8. Odsotnosti z dela
Podatke o odsotnosti z dela povzemamo po evidencah Re-gionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana. Upoštevana je zadr-žanost od dela \z tehle vzrokov: nesreče pri delu, poklicne bolezni, vse druge bolezni jn nesreče izven dela, nega ožjih družinskih članov, izolacija in spremstvo. Začasne odsotnosti za čas porodniškega dopusta, skrajšanega časa materam za hranjenje in negovanje otroka ter skrajšanega delovnega časa zaradi bolezni in nesreče v tem prikazu niso upoštevane.
Spremljanje izostankov v zadnjih desetih letih nam kaže, da je skupni odstotek izgubljenih dni v počasnem porastu ter je v
občini Šiška že presegel 5% skupnega fonda delovmh dni vseh aktivnih zavarovancev.
Najboij se povečuje odstotek izgubljenih dni zaradi nege družinskih članov, izolacije in spremstva, sledijo odsotnosti zaradi bolezni in nesreč izven dela, medtem ko odstotek izgub-Ijenih dni zaradi nesreč pri delu in poklicnih bolezni stagnira.
Med posameznimi organizacijami združenega dela (tudi v isti panogi dejavnosti) so velike razlike, kar dokazuje, da mtenziv-nost izostajanja ni odvisna samo od gospodarske strukture, stopnje razvitosti zdravstvene mreže, zdravstvene prosvetljeno-sti in socialnoekonomske strukture prebivalstva temveč tudi posledica vplivov ožjega in širšega čiovekovega okolja, kot na primer:
-  urejenosti zdravstvenega in socialnega varstva v organiza-cijah združenega dela
-  specifične strukture zaposlenih
-  raznih ekonomskih činiteljev in medsebojnih odnosov
-  neupravičeno izostajanje iz dela pod naslovom bolniške (pomanjkanje kontrole).
Izostajanje z dela vsekakor negativno vpliva na ekonomski rezultat vsake organizacije združenega dela kot družbe v celoti, saj pogojuje slabšo in po obsegu manjšo proizvodnjo ter bre-meni skupno združena sredstva za zdravstveno varstvo.
V občini Šiška je bilo zaradi bolezenskih izostankov in nege družinskih članov izgubljenih 578.911 delovnih dni ali 5,2% od razpoložljivih delovnih dni vseh zaposlenih v letu 1978. Ta odstotek je najvišji med Ijubljanskimi občinami (povprečje za mesto Ljubljana 4,8%). Izostankov do 30 dni (v breme organiza-cij združenega dela) je bilo 359.840, nad 30 dni (v breme zdravstvene skupnosti) pa 219.071. Preprost izračun nam pove, da v letu 1978 celo leto ni bilo na delu približno 1700 delavcev. Izračun osebnih^dohodkov teh delavcev izpad v proizvodnji oziroma stroški za nadurno delo nam pokažejo finančno obre-menitev, ki znižuje celotne ekonomske rezultate.
Zaradi tega bo treba v prihodnje temu vprašanju posvečati več pozornosti kot doslej. V vsaki organizaciji združenega dela bi morali podrobno analizirati vzroke izostankov ter poiskati ukrepe, da se ti izostanki zmanjšujejo. Jasno je, da izostankov v celoti objektivno gledano ni možno odpraviti, vsekakor pa jih je možno s preventivnimi ukrepi omejevati, še posebno pa je potrebno v tem sklopu ugotavljati izostajanja zaradi raznih simuliranih bolezni. Na upravičeno, »bolezensko« izostajanje pa se mora vplivati tako v organizacijah združenega dela kot v zdravstvenih službah.