GEOLOGIJA 39, 305-306 (1996), Ljubljana
Prispevki slovenskih geologov v časopisu Delo
Vsake toliko časa je v časopisu Delo priobčen prispevek katerega od mojih kole-
gov. Zelo verjetno je, da se nas bralec Dela v večini teh prispevkov zapomni najprej po
načinu pisanja. Zelo verjetno tudi ugotovi, da ga v teh prispevkih pisci seznanjajo s
kulturo komuniciranja med nami.
Ne zaradi še enega "dajanja lekcije", temveč v želji, da bi se izboljšalo naše komu-
niciranje, bom v tem svojem kratkem sestavku poskušal pred vse drugo postaviti po-
men logike in kritičnega mišljenja v komuniciranju. Kolikor je potrebno in kolikor
morem, bom vzel iz doseženega v znanosti uma. Jezik sestavka sem zavestno približal
Miltonovemu modelu jezika.
Bistvena vprašanja v nastajajoči demokraciji in nič manj bistvena vprašanja za
demokratično družbo so: kako presoditi izražanje in ravnanje drugih in sebe ter kaj je
potrebno za racionalno prepričanje in racionalne odločitve. Podobna vprašanja že
dolgo spremljajo človeka. Del znanosti uma so postala vprašanja že za Sokrata (So-
kratovo vpraševanje).
V komuniciranju se zato hote ali nehote soočamo z zakoni logike. Potrebni so nam,
ko beremo, poslušamo ali gledamo reklame, poslovneže, politike, sodelavce, znance in
celo geologe, da nam ne "prodajajo" karkoli ali ko se hočemo izraziti sami. Zakoni lo-
gike pa imajo v Boolovi koncepciji (G. Boole, An investigation of the laws of
thoughts) - ki je pripravila temelje sodobni logiki - opraviti s pravilnim delovanjem
uma. Po Boolu je razmišljanje tihi dialog s samim seboj, ki se izrazi v jeziku. Ali se pri
izražanju poleg komponent in dimenzij logike zavedamo še komponent in dimenzij
razmišljanja in odločanja?
Teoretiki kritičnega mišljenja (npr. H. Siegel) kot ene od sodobnih metod razmi-
šljanja, trdijo, da naše razmišljanje in odločanje večinoma nepravilno vodijo poteze
posameznikovega uma, želje, motivi, interesi. Koncept kritičnega razmišljanja pa je
racionalno, refleksivno, multilogično sklepanje, ki mora zadostiti epistemološkim
zahtevam in intelektualnim standardom. Nasprotje poštenemu, resnicoljubnemu kri-
tičnemu mišljenju predstavlja zoženo sebično, egocentrično ali etnocentrično kritično
razmišljanje, ki ga je teorija označila z negativnim moralnim predznakom.
Ko si dovolim pisati o pomenu logike in kritičnega mišljenja v komuniciranju,
mislim torej na znanstveno disciplino in znanstveno metodo ter izključujem sklepanje
in kritičnost enostavnega razuma. Enostavni razum je namreč le nevidni kolaž podza-
vestnih, osebnostnih navad, izkušenj in vzgoje, pridobljenih od malih nog. Poznavan-
je razlike med enostavnim razumom in znanstvenim razmišljanjem tudi lajša prepo-
znavanje vloge iracionalnega (sem štejem domovinsko čustvo, izraženo po enostav-
nem razumu), prejuduciranja, naše ozkosti in pozunanjenosti, kakor ju je poimenoval
Trstenjak (A. Trstenjak, Dvajseto stoletje in pogled čez) v komuniciranju in ravnanju.
306_Bogomir Jelen
Povrhu tega v zdaj že znameniti knjigi The fifth discipline P. M. Senge opredeli enos-
tavni razum kot mentalne modele z izredno močjo omejevanja posameznika in okolja.
Logika in kritično mišljenje sta temeljni metodi obrambe pred nedemokratičnimi,
necivilizacijskimi in drugimi zavestno ali nezavestno slabimi in škodljivimi nameni
in ravnanjem. Opremljata nas z inštrumenti in občutljivostjo za zaznavo formalnih in
neformalih komponent razmišljanja in jezika, neobhodnih za jasno, uspešno in pome-
nljivo komuniciranje, za pravilno demonstracijo naših pogledov, predvsem za demon-
stracijo objektivne resnice, za razločitev racionalnega od iracionalnega ter moralno in
etično zdravega od nezdravega.
Prepričan sem, da bi najprej upoštevanje logike in kritičnega mišljenja izboljšalo
komuniciranje med nami. Prineslo bi več intelektualnega občutka skromnosti, resni-
ce, pravičnosti in tako tudi zaupanja. Zaupanje pa je v teoriji modernega manage-
menta tako pomembno, da mu pripisujejo moč uspešnosti.
Bogomir Jelen