1Z HtŽAV V NAŠI DRŽAVI. Ukinitev sankcij in predlog za pomilostitev. S 15. julijem je ukinila naša država sankcije napram Italiji. V času kazenskih odredb se je znatno povečalo tihotapstvo na obeh straneh jugoslovanskoitalijanske meje. Naši ljudje so tihotapili kmečke pridelke in drugo blago v Italijo, iz Italije pa so protizakonito uvažali v našo državo južno sadje, zelenjavo ter razne industrijske izdelke. Carinske oblasti na obeh straneh meje so z vso strogostjo zakona postopale proti tihotapcem in veliko ljudi ob meji je bilo hudo kaznovanih. Naša država bo izdala amnestijo ali pomilostitev za vse kazni radi carinskih prestopkov, kar bo zelo dobrodošlo obmejnim kmečkim ljudem. V DRUGIH DRŽAVAH. Spravo med Avstrijo in Nemčijo so sla- vili avstrijski hitlerjanci z zažiganjem kresov. Nemški poslanik Papen je odpo toval 15. julija iz Dunaja v Berlin, kjec je poročal Hitlerju o podrobni izvedbi avstrijsko-nemškega sporazuma. Avstrijska vlada pripravlja pomiloščenje za one narodne socijaliste, ki imajo na vesti politične zločine. Pomilostitev bo izdana 25. julija, na dan obletnice smrti rajnega kanclerja dr. Dollfussa. Češki rainistrski predsednik dr. Hodža je že bil na Dunaja, kjer ga je kancler dr. Šušnik poučil o ciljih in vsebini nemško-avstriiskega sporazuma. Dr. Hodža je prebil s svojo soprogo nekaj dni na oddihu. Zahteve Habsburžanov po zasedbi avstrijskega prestola so s pobotanjem med Avstrijo ter Nemčijo pokopane. Kako hudo je razočarana radi nenadnih sprememb razmer med Avstrijo in Nemčijo habsburška hiša, dokazuje dejstvo, da so se začeli Hfbsburžani seliti iz Avstrije. Bivši poslanec ustreljeu. V Bukarešti je udrlo 16. julija osem oboroženih dijakov v stanovanje bivšega poslanca Mihajla Stelescu. Oddali so nanj 30 strelov in je bil Stelescu takoj mrtev. Po atentatu so se javili napadalci pcliciji. Gre za člane fašistične »železne garde«. Stelescu je bil eam vodilen član te organizacije, a je pozneje radi spora ustanovil novo desničarsko stranko. Železni gardi je grozil z raznimi odkritji in radi tega ga je smrtno zadela maščevalna roka. Po Italiji so proslavili ukinitev sankcij, ki so trajale 241 dni, z razobešenjem zast. v. Fašistione or^anizacije so prejele nalog, da so priredile v proslavo tega dogodka predavanja o zmagah Italije na vojnem in političnem polju. Mussolini je prejel od vodstva fašistične stranke posebno zahvaio za njegovo neustrašeno borbo proti vsem sovražnikom Italije. Na fašistične organizacije je bila izdana poslanica v zahvalnem smislu za požrtvovalno borbo fašizma proti gospodarskemu preganjanju Italije. Pametna socijalna uredba na Cehoslovaškem. Cehoslovaška je izdala uredbo, ki določa, da mora vsako podjetje tekom 24 ur javiti vsako prosto mesto. Za oddajo prostih mest bo posredoval poseben urad. Z novo uredbo so odpravljene vse zasebne posredovalnice za siužbena mesta; vendar pa podjetja niso dolžna, nastaviti oseb, ki jih pošlje novi posredovalni urad. Zopet gospodarska konferenca na vidiku. V Berlinu pripravljajo za septembei' giTlic^nje gospodarske konference. katere bi se udeležile: Nemčija, Avstrija, Italija, Jugoslavija, Madžarska, Bolgariia n Grčija. Nemčija dobi v najkrajšem času policijskega mjnistra v osebi vodje hitlerjevskih napadalnih oddelkov Himmlerja. Himmler je star 35 let, je doma iz Monakovega in je igral leta 1934 važno vlogo pri prečiščevanju hitlerjanskih vrst, ki so nameravale prevrat. Bodoči minister za javno varnost spada danes med najožje sodelavce ter zaupnike Hitlerja. Sporazum glede vprašanja Dardanel. V Montreauxu v švici je zborovala dalje časa konferenca onih držav, izvzemši Italijo, ki so podpisale pogodbo, da morajo ostati Dardanelske morske ožine od strani Turčije neutrjene ter neoborožene. Turčija je tozadevno pogodbo odpovedala. V Montreauxu so se pogajali za pogoje, pc-d katerimi bi smele voziti skozi Dardanele bojne ladje raznih držav. Dardaaelska pogajanja bi se bila skoro razbila. ker se nista mogli glede tega vprašanja pobotati Anglija in Rusija. V zadnjem trenutku je bil dosežen na posredovanje francoskega zastopnika Boncourja med Angleži in Rusi sporazum. Po tem pobotanju bo dovoljen prevoz skozi Dardanele bojnim ladjam onih držav, ki bi bile zapletene v vojno, ali pa bi se udeleževale akcije Društva narodov. Prost prevoz pa imajo bojne ladje onih držav, ki imajo obveznosti po pogodbah s Turčijo iz prejsnjih let. Slednje velja za sovjetsko Rusijo, koje bojne ladje smejo iz Crnega morja skozi Dardanele v Sredozemsko morje. Važna je tudi ona določba sporazuma, ki pravi, da lahko Turčija zapre Dardanele bojnim ladjam, ako bi se čutila sama 6gi*oženo. Angleški mornariški krogi so proti omenjenemu pobotanju, ker je v korist Rusiji znatno poslabšan položaj Angleške v Sredozemskem morju. Vprašanje je sedaj, če bosta povabljeni k podpisu nove dardanelske pogodbe tudi Italija in Nemčija. Vsekako Italijanom ne bo po godu, da se bodo Rusi s svojim brodovjem iz Črnega morja slobodno kretali po Sredozemskem morju in bi znali ob priliki škodovati italijanskim koristim in težnjam na področju Sredozemskega morja. Turčija je pripravljena na zasedbo Dardanel. Koj po podpisu nove pogodbe v Montrcauxu bodo turške čete vkorakale v razoroženo ozemlje ob Dardanelskih morskih ožinah. Dardanele bodo dobile nove utrdbe. Stavkovno gibanje na Francoskem kljub vsemn prizadevanju socijalistične Blumove vlade ni prenehalo. Poleg stavke delavcev po tekstilnih tovarnah se pripravlja štrajk poljskih delavcev. Stavkovne grožnje poljskih delavcev gredo vladajočim socijalistom najbolj na živce, ker jih je strah, da bi ne mogli pravočasno pospraviti žetve. Za slučaj stavke delavcev poljedelske stroke bi bil znaten del žetve uničen. Homatije v Gdansku. V Gdansku se uvaja nemška tajna policija (takozvana Gestapo), na katero je uprta moč hitlerjanske Nemčije. Organizacija • tajne policije ima namen, da se zatre vsaka protihitlerjanska opozicija. Dne 18. julija je prodrla iz Gdanska vest, da je tamošnji senat, v katerem so imeli hitlerjevci večino, ukinil ustavo svobodnega mesta z namenom, da. jzsili nove senatne volitve, katerih se opozicija ne bo smela udeležiti. Z ukinitvijo ustav prenehajo vse politične svobodščine, svoboda tiska in združevanja po društvih. — Istočasno, ko so pripravili hitlerjanci v Gdansku vse, da zavladajo oni neomejeno v svobodnem mestu in ga priklučijo Nemčiji, so se vršile 18. julija po celi Poljski velike manifestacije z zahtevo, da je Gdansk poljsko pristanišče in del poljske države. Nove homatije na španskem radi strahovlade levičarjev. Pod strahovlado levice na Španskem so že tako daleč, da je organizirala policija umor poslanca Calve Sotella, voditelja monarhistov. Policijski oddelek pod vodstvom poročnika Morena je Sotela pred smrtjo še mučil. Umoriti so nameravali tudi voditelja katoliške Ijudske stranke Gila Roblesa, ki pa ga niso našli na stanovanju, kjer so ga iskali. Ob pogrebu umorjenega poslanca C. Sotella je prišlo do hudih spopadov. Levičarji so ubili tri desničarje, šest oseb pa hudo ranili. Radi omenjenih nezaslišanih dogodkov je zavladalo v parlamentarnih krogih toliko razburjenje, da je predsednik na zahtevo vlade odgodil zasedanje parlamenta za teden dni. Ker se je bati novih spopadov med levičarji in desničarji, so po naročilu notranjega ministra začasno zaprli 175 desničarskih voditeljev, da jih tako obranijo pred morebitnimi napadi. Kot protest proti nasilnostim vladnih levičarjev je sklenila opozicija, da bo zapustila parlament, ker življenje voditeljev opozicijonalnih strank ni zaščiteno. Pred nedavnim je javno v zbornici izjavil socijalistični poslanec, da so atentati na politične nasprotnike ne samo razumljivi, temveč elo zakoniti! Vojaški upor na španskcm. Močni vojaški oddelki v španskem Maroku so se uprli. Vojaški upor se je razširil iz Afrike tudi na Španijo, s katero so bile 18. t. m. pretrgane vse telefonske in brzojavne zveze. Po radiju je prodrla 18. julija vest v javnost, da je vlada izdala proglas, v katerem naglaša, da je vstaja udušena in da je vlada gospodar položaja. Dve novi vladi na Španskem. Položaj vojaškega upora, ki se je razširil na mornarico, je tako nejasen, da je levičarska vlada odstopila. Bivši ministrski predsednik Lerroux je z nekaterimi člani svoje vlade v noči 19. t. m. pobegnil preko meje v Francijo. Novo vlado je v noči sestavil predsednik parlamenta Martinez Bario. V novi vladi je bilo 6 članov republikanske zveze, 4 ministri iz vrst republikanske levice, 3 pripadniki narodne republikanske stranke, 1 je bil član katalonske levice in vojni minister general Majhas pa izven strank. Nova vlada je bila enotna fronta republikanskih levičarjev. Kakor hitro je prijela Barijeva vlada za krmilo, so prispele vesti, da prodirajo uporniki iz Sevile proti Madridu. Barijeva vlada je nato odstopila in «ie sestavil zopet novo Hoste Girala. ki je napravil za ministre po večini člane prejšnje vlade. Notrajni minister je general Bozara. Proglašeno je obsedno stanje za celo državo. Čuden način vzbuditve pozornosti. Angleški kralj Edvard VIII. je prisostvoval 16. julija predpoldne razvitju prapora, katerega je sam podaril gardnemu polku. Po zaključeni slovesnosti in vojaški paradi se je vračal proti poldne na čelu čet na koiru v kraljevi dvorec. Neki moški je predrl policijski kordon in se je hotel približati kralju. V rokah je imel samokres, katerega mu je stražnik izbil. Na policiji je omenjeni moški izpovedal, da se piše George Andrew Mahon in je po rodu Anglež. Ni imel namena, da bi izvršil atentat na kralja, arapak je hotel oddati le strel v zrak, da bi obrnil nase pozornost kralja, kateremu je hotel izročiti svojo prošnjo, ker mu je drugače ni mogel. Po zaslišanju na policiji je bil Mahon predan sodišču, kl ga bode najbrž obtožilo radi poskusa atentata na kralja. Nekaj pojasnila k poskiisnenui atentatn na angleškega kralja. Londonska policija je dognala, da osebni podatki, katere je navedel napadalec, niso resnični. On se ne piše George Andrevv Mahon, kakor je to sam navedel, ampak Gerry Benningan. Mož dalje ni Anglež, ampak Irec. Ni časnikar, pač pa pisatelj, ki je izdal tako delo, da ga je prepovedal notrajni minister. Atentatorja na angleškega kralja so 18. julija oddali za 14 dni v opazovanje za duševno bolne. Strokovnjaki bodo podali svoje mnenje glede odgovornosti za nameravan napad na kralja. Anglija napoveduje ogromno oborožitev na morju in v zraku. Angleški mornariški minister je napovedal, da bo zgradila Angleška čisto novo bojno brodovje, ki bo odgovarjalo njenim potrebam in zaščiti angleških koristi po celem svetu. Poleg mornarice bodo Angleži znatno povečali zračne sile. Angleški proračun za vojne namene bo znašal letos toliko, kolikor potroši naša država v desetih letih za vse svoje potrebe. S sladkorjem nad polieijo in vojaštvo. V Havandiji pri egiptovski prestolici Ka- iro je velika sladkorna tvornica. Tvornica je last belgijske družbe in ima v Egiptu sladkorni monopol. Ta cukrarna ni izplačala mezd delavcem in radi tega jo je 3 tisoč delavcev zasedlo. Ker ni prišlo do sporazuma, je odposlala vlada poleg policije še 1000 mož vojaštva v Havandijo. Prišlo je do spopadov. Oborožena oblast je streljala na delavce, ki so metali na policijo in vojaštvo 10 kg težke kose sladkorja. Ko so se čete po noči umaknile, so delavci, ki so imeli več mrtvih in ranjenih, razbili vse moderne naprave sladkorne tvornice. Strahovit« posledice suše v Združenih ameriških državah ia v Kanadi. Dva cela tedna je tlačila Združene ameriške države vročina, ki je zahtevala 4000 smrtnih žrtev in je povzročila 1 milijardo dolarjev škode. 300.000 farmerjev je v največji sili ter v obupu in prosi za državno podporo. — Letošnja suša v Kanadi spominja na divjanje kake hude nalezljive bolezni. Samo v kanadski pokrajini Ontario je porarlo vsled solnčarice 500 ljudi. V Toronto ne utegnejo, da bi pokopali vse one, ki se zgrudijo in umrjejo kar na ulicah vsled vročine. V Hamiltonu je kazal toplomer v senci 43 stopinj C. Vročina je povzročila v Kanadi 50 gozdnih požarov, ki so napravili ogiomno škodo.