List 12
Kaj je bolje: globoko ali plitvo oranje?
Angleži in Belffijanci, kterih kmetovanje je na najvišji stopnji, so se najbolj globokega oranja poprijeli, in orjejo, kakor skušnje pripovedujejo, včasih celo do 27 pavcov debele brazde s skozi in .skozi železnimi plugi. Ce nam ni ravno tako ravnati, vendar je prav, da to vemo.
Da se bo sčasoma globoko oranje tudi pri nas vpeljalo, posebno v debeli zemlji, je gotovo, kakor hitro se bodo naši kmetovavci prepričali, da je na globoko izorani brazdi več pridelka kakor na plitvo izorani.
Da je globoko oranje posebno v debeli zemlji bolje od  plitvega, se vsak  kmetovavec že iz sledečega  prepriča:
1.   Koreninam se globokeje zemlja prerahlja, da se lože bolj ukoreninijo in na vse strani razproste; če pa korenine globokeje v zemljo segajo, tudi bilke bolj spešno in krep-keje rastejo. Skušnje uče, da mnogoverstne rastline, če njih korenine po 4 do 7 pavcov globoko segajo, se boljše ponašajo, kakor pod brazdo, ktera je le po 3 do 4 pavce globoka; pri globokem oranji ne zadevajo korenine tako naglo na spodnje terdne tla kakor pri plitvem . kjer je brazda komaj 2 do 4 pavce debela; zato je tudi zernje na tako plitvo orani njivi slabo, dostikrat tudi gluho, posebno ob suhih letinah, slama  pa navadno slaba.
2.     Bolj ko je njiva globoko orana, manj močirna je od une, ki je plitvo orana. To se pri debeli zemlji prav lahko zapopade iz tega, da zemlja, ki je* 6 ali še več pavcov globoko preorana, brez škode več mokrote povžije, kakor njiva enake debelosti, če je komaj za 3 pavce globoko preorana.
3.    Ce je njiva globoko preorana, ji suša nikoli toliko škode ne prizadene, kakor plitvo orani, ker vlažnost delj časa v sebi ohrani.
4.     V globoko preorani zemlji pognjijejo hitreje gnojni drobci in žito potem hitreje raste in bogateje obrodi, Angleži terdijo in pravijo, da je na takih njivah pridelano žito dosti boljega jedra in težje.
5.    Na globoko obdelanih njivah ne poleže žito tako rado.
6.    Globoko orane njive napravimo zmožne tudi za take rastline, ktere potrebujejo za njih goršo rast tudi globokeje zrahljane zemlje, kakor, na priliko, ogeršica, koruza, repa, krompir, pesa itd., in posebno pa razne deteljne plemena.
Nasprotniki globokega oranja pa pravijo, da plitvo orjanje se je že od starodavnih časov obderžalo, in staro kopito jim več velja kakor mlada pamet.   Oni pravijo:
1.   Žita v 3 do 4 pavce globoko preorani zemlji imajo že dovelj prostora, se na vse plati lahko razprostirati in spešno rasti, če se le njiva dobro pognoji; oni pravijo
2.  da se gnoj, če pregloboko v zemljo pride, preveč razgubi in rastlinam ne hasne toliko, ko na plitvo orani njivi in terdijo, da se preveč mertvice na verh spravi, ki ni za rast pripravna; dalje pravijo,
3.  da je globoko oranje pretežko, delo predolgo terpi, in da jim prevelike stroške prizadeva, zato ker morajo za globoko oranje več in močneje živine vprezati.
Al vse to nasprotovanje stoji na slabih nogah , se ve, če je zemlja dosti debela.
Pervi ugovor podre že to, da se na njive ne seje samo žito, ampak tudi take semena, ktere svoje korenike globokeje v zemljo spuščajo, kakor detelja, trava in druga klaja.
Ravno tako tudi drugi ugovor ne more obveljati. Ako se pred setevjo njiva večkrat preorje in spraši, se podorani gnoj z zemljo tako pomeša, kakor je za rast raznega žita najboljše, ravno tako se tudi vlažnost po večkratnem oranji tako po brazdah razdeli, da žitu nikakor ne škoduje, ampak le hasne.
Da pregloboko oranje predolgo terpi in preveč stroškov prizadene, je pač res; al kdo si zamore brez denarja in v enem hipu kaj boljšega pri kmetijstvu napraviti! Menda nihče !
v
Ce se bomo globokega oranja, se ve da le v debeli zemlji, sploh poprijeli, se bomo v malo letih prepričali, pa bolji in boffateji žetvi, da nismo zastonj delali; oni gospodarji j>a, ki se še vedno plitvega oranja derže, bodo spo-znaii korist globoke rali.
Na Bokalcah mesca susca  1861.           J. F. Zevnik.