Šentjur
do 0
ŠENTJURSKE
1996
352(497.4 Šentjur)

COBISS o
fio&t*U*KX ftlačatui pu fio&U Šeutjun
Marko Milic - zvezda pod šentjurskimi koši
63230 Šentjur Kvedrova 6a In
prodaja zCatega nabita f^> predeCava starega. zCata (poseBen popust)
popravita vsefi vrst naleta £$> izredno velika izBira ročnifi ur in Budi^
USA DARILA TUDI BREZPLAČNO ARANŽIRAMO!
birmanska, krstna darila brezplačno graviranje zlata in ur brezplačno prediranje ušes antialeroični uhani
Predsednik LDS: Pripravljal sem slovensko pomlad
Lucija in Pepca o aktualnih zadevali
Intervju z Markom Miličem
f($vy) ZLATARSTVO
V---Z MILAN GAJŠEK ....PoeSWJS%V? £3^
OO-VZ-E/SAMO VTn?.N<>-J'Rf>T>AlNKM OKNTRU V/tKNTrunft/IS ~
d.o.o.
sms
Ljubljanska 26, 3230 ŠENTJUR Tel./lax: 063/743- 15 1. tel.: 74 1-15 1
Swvje cenjene 6ocfice a&ve&čanu*-, d<z v- vneeecu afznttec ecCjuttanto-n/M/& jtrtodfajaCno- in ^entjccvjcc, (/■ Til. *Du&duud ‘TCtd&cOud, ntz&ftsietč
Čdl!

t Za i iT7i m
VOŠČIMO VAM VESELE PRAZNIKE!
Občinski svet o proračunu
Vse o volitvah, kandidatih in referendumih
Jurmesovih 30 milijonov SIT
Šentjurske
NOVICE
POSLOVNA STRAN

EjjgSj:
Nll-i:
J
:................................... ... ... . ............................................... ........ ............................................................ ..............
SKflNdoo
Zg. Negonje n.h., 3250 Rogaška Slatina
Po najugodnejših cenah vam nudimo:
1.	NARAVNI KOMPOST
za zdravo in hitrjšo rast sadnega in trsnega drevja (priporočamo cca 2l na sadiko)
501 cena 520,00 SIT 201 cena 250,00 SIT
2.	Zemljo za rože z naravnim kompostom
101 cena 140,00 SIT 201 cena 260,00 SIT 501 cena 550,00 SIT
VEČJE KOLIČINE DOSTAVLJAMO NA DOM BREZPLAČNO!
Naročila sprejemamo natel./fax: 063/814-513 in 0609 619-721 ali po pošti na zgornji naslov.
/	/'	\ % \ PETROL
TRANSPORT j !	\ S IHit
ROGATEC
IKME ROSANA
Metka Zidar s.p.
Ljubljanska 1, Šentjur, tel.063/743-472
m™ VELIKONOČNE PRAZNIKE
vam želi kolektiv trgovine ROSANA!
V času, ko nam je sonce vendarle poklonilo malo svoje pozornosti, smo v naši trgovini pripravili za vas veliko izbiro:
ženskih in moškihpomtadanskih jakn od ti.500,00 SIT dalje trenerk mečkank (odraslihJ od /). 000,00 SIT dalje trenerk mečkank (otroških) od 2.800,00 SIT dalje
- 10 kom spodnjih hlač žc ** 900,00 SIT ' brisače
“ ** 39«,00 sit
majice s kratkimi rokavi kratke hlače kopalke
Poleg ugodnih cen vam nudimo odlog plačila na izplačilo OD in možnost plačila na več čekov.
Trgovina ROSANA-1	1 <-XX5>
v centru Šentjurja-I od a.oo do -is.oo nasproti Alposa
so bo ta:
o ol 8.00 do 1 2.00
Milan FRECE s.p.
Ul. Franja Vrunča 10 3230 Šentjur Tel.: 063/743-192
Vinogradniki pozor!
-	strokovno in kvalitetno rigolanje
vinogradov
-	urejanje okolice stanovanjskih hiš
-	odvodnjavanje travnikov in njiv
-	naprava cest in gozdnih vlak
-	napeljava vodovodov
-	razni izkopi za gradbene jame
-	nakladanje gramoza in zemlje z dovozom in odvozom
Podjetno in solidno!
cipo/
ALPOS COMMERCE, HOTELALPOS VALENTINA OROŽNA 4,63230 ŠENTJUR TEL.: 063/743-905,743-705, FAX: 063/743-619
V rest«wr<Aciji s 120 schcži vami nuhimo maJicc in jet>i po nAročiln!
- ^
ŽeTimo vam vesefe veCUtpmočrte prazni/(e!
rgovina Jošt <& Malgaj

Cesta Kozjanskega odreda 43,63230 Šentjur, mobitel: 0609 633 612, tel./fax: 063 36 807
Odprto:
KOK - STOP
Ponedeljek - soboto: od 7" - 2111 Nedelja in prazniki: od 7" - 20"
■	Možen	nakup na
I	ZelO	VEČ ČEKOV ALI
nakup tekstila!
■	1	KARTICA	AKTIVA!
Šentjurske
NOVICE
BESEDE UREDNIKA
Strogo zaupno!
'V
Ženam in materam!
Ko si spet samo otrok
Sele četrtek je. Ura je 6 zjutraj - mogoče pol ure gor a*' dol - in ti nekje v groznem delu nočne more že slutiš, da bo tvoja usodna povezanost s posteljnimi rjuhami vsak trenutek nasilno prekinjena. Neee seee bi najraje zarjul, ko te topla roka nežno strese Za vamo- Pa si še prelen za jutranje bitke, morda ccl°' da bi odgovoril na" dobro jutro" nekje iz tuljave. Poti v kopalnico, na prostovoljno mučenje 2 mr?-lo vodo in zobno ščetko verjetno sploh ne registriraš več, zato pa te bolj pretrese skrivnostno 'zginotje nogavic, čevljev ali še kakšnih bolj nepogrešljivih delov garderobe. Zdaj sploh ne jamraš več, da te bo vstajanje z levo nogo pokopalo.
; Vsakcm primeru stopiš v smolo! V kuhinji te že euka zajtrk, ki ga nimaš časa niti povohati, ker ti je ze jasno, da se loviš s časom in ne nazadnje tudi z avtobusom. Se ti samo zdi, ali pa ti je res nekdo zatežil, da pazi nase!?
trpljenje tistih 6, 7 ali 8 ur bi prihranila za kdaj rbugič. Pot domov se vleče kot bazooka in tebi je vse bolj jasno, da vsi okrog tebe živijo samo zato, da te zezajo in se izživljajo nad tvojimi rahlimi zivcki. Komaj čakaš na varno zavetje svoje sobe.
■ ao, neee! Spet nisi pospravil tega, pa bi a bla dol in la bla gor. Kosilo je sicer OK, ampak: "jest ga zdele ne bi. Pa sam ne me uprašat, kok je blo...
EP ustaumo konje! Jaz, ti, pa še kdo. Če imaš slab dan, še ne pomeni, da moraš zdaj pokvariti teden vsem naokrog. Dobr bi blo razmislit o naših mamah. Marec je pa sploh prima mesec za to."
Mogoče vas zjutraj naropota ura in si morate zajtrk f ?1	,
Popraviti sami, ker je ona takrat že v službi.	V:>^tSP
Mogoče vas popoldne nihče ne počaka doma, če K S U j, , j'4	1f,
n>mate sreče kot jaz. Služba pač. Nikjer ne piše, da | i * " mame nimajo svojih slabih trenutkov ali celo dni.
Kes pa je, da živijo za nas. Pa naj si bodo še tako m različne, moja je samo moja in nobena na svetu ji s' ^ ^ ni enaka. Zato...
•••želim vsem mamam en cvet, tak, ki bo znal namesto nas reči hvala!
Eep praznik vsem mamam, vsem ženam in vsem dekletom, ki bodo žene in mame nekoč šele postale!
Saša Teržan
Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Seliškarjeva 10. Glavni m odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Eva Kovač. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/713-93 sodi časopis Šentjurske novice med Proizvode informativnega značaja in sc plačuje zanje 5% prometni davek, kije vračunan v ceno.
Naslov uredništva: Seliškarjeva I0, Šentjur. Poslovni čas je od 7. do 9. ure. telefon med poslovnim časom 741 286. Izven poslovnega časa pa 743-561. Žiro račun: Šentjurje novice 50770-6o3-37277
Is
b
L
r <
m srn

<i'S- %
"Firma ista, klobase iste, pa saj policaji niso tisto kar so včasih bili!"
ŽeCimo vam radostne veiHjonočne praznike!
Uredništvo
Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 23. aprila 1996
Šentjurske NOVICE	POLITIKA - KOMENTIRAMO	
		
Občinski svet lenobno o proračunu
V občinskem svetu nič novega, bi lahko rekel. Le da pričakovane protiakcije zaradi nepravilnosti ob glasovanju o zaupnici vodstvu sveta na prejšnji seji, ni bilo. G. Artnak je v imenu LDS le protestiral zaradi volilnih nepravilnosti in pisanja zapisnika. Sekretar sveta je namreč vso kritiko, kije šla tudi na njegov račun, skrčil na nekaj vrstic, maloštevilne besede zagovornikov vodstva sveta pa je povzel obširno in zelo lepo (ter tako dokazal, da zna pisati).
Pod "Aktualno" je župan obvestil svet, da je končno dobil projekte za podvoz (predračunska vrednost je 258 milijonov SIT). Pozval je vse KS, turistična društva in druge, da podprejo akcijo "Moja dežela - lepa, čista in urejena", ki sovpada s praznovanjem Velike noči, dneva zemlje in Prvega maja. V kratkem se bo uredilo desno zavijanje na križišču pri Zikošku. Krajani Vrbnega zahtevajo ureditev prehoda za pešce in napovedujejo za 22. marec zaporo magistralke, če se ne bo nič ukrenilo. Odgovoril je tudi g. Salobirju, da je občina za košarkarsko tekmo Slovenija : Madžarska prispevala 500 000 SIT.
Pri pobudah svetnikov naj omenim razpravo oziromna zahtevo g. Zupanca (LDS), da se končno uredi upravljanje športnega parka, kajti sicer bo spet ena sezona izgubljena. Nasprotja med možnimi uporabniki pa se že tako ali tako zaostrila že do skrajnosti. Zvedeli smo, da se Občinarji ( g. Čoki kot predsednik odbora in g. Peperko) o tej zadevi "intenzivno" pogovarjajo in bodo nekaj "rodili" do naslednje seje.
G. Cvikl je protestiral zaradi uvrstitve podvoza na 3. mesto prioritetne liste investicij, ker o njem svet še ni sklepal. Iz odgovorov na vprašanja g. Artnaka (LDS) smo izvedeli, daje hraste ob slivniški šoli podrla šola sama in da se z lesom doslej še ni nihče okoristil; da bodo preverili, zakaj ni telovadnice za študentsko košarko in da so KS same krive, ker so bili roki za sklic zborov volivcev zamujeni. Obvestil je tudi svet, da bo vztrajal, da se letos realizira četrtina občinskega investicijskega programa in da so atleti Trgohlada s 15. mestom na evropskem krosu dosegli enega naboljših šentjurskih športnih uspehov. G. Mestinšek je protestiral zaradi prevorske šole, ker je
izpadla iz letošnjih državnih naložb. G. Korže (SDSS) je postavil ostro vprašanje odgovornosti za napake pri popravilu strehe na ponkovški šoli. Po obrazložitvi g. Peperka naj bi voda zatekala in povzročila škode na parketih le zaradi letošnje zime in predvsem zaradi tega, ker na šoli na poskrbijo za vzdrževanje odtočnih cevi. G. Gorečan (LDS) je spraševal, zakaj letos ni bilo pluženja na cesti Laze - Razbor, ugotavljal pa je tudi, da so pristojne občinske službe povsem odpovedale pri zahtevi, da graditelji avtoceste popravijo lokalne ceste, ki sojih poškodovali. Poziv Anite Koleša (LDS), da se sporna ograja okrog igrišča takoj poruši, če je res črna gradnja, je ostal brez odmeva in aklamacijske podpore. G. Oset (SDSS) je predlagal, da se vključevanje semaforja pri šoli uredi tako, da ne bo povzročalo nepotrebnih zastojev. Na njegovo vprašanje, kaj je z brigadirskim domom v Šentvidu, smo dobili odgovor, da ga bo vzela v najem Slovenska vojska. V tej zvezi se je razvila kratka polemika, ker je g. Leskovšek (SLS) trdil, da je Slovenska vojska glede škod in odškodnin slabša od bivše JLA. G. Cvikl (SLS) je opozoril Občino, naj nekaj ukrene, da se stavba slivniške Aureje, kije menda prišla v last celjskega podjetja brezplačno, ne bo ob privatizaciji odtujila.
Proračun je v občini gotovo najpomembnejši politični dogodek leta, ki pa so mu, kot vse kaže, slabo dorasli tako v občinskem svetu kot v občinski upravi. Gre za res tako obsežen in zahteven dokument, daje bilo pričakovati dolgo in pretehtano razpravo. Pa se ni zgodilo nič takega. Osnutek proračuna, ki ga je predložil Urad župana, je v globalnem pogledu res lahko povsem v skladu s smernicami pristojnih ministrstev, na posameznih postavkah pa je ostal nerazdelan. Predlagatelji niso uspeli prestopiti običajne šablone in so ostali vkalupljeni v lanski proračun, ter so, verjetno po liniji najmanjšega odpora, dodali povprečnih 6 % vsem lanskim porabnikom občinskega denarja. Pri tem pa, kot kaže, ni bilo sploh pomembno, kako se je proračunski denar v resnici porabil. Od odborov občinskega sveta je proračun obravnaval menda le odbor za gospodarstvo, pa še ta je pristal na linearno 6 odstotno povečanje vseh
proračunskih postavk, razen pri investicijah v ceste. Vsoto za ceste je povečal z indeksom 240. Pričakovati je bilo, da bo takšen "osnutek osnutka" ostal še vsaj mesec ali dva v razpravi, da se bodo z njim krepko spoprijele vse stranke ter se bo iz njega poskušalo potegniti vsaj nekaj smernic za prednostne naložbe v občini, toda zgodilo se je tisto najslabše. Kljub odločnemu nasprotovanju nekaterih (Artnak, Kovač, Zupanc, Koleša...) in kljub temu, da ni bil predložen niti zaključni račun, torej nismo zvedeli niti, kako smo proračunski denar porabili v lanskem letu, da ne govorim o tem, da je razprava tekla le ob obrobnih postavkah, je predsednica Osetova predlagala sprejem osnutka proračuna, Svet pa ga je sprejel. To praktično pomeni, da bo na prihodnji seji možno proračun spreminajti le z amandamaji oziroma večje spremembe praktično niso več možne. Najbolj zanimivo in šokantno hkrati je, da se je v takšnem proračunu našla tudi opozicija, saj so zanj glasovali vsi svetniki ZLSD in še celo nekaj svetnikov LDS.
Še nekaj povzetkov iz razprav. G. Mestinšek (SDSS) je menil, da je pri odhodkih potrebno upoštevati merila resornih ministrstev in da pretok sredstev iz družbenih dejavnosti v ceste ni sprejemljiv. G. Erjavec (ZLSD) je zahteval več denarja za nekategorizirane ceste in za odvoz kontejnerjev. G. Rezar (SKD)je menil, da je potrebno vzeti športu namenjen denar in ga vložiti v prevorsko šolo, g. Kolar (SKD) je zahteval več denarja za kulturo, g. Zdolšek (SKD) za malo gospodarstvo, g. Cvikl pa je predlagal, da se vsa sredstva s postavk 4 in 5 (kultura, šport, izobraževanje...) namenijo za kmetijstvo.
G. Artnak (LDS) je vztrajal, da občinski svet končno sprejme dolgoročna načela porabe proračuna, ki jih je on dal v proceduro že lansko leto, a še niso prišla na vrsto. Kovač (SDSS) je predlagal, da se razmisli o temeljito spremenjenem sistemu občinskega proračunskega financiranja in sicer naj bi zasledovali pri tem načelo decentraliziranega financiranja. KS naj bi določen kos skupnega kolača dobile v obliki t.i. glavarine. G. Čoki (SKD) in g. župan sta odgovorila, da proračunska načela
Šentjurske		KOMENTIRAMO - VOLITVE		
NOVICE			
r -	■ \ ■		
dejansko odreja država, glavarina pa naj bi bila v načelu krivična do redkeje naseljenih KS.
Občinski proračun naj bi znašal 802 milijona SIT in je za 6,7 % višji od lanskega. Nadpovprečno so povečane postavke za kulturo (10 %), za vzdrževanje cest (11%) ter za investicije v ceste (63 %). I ri slednjem povečanju gre v večji meri za stroške posojil za kredite za obvoznico iz preteklih let. Največ bo izgubil Sklad ^avbnih zemljišč ( - 31%) ter stranke ( -
Nekaj hudih besed je bilo povedanih ob obravnavi osnutka odloka o javnem redu ln miru. Kovač (SDSS) je opozoril, da °dlok spet ni pripravljen v skladu s Poslovnikom. Poleg tega, da je povsem skregan s slovenščino in zato tudi žaljiv za Občinski svet, naj bi bil v nekaterih členih naravnost "butalski". Svetniki iz vrst
vladajoče koalicije ter pristojni občinski uradniki (gospa Rataj), med njimi je bilo slišati tudi vpliven glas g. Čokla iz SKD, so podane pripombe zavrnili, češ, da je Pomembneje od spoštovanja slovenščine, da se odlok da razumeti. Kot primer čudaštva" naj navedem 19. točko 5. člena:
Prepovedano je dopustiti živalim, da z iztrebki onesnažujejo pašnike in travnike, ki so v zasebni lasti,...! Ali pa 22. točko 7. člena, v kateri se zahteva, da si morajo vsi živinorejci in rejci malih živalih, ki živijo v strnjenih naseljih, za svojo dejavnost pridobiti soglasje sosedov in inšpekcijskih služb. Lahko si predstavljamo kakšna kalvarija čaka šentjurske kmete, če ima občinska oblast v resnici namen ta odlok izvajati! Odlok je bil v fazi osnutka sprejet.
Zapletlo se je pri imenovanjih predstavnikov Občinskega sveta v svete šol in javnih zavodov. Množico imenovanih je po posvetu z vodstvi strank ustno predlagala Komisija za volitve in imenovanja. Zakaj ni svetu predložila tudi pisnega predloga (da bi jih vsaj lahko povzeli v ŠN), ni znano. Spor, med LDS in ZLSD glede njihovega zastopnika v svetu OŠ Planina, do katerega je na seji prišlo, pa tudi to, da predsednik SDSS ni poznal kandidatov, ki jih je predlagala njegova stranka, kaže, da gre za zakulisne igrice.
Pod "Razno" so svetniki na predlog predsednice sveta prof. Osetove določili 50% povišanje nagrade županu, podaljšali
mandat ravnatelju OŠ Hruševec, uskladili cene v vrtcih z rastjo splošnih cen, sprejeli predlog predsednika Sklada stavbnih zemljišč, da se letos cena točke ne spremeni ter sklenili, da se odproda stara šola na Planini.
Kovač (SDSS) je pod to točko tudi predlagal, da se materiali za seje Sveta pošiljajo najmanj 10 dni pred sejo, ker je sicer razprava v strankah praktično nemogoča ter da se po zgledu v drugih občinah tudi pri nas formirajo t.i. klubi občinskih svetnikov, ki imajo nalogo predhodno obravnavati in dodelati vse teme, ki prihajajo na Občinski svet. Opozoril je tudi, da na občini, z izjemo Občinskega sveta, noben organ ne spoštuje statutarnih določb, da se na vse seje vabijo predstavniki sredstev javnega obveščanja. Zaman je zahteval, da se Svet do njegovih predlogov opredeli; predsednica jih ni dala niti v razpravo in še manj v odločanje. Takšna je pač šentjurska parlamentarna demokracija!
F. K.
Volitve in samoprispevki
Demokratična izbira novih vodstev krajevnih skupnosti ter hkratna odločitev, da smo jim pripravljeni prepustiti v uporabo del naših plač, sta dve zelo pomembni in tesno povezani odločitvi. Eno brez drugega takorekoč ne pomenita prav dosti. Dpam si tvegati napoved, da bodo kraji, kjer bosta tako prva kot d>'uga odločitev optimalni, v naslednjih štirih letih napravili velik razvojni korak. Žal, se pomena teh dejanj v Šentjurju vse premalo zavedamo. Nobenih pravih aktivnosti ni zaznati. Kot da se nas ne bČejo. Celo stranke, ki so običajno glasne, kadar gre za javne zadeve, so se nako potegnile v "ilegalo" in le čakajo, kaj bodo dogodki prinesli. Podobno ravnajo tudi vodstva sedanjih KS. Eni 111 drugi niso na primer niti poskusili uporabiti Šentjurskih novic VsaJ za obveščanje, če že ne za pravo propagando. Nekateri so se °čitno naveličali služiti "za narodov blagor", drugi vedo, da so si zapravili zaupanje ljudi in na ponovo nominacijo ne računajo, •retjirn je vseeno. Agresivnih novih ljudi, novih potencialnih vodstev, pa skorajda ni nikjer najti. Slišati je sicer, da v nekaterih ^ poteka oster zakulisni predvolilni spopad med "rdečimi" in črnimi" (Slivnica, Ponikva...), ki ga pa v javnosti ni zaznati. Nekaj posebnega so si izmislili Drameljčani: na volitve gredo 'zključno z zaprtimi listami. Človek se res sprašuje, če tak poskus P° desetletjih nedemokratičnih volitev ni bolj posmeh slovenski demokraciji kot resno volilno opravilo. In če bodo s svojim sistemom" uspeli na referendumu, potem pa res več ničesar ne
razumem.
Morda je predvolilni mlačnosti nekoliko kriv tudi "timing". Sočasnost volitev in referendumov pomeni resda pocenitev, v vsebinskem smislu pa ni prav ustrezna, kajti ta hip praktično ni nikogar, ki bi "gorel" za referendumske programe in dvigal temperaturo. Sami po sebi pa smo ljudje tako ali tako obrnjeni zgolj k svojim osebnim interesom. Morda bi bilo bolje, da bi najprej izvedli volitve ter svojim izbrancem zaupali nalogo, da pripravijo ugodno samoprispevkovno klimo. Takšna vzporedna vožnja, ki smo si jo privoščili, zna biti hudo dvorezna.
Poznavalci pravijo, da je razočaranje nad našo demokracijo tolikšno, da bo na volitve v svete KS ter na glasovanje za lokalne samoprispevke prišel komajda vsak drugi volilec.
Brez dvoma bo dvom v legitimnost volilnih in referendumskih odločitev velik, če bo na volišča res prišla le polovica volilnih upravičencev. Nova vodstva bodo ostala brez tistega elana, ki naj bi jim ga dalo zaupanje volilcev. Nasprotno pa bo dobra volilna udeležba zagotavljala ne le najboljši izbor temveč bo tudi moralno obvezovala izvoljene predstavnike za pošteno in angažirano delo.
Vse bolj kaže, da kar večina KS ne bo prišla preko 50%. Tam, kjer je zaupanje v dosedanje vodstvo omajano, pa si je morda prav to vodstvo še dovolilo nedemokratične kandidacijske postopke ter tako še dodatno prepričalo svoje volilce, da pravzaprav ne odločajo o ničemer, tam bo udeležba gotovo slaba in tam bo zagotovo padel tudi referendum.
Ocenjujejo, da bo padla večina referendumov?!
Šentjurske NOVICE				
			AKTUALNO	
				
Kje in koga bomo volili?
Za kaj bomo dali svoje plaie?
Le še nekaj dni nas loči od volitev v svete KS ter referendumskega odločanja za samoprispevke. V telegrafskem slogu bomo skušali podati pregled volilnih in samopripevkovnih dogajanj.
BLAGOVNA
Na dveh voliščih (OŠ Blagovna in GD Lokarje) bodo v devetih volilnih enotah (vsaka vaška skupnost bo volilna enota) izvolili devet članov sveta KS.
Kandidati:
VE Primož: Mihael Klanjšek in Robert Slomšek;
VE Lokarje: Stane Horvat in Jože Vrečko;
VE Dole: Jože Gajšek in Drago Mavrin;
VE Repno: Viljem Lubej, Jožef Zupanc in Miroslav Tanjšek;
VE Zlateče: Edi Pepcrko in Zvonko Gaber
VE Cerovec: Milan Levstik, Anton Macuh, Andrej Debeljak in Franc Kresnik;
VE Proseniško - center: Jože Žnidar, Zlatka Jager, Darko Ojstršek, Jože Mihelčič
VE Proseniško - okolica: Marjan Jožef Mastnak, Damjan Leljak;
VE Goričica - del: Anica Božič, Anton Mastnak, Marko Vodenik.
S samoprispevkom naj bi zbrali 35 milijonov SIT, z njim pa bi poasfaltirali vse nekategorizi-rane ceste v KS (9 km), zgradili pločnik v Dolah, razsvetljavo v Goričici in Dolah, ter kanalizacijo v Dolah in Lokarjah
DOBJE
Volišča bodo pri Robiču v Slatini, KD Dobje in pri Percu v Lažišah. V štirih volilnih enotah bodo izvolili 11 svetnikov.
Kandidati:
I.	VE: Edi Kovačič, Janko Brilej in Vlado Robič;
II.	VE: Mirko Tovornik, Alojz Antlej in Rudi Hodej;
III.	VE: Franc Planko, Anton Plahuta in Franc Salobir;
IV.	VE: Srečko Knez, Jožef Pajk, Radovan Romih, Marko Lesjak.
S samoprispevkom naj bi zbrali 25 milijonov SIT, 70% bi porabili za ceste, 10% za mrliško vežico in 10 % za dotacijo društvom v KS.
DRAMLJE
Volišča bodo v OŠ Dramlje, pri Peček v Pletovarju, Kožuhu v Marija Dobju in Slomšku v Razborju. Imeli bodo 8 volilnih enot, izvolili pa bodo 11 članov sveta KS.
L VE:	Štefan Kopinšek,
Branko Mastnak, Anton Kolar
II.	VE: Bogomir Ulbing, Ivan Korenjak;
III.	VE: Bogdan Zgonec;
IV.	VE: Florjan Kolar;
V.	VE: Stanislav Galuf;
VI.	VE: Vinko Vodušek
VII.	VE: Jernej Majger;
VIII.	VE: Franc Štrajher
S samoprispevkom bi zbrali 44 milijonov SIT. 60% bi porabili za ceste, ostalo pa za komunalo, vodovod, razsvetljavo in režijo.
SLIVNICA
Volišča bodo v KD Gorica, GD Javorje, GD Paridol, pri Završku v Voducah in pri Hrastnik Cvetki v Slivnici. Imeli bodo 9 članov sveta KS, ki jih bodo izvolili v 7 volilnih enotah.
I.	VE:Drago Perc, Jože Voga, Martin Cmok, Maks Cvikl, Janko Cerkvenik, Friderik Rezar, Anton Gradič, Florjan Potrata, Rado Vodeb, Ernest Zidanški;
II.	VE: Zinka Vodeb, Branko Obreza;
III.	VE: Milenko Tanšek, Ferdinand Skale, Jakob Skale;
IV.	VE:Karl Mansuti;
V.	VE: Alojz Jevšnik, Verica Salobir, Ivan Robič, Darko Skale;
IV.VE: Janko Kantužer;
VII.VE: Anton Šentjurc, Ivan Čretnik, Bogomila Selič, Uroš Hrastnik, Zoran Leskovšek.
Zbrali naj bi 35 milijonov SIT. 30% bi šlo za ceste, 30% za vodo-
vode, 20% za urejenje Gorice, 5% za ekologijo, 10% za režijo.
KALOBJE
Imeli bodo eno samo volišče in sicer v OŠ Kalobje, na katerem bodo v 6 volilnih enotah izvolili 9 članov sveta KS.
I.	VE: Janez Belina, Franc Šafran, Anton Hribernik
II.	VE: Marjan Sedminek, Anton Plahuta, Cvetko Privšek, Zdravko Kukovič, Boris Ocvirk;
III.	VE: Franc Horjak, Jože Hribernik
IV.	VE: Cvetko Novak, Martin Križnik, Drago Trupej;
V.	VE: Roman Gajšek, Dušan Šafran;
VI.	VE: Ivan Šafran, Zvonko Brečko.
S samoprispevkom bi zbrali 14 milijonov SIT. Za ceste bi šlo 64%, 10% za delovanje šole, 20% za komunalo in 6% za režijo.
LOKA PRI ŽUSMU
Volišča: KS Loka, GD Dobrina in pri Drobne v Hrastju. 9 članski svet KS bodo volili v 4 volilnih enotah.
I.	VE: Srečko Veber, Mirko Mastnak, Marjan Skale, Vladimir Bogolin, Darko Mikša, Drago Doberšek;
II.	VE: Vinko Žlender, Edi Košak, Zlatko Pečnik, Ernest Žekar, Silvestra Lokner;
III.	VE: Jože Žerjav, Franc Ulamec, Franc Bevc, Miloš Vidmar, Martin Recko;
IV.	VE: Alojz Kolar, Branko Artnjak, Zdravko Verhovšek.
S Samoprispevkom bi zbrali 28 milijonov SIT, od tega bi dali za razširitev šole 23%, ceste 51 %, avtobusno postajo 8% in vodoosk-rbo 8%.
PLANINA
Volišča: GD Planina, pri Koprivniku v Lokah, pri Perčiču v Planinski vasi, v KD Šentvid in pri Pušniku v Visočah. V 5 volilnih enotah bodo izvolili 11 svetnikov.
I.VE: Jože Vertačnik, Marjan Veršič, Jože Jazbec, Janko Robič, Marija Uduč, Karl Rauter, Simon Tisel, Roman Pušnik, Peter Šantej;
II.	VE: Roman Planko,
III.	VE: Ivan Knez, Franc Špan;
IV.	VE: Drago Bezgovšek, Milan Zapušek, Jože Hvale;
V.	VE: Ivan Koželj, Mirko Vodišek, Janez Kovač, Janez Seli ur, Stanko Križnik;
VI.	VE: Boris Gračnar
VII.	VE: Ivan Kladnik, Anton Senica, Franc Završek.
S samoprispevkom nameravajo zbrati 35 milijonov SIT, polovica naj bi šla za ceste, 25% za komunalo in pokopališče, 25% pa za večnamenski dom.
PONIKVA
Volišča: KD Ponikva, pri Vovku v Hotunjah, pri Podkrajšku v Ostrožnem, v GD Dolga gora in pri Zupancu v Luterju. V 5 volilnih enotah bodo izvolili 11 svetnikov.
I.	VE: Janez Šibal, Anton Vrečko. Tomaž Zabukovšek, Ivan Podkrajšek, Jožefa Oman, Janko Pušnik;
II.	VE: Srečko Medved, Franc Arzenak, Jože Zabukovšek, Jože Pevec, Ciril Korenjak, Jože Kadenšek;
III.	VE: Franc Buser, Alojz Krašovec, Zvonko Filipšek, Anton Strniša, Anton Zdolšek, Janez Fatur, Anton Andrinek, Albin Grosek, Jože Bučer;
IV.	VE: Srečko Zupanc, Staška Buser, Franc Štor, Janez Lah;
V.	VE: Rajko Lenart, Dušan Jug, Anton Grmek.
S samoprispevkom bi zbrali 62 milijonov SIT. Kako jih nameravajo porabiti, iz referendumskega programa ni razvidno.
PREVORJE
Volišče bo v KD Lopaca, vseh 7 svetnikov pa bodo izvolili v 1 volilni enoti.
VE: Jože Gubenšek, Rafko Gubenšek, Mirko Pajek, Drago Križnik, Angela Pohajač - Perc, Anton Maček, Ivan Kladnik, Silvester Obrez, Franc Teržan, Edi Škoberne, Venčeslav Košec.
Samoprispevek bi prinesel 12,5 milijona SIT, za večnamenski
Šentjurske L	NOVICE	AKTUALNO	
r		
gasilski dom bi šlo 50%, za ceste 33%, ostalo pa za komunalo.
Šentjur mesto
Volišča: KS - Mestni trg, GD Šentjur, OŠ H ruševec. V 5 volilnih enotah bodo izvolili 15 svetnikov.
I.VE: Viljem Romih, Viktor Zalokar, Zvonko Pušnik, Martin Amon, Štefan Golež, Rudolf Ferlež, Andrej Prevolnik;
II-VE: Srečko Slemenšek, Branko Cmok, Ljudmila Palir, Jože Štiglic, Bojana Koželj, Mar-fm Hajnšek, Alojzija Arzenšek, Florjan Erjavec;
HI.VE: Tatjana Žaberl, Branko Golob, Anton Jančič, Lud-yik Mastnak, Simon Zdolšek, Janez Čoki, Ivan Škorc;
IV.	VE: Ivan Cmok, Marta Bračun, Štefan Tisel, Branko Oset, Ivan Brezovec, Miran Hemaus, Ivan Kukovičič, Rastko Godler;
V.	VE: Anton Slatenšek, Robert Maruša, Robert Gajšek, Rudolf Magdalene, Boris Kresnik, Ivan Gračner, Zdenko Horvat, Anton Selič, Edvard Kovačič, Dušan Jenič, Franc Škoberne, Leopold Škorjanc.
S samoprispevkom naj bi se zbralo 124 milijonov SIT, za podvoz bi se porabilo 40 milijonov SIT, za ekološko sanacijo mesta 25 milijonov, za kulturni dom in knjižnico 13 milijonov, za pločnike, ozelenitev mesta in vo-dooskrbo pa 21 milijonov SIT. 25
milijonov SIT je očitno nerazporejenih.
ŠENTJUR OKOLICA
Volišča: pri Kolarju, Cesta Kozj. odreda, gostilni Zdolšek v Jakobu, pri Kovaču v Vrbnem, pri Cehnerna Kamenem in v prostorih v.s. Grobelno. Imeli bodo 6 volilnih enot in bodo izvolili 15 članov sveta.
I.	VE: Mirko Čander, Janez Jazbinšek, Anton Seničar;
II.	VE: Svetozara Verk, Jurij Ploštajner, Jože Oset;
III.	VE: Jože Oset, Roman Štraus, Slavko Videc, Janez Kukovič;
IV.	VE: Drago Cene, Štefan Gračner, Alojz Štor, Silvester Pešak, Ivan Horvat, Rudolf Gajšek, Peter Veber;
V.	VE: Jože Štraus, Zoran Justin, Silvester Fendre, Franc Cehner.
VI.	VE: Bojan Kranjc, Drago Zdolšek, Roman Moškotevc, Franc Vrečko, Ivan Centrih, Vinko Ravnjak, Martin Ledinšek, Dušan Vešligaj, Matej Čoki, Jože Strašek, Mihael Gorjup.
S samoprispevkom bi se zbralo 110 milijonov SIT. Za avtobusne postaje in pločnike so namenili 73 milijonov SIT, za ceste 25 milijonov, za javne razsvetljave 7,5 milijona in za druge komunalne potrebe 4,5 milijona SIT.
Socialdemokrati kandidirajo
*-OKA PRI ŽUSMU: 1/1. Srečko Veber, 1/4. Vladimir Bogolin, II/5. Silvestra Lokner, IV/3. Zdravko Verhovšek.
PLANINA: 1/8. Roman Pušnik, 1/9. Peter Santcj, II/l. Roman Planko, III/2. Franc Špan, V/l, Ivan Koželj in V/3. Janez Kovač. PONIKVA: 1/3. Tomaž Zabukovšek, 11/2. Hanc Arzenak, 111/6. Janez Fatur, 111/7. An-ton Andrinek, IV/1. Srečko Zupanc, V/l. Rajko Lenart.
ŠENTJUR - MESTO: j/j. Viljem Romih, E3. Martin Amon, 11/5. Bojana Koželj, III/7. Van Škorc, IV/4. Branko Oset, V/l. Anton
Slatinšek.
ŠENTJUR - OKOLICA: IV/4. Franc Vrečko
SDSS: Planina bo obiina!
V	sredo, 28. februarja so se na svoji volilni in kandidacijski konferenci zbrali člani planinskega krajevnega odbora SDSS. Dobra udeležba, na konferenci je bilo preko 20 članov in simpatizerjev, je dokazala, daje socialdemokratska stranka na Planini dobro zasidrana.
V	prvem delu so prisotni poslušali poročilo predsednika Koželja ter se razgovorili predvsem o možnostih za lastno planinsko občino. Zlasti še predlog letošnjega občinskega proračuna, ki je takorekoč na Planino čisto pozabil, jih je dokončno utrdil v prepričanju, da jim le ustanovitev lastne občine zagotavlja primeren razvoj. Sklenili so, da bodo na krajevne volitve šli z geslom "Planina bo občina".
Za predsednika krajevnega odbora je bil ponovno izvoljen g. Koželj, za tajnika pa g.Mirko Kovač.
Določili so tudi svoje kandidate za svetnike KS. Barve SDSS bodo branili: Stopinšek, Šantej, Pušnik, Planko, Špan, Janko Kovač in Ivan Koželj.
Zapleti v SDSS
Potem, ko je po dveh neuspešnih poskusih končno po enoletni zamudi prišlo do volilno n 'dacijske konference šentjurskega odbora SDSS in do izvolitve novega vodstva, je aa P'vi konstituitivni seji Predsedstva prišlo do novih zapletov. Prejšnji predsednik g. J! ungartnik je ugotovil, da volitve niso bile opravljene zakonito, saj naj bi glasovala 1 dva prisotna, ki nista v registru članstva. Zbral je 11 podpisnikov, večina od njih lccr ni bila na volilni konferenci, ki so g.Pungartnika podprli. Po besedah g. Pungartnika M.°.n oseb|10 preveril spisek članov šentjurske SDSS ter tudi takoj vložil protest pri u zorn* komisiji v Ljubljani. Ta mu je menda pritrdila, da so bile volitve res nepravilne. Novoizvoljeno šentjursko predsedstvo je sklenilo, da se preučitev očitanih nepravilnosti nu prvi stopnji prepusti Občinski nadzorni komisiji, zbrane dokazne materiale pa pošlje tudl v Ljubljano.
Eoda, še preden se je to zgodilo, je ljubljanska nadzorna komisija kar sama ugotovila, a so šentjurske volitve nepravilne in je zahtevala od Predsedstva stranke (Ijubljan-' cga), da samo skliče ponovljeno šentjursko volilno konferenco.
To se do sedaj še ni zgodilo, če pa se bo, bo nastala zanimiva zmeda, podobna tisti v 11(,vljah in Mariboru. V šentjurskem primem seje, po mojem mnenju, ljubljanskemu vodstvu SDSS le nekoliko preveč mudilo in si je privoščilo nekatere nesprejemljive Proceduralne napake.
LDS sporoča
LDS Šentjur predlaga vsem občankam in občanom občine Šentjur, da se udeležite volitev v svete KS in glasujete za kandidate, ki so za vaše okolje sposobni največ narediti. Prav tako predlagamo, da se udeležite referendumov	za
samoprispevek in ne dovolite, da o tako pomembnih zadevah odločajo namesto vas drugi!
Odločite se tako, da bo v korist vas in vašega kraja!
LDS Šentjur
Stavka zdravnikov
Na poziv zdravniškega sindikata Fides so v petek, 22. marca, pričeli stavkati tudi v ZD Šentjur.
Ob 11,30 uri je bil zdravstveni dom domala prazen, vse razpoložljive stenske površine so bile oblepljene s plakati, s katerimi zdravniki obveščajo svoj paciente, da stavkajo proti vladi in ne proti njim. Na hodniku sem srečal dr. Perhoča, ki je potrdil, da res stavkajo. On je ta dan obdelal le tri ali štiri nujne "zobobolne" paciente.
Da pa stavka le ni bila prehuda, so me prepričali občani, ki sem jih srečal v avli ZD. Mamica z dvema otročičkoma je povedala, daje bila naročena za danes pri zobozdravniku in zaradi stavke ni imela nobenih težav. Mlajši moški je prav tako brez težav opravil ta dan živilski pregled. Tudi starejša gospa, ki ima težave s križem, ni šla "praznih rok" domov. V eni izmed čakalnic, ki zagotovo ni bila urgentna, pa je čisto "normalno" čakalo 5 ali šest pacientov. Kot kaže, stavka bolnikov res ne bo prehudo prizadela.
F.K.
Šentjurske	AKTUALNO	
NOVICE		
I
"Krematorij" je iist
Alposova ekološka peč, oziroma obrat za razlakiranje obešal, imenovana tudi "krematorij "je končno dobila zeleno luč za obratovanje. Po besedah mag. Krempuša so dobili vsa potrebna soglasja, opravili pa so tudi že temeljite meritve vseh izpušnih plinov ter odpadnih voda. Na podlagi teh meritev, ki jih je v letošnjem februarju opravil Zdravstveni zavod Maribor, mag. Krempuš zagotavlja, da je Alposova ekološka peč povsem v okvirih dovoljenega in ne predstavlja nobene nevarnosti za zdravje ljudi, živali in rastlin. Meritve so tudi pokazale, daje peč celo energetsko in čistilno boljša, kot so zagotavljali dobavitelji.
Razlakimica doslej dela skoraj izključno za potrebe Alposove lakirnice in sicer v eni izmeni. Ker pa gre za precejšnjo investicijo, ki jo ekonomsko lahko pokrije le delo v dveh izmenah, bodo v Alposu verjetno opravljali usluge razlakiranja tudi za druge firme.
Kaj je torej v izpušnih plinih "krematorija"?
Številke v oklepajih pomenijo po naši zakonodaji dovoljene emisije.
Prah 1 ,o mg/m3 ( 1 o), kloridi 1,1 mg/m3 (10), kadmij 0,7 - 1,8 mikrograma/m3 (50), svinec 4-6 mikrograma/m3 (500), arzen 0,ol5 - o,ol mikro-grama/m3 (0,5), TOC (skupne organske snovi) 1,3 mg/m3n (10), ogljikov monoksid 20 mg/mn (50), dušikovi oksidi 125 mg/m3n (200), dioksini do 0,01 ng/m3 (0,1).
Vse številke so očitno v zakonskih okvirih, če pa zaradi "krematorija" res lahko mirno spimo, bomo poskušali zvedeti do prihodnje številke ŠN še pri zelenih.
F. K.
R.T. in J.Š. naj bi za 30 milijonov tolarjev oškodovala družbeno premoženje!
Kolesje božjih mlinov se je zavrtelo. Počasi, a vendarle, bodo zadovoljni eni; neumnost, bodo vpili drugi. No, kaj pa je 30 milijonov, če podjetje dobro dela! Ali ste sploh pomislili, kaj bi bilo, če bi Klavnica šla v stečaj, mesarji pa na borzo dela? In tako dalje in tako dalje!
Toliko je teh "čejev", kot je menda ljudi. Je mar tudi toliko različnih vrst poštenosti?
Zgodba Jurija in Jurmesa se je pričela ob asistenci bivšega slovenskega predsedniškega kandidata in idejnega vodje divje privatizacije Staniča pred davnimi šestimi leti. R.T. in J.Š., ki seveda nista nihče drug kot "naša" direktorja Rado Tržan in Jože Štiglic, to je menda prav vsem jasno in je torej vsako skrivanje za inicialkami formalistična traparija, sta pač v evforiji divjega prilaščanja družbene lastnine pristavila svoj lonček. In to ne skrito! Zagotovo ne čisto pregledno, toda zgodilo seje pretežno pred našimi očmi. Torej niti kradla nista! Tistim, ki znajo in imajo denar, se seveda ne gleda pod prste. Nihče jim ne gleda! Ne tisti, ki brezimno koračijo mimo klavniške poslovne stavbe, niti tisti, ki bi to morali početi po službeni dolžnosti!
Le kaj se je zgodilo zdaj, po tolikih letih, da so kriminalisti prišli na dan s pogojniki "naj bi"!? Je mar zadeva že tako daleč, daje nepovratna? Ali pa je Jurmesov kapital že tolikšen, da teh 30 miljonov, iz katerih je sicer nastalo (in verjetno še nastaja) vse premoženje Jurmesove delniške družbe, lahko d.d. vrne z levo roko? So morda obnemogli botri iz ozadja, ali se je slovenski sodni in drugi oblasti končno prebudila vest? Ali pa gre le za običajno hitrost sodnih mlinov? Če bo šlo še naprej tako, lahko pričakujemo, da bo tožilstvo podalo ovadbo čez kakšno leto ali dve, če seveda do ovadbe sploh bo prišlo, tam nekje ob koncu drugega tisočletja pa celo lahko pričakujemo pravnomočno obsodbo. Verjetno bo denarna globica povsem zadostno prevzgojno sredstvo za iznajdljiva gospoda. Nekoč bi ju vsaj njuna ZKS gladko izključila, od ZLSD pa kaj takega ni mogoče pričakovati! Do takrat bo privatni Jurmes lahko "kupil" od svojega nesrečnega družbenega siamskega dvojčka Mesarstva tudi še preostanek proizvodnih kapacitet, postal najuspešnejša slovenska mesno predelovalna firma in naši vrli Občinarji bodo lahko tudi drugega akterja te zgodbe o uspehu nagradili z občinsko nagrado.
Kot kaže, niti za zgražanje in malodušje ni več prostora v otožni slovenski (šentjurski) duši!
F. K.
LDS o proračunu
Izvršilni odbor šentjurske LDS je kritično obravnaval predlog šentjurskega občinskega proračuna. Ugotavljali so, da linearno povečanje proračuna z indeksom 106, kot ga predlaga urad župana, ne pride v poštev, niso pa se mogli zediniti okrog drugačnega predloga. Gorečan in Artnak sta vztrajala, da je potrebno v letošnjem letu opraviti najmanj četrtino občinskega cestnega načrta, kar pomeni, da v proračunu manjka okrog 130 milijonov SIT. Zlasti Gorečan je odločno nasprotoval, da bi sredstva po merilih raznih ministrstev, ki niso v skladu s prihodki proračuna, pretakali od gospodarske infrastrukture k družbenim službam. Mastnak, Vrečko in Horvat pa so menili, da je potrebno dati več za izo-
braževanje, zlasti še za izobraževanje odraslih. Soglasni so bili le ob zahtevi, da mora občinsko vodstvo zagotoviti manjkajočih 130 milijonov SIT, če hoče, da bo življenje v občini teklo kolikor toliko brez pretresov.
Zanimiva je bila tudi informacija, da sta se na pobudo SKD sestali vodstvi LDS in SKD. Tema razgovora je bila menda predvsem kritika LDS na račun vodstva občine. Stranki pa sta se očitno tudi nekoliko sprli okrog izvajanja oziroma neizvajanja nekakšnega pisnega medsebojnega sporazuma. Volivce ene in druge stranke bi verjetno kar krepko zanimalo, kaj je pravzaprav tema te njune (tajne!) pogodbe.
F. K.
SDSS za opaznejše praznike
Na prvi seji novega, kot kaže, nelegalno izvoljenega predsedstva občinskega odbora SDSS Šentjurje bil med drugim sprejet tudi sklep, da SDSS na ravni občine pripravi praznovanje vsaj dveh državnih praznikov. Na predvečer Dneva državosti, to je 24. junija, bo stranka organizirala kresovanje na Rifniku, obletnico plebiscitarne odločitve za samostojno Slovenijo pa bo odslej tradicionalno obeležila s praznično - zabavnim večerom, verjetno v prostorih hotela Alpos. Predlagali so tudi, da bi v Šentjurju v počastitev Dneva državnosti vsako leto organizirali košarkarski maraton, v katerem naj bi sodelovale poleg različnih šentjurskih ekip tudi strankarske ekipe na državni ravni.
Šentjurske	POSLOVNA STRAN	
NOVICE		lili
		**
		
v
20% POLOG, odplaiilo v 1, 2, 3 letih 10,8-odstotna fiksna obrestna mera
Pokličite Ali nam pišite: trg. UŽMAH, \ 065/791 A 1 5	3225 Planina
Ičirnui«" “

fv
I ESClSrw
C. Kozjanskega odreda 4. ŠENTJUR ' Telefon: 063/741-836
AVTO skorjanec
1RODAJA rezervnih delov IN AVTOMOBILOV; AVT00DPAD, VLEKA & R. C/[R
<835 M* MOTORS
1 Pooblaščeni prodajalec za KIA MOTORS vas vabi v salon
PONUDBA VEČJA KOT DRUGJE
-	originalni rezervni deli
-	cenejši - neoriginal
-	pločevina, avtostekla za osebna in tovorna vozila
-	izpuhi za vsa vozila
-	program VALEO, BOSCH, BIAUPUNKT
-	gume NOKIA, M1C11ELIN, SAVA, BANDA« + montaža
-	prodaja - odkup rabljenih in poškodovanih vozil
kredit - menjava.......
Lokacija: Mariborska cesta 115, tel.:38-811 Rabljeni deli: Tmovlje-Gaji 412-240,

RAČUNALNIŠKI INŽENIRING
Irena Križnik s.p., Šentjur, Mestni trg 1
0-ž>3/ 741-709, 855-692
vodenje poslovnih knjig
računalniške storitve
prodaja pisarniškega materiala
prodaja in inštaliranje računalniške opreme
SE PRIPOROČAMO!
VGODNI velikonočni nakupi v tr<rovini bodimo vam pestra izbil
^	- šolskih poiREbščiN
-	pisARi\iškEqA materIaIa ^ RAČUNAlNiškE dodAlkE
-	icjRAČE
-	VElikoNOČNA In dnuqA dARiU
-	USNjENO gAlANTERijo ild.
zjefimo Dam uesefe uefjJšonočne prazni Ji e /
Ipavčeva 3 63230 ŠENTJUR Tel.:063/743-089

TEHNIČNA TRGOVINA)
Cesta Kozjanskega odreda 87a| Šentjur	|
Tel./fax: 741-329 Po ugodnih cenah vam nudimo bogato ponudbo keramičnih ploščic, sanitarne opreme, gradbenega materiala, inštalacij - voda, elektrika, ogreva)ije, barve, i lake, akustiko, belo tehniko in gospodinjske potrebščine. |
termi*
vinogradniški stebri 14/8
pocinkana žica
Jupol
Jubolin kit
Cement Italija
apno Zagorje
Modul opeka
porolit
zamrz. skrinja LTH 220 1 zamrz. skrinja LTH 380 1 zamrz. skrinja LTH 520 1 Sadolin lkg Biotan lazura lkg
949.00	SITI
119.00	SITI
2.999.00	SIT!
2.499.00	SITI
589.00	SIT!
489.00	SITI
69.00	SIT!
76.00	sit!
57.990.00	SIT!
63.990.00	SIT!
72.900.00	SIT!
669.00	sit!
549.00	SIT!
posebno mmm& iotobm?)
kritine BRAIIIIAC vse barve 99,90 SiT/kom. |
VSI ŠENT/URSKI PREDSEDNIKI
lože Artnak - šentjurski predsednik, ki ni iz Šentjurja
Daje Jože Artnak predsednik šentjurske LDS menda ni potrebno posebej poudarjati. Na krmilu te, v Šentjurju druge najmočnejše stranke, je že drugi mandat in nič ne kaže, da bi bil njegov stolček kaj na trhlih nogah.
G. Artnak, mar to pomeni, da sc v teh letih vodenja stranke še niste prav nič idejno izčrpali? Ali pa ste si uspeli ustvariti svojo "partijsko čvrsto" hierarhijo?
Vprašanje, ki ste mi ga zastavili, je nekoliko provokativno in v stilu Šentjurskih novic. Nič zato, odgovor je enostaven. Osebno čutim, da je LDS prava stranka in resnično mi zanjo ni težko karkoli narediti. Morda bo zvenelo hvalisavo, res mi za delo v stranki ne manjka niti zamisli niti energije. To, daje LDS resnično svobodnjaška in demokratična stranka, brez tiste toge notranje discipline, kot jo lahko opazite pri nekaterih ideoloških strankah je, upam, tudi vam znano. Svojega stolčka, kot ste prej rekli, se ne držim z vsemi štirimi in še najmanj s pomočjo "večne partijske" discipline, ali drugih pollegalnih mahinacij (kot nekateri v Šentjurju). V stranki so pač ocenili, da sem še lahko koristen in so me izvolili. In vesel sem tega.
Preden nadaljujeva z LDS, Vas prosim, da bralcem ŠN na kratko predstavite svojo življenjsko pot.
Rodil sem se pred 36 leti tu v Javorju, takorekoč v srcu Kozjanskega in sem seveda del teh hribov, teh ljudi in kulture. Moja vas je Javorje, moj kraj Slivnica in moje mesto Šentjur. Tu sem doma in rad sem tu doma.
Kot elektrikar sem dve leti in pol delal v Tolu, potem meje potegnilo najprej v vodstvo šentjurske ZSMS, nato sem 7 let delal v Ljubljani v predsedstvu ZSMS, ob delu študiral pravo, zdaj pa sem 6 let zaposlen v Alposu kot tajnik generalnega direktorja. Če se ozrem nazaj, vidim, da mi je vsak košček prehojene poti pustil svoje sledi, spoznanja in prijatelje. V Tolu, kjer je takrat vladal določen konflikt glede delavskih pravic, sem se tudi zaradi osebne prizadetosti prvič osebno izpostavil in takrat me je potegnilo v politiko. Naj kar na tem mestu povem, da ne bom pozabil, da zame politika ni kurba, kot se rado reče, temveč je to nujno potrebno urejanje skupnih družbenih zadev. Res se tudi v njej najde mnogo pokvarjenosti, morda celo več kot v vsakdanjem življenju, vendar pa sprijenost ni njena osnovna značilnost. Doslej sem prav v politiki srečal mnogo
čudovitih ljudi. Za vsemi temi leti, ki sem jih preživel v politiki, so mi ostali lepi spomini tako na dogajanja kot na prijatelje in znance, s katerimi se kljub temu, da smo zdaj razkropljeni po različnih strankah, nikoli nismo čisto razšli. Bavčar, Janša, Podobnik, Kirn, Potočnikova in drugi, to je ta moja nepozabna generacija. Osebno nisem nikoli zanikal, da sem bil del bivše oblasti, toda tisti del, ki z obstoječim ni bil zadovoljen. Ko poslušam v šentjurskem občinskem svetu neslane očitke, češ, da sem sodeloval z bivšo
partijo in podobno, moram tem "obrekovalcem" povedati, da sem bil del tiste zsmsjevske generacije, zbrane okrog Mladine, ki je komunizem načela znotraj in je dejansko pripravila teren za demokratične spremembe slovenske pomladi. Morda se bo to zdelo marsikomu danes smešno, toda mi smo takrat ogromno tvegali in le spletu srečnih okoliščin se imamo zahvaliti, da nas ni zmlelo kolesje totalitarne države. Mi boste verjeli, da sem tisto noč, potem, ko smo zvedeli za aretacijo Janše, v zavetju temne noči na svojem vrtu v Javorju zakopaval vse njegove tekste, ki sem jih s tem ali drugim namenom dobival od njega. Mirno lahko trdim, da so mnogi od danes tako glasnih šentjurskih "pravovernih" demokratov takrat povsem varni in mirno čepeli za zapečkom in gledali televizijo.
Kako seje potem lahko zgodilo, da ste se tako razšli?
Pravzaprav se sploh nismo razšli. Le družbeni prostor se je tako razširil, da so v njem lahko prišle do izraza naše različnosti. Res pa je, da se ljudje pod vplivom časa in zunajih dejavnikov spreminjamo. Osebno sem na primer zelo cenil Janšo. On je bil izjemen analitik in čudovit tovariš, toda takšnega, kot ga vidim v javnosti danes, skorajda ne prepoznam. Morda slava in oblast res tako spremenita človeka?
Ker sva že pri načelnih razmišljanjih: kako se počutite v LDS, ki velja za pragmatično liberalno stranko? Ali je v stranki ob gospodarskem liberalizmu, ki naj bi bil vaša posebnost, še dovolj prostora za socialno krilo, kamor bi Vi, P° mojem mnenju, nekako spadali?
Je! LDS je stranka s širino. Res dajemo prednost gospodarstvu, kar pa morda zaradi moči naših koalicijskih partnerjev, SKD in v preteklosti ZLSD, ki sta naravnani izrazito v potrošnjo in večanje javne porabe, ni prišlo toliko do izraza. Res pa je tudi, da naša stranka ni tista izrazita liberalna stranka, ki bi dopuščala grobi gospodarski liberalizem, ampak damo mnogo tudi na vrednote socialne države. Skratka, stranko jemljem kot orodje za urejanje javnih zadev v službi ljudem in državi in LDS je takšna stranka, ki to svojo vlogo opravlja učinkovito. Da, veni, očita se nam, da nam gre le za položaje, za karierizem in podobno. Seveda se tudi takšnih vzporednih negativnosti ni mogoče povsem znebiti, toda v našem šentjurskem primeru nam tega ni mogoče očitati. Kmalu po volitvah se je, na primer, naši stranki ponujalo nedefinirano mesto nekakšnega svetovalca župana, kar ni zanemarljiva funkcija, toda, ker je šlo formalno za novo delovno mesto in za širjenje občinske uprave, smo tako ponudbo iz načelnih razlogov gladko odklonili.
Ko sva že ravno pri šentjurskih razmerah: kako ocenjujete položaj v občini po zadnjih volitvah?
Ne bom leporečil; sedanja šentjurska oblast ni prav daleč od tiste nekdanje, proti kateri smo se v ZSMS borili. Že ob konstituiranju te občinske oblasti so se dogajale čudne zadeve, spomnite se peripetij pr' imenovanju podžupana in volitvah vodstva sveta! Občutek sem imel, daje sedanja garnitura predvsem pod vplivom Cerkve preveč rigorozno zavrnila sodelovanje z LDS ter s tem sebi in občini napravila medvedjo uslugo. S tem so se odpovedali smelosti in energiji stranke, ki v slovenskem prostoru gotovo precej pomeni. Sedanja občinska oblast nenehno menca in okleva, se gre gasilec, namesto da bi tvegala razvojni zamah. V LDS bi se teh zadev lotili gotovo povsem drugače. Podžupan, ki smo ga mi ponujali, bi bil gospodarstvenik, ki bi predvsem iskal denar za investicije. Danes je pač tako, da so državni skladi v Ljubljani polni in je le stvar občinskega političnega menedžmenta, da
VSI ŠENTJURSKI PREDSEDNIKI
pripravi projekte ter omehča pristojno ministrstvo. Sicer pa, kaj bi o tem razpredal, saj nisem jaz župan! Trdim, da bi se mnoge stvari dalo izpeljati bolje, kot so se.
Trenutno je pač tako, da sedanja oblast mukoma krpa skupaj tisto, kar je zastavila prejšnja garnitura, obvoznico, razmeroma predrago telefonijo, dokončevanje šole v H ruševcu in podobno. Županje obremenjen s sv°j° stranko in s tistimi, ki SKD ideološko obvladujejo, občinski svetniki pa mu pri njegovem delu niso v nobeno pravo oporo. Čeprav nekateri menijo, daje sedanji občinski svet na višji ravni, kot je bila prej skupščina, se mi zdi, da so svetniki le preveč ozki, vidijo le svoj kraj, pri pomembnih odločitvah pa delujejo največkrat kot jalov strankarski glasovalni stroj. Pri vodenju
črnskega sveta pogrešam enakovreden odnos do predlogov in razmišljanj vseh, ki smo člani tega organa. To so velike hibe naše šentjurske demokracije, ki jim botruje Preslabo sodelovanje vladajoče koalicije ,udi z LDS.
Podžupan, ki mu je bila namnjena vloga motorja v tej občinski garnituri, je sicer reprezentativen in uglajen, pričakovane koristi pa od njega ni. Tudi z neiskušenim pro-esionalnim sekretarjem sveta nismo ravno 2™ smodnika. __________________________
Kesevna 18. marca 1996
Ptavzaprav se je zgodilo en dan prej, to Je v nedeljo, 17. marca, a ker je bil dogodek posvečen resevniški tragediji, ki seje zgodila
• marca 1945, je prav, da datum ostane Pravi.
V planinskem domu na Resevni se je ‘sto nedeljo zbralo kar okrog 80 entjurčanov, predvsem strejših, ki jih tudi t ‘l lu P°zen zimski dan previsok sneg ni "ogel zadržati doma. Uvod je napravil pred-Cdnik Zveze borcev, Učenci OŠ Franja Mal-UJJ 80 'zvedli priložnostni kulturni r°gram, slavnostna govornica, gospa Breda vetma, je pa imela dolg ter patetičen govor,
aterem tudi solz ni manjkalo. Takšen je ‘ etos krajevni praznik Šentjurja, ki so ga Pripravili vodstvo KS, Zveza borcev in Planiko društvo Šentjur. Predstavnikov veteri-urs e postaje, ki so pred leti prevzeli a 'onat nad partizanskim grobiščem, zadnjim počivališčem Cvetke Jerinove, usana Laha in 8o padlih borcev, ni bilo na
spregled.
Slavnostni govor Brede Svetina je bil nC P°sebnega. Najprej je povedala, daje
Rekel bi, da se vsi skupaj obnašajo dokaj oblastno, včasih že kar pretirano samovšečno, ter preveč ignorirajo tako imenovane civilne pobude, na primer proteste krajanov iz ulice Pod Vrbco, ali pa množična opozarjanja na nepravilnosti okrog lastninjenja obale Slivniškega jezera. Morda bomo glede slednjega v LDS prisiljeni predlagati odlok o obalnem pasu, podobno kot v Piranu, da bi zagotovili določen red, ki bi ga seveda morali že zdavnaj vzpostaviti drugi.
Še kaj o šentjurskih načrtih vaše stranke? Morda o vaših napovedih za lokalne in državne volitve?
Ne vem, če je na tem mestu dovolj prostora za odgovor na takšno vprašanje.
Najprej moram poudariti, da imamo v stranki dovolj izdelanih načel za razvojno vizijo in tudi dovolj prodornih ljudi, ki sojih pripravljeni uresničevati. Več bi naredili za cenejšo in boljšo občinsko upravo ter se zavzeli za decentraliziran razvoj občine. KS morajo dobiti večjo težo, morajo imeti svoj denar in svoje naloge. V načelu smo za enovito šentjursko občino, saj ta kot celota lahko dobro funkcionira, ne odklanjamo pa ustanavljanja manjših občin, če sedanji sistem občinskega proračuna ne bo omogočal razvoja celotnega teritorija.
ponosna, ker jo je predsednik ZB imenoval tovarišica, kot je tudi ponosna, da izhaja iz "rdečega" Joštovega mlina. Tam, pri njih doma, so se pred vojno in po vojni zbirali pravi pošteni komunisti, kot je bil na primer njen ideal Franjo Vrunč, ki so izgoreli za bolj pravično družbo. Prav zato ne more sprejeti zahtev tistih, pravzaprav jo je sram, da se kaj takega sploh lahko v naši družbi pojavi, ki bi radi podrli vse spomenike NOB, ter borce za svobodo, enakost in pravičnost izenačili z belogardisti in drugimi domačimi izdajalci. Četudi bi jim uspelo izničiti vse spomenike, Resevne, ki je en sam spomenik hotenja k svobodi, ne bodo uspeli nikoli zravnati, izdajalci pa bodo za vedno ostali le izdajalci.
V aktualno političnem delu govora je povedala, da ZLSD, naslednica vseh naprednih delavskih gibanj in nosilka socialdemokracije na Slovenskem, gre v odločen boj s takšnim liberalističnim vodenjem družbe, kot ga srečujemo danes. Prodali so MG A, Zlatorog, Videm, uničili TAM, Emo...! To, kar so hoteli doseči nacisti z vojno, se danes uresničuje pod krinko svobodnega tržnega gospodarstva in na račun obubožanih delavcev. Spomnila se je, kako je bilo nekdaj
Občina mora poskrbeti za gospodarsko infrastrukturo ter za spodbujanje malega gospodarstva. Občinski možje niso le tisti, ki režejo trakove ob otvoritvah, ampak morajo predvsem s kovčki po denar v Ljubljano oziroma tja, kjer denarje. Pri kmetijstvu se bomo bolj zavzemali za celosten razvoj podeželja. Družinska kmetija je tudi naša priorititeta. Za Evropsko skupnost se mora naše kmetijstvo dobro pripraviti. Izkoristiti bo treba naše konkurenčne prednosti, kot so pridelava kakovostne domače in naravne hrane ter turizem. Zavzemamo se tudi za predelavo proizvodov v okviru tako imenovane zaključene proizvodnje na malih kmetijah in celo manjšo industrijsko proizvodnjo na vaseh.
Glede volitev v svete KS bi rekel le, da se je LDS odločila spodbujati kandidiranje ljudi s podporo krajanov. Preko stranke smo kandidate ponudili le tam, kjer takih predlogov ni bilo. Po našem mnenju strankarstvo pri urejanju čisto lokalnih zadev ni pomembno.
Na državnozborskih volitvah seveda napovedujem zmago LDS. Računam, da bomo tudi v naslednjem mandatu skupaj v koaliciji s SKD, morda pa tudi s kom drugim.
Franc Kovač
lepo v EMU, vsi so imeli delo, plače, stanovanja, zdaj pa bivši sodelavci tavajo po celjskih gostilnah in še za špricar nimajo. ZLSD je od demokratičnega prevrata pričakovala nekaj povsem drugega! Pozvala je prisotne, naj ne pozabijo na grozote fašizma (ki nam spet grozi) in naj ne izpustijo iz rok tistih vrednot, ki so jih v rokah nekdaj že čvrsto držali.
Zborovanje seje zaključilo s tradicionalnim partizanskim golažem.
%gmanil
Pred šestimi leti te je življenje pripeljalo v drameljsko Svetelko. Tu si si ustvarila družino in svoj dom. Kruta usoda te je iztrgala iz naše sredine: tvoje mlado življenje je ugasnilo, tako kot že mnogo drugih, na cesti skozi Vrbno, ko si se vračala iz službe k svojim.
Ostala je velika praznina!
V srcih prijateljev, znancev in sorodnikov bo spomin nate, Romana, vedno živ.
M. S.
SPONZOR/EVA STRAN
N/z/re gradnje - Mirko Kovač: Turizma na Planini ne načrtujemo - jfo kar izvajamo!
Ko je gospod Kovač izustil prvi del izjave iz naslova, mi je kar vzelo sapo: moralo se je zgoditi res nekaj groznega, da so Kovačevi, ki so s svojim Montparisom daleč naokoli pojem dobre gostinske ponudbe, tako obupali. No, nadaljevanje stavka je potrdilo tisto, kar sem pravzaprav pričakoval: obilico zagnanosti in podjetnosti.
Mar to pomeni, da vam je padla sekira v med, kot se reče, in ste šele zdaj našli pravo zamisel in pot do turistične Planine?"
Ne bi tako rekel. Že kar nekaj časa vemo, daje Planina lahko turistična "zgodba o uspehu", temu poznanemu cilju pa se približujemo postopno. To, daje pred stoletji in desetletji lahko bila zanimiva za letovanja celjske, zagrebške in celo dunajske gospode, nam je le potrditev tistega, kar vemo. Le da so nam bili časi socialističnega razvoja razmeroma nenaklonjeni. Zdaj pa, tako ocenjujemo, je prišel naš čas. Planini je potrebno le še dodati "turistično infrastrukturo" in tega smo se prav letos lotili z vso vnemo.
Me veseli, toda, preden našim bralcem razgrnete svoje zamisli, bi bilo prav, da spregovorite o sebi, o svoji gospodarski razvojni poti, ne nazadnje tudi o denarju, ki vam ga pri vaših zamislih prav gotovo ne sme manjkati.
Moja življenjska pot ni ravno zanimiva, a če že mora biti, naj povem, da sem doma iz Šentvida, kjer so me rodili pred skoraj 50 leti. Povojna leta naši gostilni niso bila prav nič prizanesljiva; inšpektorji so pri nas "razsajali" tako pogosto, da so se moji starši tja do 1962 leta ukvarjali bolj ali manj le s kmetijstvom. Moral sem od doma, izučil sem se za trgovca in bil 7 let v službi v Resevni. Leta 1970 sem kupil predpotopni, razmajan kamion in začel s prevozništvom. Prva leta sem bil bolj mehanikar kot kaj drugega, pozneje pa so posli stekli. Zamenjal sem kamion, si počasi nabavil gradbeno mehanizacijo ter se preregistriral v podjetnika za nizke gradnje. Z maloštevilno a udarno ekipo smo prevzemali posle po vsej Sloveniji in celo na Hrvaškem. Enega izmed največjih del smo npr. opravili v Pazinu, kjer smo v zahteven objekt za železnico vgradili preko 2000 m3 betona. Preko sezone smo gradili, pozimi pa smo delali betonske izdelke v delavnici v Planinski vasi. Tako smo počasi pririnili do današnjega dne, ko lahko z našo ekipo 17 zaposlenih (vključno z gostinci v Montparisu) ter s kompletno gradbeno mehanizacijo prevzemamo tudi najzahtevnejša dela. Pred leti smo veliko delali
tudi na Planini, gradili ceste, polagali asfalt, sanirali plazove in podobno. Tudi planinska rastlinska čistilna naprava je oziroma bo nastala pod našimi rokami.
In zakaj ste prešli na gostinstvo? Mislim, daje Montparis celo krepko bolj poznan kot vaše Nizke gradnje.
Pravzaprav čisto slučajno. Menda je bilo leta 1987, bil sem takrat predsednik skupščine KS Planina, smo se v vodstvu krajevne skupnosti spoprijeli z zamislijo izgradnje avtobusne postaje. Bila so to leta tik pred razpadom Jugoslavije in velikanske inflacije, ki nam je sproti požrla ves denar, ki smo ga uspeli preko Fonda za nerazvita področja ter s pomočjo Tajfuna in Vegrada pripeljati na Planino. Moje podjetje je zgradilo avtobusno postajo in ker je bila KS takorekoč brez ficka, sem za plačilo dobil lokacijo za bile (in javno stranišče) na avtobusni postaji. Ravno v tisten času je pričel jemati vrag tudi Štore in je bilo treba najti delo za tam zaposleno ženo Julko, sicer gostinko po poklicu. In tako je nastal Montparis.
Na Vaš račun je bilo slišati nemalo očitkov, da ste Montparis nekako "primafiirali" s pomočjo KS, kjer ste bili funkcionar. Ali so te zadeve razčiščene?
So in niso. Govoric se enostavno ne da utišati, pa čeprav zanje ni bilo nikoli nobenih oprijemljivih razlogov. Prav gotovo pa mi lahko verjamete, da bi sedanja planinska oblast, ki me ima kar preveč v želodcu, že zdavnaj prišla z obtožbami na dan, če bi zanje bil kakršenkoli razlog. Res je, da še sedaj nimamo urejenega zemljiškoknjižnega prepisa zemljišča, toda zgolj zaradi nepomembne proceduralne napake. Mirno vam lahko zatrdim, da meje lokacija za Montparis stala vsaj 5 krat več, kot je njena realna cena. Prevzel sem jo le zato, da sem vsaj za silo pokril svoje terjatve do KS kot zaradi česa drugega. Daje lokacija za gostišče vse prej kot primerna, pa mi menda tudi ni treba razlagati.
Pa denar? V Vaš lokal naj bi steklo kar precej nerazvitim območjem namenjenih mark.
To je čisto navadna "fovšija". V Montparisu ni niti tolarja, kakršnekoli državne ali občinske pomoči. Gradili smo ga le s svojimi sredstvi ter z običajno obrestovanimi bančnimi posojili-
Ker sva že ravno pri bankah, ali te sodelujejo pri vaši investiciji, ki je zdaj v teku? Ali si pomagate tudi z občinskim skladom za pospeševanje malega gospodarstva?
Ne, z občino se ne pogovarjamo, ker je pri skladu kapital predrag-Verjetno se bomo zadolžili pri avstrijski Hypoleasing banki, k* nam nudi kar za 2 % nižjo obrestno mero kot občinski pospeševalni sklad.
Zdaj pa je menda že čas, da se vrneva na začetek najinega razgovora. Bi nam opisali svoje videnje razvoja planinskega turizma?
Na Planini je bilo tako, da smo 40 let načrtovali in govoričili o turizmu, vsa zadeva pa je šla vztrajno rakovo pot. Torej smo si v naši družinski firmi rekli, daje tega dovolj in si zavihali rokave. Naša vizija je približno takšnale: Montparis ostane tisto osnovno jedro, ki pa mu nameravamo vdihniti nekoliko več turistično gostinske širine. Moramo priti do tako imenovane stacionarne
Šentjurska 	 NOVICE	SPONZORJEVA STRAN	: č
[			
gostinske ter zanimive dodatne turistične ponudbe. V izgradnji imamo dva projekta, ki bosta dopolnila ne le našo temveč tudi celostno planinsko turistično ponudbo. V nadstropju objekta nasproti Montparisa nameravamo zgraditi 8 novih apartmajev, v Pritličju pa naj bi poleg banke bila pisarna turistične agencije. V nJeJ naj hi poleg vseh potrebnih informacij bile na razpolago razne planinske specialitete, npr. znani Mančekovi mesni izdelki, ter spominki. Še pomembnejši projekt raste v Planinski vasi. Tam sm° odkupili 200 let staro Vahterjevo kmetijo, ki jo nameravamo s pomočjo Zavoda za spomeniško varstvo obnoviti v starinskem stilu, to je s črno kuhinjo in podobno. Takoj nad 80 stoji tudi lepo ohranjena enako stara kašča, iz. katere bomo naredili lep etnološki muzej. Poanta tega projekta pa je konjski cv z 12 boksi, pokrito jahalno dvorano ter z manežo na prostem, smo se še odločili, ali bomo vzeli lipicance ali morda druge Ja alne konje. Dokončno odločitev prepuščamo Šeškotovim, Z usenim rejcem konj iz Socke. V vsakem primeru bomo v skroch za vse vrste jezdecev, od otrok do najzahtevnejših športnikov.
temu morate prišteti še planinsko lovsko (Bohor), ribiško ence, ribniki na Mrzlem polju in Tajhtah) ter športno re reativno (tenis) ponudbo. Skratka, prepričani smo, da bi ta zamisel lahko zelo koristila širši planinski gostinski ponudbi in udi spodbudila razvoj dodatne ponudbe kmečkega turizma.
Nivkaj’ zamisel je smela. Gotovo za njo stojita tudi občina in vaše Turistično društvo.
Zel° d°bro sodelujemo z Marijo Ratajevo z občine. Ona se res
Črna kuhinja in kašča
nanM»d ’n smo j* hvaležni. Na Planini pa je čisto drugače; tu turist “Ctl ° P°*ena Pocl noge na vsakem koraku. Predsednik KS j'006?3 društva, kije hkrati ta hip hkrati še predsednik sveta in še"01 mo^no nenaklonjen. Sicer pa so volitve pred durmi PlanimJ?r®Pr*^an> da se bo ozka miselnost, ki zdaj obvladuje nar nS javni prostor, prav kmalu umaknila. Planinčani po 1 niso zaprti v okvire osebnih frustracij.
ga v/j|e-S	Imate ljudi, ki bodo vaš projekt zagnali in
se Vsi v?r? Pa boste morda ugasnili Nizke gradnje in
Jih iPre8*°boko v gradbeništvu in nikdar ne bom gostinec! podi/3v.ŠirŠi c*ru^’n' kar Precej» ki skrbijo za svoj kruh kot ni -| m nanje močno računam. Sicer pa imamo na Planini
dovolj sposobnih in dela voljnih ljudi, tako, da glede tega nimam bojazni.
Turistični načrti za Vahterjevo domačijo
Vrniva se še za hip k Nizkim gradnjam. Vi ste delodajalec, hkrati pa tudi pobudnik za ustanovitev krajevnega odbora socialdemokratske stranke in že drugi mandat njen tajnik; so vaši odnosi z delavci, zaposlenimi pri vas, na ravni socialdemokratske ideje?
Vprašanje je nekoliko hudobno. Bilo bi preveč hvalisavo, če bi samo pritrdil. Morali boste vprašati katerega od naših delavcev. Rekel bom le, da jim zagotavljamo nadpovprečne plače in da v sezoni lahko zaslužijo tudi po 150 tisočakov.
In še za konec, kako se bo odrezala vaša SDSS na volitvah?
Znano je, da smo zaradi protesta bojkotirali občinske volitve, vendar od tega ni bilo nobene koristi; občine nismo dobili, pa še na krmilo so prišli ljudje, ki za planinsko občinsko samostojnost ne napravijo ničesar. V svet KS kandidiramo nekaj naših najbolj delavnih ljudi in upamo, da se bomo počasi vrnili v planinsko javno življenje ter slej ko prej uveljavili na referendumu izglasovano zahtevo po samostojni občini. Še vedno smo namreč prepričani, da dokler bomo le satelit Šentjurja, pri nas ne bo pravega razvoja. Če bodo kandidati SDSS to svoje poslanstvo pred volivci zagovarjali dovolj prepričljivo, bomo uspeli.
F. K.
Nevesta	
Nevesta bom,	Na licu pekla sled me bo nje-
in ko bom rekla da,	govega poljuba,
me zagrnila bo tema.	še huje me bolela moja večna bo
Moj ženin bo ponosno stal,	obljuba.
voščilom se zahvaljeval.	Tam, med množico bo tvoj obraz,
A zame njega tam ne bo.	in nenadoma ne bom več jaz,
Poglejte jo, porečejo,	ko bom zbežala čez cerkveni
od sreče ji besede ne teko!	Prag,
Ko pa mi bel pajčolan obraz bo	saj čakal me bo pravi ženin -
skril,	vrag!
oči mi val solza pregrenkih bo zalil.	Duška Hočevar
Šentjurske NOVICE	Z VSEH VETROV	
		
"Mladi in kmetijstvo" v Dobju
Srečanje starejših občanov na Kalobju
Tradicionalni izbirni občinski kviz "Mladi in kmetijstvo", ki ga ob sodelovanju kmetijske svetovalne službe organizira Zveza podeželske mladine , je bil letos v Dobju. Sodelovalo je 6 ekip iz vse občine. Pravzaprav ne iz vse, saj smo pogrešali ekipe iz Slivnice, Prevorja in Loke. Številni sponzorji, našteli so jih kar okrog 50, so poskrbeli za pogostitev in za nagrade. Tudi tradicionalnega dobovskega peciva iz pečice Ivanke Selič ni manjkalo.
Čeprav so bili moji načrti drugačni, moram začeti tole pisanje z opravičilom. Ne vem sicer, kakšen šment mi je to zagodel, da so šle prejšnje Novice v tisk, ne da bi počakale name! Morda je kriv poštar, morda čikgumi na cesti, morda pa kaj tretjega. Prosim, da mi prizadeti oprostijo, sploh pa mislim, da bo vsa stvar še vedno zanimiva.
Prejšnji mesec seje namreč na Kalobju zgodilo že tradicionalno srečanje ostrelih. Pa nikar ne mislite, daje bila to kakšna dolgočasna zabava penzinistov! Kje pa!
Od 90 povabljenih jih je prišlo kar 50. Srečanje seje začelo v cerkvi. Duhovnik je z optimizmom in dobro voljo zasejal upanje med ljudi. Povedal je tisto, kar bi morali pravzaprav mi: človek še ni za v smeti, če so njegovo delo, misli in skrbi ovenčenc še s kakšno pomladjo preko 60.
Letošnje teme so bile: celostni razvoj podeželja, ajda in prehrana prašičev. Sam test je bil razmeroma dolgočasen, večji del krivde pa si gotovo lahko pripišejo sestavljale! kviza, saj so bile teme vse prej kot zanimive ali aktualne. Poleg tega pa so bila vprašanja postavljena tako, da je o zmagovalcu morda celo bolj odločala sreča kot znanje. Imel sem občutek, da številnih mladih kmetijcev, ki so do kraja napolnili dobovsko kulturno dvorano, tudi sam kulturni program ni tako ogrel kot npr. lansko leto, ko je bila prireditev precej bolj živahna. No, morda pa so se mladi bolj ogreli po uradnem delu, ob plesu.
Zmagala je ekipa iz Dramelj (21 točk), ekipi Planine( 19) in Dobja(19) pa sta si po seriji dodatnih vprašnaj razdelili drugo in tretje mesto. Še najmanj sreče so imeli Šentjurčani in Ponkolani; s skromno bero 7 točk so pristali na dnu razpredelnice.
Dvorana gasilskega doma je bila napolnjena do zadnjega kotička. Vsi so z navdušenjem spremljali nastop kalobških osnovnošolcev, ki so s prisrčno igr0, petjem in plesom tu in tam izvabili tudi kakšno solzo ginjenosti. Pozdravila sta jih tudi predsednik območne organizacije RK g. Tiselj in predsednik PDGZ g. Pušnik-Zaželela sta jim veliko zdravja in veselja.
In ko smo že pri veselju, zagotovo je bil najbolj vesel Miha Gaberšek. Ker je izgubi' obe nogi, so ponj poslali avtomobil. In splačalo seje! Kljub svoji invalidnosti je Še vedno veseljak, kije smeh trosil naokrog in okužil z njim še marsikoga.
Okrepčani s kosilom so se zabavali še v pozno popoldne. Na koncu so se zedinili, daje minil dan, ki se ga bo vredno spominjati. Pozabili niso niti tistih, ki zaradi težav z zdravjem niso mogli priti in jih bodo obiskali doma ali v domu upokojencev.
Organizator se zahvaljuje sponzorjem, predvsem odboru RK Kalobje in Šentjur, PGD Kalobje, KS Kalobje, Mesarstvu iz Šentjurja, Klasju iz Celja in tudi OŠ Kalobje ter učiteljema Kukovičev! in Leskovšku za kulturni program. Posebna pohvala gre družini Hribernik, kije živela s prireditvijo in je največ "kriva", da takšne pozornosti še niso popolnoma izginile.
Nekaj lepega pa sem odnesla tudi jaz in upam, da mi ne zamerite, če sem ta občutek potegnila šele v te Novice.
Saša Teržan
Sto kmečkih žensk na morje!
gotovo tako krasno, da so se hotele "pre.šmuglati" na morje še enkrat.
Akcija NT - RC pod tem geslom teče že 24. leto. Zanimivo je, da kljub temu, da gotovo tudi že za večino kmečkih žensk morje ne pomeni nekaj nedosegljivo daljnega, je zanjo še vedno dovolj zanimanja.
Letošnjo žensko stotnijo so izbrali na javnem žrebanju na kmetiji odprtih vrat Martine Fatur v Slatini. V za ta namen kar premalih prostorih se je zbralo okrog 60 kmečkih žensk iz bližnjih in daljnih občin. Med žrebanjem, za ta "zahteven" posel so si med drugim izbrali celo šentjurskega župana, ki je ta večer gotovo "šprical" kakšen predvolilni zbor občanov, so ženske zabavali celjski radijci, kvartet "Trs"in duo "Dolg". Glavni je bil Tone Vrabl, ki je pri tej akciji zraven že od vsega začetka.
Za izlet na morje, letos gredo že desetič v Lucijo in to za dva dni, se je potegovalo 1761 žensk. Najbolj si ga želijo šentjurske ženske, ki so poslale kar 521 kuponov, druge so presenetljivo Celjanke s 341 kuponi, nato pa sledijo tradicionalno številne Šmarčanke in Laščanke. Stroga komisija pod vodstvom šentjurske predsednice kmečkih žena gospe Trbovčeve je vse izžrebanke preverila in brez milosti izločila kakšnih 20 imen, ki jim je sreča bila naklonjena že kdaj na prejšnjih izletih, a je bilo
Prva in tisoča prijavljenka sta dobili vozovnico za morje bicZ žrebanja. Prva, Antonija Potočnik s Skomarja, za katero je njcn
Pobudnica akcije je bila Anica Pevec
nečak stal pred NT - RC s kuponom v roki že v petek ob štirih zjutraj, to je takrat, ko Novega tednika pravzaprav še sploh m mogoče kupiti. Seje moral zelo znajti!
Šentjurske		 Z VSEH VETROV NOVICE	
L :				'	'	■ ~			 “ 		
Svetovni don zdravja v Šentjurju
v ^ počastitev svetovnega dneva zdravja smo v šolskem dispanzerju pripravili in organizirali te movanja učencev vseh enajstih šol šentjurske 0 čine. Prvi in drugi razredi so izdelovali risbe t'	na temo " kako ostati zdrav", tretji,
c rt| in peti razredi so pisali spise na to temo, zadnji trije razredi pa so odgovarjali na testna vPrašanja iz zdravstvene vzgoje. Nagradili bomo Najboljša likovna in literarna dela na vsaki s° i.Na višji stopnji pa bomo nagradili najboljše v 1 • 'n 8. razredov. Ti bodo zastopali svoje L e na zaključni prireditvi v telovadnici osnovne J\e Hruševec. Tudi tu bodo čakale najboljše tri Peter najboljše literarne in likovne ustvarjalce gate nagrade. Prireditev bo povezovala gospa Panjana Novak, za glasbo pa bo poskrbel Mitja astnak. Kviz bodo popestrili učenci še z 3 avn*m programom, poskrbljeno pa bo tudi za '•grizek in pijačo. Vse seveda v duhu skrbi za zdravje!
f Organizacije tako obsežnega projekta si ni v ®0cc zamisliti brez pomoči in razumevanja ° s 'I1 ravnateljev ter velike pomoči vseh ne	učiteljev, po finančni plati pa seveda
rez pomoči sponzorjev. Ti so se odzvali v • cm številu, zato se vsem najlepše zah valj u-<-Cln *n vas vabim na zaključno prireditev, ki bo • aPrila ob 9. uri v šoli H ruševec.
tr» <''*aVnc lr' sponzorje vabimo, da najboljšim ^ 'ojkain v kvizu sami podelijo prve tri na-
v Glavni sponzorji so : TRGOHLAI) CntJur (trije rolerji)
^ rUDK) TRG Celje (tri trenerke) ZLATARSTVO Gajšek (tri ure) v Gsta*c nagrade so prispevali: OMV ca“tj“r’ ZZZS Celje, MD777 Šentjur, Mla-Es ’	^ Šentjur, Martin Anion, Vurmcs,
Z Zv 7' A**)os’ Litcgros, Kemoplast, Elba, q0 Cc,jc> Montparis Planina, RK Šentjur, To’ a Gleščič, Resevna, LI Bohor, Langus q..c a’ Sanolabor, Medved Dragica, Aero Quj*.C’ ^ihar, Suprcni Loče, AC Naprudnik, Jož‘Vtr Akac’ Gcsar Miha, Krka, Lebeničnik *^a’ tr8- Hvalec, Gostiina Salobir nic°T •0nČCk’Sclič Lcon> Vovk, Zavaroval-re 3 ri8lav, Meja Šentjur, Biooprcma, Ok-JclkCValnica Grič’ Bistro Peron, Slaščičarna M r ! Akvonii’ Vital Mestinje, Cvetličarne .J1. ‘l’ Mateja, Metka in drugi. Vsem še enk-dt lskrena zahvala!
Dr. Draga Kovač Škoberne
Telefonija je v zaključni fazi
Občina Šentjur bo po dolgotrajnih prizadevanjih občinskega vodstva, Telekoma in KS že v prvi polovici letošnjega leta v celoti pokrita s telekomunikacijskimi zmogljivostmi.
Na optični kabel med vozliščno avtomatsko | telefonsko centralo Šentjur in končnimi centralami v Gorici, Dobju in Planini so v celoti vključeni digitalni prenosni sistemi. V Dobju so dela zaključena, na centralo za 250 priključkov je Htlfa vključenih 150 naročnikov. ™™ V Gorici pri Slivnici bodo prihodnji teden na novo - y;Jj centralo, kapacitete 480 " priključkov, preusmerili obstoječe naročniške priključke, kmalu nato pa še nove. Tudi na Planini so obstoječi telefoni že priključeni na novo centralo, z vključevanjem novih naročnikov bodo pričeli junija. Podobno je tudi v Loki, na Prevorju pa bodo omrežje pričeli graditi v aprilu.
Telefonija v Dobrini
Skupno je na južnem delu občine vključenih že 178 novih telefonskih naročnikov, 188 starih pa že deluje preko novih central. Predvideno je, da bo novih telefonskih naročnikov kar 824.
Projekt financirajo Telekom, občina Šentjur s sredstvi državnega proračuna za demografsko ogrožene in krajani. Celotna vrednost projekta znaša 266 milijonov.
SDSS za večinski volilni sistem
Branka Bizjak
Obvestila matične službe
Predsedstvo šentjurske SDSS je z zadovoljstvom sprejelo pobudo vodstva stranke, da se v naši državi uvede večinski sistem volitev. Dosedanje izkušnje s proporcionalnimi volitvami, zlasti pa še s tako imenovanimi nacionalnimi listami, so pripeljale tako daleč, da volilci takorekoč niso mogli voliti več določenega človeka, temveč so morali izvoliti tistega, ki so ga določile stranke. Zalo ni prav nič čudno, daje na eni strani med ljudmi močno upadel interes za volitve, na drugi strani pa se je ustvarjala strankarska partitokracija, kar je v končni fazi pripeljalo do tega, daje oblast izgubila vse zaupanje državljanov. Večinski sistem volitev, ki ga poznamo iz leta 1990, ko smo prvič volili v Zbor občin, in ga prakticiramo tudi zdaj pri volitvah v svete KS, očitno nekaterim velikim oblastnim strankam ni prav nič všeč in se ga branijo z vsemi štirimi. Šentjurski socialdemokrati so izrazili pripravljenost aktivno sodelovati pri zbiranju podpisov za to spremembo volilnega sistema.
Porok ni bilo Umrli so:
Marija Žnidar (63) iz Dol, Franc Sikole (63) iz Dobja, Alojzija Rebernik (84) iz Loke, Ladislav Prtnjač (58) iz Gorice, Romana Kozar (29) iz Svetelke, Justina Novak (83) iz Krivice, Neža Breznik (80) iz Šentjurja, Frančišek Ljubcj (76) iz Šentjurja, Zorko Antonija (84) iz Dolge gore, Marija Tovornik (83) iz Vodic.
Koledar prireditev v aprilu
5. in 19. aprila ob 19. uri: Nočni družabni lov na soma na Slivniškem jezeru;
20.aprila ob 16. uri in 28.4. ob 8. uri: ribolov na največjo ribo Nivojčka;
19.4. do 26. 4 : Jurjevanje v Šentjurju;
Konec aprila: Otvoritev Slomškove domačije;
30. april : kresovanje na Planini
VAŠA STRAN

Kdo si Pepca Planinc?
Kako občudujem "besedo urednika" ob kulturnem dnevu! Povsem se strinjam, da bi se naj ob tej priložnosti zavestno srečali s kulturo samega sebe. Prav na to točko bi se danes oprla.
Prepričana sem, da osebne kulture in vsega kar se s to besedo izraža, manjka večini Slovencev. Koliko hvaležnosti in spoštovanja pa danes sploh imamo do vsega ustvarjenega v socialističnem režimu? Vsega smo se naveličali in smo na vse pozabili, kot pozabi naveličan otrok na igračo. In danes, ko je demokracija, ko ni nič več "naše" in "skupno", ko smo postali hlapci in gospodarji, je še več vsakodnevnega sovraštva in političnih zdrah, nespoštovanja in podlih podtikanj.
Vse to opažam tudi ob prebiranju ŠN in se zato ne čudim, da je predsednik SKD odpovedal intervju zanje. Tudi ni čudno, daŠN nimajo več podpore in ugleda, saj marsikdaj izzveni kot prvoaprilska številka.
Ali ste se, g. urednik, kdaj vprašali, kakšna je vaša kultura pisanja? Ali tudi vi ne širite negativnega duha s tem ko s Pepco Planinc namerno razburjate ljudi po Planini? Zakaj bi krhali še tisto malo medsebojnega zaupanja med ljudmi, kar gaje še ostalo? Vsi dobro vemo, da osebe s tem imenom na Planini ni in imate (po pravilih) naslov v uredništvu.
Prav je, da je javnost obveščena o aktualnih zadevah, vsak ima pravico povedati svoje mnenje, kritiko, vendar mora biti pisec toliko pošten, da se podpiše in prevzame odgovornost. Ravno v tem, mislim, vi urednik ne ravnate korektno, ker s psevdonimom ščitite in prikrivate osebo. S takim ravnanjem povečujete število bralcev ŠN "na skrivaj" in zmanjšujete število naročnikov.
Pustite nam ambulanto/
Med ljudmi je nastalo veliko nezadovoljstvo, ker naj bi v bližnji prihodnosti ukinili ambulanto na Ponikvi. Vzroka naj bi bila pomanjkanje denarja za posodobitev, in očitek, da v njej zdravnik le piše recepte za ostarele.
Ob tej ugotovitvi in samovolji ljudi, ki so nepošteni in neodgovorni do bolnih in pomoči potrebnih, sklepamo prizadeti, daje za nas starejše vsega premalo ali preveč?!
Ambulanto na Ponikvi potrebujemo vsi, strejšim pa je toliko bolj dobrodošla, ker se po potrebi podamo do nje peš ter tako ne delamo gneče v vedno prepolnih šentjurskih ambulantah. Marsikdo pa do zdravnika v Šentjurju ne more, ker nima prevoza, saj so mladi ljudje večinoma zdoma, v službah. Na očitek, da v ponkovški ambulanti piše zdravnik le recepte za starejše ljudi, pa pripominjam, da je tako dovolj dobro, čeprav se to dogaja v zastarelih prostorih. Zdravnik zato ni nič slabši strokovnjak in nič manj človeški do bolnikov. Njegov recept je enokvreden tistemu, ki je napisan v šentjurski ambulanti.
Zal smo starejši ljudje v času gospodarske krize kamen spotike, čeprav večina nas dela v blagor mlajšim rodovom. Veliko hudega smo pretrpeli med vojno in po njej, bili po težkih in odgovornih službah, iz povojnih ruševin gradili vse znova, zato si menda zaslužimo najosnovnejšo pravico do humane zdravniške pomoči. Potrebujemo pa jo vsi, stari in mladi.
Osebno obžalujem, daje Ponikva pred časom izgubila status občine. Zato bomo v prihodnosti mi in naši otroci prikrajšani za mnoge vrednote ter za kulturni, zdravstveni in gospodarski razcvet našega kraja.
Trezika Buser, Ponikva
Pravijo, daje dnevu dovolj njegova lastna teža, zato nam ne grenite življenja z nepotrebnimi rečmi!
Zdaj na koncu pa vas prosim, da zberete pogum za kulturno pisanje in nam končno razodenete, kdo se skriva pod Pepco Planinc. V primeru, da tega ta oseba ne dovoli, vam svetujem, da ta članek ukinete!
Ivanka Uduč!
Spoštovana gospa Uduč!
Hvala za vaše analitično in kritično pismo. Kljub temu, da se seveda z Vašim mnenjem ne strinjam, mi bo morda le koristilo!
Pepca Planinc je psevdonim in je vaše gore list, kot se reče. Pač nekdo, ki meni, da lahko s satiro in humorjem pove in koristi svojemu kraju več kot z zamorjenim "sejanjem rožic". Anonimnost sem jj zagotovil in dokler ne bo prestopila meje zakonitega (kar pa ne pomeni tudi dobrega okusa) in bodo Planinčani v povprečju radi brali njena opažanja ter zato kupovali ŠN, bo njena rubrika ostala. Upal bi si celo trditi, da je Pepca Planinc tudi del kulture, pač tisti del, ki človeku ne natika roza očal, ampak ga sili k razmišljanju, sprejemanju ali zavračanju! Po moji oceni sploh ni tako slaba!
Vabim Vas, da se na Pepco Planinc odzovete ter ji odgovorite, morda z argumenti, lahko pa tudi na bolj pesniški način.
Franc Kovač
Pa še nekaj u pustu...
Minilo je pustno rajanje in maske so šle počivat, saj so priklicale pomlad.
Tudi v hotelu Alpos so maske veselo rajale -in so bile tudi nagrajene. G. urednik, upam da niste užaljeni, ker se je med maskami pojavil tudi vaš dvojnik in seveda tudi časopis Šentjurske novice, kije bil na tako velikem formatu, da bi vsi prisotni imeli kaj brati tisti večer. Toda zelo očitno je bilo, da za vas in za Šentjurske novice ni bilo pravega navdušenja in mi je žal, ker zato moja izvirna maska ni dobila nobene nagrade. Če pa že ni bilo nagrade, pa pričakujem vsaj mali honorarček, ker se bo število vaših naročnikov znatno povečalo zaradi naročilnic, ki sem jih razdelil na pustni torek.
Brez zanimanja za Šentjurske novice je torej minil pustni večer. Oba sva užaljena, mar ne?
UM.
Spoštovani "g. pustni Kovač"!
Ne, niti približno nisem užaljen. Ravno nasprotno, zelo ponosen sem bil, saj sem bil edini Šentjurčan, ki mu je bila sploh namenjena pustna pozornost. Čeprav vasje pustna komisija namerno ali nenamerno prezrla, ste tudi po mojem mnenju bili najbolj izvirna in aktivna maska ter ste nagrado gotovo zaslužili. Sicer pa, saj ste videli, kako so izbirali!
Bo letna naročnina za Šentjurske novice dovolj za prvo uteho! Prosim, da mi pošljete Vaš naslov.
Urednik
Razposajeno dvorišče
Petelinček putko vpraša, si sosedova al’ naša? Putka mu odgovori, kaj te briga, važič ti.
Psiček muri zarenči, se za muco zapodi:
"Saj bi ti dovolil jesti, če naučila bi me presti!
Pujsek valja se po blatu srečen, kot bi bil v zlatu: "To so zame vitamini, pesek, blato s proteini."
V ogradi konjski je nemir,
konjiči si žele v dir:
"Kje si gospodar Urban, poženi me, ves sem ti vdan"
Majda Rezec
Šentjurske NOVICE 			 			 					POTOPIS	
L		
® Poti po Indoneziji in Australiji
(4. nadaljevanje)
opičjem gozdu nas obkrožijo male, urne opice, ki nam kar na ltr? Poberejo vse vrečke z arašidi, ki smo jih kupile zanje. Na "lejih prebiva na relativno majhnem prostoru in so povsem "oljubne v primerjavi s tistimi ob cestah. Na severnem delu ki° a S° tU(Ji letoviščni kraji. Impresionira nas čar slapov GitGit, se z*‘vajo na bujno tropsko rastlinje. Ob razigranem kričanju se želimo pomladiti v znanih vročih vrelcih. Pod "Kaznimi curki vroče vode čepijo ljudje vseh starosti in ras, tudi e ovirani in z uhani na prsnih bradavicah.
o "as vodi mimo čudovitih riževih teras, kavinih plantaž, Sa ov manga, papaje, banan in kokosovih palm. Po vodičevih CSedah za hrano na Baliju ni problema.
G^a°ji ^Un 8remo v shopping v Kuto, blizu Denpasarja. na "lica je dolga preko dva kilometra in na obeh straneh je s 0,ine trgovin. Pravzaprav nismo več nameravale kupovati, in ar 80 imeli prelepe bluze z rešeljejem, pa svilo in saronge... spet smo podpisovale čeke.
Melbourne - reka Var ra
vendar ^Vl0PcJc'- James Cook je znan kot odkritelj Avstralije, Staro«1 |S.° baje Prct* "j™ tja pripluli že Portugalci in Danci. J"done C-‘ ^ S° ^rn' Aborigini, ki so prišli v Australijo iz 2godovi 6'^rCC* VC^ *<<)t 40 000 leti. Oni so med prvimi v kremi -'p* 'zc*el°vali ostro robo in spolirano kameno orodje, žiVa]j ■' 1l.Umrle 'n ^'^ali in vrezovali svoje podobe in podobe naraV(^ Sv a'°V^e" Donedavnega je bilo njihovo življenje zlito z določ? |Z1Vcb so P° "atančno določenih zakonitostih in po Prišel00' ■ Vzorc'h vedenja za moške, ženske in otroke. Novi iztrebp1]01 -S° ^ruto izrinjali iz njihove zemlje, jih tudi ncprii‘^e bolj pa jih je razredčila nova civilizacija z njim "jiini Uk0Je,"ni načinom življenja. Postali so manj odporni, med alkohoD °Sromno diabetikov. Velik problem predstavlja drUna IZCm’ ^t ji*1 dela bolj agresivne in pobebljene ravno zaradi aikohoj10]^3 meta^°bzma in posledične zelo nizke tolerance za • Na ta način se še veča civilizacijska razlika med njimi
in priseljenci. Njihovo število se je zmanjšalo na 2% (vseh Australcev je 17 mil.), vlada jih ščiti, jim daje podporo, delavni Australci pa jih ne marajo, ker morajo delati tudi zanje.
Australijo preletimo od severa proti jugu (3200 km) in pristanemo najprej v Sydneyu, po uri letenja pa smo v Melbournu, glavnem mestu Victorije. Prvič nas pričaka vodička, ki nam z zanosom razkazuje razkošno mesto, zgrajeno v angleškem stilu, z veliko parki in edinstveno kombinacijo umetnosti, kulture, arhitekture, športnih objektov in gostoljubnih restavracij. Vozimo se mimo tenis centra, kjer se odvija Australia open, mimo mesta olimpijskih iger 47. leta, gledališč, oper(predvajajo musical Beauty and the Beast, ki smo ga jeseni občudovali na Dunaju). Ustavimo se v prekrasnem botaničnem vrtu, kjer stoji vsa zaraščena kamnita hiška J. Cooka. Sredi rož in sredi Melbourna srečamo gospo Prezljevo, čemur sledi cvileče pozdravljanje in škrtanje fotoaparatov in kamer, saj se v Šentjurju skoraj ne srečamo.
Zvečer postanem profesionalno koristna, saj sta kar dve članici ekipe zboleli, kar v naši skupini ni navada. Ampak problem je pereč, saj hočeta biti takoj zdravi in spet pride prav v Indiji naučena "hitra terapija", ki je na vso srečo tudi tokrat delovala.
Ko bolnici zaspi ta, pokličem Piko, mladostno znanko in skoraj sosedo iz Konjic, ki je po 14 dnevnem poznastvu z bodočim možem Frankom kot dvajsetletna učiteljica glasbe odšla v Melbourne. Pa se je obneslo, pravita. Frank, v supergah, z usnjenim telovnikom in obvezno šiit kapo, da sem ga takoj spoznala, meje odpeljal v njihov dom, v mirnem delu predmestja. Pred hišo je poleg velikih fordov ponosno stal VW hrošč z napisom PIKA na registrski tablici. Nanj je seveda Pika zelo ponosna. Njuna hči je stevardesa, sama pa sta precej omejila delo s prevozništvom in trgovino in v zrelih letih želita uživati življenje. Živijo zdravo, tako glede prehrane in rekreacije. Nobene nervoze ni čutiti. Mislim, da to velja za večino ljudi v Australiji, ki so zelo prijazni in vljudni.
Pozno ponoči, saj nam ni in ni zmanjkalo niti, mi predstavita nočni Melbourne, z milijoni lučk na drevesih, saj je kljub prihajajočem poletju Božični čas. Kar ne da se mi nazaj v hotel(ampak imam vendar zadolžitev!).
Draga Kovač Škoberne
_____________________________________________(se nadaljuje)
Kdaj šentjurska reševalna služba?
Na prejšnji seji sveta je bilo kar precej besed rečenih na temo zdravstvene reševalne službe, kako pa tej zadevi resnično kaže, smo poskušali zvedeti pri g. Peperku z Občine.
Po njegovem mneju določeni podatki kažejo, da bi bilo možno reševalno službo morda organizirati tudi drugače. Sedaj je tako, da nam urgentno reševalno službo nudi ZD Celje, po številu prebivalcev sodeč, pa bi se morda ta služba dala bolje in učinkoviteje organizirati v samem Šentjurju. Nekaj podobnega velja tudi za nekatere druge službe, npr. za defektologa, logopeda, v določeni meri tudi ginekologa, ki jih za nas opravljajo v Celju. Ker so preveč "oddaljene", so občani Šentjurja marsikdaj po nepotrebnem prizadeti. Kaj več o tej zadevi bo možno reči, ko bodo zbrali in preučili vse dosegljive podatke.
Šentjurske NOVICE	VINKO JAGODIČ: SPOMINI	
	' ; .. / .	
Vinko Jagodič: takšen je bil naš čas
(11. nadaljevanje)
VI. del: Sekretar tovarne AIpos in občinski funkcionar.
Že leta 1967 mi je bilo ponujeno vodilno delovno mesto v Alposu, a ga zaradi opravljanja funkcije predsednika občine nisem mogel prevzeti. Bližale so se volitve leta 1969 in to je bila prilika za mene, da se umaknem. Z mnogo truda sem uspel prepričati pokojnega Franca Svetino, ki je pravkar končeval svojo pravosodno prakso, da je bil pripravljen prevzeti predčasno podpredsedniško funkcijo ter se hkrati najaviti tudi kot kandidat za prihodnjega predsednika občine.
Ob koncu leta 1967 smo ga uspeli izvoliti v občinski odbor na improviziranih volitvah v eni izmed delovnih organizacij, postal pa je tudi podpredsednik občine. S to potezo sem želel doseči, da bi postal predsednik občine avtohtoni Šentjurčan, sam pa bi se po desetih letih vrnil v gospodarstvo.
S 1. januarjem seje moj položaj bistveno spremenil. Večino zadev na občini je opravljal profesionalni podpredsednik, sam pa sem predsedniško funkcijo opravljal neprofesionalno. Postal sem "drugi" človek. Ni mi preostalo drugega kot da sem se prilagodil novim razmeram in se držal večkrat izrečenega načela: če te vržejo v zrak, pazi, da priletiš na zemljo na noge.
Do volitev v mesecu aprilu so se razmere v občini zaostrovale, čemur sem se pravzaprav želel izogniti, a mi to ni uspelo. Zadnjo sejo občinskih zborov sem vodil 29. marca v jedilnici Bohorja.
Volitve so bile 3. aprila. Franc Svetina je bil v šentjurski volilni enoti izvoljen z veliko večino, česar doslej še ni uspelo nobenemu kandidatu. Le 12 glasovnic je bilo neveljavnih. Iskreno sem mu čestital.
23. aprila je bila konstituitivna seja občinskih odborov. Na željo kolektiva občinske uprave sem bil tudi sam izvoljen za odbornika v njihovi volilni enoti. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Franc Svetina, sam pa sem bil na njegov predlog izvoljen za podpredsednika.
Po volitvah seje predsednik Svetina močno angažiral pri izgradnji novega zdravstvenega doma. Osvojena je bila varianta, da se izgradi v podaljšku upravne zgradbe Kmetijskega kombinata. K izgradnji je uspel pritegniti največjo "šentjursko" tovarno, železarno Štore, kjer je bil takrat direktor pokojni Tugomir Voga.
Pričele so se priprave na gradnjo OŠ na Planini. Predsednik je skupaj s pokojnim Dragom Mackovškom st„ direktorjem celjskega Ele-ganta, pričel snovati obrat Eleganta v dijaškem domu v Zg. trgu in kasneje tudi gradnjo novega industrijskega obrata pri Zikošku. Pokojni Mackovšek je imel velike politične in gospodarske težave z direktorjem Topra, ker se ni hotel združiti.
29. maja smo odprli prodajni lokal v Slivnici, ki gaje uredil Kombinat.
8. junija 1969 sem bil na tajnih volitvah na občinski partijski konferenci po številnih predhodnih pri petij ah presenetljivo izvoljen na tajnih volitvah za člana republiške konference ZK. V občini seje namreč razmahnilo frakcionaštvo in sekretar komiteja je zahteval, da se izvedejo skrajno demokratične volitve. Od mene je zahteval, da na predlog nekaterih osnovnih organizacij ZK kandidiram v krogu petih kandidatov, najbrž v upanju, da bo razbitje glasov onemogočilo mojo izvolitev. Svojo kandidaturo sem zavrnil, a sem jo kasneje na intervencijo nekaterih javnih delavcev in zahtevo sekretarja, češ, da sem dolžan spoštovati partijsko disciplino, le sprejel. Moja izvolitev je bila očitno razočaranje.
Tej volilni konferenci je sledil oster razgovor v najožjem vodstvu občine. Predsednik Svetina je opozoril, da nam v primeru
nadaljevanja nesoglasij preostanejo le korenite menjave v vodstvih političnih organizacij. O tem naj bi zlasti razmislila sekretar komiteja in predsednik Socialistične zveze.
Zanimiv dogodek se je zgodil na proslavi Dneva borcev 4. julija. Šmarčani so organizirali spominsko proslavo oziroma slovesno otvoritev lesenega mostu preko Sotle na mestu, kjer je Sotlo prečkala 14. divizija. Dogovorjeno je bilo, da bo slavnostni govornik dr. Brilej, ki je aktivno podpiral naša prizadevanja za uveljavljanje zamisli o večji pomoči slovenskim manj razvitim območjem. Na proslavi je bil tudi predsednik skupščine Sergej Kraigher, ki pa naših prizadevanj v načelu ni podpiral. Zaradi julijske vročine je dr. Brileju pri čitanju govora postalo slabo in ravno na mestu, kjer je bilo govora o manj razvitih, je moral vskočiti Kraigher ter prečitati
Skupščina Občine leta 1969
tisto, s čimer je Brilej rafinirano podprl naša prizadevanja. Kar na smeh mi je šlo, a ne za dolgo. Takoj po proslavi je imel Kraigher z nami sestanek v gostilni Mirka Špana, kjer nas je tri ure temeljito obdeloval. Očital nam je izsiljevanje, nerazumevanje slovenske in jugoslovanske politične situacije in podobno. Razšli smo se brez komentiranja. Kmalu nato sem ga še enkrat srečal, bil je zelo prijazen in je čutil, da smo mu njegova stališča zamerili.
20. julija sem bil na slovesnosti razvitja lovskega prapori a LD Planina na Možnici na Bohorju. Prisostvovali so tudi dr. Brilej, general Pehaček in Marjan Gabrič. Občinstvo seje zlasti zabavalo, ko sta se v košnji pomerila kondicijsko zanimiva Brilej in Pehaček. Prepeval nam je Rafko Irgolič.
Tudi slovenska "cestna afera" me ni obšla. Ob politični polemiki o projektu jugoslovanske cestne mreže sem novinarju dal izjavo, da je zadeva, milo rečeno, nerazumljiva ter politično in gospodarsko za Slovenijo nesprejemljiva. Klicanje na odgovornost, ki je "afei* sledilo, meje obšlo. Ni pa obšlo takratnega predsednika slovenske vlade Staneta Kavčiča, precej domišljavega politika, ki je zaradi tega in tudi drugih zadev dobil črno piko.
Prvi skupni projekt razvoja manj razvitih območij smo skupaj z občino Šmarje obravnavali 5. avgusta v Kozjem. V nerazvito Kozjansko območje smo opredelili KS Loka, Prevorje, Planina, Slivnica, Kalobje in Dobje. V javnost pa je naša akcija izbila na novinarski konferenci, ki jo je sklical predsednik Svetina 20. avgusta 1966 ob 16. uri na Planinskem gradu. Številnim novinarjem smo postregli s podatki o dejanskem stanju ter potrebi po pomoči. Odmevi so bili pozitivni v slovenskih političnih in gospodarskih krogih. Zbiranje starih oblek in odpiranje računov za denarno pomoč seveda ni bilo tisto, kar smo si želeli.
LUCIJINA REPORTAŽA
Ludja na tekmi z Madžari
Izpustila sem ene Šentjurske novice, v upanju, da me boste Pogrešali ter zahtevali Lucijo nazaj, a se kaj takega niti približno ni zgodilo. Kot da me nikoli na svetu, pardon, v Šentjurskih novicah, 0' bilo! "Ne, kaj takega si ne smeš dovoliti, Lucija", sem si rekla, utro spet kaj napiši, dokler te čisto ne pozabijo in te še urednik ne
Začela bom s Faturjevo gostilniško kmetijo. Tam so žrebali 100 oicckih žensk za izlet na morje. Ne, ne, nisem imela kupona, le *ak°, zaradi firbca sem svetila poleg. Da bi nekaj počela, sem se Prijavila za tistega otročka, ki vleče srečne naslove iz škatle. Gospod rabl z NT - RC, kije bil tam glavni, meje kritično pogledal, očitno gotovi], da zglcdam preveč odraslo za takšen posel in mi gladko a* košarico. Še dobro, daje bil tam tudi naš župan, ki je medijsko rezhibno opravil nalogo namesto mene.
Podobno brezhibno, le, da še neprimerno dražje, je minila medi-' a Promocija Šentjurja v hruševski telovadnici, kjer sta se konec Prejšnjega meseca spopadli pod košema Slovenija in Madžarska, lat sem se pravočasno oskrbela s primernim "kupončkom", ki Jo utrl pot mimo strogih uniformiranih gospodov na vhodu. Toda ’ ai se ni bilo vse. Zdaj seje bilo potrebno prebiti še mimo množice J h ki so vztrajno poskušali zasesti "svoje mesto" na tistih lepih a°vdi tribunah. Težaško delo in ravno, ko sem pred seboj zagledala ‘ cek upanja oz. košček klopi, seje po zvočniku oglasil spodbuden m Prosil vse skupaj, da se še malce stisnemo drug k drugemu. sj*SITICnt’ Pa je šel tisti košček. "Lucija, nekaj bo treba ukreniti", sem • . a ln nebodigalcna izvlekla svojo dragoceno fotomašino, ki mi ju urednik s težkim srcem zaupal. Pretihotapila sem se čez ograjo, ‘ Uc|a pomemben videz in pogumno zakorakala čez igrišče. Strici ^ Podobnimi fotomašinami so me najprej čudno pogledali, nato pa mc sPrejeli za svojo. Po tihem sem si čestitala. To bo urednik Ponosen name!!
Napotila sem se proti lepo pogrnjeni mizi, kjer so si vsi dali toliko . av,ri- "Glej no, še gospod županje tam." Malce sem si ogledala ^Jil	so hi11 tako resni, da meje skoraj postalo stiah. Gospod
— eP je poskusi izmeriti, koliko mišjih korakov šteje pot od mize
do garderobe, delegat Zannon se je nekaj po angleško jezil na jezičnega gospoda v modri obleki, ki se je drl v mikrofon "Slovenija!", eden izmed stricev s fotomašino pa je bliskal okoli vseh. Malce sem ga posnemala, da ne bi kdo posumil v mojo verodostojnoist.
Mojo pozornost so pritegnili vzkliki: "Štajerske punce"! Z bistrim očesom sem takoj opazila dolgonogo gospodično, ki se je sprehodila čez igrišče. Hja, vidiš Lučka, ta pa še fotomašino ne rabi! In ti rumeni fantje, ki so ji tako navdušeno vzklikali, so bili prav fejst. Pravzaprav sem bila malce zmedena. Na moji desni je bila namreč še ena rumena skupina, t.i. Šentjurski Juriji, ki pa je bila mnogo tišja in mirnejša. "Najbrž so to še vajenčki za prvo ligo", sem si mislila.
Nenadoma se je temperatura v telovadnici dvignila za nekaj stopinj, da o hrupu in decibelih sploh ne govorim. Naša mlada reprezentanca se je začela ogrevati in strici s fotomašinami so kar podivjali. Tudi jaz sem se zagnala za postavnimi mladci, pa so toliko skakali gor in dol, da sem komaj kakšen del ujela v svoj objektiv.
"Ja, Lučka, treba bo malce delati na kondiciji..pa še zrasti kak
milimetrček, pa bo."
Pri mizi se je gospod župan pripravil, da bo povedal" par besed", sodniki pa so za vsak slučaj ustavili uro, če bi se ta "par", kot po navadi, malo razširil. In tekma seje začela. Zannon je zdolgočaseno opazoval prepotene fantiče, ki so kot za stavo tekali sem in tja, včasih celo pozabili, da morajo vzeti žogo s seboj ali pa so seje prekanjeno poskušali znebiti in jo "podali" v out. Prav fletni so bili in tista urica ali dve sta mi kar hitro minili.
Sirena in konec tekme. Zmaga je očitno naša, ko so vsi tako veseli. Čez igrišče seje vsipala gruča deklet, ki so plezale kar druga čez drugo in nežno vzklikale "Milič, oh Milič!" ter mahale z nekakšnimi listki. In kjer se kaj dogaja, tam j e tudi Lucija, zato sem hitro še jaz začela mahati z listkom, na katerega je neki mladenič nekaj načečkal in se prijazno nasmehnil. Kdo bi vedel, kaj naj zdaj s tem. Najbolje, da stvar odnesem gospodu uredniku. On bo že vedel čemu to služi. Kdo ve, morda me bo celo pohvalil?!
/it nos/ v ateistični soli
iz MCkOČ ^rc<* *eri j° prišla hčerk o Ji? c 'n Počela pripovedovati do tov- JJ'Stega c*ne: "Ati, danes j ve L-' '|SICa Pou*ai vprašala, če kd< J scJe Pričelo naše štetje. Ves Ve1 bodimo k verouku, smo vs ^Nl pa ne. Molk je trajal ka v ‘,J casa’ Potem pa se nisem mogl ra|C LVzriržati in sem rekla, da od tak ; Ko seje rodil Jezus Kristus." "Ii J Je rekla tovarišica?" "Nič n a* n^i ja niti ne."
otr Pa menda niso bili to VAŠ 0c>, dr. Kreft, dr. Potrč, tovarišic; ecan, Jelinčič itd?
Marjan Manček
Težave s športnim parkom
Sreča
Kot je znano, je že prejšnja občinska skupščina sprejela odlok, da se bo za upravljanje šentjurskega športnega parka podelila koncesija. Ker na razpis ni bilo dovolj ponudnikov oziroma ponudba NK Šentjur ni bila zadostna, občinski svet pa še vedno ni odločil, kako in kaj, so se zadeve začele zapletati. Med potencialnimi uporabniki športnih terenov je v borbi za zastonjske prostore že prišlo do velikih napetosti. Zlasti AK Tgohlad in NK Šentjur skorajda že več ne moreta shajati drug z drugim. NK Šentjur, ki je v športni park v zadnjih letih vložil mnogo dela in tudi sredstev, se čuti izigranega in zahteva, da se upošteva njegov dosedanji vložek in se mu zagotovi določena prednost. Temu pa atleti ugovarjajo.
Upajmo, da bodo zagato razrešili na naslednji seji Občinskega sveta, kajti sicer bomo Šentjurčani še eno kopalno sezono brez bazena.
Sreča je, da sploh živimo, dajo z drugimi delimo.
Saj kdor sreče ne pozna, mrtvo dušo in srce ima.
Nekomu sta to denar in zlato, drug’mu cvetoče pomladno drevo. Nekdo je presrečen, da kruha ima,
spet drugi, da svojega očka spozna.
Sreča je, da nismo enaki, da vsi zase smo glavni junaki.
In sreča naj večja tudi je ta, da se z bogastvom kupiti ne da.
F. K.
Marija Rezec
Šentjurske NOVICE	
	
5 policijske postaje
Prometne nezgode
Bilo jih je 35 (prejšnje obdobje 63), žal pa so ceste zahtevale že t rej to letošnjo žrtev. 29. februarja je spet prišlo do hude nesreče v Vrbnent. Na ovinku pri Boršiču je zapeljal na levi cestni pas 57 letni Ivan Buser iz Prožinske vasi ter tako silovito trčil v nasproti vozeči avto Romane Kozar iz Svetelke, daje le tega vrglo v hišo ob cesti in ga popolnoima zmečkalo. Voznica je umrla na licu mesta, Buser, ki je kazal znake vinjenosti, pa je bil le lažje poškodovan.
Se nekaj dni prej seje na ravnem odseku ceste zgodila še ena težja nesreča. Avtobus, ki gaje vozil Branko Volasko K.(37) iz Ravnega, je od zadaj silovito treščil v levo zavijajoči osebni avto Petra Kupca iz Loke. Kupec in njegova sopotnica sta bila odpeljana v bolnico.
Žrtev naslednje šentjurske črne točke, križišča v Dolah, je bil policist Branko Prah. Iz smeri Proseniškega je izsiljevala prednost Nada Černelič (42)in treščila v bok službenega vozila. Težje poškodovani policist je bil odpeljan v bolnico.
Javni red in mir (9 kršitev; prej 11)
Picerija Ronex je bila 6. marca prizorišče junaštva 22. letnega Gregorja G. iz Stopč. Ker je varnostnikoma, ki sta zapirala lokal, odkrito v obraz povedal, da sta navadna cigana, in da policisti, ki so ga prav tako prišli obiskat v picerijo, niso nič kaj drugega, si je prislužil brezplačno prenočišče v "hladilnici" v Celju.
V Slivnici je delal red 28 letni Martin M. iz Bukovja. 23. februarja seje v gostilni Lesjak "na roke" pogovarjal z Darkom K., dan kasneje pa je uprizoril svoj spektakel še pred hišo Skale Frančiške v Bukovju. Sosedom je razbil nekaj malenkosti, jim povedal, da so prašiče, ki jih bo on osebno poklal in podobno. Ker ga tudi "prašiče policajske" na licu mesta niso mogle prepričati o nasprotnem, je za razmislek dobil eno noč v celjski "hladilnici".
Pustovanje na Kalobju je obeležil 29 letni Alojz T. iz Trške gorce. Vse vprek je izkazoval svoje razgrajaške veščine, dokler ni naletel na soimenjaka Mirana, ki gaje temeljito "pošlihtal" še preden so prišli policisti.
Kazniva dejanja(63, prej 35)
Tako spodbudnemu porastu kaznivih dejanj je pripomogla podjetna B.D. s Planine. Po dobrem letu svoje zavarovalniške dejavnosti, je aprila 1995 sklenila, da bo malce poskrbela še zase. Pozabila je odvesti nekaj pokasira-nega denarja, na rahlo je spremenila nekaj zavarovalniških
polic in že je bilo tu okrog 400 000 SIT ter 26 kaznivih dejanj neupravičene uporabe, poneverb in ponarejanja.
Njeno eksperimentiranje je Zavarovalnica pokrila in zavarovanci niso oškodovani.
pRODfiJfiLNfi
POLEG
S0D1ŠČA
SONJA
Dam zeli radostne
oelidonočne praznike!
Zima je postala že res dolgočasna, zato si polepšajte misli na pomlad i v prodajalni "SONJA".
Ul. Dušana Kvedra 43 Šentjur
Tel: 063/741-616
Možen nakup na več čekov, zamik lačila, kartica AKTIVA!
Košarkarski klub KEMOPLAST Šentjur se zahvaljuje vsem, ki ste na kakršenkoli način sodelovali pri organizaciji in pripravi mednarodne košarkarske tekme Slovenija - Madžarska, kije bila odigrana 28.2. 1996 v Šentjurju.
Občina Šentjur Juteks Žalec Alpos Šentjur Akvonij Šentjur Termix Šentjur IET Tovornik Stopče A0A Kranj Kemostik Kamnik Unihem Ljubljana Mia -car Stopče Zupanc Anton Vodruž Avto Škerjanec Šentjur Mont Kozje Stonex Šentjur Jurmes Šentjur Gradis Celje Gostišče Urbanček Banka Celje Neons Ponikva Arte Ptuj
Z nami so
sodelovali:
Andy Suzuki Šentjur Ahac Stopče Pivovarna Laško Resevna Šentjur Kemoplast Šentjur VVihar Šentjur Lipa Šentjur KZ Šmarje Keros Rogaška Slatina Vital Mestinje Agrex Slovenske Konjice Veta tapete Ljubljana Mlekarna Celeia Hrib Dobje Modea Šentjur Trgohlad Šentjur Meja Šentjur Gradbeništvo Banovšek Dramlje Vrtnarstvo Celje Elektroinštalacije Selič Šentjur
Okrepčevalnica Urška Celje j KK Kemoplast
Cetis Celje Henkel - Zlatorog Jomark Lesično Orodjarstvo Cmok Šentjur
Šentjur Predsednik: P. Lapornik
K0B Šentjur Čistilnica Mackošek Zavarovalnica Triglav Cestno podjetje Celje in drugi-
Šentjurske NOVICE	ŠPORT	
T” ~ ~ ”	“			—							
INTERVJU: Marko Milič -
Ne preveč obetaven začetek
Kdaj si sc začel ukvarjati s športom, kako zgodaj si se Popolnoma predal košarki?
Najprej sem treniral atletiko, mama in oče sta bila atleta, oba Prvaka Jugoslavije, tako, da meje atletika kar pritegnila. Vendar Je mene vleklo k prijateljem, ki so večinoma šli v košarko. V ■ostem razredu sem za zabavo začel parkrat na teden metat na 0s’ v prvemu letniku pa sem se priključil kranjskemu Triglavu, v. ekciji- Rezultati so bli, pravijo, da sem perspektiven, in sem se s 0 Posvetil košarki. Na sedemnajsti rojstni dan sem podpisal Pogodbo z Olimpijo.
J* velika predanost košarki, treningi in odpovedovanja, z,vljcnju kda j obremenjujejo?
Izbral sem si takšno življenje, da dvakrat na dan treniram, da vse Posvetim košarki, in za takšno življenje me to ne moti.
Kaj pa šola?
^ šolo v Kranj ne morem več hodit, temveč delam le še izpite, 'm pa se doma sam. Tudi izpite lahko prelagam, predvsem pred snimi tekmovanji, tako, da se mi kar dosti prilagajajo.
o^jurčniMm si zelo všeč, kakšen pa je Šentjur skozi tvoje
Je,° majhen, zelo simpatičen. Res fino vzdušje je tukaj. V kovini sem videl plakate za kino, prav en izmed novejših filmov 1 1 samo si ga na žalost nisem imel časa ogledat. Sicer sem -Poznal le mali del Šentjurja, okrog dvorane, fitnesa in hotela.
Najbrž mi boš zdaj povedal, da boste zmagali?
' Prepričan sem, da bomo zmagali. Na vsako tekmo gremo zato, v ^Znia8amo. V športu je najtežje izgubit. Pripravljeni smo, tukaj vCniJUl iu smo se zelo dobro pripravljali, razmere so bile, lahko cm idealne. Košarkarski delavci so nam zelo pomagali,
' Jait so z nami pozno v noč, dvorana nam je bila na razpolago,
-	‘ or smo hoteli. Tudi hotelsko osebje nam je šlo zelo na roke,
te t rCC S° nam kuhale športno hrano, zelenjavne krožnike, s er|ine brez prelivov, pa take štose.
Nloraš vedno tako paziti na prehrano?
Ja’ moram, ja.
‘koli ne greš v Mc Dorniki s? (ogorčena!)
Ta!m Iv Včasih’ m°g°če enkrat na mesec se tko mal pregrešim. Se ! SC t*<0 najcdu, sam pol se ne bi mogu premikat na igrišču. Pozna ZrCC*'N Pa se koj pozna. Malo čokolade, pa to, pa se že
aaaaaj? Čokolade tudi ne smeš jesti? (še bolj ogorčena!!)
zrn- laj ^aj sem Pa kar nekaj drugega začel govorit. Ja, bomo eki ^ l ’ a ne '> NIadžare pa tud že poznamo. Imajo eno ugodno na °’ z 0 visoko, zlo napadalno, tako, da se ne moremo samo v pr„ .U kosat z njimi, ampak jih moramo v obrambi premagat. Pr>can sem, da bomo zmagal.
Hvala za Pogovor in bla bla bla....
Hvala tudi tebi.
Eva Kovač
NK Šentjur je v spomladanskem delu prvenstva odigral že tri tekme. Prvo, z Vevčami, so zaradi slabega vremena odigrali v Dekanih. V prvem polčasu so bili boljši nasprotnik in so povedli z golom Drobncta v 45. minuti. V drugem polčasu so Vevčani izenačili, spet v zadnji minuti pa je dosegel zmagoviti gol Radič in tri točke so odšle v Šentjur.
Drugo tekmo so odigrali proti vodilnemu NK Železničar iz Ljubljane. Okrog 400 gledalcev si je lahko ogledalo razburljivo srečanje, ki so ga dobili gostje. Po slabem prvem polčasu Šent-jurčanom ni uspelo doseči zadetka. Rezultat je bil 0:2 in točke so šle v Ljubljano. V domačem taboru in gledalci so bili razočarani.
V	Šmartno so Šentjurčani odšli po tri točke, dobili pa so samo eno. Prikazali so dobro igro, imeli veliko priložnosti, ki pa jih niso izkoristili, vseeno pa je bil rezultat 0:0 pravičen, saj so tudi gostitelji igrali dobro in predvsem borbeno.
V	treh tekmah so torej iztržili 4 točke, ostali na četrtem mestu in se tako precej oddaljili od prvega oziroma drugega mesta. Sedaj imajo 30 točk in tri točke prednosti pred zasledovalci iz Trbovelj in Pirana.
In kaj pravi predsednik NK Šentjur Vili Romih?
"Zaradi slabih pogojev za trening smo z bero točk zadovoljni, čeprav smo v tekmi z Železničarjem računali na kaj več. Druga dva rezultata sta bila pričakovana. V naslednjih tekmah bomo igrali na zmago. Z borbeno in hitro igro hočemo zadovoljiti tudi gledalce. Ugotavljam, da se nam pridružuje vse več mladih Šentjurčanov, v čemer tudi vidimo perspektivo kluba."
___________________________________________Nataša Zupanc
Dve zmagi Jazbinška
Odigrana sta bila dva mesečna turnirja za hitropoteznega prvaka društva. Na obeh je zmagal Sebastjan Jazbinšek. Po dveh turnirjih je skupni vrstni red naslednji: Jazbinšek 24, Plahuta 21, Gazvoda 18, Diacci 16, Biščan, Drobne in Potočnik 14,5 itd. Tretji turnir bo na sporedu v petek, 29. 3. 1996 ob 18:00.
Vabljeni na odločilno košarkarsko tekmo za uvrstitev v A2 slovensko košarkarsko ligo med domačim KK Kemoplastom in Didakto Radovljico, ki bo v dvorani v H ruševcu, v sredo, 27. 3. 1996 ob 19. uri!________________
Živahno na slivniškem Colu
Megleno nedeljsko juto se je prevesilo v enako megleno popoldne, kar pa ni oviralo okoli 40 smučarjev iz Slivnice in iz okoliških krajev, da se ne bi pomerili v slalomski veščini. Progaje bila dobro pripravljena, količki pa postavljeni tako, da bi z njimi imel še Tomba težave. Za elektronsko merjenje časov je poskrbel Peter Cerkvenik, sponzor pa je bil Drago Leskovšek.
Najboljši so bili:	^ ^
Mlajši: Janja Polenšek iz Javorja, Robi Lesičar iz Jurkloštra in Denis Leskovšek iz Slivnice.
Člani: Nani Vodeb iz Slivnice, Martin Zupanc iz Šentjurja in Robi Kladnik iz Slivnice:
Veterani: Silvo Gobec iz Grobel-nega, Ivko Čretnik iz Slivnice in Janko Virant iz Kozjega.
Mladi organizatorji iz Slivnice načrtujejo preureditev skakalnice v Kotah, vlečnico na Colu in tudi igrišča. Energije imajo dovolj, le še sponzorji ter KS in občina bi jim še morali prisluhniti.
Šentjurske NOVICE	ŠPORT j
	
Slovenija: Madžarska v Kraševcu
V sredo, 28.2.1996, se je v telovadnici naše "novopečene" OŠ v Hruševcu odvijala zelo pomembna tekma: Slovenska košarkarska reprezentanca se je pred približno 1200 gledalci borila za vstop na Evropsko prvenstvo. Z rezultatom 67:49 (38:25) so k trem zaporednim porazom proti Italiji, Češki in Makedoniji ter zmagi proti Finski zdaj dodali še eno zmago proti ekipi Madžarske. Sodnika tekme sta bila Tošev(Bol) in Poiger(Avs). Vsi smo našim mladim reprezentantom iskreno čestitali, tako organizatorji kot tudi gledalci, ki so naše fante ves čas navdušeno spodbujali iz nabito polnih tribun.
Po tekmi nam je v malo bolj mirni atmosferi selektor g.Urlcp zaupal svoje občutke:
Organizacija celotnega dogajanja se mi je zdela odlična. Vsi, tudi osebje hotela Alpos, so bili zelo pripravljeni pomagati. Ugodili so vsem našim zahtevam, da smo se lahko kvalitetno pripravili na to tekmo, ki je bila zelo pomembna za nas. Tudi atmosfera v dvorani je bila izredna in nam je dvigovala moralo.
Prijateljska tekma s Satexom, ki smo jo odigrali v nedeljo, je bila dober trening in pokazatelj možnih napak. Veliko razliko med nedeljsko in današnjo tekmo pa je seveda pomenil Alibegovič, ki je v nedeljo še igral za svoj klub ALBO iz Berlina. Njega bi izmed vseh igralcev tudi najbolj pohvalil, predvsem zaradi njegovega profesionalnega in pozitivnega odnosa.
Za uvrstitev na Evropsko prvenstvo nas čaka seveda še zelo veliko dela. Ekipa je še zelo mlada in njeni igralci se morajo potrjevati iz. tekme v tekmo. Vendar pa sem po naravi optimist.
Barbara Gazvoda
Prvak Ciril Diacci
Zaključeno je prvenstvo ŠD Lipa Šentjur. Prvenstvo je bilo izredno napeto s senzacionalnim razpletom. Šahovski prvak društva je postal Ciril Diacci, česar, mirno lahko zapišemo, ni nihče pričakoval. Diacci je sicer zelo dober drugokategornik, vendar mu za večje podvige manjka delo na teoriji, zato tudi ni član prve ekipe društva. Letos pa je lepo vnovčil svoje dobro razumevanje šahovske igre in splet različnih okoliščin, ki so se razpletle njemu v korist.
Prvenstva se je udeležilo 13 tekmovalcev. Od boljših sta manjkala le Biščan in Jazbinšek Sebastjan, ki je predčasno odstopil zaradi odhoda v vojsko. Dosedanji večkratni prvak Franc Gazvoda je zaradi manjših zdravstvenih problemov in slabše forme napravil nekaj usodnih napak in končal turnir z delitvijo 4. mesta. Tudi ostali favoriti so se močno potolkli med seboj in tako zbrali premalo točk za prvo mesto. Poleg Diaccija je presenetil še Leskovšek z delitvijo 4. mesta. Diacci in Leskovšek sta tudi izpolnila normo za osvojitev 1. kategorije.
Končni vrstni red: 1. Diacci (9,5), 2. Drobne (9). 3. Streicher (8,5), 4.-6. Plahuta, Leskovšek in Gazvoda (8), 7. Potočnik (7,5)...
AK Trgohlad je drugi v Sloveniji
3. marca je bilo v Mariboru državno prvenstvo v krosu. Tekmovanje je bilo v petih moških in štirih ženskih kategorijah. A K Trgohlad je bil drugi v moški konkurenci ter tretji v ženski.
V posameznih kategorijah so se najbolje uvrstili: pionirke - 4. mesto, pionirji - 2. mesto, mlajše mladinke - 3. mesto, starejše mladinke - 3. mesto, mlajši člani - 2. mesto, člani - 4. mesto, članice - 3. mesto.
Metalci na državnem prvenstvu
Na članskem državnem prvenstvu v Kopru je Andrej Hajnšek osvojil dve 6. mesti, in sicer v suvanju krogle in metu diska.
Med pionirkami je bila v isti disciplini Nataša Slatinšek deveta, Tjaša Mlinarič pa sedma. Med pionirji je bil Primož Modic
sedmi, Matej Brečko šesti. V metu kopja je bil Boštjan Kovačič četrti.
Vlado Artnak
Bo MILA JUVENTUS dogradil dvorano v Hruševcu?
Šentjurski klub malega nogometa Mila Juventus zelo uspešno nastopa v prvi slovenski ligi in ima vse možnosti, da postane slovenski prvak. To bi bil menda tudi prvi primer, da bi kaka šentjurska ekipa osvojila državno prvenstvo.
Po besedah športnega direktorja kluba Marjana Budiše, se klub kljub velikim tekmovalnim uspehom otepa s precejšnjimi Finančnimi težavami. Letošnji predračun kluba znaša preko 4 mili' jone, na občini pa so jim doslej pomagali vsega z 80 tisočaki. Se posebej velike težave imajo s prostori za treninge in tekme, ker v Šentjurju ni primerne dvorane. Vsa njihova dejavnost sc tako odvija v Celju.
Zanimiv je predlog vodstva kluba, da naj se športna dvorana v Hruševcu podaljša za 9 metrov ter tako dobi končno dimenzije, ki bodo omogočale tudi rokometne in nogometne tekme. V klubu so v ta namen pripravljeni najeti kredit v višini 100 000 DEM-Drugi del prvenstva je bil za Milo - Juventus nekoliko manj spodbuden. Premagali so sicer Inženiring Šarbck iz Litije ( 7 :5 ). Al ples iz Železnikov (7 : 4), igrali neodločeno z Marmorjem V. Škofje Loke (4 : 4), toda izgubili z Interierjcm iz Ljutomera (5 • 3) in Petovijo iz Ptuja (6:3) ter tako zapravili vodilno mesto. O naslovu prvaka Slovenije in vstopnici za evropsko prvenstvo bo odločil derbi z Elektrarn Rogič, ki bo v telovadnici STŠ v Celju ' petek, 29. marca, ob 21,30 uri. Vabljeni!	—
NAGRADNA KRIŽANKA ST. 35
6LM5B!
' , ' m	i—Mili	iMMimtiiinmimi ■—! .	1


l|l'li|h' IH'.......II, , ’’ P' m, ..................... ,H	-	,« 4. Hv
lIllilliliefciEiillr::
ISr^i
ITALIJA
STEKLENIK
ZA
} RASTLINE
i LOŠC. lak
*
hsrnSm
| duša umrlega
SLOVANA
SELEN
f AIMERjati kaj s čim ali kom
1 LITER	ZUNANJA PLAST ■ SEDEŽA	KRMILO PRI VOZILU	ELEKT. 1 MORSKA | RIBA j	MONGOLSKI VLADAR	ITALIJAN. SPOLNIK	! RIMSKA 500	NASLON ! PRI STOLU !	SPLETKA, I ZVIJAČA :
								
’	i GOSTILNA, TRGOVINA, ' BIFE			—			POTOČNIK ALENKA ŽENSKO IME __		
POLJSKI KONJENIK .			—		čuT~~ VOHANJA VAŽNO ŽIVILO			
REMI PRI ŠAHU				IME PEVKE AVSENAK KINOMATO-GRAF				
EDEN ANTON | NANUT			MUSIMAN. SV. KNJIGA MIZARSKO ORODJE					
		SLOVNIČNO LOČILO ! UREDNICA MIŠA					AVSTRIJA ZAGOZDA	
	EKSPLOZ. SREDSTVO BOGINJA PODZEMLJA					KULTURNI | CENTER :	KLIC ,		
; SRBSKI PLES PTIČ ZA OKRAS					M. IME OSVEŽILNA PIJAČA			
				MOČAN 1 NARKOTIK |	100M’					
			! CIRKUŠKI 1 ODER j URAN					
		GOROVJE V RUSIJI	1					SESTAVIL: JOŽE MASTNAK-MARJAN	
Nagrade za križanko št. 34 podeljuje Avto Škorjance - KIA motors. 7% popust na neomejen enkratni nakup rezervnih delov dobi Tone Antlej, VocHiC° 3’ ^ent>ur; 2 urno testno V0ŽnJ0 s KIA PRIDE si bo lahko privoščil Milan Robič Iz Paridola; kozmetični avtoset pa bo dobil Gašper
Spoštovani urednik!
p‘lmc težave imam z Vami in res ne vem, kako se bova zmenila! Na an>ni sem čisto fuč, saj mi vsi po vrsti očitajo, da sem jaz kriva,
. er Šentjurskih novic takoj zmanjka in potem vsi letajo po trgu gor 1 ol od ene trgovine do druge, kot da bi pri nas razsajala epidemija skc. Krivda pa je izključno Vaša, ker ste po naravi tako škrli, da •arn ne privoščite nekaj več teh vaših nesrečnih Novic. Res pričaku-ert1’ se boste topogledno popravili.
volitev nekoliko le okrog prinesli. Kar brez mene so že pred volitvami izvolili pravi nadzorni odbor, ki bo imel čez vse živo, tudi tiste, kijih bomo mi šele izvolili. Pa kaj čem, kdor zna, zna!
Je pa grozno, kaj dela ta Montparis! Veste, daje prav sredi trga čisto zazidal nesrečnega Užmaha, ki bo zato postal zdravstveni problem, ker ga že daje klaustrofobija! Ampak tudi montparisovci jo bodo dobili po tacah! Če jim ne bo prišla na kraj sedanja krajevna oblast s 4 milijoni tolarjev parkirnine, kolikor so jim jo po občinskem odloku zapravili njihovi gostje, jih bo pa uničila bujna gospodična
a ne bom pozabila, Vas moram koj povprašati, če je res, da so naše jz Jurkloštra, ki je po pripovedovanju Jankotove žene pravo rado--nske Janševe vrtnice takorekoč odstrelile svojega šentjurskega darno razkošje matere narave. Planinski moški svet je namreč odslej (ja J ‘Predsednika in podžupana Otija? Resne vem, kaj jim je prišlo, žejen le, ko gre skozi Jurklošter. In, adijo, planinsko gostinstvo! Ha,
d-	cun,Ka m podžupana ut tj a / Kes ne vem, Kajjimje prtsto,
1 cisto ponoreli! Da bi namesto tega človeka, ki tako lepo govori, 1 sejal rožice (kaj takega nisem slišala že od predlanskega 'Jona), izbrali Vas za predsednika, mi pa res ne gre v glavo. Še y l0, r*a za njim stoji zakon, ki bo še vse uredil tako, da bo prav. j, ‘ e’ °rez njegove pomoči, bi nam Planinčanotn še občino vsilili. n^,res Je čudna ta naša planinska politika. Si lahko mislite, da se pri I S Popravljajo podobno konspirativne volitve, kot smo jih imeli d i" ^ na B°borju! Nak, mene že ne bodo okrog prinesli; jaz vem, h h SCt*ai riomokracija in bom na volišču tako kot j e Bog v nebesih. cc 10,11 lU(Ji odločno proti, da bi z mojimi ličniki asfaltirali Budni c|Csl° a*‘ Pa celo delali kulturni dom. Za mojo kulturo je šentviška orana vrh glave dosti! Res pa je, da so me naši oblastniki glede
vse enkrat prav pride!
Je pa čisto nedopustno, da nam na Planini ukinjajo izobraževalne ustanove: fakulteta gre na dražbo! Če je res, da kani z izkupičkom svet KS pokriti svoje dolgove, se mi bodo pa res do konca zasrali! Da bi jih toliko koštal tisti mrliški voziček, ki so ga odkupili od šentviške fare, pa tudi ne more biti res!
No, in če še za konec povem, da me zelo boli srce, ker je gasilec Riko moral odstopiti od SDSS kandidature, da je lahko ostal šef gasilcev, sem se skorajda čisto izkašljala.
Gospod urednik, da ne boste pozabili volit!
Vaša Pepca!
Šentjurske NOVICE	LAHKO BI BILO RES	
		
Ljubezen ne pozna meja
Tudi v avto se človek lahko zaljubi. Občanu Ludviku seje njegov stari Ford tako vrasel v srce, da ga potem, ko mu je odslužil, ni mogel dati v roke neznancu. Zato ga je prodal Ljudski univerzi, kjer ga na enak način in z enako ljubeznijo (ter na stroške firme) vozi ravnatelj Ludvik.
Ljubezen ne pozna meja -drugič
Potem ko je na občinski ravni v poosebljeni obliki uspešno preskočila strankarske planke med sicer rivalskima SKD in SLS, je končno premagala tudi županovo trdosrčnost: zaljubljencema dobrohotno spregleda skupne urice odsotnosti.
Vse za turizem
Šentjurski Občinarji so se s svojim Odlokom o javnem redu in miru odločno vključili v promocijo Šentjurja tudi na evropski ravni. Če jim bo res uspelo preprečiti, da bi krave nemarno srale po zelenih pašnikih in bodo šentjurske kraje tako razselili, da živinorejci ne bodo z gnojem ali mukanjem govedi ogrožali drug drugega, bodo k nam zagotovo množično drle ekskurzije kmetij cev iz vse Evropske unije. Morda pa nam bo celo uspel velik met
in bo v slovenski literaturi pojem "butalski" zamenjal sočnejši izraz "šentjurski".
Na Ponikvi so za čiste račune
Vodstvo KS Ponikva bo naredilo konec vsem očitkom o neregularni porabi denarja iz prejšnjega samoprispevka: izdelali so podrobno poročilo, z njim seznanili vse volivce, poleg tega pa so vodilni na svoje stroške naročili uradno revizijo svojega finančnega poslovanja.
Sv. Matija rešil ponkovško šolo
Kljub rdečemu poreklu ravnatelja ponkovške OŠ seje sv. Matija (ki led razbija) le usmilil šolske strehe. Tako bo dr. Gabru ostalo kar precej denarcev, ki jih je namenil za preurejanje ponkovške šolske telovadnice v bazen.
Dvoboj v Športnem parku
Iz zanesljivih virov seje zvedelo, da bo odločitev, komu bo pripadlo upravljanje šentjurskega športnega parka, padla šele po uradnem dvoboju med predsednikom NK Šentjur in najboljšim metalcem kopja. Prvi bo imel v rokah magnum, drugi pa svoj priljubljen športni rekvizit. Ali bo sekundant g. Peperko z Občine vztrajal na handicap sistemu (na primer, bo dal v nogometašev
revolver le en metek, kopijaš pa bo imel na razpolago več primerkov orožja) še ni znano. Druga možnost, da bi dvobojevalca družno usmerila svoji orožji nanj oziroma na občino, ker le - ta preveč mečka, komajda pride v poštev.
Obrtniki "imajo jajca"!
To so lepo dokazali na svojem letnem zboru. Od vsega, kar so tam počeli, je žal v javnost pricurljala le vest, da sta se g. Martinčič iz Dramelj ter g. Povh s Ponikve tako vneto razgovorila, da so njun dialog dokončno prekinili šele v celjski bolnišnici. Po modricah sodeč je imel prav g. Martinčič.
Gasilec Riko ostane gasilec
Zamenjava v vodstvu GD Planina ni uspela: gasilec Riko je ostal na čelu svoje četice. Prosto delovno mesto tajnika društva za varstvo kanarčkov je menda ponujeno nesojenemu članu nadzornega odbora KS iz vodstva planinske SKD.
V znamenju petič in ničel
Za 2000 domačih šolarjev, ki tekmujejo za zdrav način življenja, je iz Občine kanilo 5 knjigic in 5 lončkov. Za 20 madžarskih in slovenskih košarkarjev pa 500.000,00 tolarjev.
OPTIKA GLESCIC sp
BORIS GLEŠČIČ Šentjur, Ul. Dušana Kvedra 6b Tel.: 0609/623 028
Poslovati začnemo v mesecu februarju vsak dan od 9. do 16. ure, sobota od 8. do 10. ure.
NUDIMO VAM:
-	strokovno računalniško kontrolo vida
-	računalniško izbiro najlažjih in najboljših vrst stekel
-	očesna ambulanta OČALA VSEH VRST:
-	fotosenzibilna
-	bifokalna	v potilo v
-	multifokalna (z garancijo) \ Hd ve<<eH
-	stanjšana
-	plastična
-	sončna očala RAVBAIM
-	najboljše kontaktne leče, mehke in poltrde, proizvajalca Bauch & Lomb
CARL ZEISS, ESSIL0R
-	vse dioptrijske podatke vodimo računalniško
10 LETNA TRADICIJA, RAZLOG ZA ZAUPANJE