. Ne ostanem doma, če ne vem kaj! — In ob tla udari z nogo »gospodična« ; tako se je ujezila. Rotija in Uršica pa jo pogovarjata in tolažita: — Le ostani, Marijanica, saj ni tako hudo, kakor si ti misliš! A drugi dan se je Marijanica vrnila v Ljubljano. V. In Marijanice res ni bilo domov celo leto in še dljč. Premalo so jo menda doma častili. Drugo leto pa, ko je že zgodnje sadje zorelo in ajda cvetela, takrat je vendar le prišla. Dejali so, da je zbolela. Legla je. Zdravila jo je Turkova mati, ki je zdravila vse žene vse fare. Rotija in Uršica ji strežeta na vso moč. Slamarju pa ta bolezen ni po volji: — Mladi ljud je nespameten. Kaj je še tega treba r dejal je ne-katerekrati. Ko pa je govoril o svojih hčerah, ni jih imenoval nič več »naša dekleta«, ampak samö »naše ženske«. — Turkova mati je ozdravila tudi Slamarjevo Marijanico. A po bolezni je bila »gospodična« zopet nekdanja Slamarjeva Marijana. Krila ji Rotija nabere v gube, da so bila kratka kakor nekdaj; kočemajčici odstriže dolge škrijce in jih všije na drugem kraji ob pasu. Kadar pa je deževalo, takrat je vzela Marijanica namesto svojega solnčnika očetov rdeči dežnik. A »gospodične« vendar le ljudje niso mogli pozabiti. Uršica pa je zdaj razumela, kaj se pravi »nekaj na srci imeti«. V hiši ob steni pa je stala podolgasta, lesena, koritasta stvar, ki se je zazibala, kolikorkrat je potegnil Slamar za dolgi motvoz, sedeč pri peči in mrmraje samemu sebi: — Te naše ženske l In ko so se začeli glasiti iz tiste prožne stvari ob steni ncpokoj-neža neartikulovani glasovi, takrat je Slamar hitreje potczal za dolgi motvoz in pojtfč govoril, kar že ni govoril svojih petnajst let: — Aja-tutu, aja-tutu! Vila Slovinska. Črtice o hrvatskem pesništvu v Dalmaciji XV.—XVIII. veka. V tristoletni spomin rojstva Gunduličevega, zajedno v njegove smrti spomin dvesiopetdcset-letni. * dnč 6. januarja 1588. f dnč 8. decembra 1638. Spisal A. Fčkonja. (Dalje.) ako razvita je v slovinskem pesništvu one dobe bila tudi Še dramatika. Že v XVI. veku so v hrvatskem Primorji bile po mestih osnovane takozvane družine kazališke, sestavljene posebno od mladih plemičev, katere so se ravnale po določenih pravilih ter so imele svojega pisatelja iger in ravnatelja predstav. So-sebno Dobrovčani so dramatsko poezijo vrlo gojili ter so predstavljali razne igrokaze ali drame na javnih krajih in trgih, pred cerkvijo, v vččnici (svetovalnici) itd., a to zlasti o pustu. Znane so nam take »družine« n. pr.: Pomet družina, družina Tudisijcva, družina složnih, družina izprazna (1632), družina orlova (1639), družina razbomih (1696). družina smetanih (1700), družina ncdobitnich, družina sjedinjena, družina hrabrih, in še druge. Prvi se je v slovinski dramatiki bil poskusil Gjore Držič v Dobrovniku (1460—1510), spisavši nekak »Pirni igrokaz« pastirskega predmeta, ki pa se je izgubil ter mu dan danes ni nikjer sledu. Za njim je Hanibal Lucic'iz Starega Grada na otoku Hvaru (1480—o. 1534), čijega dramatski spis »Robinja« v 1 činu je najstarejši do sedaj znani igrokaz hrvatski, a predmet mu je vzet iz domače povestnice, kako je namreč sinovec bana Ivana Derenčina rešil nečakinjo bana Majerja Blaža (1481) iz turškega robstva. Naslednji obdelovalci dra-matskega polja jemali so za predmete svojim igrokazom gradiva iz Svetega Pisma in drugih pobožnih pripovestij, tako: Mavro Vetranič-Čavčič v Dobrovniku (1482—1576), spisal (»Posvetilište Abramovo«, »Čisto Sužano« in »Uskrsnutje Isusovo«, Petar Hektorovič iz Starega Grada na Hvaru (1487—1572): »Mučenje sv. Lovrinca« s spevi in »Posvetilište Abramovo«, pa Maroje Dr žic v Dobrovniku (Gjorev vnuk 1520—1580) tudi »Posvetilište Abramovo«, »Porodjenje Isusovo« igrokaz v stihih in nekaj v prozi, ter osem raznih komedij v prozi. Malo pozneje so dva, trije prevodi tč vrsti dramatske poezije iz italijanskega, in to je pohrvatil Dinko Zlatarič v Dobrovniku (1556 — 1607) Tassovcga Aminta pod naslovom »Ljubimir«, pripovest pastirska (1597), Fran Lukarevič v Dobrovniku (ok. 1592) in za njim Petar Kan a vel i č na Korčuli pa Guerinijcv pastirski igrokaz »Vicrni pastir« (1684). Do največje dovršenosti pak sta starohrvatsko ali slovinsko dramo povzdignila v Dobrovniku že omenjena Ivan Gundulič (1588—1638) in Gjono Palmotič (1606 —1657). Uvidevši, da je gledališče pravo naobrazilišče naroda, sestavljal je v tö svrho i Gundulič i Palmotič drame, katere so »kazalištne družine« javno igrale pod vodstvom pesnikov samih. A po ukusu one dobe jemala sta obadva predmete za to največ iz starih klasikov ali historikov grških in latinskih, pa sta gradivo po svoje uredila, pomnožila in pripravila za pozorišče. Takč je Gundulič sestavil do 11 igrokazov ali dram po naslovih: »Ariadna«, »Proserpina ugrabljena«, »Dubravka«, »Diana« in »Armida«, potem »Galatea«, »Posvetelište ljuvcno«, »Cerere«, »Kleopatra«, »Adon«, »Koraljka«, a iz italijanskega je prevel »Filida od Skira« ter je še menda tudi on spisal tragikomedijo »Sun-čanica«. No od vseh teh so se ohranile samo prve tri in ulomki od dveh naslednjih, dočim so se za ostale sedaj nikamor ne zna, izvzemši Sunčanico(?). A Palmotič, ta izvenredni um dramaturški, spisal je na povedani način ter še po uzorih italijanskih tc-le drame: »Akil«, »Natiecanjc Ajača i Uliša za oružje Akilovo«, »Alcina« (iz Tassa), »Atalanta«, »Armida«, »Ariodanto« (iz: Orlando Furioso), »Bisernica«, »Enea« (hod v Elizej k Anhizu, po Virgiliji), »Enea i Didone« (po Virgiliji), »Klena ugrabljena« (tragikomedija, po Ovidiji), »Edip« (po Sofokleji), »Gomnaida«, »Ipsipile«, »Kolombo«, »Lavinja« in »Svevia« (prevod iz latinskega Aleks. Donata). Tudi tčh je več propalo, a še več jih je le v rokopisih. Iz domače povestnice pak je Palmotič sestavil drame: »Pavlimir«, v katerem je vplel na kratko utemeljitev slavno prešlost Dobrovnika, potem »Captislava«, s katero tudi poveličuje spomin starega Dobrovnika, t. j. Epidavra ali hrvat. Captata, in naposled »Danica«, kjer slavi bosenski dvor kralja Ostoje (zač. XV. stol). Poleg tč dvojice, Gunduliča in Palmotiča, in za njima zlagali so igrokaze; toda slabše: Fran Radalja v Dobrovniku, Visko Sol t a novič, Ante Krivonošič v Dobrovniku (pr. 1638): »Paridov sud«, Maria Gazarovič na Hvaru : »Ljubica« pastirski igrokaz (1623) in več »Prikazanij« pobožnega predmeta, Sabo Mladi nič, Ivan Gu-četic Jcrkov v Dobrovniku (pr. 1667): »Io« tragikomedija, Ivan T. Marnavič v Šibeniku: »Osmanščica« drama (1631), IvanGundulič Šiškov (vnuk slavnega Iv. Gunduliča Franovega) v Dobrovniku (pr. 1721): »Radmia i Radklica« pastirski, in »Oton« povestni igrokaz. Visko Počič Soltan v Dobrovniku: »Ljubica« (1656) in »Sofronija i Olinto« (iz Tassovega Gierusalema II.), Šiško Menčetič Vladislavov v Dobrovniku, in Ante Gledjevič v Dobrovniku (umr. po 1728): »Porodjenje Isusovo«, »Historia udovice Judite i Oloferna«, »Olimpia osvečena«, »Samira smircna«, »Zorislava«, »Ermiona«, »Danica«, »Bc-lizar« (nedovršen). — Dramatika je začela propadati. Nekateri so jo pozneje še poskušali oživiti po prevodih iz francoščine in italijanščine, kakor Dobrovčani: Ivan Bunič ml. (pr. 1712) preloživši nekatere komedije iz francoskega, Timotej G leg h nekoliko igrokazov Meta-stazijevih, in Iv. Fr. So rkočevič (pr. 1771) igrokaze: »Zazivanje sv. Alojsia Gonzage« od N. Ptolomcja, »Demetrije«, »Artažers«, »Kralj pastir i Didone« od Metastazija, »Psike« od Moličra in tragedijo »Mcrope« od Maffeja, pa še Marin Tudisič, sestavivši mnogo igrokazov po Moličrovih. Pri tolikem izobilji dram ali igrokazov pa je razmerno jako malo izvirnih tragedij. Pisalei in njihovi plodovi tč vrsti so: Šimun Zlata rič, sin Dinkov: »Euridica« (1617), Jaketa Palmotič (poslednji tč rodbine): »Didona« (1646), Petar Kanavelič: »Muka Isukarstova« (1663), a Fran Lukarevič (ok. 1563), Čijega »Atamanta« je baje izvirno delo. Tä nedostatek izvirnih žaloiger so nekoliko nadomestili prevodi in to zopet iz grških klasikov. Takšne so podali v Dobrovniku: Mavro V c t r a n i č • Cavčič (pr. 1576) Evripidovo »Hekubo«, Dinko Zlatar ič Sofoklejevo »Elektro« (1597), Miho Bunič Babu-linovič »Jokasto« (morebiti slobodno po Evripidovi tragediji otvt<7i c.umHiici;iivj !I3mkoih>. Co'tuHemc pmiu<« Mukjio-inii'in, iicfcbcji'i» Iliiko.i«!ii Illjifliiom» now» pc.\aKilivu Pomiiim fipamra. Mm-iiycin» II. fl:*ui;n c-iohi'hckiä, oojirnpcnifi u ccpockiü; 8°. str. 165—340. (Konec.) Da je ma v 1. du. nastalo iz va pod vplivom 1. pi. mo, to je gotovo. Končnica ma nahaja se tudi v moravskem in slovaškem narečji (Šembera, Zdkladovč dialektologie českosloven. 44, 78) in v nekem ruskem (Kolosov, Obzor zvukovyh i form. osobennostej 248). Zakaj Brandt v prvi opomnji na str. 206 beneški cjon (1. sgl.) primerja z ruskim ititu in tedaj misli, da je k prvotnemu cjo pristopila še jedenkrat končnica prve osebe, ni mi jasno. Naravno je vendar tukaj misliti, da se je rinezem ohranil, kakor imamo za to v istem narečji nedvomljivi primer venČi (Klodičb, O nareč. venec. Sloven. 4). V tretji opomnji iste strani se nam tolmačijo oblike kakor gnetejo, govorijo, v katerih se je c in i radi vpliva vseh drugih oseb obdržal tudi v 3. pl. in se je potem po ana-logiji glagolov kakor delajo pojavilo tudi gnetrjo. Najbrž pa tudi Miklosich isto misli. Particip. kakor boded, slüajed tolmači Brandt str. 210, 2. op. po analogiji part, kakor boječ, lezod pa po analogiji nesod. K tej razlagi opomnil je prof. Jagič (Archiv IX. 332) , Wenigstens einige Wortbildungen auf—ed, wie boded, grized, dered könnten gleich dem Adjectiv domači ihre Erklärung darin finden, dass man an die 3. pers. sing, als Anknüpfungspunkt dachte, also bojedi weil bode grizedi, weil grize, deredi weil dere* Zadnji razlagi nasprotujejo oblike mislejod, hvalej od, kjer bi imeli po tej razlagi pričakovati livalijod; pri lezod in jednakih partic. je res najbolje na vpliv oblik kakor nesod misliti, pri boded pa najbrž ni vplivala samo analogija particip. kakor bojed, nego te oblike so postale naslanjaje se tudi na part, na e stsl. prim. V. Oblak, Trije sloven, rokopisi str. 19. Najdel in našel govori se ne samo na Štajerskem, nego tudi na Kranjskem; prvi particip je zanimiv primer vpliva sedanjikovih oblik; kakor je od pletcm, pleteš, plete etc. part, pletel, tako tudi najdem, najdeš — najdel. — Na str. 218, 1. op. beremo čudno misel, da stoji obuveti mesto *obven (stsl. *ob"bvent>). Stsl. *obt>venb bi pač v novoslovenščini odgovarjalo obaven ali pa oven (kakor oviti, ovezati iz obviti, obvezati). Toda glavna stvar je, tla v odprtih zlogih v slovanščini slovan. samoglasniku u odgovarja ov in nikoli zv, katera glasovna skupina odgovarja jedino y bodisi onemu, ki je nastal iz U ali onemu, ki se je monoftongiral iz en, zato imamo jasen primer v erbky — cn>kbve, zabyti — zab\>vem> (cf. J. Schmidt K Z, XXVI, 366), In tako odgovarjajo v stsl. pravilno oti>kn>vem?, umt>veni> sedanjikoma ofb-kryti, umyti in ne — krut', — muti. Na str. 222. zagovarja prof. Brandt velevnik vizi z besedami: »Meni se ta vizi preveč tuj in nepravilen dozdeva, da bi mogel biti izmišljen Jaz bi ga tako razložil: vizi stoji za viž, a viz stoji m. vij = stsl. vizd\>, po obrazci vizmo in vizva, kateri obliki sta se mogli fonetičnim potem razviti iz nii^MO, mir,»«.' Prvo vprašanje je pri tem, če je odnošaj med viz in viži isti, kakor med pec in peci, t. j. če smemo res iz sedanjega vič sklepati, da se je nekdaj govorilo vizi s polno končnico velevnikovo. Meni se to več nego verjetno dozdeva. Res se govori v mnogih krajih viš, vid in pred sledečim glasnim soglasnikom viš n. pr. viz ga radi asimilacije. * . ■ ... Toda v naših starejših pisateljih, v katerih se je še velevnikov i ohranil, ni najti, kolikor je meni znano, nobenih takih oblik, one so čisto sekundarne in nove tvorbe. Sicer je že Levstik v Slov. Glasniku od 1. i860, str. 46 pisal, da se velevnik vzšz iu vzzzte govori na Notranjskem in v Laščah in da ni treba misliti, da jo viž ga skrčeno iz vidiš ga, temu nasprotujeta omenjeni obliki vzžz in vzžzte. — Ipak še zdaj mislim, da je viz, vič skrčeno iz vidiš, vidš po asimilaciji viti t. j. vič ali pa tudi viš. Če se sliši po z, š še kak poluglas z, kateri nadomestuje najbrž i, tako se je pojavil po analogiji vseh ostalih glagolov; plur. vizite (vbžfete) se je pa izcimil po sgl. Glasoslovno si viz nikakor ne morem tolmačiti, še menj pa vizi in viziti, ker zadnjemu odgovarja že v stsl. vidite in ne viždite. Stsl. velevniku more v naši slovenšč. odgovarjati jedino vij in mi imamo tudi po-vej za stsl. — vešdy>, kajti refleks stsl. zd je samo j in če se nam ni ohranil velevnik vij, tako se temu čisto nič ne čudimo; spodrinile so ga vse ostale osebe dvojine in množine in to tem laglje, ker je razlika med vij, in ostalimi oblikami glagola, katere imajo samo jasno deblo vid — prevelika bila. Organičen velevnik nahajamo pri kajkavskih Slovencih v obliki vidj, ker v tem narečji sploh dj odgovarja stsl. M, zato je vidj popolnoma »pravilna« oblika, za ostala sloven, narečja bi pa bila » nepravilna« in ta tudi gotovo niso nikoli imeli velevnika vidz, ker tudi nimajo rodzen, medža in zato bi tudi hipotetičen viz ne mogel nastati iz vidz. Pri vejo mimo vedo seveda ni misliti na glasoslovni prehodi/ v j\j je po analogiji ostalih glagolov nadomestil d. Ravno tako je pri 3. pl. sojo, kar se govori v prekmurščini in nekaterih iztočnih krajih Štajerske m. našega so, po obrazci vseh drugih glagolov k organičnemu so pristopila še jedenkrat končnica jo (seveda prav za prav ni celi jo končnica, toda jezik to glasovno skupino smatra za tako, ker je razlika med 3. pl. so in navadnimi oblikami 3. pl.. katere se v tem narečji končujejo vedno na — jo, prevelika bila. Oblike kakor delasta, igrasta, katere so tudi po nazoru Brandtovem po obrazci dasta etc., niso toliko posebnost štajerskih narečij (v zapadni Štajerski jih še nisem slišal), nego notranjskih in primorskih narečij; cf. Zvon VII, 627. Miklosich uči (III2, 176): »Dass nicht alle verba pcrfect. durch ihr praes. das fut. l>ezeichnen, ist dem einflussc des deutschen zuzuschreiben, welcher sich im XVI. jahrh. selbst bei den sonst so arg und meist ohne not germanisierenden Schriftstellern jener Zeit noch nicht so geltend machte wie heutzutage*. S tem se prof. Brandt ne strinja ter zagovarja v prvi opomnji str. 230 domači izvor našega prihodnjega časa v sedanji obliki: >Ne mislim, da bi navadni prihodnji čas glagolov dovršnikov bom ispil, bom postlhl i. t. d. bil germanizem: i) sploh je neverjetno, da bi se tuji izraz bil sprejel ne samo od pisateljev in po njih tudi od omikanega sveta, nego od celega naroda, b) bom ispil ni nikakor prevod nemšk. ich werde trinken, kateri bi se moral glasiti (jaz) bom ispiti. (Da celo bom ispiti bi morda ne bil germanizem — prim. rus. ja budu pito = nem. ich werde trinken). Sestavljene oblike bada ispih, bada postolafo i. t. d. ohranile se so iz praslovanskega jezika in so lahko spremenile svoj pomen ter postale iz predprehodnega časa prosti prihodni čas. Tudi od samega Miklosicha tukaj navedena jjosebnost starih, nemščujočih pisateljev govori proti njegovi razlagi*. Se o mnogih drugih vprašanjih bili bi se radi poučili, tako n. pr. bi radi vedeli, kako je razložiti dat. pl. tatčm, jeli to po analogiji sklanje i-deb. ali je vplival loc. pl. tatih na dat. pl. in se je v tem sklonu d pojavil m. o ; toliko je gotovo, da loc. pl. na eh pri i> o-debl. prej nahajamo, nego dat. na cm. Ravno tako smo radovedni pozvedeti gledč gen. sgl. rokz^ nog/ (v belokranjskem narečji), so to arhaizmi in odgovarja potem i stsl. \>i ali pa nove tvorl>e po obrazci i-dekl. Tudi o »mnogo snubljenem« gen. pl. a-deb. na d (soW etc.) bi bili radi kaj slišali, posebno ker so o razlagi te oblike različna mnenja (Jagič v Radu IX. 122, 146, Baudouin de Courtenay v oceni Jagičeve razprave ,Pomladj. vokalizacija* str. 16. 17, Maretič, Rad 67, str. 8). Te oblike nahajamo v slovenščini samo tam, kjer je naglas na končnici in v onih krajih, kjer nadomestuje stara poluglasnika samoglasnik a; pri nekaterih beneških Slovencih (v distretto di S. Pietro), kateri nado-meščujejo tudi b, t> z e se sliši v gen. pl. sestrč, gorč, glavč (Bauduin de C. op. cit. 17) in zato misli prof. Baudouin de C., da se je iz gort>, glavo z naglašenim poluglasnikom -b razvil gen. na d na ta način, da je fonetičnim potem nadomestil a stari b. To bi bilo popolnoma verjetno, če bi mi te gen. pl. le nekoliko poprej našli; toda nahajamo jih — kolikor meni do zdaj znano — prvokrat v Skalarji, tedaj v sredini XV.I. stol. in zato ne vem, se bode dalo tukaj govoriti o tem, da je a stopil na mesto nenaglašenega poluglasnik ker o tem ni lahko misliti, da bi se bil obdržal, če tudi naglašeni b do prve polovice XVII. stol., če se pa ni, ga tudi ni mogel d nadomestiti. Toliko se mi dozdeva gotovo, da je pri tem delovala simetrija; jedin gen. pl. je bil jednosložen v sredini samih dvosložnih oblik, dd ta gen. pl- je bil celo krajši od nom. sgl. in v nekaterih slučajih precej težko izrekljiv, in zato se je jezik tem izognil, kakor je to storil n. pr. tudi v gen. pl. vdeb., kjer je dostavil 0*0 po analogiji u-deb. Pri tem je pa bil odločevalen ves fonetični značaj dotičnega narečja in ostale oblike množine ; ä se je pojavil tedaj v gen. pl., ker je v dat. pl. končnica am, v loc. ah, v instr. ami in ker v dotičnem narečji prevalira samoglasnik a; morda je d celo stopil na mesto naglašenega -b. Če bi tedaj tudi v naši radovednosti bili radi še marsikaj v opomnjah našli, vendar smo prof. Brandtu za podano jako hvaležni, ker je nam pojasnil marsikaj dozdaj nejasnega, tako da l>ode vsakdo rad segel po tem ruskem prevodu radi omenjenih dodatkov. V. Oblak. IV. J e z i č n i k. Knjiga Slovenska v XIX. veku. C. Spisal J. Mam. XXV. Leto. Natisnil in založil Rudolf Milic v Ljubljani. 1887. v 8\ Str. 97. Cena 60 kr., po pošli pod križnim zavitkom 65 kr. Ponatisnen po lanskem ,Učiteljskem Tovariši« in uravnan po metodi svojih prednikov popisuje nam XXV. letnik sJezičnikov« v kratkih, scm-tertam žal prekratkih obrisih življenje in slovstveno delovanje 82 književnikov slovenskih v XIX. veku, počenši z Antonom Janežičem in sklepajoč s Kranjem Ser. Cimpermanom. Poleg slovitih mož (Ant, Janežič, dr. J. Kr. Pogačar, dr. J. R. Razlag, J. Šolar, Božidar Raič, Janez Parapat) razpravljajo se tudi pesniki menj znanega ali celo pozabljenega imena, katerih mične, v priprostem narodnem duhu zložene pesemce so se tako udomačile, da imajo skoro veljavo narodnih proizvodov; saj jih prepevajo Slovenci povsodi z isto radostjo in naudušenostjo, kakor prave närodne, ne brigajoč se za pesnikovo ime; (prim. Strelovo: »Popotnik pridem čez goro*, Ur-šičevo: ,Popotvanje, bratje! je naše življenje*, Hueberjevo: »Otok Bleski — Kinč nebeški«). Ker smo že večkrat razslavljali vrline Marnove »Knjige Slovenske*, ocenjajoč posamezne razdele njene, bodi nam dovoljeno, zavrniti č. bralce na dotična poročila v ,Ljublj. Zvonu*, da se tako izognemo nepotrebnemu opetovanju. Opazili pa smo v tem letniku tudi nekaj nedostatkov, katere dajemo na vedež velezaslužnemu g. strokovnjaku, nadejč se, da ga s tem ne žalimo. Ker Marnova »Knjiga Slovenska* itak ni »književna zgodovina« v besede pravem pomenu, ampak le nekak obširen knjigopis ali biblijografija, upravičeni smo zahtevati od nje, da nam razoznanja vse knjige in vsaj vse večje spise dotičnih književnikov. Tega pa g. pisatelj ni povsodi storil. Kajti časih podaja nam le »knjige Slovencem bolj zanimljive« (prim, str. 62., Iv. Macun), ali pravi: »da si ne drzne reči, da je popisal vse spiske* (prim. str. 93., Lav. Gorenjec Podgoričan); tako n. pr. prezrl je (na str. 86.) od duhovnikov zelo čislani spis: , Tercijari ali tretji red sv. FravZiska Serafiskega *. Pastirjem in ovčicam nekoliko pojasnil V. Lah*, delce, obsezajoče 34 str. v 160, ki je izdano po družbi sv. Mohorja izšlo 1. 1881, kot dostavek B. Bar tola knjižici: »Hoja za Marijo Devico«. Nasproti pa nam je nedoumno, kako je zašel med književnike slovenske »prvi sloveči župan Ljubljanski«, Janez Ne p. Hradeczky (str. 35.), ako ni nič slovenskega pisal; vsaj pisatelj nam ne vč nič povedati o književnem delovanji njegovem. Od biblijografije res da ni pričakovati vseobsežnega životopisja; a sem-tertam hoče se nam dozdevati »Jezičnikovo* besedovanje v tem obziru vendar le preskopo. Ta nedostatek skuša sicer g. pisatelj poravnati s tem, da nam pri posameznih književnikih navešea vse vire, po katerih se more bralec natančneje poučiti o dotičnikovem življenji in delovanji. Jednoč (na str. 12.) popravlja pri tej priliki knjigopisno pomoto, ki se je vrinila v Ja-nežičeve »Več er niče« 1. 1870., str. 31. (o »Žarnici*). V jedni svojih prejšnjih ocen smo imenoval: g. pisatelja zlog * lapidaren*, kar se nam je vrlo slabo obneslo, akopram s tem nismo nameravali izreči nikake graje. Opirajoč se na zadnji „Jezičnikov" letnik moramo to sodbo ponoviti, resnici na ljubo, žal z dostavkom, da je pisateljev „lapi-darni« zlog s svojo kratkorečnostjo ali malobesednostjo češče razumljivosti na kvaro; kajti pogostokrat more bralec pisateljevo misel le težko, t. j. šele po daljšem premišljevanji pogoditi, ali je pa sploh ne ugane. Kaj po-menjajo n. pr. besede na str. 81.: „V naslednjem listu stavi se po njem zastavici vganjka: „Zgodnja danica'' — ostalo bode vsakemu čitatelju dolgo časa — „vganjka". Str. 51.: „V rokopisu je izročil (Melcer): „Die ältesten bekannten Umschiffungen Afrikas" — komu je to izročil? Str. 70.: „Na-sprot pohvali (Razlagove Zore) v Bčeli itd. oglasila sta se Cegnar v Ljublj. Časniku 103., 104 in v „Novicah" 1. 1852. Podgorski z Bleiweisom vred deloma zoper vsebino, največ zoper jezik „lunin", zoper obliko itd., kar je pomagalo" — kako ali vkaterem obziru je to pomagalo, ostaja nam popolnem nejasno. Isto tako pogrešamo na str. 66. marsičesa, kar ne more biti vsakemu bralcu samo ob sebi umevno, n. pr. na katerem gimnaziji da sta toli vspešno delovala Glob očnika (Anton in Jožef); pri zadnjem navaja se sicer „Izvestje gimn. 1858, str! 25., 1. 1863., str. 34.", a zopet ni povedano, katerega zavoda izvestje je v misel vzeto. Tudi A nt. Lesar (ibid.) je le profesor na c. kr. realki (dostavi: ljubljanski!). Str. 81 .: „Zivotopis njegov (Šrolov) gl. 1886 št. 4. (namreč lista „Slov. Gospodar", kar se ne da tako meni nič tebi nič posneti iz prejšnjih vrst). Isto velja o citatih: na str. 83; „Vojtehov brat — čast, katera mu gre itd. (1887 str. 632)", kjer mora bralec uganiti, da je imel pisatelj v mislih najbrž „Ljublj. Zvon"; na str. 57., kjer moti posebno pomišljaj (—) pred citatom: „O smrti gl. 1883 str. 119 in 123" (namreč „Zgcclnje ranice, 12 1. 1872.); na str. 82: „pravijo Novicc" in 83: „Bravci Novic — da je veselje (str. 7.)" — dostavi'. „Nov. 1. i860! — Grajana malobesednost zakrivila je tudi nekaj napačnih sintaktičnih skladov; prim. str. 75.:, Božidar Raič ....šolalsev Varaždinu in v Zagrebu, bogoslovja v Gradcu * ; izraz „šolati se česa pač menda ni pravilen. Str. 48. (in češče drugodi): „Slovenski je sodeloval a) v djanje Svetnikov itd." mesto „sodeloval je a) v knjigi: Djanje Svetnikov"; str. 64.: „Pomagal je Slomš^ku v „Djanje Svetnikov" — m. „Pomagal je Slomšku v (pri) knjigi „Dj. Svetn." Mesto: „dopisoval je v Novice" (str. 24., 88. in dr.) reklo bi se bolje: „üopiauvai Novicam". Izmed drugih slovniških (ali tiskovnih) hib omenjamo: „V vseh strok zli slovenščine (str. 2., m. strokah"); „pri tiskom'// popravah" (str. 46., m. tisk^i^ih"); „Značaj njegov je ves povedan v knjigi. Pridige itd." (str. 18., m. „ ... v knjigi: Pridige itd."); „v Novomestu" (str. 51. in 78., m. „v Novem Mestu"); „v Zalilogu" (str. 48, in 52., m. ,na Zalem Logu."). Pisava kaže tudi nekatere nedoslednosti; prim. str. 79., 80. in dr.: „vže", str. 81. pa „že"; str. 32.: „kaplan", str. 75. pa „ka-pelan"; str. 51. in 78.: „v Novomestu", str. 83. in 91. pa: „v Novem Mestu." V obravnavanem „Jezičniku" je ocenil sicer g. pisatelj semtertam veljavo in vrednost posameznih književnikov ali njih del — češče s tujimi, redkeje s svojimi besedami — v obče pravično, časih pa vendar le jedno-stransko ali celo krivično. Tako n. pr. bi se morala na str. 83. (Vojteh Kurnik) zgolj hvalečim besedam Bleiweisovih „Novic" pridejati bolj objektivna sodba o Kumikovem „pesnikovanji", izražena n. pr. v zasebnem pismu, pesniku 1. 1856. od Bleiweisa poslanem (gl. „Zvon" 1887 str. 633.). Kajti pravo podobo pesnikovo podati more čitatelju le popolnem nepristranska ocena njegovih del, ki hvali, kar je hvalnega, in graja, kar je nedostatnega. Na str. 77. imenuje se Raičevo „Životopisje" (o Debeljaku in Kosu) „malo razborito" — in to gotovo po krivici! Popolnem pa se strinjamo z gosp. Marnom v njega sodbi o istega pisatelja zlogu, ki mu je bil „bujen, pre-nakopičen", preveč pomešan z besedami, vzetimi (brez potrebe) iz staroslo-venščine in drugih slovanskih jezikov ; izvzemši „prenakopičenost" velja vse drugo tudi o pisavi Lavoslava Gorenjca, dasi „Jezičnik" tega ne omenja. Ali bi se bil Stritar res kaj „poboljšal" (str. 72.), da se je izneveril svojim v (Dunajskem) „Zvonu" zagovarjanim načelom in poprijel „Kalophronovih", v „Zgodnji Danici" 1. 1870. razglašenih naukov, o tem nam ne kaže pričkati se z gosp. profesorjem, ker so si njegovi in naši leposlovni nazori preveč — navskriž. Ako se ne motimo, hoče „Knjiga Slovenska" označiti pomenljivost posameznih književnikov nekako „po vnanjem" s tem, da se tiskajo imena znamenitejših pisateljev z debelimi, menj znamenitih pa le z razprtimi črkami. Potem pa ne razumejemo, čemu je privoščil g. profesor tolste črke književnikom, kakeršni so: Jožef Stibiel (str. 18.), Frančišek Kosmač (str. 53.), Jožef Premru (str. 39.) in dr., doeim se morajo dokaj veljavnejši pisatelji in celo pesniki zadovoljevati le z razprtimi; n. pr. Jožef Vir k (str. 41.), Matevž Hladni k (str. 32.) in celo toli pohvaljeni V. Kurnik (str. 82.). V uvodu, knjigi na čelo postavljenem, izraža g. pisatelj svoje veselje o tem, da „so tudi v pričujočem stoletju vprav svečeniki našemu narodu vedno najzvestejši književniki." Kdo bi hotel ali mogel temu oporekati? Radi pritrjujemo i mi — tudi brez poziva: „bodimo iskreni", ki meri najbrž na nas. V lanskem letu se namreč g. profesor ni bil tako previdno izrazil, trdeč, da so narodu njegovemu vprav svečeniki (umevaj: katoliški!) vedno bili najzvestejši književniki. Kažoč na dobo1), v kateri je bila baš katoliška duhovščina književnosti naši najhujša nasprotnica, skušali smo to njegovo presplošno trditev le pristojno omejiti. A nikdar nam ni bilo na mislih odrekati ali kratiti katoliškemu svečeništvu neprecenljivih in nedosežnih slovstvenih zaslug njegovih. Zato z vso spodobnostjo odklanjamo oni pikri in, kolikor se nas tiče, neupravičeni opomin. V istem uvodu izreka g. pisatelj nadejo, „da mu (närodu) bodo duhovni i v prihodnje — buditelji v veri in omiki — zvesto tudi po knjigah kazali pot, po kateri se ne zajde v novo poganstvo, ki bi bilo mnogo hujše od nekdanjega." Ta nada, ki naudaja g. profesorja z veseljem, napolnjuje nas s strahom, ako naj se tako uresniči, kakor bi bilo njemu ljubo. Duhovnih buditeljev v omiki, kakeršni so bili: Valentin Vodnik, dr. J. Zupan, škofa A. A. Wolf in dr. J. Kr. Pogačar, Bož. Raič, Lav. Gorenjec, J. Šolar, Andrej Einspicler, Dav. Trstenjak in dr., ne branimo se, marveč pozdravljamo jih vsekdar in povsodi z radostjo ter častimo blag njih spomin sijajno in naudušeno, kar dokazuje nedavna preteklost. A Bog ne daj, da bi v slovstvu našem „zvonec nosili" svečeniki kakor dr. Mahnič, Kalo-phron christianus (dr. J. Ulaga) ali celo pisci znanega »lista«, koji so ožigosali mlado leposlovno književnost našo s sramotilno znamko, da pači mladino „durch Schlüpfrigkeiten in verführerisch schöner Sprache". Mesije te vrste ne hotf nakloniti previdnost božja nam, niti njegove „innigste Theilnahme" slovstvu našemu! Take besede bile bi morda umestne pri närodih, ki so rodili pisatelje in pisateljice a la Boccaccio, Casanova, Ch. P. de Kock, Eugčne Sue, Emile Zola, George Sand; a pri pohlevnem narodiči slovenskem in ') Glej „Ljublj. Zvon" 1887., str. 571 — 573., kjer blagovoli č. bralec popraviti dva neljuba nam tiskovna pogreška ter čitati: „ni snovdl po dobah" (m. „po po dobah") pa „konec srednjega veka in 16. in 17. stoletji" (m. . . . „stoletja", kar je nesmisel). Pis. 12* nedolžni njegovi literaturiei niso nič drugega nego „velik ropotec, ki malo melje". Opevati in poveličevati jeden najblažjih čutov človeških, ljubezen (umevaj: čisto, idealno), je torej pregrešno, pohujšljivo! Da so taki nazori po pravu veljavni pred vesoljnim svetom in pred sodnim stolom božjim, potem na grmado s „pohujšljivimi" deli vašimi, Shakespeare in Scott, Mo-lidre in Racine, Petrarca in Ariosto, Schiller in Goethe, Kraševski in Tur-gčnev, Preširen in Stritar! Vaših duš pa se usmili sam pravični Bogi Gorje tudi tebi in tvoji kolikor „visoki", toliko erotični pesni, o modri Salomon! Iz šol pomedimo „opolzle" pesnike Homerja in Sofokleja, Ovidija in Ver-gilija, na njih mesto pa postavimo Mahničeve uzorne sestavke latinske — o pijanci Preširnu! Potem šele se je nadejati one blažene, idilske dobe, v koji bodo peli pesniki: »Gosence kaj na repo varje, Kak perdeluje se krompir nar bolji; Kako odpravljajo se ovcam garje, Preganjajo ušivim glavam gnjide« itd., ali k večjemu popisovali v „nesmrtnih" spevih življenje kakega puščavnika ter zaznamenjevali nesrečno besedo „ljubezen", ako se ji ne bode dalo izogniti, takole: „lj......" J1) Ta doba res ne bo dišala po klasičnih „poganskih", ampak smrdela bo po „rovtarskih Atenah". A bodimo resni! Izpodriniti hočete leposlovju splošno veljavna estotična načela in jih nadomestiti z jednostranskimi, verskimi; zatreti hočete poezijo, ta dar nebeški, podeljen človeku, da mu blaži in povzdiguje srce ter olajšava in sladi bedno življenje; iz-podbiti hočete omiki jeden glavnih stebrov. Boječ se, da ne bi se popačilo po naših baladah in sonetih, novelah in romanih nedoraslo detinstvo, kličete lepo-slovstvu našemu svoj „anathema sit", in vendar vam ne more neznano biti, da leposlovni listi naši niso namenjeni mlečnozobi mladini, marveč „razumništvu slovenskemu", torej odraslim ljudem ! Saj so to že večkrat naglašala posamezna uredništva, imenoma „Zvona" (Dunajskega in Ljubljanskega). Ako pridejo „gewisse belletristische Blätter" slučajno v roke kakemu nezrelemu dečku ali dekletu, kdo more za to! Brez „poluijšljivih" mest ni niti sv. Pismo, da, celo v katekizmu za prve razrede narodnih šol nahaja se mar-sikaka otroku zavjetljiva beseda; a pri vsem tem ni še nobenemu škofu ali papežu na um prišlo, preklicati te dve knjigi zavoljo njiju kjekodi spodtak-ljive vsebine. Ako večina katoliške duhovščine, ugodivši časovnemu duhu po vzgledu sedanjega, ne samo v cerkvenih, ampak tudi v posvetnih rečeh v resnici ') Kakor 1. 1856. neki pisatelj neduhovnik, ki je, navajajoč kitico kranjske narodne pesni, dobro vedel, kako se pregreši Slovcncc, ako le omeni besedo „ljubezen". Pis. razsvetljenega papeža Leona XII r., popusti svojo ozkosrčno in jednostransko literarno stališče, podvržemo se brez pomisleka njenemu vodstvu v omiki, torej tudi v književnosti. Dokler pa vsiljuje slovstvu našemu svoje pre-čudne nazore, prepuščamo ji sicer „buditeljstvo" v veri, v leposlovji pa moramo vodstvo njeno odbijati z vso odločnostjo ter hoditi s v o j o pot, služeč jedino le ideji lepote in resnice. — Pred pisateljevim uvodom beremo mično čestitko, s katero pozdravlja naš pesnik An t. Funtekv imeni „Učiteljskega Tovariša" »Jezičnik« o pet-indvajsetletnici njegovega delovanja. Četrt stoletja! Lepo število let v.ddbi človeški! Blagor mu, kdor jih je preživel delujoč tako koristno in vspešno, kakor „Jezičnik" in učeni, domoljubni pisec njegov, g. prof. Mam! Njemu se pač ni bati trpkega očitanja: Floruit sine fructu — defloruit sine luctu I Kajti s svojim „Jezičnikom" *) si je pridobil ncvcnljivih zaslug o slovstvu 8) V prvih 8 letnikih (1863 -1870) razpravljal je .Jezičnik" v dialoški obliki jezikoslovne stvari, le tu pa tam vpletajoč kaj knjigopisnega. Res, da je marsikak ondi razglašen nauk dandanes zastarel m neveljaven ; a v svoji dobi so ti letniki neizmerno hasnili, goječ ljubezen do mile nam materinščine, šireč znanje njenih posebuostij in vzbujajoč ob jednetn na slovstveno delo. Letniki 9.—20. prinašali so vestno in nataučno posnete živo-topise znamenitih književnikov slovenskih in sicer: Letnik 9., 10 , 11-, (1871-1873.): Metelko v slovenskem slovstvu. „ 12. (1874.): Peter Ilitzingcr v slovstvu slovenskem. „ 13. (1875 ): Jan. Nep. Nečdsek pa Anton Umek Okiški. „ 14. (1876.): Otcc Marko Pohlin pa Val. Vodnik. „ 15. (1877.): A. Kranjska Čbelica s Čbeličarji. B. Dr. Jakob Zupan. C. Vladika Matej Ravnikar. D. Dr. J. Zupan in dr. Fr. Prcšcrn. „ 16. (1878.): A. Matej Ravnikar Požcučan. B. Matija Vertovec. C. Mihael Verne. „ 17. (1879.): A. Juri Kobe. B. Juri Vari, C. Anton Žakelj. D. Anton Oliban, E. Andrej Likar. F. Fraiue Jeriša. G. Dr. Leon Vončina. „ 18. (1880.): A. Jernej Kopitar. B. Matija Čop. C. Dr. France Prešern. ,, 19. (1S61.): A. Jožef Zemlja. B. Bernard Tomšič. C. France MalavaŠič. D. Dr. Simon Klančnik. E. Dr. Jožef Rogač. F. Janez Bonač. G. Matevž Lotrič. H. Leon Engelinau Nožarjev I. France Svetličič. „ 20. (1882.): „Novice14 pa Dr. Janez Bleiweis. Tečaji 21.—25. (1X83—1887.) razglašajo „Knjigo Slovensko", t. j. zvezno in kronološko urejeno knjigopisje s pridejanimi kratkimi životopisi, in sicer: Letnik 21. (1S83.): Knjigo Slovensko v dobah 16., 17. veka. „ 22. (1884.): „ „ v 18. veku. „ 23, 24., 25. (1885—1887.): Knjigo Slovensko v 19. veku (A. B. C). Za tekole leto se nam obeta „Knjiga Staroslovenska"; potem pa pričakujemo od spretne roke pisateljeve še popisa onih doslej ne razpravljanih pisateljev živečih ali že zamrlih, s katerimi se bode popolnem zadelala vrzel med knjigopisjem Čopovim in Co-stovira. Pis. našem, zgradivši zanesljivo .in trdno podlago toli zaželeni in potrebni „književni zgodovini slovenski." Te zasluge njegove ve ceniti vsak, kdor se bavi s književnostjo našo bodi si kot njen prijatelj in branitelj, bodi si kot učitelj v šoli ali kot pisatelj o slovstvenih stvareh. Brez oprezovanja pripriznaval in poudarjal jih je vsako leto i „Ljubljanski Zvon" in če je tudi časih „Je-zičniku" kaj malega opočital ali popravljal, vodil ga je pri tem vselej dober namen: koristiti stvari, nikdar zlobna volja: žaliti osebo. Nadejč se, da je i gospod profesor sam prepričan o odkritosrčnosti naših besed, izrekamo o srebernem jubileji „Jezičnikovem" presrčno željo: Bog nam ohrani marnega Mama (nomen est omen !) in čile njegove moči še dolgo vrsto let slovstvu slovenskemu v korist, domovini v čast in slavo, nam in njemu samemu na veliko radost! Fr. Wies thaler. Bibliografija slovenska. Pod tem naslovom hočemo odslej naznanjati vse nove knjige slovenske, ki se pošiljajo uredništvu našemu; o važnejših izmed njih bodemo o priliki obširneje poročali: _ Katoliško društvo detoljubov, poseben pripomoček za vzgojo in rešitev mladine. Založilo »Kat. društvo detoljubov« — Tiskala »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani, v mali 8. 16 str. — Krščanski de to ljub. List za krščansko vzgojo in rešitev mladine. Izhaja štirikrat na leto. — Vreduje Ani. Kriit. Ljubljana, 1888. Tisk »Kat. Tiskarne«. — Založba »Kat. društva detoljubov«, v mali 8. 32 str. Prvi zvežčič prinaša: Zakaj so pričele te knjižice izhajati ? — Zakaj morajo krščanski detoljubi otroke radi imeti (sic!) ? — Ne kliči me stvarnik od tod! (Molitev bolne matere.) (Pesem), zložil Rad. Silvester. — Najimenitniši dan v otroškem življenji (Opomin starišem) — Sedem poglavitnih grehov pa otroška vzgoja, spisal Dr. J. Lesar. — Kazalni poduk v izreji. — Šiba novo mašo poje. — Molitev pred jedjo in po jedi. — Materna solza od Krištofa Šmida. — Otroci — žganjepivci! — Kaj je bolje: tikati ali vikati? —Iz otročjih ust. — Zadeve »kat. društva detoljubov«. — Ovoi prinaša: Priporočilo. — Cena 40 kr. na leto. I. štev. podaje »Priloga za otroke« : — Ali znaš? Zbirka krščanskih resnic in molitev, ki naj bi jih vsak kristjan zual na pamet. V Ljubljani 1888. Založilo »Katoliško društvo detoljubov«. — Tiskala Katoliška Tiskarna v Ljubljani, v mali 8. 32 str. — Koroške buk v ice. Slovenskemu ljudstvu v poduk in kratek čas 5. in 6. snopič. Izdaja in zaklada Filip Had er lap Jitrjev v Celovcu. Tiska J. Krajec v Rudolfovem. Vsak zvezek stoji po 10 kr. Naročnina na 6 zvezkov znaša po 60 kr. in pošilja se g. pisatelju v Celovec. — Stric Tomova koča ali življenje zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Angleški spisala Ilenrieta B. Stowe. Iz nemškega poslovenil Fr. MalavaŠiZ. Drugi popravljeni natis. Založil in izdal Janez Giontini v Ljubljani, iSSS, m. 8, 228 str. S štirimi lesorezi. Cena v polplatno vezani knjigi samo po 70, s pošto po 75 kr — Nove knjige za slovensko mladino. 1. Narodne pripovedke za mladino, spisal Dominiats (2. zvezek). — 2. Nasclnikova hči, cvetlica pustinje. — 3. S prestola na mo- LISTEK. rišče ali nesrečna kraljeva rodbina, zgodovinska povest, obe knjižici iz nemškega prosto poslovenil Dominicas, a vse tri knjižice založil iu izdal Janez Giontini v Ljubljani 1887. Cena po 20 kr. — Kakor vselej, tako tudi sedaj z veseljem pozdravljamo to pomnožitev slovenske knjižnice za mladino, kajti če hočemo imeti kedaj zaveden domač narastaj, moramo ga tudi gojiti iu vzgajati. Mladina pa hoče imeti poleg pouka tudi zabavo in kdor primerno skrbi za to, zasluži naše popolno priznanje. — In tega priznanja gospodu Dominicusu nikakor ne kratimo, vendar hočemo omeniti nekatere malenkosti, ki nam ne ugajajo. — Naštete knjižice imajo pred naslovnim listom na zavitku tudi podobice; to bi bilo samo ob sebi hvalevredno; saj vemo, da imajo za mladino podobice posebno mikavnost; kar čita, to vidi rada tudi upodobljeno. Da te podobice niso izvirne, to je razumno: poslovenjeni knjižici ni treba izvirne ilustracije, od koder je'prestavljena, od tam ji vzamemo tudi podol>e. Da podobice niso bogvedi kako ukusne, to je sicer res, — a to ne dč toliko. Pač pa bi se morale dobro ujemati s pripovestjo, sicer bi bilo bolje, če jih ni. Cemu podobice, če se s povestjo ne strinjajo? — Realnosti založuiko-vega postopanja na korist si mislimo, da vendar nimajo služiti samo kot mamilo mlademu kupovalcu. ~ Tako n. pr. se pri drugi izmed naštetih knjižic preduaslovna podobica nikakor ne ujema s pripovestjo. Ugibali smo, da bi jo bilo uvrstiti nekako med 50. in 51. stran, toda besed, ki stojč pod podobo: »Strel pokne ... i. t. d. smo na reče-nih straneh zastonj iskali. Pa še nekaj! Na tej podobici je kapitan Henri popolnoma civilizirano oblečeu kakor Flij, a povest nam na 31. in 32. strani pripoveduje, da se je kapitan, predno je poskusil drzno rešitev Amelunge, preoblekel in pobarval, da je bil popolnoma Indijancu podoben. Na podobici ima kapitan rešeno Amclungo pred seboj na svojem konji, a v povesti jašeta vsak svojega konja. — Soglasje torej, ali pa nič! — Tudi prva knjižica ima prednaslovno podobico. Od kod da je vzeta, ne vemo reči, toda z vir na bo pač težko; — in vendar je baje knjižica izvirna. Tudi to se po kaj čudnem naključji ujema. — Izvirna ta knjižica obseza pripovedke iz naroda nabrane, skratka blago, »katero nam kaže zvesto podobo naroda našega, njegovo življenje, mišljenje in govorjenje«; ta knjižica »budila bode narodu narodno Zavest, čistila pokvarjeni ukus« i. t. ti. Tako propoveduje predgovor. Nam pa se zdi, da tiči v teh besedah nekoliko pretiranih fraz. Predgovor torej to knjižico najbolj kazi. Jezik v teh knjižicah je precej gladek, vendar bi bilo še mnogokaj pripomniti. Omeniti hočemo le nekaterih stvarij. Kjer je brc/- vsake dvojbe ustanovljena prednica u, pisati je dosledno tudi u, a ne v n. pr. ubežati, uiti, ubog, umiriti, ustaviti, utruditi, ubiti, utihniti, utrgati i. t. d. Prednica u pomeni ali odstranitev ali dokončalnost in bi se imela točno ločiti od prednice v, ki pomeni prodirauja v notranjost (hinein) ali pa je postala iz predloga vz auf (n. pr. z/stati vz -j- stati). Res je sicer, da se t«S dve prednici v izgovoru pogosto mešata, tudi v vezani besedi utegne metrum provzročiti kako nenatančnost v tem oziru, a proza ne sme imeti toliko prostosti. V narodnih pripovedkah smo našli dokaj ponesrečenih zaimenskih oblik: kam njiju mesto kamor ja (4), pri svojemu in pri svojem (5), ju m. ji (4 j.), ji m. ju (47), je m. jo (56), je m. njo (03). — Na neverjeten način zamenjen je (str. 56) svojilnik s svojiluikom njegov: »Goljufni krčmar reče nekdaj sosedu, da bo svoje (:) novorojeno dete prej videl nego 011 sam«. Neprimeren in z ozirom, na našo sedanjo slovenščino tudi neupravičen zdi se nam oni iniiuitiv, ki ga je nadomestiti ali s časovnim stavkom istodobnosti ali pa s participom n. pr. »(Jiof to videti se prestraši« mesto »Ko grof to vidi, prestraši se« ali pa »Grof to videč (videvši) se prestraši« (I, 12, 27, 29, 70. II, 69.). Res je, da to rabo intinitiva 184 Lisičk. srečujemo že po Ravnikarji in pri Metelku, a sedanji slovenščini je neznana in ne priporočali bi je v posnemanje. . Mesto »pol in letiri kl* (III, 53) je reči »štiri leta in pol* ali pa »polpelo leto*; mesto »/nojih sovražnikov ni duha ne sluha* (I, 57) »o mojih sovražnikih« . . . . Instrumental brez prepozicije v novi slovenščini tudi ne velja več n. pr. svojim življenjem igrati (II, 7), redkimi drevesi obrasten (II, 27), Indijanci so se kratkočasili deloma ka-denjem, deloma govorenjem (reete govorjenjem II, 37) i. t. d. Particip »izvedli« (III. 50) je od izvesti a ne od izvedeti (naglasa ni nič zaznamenanega). Polivati ima v sedanjiku polivam, a ne polivljem (1.9). - Tudi v samostalniki deklimaciji je nekaj hib: nevarnosti m. nevarnostmi (II. 7), vratami m. vrati (I. 3), nt us tal i (I 18). Tvorno-preteklemu deležniku na-ši je treba rabo zelo omejiti, prvič ker se med narodom ta deležnik poizgublja (zvečine se je že poizgubil), drugič ker se malokdo do dobra zaveda s tem participom združenega pomena. Ravnikarju se je bil ta deležnik zelo priljubil, zaradi česar ga je potem Pre-širen ne brez upravičenosti piknil z znanim sršenom: »Gorjancev naših jezik poptujl vavH.......Namesto »brez prenehanja je dalje dirjal ne privoSlivH si pol i tka* (II. 23) velja reči: »brez prenehanja je dalje dirjal ter si ni privollil poli tka* . Vse te opomnje še bodo zdele morda komu odveč, toda pomniti je, da pri spi-sovanji knjig za mladino nismo nikdar dovolj natančni, kajti dovzetna mladina se prina-vadi pri čitanji negladko pisanih spisov kaj kmalu tudi hib in napak, katere je potem težavno iztrebiti. Ne hoteli bi pa tudi ne, da bi bile te opomnje razpečavanju omenjenih treh knjižic na škodo, kajti knjižice so pri vsem tem hvale vredne (sosebno dokler boljših ni), in nridjemo se, da bode mladina pridno sezala po njih ter jih z zanimanjem prebirala. — Y. Šolske Drobtinice. V petindvajsetletni spomin smrti A. M. Slom'eka učiteljem, odgojiteljem in prijateljem šole spisal Frane S. Jamšek, nadučitelj in bivši c. kr. okrajni šolski nadzoritelj v Reichenburgu. — Pod tem naslovom je pred nekoliko meseci iz tiskarne J. R, Miličeve v Ljubljani prišla na svetlo knjiga, ki je bila zlasti v učiteljskih krogih z veseljem vsprejeta. Znani vrli šolnik in marljivi pisatelj slovenski, gospod učitelj Jamšek, izdal je s to knjigo svoje spise, katere je poslednja leta priobčeval v »Učiteljskem Tovariši* in v »Popotniku«, da so kakor sam pravi — po želji nekaterih navdušenih mož sedaj v jedni posodi. Prvo mesto te krasne knjige polni, kakor že nje naslov kaže, životopis A. M. Slomška ter opis njegovega delovanja kot pedagoga, domoljuba in rodoljuba slovenskega. Blagi knez vladika Slomšek si je pridobil ne le kot buditelj narodne zavednosti sploh, temveč tudi kot pedagog slovenski neminljivih zaslug, četudi — da odkritosrčno govorim — zdi se mi malo drzno, primerjati ga na pedagogiškem polji z velikani, kakor je n. pr. Komensky, Pestalozzi, i. dr., kar si je neki slovenski učitelj lani na drugem mestu prizadeval izvesti. Da se zasluge Slomškove kot pedagoga po vrednosti ocenijo, izrekla se je med narodnimi učitelji slovenskimi že večkrat želja. G. Jamšek se je tega dela z vspehom lotil. V »Šolskih Drobtinicah* nam kaže rajnkega Slomška kot moža, ki je iskreno ljubil narod svoj, ki je pa tudi z redko bistroumnostjo spoznal, da je sreča ndrodova večinoma zavisua od odgoje otrok. Na podlagi mnogih citatov označil je spretni pisatelj potem načela Slomškova o domači in šolski odgoji. Za to hvalevredno oceno Slomškovega delovanja se vrste strokovnjaške razprave: 1. Učitelj začetnik. 2. Za koliko podpira šolska ustrahovalnost ali disciplina podučevanje neposredno? 3. Avancement ljudskih učiteljev. 4. Po.spcšujmo branje dobrih bukev med Slovenci. 5. Učitelji slovenski, zjedinimo se tesneje! Posebno važna se mi vidita spisa: »Avancement ljudskih učiteljev« in pa zadnji, ki govori o združenji slovenskih učiteljev. V prvem kaže p.satelj, koliko bi šolstvo kake dežele pridobilo, ko bi bile učiteljske osebe po zaslugah, starosti in značaji svojem, ne pa dotične šole v plačilne razrede razvrščene Potem bi šolstvo zadobilo več stalnosti, katere mu je pred vsem potreba. Največ učiteljev prosi le zato na druga mesta, da bi si svoje plače zboljšali. To vedno preseljevanje bi pa prenehalo, ko bi se plačni razredi po učiteljskih osebah namesto po raznih krajih razvrstili, kajti potem bi vsak učitelj po zaslugah in str>rosti avanzoval, in ne bilo bi treba na kak večji kraj ali na večrazrednico prositi. V poslednjem spisu pa našteva pisatelj koristi, ki bi prirastle po združenji slovenskih učiteljev njim samim, šoli slovenski in ž njo vsemu ndrodu. »Da bi se s tem korakom širila v večji meri sedaj med slovenskimi učitelji pogrešana bratovska vzajemnost, zavednost, samosvest, odločnost, ponos in značajnost — ni mi treba še posebej na-glašati ... G. Jamšek tu tudi nasvetuje, naj bi se v slučaji osuove učiteljskega društva za vse slovenske pokrajine »Učiteljski Tovariš« in »Popotnik« stopila v jeden st rokovnjaški list, ta list bi bil potem glasilo slovenskega učiteljskega društva. Mesto druzega šolskega lista pa naj bi izhajal »Šolski letnik,« podoben nekdanjim Slomškovim »Drobtinicam«. Drugi del »Šol. Drobtinic« obseza pod naslovom »Iz šole za šolo«: A. Naloge v izobražbo prostih stavkov. B. Slovenski pravopis. O tej z veliko marljivostjo nabrani tvariui izrekel je že neki odlični ljubljanski učitelj jako pohvalne besede ; imenuje jo »izredno praktično in instruktivno«. Zlasti s »Slovenskim pravopisom« je g. Jamšek nam učiteljem jako ustregel, kajti do sedaj smo pogrešali učnega pripomočka, kjer bi bilo dovolj vaj za pouk v pravopisji slovenskem nabranih in metodično urejenih. Vsak učitelj, ki je hotel ta predmet vestno obravnavati, moral si je take vaje sam sestavljati; kajti <5ne po slovnicah nikakor ne zadostujejo. »Šol. Drobtinice« pa jih nam sedaj podajejo na izbiro. Konečno le še omenjam, da je knjigi pridejana lepa podoba rajnkega Slomška in da je tudi zunanja oblika knjige prav lična. Priporočamo jo torej č. slovenskemu občinstvu, zlasti pa učiteljem slovenskim. Cena »Šol. Drobtinicam« je v platno vezanim 1 gld. 20 kr., brošuranim I gld., po poŠti 10 kr. več in dobivajo se pri založniku J. R. Milici v Ljubljani. M. Pedagogiški letnik. I. leto. Uredil Fran Gabrlek. Izdalo in založilo * Pedagogiško druJtvo« v Krškem. Natisnil J. R. Milic v Ljubljani 1887, 251 str. s prilogo. Cena I gld. Pedagogika je važna znanstvena panoga. Dokaz temu so stolice za pedagogiko na nekaterih vseučiliščih. Na novem češkem vseučilišči v Pragi n. pr. je bil docent peda-gogiji dobro znani šolnik Dr. Lindner, ki je lani umrl. Poprej je bil ravnatelj učiteljišču v Kutni Gori, iu svoje dni tudi profesor na celjski gimnaziji, kjer si je, vrl šolnik in zvest sin češkega naroda, pridobil tudi simpatije bratskega slovenskega naroda. V Slovencih je pedagogiško slovstvo Še v povojih, le malo razvito. Veliko avstrijskih narodov nas je v tem že prekosilo, tudi Hrvati so na tem polji najmenj za deset let pred nami. Vendar šolska literatura naša ni šele od včeraj. Vsaj bode skoro štirideset let, kar je začel pokojni Eiuspieler izdajati svojega »Šolskega Prijatelja« v Celovci (4 letniki), tudi bode kmalu že trideset let, kar izhaja »Učiteljski Tovariš«. In če tudi sta dva slovenska šolska lista (»Slovenski Učitelj«, »Šola«) že'prcnchala. prinašata perijodično »Učiteljski Tovariš« v Ljubljani in »Popotnik« v Mariboru še vedno veliko tečne vzgoje-slovne in v obče Šolske tvarinc. Navzlic temu je bilo pazno motrečemu slovenskemu šolniku jasno, da so v pedagogiškem slovstvu našem še veliki nedostatki, velike praznine. Cisto naravno. Slovenski profesorji pečajo se bolj z znanstvenimi predmeti in z leposlovjem; na učiteljiščih, ki so večinoma še nemška, pa redko nastavljeni domoljubni profesorji niso čutili še potrebe, da bi svoje predmete prevajali na slovenski jezik. Ljudski učitelji slovenski pa do najnovejšega časa niso kazali tiste vztrajnosti, tiste znanosti, katere je treba pri spisovanji težjih pedagogiških kujige. Za ložjc predmeti se je že šc našel pisatelj; tako je n. pr. pisec teh vrstic preskrbel nekaj ložjih na vodov za slovenske učitelje, kakor so n. pr. .»Praktična metodika«, »Prvi poduk«, »Zgodovina pedagogije« in druge. Prve pedagogiške knjige so vendar-le vzgoje slov ji in ttkoslovje. In teh do zdaj nismo še imeli. Bralo se je sicer po novinah, da g. dr. Kos v Gorici (Kopru) spisuje knjigo te vrste, da piše g. profesor teologije A. Zupančič »pedagogiko,« ki izhaja kot priloga listu »Duhovni pastir«, a teh napovedanih knjig ni še, pa nt še na dau, in po vzgo-jeslovji v slovenskem jeziku bi še vedno zdihovali, ako nas ne bi bilo iz te zadrege rešilo »Pedagogiško društvo« v Krškem. Pod tem imenom je namreč v Krškem združil 1. 1886. ondotni nadučitelj g. Fran Gabršek, že več let dobro zuani sodclovec v »Učiteljskem Tovariši«, ki prinaša iz njegovega peresa jedrnate vzgojeslovne in ukoslovne spise, bližnje in daljne tovariše svoje, ki so se zedinili v izda vanje pedagogiških spisov v letnih knjigah. Tako delo leži pred nami. Ima pa to-le tvarino: I. Občno vzgojcslovje iz peresa omenjega društvenega predsednika; poslovenjeno po dr. Jos Michu; II Žavski: Vzroki zasurovelosti mladine šoli odrasle in sredstva, kako pomoči tej žalostni prikazni; III. J. Ravnikar: Komenski-Slomšek; IV. Tone Brezovnik: Učue slike iz somatologije; V. J. Bezlaj: Pouk o črtežih II. del A. posamezni hišni deli. B Najvažnejše določbe iz stavbenega reda za Kranjsko. C. Terminologija. O perspektivi. VI. Gabrlek: Poročilo o delovanji Pedagogiškega društva; Fr. Lunder: Vplivanje učitelja na kmetijsko gospodarstvo. L. A bra tri j O čebeloreji; Ganrar: O domačih nalogah. Od teh spisov sta izšla dva v posebnih odtiskih na svetlo, namreč Mich-Gabrškovo »Vzgojeslovjc« (cena 80 kr.) in Bczlajev »Pouk o črtežih« (cena 30 kr.). »Vzgojeslovje« nam dela največje veselje. Za učitelja mora namreč ta knjiga (poleg ukoslovja) biti sv. Pismo, na katero se mu je pri pedagogiških spisih sklicevati tako, kakor navaja pridigar besede biblije; šc več je pa učiteljeva dolžnost, da se pri pouku djansko ravna po naukih pedagogike in metodike. Kakor smo slovenski učitelji do najnovejšega časa pogrešali slovenskih učiteljišč, tako tudi slovenske knjige za-nje Uporabljevati smo morali nemške, n. pr. lahko umevno Ilcrmanovo »Erziehungs- und Untcrrichtslehrc« ali Michovo, Linduerjevo ali Dittesovo „Erziehungslehre." Po Basa-ričkovem vzgojcslovji v hrvaškem jeziku so slovenski učitelji le malo segali. Na podlagi navedenih knjig bi bil zmožni šolski pisatelj Gabršck lehko samostalno spisal slovensko vzgojeslovje, zlasti ker na tem polji ni bil novinec in ker je po slovenskih šolskih listih bilo raztreseno veliko tvarine, ki se bi bila dala nekoliko porabiti. Ali knjiga bi morebiti ne bila toliko pregledna*). Zato se je bil odločil posloveniti tako nemško ozgoje-slovje, ki je od ministerstva za rabo na učiteljiščih potrjeno. Taka knjiga je poleg težavne dr. Lindnerjeve »Erziehungslehre« vzgojsslo\je Šolskega ravnatelja v Opav i} dr. Micha. Pri prevajanji je moral sicer g. pisatelj ledino orati, a delo se mu je posrečilo in dobro obneslo. Preložil je nemško delo v prav dobro slovenščino. To nt bilo lehko početje, knjiga ima vse polno abstraktnih izrazov in težkih terminov, katere je bilo *) Pisatelj si je mislil, kakor pravi v predgovoru, da doseže prej svoj namen, ako preloži na slovenščino kako drugo že uvedeno in obče spriznano učno knjigo. Tudi jc morebiti upal in upa šc in upamo mi, da utegne takov prevod prej bili odobren od ministerstva in prej v šole uveden. težko pretolmačiti. Izraze slovenske je sicer dala največ gibčna in bogata naša materinščina in našel jih gosp. pisatelj semtertja (morebiti v Koščevem nravoslovji ali v Križanovi logiki, ali pa v Cigalctovi terminologiji, v hrvaškem vzgojeslovji in dr.) S kratka: postavil jih je v sistematično celoto, kjer se tako lepo prilagajo, kakor v nemškem originalu, in moramo se kar čuditi, da je prvi prevod tako dovršen. Pomote človek v knjigi zastonj išče, in kar jih najde, niso tolike, da b; škodovale skupni lepi vrednosti knjige. N. pr. stavki sicer odgovarjajo bres izjeme logiki in slovniškim pravilom, a vendar so radi tega kaj težko umljivi, ker je v njih vse polno abstraktnih izrazov, kar pa drugače biti ne more. Nemec se pač izrazuje s samimi substantivi, kedar piše znanstveno, in Slovenci ga le preradi posnemamo. Pohvalno je pa od pisatelja, da je tu pa tam uvrstil na primernih mestih zlate izreke našega prvega pedagoga A. M. Slomška. S tem je — kakor je pisatelj slutil — dobila knjiga res večjo veljavo. Jednako zasluži g. pisatelj za to vso hvalo, da je obogatil slovensko slovstvo s kaj krepkimi izrazi n. pr. že samo pri poglavji »afektic je velika kopa čvrstih samostalnikov, ki so si v pomenu ali sorodni ali nasprotni. In tako je skoro pri vsakem poglavji pokazal, kako bogata je slovenščina gledč dobrih besed. — Drugi spis v „Pedagogiškem letniku'* je iz peresa odličnega slovensko-štajerskega šolnika g. Fr. Jamška, bivšega c. kr. okraju, šolskega nadzornika, sedaj učitelja v Rajhenburgu, ki je bil lani izdal pri Milici tudi kaj lepo knjigo pod imenom * Šolske Drobtinice«. V spisi priobčenem v tem letniku odkriva sicer dosta znane napake med mladino, a slika jih kaj plastično in z velikim sočutjem, kar kaže šolnika, ki v resnici ljubi slovensko deco in nje roditelje. Jezik mu teče tudi lepo gladko, kar se ne more reči o slehernem štajerskem učitelji. O ko bi le veliko voditeljev bralo ta spis, ki je njim največ namenjen. »Pedagogiško društvo* ima menda med svojimi udi nekaj očetov neučiteljskega stantf, Škoda, da jih ni desetkrat toliko. Tretji spis v letniku je iz peresa g. učitelja Ravnikarja in'ima naslov ,,Komenski — Slomšek." To je paralela, spisana na podlagi životopisov teh pedagogiških velikanov. Tudi v tem «spisu je gladek jezik in krepka pisava; priznati moramo, da je študija lepo dovršena. — Četrti spis so učne slike iz somatologije, za višjo skupino narodne šole spisal Anton Brezovnik, ki je že marsikatero prav rabljivo knjižico priobčil Tudi ta kratki spis je jedernat in brez hib. »Slika« je seveda težka; učitelj jo mora dobro sam umeti; potlej bode gotovo dobro razložil otrokom posamezne organe Človeškega telesa. Dolgočasna pa bode otrokom, tudi velikim otrokom vsa ta slika, ako je učitelj ne oživi s poukom o zdravji ali s kakšuo basnijo (n. pr. z ono o želodci in udih). Nekaj kratkih naukov o zdravji podaje tudi g. pisatelj. Jako veliko veselje nam dela poslednji spis v letniku namreč »Pouk o črtežih z 51 podobami « II. del. Sestavil g. Jos. Bezlaj, meščanski učitelj v Krškem. Do zdaj še nismo imeli Slovenci pisatelja, ki bi bil pisal o teh strokah (namreč o prvotnem risanji, z ozirom na stavbarstvo) in navoda za raznovrstno risanje (v ljudskih šolah in druzih učilnicah) v slovenskem jeziku še vedno pogrešamo Kar je pa g. Bezlaj izdal (seveda se to z velikanskim delom Flisovim: »Stavbinski slogi« nikakor ne d& primerjati), to je velike vrednosti za učitelje obrtno nadaljevalnih šol in za napredne zidarje, stavbarje in dr. Po takih knjižicah bode seči tudi učiteljem in učencem na novi obrtni šoli v Ljubljani, ki bode menda vendar slovenska. Gospodu Bczlaju svetujemo, da se tudi v bodeče še bavi z jednakimi spisi, po katerih seže časih tudi slovenski zidarski in tesarski mojster. S takimi knjižicami nadomestuje nekoliko knjigi, »Slovenski zidar« in »Slovenski rokodelec«, o katerih se je pred leti govorilo, da jih nameravata na svetlo spraviti »Matica Slovenska« (prvo) in »Družba sv. Mohorja« (drugo) Konec »Pcdagogiškega letnika« je pridejano obširno poročilo o delovanji »Pcdagogiškega društva« v prvem letu iz peresa g. Fr Ga- bršeka. To poročilo, ki je sicer kaj dobro sestavljeno in ki obsega tudi lepe govore učiteljev (gg. Luuder, Abram, Qantar), je sicer odveč; kajti že po časnikih je zvedelo občinstvo o vsem tem marljivem delovanji odbora in društvenikov; in vsaj že letnik sam dosta jasno hvali, in dela osobito čast društvenemu predsedniku iu njegovim sot rudnikom. Vprašamo samo: Ali bode »Pcdagogiško društvo« doseglo svojo svrho? Ali bode »Vzgojeslovjc« prišlo v tiste roke, katerim je namenjeno? To so roke profesorjev, učiteljev in pripravnikov na učiteljiščih v Ljubljani, Mariboru, Gorici, Kopru, Celovci, Gradci. Ne vemo. Znana pa nam je odredba naučnega ministerstva, po kateri se terja od učiteljskih pripravnikov in bodočih učiteljev znanstvena termiuologija v obeh jezikih, naj se ie predmeti predavajo v šoli v tem ali onem jeziku, iu da se je »Vzgojeslovjc« visokemu ministerstvu predložilo v potrjeuje. Iz tega naj se blagovoli posneti, da se je »Pedagogiško društvo« v Krškem poprijelo svoje naloge, kakor malo katero slovensko društvo in da je z malimi denarnimi sredstvi storilo veliko dela Društvo je prosilo podpore tudi pri kranjskem deželnem zboru, a naklonilo se mu je samih 50 gld. Išče še tu in tam — a najde malo. Tudi se na visokem mestu premalo ozirajo na tako in jednako delovanje slovenskih učiteljev. Naj bi se pa slovenski domoljubi spomnili krškega »Pe-dagogiškega društva«, ki pripravlja že drugi letnik z obširno tvarino, n pr. z ukoslovjem, z vzornimi načrti za stavbe šolskih poslopij itd. J. L. Toplinske razmere Zagreba in Ljubljane. Spisal Ferdinand Seid/. Pretiskano iz »Glasnika hrv. naravoslovnega društva (Socictas historico-naturalis Croatica).« Tiskarski zavod »Narodnih Novin« v Zagrebu. 1887, 8°, 49 str. 2 podobi. Pisatelj nas prepriča, da je osnovna, motenj oproščena toplina funkcija časa. Podaje nam Lambert-Bcsselovo formulo, ki izraža matematično to vzajemnost. Določi potem s pomočjo podatkov tridesetletnega opazovanja v Zagrebu in Ljubljani konstante (stalni- e) te jednačbe z ozirom na navedeni mesti ter nam podaje po jako preglednem računu analitska izraza za toplinska tira Zagreba in Ljubljane. V prvi podobi vidimo krivulji, geometrijski podobi teh dveh jednačeb. Po tej podobi vidimo že, kako zelo se ujemata toplinska tira obeh mest. Nadalje primerja pisatelj oba tira z ozirom na vse okoliščine, kakor zahteva v resnici znanstvena razprava. Tako nam podaje tudi po njem zračunjene formule, ki nam pripovedujejo, kako se toplina po Karavankah, ob jugu in vzhodu po Kranjskem, po spodnjem Štajerskem preminja z nadmorsko visoto iu zemljepisno široto. Dniga podoba kaže nam normalni toplinski tir iu krivulje mesečnih maksimov iu ©inimov toplote v obeh mestih. Pisatelj nam razjasnujc in opravičuje razlike iu strinjanje toplinskih razmer Zagreba in Ljubljane tako, kakor je mogoče le pisa:elju, kojemu so v obili meri znana in pristopna vsa literarna sredstva meteorogije. — te moderne vede. Vsebina je jako primerno urejena, povsod z obilimi literarnimi podatki — v gladki slovenščini. Gospodu pisatelju moramo tembolj hvaležni bili, ker je dala ta strogo znanstvena razprava ogromno veliko dela, kar bode vsakomu jasno, kdor to delo pazno prebere in razume. Ne bode mu žal, kajti vsebina je tolikanj poučna, in kar je navedenega, tako razjasneno in zanimivo povedano, da bode vcepilo marsikate emu bralcu veselje do opazovanja prirode. To bode pisatelju — prirodozuancu gotovo najlepše plačilo. Gospod pisatelj je bil že pred leti prvi, ki je začel v Slovencih orati to ledino. Pričakujemo, da bode priobčeval svoja opazovanja tudi nadalje v materinščini, naj si bode v »Glasniku hrv. nar. dr« ali v »Letopisu Matice slovenske«; vspodbujal bode s tem, druge k posnemanju, k delu — domovini v čast. — — r— O pegamih. Po časnikih se je čitalo pred tedni, da so se letos pegami (Seidenschwanz Bombycilla garrula) prikazali v posebno velikem številu na Kranjskem. Pegam tudi sicer v nas ni nenavaden tič, pripovedujejo se o njem razne pravljice, posebno pa sc zagotavlja, da je v njegovem gnezdu skrivnostna koreninica, ki stori nevidnega človeka in sploh vsako stvar, ki se koreninice dotakne Zaradi tega je tudi pegamovo gnezdo nevidno. V tem oziru sem čul na Kriški planini nastopno pripovedko: Kriški »majarc je opazoval dljč časa, kako sta dva pegama, 011 in ona, letala iu se sukala vedno okoli jcduc in iste smereke ter zdaj pa zdaj izginila med vejami. Iz tega je sklepal, da mora 11a tej smreki biti pegamovo gnezdo. Ker je vedel, da je gnezdo sicer nevidno, in da se le v vodi vidi, vzame Škaf vode ter ga nese pod omenjeno smreko. In res v zrcalni vodi kmalu zagleda skrivnostno gnezdo. Da bi se ne zmotil, skrbno prešteje veje ter potem spleza na smreko, kjer je na dotični veji kmalu otipal gnezdo ter je snel. Ker je pa plezanje po smereki bilo težavno in je za oporo potreboval obeh rok, spustil je gnezdo ob deblu na tla, češ, da je potem poberem. A prišedši s smereke je iskal in iskal, toda gnezda in čudesne koreninice ni bilo nikjer. — Jednako pravljico ima tudi Jakob Grimm. Ž. Prva slovenska stalna razstava učil. Šolstvo inih närodov napreduje iz raznih vzrokov bolje od slovenskega. Poleg drugih prednostij imajo nemške, češke šole tudi več učil nego slovenske. Po večjih mestih, na pr. v Gradci, na Dunaji, prirejajo celo učitelji cele muzeje učnih pomočkov ali tako zvane permanentne razstave učil. Jednako učilsko razstavo namerava ustanoviti »PedagogiŠko društvo« v Krškem za slovenske šole in učitelje. Nabiralo bode po naši ožji in širji domovini in v obče pri založnikih po svetu raznovrstnih učil: knjige za šolo in učitelje, karte, slike, kalupe, aparate, prirodnine in dnigo, vse pač, kar šola rabi, kar šoli koristi. Vse nabrane predmete zbiralo bode »Pe-dagogiško društvo« v Krškem v lepih prostorih tukajšnje ljudske in meščanske učilnice, kjer bodo stalno razstavljene vsem slovenskim učiteljem in šolskim prijateljem na ogled. Došla darovana učna sredstva se bodo razglaševala in opisovala v društveni knjigi, v »Pedagogiškem letniku« in v šolskih listih: v »Učiteljskem Tovariši« (v Ljubljani) in v »Popotniku« (v Mariboru). S tem si dovoljujemo torej na to novo važno podjetje opozarjati slovensko občinstvo, osobito učiteljstvo slovensko, založnike šolskega blaga in šolske prijatelje pa prositi, da bi blagovolili brezplačno in franko pošiljati primernih predmetov v »prvo slovensko stalno učilsko razstavo«. V Krškem, dnč 16. februvarija 1888. Odbor »Pedagogiškega društva«. Frančišek Ksaver Zajec f, akademični kipar, umrl je 8. februvarija t. 1. v Ljubljani ob 12. uri opoludne v 66. letu dobe svoje. Porojen je bil kipar Zajec v So-vodnjem št. 12, v vasi, pripadajoči k občini Oselica na kranjsko goriŠki meji, sin malega zemljiškega posestnika. Brate je imel pokojni Zajec štiri: jeden je bil kovač, drugi trije pa kiparji. Prvi, Anton Zajec, umrl je kipar v Podlipniku na Hrvaškem; bil je jako nadarjen, dasi ni obiskoval nobene akademije. Drugi brat, Valentin Zajec, kateri je umrl preti tremi leti (14. marcija 1884.) v Cologni veneti na Beneško-Italijanskem, pa je bil sloveč kipar na Laškem in je dovršil kiparsko akademijo v Benetkah ter tam dobil za svoje izvrstne zdelke zlato svetinjo, katero so mu prisodili profesorji akademije. Po dovršenih študijah se je naselil kiparski mojster v Cologni veneti in zvršil je mnogo krasnih kiparskih del, tako na pr. dvanajst apostolov za župno cerkev v Skiji pri Vincenci od kararskega mramorja v človeški velikosti, dalje podobo Garibaldijevo in več drugih znamenitih del. Kakor prej imenovana, je tudi tretji brat Marka Zajec podobar in še živi. — Pokojni Fr. Zajec se je od 1 1843. do 4. junija 1847. učil kiparstva pri kiparji Luki Ceferinu v Idriji, kateri nr.u jc dal jako laskavo spričevalo. Leta 1848. 22. marcija vstopi Fr. Zajec s Šestindvajsetimi leti v c. kr. akademijo obrazovnih umetnost i j na Dunaji, na kateri je ostal tri leta, potem pa odšel v Mouakovo na kraljevo bavarsko akademijo obrazovnih umetnostij, kjer je dob'il 7. junija 1852. 1., od slavnega profesorja Maksa Widmana in akademijskega ravnatelja Kaulbacha spričevalo, da je monakovsko akademijo »mit ausgezeichnetem Fleissc besucht und vorzügliche Fortschritte gemacht und sich ausgezeichnet gut betragen hat.« Leta 1854. pride Fr. Zajec v Ljubljano ter prosi mestni magistrat, naj mu dovoli v Ljubljani zvrševati kiparsko umetnost, zlasti ker te umetnosti v Ljubljani ni še nikoli zvrševal nobeden domač umetnik, ki bi bil prej /vršil kiparsko akademijo. Dnd 0. novembra 1854. 1. bila je prošnja Fr. Zajčeva po tedanjem ljubljanskem županu dr. Burgerju odobrena, a s tem pridržkom, da Zajcu s to dovolitvijo nikakor ni združena domovinska pravica v ljubljanskem mestu. Sedaj je pričel Fr. Zajec svoje delovanje. Sreča mlademu umetniku takoj iz početka ni bila mila in pozueje, ko si je sezidal seveda nekoliko na dolg, nekoliko s svojimi skromnimi prihranjenimi novci hišo na Vo-žarski poti št. 3 (sedaj posestvo g. Czermaka), moral je isto kmalu prodati. Sploh se je vedno do smrti svoje boril z bedo in togo. Glavna dela njegova, kolikor jih je bilo možno zabeležiti, so ta: podoba knezo-škofa Anton Alojzija Wolfa od kararskega marmorja na levi strani presbiterija stolne cerkve ljubljanske; na iste cerkve vnanji strani na stolnem trgu kipa sv. Ilcrmagora in Fortunata v nadčloveški velikosti. Velika podoba knezoškofa Anton Martina Slomška za stolno cerkev v Mariboru od kararskega marmorja, katero je naročil po naročilu dotič-nega odbora v Mariboru ranjki dr. Bleiweis. Dalje doprsna podoba tržaškega škofa Legata od kararskega marmorja za župuo cerkev v Naklem. Potem dva krasna angelja za novomeško frančiškansko cerkev; lepe podobe za veliki oltar župne cerkve v Štangi (okraj Litija). »Zadnja večerja« od istrskega kamena po Pavlu Dcschwadenu za župno cerkev v Naklem pri Kranji. Podoba Vincencija Pavljanskega na ljubljanskem pokopališči nad grobom usmiljenih sester in več druzih podob na pokopališči. Prvi je Fr. Zajec napravil tudi velik doprsni kip Preširnov, ki je rabil v deželnem gledališči, ko je priredil Henrik Moric Penn, tedaj glumač, prvo Preširnovo slovesnost v deželnem gledališči, pri kateri je v »Krstu pri Savici« sodeloval prvikrat Josip Nolli. Razven tega je zdelal Fr. Zajec mnogo manjših kipov slavnih mož kranjske dežele in slovenskih pesnikov, kateri so tudi shranjeni v deželnem muzeji, tako: škofa Wolfa, Vodnika, Preširna, misijonarja Knoblecharja, Bleiweisa, Slomška, Barago, dr. Tomana, dr. Costa, Stritarja, sv. Cirila in Metoda itd. Fr. Zajec je bil iskren prijatelj ranjcega slikarja Johaunesa Wolfa in tudi Jurija Subica. Pred kratkim mu je umrl jako nadarjeni sin Fr. Zajec, ki je imel šele 22 let; od tega hrani frančiškanska cerkev ljubljanska v kapeli sv. Frančiška ua desui strani jako krasno delo, namreč v relikvarji, postavljenem na oltarji, miniaturne podobe sedem glavnih Čednostij. Tudi je-dinf še živeči sin Ivan Zajec je jako nadarjen kipar in bode, ako ga ne zapusti pomoč prijateljev očetovih, šel na Dunaj in v Monakovo, da se tam priuči lepi očetovi umetnosti. A. A Poziv slovenskim skladateljem! Odbor »Glasbene Matice« v Ljubljani razpisuje v zmislu § 2. društvenih pravil sledeče nagrade: 1.) Trideset goldinarjev za najboljšo skladbo, prirejeno na podlagi ndrodnega na-peva za igro na klavirji v obliki varijacije, fantazije ali parafraze. 2.) Petindvajset goldinarjev za najboljši komični ali resni dvo- ali trispev s sprem-ljevanjem klavirja. Skladbe, katerim je priložiti ime skladatelja v zapečatenem ovitku, pošljejo naj se do i. maja t. 1. »Glasbene Matice« odboru v Ljubljani. Odbor. Izjava »Glasbene Matice«: Iz mnogih stranij nam prihajajo pritožbe, da vsi udje »Glasbeue Matice« niso še dobili izišlih družbenih muzikalij za leto 1887. Na novo sestavljeni odbor želi to stvar urediti in prosi vse tiste gospode, katerim se je ta nam gotovo neljuba neprilika pripetila, naj se blagovoli pismeno ali ustno oglasiti pri našem predsedniku Fran Ravniharji v Ljubljani. Odbor. Levstikova slika. Gospod knjigar J. Giontini v Ljubljani je dal pri fotografu Laincrji napraviti jako lepe fotografije umrlega slovenskega pisatelja Fr. Levstika. Cena tem fotografijam, ki nam kažejo pokojnega Levstika v dobi 40 let, je v kabinetnem formatu po 90, s pošto po 95, v vizitničnem formatu po 45, oziroma po 50 kr. Vse čestitelje in prijatelje Levstikove opozarjamo na te slike. J. R. Millitz f, znani tiskar v Ljubljani, umrl je di\6 21. februvarija 1888 v 72. letu dobe svoje. Gospod Millitz je bil lastuik in izdavatelj »Učiteljskega Tovariša«, kateri je svoj čas zahteval nekoliko žrtev od njega, zalagal je v slovenskem in hrvaškem jeziku vse tiskovine, ki se rabijo pri ljudskih šolah ter je sploh rad podpiral vsako literarno podjetje, ki je bilo z našim šolstvom v kaki zvezi. Vrlega moža, ki je bil tudi svojemu tiskarskemu osobju ljubezniv gospodar, spoštoval je zaradi njegovega mirnega in poštenega značaja vsak, kdor ga je poznal. Blag mu bodi spomin! Anton Bonač f, črkostavec v Bambergovi tiskarni in predsednik društvu tiskarjev, kainenopiscev in kamenotiskarjev za Kranjsko, umrl je dnč 23. februvarija t. 1. v Ljubljani za osepnicami, šele v 29. letu dobe svoje, zapustivši vdovo in troje nepreskrbenih otročičev. Pokojni Bonač, v vsakem oziru jeden najodličnejših tipografov ljubljanskih, bil je šest let in pol, dokler je delal v »Narodni Tiskarni«, prvi stavec in metteur-en-pages »Ljubljanskega Zvona«, ter je, listu posebno udan, z veliko ljubeznijo vedno skrbel za to, da je izhajal v dostojni tipografični opravi. Tudi sicer je bil pokojnik vrl človek in nastopal je prejšnje čase večkrat vspešno v slovenskem gledališči. Lahka mu bodi zemlja! Ivan Antunovič f. Dnč 2. januvarija t. 1. umrl je v Kaloči na Ogrskem on-dotni kanonik in naslovni škof /van An tun ovil. Pokojnik je bil porojen duč 15. januvarija 1815. 1. v Kunbaji blizu Almaša v Bački od bunjevskih roditeljev. Bunjevci i Sokci se namreč imenujejo katoliški Hrvatje, ki ločeni od svojih rojakov in obkoljeni od Nemcev in Madjarjev prebivajo v BaČki. Leta 1838. je bil Antunovič posvečen v duhovnika in že štiri leta na to ga nahajamo v Almašu župnika, odkoder je I. 1859. prišel v Kaločo za kanonika. Tam je leta 1876. dobil naslov vladike in po osvojenji Bosne leta 1878. so mu ponujali ccl<5 dostojanstvo katoliškega nadškofa v Sarajevu, a je to čast odklonil. Pokojnik je bil jeden onih redkih Bunjevccv, ki je med Madjari dosegel odlično mesto, a navzlic temu ohranil svojo hrvaško ndrodnost ter ves čas življenja svojega vse svoje duševne in telesne moči posvetil osirotelim in zapuščenim Bunjcvccm in Šokcem. V ta namen je prejšnja leta izdaval več hrvaških listov za rojake svoje, tako na pr. »Bunje-vačka i šokačka Vila« i. dr., spisal je več knjig cerkvene vsebine in njegovi molitveniki se nahajajo v vsaki bunjevski hiši. Vse te liste in knjige je izdaval ob svojih troških ter jih brezplačno delil med siromašni nsSrod. Za širše kroge je spisal zanimivo delo: »Razprava o podunaskih i potiskih Bunjevcih i Šokcih u pogledu narodnom, vjerskom, umnom, gradjanskom i gospodarskom. U Beču 1882.« — Vrhu tega je izobrazil nad 200 mladih Bunjevcev in Šokcev ob svojih troških, tako da je navzlic lepim dohodkom svojim umrl brez imetja. Bog zna, če kateri izmed teh mladih gojencev njegovih poprime zastavo, katero je Antunovič ves čas življenja svojega tako krep"ko vihtil, boreč se za duševno in telesno srečo rojakov svojih? SAH. Urcdujc JANKO KALAN v Ljubljani. Rešitve Mihovih nalog v 8. in IO. zvezku »Ljubljanskega Zvona« za 18&7. 1. XXXV. naloga. (Jana Dobniskega.) Beli. Orni. 1. Dc7—a7 2. Da7 - alf 3. Sh5-f4f ali TbO-eOf 2. fa—f4f 3. TbbXb3t Ke5—cl4 Kd4 • d3 ali e5 mat. b4 b3 Ke5-d4 mat. b. Sd6 X C4 KXL mat. Druge varijante je lehko najti. 2. Tbfc—e6f 3- Sh5-f4t XXXVI. naloga. {R. Braune-ta.) Ta naloga je bila pogrešno natisnena, zatorej jo priobčamo tu ?e jedenkrat kot diagram: 6 Črn». 8 a b C d e f a n h 8 n? B I! 1§ 7 H i fgj W11P H 7 G 6 4 % if m un B HÜ wm T 6 5 4 jjj 11 II! 1! w 3 11 11 m Upi gp 3 2 11 UP i ÄSI * 1! 2 1 JjJj j§§ WB, iP wm 1 a b C d e f K h Eeli. Beli začne iu prisili črnega, da ga naredi z 2. potezo mat in hkrati tudi rešitev: Beli. črni. 1. Dd7-d8 Da6—al 2. Dd8—g8f Sd6—f7f in mat. a. i..........Kakorkoli. SdO—f5f in mat. 2. Dd8—g5f XXXVII. na'oga. (J. Chocholoui-a.) Beli. Črni. 1. Das-a6 KxT 2. Sc6—e7tt Kg6—g7 3. Da6—alf mat. a. i..........LXT 2. C2—C4f f4Xe3 (e. p) ali Kf5—fo 3. Da6—fi ali alf mat. b. 2. Sc6—e7ff es—C4 itd LXS itd. 2. Da6—d3f Fina prva |>oteza, pikantne varijante — jako dobra naloga v zlogu »češke šole« ! Končica. V neki partiji, igrani v Liverpool-skem šahov nem klubu je nastala proti koncu igre nastopna pozicija: Beli: Kg 1; DI15; Tf4; k. b2,g2,g7,h3. Črni: KgS; Dd7; TaS; k a6, b5. I17. Belt: (O. H. Labore) potegne in zmaga Storil jc namreč naslednje poteze: i. Tfl—f8f, TaiXfö; 2 Dh5Xh7f, Kg8 X h7 ; 3 g7 X fSSf zmaga, ker vzame s 4. potezo Črnemu damo. „Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti, 15. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.