Listek. Junaki mesta Kisek. Zgodovinska povest. — Poslovenil Ivan Vuk. Turški sultan Soliman se je bližal ogerski meji. Kamor so stopali njegovi krvoIo6ni vojaki, so požigali vasi, pustošili in morili, podirali v prah gradove in mesta ter tirali ubogo ljudstvo v grenko sužnost. V sultanovi glavi se je porodila misel, da bi razprSil Habsburžane ter si podjarmil njih dežele. Ko bi se mu posre6ilo to, bila bi mu odprta pot na vse strani. In sedaj je korakal z veliko armado proti glavnemu mestu Dunaju. Ali Turek obrača, Bog pa obrne. Tedaj mu je razpršilo njegove visokolete6e načrte majhno mestece na Ogerskem, ter ga tako dolgo zadrževalo in mu povzro6ilo mnogo izgub, da je moral sramotno oditi. Tukaj je pokazal Slovan svojo neustrašenost in pogum, ki je takoreko6 reSil Dunaj divjih Turkov. In ta junak bil je Hrvat J u r i 6 i 6. Cenjenim bralcem »Slovenskega Gospodarja* ho6em tukaj napisati junaške čine mesta Kiseka. Proti koncu meseca julija 1532 je bilo vso meSčanstvo mesteca Kisek razburjeno. Po cestah in ulicah zbirale so se gru6e ljudi ter se pogovarjale o važnib re6eh. Nekaj zelo važnega je moralo biti, ker na slehernem obrazu se je videla globoka resnoba, prestrašenost in celo obupnost; zopet pri drugih nekaka predrznost. Posamezne besede, ki so se slišale iz teh pogovorov, so bile: Ibrahimpaša, Moha6, Ferdinand, Juričič, izdajstvo, boj na življenje in smrt, sužnost, smodnik in druge take reči. Pomen teh besed se je Se le tedaj mogel razumeti, ako se je od drugih izvedelo, da je prišel kraljev poslanec iz turSkega tabora pri Mohaču ter se ustavil t Kiseku. Prosit je hodil v imenu kralja Ferdinanda za premirje, pa bil je odbit. S seboj je nosil z modrimi in zlatimi črkami pisano pismo, v katerem turSki sultan pozivlje kralja v bitko na prostem polju. Odkloni pa kralj to bitko, potem pa pride Soliman s svojimi 300.000 vojaki in 300 topovi ter upostoši vso deželo, požge mesta, prebivalce pobije in odpelje v sužnost. In ta vest je tako vznemirila mirne prebivalce v Kiseku in ker je Se poslanec zatrdil, da je sultanova armada mo6na, z orožjem in vojaškimi potrebami dobro preskrbljena. Kaj storiti? Braniti se za slabim mestnim zidovjem in jednim nasipom!? <MojBog!> vsklikne sedlar, «komaj sem z zidanjem hiSe gotov, v katero sem vtaknil skoraj vse svoje premoženje, pa mi pridejo te turške pare ter mi jo poderejo.» «To bi bilo najmanje*, re6e kroja6; «lesa in kamenja imamo dovolj, da si hiSe zopel postavimo, pa da bi nam odvedli v sužnost žene in deco, to je najhujSe. Meni je brat o taki turški vojski, katero je sam izkusil, takSne re6i pravil, da so se mi kar lasje ježili. — Bežimo rajSi v gore, še je 6as!?» «No, in kaj hočete v gorah?» vpraSa kova6, ki se ni nikogar bal. «O 6em boste živeli? Ali morebiti Turki ne morejo za vami?» «Med tem bo že menda prisla kaka pomo6!» odgovori kroja6. «Pomo6!? Od kod in od koga?» re6e Jezno kova6. «Kaki možje ste vi?! Vsaka ženska ima ve6 poguma kot vi, sram vas bodi! Ako mi gre za življenje, tedaj se branim. Ali nimate tudi vi rok, da držite puSko, ali ste preboje6i, da bi metali vrelo vodo in smolo na sovražnika?* «Tega mnenja sem tudi jaz», odvrne mizar, «tako meni ni6, tebi nič, se pač ne bomo pustili klati in naS Juri6i6 ni nikak bojazljivec, ako grmijo topovi in 6e mu sultan pri svoji bradi in preroku Mohamedu prisega smrt. Njega ho6emo braniti!* Govorica postaja vedno živahnejša in vsi sklenejo ostati. Kar se zasliSi krik ljudij in tuljenje živine. «Že prihajajo! So že tukaj! Pomoč! Rešite nas!» kriči ljudstvo. «Mi smo zgubljenj!» «Kdo prihaja? Kaj se je zgodilo?* vpraša več glasov. «Turki!» je odgovor. «Oni požigajo naSe vasi, in mi smo jim le z naglostjo in težavo ušli.» Nato poženejo kmetje svojo živino v beg v gore. Nekateri imajo samo palico, drugi zveženj pod pazduho, zopel drugi voz z različnimi stvarmi. Vsak je pograbil v zadnji sili le to, kar je v naglici dosegel in zbežal, da reši sebe sužnosti ali smrti. Meščani sprašujejo kmete, kateri jim pripovedujejo tako strašne reči o divjakih, da mnogo meščanov odbeži v hiše pripravljati se za beg. Zdajci pridrvijo husarji na penečih konjih v mesto in dirjajo naravnost k mestni hiši, kje se je poveljnik Juričič posvetoval o obrambi mesta. Tu skočijo raz konj, nekateri ostanejo pri konjih, drugi gredo k poveljniku. Ljudstvo se gnjete krog vojakov, je sprašuje če že kmalo pridejo Turki, koliko jih je, in 6e je res vse zgubljeno. Resno poglejujejo vojaki na množico. «Nič ni zgubljeno, ako Ogerska le en meč ima. In če pride mnogo sovražnikov zmagali je bomo», odgovarjajo vojaki v slabi madjarščini. «Tudi meSčani naj se bojujejo, tudi oni imajo očetnjavo, tudi oni so obljubili zvestobo kralju!» Mizar in kovač se spogledata in zodovoljno pritrdita. Kovač odhiti v hišo, pa se kmalo vrne s steklenicami dobrega vina ter ga poda husarom: «Pijte tovariši! Od sedaj smo tudi mi vojaki! Naj živi kralj! Smrt Turkom! Sramota bojazljivcem!* Husari se ponosno zravnajo in zavpijejo: »Pogumni so zmiraj zmagali, Ogerska se nikogar ne boji!» Nato pijejo. V tem pridejo ostali iz hiše, zasedejo konje in oddirjajo kot vihar iz mesta. Le nekateri so ostali v mestu, da vzdržujejo red na cestah, kjer se nahaja vedno več beguncev. Od balkona mestne hiSe se oglasijo trombe, kraljeve zastave se razobesijo, katere meSčani radostno pozdravljajo. Juričid v poveljniškem oblačilu, spremljan od župana in mestnega beležnika stopi na balkon. Z rokami da znamenje, da želi govoriti in kmalo zavlada grobna tihota. Vse oči se uprejo na junaško postavo hrvatskega poveljnika. Iz njegovih očes sija hrabrost in bojna odločnost, kar navduSi slehernega. «Meščani!» začne govoriti z zvenečim, močnim glasom, in njegove besede so donele kot mogočen grom, kot glas trombe, kličoče v boj. cMeščani! velika nevarnost nam preti. Turška vojska je samo nekaj dni oddaljena, kmalo bo pred me3tnim obzidjem ter bode zahtevala, da se predamo. Kot zvest služabnik svojega kralja, ki me je postavil za poveljnika v tem mestu, ne smem njegovega imetja nikomur dati, namreč ga braniti. In to hočem storiti! Na vas je toraj ležeče, da ohranite čast svoje domovine. Od sedaj zanaprej ste bojevniki za cerkev in kralja, za življenje in imetje. Ztnaga ali sužnost — volite! Oboje vas zna doleteti! MeSčani! Husari opazujejo vsako gibanje sovražnikovo. Jeden poslanec kliče poveljnika avstrijske armade na pomoč, in ako mi vi pomagate, upam z božjo pomočjo zadržavati sovražoika, in če ga je dvakrat večje število. Sedaj pa poidite v cerkev, molite in prosite našega Gospoda Jezusa Kristusa in svetnike za varstvo in pomoč, potem pa hitite se oboroževat in utrjevat. Le pogum, in On, ki vlada celi svet, ne zapusti svojih, ki na njega zaupajo. On je vsegamogočen ter bo dal našim slabim močem zmago nad mnogo StevilnejSim sovražnikom ter podelil zmago tistim, ki varujejo zaamenje sv. križa. Ali imate vero v naSega Boga? —» «Imamo!» odgovorijo vsi enoglasno; «za Gospoda, ki je za nas utnrl ter nas tako zveličal. Mi se hočemo vojevati, trpeti in če treba tudi umreti!» • Prisezite pri sveti zastavi očetnjave!» zakliče Juričič ter vzdigne zastavo. MeSčani padejo na kolena, vzdignejo desnico in zakličejo: <Mi prisegamo, da ne bomo nikdar zapustili naSo zastavo in našega poveljnika!» Nato blagoslovi dubovnik prisegajoče, priporoči je v varstvo Materi Božji, sv. Štefanu in sv. Martinu. In Sli so t procesijah od cerkve do cerkve in potem domov pripravljat na obleganje mesta. Juričič je izvedel, da se bliža čez 300.000 mož turžke vojske in s 300 lahkimi topovi, ki mečejo večina kroglje velikosti gosjih jajc. <Cim gosteji je sovražnik*, misli si hrabri Juričič, «tem gotovejše morajo zadeti moje kroglje.» Izvedel je tudi, da hočejo Turki napasti Dunaj. Začel je misliti, mu li bo mogoče zadrževati Turka tako dolgo, dokler se kraljeva vojska ne zbere. Akoravno pade Kisek ter občuti maičevanje barbarov, bo vsaj reSena država. Junak se je sklenil darovati, ali molčati je moral o tem pred prebivalci, da ne zgubijo poguma. Juričič si izbere izmed meSčanov 700 najmočnejših in najhrabrejših, je oboroži in porazdeli med izurjene husare ter odkaže vsakemu stolp ali zid, katerega ima braniti. Ostali morajo stražiti, zidovje in okop v dobrem stanu ohranjevati, strelbne potrebe in živež donaSati bojevalcem. Ženam in dekletam zaukaže imeti pripravljeno vrelo vodo in olje, ter streči starcem, bolnikom in ranjencem. Tako pripravljen pričakuje junak sovražnika. Dne 9. avgusta se prikažejo prve fiete pod vodstvom Ibrahim-paSe, kateremu sledi sultan z glavno vojsko v daljavi tri dni hoda. Kmalo je bil Kisek obdan od vseh strani s Turki; na gričih so se razpostavili topovi. Grozno streljanje se prične. Grom sledi gromu, da se zemlja stresa in kroglje padajo na hiSe kakor toča. Tri dni traja že streljanje in akoravno se brambovci pogumno branijo, jih je vendar mnogo pobitib po ulicah in hišah. Povsod se vidijo trupla in ranjenci; žalostni kriki polnijo zrak, prihajajoči iz ust žen in otrok, ki ne najdejo nikjer varstva pred morečimi kroglami. In ta krik in stok povzroči pri brambovcih maloduSnost, ker mu težko de, videti svoje v sili zapužčene. Tam prižvižga kroglja in predere prsi mlademu dekletu, ki nese svojemu očetu strelivo; nesrečni oče priskoči vzdigne mrtvo hčerko, kroglja prižvižga in oče se zvrne mrtev zraven mrtve hčerke. Mladenič odbija junaSko napade, zamolkel vsklik in cvet življenja se zgrudi okrvavljen na tla. Daroval je mlado življenje domovini. Mamica, ki je baš prihitela, pade nezavestna na sina. StraSni trenutki vladajo v mestu. Pri vsakem koraku kosi smrt.