Leto XIX. 1979 OKTOBER 1979 ST. 20 GLASILO DELAVCEV D ELOVN E ORGA N I ZAC I J E ŽELEZARNE ŠTORE RAZMIŠLJANJA OB »TEDNU POŽARNE VARNOSTI« namenom, da se zmanjšajo možnosti za nastanek požara in da se vsak delavec oziroma občan seznani, kaj mora v ta namen storiti in kako v primeru požara ukrepati, organizira Gasilska zveza Slovenije vsakoletni številni problemi in naloge, katere je treba izvršiti oziroma vsaj organizirano pristopiti k realizaciji. O tem, kaj bi se naj v tem času delalo, kakšni problemi so v zvezi s požarnim varstvom v na- Uporaba ustreznih gasilnih sredstev in pravilno ravnanje z ročnimi gasilnimi aparati sta predpogoj za uspešno pogasitev začetnega požara teden požarne varnosti. Letos bo ta teden od 22. do 28. oktobra, v naši delovni organizaciji pa bomo akcijo podaljšali do 17. novembra. Za ta ukrep smo se odločili iz razloga, ker obstajajo yQ________________________ljubljanska banka SploSna banka Celje ob 31, oktobru- svetovnem dnevu varčevanja, čestitamo vsem varčevalcem in se zahvaljujemo za sodelovanje ši delovni organizaciji, kako reagirajo posamezniki na številna opozorila gasilcev, kaj bi moral o tem vedeti in dejansko tudi izvajati sleherni član kolektiva, bi naj ne razpravljali samo v službi, varstva pri delu, temveč vse strokovne službe, vsa vodstva obratov, samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in drugi. Popolnoma zgrešeno je mišljenje, da pri nas nima kaj goreti. V zadnjem času imamo širom naše domovine številne primere požarov v tovarnah, z novimi najmodernejšimi napravami in sodobno tehnologijo. Tudi v naši delovni organizaciji je bilo več primerov začetnih požarov (od 1*. 1. do 30. 9. 1979 — 94 primerov), ki so bili »na srečo« pravočasno pogaseni. Toda, če te »sreče« ne bi bilo! Verjetno so na to Srečo računala tudi vsa vodstva nekaterih obratov in oddelkov ter posamezne komisije varstva pri delu, ki na lansko in tudi prejšnje akcije v okviru »Tedna požarne varnosti« sploh niso reagirale. So posamezni obrati, med njimi prednjači elek-troplavž, ki že več let niso organizirali predavanj iz področja požarne: varnosti, nevarnosti pli- nov in drugih nesreč. Zavedati se je treba, da nam precejšnja fluktuacija »pošilja« v obrate nove, neizkušene delavce, tudi take, ki še nikdar niso delali v tovarni, če pa so, pa niso bili takšni pogoji za požar in druge nesreče, kot pri nas. Upoštevati je tudi treba dejstvo, da ena šolska ura predavanja na uvajalnem seminarju ne more nuditi novosprejetemu delavcu potrebne osnove. Zato je treba posvetiti čimveč pozornosti uvajanju na samem delovnem mestu tudi iz področja požarnega varstva. To so vodstva obratov tudi po določilih Zakona o varstvu pred požarom dolžna storiti. Iz tega razloga smo to akcijo tudi, kot že omenjeno, razširili na ves mesec, sicer pa bi morala biti to stalna oblika strokovnega izobraževanja. Gasilska služba je pripravila program dela, ki bo posredovan vsem odgovornim posameznikom, službam in organom, le-ti pa naj pripomorejo, da se bo program realiziral. Naša želja je, da s skupnimi napori storimo čimveč, da bodo naši objekti, stroji in naprave, predvsem pa delovni ljudje varni pred požarom, eksplozijo in drugimi nesrečami. Geslo »KO ZAGORI, JE ŽE PREPOZNO« je iz dneva v dan bolj aktualno. K. S. Pravočasno in objektivno obveščanje Objavljamo članek iz Gospodarskega vestnika št. 30 z dne 2. 8. 1979, v katerem so opisane obveznosti do pravočasnega objektivnega obveščanja. Ob .prebiranju tega članka bomo lahko ugotovili, kaj smo in kaj še moramo storiti, da bomo v celoti zadostili zahtevam, ki se postavljajo pred nas. V Uradnem listu SFRJ, št. 24/79 z dne 25. maja 1979 je bila objavljena Resolucija o temeljih družbenega sistema informiranja. Po slednji so med drugim tudi temeljne in druge organizacije dolžne sprejeti določene u-krepe na področju nadaljnje graditve in delovanja družbenega sistema informiranja. Tako morajo delovni ljudje, združeni v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter njihove delegacije in delegati v splošnih združenjih in skupnostih v skladu s svojimi pravicami in obveznostmi: 1. čimprej analizirati sedanje stanje na področju družbenega sistema informiranja, ugotoviti vzroke zaostajanja in pomanjkljivosti ter pripraviti, ustrezne programe ukrepov in dejavnosti; 2. urediti v svojih samoupravnih splošnih aktih vsebino in metode Zbiranja, obdelave, izkazovanja in dajanja podatkov in informacij, odgovornost samoupravnih organov ter poslovodnih in drugih vodilnih struktur za pravočasno, popolno in objektivno obveščanje delavcev v smi- slu zakona o združenem delu; v tem je namreč zapisano, da morajo organi organizacije združenega dela zagotoviti redno, pravočasno, resnično, popolno ter po vsebini in obliki dostopno obveščanje delavcev o celotnem poslovanju organizacije združenega dela in njenem materialno-fi-naočnem stanju, d pridobivanju in delitvi dohodka; ter uporabi sredstev, o rezultatih, 'doseženih z združevanjem sredstev iz minulega dela V vseh Oblikah združevanja dela in sredstev, o pripravah za splošno ljudsko o-brambo in o uresničevanju družbene samozaščite, kakor tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za upravljanje, odločanje in uresničevanje samoupravne delavske kontrole; 3. zagotoviti v skladu s .svojimi potrebami in možnostmi organizacijske, kadrovske, materialno-finančne- in druge pogoje, da_ bi informiranje rabilo za 'kvalificirano odločanje, samoupravno sporazumevanje in 'družbeno dogovarjanje; 4. predvideti in zagotoviti v svojih letnih in srednjeročnih programih in planih materialne in druge pogoje za razvoj in napredek družbenega sistema informiranja; 5. zagotoviti vpliv delovnih ljudi na vire in 'sredstva obveščanja ter njihovo kontrolo nad njimi in tako preprečiti monopol posameznikov in skupin; (Nadaljevanje na 2. strani) Nove zmogljivosti železniškega prometa V TOZD Transport smo dne 24. 8. 1979 postali močnejši za eno Diesel hidravlično lokomotivo z močjo 600 KM. Do sedaj smo imeli tri normal-notime lokomotive, vse izdelane v Slavonskem Brodu v tovarni Duro Bakovič, od katerih je bila ena parna serije 62-669, ena DHL-600 po licenci vzhodnonemške firme WEB Motorwerke Johannisthal, in ena DHL-200 po licenci Lokomotiva DHL 600, nova pridobitev za železniški transport v naši delovni organizaciji Pravočasno in objektivno obveščanje (Nadaljevanje s 1. strani) 6. ustvariti pogoje in omogočiti medsebojno izmenjavo poslovnih, iznanstveno-tehiničnih ter teh-nološko-proizvodnih podatkov in informacij, ikonjunktumih informacij o stanju in gibanju na domačem in tujem trgu, kakor tudi obvestil o razvoju socialističnih družbenoekonomskih odnosov in drugih informacij, ki jih določajo zakon o združenem delu ter drugi predpisi in splošni akti. Ka_ -zalci iz-14(3. člena zakona o združenem delu so: — dohodek, na delavca, — dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi, sredstvi, — čisti dohodek na delavca, — akumulacija:v primerjavi z dohodkom, — akumulacija v primerjavi s .čistim dohodkom, — akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi, — osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca, . čisti osebni dohodek na delavca. Od drugih predpisov, ki določajo obvezne kazalce, velja omeniti odlok zveznega izvršnega sveta (Ur. 1. SFRJ, št. 1/77), ki prinaša tele kazalce: — osebni dohodek rja delavca, — sredstva za skupno porabo na delavca, — del izplačanega osebnega dohodka delavcev za zadovoljevanje. skupnih potreb družbe na delavca, . — del izplačanega osebnega dohodka delavcev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb na delavca, . — porabljena sredstva za skupno porabo ha delavca,. , , ; — sredstva iz dohodka za zadovoljevanje skupnih potreb -družbe na delavca, — sredstva iz dohodka ža pogodbene obveznosti na delavca, — sredstva iz dohodka za za- dovoljitev splošnih družbenih potreb na delavca, izguba na delavca; 7. zagotoviti tokove dvosmernega informiranja, to je obveščanja delovnih . ljudi in občanov, kakor tudi njihovo obveznost dajati podatke o vseh zadevah, ki so pomembne za delo in odločanje v organizacijah združenega dela; 8. spodbujali združevanje, dela in sredstev ter. svobodno menjavo dela uporabnikov in dajalcev podatkov . in informacij, v -družbenem sistemu informiranja. Pri , tem velja, poudariti, da predstavlja družbeni, sistem informiranja bistveni, dejavnik samoupravnega odločanja in u-pravljanja družbenih zadev, v vseh oblikah in na vseh ravneh, kakor tudi povečanja produktivnosti dela, učinkovitejšega gospodarjenja in razvoja,' širšega združevanja dela in sredstev ter pospeševanja svobodne menjave dela. Da bi mogli delovni ljudje in občani ¡kvalificirano odločati o vseh bistvenih vprašanjih svojega življenja -in dala, zlasti “o rezultatih ¡svojega dela in o celotni družbeni reprodukciji, je nujno, da v okviru medsebojnega informiranja obvladajo ustrezne podatke in informacije. Zato morajo delovni ljudje in občani razpolagati s podatki in informacijami o svojem .položaju v temeljni _ organizaciji združenega dela, o njenem gospodarjenju, o temeljnih odnosih pri pridobivanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka, o združevanju deda in sredstev med organizacijami združenega dela in drugimi dohodkovno povezanimi organizacijami, o.svobodni menjavi dela in. uporabi sredstev za splošne družbene in skupne potrebe,. kakor tudi o vprašanjih, o katerih se odloča., v .krajevni skupnosti, občini in. drugih družbenopolitičnih skupnostih. avstrijske firme Jenbacher Werke. Lokomotiva, ki smo jo dobili v avgustu, je bila prav tako izdelana v Slavonskem Brodu v tovarni Duro Bakovič po licenci avstrijske firme Jenbacher Werke. Takšnih lokomotiv, kot je ta, je danes v Jugoslaviji približno 140. Največ jih imajo JŽ za premikanje na ranžirnih postajah in tudi za vleko potniških vlakov.' Lokomotiva je bila izdelana in prevzeta v pogodbenem roku, kar je redkost; je zelo izpopolnjena, saj je upravljanje elektropnev-matsko, posamezni sklopi (hidravlični prenosnik, hudnostna naprava) se -vodi avtomatsko preki tranzistorskih naprav. Z lokomotivo se upravlja iz sodobno opremljene komandne kabine, kjer so na:komandni mizi nameščeni potrebni gumbi s stikali, ročice in instrumenti za kontrolo delovanja posameznih sklopov. Lokomotiva DHL-600 C 44 je diesel lokomotiva s hidravličnim prenosom moči. Vrtilni moment diesel motorja [se! prenaša prek dvostopenjskega hidravličnega menjalnika tipa »VOITH« L 26 st/v na mehanski menjalnik tipa »VOITH« NG 600/2, prek kardanskih gredi na osne pogone tipa »VOITH« A30 SK, ki so nameščeni na vseh treh pogonskih oseh. Drugi tehnični podatki: Dolžina lokomotive prek odbojnikov 10.500 mm Največ j a višina Največja širina Najmanjši- polmer krivine Teža opremljene lokomotive Naj večji osni pritisk Rezervoar z gorivom Največja dovoljena hitrost v premikalni. službi v vlakovni službi Največja dovoljena hitrost, če se uvršča nedelovna,v vlak Najmanjša dovoljena hitrost v premikalni službi v. vlakovni službi Lokomotiva je. opremljena z zračno zavoro tipa Knorr z enostopenjskim razporednikom in Božič zavomikom, direktno neodvisno zračno zavoro tipa (Jerih kon FD-1 samo za lokomotivo in ročno zavoro, ki deluje iz komandne kabine. Lokomotiva je bila takoj po prihodu razporejena v promet. Delavce, ki z njo upravljajo, je v nekaj dneh seznanilo z najvažnejšimi lastnostmi lokomotive o-sebje, ki je bilo v B.uro. Bakoviču na praksi. Strojno osebje železniškega prometa,je z veseljem sprejelo novo lokomotivo v upravljanje. Ker ima lokomotiva zelo ‘ nizke osne pogone, je velika nevarnost za njihove okvare v primem, da tiri ne bodo očiščeni Delavci na železniškem prometu se tega zavedajo, zato ob tej priložnosti 3.750 mm 3.030 mm 80 m 44 Mp ; ¡14 -.+■ 5:.°/o Mp 1.5001 33,5 km/h 61,9 km/h 80 km/ 6 ¡km/h ¡11 km/h pozivamo vse ¡delavce v ¡proizvodnji, ki imajo kakršnokoli delo ob •tirih, da ns odlagajo .materiala med tire ali ob tire, tako da bi segali v prosti profil tira. y primeru, da je to neobhodno, je obvezno o tem -obvestiti merodajne in tir zapreti. Verjetno bo koga zanimala tudi cena lokomotive. Predračunska cena je znašala 8,150.000 din. 50 °/o smo dobili komercialnega kredita. Pri prevzemu je bil narejen obračun po dogovorjeni drseči' skali iri izračunali smo, da se je lokomotiva podražila za 520.000 din. Tako je bila skupna cena lokomotive 8,670.000 din. ¡Nabava te lokomotive je za železniški promet: velika ' pridobitev, saj • bomo tako pogumneje ¡pričeli ž ukinitvijo ozkotirne železnice, kar- predvidevamo v letošnjem letu. KM Tam, kjer teče bistra Zilja... Zgodovina tega koščka zemlje, koroške narodne pesmi, mnogi ohranjeni običaji, in stare, ljudske navade nam zgovorno dokazujejo, da slovensko ljudstvo- že stoletja prebiva na ozemlju Slovenske Koroške. Pri Gospe Sveti še danes , stoji kamnit prestol, kjer so stari Slovenci ustoličevali svoje kneze in vojvode in priča O davni slovenski državnosti, v teh krajih. Kljub neprestanim germanizatorskim pritiskom slovensko ljudstvo, na Koroškem še do danes ni pozabilo svojega materinega jezika. Nasprotno, danes se ga se-bolj. oldepajo, kakor tudi starih, običajev, ¡ki jih- obnavljajo v številnih prosvetnih društvih,- kjer gojijo večno lepo slovensko pesem, V vsej zgodovini so. ste -gospodarji koroških Slovencev vrstili drug za drugim, najvztrajnejši Oblastnik pa-je bila Avstrija. Ko. jse 'je. svitala zarja vsaj delni nacionalni svobodi, je krivični plebiscit 10. oktobra 1920 Slovensko Koroško ponovno pahnil pod avstrijsko gospostvo. Koroški iSlovenici pa niso obupali. Še naprej so se, borili za svoje pravice, v narodnoosvobodilni borbi so tudi sami ¡prijeli za puške in še danes, ko se jim je z izdajalskimi dolarji in z diplomatskimi spletkami dogodila pajstrašnejša--:-.krivica, vedro gledajo v prihodnost , in ¡kljubujejo nenehnim avstrijakarskim šovinističnim izpadom. Danes-uživajo vso pomoč .matične domovine, politično, gospodarsko in kulturno, kar jim .¡boj za obstanek' iii nacionalno politično -in-,-sploh vsestransko . enakopravnost v mnogočem olajšuje, ' R. U; Spodbudo boljšemu gospodarjenju Osnovne značilnosti gospodarskih gibanj V prvem polletju letos je v primerjavi z enakim lanskim ob-dob j em industrijska proizvodnj a v Sloveniji porasla po fizičnem obsegu za 7,4 odstotka, pri čemer je hitreje naraščala proizvodnja sredstev za delo in blaga za široko potrošnjo, .manj, pa reprodukcijskih materialov. Fizični obseg dela v. gradbeništvu je višji za odstotek, vrednost proizvodnje pa za 20 odstotkov posledica višjih cen. Republiški sekretariat za kmetijstvo ocenjuje, da bo odkup pšenice nižji od načrtovanega, njen pridelek naj' bi bil nižji za 7-in pridelek krompirja nižji za 18 odstotkov — zaradi I neugodnega vremena. Zaostreni pogoji bančnega kreditiranja: že'umirjajo- sicer dinamično naložbeno dejavnost. Gene so zaradi gibanj na; svetovnem in domačem trgu močno narasle in s tem krepko odstopajo od začrtane pdlitike. Produktivnost dela je višja za 5,9 • odstotka, vendar kot posledica tasti industrijske proizvodnje, ne pa pomembnejših premik&V' v -kakovosti gospodarjenja.:-- Število . zaposlenih je poraslo za -: 3,5 odstotka (odstotek n'ad resolucijo),; pri čemer je zlasti zaskrbljujoča ugotovitev, da je-med na novo zaposlenimi-pretirano visok delež delavcev, ki nimajo: dokončane osnovne šole. Nezaposlenih pa je za ll odstotkov manj.'Nadalje naj še posebej omeriiffiO upadanje likvidriosti gospodarskih organizacij združenega'dela. tt ' Glede na enako lansko Obdobje' jp bil letošnji polletni izvoz višji zh 23 in uvoz za 33 odstotkov. Z izvozom torej krijemo 56 odstotkov ' Uvoza. Struktura “IžvOžai sredstva za reprodukcijo 47 odstotkov,' sredstva--' za tlelo 14; odstotkov,3; blago za široko porabo 39 odštotkov; Struktura: uvoza: sredstva za reprodukcijo 64,6 odstotka,; sredstva- z-a delo 24 odstotkov, blago za široko porabo 11,4 odstotka! Skupščina' SIS za ekonomske odnose s tujino -je sredi avgusta sprejela ukrepe za bolj usklajena gibanja izvoza in uvoza. Tako naj; bi po predvidevanjih del za letos prijavljenega u-voza prenesli na prihodnje leto. . Ahilova peta izgub • Izgube so seveda Ahilova pela vsakega gospodarstva, toliko bolj tistega, ki deluje na tržnih načelih. Ob polletju je ugotovilo izgube 180 organizacij združenega dela v skupnem znesku 954 milijonov dinarjev, ki je za 15,3 odstotka večji kot v enakem obdobju lani in 4,5 odstotka ‘večji kot ob koncu leta 1978. Največ izgube .beležijo ob polletju: Cementarna Anhovo 123 milijonov, Splošna plovba Piran 85 milijončv,‘INA Nafta Lendava —petrokemija 58 milijonov, IN A Nafta-Lendava — rafinerija-47 milijonov, Lesonit Ilirska Bistrica 26 milijonov dinarjev, 3 Zaradi obračunske spremembe pa velja ocena, da so letošnje izgube približno na lanski ravni. Ob podatku, da je v prvem letošnjem četrtletju zašlo v izgubo kar 599 OZD, Vendarle lahko rečemo, da gre ob polletju za pozitivne premike. SIS -in viški Predsednik republiškega sveta ZSS Vinko Hafner, ki je vodil 12. sejo predsedstva, na kateri so o-bravnavali- omenjena: vprašanja, je dejal, da bo predsedstvo na eni prihodnjih sej obravnavalo razhajanje SIS s planom in še zlasti, obnašanje tistih, ki so u-stvarile viške, pa se zdaj skušajo izmuzniti dogovoru, da bi viške ali vrnile gospodarstvu, ali pa jih poračunale (to bi pomenilo nižjo .prispevno stopnjo, dokler ne bi ujeli plaha). Ob tem je družbeni pravobranilec samoupravljanje SR Siovehije Vinko Kastelic postregel s podatkom, da je v 33 slovenskih občinah 140 SIS, ki niso vrnile ali poravnale viškov. 1 \ Težave, ki se .vlečejo V celoti vzeto so bili po polletju kljub vsemu povedanemu doseženi - sorazmerno ugodni kb- ličinski rezultati, obenem pa smo slišali, da je podoba na prvi videz lepša, kot v bistvu je. Vrsta težav, in tem velja prednostna pozornost, zahteva zaostrene u-krepe za boijše gospodarjenje, Ob tem se moramo poglobljeno analitično soočiti š težavami, ki so dolgoročne in zato Zveza sindikatov Slovenijo nanje še posebej opozarja: nižja rast produktivnosti dela in njen nezadosten prispevek k ustvarjenem družbenem proizvodu, — večji obseg zaposlovanja od planiranega na - vseh področjih združenega dela, .. -f- zaostajanje pri vključevanju našega gospodarstva v mednarodno menjavo -in zmanjšanje njihove konkurenčnosti na tujih trgih, 7 zmanjšeVahje učinkovitosti investiranj a,~ slab izkoristek pr o -ižvodhih zmogljivosti ih znimja, 7 - zaostrovanje problemov pri gospodarjenju s prostorom, zlasti z vidika opuščanja produktivne rabe ' kmetijskih zemljišč in varstva najbolj- koristite zemlje, — nizek delež lastnih sredstev za tekoče pošldvarije in investicije in velika odvišhbst procesa reprodukcije ' bd drugih, zlasti do-mačih bančnih J in inbzeihskih sredstev, ' ‘— premajhna povezanost rasti osebnih dohodkov -ž rastjo produktivnosti dela in premalo spod-budnfi dehtet osebnih dohodkov, .-— nerešena ostajajo nekatera najbblj pereča vprašanja' onesnaževanja okolja, predvsem oskrba s- pitno, in tehnološko vodo, onesnaženost | zraka in problem odpadkov. "V - Delavce obveščati za odločanje O vprašanjih ustvarjanja in delitve dohodka, načelu delitve pb delu in osebnem dohodku ter povezanosti realnih 'osebnih dohodkov z življenjskimi stroški je bila razprava najbolj obširna. O tem temeljito govorijo stališča predsedstva RS ZSS o halogah sindikatov v sedanijh družbeno- ekonomskih razmerah, objavljena v prilogi DE »Sindikalni poročevalec« št, 8. Prav o teh kritičnih točkah naj bi delavci po sindikalnih skupinah široko in poglobljeno razpravljali na podlagi analiz poslovodnih organov o devetmesečnem poslovanju in ob tem pregledali tudi napoved gospodarjenja do konca.leta, kot tudi v letu 1980 in v naslednjem srednjeročnem obdobju (na podlagi zdaj razpoložljivih podatkov). Posebno temelj itobodo morali to storiti tam, kjer beležijo izgubo. Kvalitetna razprava delavcev o. lastnem gospodarjenju je- pogoj za njihovo zavzetost pri. delu in odločanju o rezultatih dela. Naj ob tej priložnosti spomnimo predvsem urednike in organizatorje obveščanja, sindikalne aktiviste in. tudi poslovodne organe na vsebino 150. člena zakona o združenem delu, ki pravi, da pred ugotovitvijo periodičnega o-hračuna-oziroma zaključnega računa delavci v temeljni organizaciji obravnavajo in ocenjujejo rezultate svojega dela dn - poslovanja temeljne organizacije na podlagi informacije in poročila, ki ga predloži poslovodni organ temeljne organizacije. Za točnost podatkov in za strokovno oceno je odgovoren poslovodni organ oziroma tisti, ki j e: gradivo pripravil. Po obliki in -vsebini mora biti informacija dostopna in razumljiva vsakemu delavcu, torej ne sme biti niti »frizirana« niti »okrašena« z odvečnimi informacijami, ki bi namesto obveščenosti dosegle napačno, obveščenost oziroma neobveščenost. V 550. členu pa zakon med drugim govori tudi to, da poslovodni organ krši delovne obveznosti, če ne -izpolni svoje dolžnosti glede- obveščanja delavcev in sindikata. Nimamo namena niti . mahati s tem in še manj groziti, hočemo le | reči, da se ne bi smelo zgoditi, da delavci ne bi bili obveščeni o go-, spodarskem poslovanju svoje organizacije združenega dela. (Povzeto iz internih informacij RS ZSS št. ll/III) DELOVNI KOLEDAR Kdaj proste sobote--in-kdaj delovne sobote? Predloženi koledar za. leto 1980 je podan kot predlog,: s čemer seznanjamo zaposlene. Vehdai- bo p tem še tekla razprava ob sprejemanju gospodarskega načrta za leto 1980. Dokončno, oblikovanje in potrjen koledar delovnih-dni,¡predvéém pa za vsakogar'pomembne proste sobote, bo objavljen .po potrditvi gospodarskega- načrta. - Mesec. Kol. fond . štev. dni Prazniki Nedelje Sobote -proste', ; delovne Dnevi delovni Dnevi plačani Januar 31 1„ 2, 6., 13., 20., 27. 5., -12., 19., 26. •-* 21 23 Februar . -. 29 — 3., 10., 17., 24. 9., 16. 2., 23. 23 23 Marec.'. 31 2., 9., 16., 23., 30. 8., 22., 29. 1., 15.. 23 :23 April 30 6. 13.,: 20., 27. 12., 19., 26. 5. 23 23 Maj 11 31 1-, 2. 4., 11.,-. 18., 25. 3., 10., 17., 24. 31. 21 23 Junij * 30 1., 8., 15., 22., 29. 7., 21. 14., 28 23 23 Julij 31 4., 22. 6-, 13., 20., 27. 5., .12., 19., 26. — - ^ ‘ - 21 23 Avgust 31 3., 10., 17., 24., 31. 9., 16., 23.. 2., 30. 23 23 September 30 7., 14., 21., 28. 6., -13., 20, 27. 23 23 Oktober ... 31 5., 12., 19., 26. 4., 11., 1.8., 25. 23 . 23 November-’ 30 1., 29. - 2., 9., 16., 23., 3Ó. 8., 22. 15. 21 23 December 1 31 1. 7., 14., 21., 28. 6., 13., 20., 27. ■ 22 23 Skupaj 366 • 9 52 38 ■ 12 267 276 ¡ Usklajeno z. ostalima železarnama, razen solidarnostne sobote, (Jeseniee, 10; 4. 1980) 5. 1. 1980 solidarnostna sobota Ü Delo samoupravnih organov 6. septembra so se na 12. redni seji sestali delegati delavskega sveta delovne organizacije. Po u-gotovitvi, kateri sklepi s prejšnje seje so realizirani in kateri ne, so obravnavali oceno poslovanja v prvem polletju tega leta in za mesec julij 1979 ter oceno uresničevanja srednjeročnega plana 1976—1980 v prvem polletju letošnjega leta. Seznanili so se tudi s- sanacijskimi programi, ki so jih podali vodje TOZD tovarne traktorjev, TOZD mehanska obdelava, TOZD livarna strojne litine in TOZD elektroplavž. DS je bil seznanjen s problematiko investicijske dejavnosti v prvem polletju letošnjega leta ter sprejel sklep, da se pošlje odprto pismo investitorjem, ki sodelujejo pri gradnji nove elektroobločne peči. Ugotavljali so, da je vloga odbora posebne finančne službe pozitivna ter da so njeni ukrepi pravilno usmerjeni. Sprejeli so sklep o najetju premostitvenega kredita pri Skladu skupnih rezerv SR Slovenije v Ljubljani za dobo do 30. 6. 1980 za potrebe začasnega kritja izgube v TOZD tovarni traktorjev in za razliko med zajamčenimi OD in osebnimi dohodki po pravilniku TOZD tovarne traktorjev, TOZD livarne strojne litine in TOZD vzdrževanje. Prav tako so sklenili, da se iz sklada skupnih rezerv občine Celje najame kredit za kritje razlike med zajamčenimi osebnimi dohodki in osebnimi dohodki po pravilniku za izplačilo osebnih dohodkov v septembru, oktobru, novembru in decembru 1979 v TOZD livarni strojne litine. Seznanili so se z informacijo o planiranju gospodarskega načrta Pričevanje iz NOB Zločinci so se jih lotevali fizično in psihično, poskušali so zlepa in zgrda zvedeti zlasti za ra-diooddajnik v Brkinih. Ta jim je šel najbolj na živce — tako Nemcem, Ljotičevcem in belogardistom, vsej pisani druščini zločincev in izdajalcev. Bilo jim je namreč že precej jasno, da se z naglimi koraki bliža končni o-bračun, da je pred vrati konec vojne, ob katerem nikakor niso hoteli pasti v roke Titovi vojski. Hoteli so se za vsako ceno predati v roke anglo-ameriški vojski in se tako izogniti pravični kazni in plačilu za svoja grozodejstva, ki so jih zagrešili po vsej Jugoslaviji. Dejstvo, da je radio Svobodna Jugoslavija v svoji oddaji govoril o junaškem boju njihovih jetnikov na Suhorju, pa takoj zatem tudi o strahotnem mučenju teh jetnikov v'Nedičevskih zaporih v Šempetru na Krasu, jim je jasno pokazalo, da so pod nenehnim nadzorstvom in da gre glas o-njihovih zločinih skozi eter po vsem svetu. Nemcem pa je seveda šlo za nohte to aktivno komunikacijsko sredstvo, saj so se dobro zavedali vseh posledic aktivnega delovanja takšne zveze med za leto 1980 in zadolžili delavske svete po TOZD in delovnih skupnostih, naj pričnejo čimprej z razpravami ter sprejmejo smernice za izdelavo gospodarskega načrta za leto 1980. Delavski svet je potrdil predlog kadrovske komisije pri Konferenci OOS in sprejel sklep, da se za vršilca dolžnosti vodje Delovne skupnosti priprava proizvodnje imenuje tov. ing. Ivana Kumpergerja. Z ozirom na finančno situacijo, v kateri se nahajamo, je delavski AG Železarl £ Amatersko gledališče ŽELE-ZAR je pravzaprav delavno vse leto. V jeseni se vrata gledališča še posebno široko odpro. Delo, ki vstopi, pomeni za vse člane novo, ob vsakdanjem delu sicer dodatno, ampak vendarle prijetno dolžnost. Ustvarjati in krepiti kulturno življenje je za ljubitelje gledališč vodilo, ob tem pa ne smemo zavreči dejstva, da žal premnogi na kulturne bogatitve preradi pozabljajo. Res je, naš vsakdan je pester. Služba, dom, sestanki itd., ki nas marsikdaj tako onerazpolo-žijo oz. izčrpajo, da nam zmanjka volje še za kaj drugega, so morda vzrok, da kdaj zagodrnjamo: »O, kje imam pa čas še za kulturo!« Kaj pa menite vi, spoštovani bralci? Amatersko gledališče 2ELE-ZAR vabi vse zainteresirane, da pristopijo v njegove vrste. Dela 25 partizani in zavezniško vojsko za svoje strateške načrte. Zato torej takšna ihta pri iskanju radiood-dajnika po vseh Brkinih, zato so hoteli za vsako ceno zlomiti že skoraj legendarni odpor svojih jetnikov. Poskušali so z najrazličnejšimi triki in provokacijami. Ko s fizičnim mučenjem niso mogli doseči ničesar, so poskusili s provokatorjem. Našli so nekje rdečeličnega domobranca in ga kot navideznega jetnika pahnili med naše zapornike. Bilo je to v noči na 22. marec 1945. Naprtili so mu lažno obtožbo, da je nekemu njihovemu. vojaku ukradel bicikel, za kar mu bo sojeno. V resnici pa je prišel v zapor z nalogo, da si pridobi zaupanje zapornikov in iz njih tako izvleče vse tisto, česar zločinci niso mogli doseči z nobenim mučenjem. Največ si je od te nove poteze obetal zloglasni policajev dežnem plašču, ki je nenehno bedel nad vohunom in ga pred drugimi prikazoval kot tatu in pokvarjenca. Odvlačil ga je tudi na tako imenovana zaslišanja in pretepanja, kakor je pravil na ves glas vsakokrat, ko ga je vračal v sobo svet' odobril 10.000 din za obnovo Joštovega mlina. Delavski svet je imenoval komisijo za pripravo predloga izhodišč za usklajevanje rangirnih odnosov po novi mikroorganizaci-ji- Ob zaključku seje so potrdili še predlog krajevne skupnosti Štore, da se 17. september razglasi za praznik krajevne skupnosti Štore, ko je bil leta 1950 ustanovljen prvi delavski svet 2Š. Na delavskih svetih TOZD in delovnih skupnostih pa trenutno potekajo razprave predvsem ob obravnavi in sprejemanju organizacijskih aktov, vrednotenja del in nalog ter mikroorganizacije. je za mnoge. Če morda kdo razmišlja, da mu igranje ni všeč, o-ziroma da nima takšnih sposobnosti, naj povemo, da so še druga pomembna opravila, za katera nam kadra vedno primanjkuje. Razmislite o tem! Delovni program, ki ga je gledališče sprejelo, bo zahteval popolno angažiranost in vso resnost. 2e v teh dneh potekajo obnovitvene vaje dramskega dela Arzen in stare čipke, s katerim se bodo predstavili na srečanju gledaliških skupin S2 na Jesenicah v novembru. Priprave so stekle tudi za študij mladinske igre, za priložnost ob obisku dedka Mraza in za dve dramski deli za odrasle. Ob 10. obletnici Štorskega pihalnega orkestra bo to gledališče organiziralo razstavo slikarjev a-materjev v avli kulturnega doma. Poleg športnih priprav in recitalov za razne prireditve želijo med druge jetnike. Prizadeval si je, da bi vohuna zbližal z Bliskom in njegovima tovarišema. Puščal jih je same, tako da je vse druge jetnike vodil na zaslišanje, omogočal jim je razgovor med sprehodom po dvorišču, pa tudi pogovor z drugimi zaporniki, kar je bilo poprej najstrožje prepovedano. Vohun si je prav ganljivo prizadeval na vse načine, da bi pripravil Bliska in njegova tovariša, naj bi mu zaupali, kje je ra-diooddajnik in vse drUgo tam po Brkinih... A bilo je vse zaman. Provokacija je bila tako očitna, da ji trije borci niso nasedli. Vohun je še kar gonil svojo tudi naslednje dni, dokler ni končno sam obupal, da bi kaj zvedel, in je fantom vse priznal. Povedal jim je, da mora od njih predvsem zvedeti, kje je v Brkinih radioodda j -nik. Tako so mU naročili in ko bi to opravil, bi ga spustili.-Dejal je, da mu človeško dostojanstvo brani, da bi še naprej vohimil okoli njih, ker preveč trpijo, preveč jih mučijo in da se mu smilijo. V naslednjih dneh se je popolnoma spremenil, provokator ali ne, tako da jim je začel celo pomagati pri načrtovanju bega z orodjem, ki mu ga je v zapor prinašala ob skoraj vsakodnevnem obisku njegova zaročenka. čeprav zločinski rablji niso nikoli povsem pozabili na naše tri jetnike, so jih vendarle nekoliko manj mučili v tistih dneh, ko so se nadejali, da bodo s pomočjo KOMISIJA ZA GOSPODARJENJE se je na 21. redni seji .2. oktobra seznanila s stroški za službena potovanja v tujino ter s stroški reprezentance po TOZD in DS. Delegati so še seznanili s poročilom o izvršitvi letnega, dinamičnega in operativnega plaha za avgust in o problematiki na komercialnem področju in hkrati potrdila tudi operativni plan za oktober. Sprejeli so tudi sklep za višino izplačila akontacij stimulativnih dodatkov. Potrdili so službena potovanja, ki jih je predhodno odobrila podkomisija in za 5 delavcev odobrili službena potovanja v inozemstvo. člani tako kot lani organizirati pustni karneval v Štorah. Lani so se ga udeležili tudi v Celju in prejeli za izvirnost predstavitve štorske krajevne skupnosti četrto nagrado. Podrobno je sicer težko predstaviti delovni program, saj se v takšnih društvih pojavljajo razne nepredvidene prireditve, gostovanja, nastopi... Vsekakor lahko ugotovimo, da bo dela veliko; v gledališču pa so prepričani, da ga bodo z dobro voljo in veliko mero resnosti ter zagnanosti zmogli. Gledališki delavci spoštujejo o-bjskovalce in so za njih pripravljeni žrtvovati veliko svojega prostega časa. Velikokrat pa se žal zgodi, da morajo ti zagnanci pogledati okoli sebe in se vprašati: »Ja, kje pa so obiskovalci?« AT vrinjenega provokatorja vendarle vsaj malo napredovali v svoji preiskavi. Ko se to ni zgodilo, jih je čakanje tako nerviralo, da so se spravili na zaprte domačine in jim vsak dan pripravljali ogromno gorja. Posebno hudo so zopet zdelali starega terenca Štefana s Suhorja in Janeza Prelca z Nove Sušice. Tako grozno so ju zdelali, da sta bila na novo vsa podpluta in razbitih obrazov, v njima je bila samo še trohica življenja. Bila sta tako slaba, da sama nista mogla niti na svoji ležišči, marveč so jima morali pomagati drugi. Pri vsej nevarnosti, saj je bilo to strogo prepovedano, so jima pomagali in ju odvedli na njuni ležišči. Grdo je policaj v deževnem plašču ravnal tudi z ženicami, ki so prinašale zapornikom hrano. Ta dan sta jo prinesli dve starejši ženici — od 60 do 70 let sta bili stari — iz Hrastja pri Pivki. Najprej jima je surovež prebrskal ves cekar ter jima s starim'bajonetom prebrskal in premešal vso hrano. Pri tem je tudi ženici udaril sem in tja ter strahovito kričal nanju, češ, zakaj nosita banditom v zapor tako dobro hrano. Končno je vsako tako udaril s pestjo, da sta se komaj obdržali na nogah. Vendar pa sta junaško kljubovali osovraženemu policaju in besede ni bilo iz njunih ust. Potočili pa sta nekaj tihih solz, pa le bolj zaradi trpljenja zapornikov, kakršnega sta videli okoli sebe, YRN V PETI pred novo delovno sezono Sindikalne vesti SVET KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ sindikata Železarne ŠTORE SE JE SESTAL NA 27. SEJI IN MED DRUGIM OBRAVNAVAL, ZAVZEL STALIŠČA IN SKLEPE KOT SLEDI: 1. Svet se je seznanil s pregledom stroškov nedavnega srečanja upokojencev Železarne Štore. Svet ugotavlja, da je srečanje kljub manjšim spodrsljajem uspelo. Sprejeta je bila obveza, da se s takimi srečanji vsaki dve leti nadaljuje. Sklenjeno je bilo, da se TOZD DPG posreduje pismena zahvala kot znak priznanja za vzorno in hitro postrežbo na srečanju. med drugim dogovarjati tudi o organizaciji, številu zaposlenih, itd.). — Natančneje je potrebno o-predeliti, kaj je funkcija oziroma področje in kaj so posamezne dejavnosti funkcije. Svet ugotavlja, da to ni usklajeno med posameznimi delovnimi skupnostmi in TOZD in zastavlja pomisleke, da so bili predlogi za predloženo organizacijo rešeni zgolj kompromisno, v cilju kasnejšega vrednotenja delovnih nalog in opravil. (Npr. delovna skupnost za kadre in splošne zadeve je eno funkcijo opredelila v tri področja). — Svet konference OOS zahteva, da se na osnovi stališč problemske konference o družbenem standardu in kasneje vseh skle- Posnetek s tekmovanja livarjev na III. republiškem tekmovanju SR Slovenije Na osnovi razprave glede obdaritve članov kolektiva, ki odhajajo v pokoj, je bilo dogovorjeno, da TOZD jeklarne — valjarne pripravi predlog za izdelavo praktičnega darila (livar-valjar) za člane kolektiva, ki odhajajo v pokoj. 2. Svet konference OOS je o-bravnaval predloženo mikroorga-nizacijo TOZD in delovnih skupnosti. Predložene dokumente je obravnaval predvsem z izhodiščem, da mora biti organizacija posameznih TOZD in delovnih skupnosti v skladu s skupnimi interesi vseh, ki združujejo delo oz. se združujejo v delovno organizacijo Železarno Štore. Na osnovi izčrpne razprave vseh članov sveta so bili sprejeti sklepi oz. smernice, glede na predloženo organizacijo, predvsem v smislu uskladitve le-te, da bo izražala skupne interese delavcev v delovni organizaciji. Na predloženo organizacijo je svet sprejel naslednje pripombe oz. ugotovitve: — Uskladiti je potrebno število zaposlenih z razvojnim konceptom delovne organizacije za naslednje srednjeročno obdobje (dohodkovne odnose moramo uveljaviti, torej pomeni, da se moramo pov organa sindikata opredeli dejavnost družbenega standarda kot enotno (oddelek ali služba, kjer se bodo združevala vsa opravila te dejavnosti). — Z ozirom na ugotovitve svet meni, da bo potrebna večja angažiranost v času usklajevalnega postopka, zato je imenoval komisijo, ki bo s strani konference OOS delovala v usklajevalnem postopku z ostalimi dejavniki. V usklajevalnem postopku bodo sodelovali: Kaluža Ladislav, Gozdnikar Mirko, Simovič Dragan, Žibret Anton in Tomažin Dominik in po potrebi predstavniki posameznih družbenopolitičnih organizacij TOZD in delovnih skupnosti. 3. Na osnovi sklepov konference o družbenem standardu je svet konference OOS sprejel naslednja stališča za reševanje družbenega standarda v cilju izdelave gospodarskega načrta za leto 1980: — Nujno je potrebno pridobiti nove kapacitete za samske domove. — Glede počitniških zmogljivosti je svet mnenja, da j e. potrebno rešitve iskati v naslednji smeri: a) Počitniški dom Rab zadržati, ga notranje adaptirati (oprema, sanitarije), sanirati oz, zgraditi novo jedilnico z možnostjo manj-še^nadgradnje za pridobitev novih ležišč. Tako bi na Rabu prišli do nekih optimalnih kapacitet z u-smeritvijo, da se ostale potrebne kapacitete najemajo. b) Dogovoriti se je potrebno za nakup določenega števila počitniških prikolic. c) Akcijo je potrebno usmeriti tudi v najem oz. nakup posameznih kapacitet v ostalih krajih. d) Nadaljevati je potrebno akcijo za pridobitev skupnih kapacitet v SOZD SZ, kar pa ne bi smelo izključevati potrebe po sanaciji obstoječih lastnih kapacitet. Sicer pa svet konference OOS meni, da so stališča konference o družbenem standardu dovolj jasna in da služijo kot izhodišče za reševanje te problematike v naslednjem srednjeročnem obdobju. Reševanje vsega področja družbenega standarda je ozko vezano na strokovno delo, zato je zadnji čas, da se temu primerno tudi organiziramo na strokovnem področju. 4. Z ozirom na minimalna sredstva, ki so na razpolago, je svet sklenil, da se ne podpiše samoupravni sporazum ČLOVEK — DELO — KULTURA. SVET KONFERENCE OOS ŽELEZARNE ŠTORE Tabor teritorialne obrambe . na Svetini . Akcija »Nič nas ne sme presenetiti« je za nami — v mislih imam njen vrhunec, 29. in 30. septembra; akcija sama teče dalje vzporedno z našim vsakdanjim življenjem. Naloga je opravljena; sposobnost, iznajdljivost in požrtvovalnost prebivalstva naše ožje domovine pa ilustrirajo visoke ocene uspešnosti. Vendar ni moj namen ponavljati vsega, kar vsak zainteresirani krajan, občan in državljan že ve. želel bi opisati le vtise, ki sem jih dobil in s sabo v dolino odnesel kot pripadnik teritorialne obrambe štorske čete, ki jo že dolga leta uspešno vodi kapetan prvega razreda, Ciril Gorišek-čiro. y Svetino so nas-z zbirnega mesta v Celju pripeljali štirje avtobusi zgodaj zjutraj. Saj nas je bilo tudi mnogo, vseh »fantov« (starost variira _okoli petintridesetega leta, torej že čisto zrelih fantov). Pardon, tudi dekleta so bila z nami, en cel oddelek teritorialk v cvetu mladosti. Pri Vrunčevem domu smo se ob zastavi pred šotori postavili v vrsto. Tri čete: Dolgo polje, Gaberje in Štore. Delovni dan se je pričel. Program dvodnevne vaje je bil pester. Vreme nam ni bilo naklonjeno prvi dan; skozi gosto meglo je ves dan po malem deževalo. Vojaku to ne sme biti mar in tako smo v soboto obdelali ves teoretični in delno praktični način vaje. Improvizirana postelja, sestavljena iz trde lepenke, položene na zemljo v šotoru, plastične rogoznice in dveh kocev nam je bila po vseh aktivnostih tega dne kaj sladko ležišče. Zvečer nam je osnovna šola s krajani priredila miting, na katerem je nastopil v splošno veselje vseh naš novopečeni prosvetni referent, Poldek imenovani, v privatnem življenju Andrija. Vojska je pač vojska — če med vojaki ne bi bilo ljudi, ki tako ali drugače odstopajo včasih od strogega koncepta discipline, bi bilo vzdušje kaj dolgočasno. Humoristi v malem so bili prisotni tudi tokrat, o njihovem humorju pa raje ne bi govoril. Hudo je le, če dobiš za spalnega tovariša humorista s polipi v nosu. Adijo noč in sladko, spanje. Je pa hudič in ogenj v strehi, če takšenle »hecnik« zadremlje na važnem predavanju in to podnevi. Samega sebe kaj hitro izda. Drugi dan vaje. Lepa sončna nedelja. Po zajtrku in prebranju dnevnega povelja' smo se odpravili v vas na položaje. Medtem so prišli na obisk v tabor vidni predstavniki družbenopolitičnega življenja, da bi si na licu mesta ogledali vojaško vajo. Naj omenim nekatere tovariše: Lončarič, Gaberšček, Starc in Marolt se menda niso dolgočasili, ko je zapokalo v dolini. »Sovražne enote« so prodirale z dveh strani, spustili smo jih v »kotel« in tam uničili. Uprizorjen je bil tudi sovražni desant, ki ga je onesposobil en vod štorske čete. Republiški vojaški predstavniki in starešine celjskega garnizona, ki so prav tako opazovali vajo, so bili presenečeni._ Na frontnih položajih smo pripadniki teritorialne obrambe pokazali polno mero zavzetosti in hkrati izpričali visoko moralo. To pa je pri dobrem vojaku najvažnejše. Naš edinstveni koncept vsesplošne obrambe, ki ga danes že kopirajo druge države, je v vaji na Svetini dobil še eno zagotovilo o pravilnosti. Pozno popoldne smo se odpeljali nazaj v dolino po predhodnem govoru komandanta, ki se nam je zahvalil za odlično opravljeno nalogo. In potem: najprej v ban’co, potem na slam’co... Življenje teče dalje. Bopisujte in oblikujte z nami naše glasilo OBRAVNAVANE INOVACIJE Komisija za gospodarjenje in varstvo pri delu TOZD MO je pri obravnavi inovacijskih predlogov sprejela naslednje sklepe: ¡1. Predlog tov. Milana Mikole iz TOZD Vzdrževanje št. 394, »Zamenjava reflektorjev v obdelo-valniei valjev«, se sprejme. Faktor ustvaritvene sposobnosti Je 2 a. Avtorju pripada več posebnih nadomestil. 'Prvo prejme eno leto po realizaciji predloga, ko bodo izračunani prihranki, 2. Za predlog tov. Boža Blatov-ška iz TOZD TT št.'-173, »Izboljšava pri brušenju valjev 0 260 x 480«, se odobri izplačilo drugega posebnega nadomestila, H je bilo izračunano na osnovi prihranka 31,801,25 -din. Komisija Za gospodarjenje in varstvo pri delu TOZD Vzdrževanje je pri obravnavi inovacijskih predlogov sprejela naslednji sklep: 1. Predlog skupine HP (nosilec Leopold Gradič) iz TOZD Vzdrževanje št. 424, »Naprava ža krivljenje ¡cevi«, se Sprejme. Faktór ustvaritvene sposobnosti je 2 b. Avtorjem pripadajo' tri posebna nadomestila. Prvo je izračunano na osnovi prihranka 38.800 din. Komisija za gospodarjenje TOZD KK je pri 'obravnavi inovacijskih predlogov sprejela naslednje. sklepe: 1. Prédlog tov. Lazarja. Jova-novskega, Nika MogiTnickega in Iyana Oseta, iz TOZD KK št. 425, »Pripomoček za merjenje trdote«,, se sprejme. Avtorjem pripada enkratno nadomestilo, ki si ga déle v razmerju 20: 40: 4Ó. 2. Predlog tov. Lazarja ' Jova-novskega, Nika Mogilnickega in. Mir-ka Sivke iz TOZD KK št, 426, »Premakljiva hladilna kad za kaljenje -v vodi in olju«, je umesten, vendar avtorjem odškodnina ne pripada. 3. Prédlíjg tov. Branka Zavška iz TOZD KK št. 449, »Ventil pred čistilcem argona«, Se sprejme. Avtorju pripada enkratno nadomestilo. . Komisija' Za inovacije TOZD Livarna T'I je pri'obravnavi in o» vaci jakih predlogov sprejela nasledil j e.sklepe: 1. Predlog tov. Jožeta Korenta in Slavka Berložnika iz TOZD Energetika št. 422, »Izdelava temperaturnih čutil«, se sprejme. Avtorjema pripada enkratno nadomestilo, ki si ga delita v razmerju 50: 50: 2. Predlog tov. Jurija Šutneja iz DS Priprava proizvodnje št. 436, »Racionalna namestitev modelov na modelno ploščo«, se Sprejme. Prihranki se bodo ugotavljali ' eno leto .po realizaciji predloga. 3. Predlog tov. Alojza Korošca iz TOZD Livarna II št, 441, »Menjava jedrnika« se sprejme. Faktor ustvaritvene sposobnosti je 2b. Avtorj-u pripada več posebnih nadomestil. Prihranki dn prvo nadomestilo se bodo ugotavljali leto dni po realizaciji predloga. 4. Predlog ¿tov. Miodraga Banj eviča iz TOZD Livarna II št. 447, »Skrajšanje časa rušenja obloge Junker peči«, se sprejme. Faktor ustvaritvene sposobnosti je 3 a. Avtorju pripada več posebnih nadomestil; Prihranki in prvo nadomestilo se bodo ugotavljali leto dni po realizaciji predloga. 5. Predlog tov. -Ivana' Oprešni-ka iz: TOZD Livarna II št. 446, »Izdelava čepa in puše na cilindru«, še sprejme. Avtorju pripada enkratno nadomestilo.' 6. Predlog tov. Alojza Korošca iz TOZD Livarna II št 448, »Izboljšava na -glavi stroja šL 1«,' se sprejme. Faktor ustvaritvene sposobnosti je- 2 b. Avtorju pripa-da več posebnih nadomestil. Prihranki in prvo nadomestilo se bodo izračunali leto,dni po realizaciji predlaga,- . Komisija. za gospodarjenje TOZD Elektroplavž je pri obravnavi inovacijskih predlogov sprejela naslednje sklepe: 1. Predlog tov, Miloša Stanojeviča iz TOZD Vzdrževanje in Marjana Mravljaka iz DS IR št. 442, »Tehnična izboljšava na vetrilu za odzračeVanje TH peči«, še sprejme. Faktor ustvaritvene sposobnosti je 3 b. Avtorjema pripadajo -tri posebna' nadomestila. Prvo je bilo obračunano na osnovi prihranka 45.095,75 dih in si ga avtorja -delita v razmerju 40 (Stanojevič): 60 (Mravljak). 2. Predlog- tov. Jožeta Gradišnika iz -TOZD Elektroplavž št. 451, »Mreža v rudnem dvoru aglomeracije«, se ne sprejme, ker se Prvo polnjenje 7.5001 rezervoarja s tekočim dušikom, ki ga bomo Uporabljali kot zaščitni plin pri žarenju v novi žarilnici v Železarni Store. Več o tem v prihodnji številki glasila. enaka rešitev že pred leti ni obnesla. 3. Predlog tov., Jožeta Gradišnika iz TOZD Elektroplavž št. 452, »Ventilacijski sesalec prahu in pare«, se osvoji. Ponovno bo obravnavan, ko bo znano mnenje strokovnjakov iz Klime, 4. Predlog tov. Jožeta Zapuška iz TOZD Elektroplavž št. 438, »Povečanje | izkoristka toplotne energije TH peči«; je komisija obravnavala- in zahteva, da posredujeta projektivni oddelek in TOZD Vzdrževanje ustrezno dokumentacijo, na osnovi katere bo sprejet dokončen sklep. 5. Predlog tov. Miloša Stanojeviča iz TOZD Vzdrževanje št. 439, »Izboljšava drče za sintranje«, se sprejme. Faktorustvari-tvene sposobnosti ;je 2 a. Avtorju pripada-' jo tri posebna nadomestila. -Prvo je -bilo izračunano na osnovi prihranka 259.970,40 din. Komisija za gospodarjenje TOŽIT TT je pri obravnavi' inpva-' čijskih predlogov 'Sprejela' naslednja^ sklepa: 1. Predlog lov. Slavka Prešerna iz TOZD Vzdrževanje in -Marjana Mravljaka iz DS IR št: 429, »Rekonstrukcija pogona pri stroju NATCO št. 1332«, se sprejme. Avtorjema pripada enkratno nadomestilo. 2. Predlog tov. Karla Krajnca iz TOZD TT št. 455, »Drog ža poravnavanje čepov«, se sprejme. Obravnavan bo ponovno, ko bo izdelan, izračun prihranka. Komisija -za racionalizacije TOZD LiVarna J je pri obravnavi Teharski Članek smo povzeli iž »ODMEVOV«', ¡glasila pionirjev an mladine osnovne šole Štore. Večkiat ¡se sliši, da se -nam Te-harčanom po žilah pretaka ple-miška kri. Vendar se iz teh bolj ali manj resničnih besed večkrat žalostno 'izjalovi posmehljiva in zasmeMjiva šala iz ust ¡kakšnega »učenega« sošolca.'To nas marsikdaj razjezi in. sošolca -pošljemo prebirat teharsko zgodovino. Tudi naš začne ¿tisti' radovednost/ kadar se ozremo na graščino v parku; ki spominja na mračni srednji vek. če polistamo po teharski kroniki, prav kmalu izvemo, da ta stavba nifna zgodovinskega pomena, čeprav je delana v srednjeveškem slogu. Postaviti jo je dal,graščak Majdič že v tem stoletju.. Na istem mestu je pred veliko leti šta-la graščina, ki jo je po vaškem požaru dal podreti grof, katerega ime hi; znamo: Po zapiskih in ustnem- izročilu ugotovimo, da je bila prva lastnica gradu neka grofica. Pisano je, da še je pritoževala nad razgledom, saj z-gradu ni mogla nadzorovati Bežigrada. Zato so njej na -ljubo.sezidali še dodatka, kjer je sedaj -¡stara občina in krajevna skupnost. Kasneje je ¡bil'v item tako imenovanem Zgornjem gradu posestnik Osvatič. V novi Jugoslaviji je dobila sedanja graščina svoje ime Mlinarjev Janez. To ime je povezano z eno izmed zgodb, kako so Teharčani dobili plemiški naziv.- inovacijskih predlogov sprejela naslednje sklepe: ¡1. Predlog tov. Marjana Tacer-ja iz TOZD Livarna I št. 392, »Krtača za čiščenje zobnika z uli-’ timi zobmi«, se sprejme. Faktor -ustvaritvene sposobnosti je 2 b. Av-torj-u pripada več posebnih nadomestil. Prvo je obračunano na osnovi prihranka 5.080,35 din. 2. -Predlog tov. Vinka Bračuna, iz TOZD Vzdrževanje št. 443,. »Sprememba tečaja vrat na fcu-poliki«, se sprejme. Avtorju pripada enkratno nadomestilo. 3. Predlog tov. Avgusta Rožmana i-Z Livarne I št. 435, »Sprememba popravila kape na bunkerju«, se sprejme. Faktor ustvaritvene sposobnosti Je 2 c. Avtorju pripada več -posebnih nadomestil. ¡Prvo mu pripada ¡po enem : -letu uporabe predloga. 4. Za predlog tov. Vilija Žoharja im Antona Petra k -Livarneji št. 7il, »Izdelava naprave za či-; ščenje kokil«, -se Odobri-izplačilo-' tretjega posebnega nadomestila, ki. je .bilo izračunano -na osnovi prihranka 5.386,27' din. S Komisij a za gospodar j en je in varstvo pri delu TOZD Transport je pri obravnavi inovacijskih predlogov sprejela naslednji sklep: i Tj Predloga tov. Martina Gajška iž TOZD Transport št, 433, »Uporaba parnega žerjava za razkladanje koksa«, ni možno realizirati in še zato ne sprejme. Oddelek zainovacije Mlinarjev Janez je ibil sin Turka, 'ki, so- ga Teharča-ni -ujeli in imeli za hlapca. Turek' se je lepo obnašal in spustili so ga na svobodo. Ta pa si je sezidal mlin in postal .teharski.mlinar. Njegovemu sinu Janezu so nadeli ime Mlinarjev Janez. Zaročen je bil s hčerko -teharskega župana Pen-garjá, Marjetico. 'To je Začel • Zalezovali grof Urh II. Teharski f-ántje so ga nekoč pričakali in u-. jeli ter izsilili od njega plačilo. Urh II. jim jé raje podelil plemi--: ški naslov,' Kasneje ;še vseeno ■ ni pustil Marjetice. Janeza je dal ubiti, Marjetico pa je odpeljal k i sebi. Toda Ta je raje naredila samomor skočila je v Voglajno, Okoli podelitve plemiškega na¿ . slova kroži več zgodb, vendar štejejo ; med najverjetnejšo naslednjo: ¡ Celj ski grofj e so imeli veliko nezakonskih otrok, ki so jih da-' jali v- rejo TeharčanOm Prisilili; so jih, 'da 'so Jih. morali'vzeti za svoje, za to so jim grofje dajali • posestva ~v dar i-n plačilo. To. je bila že stoletja ukoreninjena na-' varia celjskih grofov Ti so vedeli,; da se pretaka v ži-lah Teharčanov že mnogo grofovske krvi. Na dan Sv. Ane, dne 26. julija 1456, je na Ledini grof Urh II,, povzdignil ves kraj Teharje za vse nadalj-■ nje rodove v plemiški -stan. To je veljalo ¡samo-za .Teharje in Te-harčane. ■ in za nobeno okoliško : vas ali naselje. . (Nadaljevanje na 8. strani) ŠPORT IN REKREACIJA JESENSKE ŠPORTNE IGRE SLOVENSKIH ŽRLEZARJEV V zelp dobri organizaciji Žične Celje so bile v začetku oktobra jesenske” športne igre SŽ. Na programu je bilo 7 panog, katerih so se udeležili tudi , naši športniki, razen v plavanju, kjer nismo bili -v stanju formirati tekmovalne e-•kipe. Naši športniki so nas na teh i-grah dobro zastopali in dosegli zadovoljive rezultate. Posebno želim pohvaliti kegljače, ki so o-'svojiii kot ekipa prvo mesto; med posamezniki pa nas je prijetno presenetil tov. Franc Gru-benšek, ki je v izredno močni konkurenci osvojil zlato kolajno. Naša ekipa je bila edina, ki je premagala ekipo Verige z rezultatom 3:1 in so bili na to zmago izredno ponosni. Odbojka moški: 1. Ravne 2. Jesenice 3. Plamen 4. Štore 5. Veriga Odbojka ženske: 1. Ravne 2. Štore 3. Veriga Ostali rezultati: Mali nogomet: Pri odbojki je čutiti naj večje kvalitetne razlike in tako lahko Ravenčane damo, v najvišji raz- Štore : Ravne 0:1 red; pri moških so izjema še Je- -Štore : Jesenice 7:5 senicani, ostale ekipe pa jo za preostala mesta. s bori- -Jesenice : Ravne 1:2 Plamen : Veriga 1:0 Kegljanje: Plamen : Žična 0:6 Vrstni red ekip: Veriga : Žična 2:2 kegljev 1. Železarna Štore 1647 Končni vrstni red: 2. Železarna Ravne 1586 točk 3. Železarna Jesenice 1525 1. Žična 6 4. Veriga Lesce 1515 2. Ravne 5 j>. Žična Celje 1390 3. Štore 4 4. Plamen 3 Naši najboljši posamezniki: 5. Jesenice 2 .6. Veriga i kegljev 1. Grubenšek Franc 425 Po oceni vseh navzočih so naši nogometaši prikazali naj lepšo i-gr o, zapustila pa jih . j e športne sreča in tudi tretje mesto je lep uspeh. ” Šah: L Veriga •2. Jesenice 3. Štore 4. Ravne 5. Žična 3, Zorc Franc .4 Gračner Ivan 5. Gagal j Josip 409 407 407 točk 12,5 10 8,5 8 1 . Tekmovanje je potekalo na kegljišču v Preboldu v.-tekmoval-ni disciplini na 100 lučajev. Namizni tenis: V tej panogi so tekmovali samo moški, in sieer v dveh starostnih kategorijah do 35 in nad 35 let. Darja Jelenc — Delo v Železarni *— lepljenka Vrstni red do 35 let: 1. Jesenice 2. Ravne 3. Štore 4. Žična 5. Plamen 6. Veriga Vrstni red nad 35 let: 1 .Ravne 2.. Jesenice 3. Štore 4. Plamen 5. Veriga Za uspešni nastop naših šport-nikpv na teh igrah imajo zagoto- vo veliko zaslug vodje posameznih panog, ker so poskrbeli za priprave in • samostojno sestavili reprezentance za posamezne panoge. Vodje posameznih panog so bili: — Kavka Marjan -r? odbojka ženske — Bogdanovič Vlado — odbojka moški — Škoberne Franc — namizni tenis — Grubenšek Franc — kegljanje - — Janežič Karli — šah '<*- Graj žil vek — mali nogomet. MEDOBRATNO TEKMOVANJE V RIBOLOVU Ob dobri organizaciji in izredno slabemu vremenu je bilo y nedeljo, 23. 9. 1979 organizirano medobratno tekmovanje v ribolovu na -Slivniškem jezeru. Kljub slabemu vremenu se je ob jezeru zbralo 45 najbolj vztrajnih ribičev iz naše železarne. Skupaj so nalovili 27 kg rib, kar je svojevrstni rekord -iz medobratnih tekmovanj. 5. Priprava 3349 6. Livarna 2893 7. Valjarna 1243 8. Jeklarna 584 9. KKO 536 10. Skupne službe 0 11. Komerciala 0 Najboljši posamezniki: 1. Oprešnik Alojz —=• Mehanska obdelava Ekipni plasma: 1. Elektroenergetski -2. MO ■3. Mehanična 4. TT 2. Čater Tone — Tovarna trak-točk t0Wv s