Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrcnte von la posta. Posamezno številka 25 stotink. Izhuja: vsako sreclo popoldnc in subnto ziutraj. Stune za celo lo.o 15 L. * pot Ida S L. " čctrt leta 4 L. Za inozemstvo cclo leto 35 L. - poslane uuročnine sc ne monino ozirati. Odgovc rni urednik: Poldc Kcmperlc. mem/zm Št. 57 V Gorici, v soboto 18.julija 1925, utovm. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasl se računajo po dogo- voru in sc plačajo v nd- prej. List izdaja kon- sorcij »JORIŠKI: STRA2E* Tisk Zadrnžne tiskarne v Gorici, Riva Piazzut- ia št. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5, -- (prej Scuote). — Narodnim manjšinam pravico! (iospodarske, kiilturne in soeialne razmere dunašnjc dobe družiio vedno tesneje eeloknpno elovcštvo. Vedno iasneje se kaže, da je prospeh posa- meznih nurodov, dežcl in držav od- visen od medsebojnih slikov. od med- sebobuga sožitja. V vsem ilovestvu se dan za dm in krepkejše iavlja za- Vi'st, da je sosed navczan na soseda, da je dobrobit lastne države in last- ncga naroda odvisna od nanredka in bjagostanja celoknpnosti. Zdi se te- duj, kakor da In bili nastopiU zlati časi za kako me file no nn'dnarodnost. Tod a ruvno nasprotno! Zivljcnjske Prittke in nupredki tehniske vt'dc me- čejo sicer človeka z dozdai neznano i/oglieo iz enega dela sveta v drngega in povzročajo nekako tra.ino prt'selje- ii-lo, da sc mora sprejeti in mednurod- nosti pa kl'jub tcmu ninia agodnih zvezd. V vseh ljudstvih in narodih •s"t' vedno holj vžiga narodnu zavest, boj za ohranitev nuriKlne samobitno- $ti postaja vedno boll odloien, smo- tien in neupogljiv. Ta boj nosi v sebi brezdvomno najnevarnejse netivo za krvave spore, zato ie opaziti povsod stremljcnje, da In se omilil. Imaino ie (¦'do vrsto mednurodnili in meddr- žiivnili ustanov, Id imajo nalogo, od- straniti nevarnosti, kaiere so v zvezi z nurodnostnimi spori. Posebno pereee in koeljivo pri tern vprušanju je vprašanje nurodnih 'jutnjšin. Ustvariti take državne tnejc in razdeliti zemljo iako, da In vsak narod iivel v svoji lastni hisi. je tez- ko in pri sedan jem vulovanin Ijnd- ste\> nemogoee. Bozje in naravne Pnn-ice pa zahtevajo, da se vsak nu- i'od svobodno ruzvija, da živi svoje tostno, samosvojstveno živlienje. To Pa navadno ne print naroda. ki ima v wojih drzavnih mejah vkljiiecne drn- "°rodm> munjsine. Naravno. da na- sta.iajo rudi tega spori in da ogroža marsikje vprašunje nurodnih manjšin državni in svetGvni mir. »Udrnženje društev za zvczo narmlov«. ki ima namen, da uslvari pod! ago za mir no sozitje narodov in odstrani nevarno- sii, ki se porajajo neprestano. je ime- lo nedavno svoje zborovanie v Var- savi. Zastopani so bili skoro vsi na- rodi. Nu tern zborovanju se ie skle- "nilo, da se mora skleniti in mednarod- no priznati zakonik, ki doloea in dale narodnim manjsinam njihove praviee. Narodne manjšine ne smeio bid od- visne od dobre ali slabe volie kake vlade. Njihova nsoda ne sine biti iz- rou'tm kakemu nusilnemn rezimn, ki znniku nfifiov obsioj. Položai narod- nih munjšin naj bo urejen na podlagi inednurodnega zakona. Prenreeiti se mora, da hi se vrgel jezik narodne manjšine iz uradov in šol ter oncmo- goiil njen svobodni razvoj in razmah. Narodna manjsina naj ilobi od vseh držav sprejet in potrjen zakonik svo- ii!i pravie. Njeno življenje, vdejstvo- vanje in napredovanje hodi zgrajeno na neporusnem fundamentu piaanih pravie. Udarimo temelje po zakonih zugotovljeni svobodi narodnih muni- sin, tuko se glasi klie »Udndenja drušiev za zvezo narodov«.. Lep je ta klie, bodree je ta sktep, tod a ne vurujmo se: predno bo dobil meso in kri bo poteklo še mnogo vode po Soei. Veliki narodi so še veliko preveč prežeti od imperialistienih, obhtstjželjnih nagonov, da hi bili spre- jemljivi za take spravfjive in človeko- ijnbne besede. Sie Ie ko bo pnkvasila nurode pruva demokratiena misel in se bodo medsebojno spostovali, ta- krat bo zaeelo zoreti naše upanje. Sedaj pa zusenenjejo solnee še erni gavrani in kralj Matjaž še trdno spi. Kaj se godi po svetu? 2iiü.ik) je, da .ic bila svoj čas proti | ^"vscniu naodniku vsc držirvue poli- ce sencralu He Bonn vložcim tažba, c^š da je zagrešil različne nolitične '¦ločinc in da je ined drutfiiu vpkitcn lJHli v iHiior poslanca Mattcottija. Vr- ^i'a sc je proti njeinn razprava pred Sfciuitoin, ki je gencrala oprostil, ker ffci ni dovolj dokazov za njcfjovo Krivdo. Proglas opozicije. Vsem je še v spominu. kako je ubu- ZriJ radi te razsodbe v tiüino jflavni '^ d n i k p (rpc > 1 a rs k e a a d n e v 11 i k a »11 J,\l>l>olo« dr. Josip Donati, ki iebil vlo- '/j' tožbo proti generalu He Bonn. . I'e dni je pa celokupna opozicija l^dala proglas na italijansko javnost, 'jicr obnavl.ia svaje obtožbe proti vla- 11 in gcneralu He Bonu. Projulas so l;|'!ohčili skoro vsi itali.ianski časniki v ^eloti. I^azposian jc bil tudi vsem ^uatorjcni in poslaneem. Ker jc. spo- nienica zgodiovinski dokumcnt vclike v^^tu>sti, mora »Ooriška Strata« o nJCTTi obvestiti svoje čitatelje. Žal ni- ll^iuo prostora, da bi sponienico ob- JUvili v celoti in su inoraino oinejiti ll;i K-hivnu obrise. Dne o. januarja te^a lcta« — pravi Sl.x^ine.nica — »jc ministrski nredsed'- t]jk ix>zval poslance opoziciie, naj ;{)'/ pred parlinnentoni. česa .^a ob- ''^u.iejo. Taka obtožba — poudarja 1)r(>.U'las — bi ne imcla nobenega po- lllOlla, zakaj parhnnentarna večhia je slepni orodje v roknh rninistrskega predscdnika in bi brez pomisleka gla- sovala v ujegov prilog ler .ua opro- stila. Sicer je pa lninistrski predsediiik sam priznal 3. januarja tega leta, da jenilje na svojo osebo ^politično, zgodovinsko in nioralno odgovoniost /a v\se, kar se je zjiodilo.« Nasilstva proti poslaneem. Kdo je odlgovoren za vsc zločine, je torej dancs jasiio in italijansko ljudstvo je že izreklo o tern svojo so- dbo. Ore Ie za to, diai se ugotovijo (kI- .uovornosti posamezniii oseb. Ko je bil poslanec Cesare Forni na- padeu v Milami. ta'ko da bi bil kma- ln obležal nirtev, je bil lÄiriccn za or- g&nizatorja napada Cesare Rossi in državni pravdnik je zahteval. naj se izroči sodišču tndi poshmee Franc Oinnta. Ta zahteva je bila odbita in xlirzavni pravdnik, ki je obtožil Oinn- to, ie bil kaznovan. Zakaj? Morda ra- di te.t,ra, ker je Cesare Rossi, ki je priznaval» odkrito svojo vdeležbo pri zločinn, obenem pondaril, da sc je za- čel pečati s stvarjo »po kratkein raz- govoru, ki ga1 je imel z Nj-egovo bks- ctlcnco niinistrskim piedsednikoin.« l>rcisk()valiii sodnik iz Toirina je i/jdlal odl ok, naj sc vsi spisi položijo v arliiv in tako je vse zaisipalo. Sodni dvor senata bi bil lahko zahteval kljnb temu spise, pa1 tega ni storil. In vcndar so sc vdbležili napada na Fornija Oumini in Volpi, isti osebi, ki sta obdolženi nniora Matt'jottiia. Ludovik Perrone. ¦ Razen poslanca Fornija1 je bil na^ paden tudi opozicionalni poslancc I- \ an Ainendola, in sieer ob be.!em dne- Mi na-obljiideni cesti v Rimu. Na'pad j: vod.il fašist Ludvik Perrone, ki jc svoje dejanjc priznal v liekcm pisrnu ru svojega prijatelja Vagliasindija. •Najvažnejši del pisma1 sa gliasi: :....okoli 20. d'Lceinbra n>e ic vprašal konzul Mario Candelozi, ali bi se ze- lt 1 priključiti kazenskeinu poluxlu pro- i. neki osebi, ki ovlra s svojim dclom politJko vlade. Ko sein spiejcl ponudbo, sem zvc- del, da jc bi!a tista1 (xseba posianec Amendola, ki ga je treba pretepsti. Stvar me je prcsimila. toda prepri- čai1 sem se osebno, da je hotel tudi Njcgova Escelenca Mussolini, da bi se tako nurcdiJo. Sledtili so razgovori /. gcneralorn De Bono, ki je do'lociio ukazal, naj se pnslanec Amendola Ie pietcpe. In tudi ko bi se branil in ra- bil proti naiu orožje, bi mi nc smeli j.;a rabiti, pričakujoč da nas lahko tud' usmrti.« »Tri dui snio zasledbvali ix>slanca Amenc'tolo in opazovali njegnwe nava- de. Ugotovili smo, din ga je mogočc uapasti Ic ob belem diiicvu srodi ob- liudene cestc. One 24. dccenibra zve- čer .simo torej javili, da. je napad ne- mogoč. Rekli so naiin, da smo nesipo- sobni, da je treba stvar na vsak na- čin izpeljati in da nas bodo v na- sprotnem slučaju nadomestili z dru- iiifni.« rI'ako je prišlo 20. deccmbra« do zna- nega napada na poslanea Amendolo. Po zloL'inu soi sc vršili scstanki z načclnikom vse 'd'rzavnc policije ge- neralom, Dc Bono in zabrisali so se S'porazumno vsi sledovi zločina. Stvar je tako ntihnila. Sodni dvor senata ni hotel o tern zanimivcm priznanju Perroneia nič razpra'vljati, čcš da ie pismo Ie ko- piia in zato nczanesljivo. In vendar je priča Vaglia-sjiidi stavil prcdlog, da predloži spise v izvirniku. Zravcn tega jc bilo sodncmu dlvoru tud'i diobro zna- 110, da-: je Cesare Rossi podal izjavo proti He Bonn, kjer inn ie očital: »Na- psi'd1 na poslanca Amendolo si organi- ziral ti ma uka/. pred sodnik a.« Kovček in torba Duminijeva. Najtežja dbtožbai proti generalu He Bonn jc bila ta. da je vpleten v irmor Matteottija, čcš da je &dh\\ potuho morilcom. Cllaviir niorilee ic znani Amerigo Diunini, ki je bil par dni po krvavem umoru a re ti ran v Rimu. Pri iijein je nasel policijski komisar Jan- taffi kovčck in lorbo. v kateri so bili gotovo zanimivi ipredmeti. »Dognano je, — pravi spoincnica — d'a je De Bono zahfceval kovčck in torbo huminija zase, cetucli bi jo bil moral drzati izključno komisar Jan- taffi ter jo s.krbuo in liiibosumiio ču- vati.« V uradu genera'a De I3ona sta bila kövcek in torba ]>rotir>ostaivno, in sicer siloma odprta in preiskana. »U- gotovlieno je nadalie, da si ie 'dial ge- neral De Bono izročiti in ni več vr- nil svežnja zapiskov, ki jih ie bil po- zabil Dirmini v tiskovnem uradu na notranjeni niinis-trstvu. Sodni dvor senata je pozabil, dia so vsa ta dejanja kazniva po 202. člc- nu kazcnskc.ua zakonik a.« Zaplenjena pisma iz ječe. Morilec Dumini je v zaiponi pisal pisniia. in ji'h tajno spravlial čcz jctni- ško zidovje. Ravnatcljstvo zauorov je prestriglo dvc pisini, naslovljeni na fedanjega podministra Finziiai Moii- W\; Dumini pravi v teh pismih. dra mu je glavni r.ivnateij nolicije De Bono svetoval, nai svoj zločin vztraino ta.ii, češ da bo De Bono že znal resiti fa- sizem. To st jc zgodilo isti večer, ko je policija aretirala Duminiia. Nov do- kaz, da jc general De Bono> dajal zlo- čincem ])(>tiilio in jim po-maga.1. Dumini loži v svoj em pisnui: »Vi- dim, da so me vsi pustili na eedilu, posebno pa oni, za katerc sem žrtvo- val vse. Torej se bom branil in, če je treba, r/btoževal. Kakor vitiite, Kk-s- celcnca, sem prisiljen sc res no bra- niti, uporabiti dokumentc ter se poslu- žiti mojega spomina, ki jc dober. Ni- sem še nikogar obdolžil, nikogar iz V'im'mala (notranjega ministrstva) in nikogar iz palace Chigi (zuiunijc ini- nistrstvo.)« Pozncje so prestrigli Duniiniju še druga pisma, v katerih ponavlja svo- je grožnje in govori o O'bljubah, ki jih ie prejel od nioza iz ViminaJa in ino- za iz palace Chigi. Zanimiv razgovor. General Dc Bono je v svo.io obiam- bo prečložil scnatu spomenico, v ka- teri prjpoveduje nastepno zanimivo dogodbo. Due 12. jimija 1924. sta hotela Ce- sare Rossi in Mariiulli, ki sta sedaj v jcci raili Matteottijevega imiora, «ovoriti ob 11. uri zvečer z genera- lom Dc Bojkj'iti, ki ju je sprejel. Pri- soten je bil tudi podminister Finzi. Razvil se ic mod njimi nastopni razgovor: Rossi: Torej hočete res aretirati Duminija in tovarise? De Bono: Zakaj ne? Rossi: Aretirajte jih za šalo.. Dr- žite jih par dni v zaporu, nato spu- stite jih na svobodb. De Bono: Zakaj? Rossi: Sicer bodo govori If in pove- dali, da' jc on vse ukazal. De Bono: Kdo je ta on? Rossi in Marinelli: Predscdnik. Finzi in Dc Bono sta plauila na noge. »Rossi ic vztrajal pri svojem in Marinelli je izjavil. d« je zvedcl od Rossija, da sc hoče predsednik osvo- boditi Matteottija, k>ar je napravilo ua Marinellija močan vtis. Zato se je podal k njcgovi Fkscclenci MussoM- riiju in ga vpia's'il, ali sc mu z4i mor- da prirnerno ustanoviti nekaiko Čeko, ki bi nadzorovala in držala na uzdi uasprotnike in kateri bi nacaloval Du- mini. Predsedinik je kakor trdi Ma- rinelli nctto pristal.« »Nato sem tolefoniral predsedniku,« piše De Bono, >ter mu rekel Ie to: vzeli so tebe na piko. Mussolini je ogorčen zavpil: mcvžc, mi hočejo ne- kaj izsiliti.« Kaj je pričal Finzi. Slične stvari je priznal baie pri so- dniji tudi podiminisler Finzi. ki je re- kel med tlrughn: »Nekaj dni pozneje se je predsed- iik v palači Chigi ostro pritozeval proti drzueniu opozicionalnemu go- voru poslanca Matteottija ter je na- mignil, da hočc isti poslanee v nekad dneh obnoviti nai>ad proti vlad;i in stranki. Marinelli in Rossi sta snoziiala iz teh očitanj, da ima pretlscdnik trdno voljo otežkočiti socialisiičnemu in ka- kemu dnigemu i)oslancu obstanek.« Zaključek spomenice opozicialnih posiancev. »Iz tega sledti,« — pravi spomeni- ca — »da je zločinsko delovauje vla- de, ki smo ga opisali, bilo izvršeno po pravi zločhuski drtižbi (Ceka). Iste osebe so povsod ukazovale, priprav- Ijale in izvrsevale zločine. Ista vez jih druži pred1 zločiiiom in iiii drži skupaj po zločiiiu. Stran 2. >GORIŠKA STRA2A< Razpiava pred Najvišjini sodium dvorom (senata) je dokaz-ula. da so IK)d zaščito načelnika1 vlade možje njegovega zaupanja organizirali zlo- Cine proti poslancem, da bi iih kazno- vali radi njiliovc opozicije vladi. Opozicija poudarja, da zahteve pravice ne morejo nikdar zastarati! Italijansko ljudstvo se Ix) v bodoeno- sti teh svo.iih pravic v polni meri po- slnžilo. Da se ta bodoenost prcj približa, bo opozicija delala z vsomi srcdstvi, s kateriini bo mogla razpolagatfi, nc- sla bo boj na vsa pol.ia, ki se ji bodo zdela primernai, da zmagajo čim ]>i"ej načela svolbode in pravienosti.« Tako se glasi približuo vsebina spoiTicnice, ki jo priobeuieino brez pripombe. DNEVNE VESTI. Za vojne oškodovance. j Društvo vojnih oskodovaiK'ev in in- \ validov ie izilalo slcdeče obvestilo: j »Deželna delegacija »Dnis'iva voj- ' nih oskodovanccv in invalidov« opo- zarja undine pa (Hi It in pogrcšanih iz bivse avstro - ogrske urmade, da je rok za vlaganjc novih prošcnj za po kojnine podatfšan do 1. oktobra 1925. Prosnjam ne,} se pr'dozi mrtvctški list \ ali nradno potrdilo, da jc pogrešan. Ta dokunwnt izdu ohcina, klcr je imel prizadeti svoje zadnje bivulisce.« Kdor je zamudil dosed a nie rokc naj ne zamudi vsaj zgorai navede- nega. Osebne vesti. Nasj rojak g. Marij Srmenc. operni ' tenor v Zagrcbu, ic dos pel v Gorico, kier ostanc- nekaj diii. Od tu odpotu- je za nekaj časa na oildib v Roga- i>ko Slatino. Od tarn se vrne zopet v Qori'co ter bo napravil poučno poto- vanje po glavnih mestili Italiie. Od- ličneniu rojaku, ki si je s svojo pevsko imietnostjo priboril žc splošno priziia- nje v Jugoslavs žclimo prijetno bi- . vanje na domacili tleb. Stoves njego- vega dela in imena naj bo tudi nam Primorcem v prijetno uteho: iinamo ljudi, s katu'imi se lahkp postavimo pred svetovno javnostjo. Prod par dnevi se je mudiil v našem mestu če- škoslovaški pcsnik g. Artur Černik. O. Čeniik jc nrednik uglcdn'.) revije »Pasmo«, ki izliaja v Brnu. ter za- s-topa najmodernejše smcri v češkem leposlovju. Stopil je v stike tudi s tu- kajšnjim futnrističnim pisnteljem g. Sofronijcni Pocarinijem, ki nmje raz- tolmačil stall je najmoderneišc it ali- janske literatnr'e. Dijaški zavod „Alojzijevišče" v Gorici. Odbor »Alojzilevišča« v Gorici spo- roca javnosti, da bo s prihodniim sol- skim letom sprejcl proti plačilu: 1) dijake, ki zelijo obiskovafi go- riske sred'nje sole: 2) licence, ki bi se hoteli pripraviti za sprejemni izpit v /. razred lukaj- šnjih srednjih šol z italijanskim nc- nim jezikom (gimnazije. realke, uči- teljišča in komplementarm1 sole, ki traja 3 leta in pripravlja dijake za sprejcm na dvolctno trgovsko solo). V ta namen homo tudi prihodnjc šoU sko leio otvorili v zavodu V. razred Ijudske sole, v kaierem se bodo gojili pred v sen j oni pred met i, ki pride jo v f/ostev pri sprejemnem izpiiu. V tn V. razred, oziroma pripravnico. ki ima pravico javnosti, bodo sprejeti sawn oni ucenci, ki so z dobrim uspchom dovršiti IV. razred Ijudske sole in ki bodo stanovali v zavodu: ekstcrnistov nc homo sprejeli. Prosnji za sprcjem v zavud ie treha phloziti sledccc listine: 1. krstni list (kolkovan); 2. zadnje solskv spricevalo: ."?. spricevalo o ccpljcnju koz (na ne- kolko van cm papirju): ¦J. spriccvalo dušnega nastirja o nravnem vedenju prosilca. (iojenci prcteklega šolskega leta, ki želijo biti zopet sprejeti v zavml, naj vložijo samo prosnjo brez prilog. Rok za via gun je proseni traja do 31. avgusta t. I. — Prosnje naj se posilja.fo na naslov: ODBOR zAWJZIJEVISCA«, Gorica, Via Ponte Isonzo 3. Uspehi v Slov. Sirotišču. V minnlem šolskeni letu je bilo v za- vodu 62 ^oiencev in gojouk. Vsi so dovršili šolo z dobrim iispehom: razen 5 dečkov, ki bodo pa v oktobru izpit ponavlja-li. Tz-mcd dečkov so se stirje otflasili k izpitu za prvi gimn. razred. Trije so prestali izpit s prav dobrim I uspehoni, \? eden bo moral ponavljati | v oktobru iz iralijanščinc. Izmed de- klic se je ena o.ula'sila k izpitu za žensko učifccljiščc \- Gorici in ga je napravila s prav diobrhn nspehom. To kratko poročiloe zadostujc, da si občinstvo predloči, koliko* ogrom- ncga dcla je Slovensko sirotišče iz- vrši-lo v minulein šolskom lctu s skroumiini sredstvi, ki so na rn;zpo- lajjo; lazvidtna pa je tudi velika na- loga tega zavoda za bodočnost. Pozor! Tajn.ištvo Kmetsko-delavske zveze v Goriei opori sedlarskeni moistru Ikit- koviču v Gabrijaili pii Mirnu. Iz go- tovili vzrokov je mladi'jnic pobegnil od gospodarja ne-zna.no kam. Baje so ga videli še v ponddjek ziutraj v Gorici. Oblečen je v rjavkasto delavno obleko, je srednje velikosti in okrog- IcjLjfa obraza. Kdor bi o niein kaj ve- Jcl, naj sporoči očetu Dcvetaku An- tonu, Sovodnje st. 24. Nova drama. V nedeljo 19. t. in. ob 7. uri zvcčer bomo imeli priliko vidcti na solkan- skem odm najnovejšo Bevkovo dra- mo v 3. slikah »Smrtna poteza«. Igrali sot jo prvič v Ajdovsčini. \\-\ čistcga dinbička od predstnve gre v pi id »Ze- lenemu križu<'. Kongres za proučavanje vzhodnega bogoslovja. r^oli \ ciicasten je še ta kongres kot j so si ga prireditelji zamislüi. Nad 300 ! gostov pravoslavnih in katoliškili i znanstvenikov se z vso živa.hnostjo | vdeležuje razprav v veliki Unionski dvorani. Prišlisoeelo iz dalinega Ca- iigrada, iz Rima in od drugod na to ! zborovanje, ki ni za' nas Slovence le verskega pomena, ainpak ima veliko važnost tudi za naš dial in i knlturni ' in politični razvoj. Koliko jih 8e čaka zedinjenja? Veliko, veliko je še naših bratov, ki so ločeni od prave Cerkve in s.c še priznavajo k pravuslavju. Na vzhodu med Slovani je 152 in pol miliona pra- voslavnib in s;hizmatičnili. katoliškili pa le 7 in pol lniljona. Prvih 95.1 od- stotka, drugib še ne 5 odstotkov. Ogromno polje, ki čaka seialcev! Dva Jeruzalema. Do dunes smo poznali le ene.ira. Seveda, a v tem enem tičita dva. 7a- dje in Arabci v Palestini se gledajo kot pes in mačka. Zato je angle&ki ko- misar v Sveti dle//:li določil v Jeru- ! zalcmu in v Jafi, pristaniskem incstii Svete dežele, da bo rnestna nprava deljena. Oba magistrata bosta popol- noma ločcna in neodvisna drug od drugega. /!idom tudii to ni prav. Severni medved sredi mesta. V nemško pristanišče Hainbiirg je pripeljala nek a ladja veliko množino divjili zveri za inenažerijo. Vines je bi! tndi vcük severni nicdved. Ko se • iiiu ni vcč zljubilo gludali in čakati na krovu, jo kosmatinec popilia1 lepo v niesto. Tu se sprehaja: seveda si la- liko mislimo kaksen slrali ie obliaj-ul mestno gospodio, ko so videli sever- njaka na promenadi. Ko so začeli o- boroženi krotilei medveda preganjati, s-e vrze ta v morje in kaže reuce svo- je zo"be. Šele ko so ga z ladiami ob- koHIi se je severni velikan udal v svo- jo nsod-o in mirno odšapai v svojo kletko. Lepa sleparija. V Siciliji so odkrila oWastva veli- kansko goljufijo. 150 višjih uradnikov je sleiparilo v škodo ministrstvn jav- nili del. Pri tem so zasluiili čedno s\roto 10 miljonov lir. Pa se bodo liio- rali kljub temu zadovoijiti z ričetoni za štirimi zidovi. Miljarder zaspal. 1/, Amerike poročajo, da ienajvečji bogataš na svetu Morgan zaspal vsled spalne bolezni. Spi že več tednov in ga morajo umetno hraniti. Pa inn brž- čas vsi kupi dolarjev ne bodo nič po- n;.agali. Preganjani učenjak. Vscučiliščni profesor Gaetano Sal- veniini, zgodovinar svetovnega glasu, jc bil obdolžen, da je skrivai pi sal v nek tajen protiidirzaven list. Zdaj so ga začasno izpustili iz zaporov in pridno zbiraio gradivo, da bi sJove- čega učenjaika, ki je že Midi odločno iiustopil za pravice narodinLh manjšiiu obsodili in strogo kaznoval.i. Kdo je večji tepee? Tekmovala bosta en Aug'ez in en Aiuciikaiicc. Toda \\t v kaki panictni reči, aniipak kdo bo nasprotnika ix>- toLkel v kajeiiju. Oba tekmovalca inrita le več kot šest križev juv hrbtu. Anglez pokadi dnevno 15 cigar, Ame- rikanec pa ka.r 25. Zdaj host a to šte- vilo podvojila. Res je: starim IjiKlcin uif na otročje. Pijejo na medvedovo kožo. V k rasn em bogataškem kopališču v Nici so- se zbrali ruski caristi (stari plcmiči, ki liočejo, da se vrne v Ru- sijo zopet doba carjev) in pretresali. kdo je postavni naslednik tnnorjenega carja. Pva se potegujeta za to. Veli- ki knez Ciril in Nikolaj. Nobcdcii no- cc odnehati. Prvcga so skušali pre- pričati, da je prav, če se odfpove svoji J^and'idatui'i. »Bodoči car« pa se ni udal. In tako dclajo monarhisti Še na- prej racunc brcz krčrnarja, v Rusiji se jirn pa* smejejo. Za koliko so se radičevci prodali. Pasic je na podlagi sporazuma do- ločil radieevecin ta-le ministrstva: Pavle Radič dobi ministrstvo agrar- ne refornie, dr. Nikič štnne in nide. dr. Krajač trgovino in industrijo, dr. Siipcrina poSte in brzojav. Poleg teh stolčkov dobe še tri [>odtainišika me- ¦sta; in sicer: Samuel Kodian (ni po- I slanec) v financnem ministrstvn, prof. i Pasarič v ministrstvn prosvete in dr. i Basariček v n;inistrstvii za soeinlno politiko. Radikali imajo pa 14 mini- st rstev. Opozarjamo r.asc čihatcljc, da homo v naslednji šicvilki objavili od znanega slovstve- nika napisan clan ok ob smrti č. g. Mi- klavža Sedcja. V njem bo tudi priob- čena krasma pesein novomasniku Se- deju, ki jo je spesnil naš veliki pesnik Simon (iregorčič in se ni nikier ob- juvljena. Neobjavljen dokament iz politične prošlosti Primorske. (Dalje.) Trgovska in obrtua zbornica v Go- rici voli dva poslanca. Pri tej volitvi odloča edfino in edino le mesto Go- rica tako, da to mesto zastopajo prav za prav štirje poskmei. V tem mestu pa prebiva vsega 21.825 duš. od ka- terih jc 14.860 Furlanov in itaJijanov, 1497 Nemcev, 95 inorodcev, o-stali so Slovenci t. j. 5.373, to je obila četrti- na skupnega števila. Tudi tukaj je število 3567 navedeno v repertoriju zgreš?no na škodo istinitemu razine- rju po vplivu mestnega uradnistva pri stetju. Premoč deželnega zastopstva tici torej ne v mestu Gorica. ampak v 14.860 FurlaniJi in Italijanih. ki ondi prebivaio in vladajo nod ostatimi 205.448 Furluni in Slovenci. Po narodnosti zastopa tore.i 76.514 Fnilanov in Italiianov. 2195 Nemcev in 133 inojczičnikov. vsega 78.842 preb. 11 posl., ositalih 141.466 prebi- \-avcev pa 10 poslancev. Pon-dhrjati je treba, da je pri ljudisiki štetvi jx) slovenskili politicnili okrajih odipadla napoved narodnosti v Sežansikem pri 249 prebivavcih na 2S.200, v Tolmin- skem pri 111 na 37.003 in v Goriški okolici pri 590 na 63.876 — dočim v političnem okraju Gradišče pri 3.830 na 69.300 in v mestu Gorica pri 1806 na 21.825. Z gotovostjo se smeta go- renji števili zaokrožili tako. da zasto- pa 140.000 Slovencev le 10. dočhn 80.000 Furlanov, Italijanov, Nemcev in inorodcev pa 11 poslancev. niesto diosledno 14 proti 8. Ti števili kažeta pravo razmerje prebivavstva ne le po jcziku, marveč tudi po^ naraivni nioči, gospodtarskein pomenu in zgodovin- •skein razvoju. Zadnja trditev zdiela bi se na prvi pogled smcla, saj se toliko in toliko- krat po uradili in izven uradov pro- ]K)veduje fiasprotno. No, pozablja sc pogledati na zem- Ijcpisno lego kronovine, njc prirodnc dele in neče se sklepati iz pretcklosti na bodočnost. Prezira se ix>polnoma, da od 76.514 navedenib Italijanov, niti ni tretjiua teh, annpak je najmanj 54.700 Furlanov po značaju, jeziku in zgodiovinskcm razvoju popolnoma različnih odl omih. Pozablja se, da je bilo v repertoriju za ljudsko štctje 1880 še razločno steto 52.567 Furla- nov poleg 20.858 Italijanov. 129.857 Slovencev in 2659 Nemcev. Necc se videti, da je teb 54.700 Furlanov ve- čina kolonov, malili z-emljedelcev in ribičev. razdeljenili in odvisnih od ita- lijanskili in inorodnih priseljenih ve- leposcstnikov. Furlauska uižina političnega okra- ja gradiščanskega tvori eno zemlje- pisno skupino, eno narodo.pisno sku- pino, eno gosi>odarsko skupino. Lo- čena je po prirodnib meja;h po Tržiš- kem močvirju, obronku Krasa, Soči in obronku Brdi od sLovenske skupi- ne. Ločeua je gospodarski in odka-zana na zvezo s Trstom in I tali jo in uprav značilno oklepa to gospodarsko sku- pino žclcznkški tir južir^ želcznice öl) njeui mcji od Tržiča do Krmima. Prvi pridelek furlanske nižine je od poljodelstva in ribištva. Le ob ro'bu furlanske nizinc so nastala trgovska središča v rokah priseljenih Italija- nov in inorodcev, vslcd dotika naroLli- nostne in prirodne meje z Brdi v Kr- minu, s Krasom v Gradišču in Tržiču. Slovenska starodavna imena Kr- min, Gradiščc in Tržič najbolje oz- načujjjo nasta.nek, razvoj in pomen teh mestec. Izvozišča in skladišča so kmccke Furlanske nižinc in bližnjih slovenskih Brd in Krasa, narasila vsled politicne prcmoci in vladne or- kraniza.cijc. Opisana narodopisna, ze- mljcpisna in gospodarska skupina obsega politično glavarstvo Gradišče, izključivši slovenski občini na Krasu Devin s 948 in Doberdob s 601 prebi- vavci, slovenske občine v Brdih, Me- dano s 922. Rilja.no s-1268 in Dolenjc y. 2698 i)rebivavci. vsega 6431 in pri- ključivši furkmsko občino Ločnik iz- ]X)d GoiiškJga glavarstva s 2105 — sknpaj s 64.980 prebivavci. Drugo zeinljepisno in gospodarsko skupino tvori ok raj Ooriski in Tol- minski in mesto Gorica, prištevši go- ri rečene občine iz Brd s 4888 prebi- vavci in odištevši 2105 prebivavcev I.očnika šteje 125.487 prebivavecv. Ta zemljenisna skupina obsega Brda, Gore, Sosko, Idrijsko in Vipavsko dolino. Po narodnosti je od skupnega stcvila le 14.860 Furlanov in Italija- nov združenih v eni točki v Gorici^ »GORIŠKA STRATA« Si ran ?! Ne mara milosti. V Berlinu so obsodili nekega mo- rilea na smrt. Pozneje pai so ga p:>- milostili v dbsmrtno ječo. Obsojenec pa se z vsenni štiri brani sprejeti to mi lost in zahtsvsi, da ga obcsijo. Vlo- žil jc tudi ugovor. a ne bo nič poma- galo. Prosvetna zveza. Gospodinjski tičaj v Gorici se za- Čiio due 23. avgusta in traja do 20. sc- ptembra. Prosnje je t.reba vložiti do 5. avgusta. Pogoji so nazvidni iz o- krožnic, poslanih našim dtnštvoni. Fantovsko rowanje priredii'ino due 16. avgusta na iMarijino Celic pri Ka- nalu. Udeleženci, ki hočeio kosila, iiaj se pismeno javijo tainištvu do 10. avgusta. Deklisko romanje se bo vršiU> due 13. septembra na Sv. goro pri Qoriei. »Naš eolnic« izide drugi teden. i Mestne novice. ::: Oglejte si iwso nmetnostl Ljubitelii umetnosti se opozarjajo, da naj si ogiedajo vrsto slik. večino- nia poknajinskih motivov, katere raz- stavlja prof. Franjo Kopač v Nar. knji- garni in v izložbi g. Breščaka, Via Carducci v Oorici. GorišUi godbeni krožek naziumja vscin podporuim članom in onim, ki se želc ud-eležiti ronianja na Barbano, da se bo isto vršilo due 23. avgusta. Do sedaj se je priglasilo lepo stcvilo podpornih članov, ki pa vsak dan narašča. RavnatJ.jstvo železiiice v Trstu je dovolilo krožku kakor tudi vscin podpurnim članoin, ki bodo imcli izkaznico 30% poipust na želez- nici in ob eneni da na razpolago pw- seben vlak. Urnik bo določilo ravna- teljstvo železniee, ki pa bo pravo- časno objavljen. Da se ie izbral 23. | in ne 15. avgust, je vzrok ta. da je 15. avgnst (na vol.. siuaren) v Barbani kakor tudi v Gradežn zelo velika u'n-e- ča ter pai'nikov ni ta dan na razpola- go. Pristopnica za podporne članc { stan: 10 lir. Kdlor n'mia izkaznice, bo moral plačati celo vožnio in nhna pravicc do 30% popusta. Pristopnica se lahko plača na dan romania. Na- slov godb. krožka. je: Goriški godivmi krožek. via Favetti 22, Oorien. Občni zbor „Zadmžne zveze" v Gorici. Due 9. jxiliia 1925 se je vršil občni zbor nas2! goriške Zadmžnc zveze v Gorici. Zastopanili je bilo 57 od 170 včlanjenili zadrug. Po ugotovitvr običajnih fonnalno- stij je predsod'nik g. Anton Vuk oitvo- ril zborovamje z govorom, v katerem .ie dal duška1 zadoscenju, da bo moglo uacelstvo občnemu zboru IK) tolikih prestanih težkočah poročati o lepili nspchili, ki dajo zagofovila za še boljso bodočnost. Opozaria na bridko dejstvo, da Zvezi v najtežjih trenut- kih ni manjkalo nasprotnikov. ki so ii hotdi izpodko.pavati.tla, a žal tudi članice niso bile vse zveste svoji Zve- zi. V času, ko radi izostale iznrjnjave Zveza ni in re! a likvidiranth sredstev, .so te clanice iskaic Ie svojo večjo ko- rist in nalagale svoj denar pri tujin bankah, kar dokazuje, kako nialo je še razvit dub vzajenniosti. Zveza gre preko vsega mirno in nemoteno po poti smot.renega udejstvovania naših soeialno - gospodarskih načel, kljub rovivrjenjii nasprotnikov. Nien vs> stranski razvoj in zaupanje ljudstva nam dokazuje. da snio na pravi poti. fz računskcga poročila g.a ravna- telja Alojzija, Bajcii povzamL-nio krat- ko bolj zaniinive točke: Promet L 70,143.295.90; blagajna: prejeniki 17,005.969.72, izda-tki 16.984.244.99; tek. račun zadrug: dvigi 8,353.975.72, vloge 10,033.824.45; naložbe: vloge 8,637.413.85, dvigi 6,725.862.18. Hilancu: Aktiva: Ootovina 38.422.58 Posojila zadrugam 4J28.313.72 Naložbe 2,640.719.87 Doi/.niki 166.170.13 Blauo 3.360.50 Tiskovine 11.529.36 Hisa 585.616.99 Preniičnine 18.127.26 Obligaeije 28.665.- - 7,920.925.41 Pasiva: Delezi 17.004.— Vloge zadirug 7,454.184.- • Hranilne vloge 265.738.91 Upniki 182.255.51 Dobičck 1.742.99 7,920.925.41 Blago: Nakupila in oddlala ie Zve- za tekoni leta 1924.: 2340 u tomaževe žlindrc, 400 q snperfosfata-. 80 q kali- jeve soli, 103 q čilskega solitra, 110 q soiuenskega kronipirja, 516 q lnodre Kalicc; 105 q žvepla, 20 q sezamovib tropin, 7 q semenskc pšcnice in 3 q ^Pticnega dnšika. Povzel je potem besedo tainik Do- ^'torič, ki je poročal: Naiivažnejša za- deya poslovnega leta 1924. jc bila ko- pecna ureditev izmenjave a.-o. kron. Zveza je v problem lctu izincnjala Se K 855.836.—, za katere ie dobila L 513.501.60. Za svojc clanice ie izincn- jala K 5,892.824.30 in prejela L 3,535.694.55. Koncem 1923. ie imela Zveza 147članic, med b1(*in iili je pri- stopilo 11. koncem leta 1924. jili je imela torsj 158. Po novem letu jc pri- stopilo do občnega zbc>rai še 12 novih zadnig, tako da inia danes 170 članie, ki se ideliio po strokab kot sledi: 69 posojilnic 17 delnjočih konsunioy 21 raznili kmctskih in'^osDodtiskih 22 stavbnib 30 mlckarskili 6 obrinili in 5 raznili zadhnig in drustev, skupaj: 170. Svoj izstop je prijavila Ooriška ljudsfka posojilnica. Pričakuie se pri- stop še 20 novih in obnoviienih za- drug, ki jili je Zvezti pomagala usta- iiavliati in obnavl.ia.ti. Revizii je bilo izvršenih v letu 1924. 51, načelstvo je imelo 45 sej. V iirjcnu nadzorstva je poročal g. žnpnik Jožc Abrain, ki je izvajal, da se ie nadzorstvo botclo natančno in vestno ]>oučiti o zvczinem poslovanju. Posebno pažnjo ie posvetilo tistim za- devam. radi katerib so zvezini na- spro'tniki hoteli omajati zaupnnje na- ših članic v Zvezo, to je hiša, ki bi jo dancs lahko prodali s 300.000 L do- bička, in Cevljmrska za>d!ruga v Mirnu, ki se pa leto za lctom boljše razvija. Načdstvo znshiži vse priznanie, da je vest no in nattančno upravlialo naše zadružno premožcnjc. Pohvali na- čelstvo, da je obrnilo svojo pozornost na našo živinorejo, s tern da ie zače- lo krepko organizirati oddaio niasia na^ili gor. Naj skuša pospe'sevati še zavarovalnice za govejo živino in ži- vinorejske zadruge. Potrebni so tečaji in predavanja, da se vzgoji narašcaj. Zveza ima v načrtu konsunino cen- tralo; naj se skiiša t'i načrt čim prej izvesti. Predlaga obenemu zboru, naj odobri računski zakl.iuček. Inž. Rnstja poroča na poziv g.a A- brama še kratko o organizaciii oid!- daje niasia. V zadnjenn časn ie Zveza prcvzcmala mcsečno masla za okrog 60 70.000 L. Po soglasni (^dbbritvi ničunov so se izvolili nadzo'rniki vrg.j mons. An- ton Bertot, ziipa'n Karol Černigo.i. žli- pnika Marinič in .Joža Abram in dr. Vladimir Glaser. Pri slučainostili se je razvila živa- lina prijateijska r»zprava o raznih vpras'injih: o na^azovaniu denarja potoni zadrng in Zvezc, o davkih in raznih pristojbina'h ter o organizaciji konsiwnne centrale. Občni zbor je skienil naiprositi g.a poslanca Besc- dniaka, naj zastavi svoj upliv pri se- stavljaniu novih z-akonov, tičočih se zadrug, da se olaisajo neznosna dav- čna bremena;. GOSPODARSTVO. Pozor davkoplačevalci! V našem listu sirno žc ponovno opo- zorili davko])lačevalce, da sniejo vsa- ko' drugo leto od1 1. niaja do 31. julija obnoviti davčne napovedi za dohod- ninski davek na premično prenioženje in zemJjiški dohodninski davek. Ker pa nas izkustvo uči, da se taki opo- mini večkrat |)rtv.rejo, opozarjauio še e nk rat: Roik za popravo starih napovedi dohodninskc.ua davka (ricchezza nu>- bile), oziroma davka iz zeinJjiškega doliouka (redditi agrari) potcue M. julija 1925. Koncc tcga ineseca potcčc rok, te- koin katerega se zamore prositi \x>- pravck (rettifica) dohodkov trgovcev, krčniarjev (kategorija B) in izvrše- valCvV prostih pokliccv (kategorija C) ter spremeniti napoved zemljiskih dohodkov. Davkoplaccvalci naj na- pravijo popravo Ie v onih slučajili, v katerili je obdačenje resnično previ- soko, ker ima davkarija pravico izvr- šiti protipopravo (controrettifica) do- hodkov naznanjenih po davkoplače- valcu. Tiskovine za to se dobijo pri dotičnem davčneni oblastvu ali žn- panstvu. Tajništvo Km. del. zveze je pripravlieno iti strankam na roko ter jim poniagati z nasveti glcde pop/ave napovedi. Potrebno pa je, da prizadie- ti prinescjo s scboj zadnjo »CartelUt dei pagamenti«, iz katere ie razviden Piejšiiji obdavčljiv doliodck (rcd'd'ito imponibile), ker drugače ni mogoče sestaviti nove napovedi. Tajnistvo K. I). Z. Do šestego avgusta I9ZS. V »(jor. Straži« smo žu poročali, da bo firiančni minister izplačeval 70% predujme na račun teriatev na- sproti bivši Avstro-Ogrski. ki izviia- jo iz rednih in ncreduih rekvizicij. Ker se ta rok vedno bolj bliža, O'po- zarjanno vojne oškodovance šc cnkra-t na te predujme. Kdo ima pravico do teb predujmov? Preidtijini sc boJo izplačcvali samo za škodo, ki je enaka vojni škodi. Za terjatve, ki so se moraito prijaviti tr- žaški prefekturi n. pr. za voiaške pod- pore, pokojnine itd. se ne bodo pla- čevali prednjmi. Pravico do 70% prediiinm ima vsak vojni oškoidovanec, čc ie priiavil svojo terjatev nasproti Avstriii. Kdo bo napravil prošnjo za predujm? Vojni oškodovanec, ki ie dobil že izi)lačano vojiio1 odškodnino ne lx> sevedti napravil prošnje za predujm. Ravno tako nc bo zaprosil 70% pred- ujma vojni oškodovancc, ki je že sklcnii konkordat, oziromai če nui je bila žc priznana vojnu odskodnina ik> takozvani sentenci: sodlnem sklcpn. 70% predujm naj zaprosijo vsi voj- ni oškodovunci, ki niso še sklenili vojno - odskodninskeiw konkordaia, idi pit ce jim ni bila še priznana vojna odskodnina po pravonuKiwm soil- nem sklepn. Kje in kako boš zaprosil za predujm? Prošnjo lahko jiapraviš pisnnerio ali pa ustmeno. Ce jo napiaviš ust- nieno, zahtevaj od urada potrdilo, da si zaprosil predlijni. Prošnio za predi- ujin napraviiš pri davčnem uradii, pri katerem si vložil tudi prijavo terja- tev radii rednih in nerednih rekvizi- cij nasproti Avstriji do 24. a.prila 1925. Kaj se godi s temi zadnjimi vojnimi oškodovanci? Finančna intendiancai pošilja \roj- nim oškodOvancem, ki niso sklcuili še konkordatov, oiziroma sentenc d takozva- ne redne in ncredne rekviziciie. Kmet- sko-dclavska.1 zveza je zahtesala po poslancu Besednjaku, dti finančno ini- nistrstvo pojasni, kaj so pravzapiav rednc in neredne rekviziciie z ozi- roin na dogovor med Avstriio in 1 ta- li jo!? Tega poja-snila finančno inini- strstvo ni hotclo diati. Ravuo tako ni hotel bivši fiiuincni ininiister De Ste- fani ugoditi zalitevi K. D. Z.. da bi se vse še nerešene vojno'-odskodnin- ske prošnje reševale v smislu vojno- odškoilnniskega zakonn in da bi it ali- ja.nska vkida izpl:ačala vojnim oško- diovancem vso> vojnoi odškodmino, ne oziraje se na dogovor med Avstrijo in Italijo. Za pravice teh voinih ošiko- dovancev se bomio inorali še boriti. Končno bo odlločevalai o vprašanju, kakšna škoda spada med redne in ne- leditie rekvizicije osretlnja voino-od- škodninska komiisija v Riniu. Zato je potrebno, da1 vlagajo vojni (yskodo- vanci rekurze oroti odlkionilnim voj- no-odškodninskiin odlokoni. ki jib dobijo od finančne intendancc. Naš nasvet pri prošnjah za 70% predujme. Vojnim oskodova'ticem, ki bodo vložili do 6. avgusta 1925. prošujoza< izplačilo 70% prednjma, svetujemo iz zgoraj naved'enili razlogov, da zapro- sijo predujm s pridržkom. d« se ne odrcčejo s teni pravici do iwpoliie voj- uč odškodnine nasproti laislni državi. Tajnistvo K. D. Z. v Gorici. „Goriška Straža" v vsako hišo! Kaj je novega na cleželi? Medvedjebrdo. Due 12. t. in. se je vršila pri nas dobro usi>e1ai šolska veselica pod vod- stvom g.cnc neiteljiee L. Jazbarjevc. Na sporedu je bilo 11 točk. med temi 5 slovenskih. Zadnje poročilo v »(1. S.« ni bilo povs'Jim točno vsled ne- sporazinnljenja. Učiteljstvo pa se bi uioralo pobrignti ob takih prilikali, da nataTiko' obvesti iaxnost potom naših slovenskih listov. To bo vsem v korist, ker ini take prireditvc pač prihajajo tudi slovenski starsi. Sv. Križ pri AJdovščini. V torek 14. t. in. jc unirl kolar Fr. Bevk, v starosti 73. let. Bil ie dclaven in dalcč na okoli znan ko't veščak v svoji obrti; zvest naročnik »Goriske Straže«, katero je z veseljem čital, dokler g"a niso moči zapustile; vesel značaj, z vsemi prijazen in odkritosr- ! ecu. Ker je bil iskren priiatelj petja, so mil doniači pevei izkazali posl.ed- njo cast, ob obilni udeležbi dornačega in sosednjega ljudstva pri pogrebu. Dnizini, ki jc izgubila skrbnega1 oče- ta, izrekamo naše sožalie. Bovec. Sol'sko vodstvo obrtno - nankilje- valne sole v Bovcu si štcje v svojo prijetno dolžnost izreči teni potoni Okraini posojilnici v Bovcu svojo uajprisrčnejšo zahvalo za velikoduscn dar v /ncskti L 150 kot nagra>do naj- pridnejšini nčenccin tiikajsnic sole. Idrijske novice. V soboto due 11. t. in. okrog pol- dne je prisipel v Idrijo videt'nski g. prefekt Ricci. Ljudje, katerim je po- vzročila zaduja povodenj škonib, so bili vabljeni, da naj prideijo predi ob- Strap 4. »GOR1ŠKA STRA2A< čino ob pol () ltri dop. v svrho ddiUe l>t>dpore v znesku 12.001) lir za prvo pomoč; ista sc ni dclila inienovane^ii due, a-mpuk v nedeljo dapoldan. Za- k:ii Ijii'dii imičijo z voduiiu ciikanj-cin? Koliko za-niujcnega času po nenntrcb- iu.ni?! V ncdcljo je s]>rc.iemal y;. pro- ft'ikt, dasiravno na dosul uradno, raznc prošnje in pritožbe. I^opoldne sc je odpeljal. V nedeljo 12. 7. dopoldne ob L). uri zjutraj sc je vršil v rudniškom tflediš- on voliliii shod, katerega se je ndelc- žilo ka'kih 30.0 oseb. Posebncga nima- nio poročati o njeni. ker je vplival precej pora/.no gledij sestave volivne liste za občinske volitvc, kateic se bodo vršile due 19. juiija tejra leta. V nedeljo in ponedeljek sta se vr- šila dva sestanka K. I"). Z.. Sklonüo se je, da postavi hntnovana zveza sa- mostojno listo, s katero gre v boj za pravieno gotspodursko upryvo naše občine. Nosilac liste je g. Kurel Tre- ven, bivši župan idrijski. Obiskčila sta nas g. poslanec dr. Besednjüik in g. dr. .los. Mitežnik. Ja- ko smo jinia hvaležni, da sta nas obi- skahi. Saj se vedno borimo z razniini težkočaini, kattre na in lajša v koli- kor le more g. poslanec s svoiimi in- terpelacijami pri vseli mogočib o- blastvih. (1. poslanec je sprejel v ne- deljo popoldan v nradn K. 0. Z. kakili SO rud'nrjev - vpoko.iencev, kaiterim je priboril izplačanje svojih pcn/.ii. Sploli je bil obložen z raznimi pro- šnjami in pritožbaini. V pondeljek se je pod-a'l: k kr. rndniškcinu koinisn\iu Rieci-ju tcr se infonniral o raznili zadevajli, ki tlači.io n::s rudario: glede davkov (ricliezza mobile), brezposei- nosti in drugih teženj. Tudi pri gozd- nem oskrbiiistvu se je oglasil glede gozdnih 'dfclnvccv katcri |)rosijo, da* bi sc tndi njini pripoznale doklade ka- kor jili iniajo rudari in še nekatere druge stvari. Ogledal si je na lku mesta tndi škodo, katcro je povzro- čila povodenj in za katero se je tndi potiiidil. da so diobili prvo pomoč naj- potrebnejši. Na sestanku nam je ori- sal tndi parlament in njega delovanje. Z veselJLiin y sren smo se poslovil.i od njega z ž&ljo, da nas zopet kinalo obišče. Bog živi iiuuniornega vodite- lia slovamske manisine. Pozdravi fantov - «ojahov Slovenski huilje lctnika 1904. pri te/.keni poljskcm topništvu v Bcnctkah pošiljajo po- zdrave vsem v doniovini in vrli »Qoriski Stra/i«, ki nas krepi in bodri tcr nam čuva niaterni jezik. — Rupnik Trane, Ledine nad Idrijo: Bajc Trane, Višnc nad Vipavo; Säla- diii Stefan, Trebeč pri Kanalu. Ravnotako tudi fantje iz Gcno\c: Boltar Rafael, Plave; Srebrnie Jožef. Sol- kan; Komcl Trane, Kronberg; Mermolja An- !^et, Gorica; Gorjup Ivan, Avšček; "ör^xinc Aloi/Jj, Trnovo pri Kobaridu; Franc Suii«oj, Avee; SterRar Alojzij, Avčc; .Stcrffar Ru- doli, Su/.id pri Kubaridu; Moxiüa Franc. Lc- dine; Božič Anton, Vipava; Frelili 1-ranc, Ložice; Mislcj Pavel, Ložice; Boneira Ivan in Pestclj Alojzjj iz PodraRu; Sorli Jakob, Koritnica pri Grahoveni. Darovi. Za Slovcnsko suoli-uc .• Obeina M.Jiiü.i ustanovnino 200 I.: obeina Miren ob 25lctn.ci Nj. V. Mktorja I\. IH. 200 L; p. n. l.'idovik Rntar, ucit. v Soei ö 1., nabranin v VL'seli oružbi za naše nialeke; o l)inni d:ir'.j\ali pri iiosp. IJ.v-. Pcriyoju za Si. siroMšec: Ba^iii.i K(>rošec 2 L; Rajmnnd Vescovo 2 L; Franc Korošcc 2 L; Alojzij Sirk 2 L: Ev?en FV-ri^oj 2 L; Angela Molar J.oO L. ^rčna livala! Knjižeunost in umetnost. Porutninarstvo. Scstavil A. Slivnik. Založila Jugo- slovanska knjigarna v Ljnbljani. To je naslo.v novi knjigi, ki obscjja 174 strani in staue IMn 44 in v platiio ve- zana pa Din 50. IVutiiiiiar.stvo je |)ii nas še vedno zeio zanemariena panoga gospodarstva. üb malern trn- dn bi la-bko donašalo več dobička. Toda nevednost in inalobrižnost vla- data v tej stroki, ki sta krivi, da je naše perntninarstvo uikorekoč se v povojih. lu vendiar primišajo kiire ra- zumnemn penitniiiarju ^rinierno pla- čilo. Pisatelj narn c>]>is!i.ic. na kaj vse je gledati, da se ta važna c^ospodar- ska stroka pDvzpne do večic rentabil- nosti taidi po naših krajih. Knjiga bo slnžila potrebnm raznih rejeev perut- nine. Važno pa je poglavie o kurjib boieznib, ki obsega vnanje bolezni, notrauje bolezni, nezgode, nesenja in razvade. Knjiga je sestavliena po raz- nih virili in z veliko marliivosrio. Pri- poročamo jo vsem linniteliem in rej- ccin naše perutnine. „Poietni vozni red," ki ga izdaja Zvezna tiiskarna in knji- garna v Ljnbljani je izs'jl. Poleg ze- 1< zniških prog, poštnih vožonj, več iiovili avtomobilnili poštnih prog, ter \oznih redov »Jadranske plovidbe« vsebnje tudi sledcče važne pod'atke: Za skičaj nesreč potrebne telesonske stevilke v Liubljani, Celju. Maribi.-rn in Zagrebn; konzulate v Ljubliani in Zagrj'bu; kolkovine: makshnn'ne ta- rife za izvoščke v Ljubljana Maribo- ru, na Bledu, v Lescali in v Boliiuin; ljnbljanske »autotiikse«; za potnike važne točkc železniškiii obratnili predpisov; pristojbine železniškib no- sačev; žclezniške tariie za prevoz potnikov, i^rtljage, eksnresnega blaga in psov; cenc za prevoz patnikuv po ccstah; odliod in prüiod vlakov iz oz. v Ljubljano in navedbo iiovih poštniii pristojbin. Voznem-u redu ie pri.lozena kaita 55X42, v kateri so naved(:iie poleg žclczniškili i)ostai tudi poštc, telegrafi in tdcfoni v Sloveniji. Ta karta, ki stane sama 5 Din ie prilože- na Voznemu redn zastoni. Vozni red, ki je mi prodaj po vseh knjigarnali in sličnib trgovinab Sloveniie, stane 10 Din. „Geografski vestnik." Mlada slovenska univerz'i v Ljub- Ijami, žarišče nase kulture in znano- sti, živi krepko življenje. Po njenili komaj ustanovljuiiili institutih delajo nrladi znanstveniki, da d'okazejo, dia smo tudi SlovJiici narod, ki se lahko nieri s svojiini sosednjiiui narodi. I'red štirimi leti je bilo. ko so se zbrali na geogr'afskem oddelku ljub- ' ljanske univerze inkidi akademiki, med temi dva, trije Ooričani, ki so sklcnili, naj se osnuje »(leografsko drustvo« po vzgbdu sličnili društev l)ii dnigih narodib. Kimilu so lioteli se več; pred očmi so iineli misel, fka- ko bi zac'jli izdaiati lastno znanstve- no glasilo. Spominjam sc, kako smo za.nj zbirali takorekoč po krajearjili. In končno je le misel meso postala. Slovenska javnost ima reviio »Gco- graifski vestnik«, ki se vsebkisko la- liko kosa z marsikatero pri Italija- nib, Francoztli in cclo pri Nemcih. 80 strani obsegajoči prvi zvczek pri- naša vekzanimive razprave o Slo- vniji. 2-aJ, da še ni mogla priti to pot na vrsto tudi naSa ožja domovhia. To novo znanstveno strcinlienp za- služi vso pažnio in podporo vseh, ki jim je pri sreu napredek in uglod na- šega naroda. »Vestnik« se nairoča pri upravi »Ocografskega vestnika«, uni- \erza, Ljubljana in stane celoletno (2 zvezka v abscgu 4—5 pol) 50 di- narjev. Posaimezni snopiči po 30 di- narjev. Za inozemstvo po valutnih razmerah. R. B. Kazan, volčji pes. Spisal James Oliver Curwood. Po- skwenil P. V. B. Ljudska kuiižnica, 19. zvezek. Založila Jugos!ovan-ka kujiganuv v Ljnbljani. Cena bros. izv. Din 18, trdo vezanomu v platno Din .^0. Ta küiiadski roman je erm iiaj- velicastncjšili del amcriškega slov- stva in je vzbudil velikansko senza- eijo. Preveden jc bii takoi skoro v vse civilizirane jezike in ie povsod iiuel nenavaden uspeli. To ie živalski roman, a pusti daleč za seboi zivalske pripovedike angleža Setonu 'i Iioiitpso- na ali pa Ruyard Kipplingovi; pjevesti iz indijske džuugle. Kazan ni saino l>ovcst iz življenja volkov in lov.:ev v severnih kanadskih piistin.iali. tcnivLČ je obenein tako na^pet roman. da ga oni, ki ga je začel čitati, ne more od- ložiti, dokler ga ni precital do konca. UCENKO ZA MANUFAKTURNO in špecerijsko trgovino sprojme trg. Anton Belt ram. Vrhpolje P. Vipava. Dr. Rosato — Idrija zdravnik - kirurg in zdravnik za porodc, bivši asistent g 1 a v n e bolnice Regina Elena v Trstu. Ordinira: od 10-11 v zobotehničnem ateljeju, —- od 2-3 v svo- jem zasebnem stanovanju vsako sredo od 9-11 urc v Spodnji ---------------------Idriji. —--------------- Delak in Gomišček zaloga pohištva z lastno delavnico Solkan pri G o r i ci se priporočata za dobavo pohištva po najnižjih ce- nah. Izdelek zajamčen. ZOB( )ZDRA\'NIK Dr. L. MERMOLJA špeeijalist za ustne in zobne bolezni, ordinira v GORici na Travniku 5 II. od 9. do 12. in od 3, dO 5, SLIKARSKriOA in PLESKARSKE- (jA POMOCN1KA, kakor tudi 15—16 Ittnega učenca S])rejnie ta-koj M. Sorli, Sv. Lucija ob Soči. Šlrite Jorisko StražoM Valuta. Dne 15. juiija si dobil : /.a 100 franc, frankov 126 57 do 127.75 Lir za 100 belg. frankov 125.— do 127. - Lir za 100 švic. frankov 524— do 530.- Lir za 100 češ.-slov. kron 79 75 do 80*50 Lir za 1 7.1ato marko 6.40 do 5.55 Lir za 100 dinarjev 47.75 do 4«. 10 Lir za 1 Sterling 131.50 do 131.60 Lir za 1 dolar 27.05 do 27.20 Lir Novci po 20 frankov 106.- do KM).- Lir za 100 avst. kron 0.0380 do 0.0395 Lir Beneške obligacije. Dne 15. juiija: Srednji kurs L. 68.90, v Trstu 70.50; v Milanu 68. , v Rimu 69.- L Rontgenologični zavod za zdravljenje in diagnostiko primarijoDii. 9. DEFIORI jj GORICI, CDRSO UITT. EM. III. Št. N SPRE]EMfl OD 9 - IZ IN Z - f Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: veliki brzoparniki: »Conte Rosso« 6. avg. 1925. Iz Oenove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Priiicipessa Maria«. I. avg. 1925. »Tomaso di Savoia« 18. avg. 1925. Iz Oenove v Buones Aires 19 dni. v Avstralijo: rRc d'Italia* 15. avgustq 1925. Informacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosiest. Gorica, Via Contavalle St. 4. „Mundlos" šivalni stroji „Göricke^ duöHolesii, motorini „Finn" belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour St. 9 Mehanična delavnica, Piazza Cavour stey. S. težlšca zai krogle (cuscinetti &. sfere) iz Ueleivnic v Villar Perosa. Edino za« stopstvo z zalogo zat groriško ozemlje: Paoel if Dipt GORICH, Corso Ilflttorlo Emanaele III. St. 58 garage „FI HT LJUBLJANSKA POSOJILNICA r. z. z n. z. v LJUBLJANI - Telefon štev. 9 ._:___uz:: N4e«tni tra: štev, B obrestuje vloge zelo ugodno in sicer: vloge, ki jib izplačuje brez odpovedi, po 8°/0 vloge z eno mesečno odpovetljo, po 10"/u vloge s tri mesečno odpovedjo, po 12% vloge s šest mesečno odpovedjo, po 14% Jamstvena glavnica znaša že nad 11 miljonov dinarjev. Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo in na poroštvo. ~ lnkaso faktur in menie ~ Trgovski [krediti **