PrveizkušnjestriažnimtestomHPVvSloveniji UrškaIvanuš
1
,MarioPoljak
2
,ŽivaPoharMarinšek
1
,MarjetkaUrši Vrš aj
1
 1
OnkološkiinštitutLjubljana 2
Inštitutzamikrobiologijoinimunologijo,MedicinskafakultetaUniverzevLjubljani Izhodiš e Triažni test HPV uporabljamo v obravnavi žensk z za etno patološkimi spremembami materni nega vratuznamenompravo asneprepoznavežensk zve jim (HPV pozitivne)in manjšim(HPV negativne) tveganjem za razvoj raka materni nega vratu (RMV). Test pri posamezni ženski ugotavlja okužbo z onkogenim HPV. e okužbe z onkogenim HPV pri ženski ni (negativen triažni test HPV), ima ta kljub za etno patološkim spremembam materni nega vratu zelo majhno tveganje za razvoj RMV. Klini no preizkušene teste za dokazovanje okužb z onkogenimi HPV uporabljamo v Sloveniji od leta 1998 (Poljakinsod,1999). Triažni test HPV je bil prvi vklju en v Smernice za celostno obravnavo žensk s predrakavimi spremembami leta 2006 (Smernice 2006). Preiskava je bila za ženske samopla niška in je ni bilo mogo e opraviti pri vseh izvajalcih državnega programa ZORA (DP ZORA). Konec leta 2009 sta Onkološki inštitut Ljubljana, nosilec DP ZORA in Združenje za ginekološko onkologijo, kolposkopijo in cervikalno patologijo (ZGO) na Zdravstveni svet Ministrstva za zdravje RS vložila vlogo za vklju itev triažnegatestaHPVvpraviceizzdravstvenegazavarovanja.ZdravstvenisvetMinistrstvazazdravjeRS je decembra 2009 ta predlog potrdil in kot nadgradnjo programa ZORA odobril uporabo testa Hybrid Capture 2 (hc2) za ugotavljanje okužbe s HPV pri to no dolo enih indikacijah. Test hc2 (HPV DNA Test, Qiagen, Hilden, Nem ija), trenutno edini ustreza priporo ilom Evropskih smernic za presejanje za raka materni nega vratu in je eden izmed dveh testov HPV, ki imajo tudi dovoljenje FDA za uporabo v presejalnih programih. S 1. oktobrom 2010 je postal triažni test HPV (hc2) pravica iz zdravstvenegazavarovanjaženske. Indikacije Indikacije za triažni test HPV so natan no dolo ene. Opisane so v algoritmih Smernic 2006 in navedene na Napotnici za triažni test HPV: triažni test HPV se uporablja pri spremljanju žensk s 2.izobraževalnidanprogramaZORA,april2011
_______________________________________
45

citološkim izvidom brisa materni nega vratu (BMV) (1) atipi ne ploš ate celice (APC) ali atipi na ploš atoceli na metaplazija (APM), ne glede na starost ženske, (2) blaga diskarioza (BD), le pri ženskahstarih35letalive in (3)podiagnoziCIN1.VsitestiHPVvalgoritmihSmernic2006,takoprvi kot nadaljnji, so triažni. Marca 2011 sta RSK za ginekologijo in porodništvo in RSK za onkologijo potrdila posodobljene Smernice za celostno obravnavo žensk s predrakavimi spremembami, ki naj bi predvidoma v veljavo stopile še v letu 2011, hkrati s posodobljenim citološkim izvidom, usklajenim s klasifikacijo po Bethesdi (Smernice 2011). Posodobljene smernice uvajajo spremembe tudi na podro ju triažnega testiranja na HPV. Skladno z novimi znanstvenimi dognanji in mednarodnimi izkušnjami so nekoliko spremenjeni algoritmi, poleg tega pa naj bi se triažni test HPV uporabljal tudi pri neopredeljenih atipi nih žleznih celicah v brisu materni nega vratu in po zdravljenju nekaterih predrakavihsprememb. Uvedbanovihobrazcev Ob nadgradnji programa ZORA s triažnim testom HPV sta v veljavo stopila dva nova obrazca: Napotnica za triažni test HPV in Privolitev po pojasnilu. Napotnica vsebuje identifikacijske podatke o ženski in napotnem ginekologu ter indikacijo za testiranje. Z uvedbo Smernic 2011 in s tem nekaterih novihindikacij,bopravo asnoposodobljenatudinapotnica.Privolitevpopojasnilupojasnjujepomen triažnega testa HPV in zbiranja podatkov v Registru ZORA ter naproša žensko za podpis, s katerim dovoljuje zbiranje podatkov v Registru ZORA. Izkušnje laboratorijev in Registra ZORA kažejo, da je ve ina ginekologov nove obrazce za ela uporabljati pravo asno in v skladu z navodili. Izjemno malo je napotnic s pripisom “brez privolitve”, Register ZORA v tem primeru izvida ne zabeleži. Oznaka indikacij na obrazcih je v ve ini primerov ustrezna, redke izjeme smo v Registru ZORA zaznali le pri blagi diskariozi, nekateri testi pri ženskah s tem izvidom so v nasprotju z indikacijo opravljeni pri ženskahmlajšihod35let.IzvajanjetriažnegatestiranjanaHPVinuporabaobehobrazcevstaopisana v Navodilih za izvajanje triažnega testiranja na HPV, ki so bila ob uvedbi triažnega testa HPV poslana vsem ginekologom po pošti, ves as pa so tudi dostopna na doma i strani DP ZORA. V letu 2011 je predvidena posodobitev Navodil za odvzem brisa materni nega vratu in izvajanje programa ZORA iz leta2005,vkaterabodovklju enatudiNavodilazaizvajanjetriažnegatestiranjanaHPV,kipotemne bodove obstajalakotlo enaentiteta. 2.izobraževalnidanprogramaZORA,april2011
_______________________________________
46

Kakovostvzorca Posebno pozornost velja nameniti zagotavljanju kakovosti vzorca triažnega testa HPV in s tem zanesljivosti izvida preiskave. Krta ko kompleta za odvzem HPV (DNAPAP Cervical Sampler) je treba po odvzemu vzorca vedno in obvezno vstaviti v gojiš e in v laboratorij poslati gojiš e z vloženo krta ko. e namre krta ko v gojiš e samo pomo imo in nato odpošljemo le gojiš e brez krta ke, se lahkozgodi, davgojiš uostanepremalocelicinanalizavlaboratorijupokaženegativenrezultat,kije lahko napa no negativen zaradi pomanjkanja ali celo odsotnosti celic v gojiš u. Zato laboratorij v primeru, ko dobi gojiš e brez vstavljene krta ke, tega ozna i kot neuporabnega in vzorec z obrazložitvijo zavrne ter zaprosi za nov, ustrezen vzorec. Prav tako je izvid nezanesljiv in zato vzorec neuporaben, e je uporabljeno napa no transportno gojiš e (npr. transportno gojiš e z vatirano pal ko HC Female Swab Specimen Collection Kit) ali kjer je transportno gojiš e poškodovano (npr. zaradislabozatesnjenegapokrov kadelgojiš aizte e). ZbiranjepodatkovvRegistruZORA Analize triažnih testov HPV opravljata v Sloveniji dva laboratorija: Laboratorij za molekularno mikrobiologijo in diagnostiko hepatitisov in aidsa na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter Oddelek za citopatologijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Oba laboratorija podatke o opravljenih triažnih testih HPV sproti posredujeta napotnim ginekologom, enkrat mese no pa tudi v Register ZORA, in sicer v predpisanem formatu na elektronskemmediju,skladnoz Metodološkiminavodilizainformacijskisistemizvidovtriažnih testov HPV. Osebje Registra ZORA, podobno kot pri citoloških izvidih brisov materni nega vratu, podatke uvozi v register, kjer se posamezni izvid avtomati no upari k posamezni ženski. Zaradi povezave Registra ZORA s Centralnim registrom prebivalstva, kjer je klju ni identifikator EMŠO ženske, se avtomati no lahko uparijo le tisti izvidi, kjer je EMŠO na napotnici (in kasneje na e datoteki laboratorija) pravilno izpisan. V nasprotnem primeru je treba izvid upariti ro no s pomo jo drugih identifikatorjev (ime in priimek ženske, datum rojstva, stalno bivališ e), kar je asovno potratno in dopuš a ve jo možnost napak, še posebej, e so tudi drugi podatki na napotnici pomanjkljivo izpolnjeni. Na napotnici tudi ne sme manjkati ozna ba indikacije za triažni test HPV. e so podatki na napotnici pomanjkljivi, osebje laboratorija ali Registra ZORA pokli e v napotno ginekološko ambulantoinzaprosizamanjkajo epodatke. 2.izobraževalnidanprogramaZORA,april2011
_______________________________________
47

UporabapodatkovRegistraZORA RegisterZORAomogo a (1)na rtovanje,organizacijo, vodenje,izvajanjeinvrednotenjeprogramaza obvladovanje bremena RMV v Sloveniji, (2) zagotavljanje ustreznega pretoka informacij tako med izvajalci programa (za zagotavljanje optimalne strokovne obravnave žensk) kot med registrom in izvajalci, (3) spremljanje in strokovni nadzor kakovosti storitev (delo izvajalcev programa) in postopkov (pot ženske po klini ni poti ZORA), (4) klini ne in epidemiološke študije ter stroškovne analize. Podatki, ki se zbirajo v registru, bodo v nekaj letih omogo ili spremljanje in vrednotenje nadgradnje programa ZORA s triažnim testom HPV, tako z epidemiološkega vidika (epidemiološki kazalniki) kot z vidikakakovostiprocesov(procesnikazalniki): 1. Pri akujemo zmanjšanje incidence RMV zaradi boljše in hitrejše prepoznave in pravo asnega zdravljenja žensk s predrakavimi spremembami materni nega vratu (HPV pozitivne ženske z za etno patološkimi spremembami materni nega vratu). Analiza podatkov 151 žensk, ki so zbolele za invazivnim RMV v letu 2007, ki je bila opravljena leta 2009 ob predložitvi vloge na Zdravstveni svet RS, je pokazala, da je 30 (20 %) teh žensk imelo v Registru ZORA vsaj en klju ni bris, ki bi po sodobnih smernicah narekoval triažni test HPV (APC, APM, BD). Povpre na starost tehženskobdiagnozijebila45,4let.Povpre noštevilokontrolnihbrisov(poklju nembrisuindo datuma diagnoze) pri teh ženskah je bilo 3,1. Od klju nega brisa do datuma diagnoze je minilo povpre no3,7let.Od151žensk,kisozbolelezainvazivnimRMVvletu2007,jihjebilotorej20% takih, ki so v obdobju pred boleznijo imele registriran patološki izvid brisa APC, AMP ali BD in so na kontrolne preglede hodile redno. Pri teh ženskah bi z uporabo triažnega testa HPV lahko pravo asno odkrili predrakave spremembe in s tem pove ano tveganje za RMV. Z ustreznim zdravljenjembistemprepre ilirazvojinvazivnegaRMV. 2. Pri akujemo zmanjšanje nepotrebnih kontrolnih pregledov in odvzemov BMV in zmanjšanje prekomerne invazivne, histološke diagnostike in zdravljenja zaradi boljše in hitrejše prepoznave žensk,kiimajomanjšetveganjezarazvojRMV(HPV negativne).RegisterZORAomogo asledenje skladnostiobravnaveposamezneženskestrenutnoveljavnimiSmernicami. 3. Triažni test HPV bo služil tudi kot eden izmed kazalnikov kakovosti dela citoloških in histoloških laboratorijev (notranji in zunanji nadzor kakovosti). Register ZORA omogo a povezavo izvidov triažnega testa HPV z drugimi izvidi pri izbrani ženski, kar omogo a celostno spremljanje 2.izobraževalnidanprogramaZORA,april2011
_______________________________________
48

kakovosti dela laboratorijev, njihovo medsebojno primerjavo in primerjavo z mednarodnimi standardi. AnalizaprvihrezultatovtriažnegatestiranjanaHPVvSlovenijiinumestitevvmednarodnikontekst Tabela1prikazujeprve,preliminarnerezultatetestiranjanaHPVvSloveniji.Vprvihštirihmesecihpo vklju itvi triažnega testa HPV v program ZORA je bilo v Sloveniji opravljeno skupaj 2196 triažnih testov HPV, od tega je bilo pozitivnih 740 (34 %) testov, negativnih 1437 (65 %) testov, 19 (1 %) vzorcevpajebiloneuporabnih.Najve triažnihtestovjebiloopravljenihzaradiindikacijeAPCaliAPM (1574ali72%),najmanjpazaradiindikacijeCIN1(256ali12%). Prvi rezultati triažnega testiranja na HPV so skladni s pri akovanji, navedenimi v vlogi za Zdravstveni svet. Pri akovanjasotemeljilanadotedanjihslovenskihpodatkihinpodatkihRegistraZORA. IzviditriažnihtestovHPVpoindikacijah: Najve ji delež pozitivnih triažnih testov (52 %) je bil pri indikaciji BD (ženske stare 35 let in ve ). V mednarodnem kontekstu nas to pri akovano umeš a med države z majhnim deležem pozitivnih triažnih testov HPV pri ženskah s citološko diagnozo blaga diskarioza (LSIL po Bethesdi). V nedavni metaanalizi (Arbyn in sod, 2009), je povpre ni delež HPV pozitivnih ženskssorodnocitološkodiagnozo76%(intervalnirazpon55–89%;95%intervalzaupanja: 71 – 81 %). V metaanalizo so bile vklju ene tudi ženske z BD, mlajše od 35 let (v nekaterih študijah tudi mlajše od 20 let). Ker je pri mlajših ženskah delež HPV pozitivnih pri akovano ve ji, a so okužbe ve inoma prehodne, lahko manjši delež pozitivnih triažnih testov HPV v Sloveniji pojasnimo med drugim tudi s tem, da v Sloveniji izvajamo triažno testiranje na HPV v obravnavi žensk z BD starih 35 let ali ve , in to šest mesecev po postavljeni diagnozi. Prvi slovenski rezultati triažnega testiranja na HPV zaenkrat potrjujejo smiselno postavljeno starostnomejozauvedbotriažnegatestavobravnavoženskzBD. Delež pozitivnih testov pri indikaciji APC ali APM pri akovano znaša 30 %. V primerjavi z mednarodnimi podatki (Arbyn in sod, 2009), kjer delež pozitivnih testov HPV (metoda hc2) pri sorodnih presejalnih diagnozah (ASC US po Bethesdi) znaša povpre no 43 % (intervalni razpon 23 – 74 % ; 95 % interval zaupanja: 40 – 46 %), nas to uvrš a med države z nizkim deležem pozitivnih triažnih testov HPV pri za etno patoloških citoloških spremembah APC in APM. Nizek delež je glede na pretekle slovenske rezultate pri akovan, vendar kljub temu nekoliko presenetljiv, še posebej ker v Sloveniji triažni test HPV uporabljamo tudi pri 2.izobraževalnidanprogramaZORA,april2011
_______________________________________
49

obravnavi mladih žensk (starih 20 letin ve ) z za etno patološkimi citološkimi spremembami, zaradi esar bi bilo pri akovati prej ve ji ali vsaj tujini primerljiv delež HPV pozitivnih. Po drugi strani bi majhen delež pozitivnih lahko obrazložili s asovnim zamikom, triažni test HPV opravimo namre šest mesecev po diagnozi, kar lahko zmanjša delež pozitivnih rezultatov še posebej pri mladih, kjer je okužba najve krat prehodna. Študije v metaanalizi se med seboj razlikujejo namre po tem, kdaj je bil opravljen triažni test HPV, pri nekaterih kar takoj ob diagnozi. Delež pozitivnih triažnih testov HPV pri indikaciji CIN1 znaša 32 %. Rezultati metaanalize (Cuzick in sod, 2006) kažejo, da je ob postavitvi diagnoze CIN1 HPV pozitivnih povpre no 81 % žensk. Pri ve ini žensk okužba izzveni sama po sebi, zato s asom, brez zdravljenja izzveni tudi velik delež CIN1. Po enem letu (ko se po obstoje ih smernicah v Sloveniji izvaja prvo triažno testiranje na HPV) se zaradi izzvenevanja okužbe s HPV pri akuje negativen rezultat triažnegatestav70%,podvehletihpažev90%. Tabela1:IzvidiinštevilotriažnihtestovHPVpoindikacijah,november2010–februar2011 (Vir:RegisterZORA) Indikacija HPV+ HPV Neuporaben vzorec skupaj Št. % Št. % Št. % Št. % APC/APM 469 29,8 1095 69,6 10 0,6 1574 100,0 BD 35let 160 52,3 143 46,7 3 1,0 306 100,0 CIN1 83 32,4 167 65,2 6 2,3 256 100,0 Nipodatka 28 46,7 32 53,3 0 0,0 60 100,0 skupaj 740 33,7 1437 65,4 19 0,9 2196 100,0 Pri interpretaciji teh rezultatov je treba poudariti, da gre zaenkrat za majhen vzorec, zato se rezultati lahko še spremenijo. Prikazani so le rezultati po indikacijah, navedenih na napotnicah, zato so v analizi zajeti vsi triažni testi HPV ne glede na to, ali gre za prvi triažni test po diagnozi (pri akujemo ve ji delež HPV pozitivnih) ali za nadaljnji (zaradi naravnega o iš enja virusa pri akujemo pri nadaljnjih triažnih testih edalje manjši delež HPV pozitivnih). K specifiki slovenskih rezultatov prispeva zagotovo tudi starostna struktura žensk, vklju enih v presejalni program ZORA, in starostne omejitve za triažno testiranje na HPV, dolo ene v Smernicah. Ne nazadnje so in bodo rezultati tudi odsev kakovosti slovenske citologije in histologije. Povezava citoloških in histoloških izvidov z izvidi triažnihtestovHPVbovprihodnostilaboratorijeminRegistruZORAomogo alaspremljanjeinnadzor 2.izobraževalnidanprogramaZORA,april2011
_______________________________________
50

kakovostidelaposameznihlaboratorijev,boljo itne bodopostale morebitnerazlike medlaboratoriji, tudivprihodnjepabozanimivaprimerjavaslovenskihpodatkovstujimi. UporabatriažnegatestaHPVsstraniginekologov AnalizaopravljenihtriažnihtestovHPVpoginekologihjepokazala,daginekologimese noodvzamejo zelo razli no število vzorcev za triažne teste HPV. Ginekologi, ki v obravnavo žensk s predrakavimi spremembamimaterni negavratuvklju ujejotriažnitestHPV,mese noodvzamejovpovpre juokoli pet vzorcev za triažni test HPV. Nekateri odvzamejo le enega, nekateri tudi ve deset vzorcev mese no. Razli no število triažnih testov HPV po ginekologih je zaradi nedavne uvedbe testa v presejalni program pri akovana, saj so nekateri ginekologi triažni test HPV uporabljali že prej (samopla niško), drugi pa se z njim dodobra šele spoznavajo. Prav tako je razlika v uporabi testa posledica razlik v deležu patoloških citoloških izvidov BMV med ginekologi. Letne analize opravljenega dela in rezultatov po ginekologih in laboratorijih kažejo, da tako med ginekologi kot laboratoriji obstajajo razlike v deležu posameznih citoloških izvidov. Glede na razli ne populacije žensk, ki jih obravnavajo ginekologi na razli nih ravneh zdravstvenega varstva, to ni presenetljivo. Pomemben dejavnik pri tem pa so tudi razlike v ocenjevanju BMV v laboratorijih, ki se med seboj razlikujejotudivdeležunormalnih,reaktivnihinpatološkihspremembpripresejalnihbrisih. Še vedno obstajajo ginekologi, ki v Registru ZORA nimajo zabeleženega nobenega izvida triažnega testa HPV. Vzrokov za to je lahko ve , eden izmed njih tudi ta, da ti ginekologi triažnih testov HPV ne vklju ujejo v obravnavo žensk s predrakavimi spremembami materni nega vratu in s tem ne izkoriš ajo povsem jasnih in znanstveno dokazanih prednosti, ki jo v obravnavo takih žensk prinaša triažnitestHPV. Viri(poabecednemvrstnemredu): 1. Arbyn M, Martin Hirsch P, Buntinx F, Van Ranst M, Paraskevaidis E, Dillner J. Triage of women with equivocal or low grade cervical cytology results. A meta analysis of the HPV test positivity rate. J Cell Mol Med2009;13:648 59. 2. CuzickJ,ClavelC,PetryHU,MeijerC,HoyerH,RatnamS,SzarewskiA,Birembaut P, KulasingamS,Sasieni P, Iftner T. Overview of the European and North American studies on HPV testing in primary cervical cancerscreening.Int.J.Cancer2006;119:1095–1101. 2.izobraževalnidanprogramaZORA,april2011
_______________________________________
51

3. Europeanguidelinesforqualityassuranceincervicalcancerscreening.Secondedition.2008.Europen Communities.Belgium. 4. Poljak M, Bren i A, Seme K, Vince A, Marin IJ. Comparative evaluation of first and second generation Digene Hybrid Capture assays for detection of human papillomaviruses associated with high or intermediateriskforcervicalcancer.JClinMicrobiol1999;37:796 797. 5. RegisterZORAinRegisterrakaRS,OnkološkiinštitutLjubljana.Objavljeniinneobjavljenipodatki. 6. Urši Vrš ajMssod.Smernicezacelostnoobravnavoženskspredrakavimispremembamimaterni nega vratu.Združenjezaginekološkoonkologijo,kolposkopijoincervikalnopatologijo.Ljubljana,2006in2011. 7. Urši Vrš aj M, Primic Žakelj M, Ivanuš U. Vloga na Zdravstveni svet Ministrstva za zdravje RS za uvrstitev triažnegatestaHPVmedpraviceizobveznegazdravstvenegazavarovanja,december2009.Neobjavljeno. 2.izobraževalnidanprogramaZORA,april2011
_______________________________________
52

2. izobraževalni dan programa ZORA
Brdo pri Kranju, 8. april 2011
Prve izkušnje s triažnim testom HPV
v Sloveniji
Urška Ivanuš, dr .med.
Prof. dr. Mario Poljak, dr. med.
Prof. dr. Živa Pohar Marinšek, dr. med. 
Prof. dr. Marjetka Uršič Vrščaj, dr. med.
in sodelavci
Programa in registra ZORA, Onkološki inštitut Ljubljana
Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo,  MF Univerze v Ljubljani
Citopatološkega odddelka, Onkološki inštitut Ljubljana
Indikacije
1. APC in APM (prvi čez 6m)
2. BD ≥ 35 let (prvi čez 6m)
3. CIN 1 (prvi čez 12m)
− Vsi testi HPV, ki v algoritmih Smernic izhajajo iz zgornjih indikacij, so triažni 
(tako prvi kot nadaljnji)
− V posodobljenih smernicah bo nekaj novih indikacij (posodobljena bo tudi 
napotnica)
2. izobraževalni dan programa ZORA
Brdo pri Kranju, 8. april 2011
Hybrid Capture 2
• Metoda potrjena na Zdravstvenem Svetu MZ 
decembra 2009
• Dva laboratorija (IMI,OIL)
• Transportno gojišče s krtačko 
• Neuporabni vzorci
– Brez krtačke
– Napačno transportno gojišče
– Poškodovano transportno gojišče
2. izobraževalni dan programa ZORA
Brdo pri Kranju, 8. april 2011
}
NEZNANA negativna 
napovedna vrednost
testa
2.izobraževalnidanprogramaZORA,april2011
_______________________________________
105

Uvedba novih obrazcev
1. Napotnica za triažni test HPV
2. Privolitev po pojasnilu
− Večina ginekologov je nove obrazce začela uporabljati pravočasno in v skladu 
z navodili
− Izjemno malo je napotnic s pripisom “brez privolitve”, Register ZORA v tem 
primeru izvida ne zabeleži
− Oznaka indikacij na obrazcih je v večini primerov ustrezna (redke izjeme pri BD 
≥ 35 let)
Navodila za izvajanje triažnega testiranja na HPV – dostopna na spletni 
strani DP ZORA, vključena bodo v posodobljena Navodila za izvajanje 
programa ZORA, ki so v pripravi.
2. izobraževalni dan programa ZORA
Brdo pri Kranju, 8. april 2011
Natančnost pri izpolnjevanju napotnice
• Pomen EMŠO preiskovanke v glavi napotnice
• Pomen drugih podatkov
− Večina ginekologov napotnice za triažni test HPV izpolnjuje natančno
− Če manjka na napotnici pomemben podatek, osebje laboratorija ali registra 
ZORA pokliče ginekološko ambulanto in pridobi manjkajoče podatke – potrata 
časa, finančnih sredstev in energije vseh vpletenih
2. izobraževalni dan programa ZORA
Brdo pri Kranju, 8. april 2011
Zbirka podatkov v Registru ZORA
• Nabor podatkov, ki se zbirajo v Registru ZORA 
opredeljujejo Metodološka navodila za informacijski sistem 
izvidov triažnih testov HPV
– Podatki z napotnice (identifikacija ženske in ginekologa, indikacija za test)
– Uporabnost vzorca
– Izvid
2. izobraževalni dan programa ZORA
Brdo pri Kranju, 8. april 2011
2.izobraževalnidanprogramaZORA,april2011
_______________________________________
106

Namen zbiranja podatkov
SPREMLJANJE IN NADZOR USPEŠNOSTI UVEDENEGA UKREPA
Ali z uvedbo triažnega testa HPV v DP ZORA dosegamo 
zastavljena cilja:
1. Zmanjšanje incidence RMV zaradi boljše in hitrejše prepoznave in
pravočasnega zdravljenja žensk s predrakavimi spremembami materničnega
vratu (HPV-pozitivne).
2. Zmanjšanje nepotrebnih kontrolnih pregledov in odvzemov BMV in zmanjšanje
prekomerne invazivne, histološke diagnostike in zdravljenja zaradi boljše in
hitrejše prepoznave žensk, ki imajo manjše tveganje za razvoj RMV
(HPV-negativne).
2. izobraževalni dan programa ZORA
Brdo pri Kranju, 8. april 2011
Namen zbiranja podatkov
SPREMLJANJE IN NADZOR KAKOVOSTI DELA LABORATORIJEV
Register ZORA omogoča povezavo izvidov triažnega testa
HPV z drugimi izvidi pri izbrani ženski, kar omogoča
celostno spremljanje kakovosti dela laboratorijev, njihovo
medsebojno primerjavo in primerjavo z mednarodnimi
standardi.
− Povezava citoloških in histoloških izvidov z izvidi triažnih testov HPV bo v
prihodnosti laboratorijem in Registru ZORA omogočala spremljanje in nadzor
kakovosti dela posameznih laboratorijev, bolj očitne bodo postale morebitne
razlike med laboratoriji.
2. izobraževalni dan programa ZORA
Brdo pri Kranju, 8. april 2011
Namen zbiranja podatkov
SPREMLJANJE IN NADZOR KAKOVOSTI DELA GINEKOLOŠKIH AMBULANT
Register ZORA omogoča sledenje uporabe triažnega testa
HPV in drugih postopkov v obravnavi posamezne ženske s
predrakavo spremembo materničnega vratu.
– Identifikacija neuporabnih vzorcev.
– Identifikacija napačnih indikacij (npr. indikacija DB ≥ 35 let, ženska pa je mlajša 
od 35 let), na kar opozorimo ginekologa, ki bi zaradi tega lahko imel težave pri 
strokovnem nadzoru.
– Identifikacija odstopanja obravnave od Smernic.
2. izobraževalni dan programa ZORA
Brdo pri Kranju, 8. april 2011
2.izobraževalnidanprogramaZORA,april2011
_______________________________________
107

Namen zbiranja podatkov
POMOČ VSEM IZVAJALCEM PROGRAMA
Pomoč pri vpogledu v pretekle izvide, ki jih morata
ginekolog ali citopatolog poznati za ustrezno strokovno
odločitev o diagnozi in nadaljnji obravnavi ženske.
– Problem pri menjavanju ginekologov in laboratorijev.
Pomoč ginekološkim timom pri klicanju žensk na zamujene
ginekološke preglede.
2. izobraževalni dan programa ZORA
Brdo pri Kranju, 8. april 2011
Analiza (1)
Slika 1: Število triažnih testov HPV po indikacijah, november 2010 – februar 2011
(Vir: Register ZORA)
1574
306
256
60
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
1600
1800
APC/APM BD>=35 let CIN1 ni podatka
Število triažnih testov HPV
Indikacija
2. izobraževalni dan programa ZORA
Brdo pri Kranju, 8. april 2011
Analiza (2)
Slika 2: Izvidi triažnih testov HPV, november 2010 – februar 2011 
(Vir: Register ZORA)
2. izobraževalni dan programa ZORA
Brdo pri Kranju, 8. april 2011
1437
65 %
740
34 %
19
1 %
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
1600
HPV - HPV + neuporaben
Število triažnih testov HPV
Izvid
2.izobraževalnidanprogramaZORA,april2011
_______________________________________
108

Analiza (3)
2. izobraževalni dan programa ZORA
Brdo pri Kranju, 8. april 2011
Slika 3: Izvidi triažnih testov HPV po indikacijah, november 2010 – februar 2011 
(Vir: Register ZORA)
29,8
52,3
32,4
69,6
46,7
65,2
0,6 1,0
2,3
0,0
10,0
20,0
30,0
40,0
50,0
60,0
70,0
80,0
APC/APM BD>=35 let CIN1
%
Indikacija
HPV+
HPV-
neuporaben
Analiza (4)
Mednarodna primerjava
Arbyn, 2009
Metaanaliza, triažni test HPV pri ASC-US (APC in APM) in LSIL (BD)
Cuzick, 2006
Metaanaliza, triažni test HPV pri CIN (CIN1)
Razlike: protokoli (časovni intervali uporabe triažnega testa HPV, starost žensk), kakovost  laboratorijev
2. izobraževalni dan programa ZORA
Brdo pri Kranju, 8. april 2011
2.izobraževalnidanprogramaZORA,april2011
_______________________________________
109