Opis
Izhodišča: Število bolnikov s kroničnimi boleznimi narašča, zato vse več pozornosti posvečamo kakovosti njihovega življenja, pri čemer upoštevamo, kako bolniki svojo bolezen dojemajo. Podatki, ki nam jih bolniki posredujejo, dopolnjujejo ugotovitve kliničnega pregleda in uporabljenih diagnostičnih metod. Namen študije je s pomočjo usmerjene ocenjevalne lestvice QUALEFFO- 41, ki je v Sloveniji še niso uporabljali, ugotoviti, ali se je kakovost življenja žena z osteopenijo ali osteoporozo v obdobju po menopavzi po vključitvi v strokovno vodeno skupinsko telesno vadbo izboljšala. Zanimala nas je tudi morebitna povezanost med mineralno kostno gostoto (MKG) in kakovostjo življenja bolnic, ki ni povezana z zlomom zaradi osteoporoze. Metode: V študiji je sodelovalo 28 žensk z osteopenijo ali osteoporozo, članic Društva proti osteoporozi Maribor, ki smo jih vključili v trimesečni program strokovno vodene skupinske telesne vadbe, ki so jo vodile fizioterapevtke. Študija je bila zasnovana kot poskus tipa pred-po. Pred začetkom in po končani vadbi so preiskovanke izpolnile vprašalnik QUALEFFO-41, ki vsebuje 41 vprašanj v petih domenah: bolečina, telesna zmogljivost, socialni stiki, splošno zdravstveno stanje in duševne sposobnosti. Rezultati: Povprečna skupna ocena, ki smo jo dobili s pomočjo vprašalnika QUALEFFO-41, je bila po vadbi statistično značilno nižja (23,9; SD 12,1) kot pred njo (27,1; SD 13,7; p = 0,001), kar pomeni višjo kakovost življenja bolnic. Statistično značilno izboljšanje smo opazili tudi pri domeni bolečine ter telesne zmogljivosti na področju gibanja in dnevnih aktivnosti. Povezanosti med vrednostjo MKG in kakovostjo življenja bolnic, ki ni povezana z zlomi, nismo našli. Zaključek: Veljavnost vprašalnika QUALEFFO-41 v Sloveniji še ni potrjena, vendar menimo, da bi lahko bil učinkovito dodatno mersko orodje za ocenjevanje uspešnosti rehabilitacijskih postopkov pri bolnicah z osteoporozo.