8 TEMA MESECA 22 KULTURA 6 VELIKI INTERVJU VARNA POT YLENIA MAHNIČ, DR. JURE BON, V ŠOLO IGRALKA SPECIALIST PSIHIATER 30. sep tember 2016 | letnik lvi | številka 9 | izdaja kulturni dom franca bernika dom žale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html Predstavljamo sedem različnih kolesarskih poti, ki v dolžino merijo od 21 pa vse do 50 kilometrov. N a vrata je potrkala jesen, začeli smo se topleje obla­čiti, zunaj nismo več do poznega večera, saj je ne le hladno, ampak tudi temno. Ne raz­mišljamo več o kopanju na prostem, tudi tekačev je že nekaj manj, čeprav imamo topel začetek jeseni. Pohodni­ki vztrajajo na svojih poteh in prav je tako. Kolesarjenje? Ne, kolesa pa za­gotovo še nismo postavili v kot. Sezo­na kolesarjenja je lahko vse leto, zago­tovo pa ima jesensko odkrivanje bli­žnje okolice svoj čar. Sploh če na tem ŠPORT Alpinistični odsekPD Domžale Po plezanju v domačih logih in pod­vigih po nekaterih evropskih gorah se je četverica članov domžalskega alpi­nističnega odseka – Aleš Ipavec, Jaka Hrast, Janez Kosirnik in Niko Muhič – konec junija 2016 odpravila na štiri­tedensko avanturo v Južno Ameriko, s ciljem splezati na 5.947 m visoki Alpa­mayo v gorski verigi Cordillera Blanca v Peruju. Vrh res ni najvišji, velja pa snežena in ledena južna stena za eno najlepših na svetu. Odprava je bila uspešna, nekaj utrinkov in misli pa so delili tudi z nami za vas. › 29 raziskovanju odkrijemo kaj novega. In ne boste verjeli, pri raziskovanju domačega kraja skoraj vedno lahko odkrijemo kaj novega, nekaj, kar smo doslej morda spregledali, sploh če smo mimo le odbrzeli z vozilom, kar se zgodi zelo pogosto. Zelo pogosto ljudje tudi raziskujemo tuje kraje, tuje dežele, se odpravljamo na dopust čez mejo, če ne drugega, vsaj v nekaj de-set kilometrov oddaljene kraje. Prav je tako, da raziskujemo, zato pa je tudi prav, da si kakšen konec tedna, na jesen, ko je konec počitnic, vzamemo za oddih v domačih krajih, za razisko­vanje in … kolesarjenje. V Domžalah in okolici imamo čudovite kolesarske poti. V resnici jih imamo zelo veliko, a marsikdo nanje niti ne pomisli. Leta 2013 je Občina Domžale izdala zemlje­vid kolesarskih poti v občini Domžale in okolici. Pripravljavci so takrat zabe­ležili sedem različnih kolesarskih poti v dolžini od 21 do 50 kilometrov, po katerih se bomo danes z besedo tudi ‚sprehodili‘. Vse to pa z namenom, da bi jih čim več Domžalčanov in Dom­žalčank tudi prevozilo. V nadaljeva­nju si boste lahko prebrali, katere vse poti lahko uberete, če želite raziskova­ti naše kraje, pripravljene so različne težavnostne trase, ki so primerne tako za družinske izlete kot za raziskova­nje malo bolj adrenalinskih športni­kov. Prav vsaka od kolesarskih poti v naši občini in bližnji okolici pa vam bo dala tako vpogled v naravne kot tudi kulturne lepote mesta, v katerem bivamo. Res se premalo zavedamo le­pot, ki nas obdajajo, kajne?  Mateja Kegel Kozlevčar › 13 Ta petekv Domžale prihajajošportnezvezde! 6. dobrodelna nogometna tekma – 30. september ob 19. uri. Zavod za šport in rekreacijo Dom­žale v sodelovanju s ŠAD Mavrica, Ko se povežejo Občina Domžale, Zavod za šport in rekreacijo Dom­žale ter Humanitarno društvo Olimpiki, ko k sodelovanju pri­stopijo še NK Domžale, KK Helios Suns, NK Radomlje in PK Miki, lah­ko nastane le nekaj vsedomžalske­ga, nekaj dobrodelnega in nekaj, kar prinaša zabavo za vse generaci­je. Prav to se bo zgodilo v petek, 30. septembra 2016, ob 19. uri, ko bo v Športni dvorani Domžale potekala 6. dobrodelna nogometna tekma, na kateri se bodo srečali Velikani slovenskega športa in Domžalska izbrana vrsta. Da bodo obiskovalci dobili at­raktiven dogodek, bodo poskrbeli z zanimivim spremljevalnim pro­gramom in športnimi legendami, kot so Miran Pavlin, Primož Ulaga,Marko Simeunović, Ermin Šiljak, Tomaž Klemenčič, Dejan Zavec, Go-ran Jagodnik, Aleš Čeh, Dejan Kon­trec, Marinko Galič, Pero Lovšin, Džoni Novak, Jani Klemenčič, Rok Tamše, Sašo Udovič, Tomaž Vnuk, Jani Klemenčič s selektorjem Veli­kanov slovenskega športa Vilijem Amerškom na eni strani in na dru­gi strani v Domžalski izbrani vrsti, ki jo bo vodil župan Toni Dragar s pomočnikom Urošem Slavincem, še Teja Gregorin, Klemen Bauer, Andraž Mrak, Dejan Djurovič, Janez Strajnar, Simon Rožman, Jure Moč­nik, Andrej Hauptman, Uroš Jura­čič, Uroš Križanič, Marjan Bolhar, Aleš Klavžar, Nik Zupančič, Igor Ba­rukčič, Jernej Damjan, Gregor Kosec in Marko Lunder. Vabljeni! aktualno ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 28. oktobra 2016. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 13. oktobra 2016, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e­-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaro­čeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispev­kov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: uredni­stvo.slamnik@gmail.com Odkrit temeljni kamen za gradnjo širitve podružnične šole Ihan V četrtek, 22. septembra 2016, je v Ihanu potekala slovesnost, kjer je župan Toni Dragar v družbi direktorja podjetja As Primus Borisa Hribarja in ravnatelja Osnovne šole Domžale Uroša Govca slavnostno odkril temeljni kamen. Z gradnjo so že začeli na za­četku septembra, tako da je slavnostna prireditev, ki jo je povezovala Katja Tratnik, potekala zraven gradbišča. Kulturni program je pripravila podru­žnična šola Ihan in otroci so zapeli ter recitirali šolske pesmi. Dogodek se je začel s slovensko himno, ki so jo zapeli otroci. Sledil je govor župana Tonija Dragarja, ki je tudi sam v otro­štvu obiskoval ihansko šolo. »To je ve­lik dan za Ihan, saj ne bomo pridobili zgolj prostorov za devetletko, temveč tudi novo kuhinjo in šolsko knjižnico ter novo splošno knjižnico in telovadni­co, namenjeno vsem krajanom in kra­jankam.« Župan se je zahvalil vsem svetnikom in svetnicam, ki so podprli projekt, ter vodji oddelka za investici­je Iztoku Obrezi, vodji projekta Sonji Spruk in direktorju občinske uprave Edvardu Ješelniku za njihov trud in delo pri vodenju projekta. Nov objekt bo namenjen sedmim oddelkom s pripadajočo zunanjo ure­ditvijo - trije oddelki bodo v pritličju objekta, štirje pa v nadstropju. V za­dnjih letih je namreč populacija v Iha­nu izjemno narasla in gradnja prizid­ka bo tako omogočila, da se velikemu številu otrok ne bo več treba voziti v šolo v Domžale. Prav tako bo s tem re­šena prostorska stiska v Osnovni šoli Domžale. Povezava z obstoječo šolo je predvidena na jugovzhodni strani prek novega hodnika, ki se poveže s hodnikom obstoječe telovadnice. Ku­hinja je locirana v pritličju objekta z ločenim zunanjim vhodom in gospo­darskim dvoriščem. V pritličju šole je zasnovana knjižnica, namenjena zu­nanjim uporabnikom, ki ima ločen vhod in lastne sanitarije. Južno od parkirišča in dovozne poti je zasnova­no novo šolsko igrišče, ki bo ograjeno. Po številnih odličnih glasbenih točkah sta imela govor tudi ravnatelj Uroš Govc in vodja podružnične šole Ihan Marta Krabonja. Prvi se je prav tako kot župan zahvalil odgovornim za vodenje projekta in za tako hitro uresničitev. Pri tem je poudaril, kako velik pomen bo imela šola za organi­zacijo pouka tako na podružnični kot na Osnovni šoli Domžale. Vodja šole Marta Krabonja je zaželela gradite­ljem veliko uspeha pri gradnji in iz­razila navdušenje ter veselje vodstva podružnične šole, učiteljev, staršev in učencev ob prihajajoči ‚novi‘ šoli. Sledilo je slavnostno odkritje te­meljnega kamna, pri čemer so sodelo­vali župan, ravnatelj in direktor grad­benega podjetja Boris Hribar, ki je za­stopal oba graditelja – torej svoje pod­jetje As – Primus in podjetje Riko. S tem slavnostnim dogodkom se je po­časi dogajanje zaključilo, otroci so po­jedli slaščice in počasi smo odkoraka­li proti domu. Vsi pa smo na poti do­mov premišljevali, kako močno si že­limo, da bi gradnja potekala po načr­tih in da bi se otroci kmalu učili v no­vem delu šole. U rad župana Temeljni kamen so slavnostno odkrili direktor gradbenega podjetja As Primus Boris Hribar, župan Občine Domžale Toni Dragar in ravnatelj OŠ Domžale Uroš Govc. Obiskovalcem pa so kulturni program pripravili otroci podružnične šole Ihan. Živo festivalsko vzdušje v Grobljah Na prvo septembrsko soboto so bile Groblje priča pravemu mini festivalskemu rokerskemu utripu. Glasbeni Festival ŽIVI! je zaživel že četrtič, organizatorji festivala Kulturno društvo Živi pa so poskrbeli za nepozaben glasbeni dogodek, in dokazali, da znajo privabiti kvalitetne slovenske glasbene zasedbe, ki so navdušile in ‚oživele‘ mesto Domžale. Festival so odprli opoldne z bazar­ niji in tujini, je svojstvena po glasbe­jem pod krošnjami, na katerem so se nem pristopu, predvsem pa po kritič­predstavila lokalna društva, lokalni nem in lucidnem odnosu do življenja mikropivovarji in gostinci pa s svojo in dogajanja. Vrhunec festivala je pri­kulinarično ponudbo. padel skupini Leteči potepuhi, ki so Glasbeni oder so za ljudskimi se lani po nekajletnem premoru vrnili pevkami zasedle manj znane, ven­ na slovensko glasbeno sceno. Seveda dar zelo kvalitetne skupine The Bun­ niso manjkale njihove najbolj znanekers, Sabalmoza, indie-rock skupina uspešnice Bicikl, Življenje je kot kur-John Doe. Za njimi je oder in množi­ ja lojtra in Ko ti vse narobe gre, s ka­co pod odrom dodobra ogrela zased­ terimi so v pogon spravili tudi priso­ba King Foo z energično pevko Ale­ tno publiko pod odrom. Dogodek se je ksandro Josić. Sledila je domača rock čisto po festivalsko v ritmih DJ-a Be­skupina, znana tudi kot polna filmar­ ast Masterja zaključil v zgodnjih ju­jev in imenovana Lusterdam. Festi­ tranjih urah. valsko vzdušje je nadaljevala zased­ba Ana Pupedan, ki redno koncerti­ra po koncertnih prizoriščih v Slove-U rad župan a , Občina D omžale SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 13 400 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je po­trebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. Prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil natisnjeni v arial ali times new roman pokončnih fontih velikosti 12 (do največ 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. le t n i k lv i | sep t e m ber 2016 | štev i lk a 9 slamnik | 3 Dom krajanov – gasilski dom Studenec V petek, 2. septembra 2016, je bil slovesno postavljen temeljni kamen za nov objekt. aktualno Jubilejni 20. Etno rock festival z dvema glasbenima večeroma Tradicionalni Etno rock festival, ki v našem mestu konec avgusta vsako leto združi ljubitelje etno-rock glasbe, je letos obeležil 20. obletnico in zvesto publiko nagradil s kar dvema večeroma glasbenega dogajanja. V najbolj vzhodnem delu občine Dom­žale so se namreč že več desetletij tru­dili za izgradnjo novega gasilskega doma. Kot je pokazala odlična praksa v Dobu, kjer so v stavbi združeni vr­tec, gasilci in večnamenska dvorana za krajane, smo se tudi tokrat odločili za gradnjo večnamenskega objekta. Slovesnost, ki jo je popestril kraj­ši kulturni program, je vodila Ana Ko­vač, sodelovali pa so učenci podružnič­ne šole Krtina in vokalna skupina Dotik. Slednje so začele program z Zdravljico. Poleg krajanov in predstavnikov doma­čih društev so se slovesnosti udeleži­li tudi predstavniki prostovoljnih gasil­skih društev iz GZ Domžale ter številni gostje, med njimi župan Občine Dom­žale Toni Dragar, podžupanja, mag. Renata Kosec, župan Občine Lukovica Matej Kotnik, predsednik KS Krtina Ja­nez Avsec, predsednik GZ Domžale Sta­ne Kovač, poveljnik GZ Domžale Matjaž Merkužič, župnik Jure Ferlež, vodja pro­jekta Sonja Spruk, predstavniki izvajal­ca del, SGP Graditelj Kamnik, predstav­niki projektantov projekta podjetja Bi­ring in predstavniki podjetja Biro Veri­tas, ki bodo opravljali nadzor. Goste je pozdravil domačin, predse­dnik sveta KS Krtina Janez Avsec: »Do­brodošli v najbolj vzhodnem in zelenem delu domžalske občine.« V nadaljeva­nju je opisal bogato kulturno življenje na Krtini danes in v preteklosti ter iz­razil svoje zadovoljstvo ob začetku gra­dnje. Zahvalil se je tako županu Toni­ju Dragarju kot njegovi listi LTD – Lista za vse generacije, ki so se več let trudili za gradnjo novega objekta. Zahvalil se je tudi vsem ostalim svetnikom in sve­tnicam, ki so idejo podprle. Obiskovalce je pozdravil tudi žu­pan Toni Dragar, ki se je zahvalil Janezu Avscu in sodelujočim za pripravo kul­turnega programa. Spregovoril je tudi o svojem političnem delovanju – župan je namreč pred volitvami obljubljal razvoj celotne občine in ne samo jedra občine, torej mesta Domžale. Gradnja novega objekta je dokaz uresničevanja te politi­ke – gre namreč za izjemno pomembno pridobitev za Krtino in njeno širšo oko- Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Domžale – Vir vabi na KOM EMORACIJO ob dnevu spomina na mrtve, ki bo v petek, 28. oktobra 2016, ob 11. uri ob spomeniku na Viru. Vse občane vabimo, da se komemoracije udeležijo v čim večjem številu. Združenje borcev za vrednote NOB Domžale Krajevna organizacija ZB Ihan vabita vse člane ZB KO Ihan in kraja­ne Ihana, da se udeležijo SP OM INSKE KOM EMORACIJE v petek, 28. oktobra 2016, ob 11. uri pri spomeniku žrtev nasilja in izdaje (ob pokopališču v Ihanu). Vabim vas, da skupaj počastimo spomin na mrtve in prižgemo svečo. Kulturni program bodo pripravili učenci Osnovne šole Ihan Pozdrav Predsednica ZB KO Ihan Marija Majhenič Temeljni kamen so slavnostno položili župan Občine Domžale Toni Dragar, predsednik PGD Studenec Tomaž Kovač, predsednik KS Krtina Janez Avsec in predsednik gradbenega podjetja SGP Graditelj Janez Zorman. Obiskovalcem so zapeli otroci s Krtine. lico. Na Krtini so sicer letos poleti že pri­dobili nov oder v Poletnem gledališču Studenec, prav tako pa je predviden na­daljnji razvoj in gradnja v prihodnosti. Predsednik PGD Studenec Tomaž Ko vač je v svojem govoru na kratko ori­sal začetke delovanja njihovega dru­štva. Povedal je še, da star gasilski dom ne zadostuje več vsem zahtevam in de­javnostim, ki jih današnji čas terja od prostovoljnih gasilskih društev. Ob tem se je zahvalil Občini Domžale, da so pri­sluhnili njihovi potrebi po novem gasil- Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Domžale – Jarše - Rodica vabi na SP OM INSKO P ROSLAVO ob dnevu spomina na mrtve, ki bo v petek, 28. oktobra 2016, ob 11. uri ob spomeniku v Jaršah. Vse občane vabimo, da se komemoracije udeležijo v čim večjem številu. Združenji borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja občin Domžale in Lukovica ter Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Radomlje obveščajo vse občane, da bo SP OM INSKA SLOVESNOST OB 75. OBLETNICI TRAGEDIJE BORCEV RADOMELJSKE ČETE NA GOLČAJU v soboto, 29. oktobra 2016, ob 11. uri pri spomeniku padlim bor­cem Radomeljske čete na Golčaju nad Blagovico. Vabljeni k čim številnejši ude­ležbi in dobrodošli! skem domu in pristopili k investiciji ter tudi krajevni skupnosti za vso pomoč. Že v ponedeljek, 5. septembra 2016, se je začela gradnja. V večnamenskem objektu bodo lahko poleg prostovoljne­ga gasilskega društva prostor za dejav­nost našla tudi druga društva z obmo­čja KS Krtina in s tem obogatila že tako raznoliko društveno življenje. Projekt, vreden nekaj več kot 410.000 evrov, bo izvajalo podjetje SGP Graditelj Kamnik, ki naj bi z gradnjo zaključilo julija 2017. U rad župana Krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Domžale – Slavka Šlandra, Simona Jenka in Venclja Perka vabijo na KOM EMORACIJO ob dnevu spomina na mrtve, ki bo v ponedeljek, 31. oktobra 2016, ob 18. uri ob grobišču padlih v NOB na pokopališču v Domžalah. Vse občane vabimo, da se komemoracije udeležijo v čim večjem številu. Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Radomlje vabi na KOM EMORACIJO ob dnevu spomina na mrtve, ki bo v ponedeljek, 31. oktobra 2016, ob 16. uri ob grobišču padlih v NOB v novem spominskem parku na pokopališču v Radomljah. Vse občane vabimo, da se komemoracije udeležijo v čim večjem številu. Tako kot vsako leto se je festival odvi­jal na ploščadi pred Športno dvorano Domžale, ki je tako postala tradicional­na lokacija ljubiteljev tovrstne glasbe v našem mestu. Festival, ki je skozi leta spreminjal svojo podobo, še vedno vodi rdeča nit ohranjanja slovenske ljudske glasbe, poezije in poustvarjanje ljudske glasbe, kot poudarja idejni oče Béla Szomi. Letos se je zvrstilo šest glasbe­nih skupin, prvi večer so oder zasedli DidiWa, Kontrabant in Orleki, drugi večer pa so publiko zabavali Jeannette, Čedahuči in Vasko Atanasovski Trio. Po koncu je tudi vodja projekta Béla Szomi strnil vtise, in kot pravi, je zelo zadovoljen s samim programom, ker je bil vrhunski in kvaliteten. »Imeli smo kombinacijo znanih slovenskih izvajal­cev, pa tudi nekaj manj znanih, a obe­tavnih skupin, ki izredno hitro prodira­jo na sceno. Seveda so bili Orleki tisti, ki so najbolj navdušili, priznam, da bi bolj­ši program skoraj težko sestavili,« je nad letošnjim dogajanjem navdušen Szo­mi, ki pa je bil malo manj navdušen nad obiskom. »Domžale so pač zaspano me­sto in kljub veliko vloženim sredstvom v promocijo, je bil drugi dan obisk pod pri­čakovanji, medtem ko je bil obisk prve­ga večera malenkost nad pričakovanji,« je iskren prvi mož Kontrabanta, ki do­daja, da je s tem tudi zvodenela ideja po stalnem dvodnevnem festivalu. »Bilo bi lepo, da bi imeli na našem področju fe­stival, kot je Kamfest, to smo želeli razvi­ti tudi v Domžalah. Moja ideja je, da bi se naš festival razvil v pol-odrski, pol ulič­ni, kot smo enkrat tudi izvedli, ko so naši glasbeniki nastopali v pasaži, vinoto­ču, v Domu upokojencev, a tovrstni pro­jekti so povezani z visokimi stroški, saj ulični festival zahteva več denarja,« pra­vi Béla Szomi, ki je na tem mestu izpo­stavil predvsem večno težavo organiza­torjev glasbenih dogodkov, stroške Sa­zasa. »Ne razumem niti, kako je možno, da iste skupine drugje po Sloveniji napol­ nijo dvorano s 400 do 500 ljudmi, ki pla­čajo karto, pri nas pa so koncerti brez­plačni in bi jih moralo biti tukaj vsaj 800. Vedno je problem z domžalskim občin­stvom, ker je zelo nevajeno manj komer­cialne glasbe,« pravi Szomi. Sicer pa že načrtujejo festival za leto 2017, dogovori potekajo z novimi ban-di, saj, kot pravi prvi mož Etno rock fe­stivala, ne smeš zaspati. »S Kontraban­tom nastopamo po odrih srednje Evrope in srečujemo tudi dobre izvajalce, ki so zanimivi za naš festival, če so seveda ce­novno dosegljivi. Žal si ne moremo privo­ščiti izvajalcev, ki so sicer zelo dobri, a tudi predragi.« Ne pozabi pa omeniti, da si želijo ponovno obuditi tudi Jari ERF, festival etno-rock glasbe za najmlajše. Mateja Kegel Kozlevčar Foto: Miro P ivar iz urada župana Prišel je ves razigran – prvi šolski dan Prvošolčki so v četrtek, 1. septembra, prvič prestopili prag osnovnih šol. Pred njimi je nov svet raziskovanja, učenja in spoznavanja novih prijateljev. K ot se za tak dan spodobi, so osnovne šole v občini Dom­žale za male glavice pripra­vile posebne sprejeme, z otroškimi predstavami, igricami in glasbo. Malo manj kot 500 prvošolč­kov je prvič spoznalo svoje učiteljice, ki so lepo okrasile učilnice in se po­trudile, da se bodo otroci v šoli prije­tno počutili. Tako kot že vrsto let je bilo tudi letos poskrbljeno, da so predstavniki Občine Domžale obiskali domžalske osnovne šole ter pozdravili prvošolce in ostale učence. Župan Toni Dragar je najprej po­zdravil prvošolčke na podružnični šoli Ihan, kjer je bilo zelo veselo, saj so učenci starejših razredov ob veseli glasbi pospremili prvošolce v njihovo novo okolje. Na tej šoli bo letošnje leto sploh izjemno zanimivo, saj smo že v tem mesecu začeli z gradnjo prizidka, in tako upamo, da bomo naslednje leto prvi šolski dan preživeli že v novem delu šole. Župan je pozdravil otroke tudi na OŠ Rodica, kjer imajo letos največ prvošolčkov. Otroci drugega razreda so za svoje mlajše Prvošolčki na OŠ Domžale, kjer sta jih pozdravila ravnatelj Uroš Govc in podžupanja Prvošolčki na OŠ Preserje pri Radomljah mag. Jana Miklavčič. prijatelje pripravili igrico Pedenjped in zapeli še nekaj veselih pesmic. Podžupanja mag. Renata Kosec je pozdravila otroke na OŠ Dragomelj, kjer je z današnjim dnem nastopil tudi novi ravnatelj, Peter Jerina. Na njihovi šoli imajo letos dva oddelka. Podžu­panja je otrokom zaželela lepo šolsko leto, veliko lepih trenutkov in novih prijateljev ter jih opozorila na varnost v prometu. Podžupanja mag. Jana Miklavčič je obiskala otroke najprej na podružnični šoli Krtina, nato pa še na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah, kjer so toplo sprejeli nove obraze, učenke in učen­ci tamkajšnjih šol pa so za najmlajše pripravili poučno gledališko predsta­vo. Podžupanja je vsem zbranim prvo­šolčkom zaželela, naj se pridno učijo, da bodo lahko v življenju počeli tisto, kar si bodo želeli ter naj današnji dan preživijo karseda čim lepše. Nato je podžupanja pozdravila otroke še na OŠ Domžale, kjer je prvošolčke nago­voril tudi ravnatelj Uroš Govc. Sledil je kratek kulturni program – lanskoletni prvošolčki so se pod vodstvom vzgo­jiteljice Angeline Bolta in učiteljice Lili Jaševec naučili igrico Luna gre na pot, sledila je plesno-navijaška točka Petje in Neli, ki sta članici plesno-na­vijaške skupine Mini sovice. Po koncu prireditve so učiteljice prvih razredov prvošolce pospremile v njihove učil­nice, pomočnica Mateja Chvatal pa je spregovorila staršem. Na Osnovni šoli Venclja Perka je 66 novih prvošolčkov naredili še varnejše. Že kmalu pa v sklopu Tedna otroka pripravljamo posebno presenečenje za naše nove prvošolčke – hrošček Simon naj bi jih obiskal v njihovih novih učilnicah.  U rad župana Foto: Vido Repanšek, Miha U lčar in arhiv šol pozdravila vodja oddelka za družbene dejavnosti Kristina Slapar. V sklopu projekta Varno v šolo in domov smo na Občini Domžale tudi v letošnjem šolskem letu pripravili rut­ke za vse domžalske prvošolce. Rutke so slovenske izdelave, na obeh stra­neh trikotnika pa jih krasi naš hrošček Simon. Posebnost naših rutk je, da imajo na ramenu poseben patent za zapiranje (na ježka), s katerim lahko otroci preprečijo morebitne poškodbe, ki bi lahko nastale med prerivanjem in vlečenjem za rutke. Lansko izvedbo naših rutk smo letos še modernizirali in dodali še odsevnike ter tako rutke le t n i k lv i | sep t e m ber 2016 | štev i lk a 9 slamnik | 5 iz urada župana 15. seja Občinskega sveta Občine Domžale V četrtek, 15. septembra 2016, je od 16. ure dalje v sejni dvorani Občine Domžale potekala 15. seja Občinskega sveta, ki jo je vodil mag. Lovro Lončar. Po ugotovljeni navzočnosti so člani Občinskega sveta sprejeli zapisnik 14. seje z dne, 16. junija 2016, in naslednji dnevni red: 1. Volitve in imenovanja 2. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odlo­ka o občinskem podrobne prostor­skem načrtu za ureditveno obmo­čje Lek Mengeš -Domžale – druga obravnava 3. Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o proračunu Ob­čine Domžale za leto 2016 – skrajša­ni postopek 4. Obravnava in sprejem Odloka o spremembi meje območij naselij Dob in Vir – skrajšani postopek 5. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odlo­ka o ustanovitvi javnega zavoda Za­vod za šport in rekreacijo Domžale – skrajšani postopek 6. Obravnava in sprejem Sklepa o do­polnitvi Sklepa o določitvi statusa grajenega javnega dobra v lasti Ob­čine Domžale 7. Obravnava in sprejem Sklepa o uki­nitvi statusa javnega dobra 8. Vprašanja, pobude in predlogi 1. Volitve in imenovanja  • Občinski svet je sprejel Sklep o ime­novanju člana občinske volilne ko­misije Občine Domžale. Imenovana je bila Irena Jeretina. • Občinski svet je sprejel Sklep o imenovanju člana Odbora za komu­nalne dejavnosti in varstvo okolja. Občinski svet je potrdil imenovanje Franca Mlakarja. 2. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odlo­ka o občinskem podrobne prostor­skem načrtu za ureditveno obmo­čje Lek Mengeš - Domžale – druga obravnava Občinski svet Občine Domžale je spre­jel Odlok o spremembah in dopolni­tvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditveno ob­močje Lek Mengeš - Domžale. 3. Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o proraču­nu Občine Domžale za leto 2016 – skrajšani postopek Občinski svet Občine Domžale se je strinjal, da župan pristopi k nakupu prostorov z ID znakom 1959-4996-1, Kino Domžale, v izvršilnem postop­ku, ki poteka pri Okrajnem sodišču v Domžalah. Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2016. 4. Obravnava in sprejem Odloka o spremembi meje območij naselij Dob in Vir – skrajšani postopek Občinski svet Občine Domžale je spre­jel Odlok o spremembi meje območij naselij Dob in Vir v skrajšanem po­stopku.  5. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odlo­ka o ustanovitvi javnega zavoda Za­vod za šport in rekreacijo Domžale – skrajšani postopek Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za šport in rekreacijo Domžale. 6. Obravnava in sprejem Sklepa o dopolnitvi Sklepa o določitvi statu­sa grajenega javnega dobra v lasti Občine Domžale Občinski svet Občine Domžale je spre­jel Sklep o dopolnitvi Sklepa o določi­tvi statusa grajenega javnega dobra v lasti Občine Domžale. 7. Obravnava in sprejem Sklepa o ukinitvi statusa javnega dobra Občinski svet je sprejem Sklep o uki­nitvi statusa javnega dobra pri zemlji­ščih: parc.št. ... katast. občina.. ID znak 5493/5 .... Domžale .........1959-5493/5-0 461/2 ...... Brdo.................1965-461/2-0 464/2......Brdo.................1965-464/2-0 1022/3.....Rova.................1935-1022/3-0 1022/5.....Rova.................1935-1022/5-0 5472/17...Domžale .........1959-5472/17-0 5600/4 ... Domžale .........1959-5600/4-0 933/2.......Dob ..................1943-933/2-0 458/2 ...... Brdo.................1965-458/2-0 458/3 ...... Brdo.................1965-458/3-0 476/1 ...... Brdo.................1965-476/1-0 476/5 ...... Brdo.................1965-476/5-0 5408/25..Domžale .........1959-5408/25-0 5445/2 .... Domžale .........1959-5445/2-0 5445/3....Domžale .........1959-5445/3-0 1089/2....Rova.................1935-1089/2-0 Občinske svetnice in svetniki iz Liste Tonija Dragarja med glasovanjem 1084/3....Rova.................1935-1084/3-0 (Lista Reza), Alenka Olroyd (Lista 482/2 ...... Brdo.................1965-482/2-0 Reza), mag. Primož Škofic (SMC), Uroš 548/6......Ihan .................1964-548/6-0 Breznik (SD), Robert Pečnik (SMC), Metod Marčun (Lista za Domžale) in 8. Vprašanja, pobude in predlogi Marija Doroteja Grmek (SDS). Na seji so vprašanja, pobude in predlo­ge podali: Maksimilijan Karba (LTD), Vse pobude, predloge in vprašanja Peregrin Stegnar (NSi), Matej Oražem lahko najdete na občinski spletni stra- Domžale so že drugič gostile največji sejem za ljubitelje živali Češminov park v Domžalah je bil v nedeljo, 11. septembra 2016 prizorišče drugega in največjega sejma za ljubitelje živali, ki ga je organiziral Žurnal24.si v sodelovanju s ni www.domzale.si pod rubriko Ob­činski svet, svetniška vprašanja. Prav tako lahko na občinski spletni strani poiščete celotno gradivo seje Občin­skega sveta Občine Domžale.  Občina D omžale, Urad župana Foto : Vido Repanšek Kinološko zvezo Slovenije. Obiskovalcev je bilo letos še več kot lani, v Češminov park v Domžalah je prišlo okoli 17.000 ljudi. V ospredje dogodka so organizatorji tudi letos postavili odgovorno skrbništvo živali. Na sejmu so predstavili številne ži­vali in zanimive stojnice, delavnice za otroke, brezplačno jahanje, predsta­vitve kinoloških disciplin in delovnih psov. Ob drugem Sejmu za ljubitelje živa­li je Kinološka zveza Slovenija znotraj drugega kinološkega dneva pripravila zanimiv program, v katerem so pred­stavili 47 različnih pasem psov, pasje discipline, terapevtske pse in službe­ne pse. Na prireditvi so med drugim so­delovali člani in konji s Konjeniške­ga kluba Gibanje, živali s kmetije z oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Čla­ni društva za ljubitelje eksotičnih ži­vali Bioexo so predstavili udave, pi-tone, ptičje pajke, kuščarje in druge zanimive insekte. Na številnih stoj­nicah so se predstavila različna dru­štva, kot so Hrtji Svet, DZZŽ Ljubljana, DZZŽ Kranj, Slovensko društvo za po­moč hrtom, Slovensko vegansko dru­štvo in drugi. S svojimi pticami se je pridružilo Društvo za ljubitelje ptic Lišček Kranj, s svojimi pticami pa se je pridružil tudi član Društva za varstvo in vzgo­jo ptic Domžale. Obiskovalci so tako lahko spoznali tudi male in velike pa­pige, kanarčke, eksote in druge ptice. Svoj predstavitveni dan je imela tudi Osnovna šola Domžale, ki je predsta­vila svoje aktivnosti znotraj Eko šole in šolskega sklada. Dogodka v Češminovem parku se je udeležil tudi župan Občine Domža­le Toni Dragar, ki si je z zanimanjem ogledal sejem, nagovoril obiskoval­ce in znova povabil organizatorje, da so naslednje leto spet vabljeni v naše mesto. Občina D omžale, Urad župana veliki intervju PRILOŽNOST, DA JAVNOSTI PREDSTAVIMO DEMENCO DR. JURE BON, SPECIALIST PSIHIATER, KI SE UKVARJA Z ZGODNJIM ODKRIVANJEM DEMENC September je mesec, posvečen različnim oblikam demence, bolezni, ki postaja zaradi vse večjega obsega velik izziv za sodobno družbo. Cveta Zalokar Foto: Iztok Dimc O novostih pri diagno­stiki, o življenju z bolnikom z demenco v domačem okolju in o pripravljenosti družbe smo se pogovarjali z Domžalčanom, asistentom dr. Juretom Bonom, specialistom psihiatrom, ki dela na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, na oddelku za podaljšano zdravljenje, ter na Nevrološki kliniki, kjer sode­luje v Centru za kognitivne motnje. Različne oblike demenc so zlasti ob staranju prebivalstva vse bolj raz­širjene bolezni, saj v Sloveniji pri­zadenejo več kot 32.000 bolnikov, poleg tega pa se izjemno močno do­taknejo in zahtevajo velike napore tudi od bližnjih. Ste domžalski občan, živite v Radomljah. Povejte kaj več o svojidružini in mladosti, šolanju? Izhajam iz rodu stare domžalske družine Habjanovih; moja mama je živela na kmetiji na Savski ce­sti. Starša sta pozneje zgradila hišo na mengeškem polju, zato sem obi­skoval OŠ na Rodici, gimnazijo pa za Bežigradom. Vse me je zanima­lo, bil sem vesten učenec in preje­mal štipendijo za nadarjene. Štu­dija medicine sprva nisem načrto-Pri demenci ni možnosti, val, a zanj sem se odločil, ker je od­ da bi bolnik ozdravel, prto področje, ki se dotika tako lju­di kot tudi naravoslovnih znanosti. prav tako se osebnostno Proti koncu študija so me vse bolj postopoma spreminja in začeli zanimati možgani kot ena za­ postaja v očeh svojcev dnjih velikih skrivnosti v znanosti in medicini. Zato sem se odločil za pravzaprav drug človek, psihiatrijo. Na začetku strokovne kar lahko povzroča poti sem delal v bolnišnici Begunje, velike napetosti in kamor me je usmerila prof. Marti­na Tomori, da sem se tam izpopol-trpljenje. Svojci so pod nil na področju kliničnega psihia­ velikim pritiskom, več tričnega dela. Vse bolj pa sem po­grešal raziskovalno delo, ker v Slo-kot 80 % jih ima sindrom veniji zdravstveni sistem ne omogo-izgorevanja, veliko je ča, da bi v vseh bolnišnicah lahko tudi še bolj izrazitih stanj izvajali poglobljeno klinično delo, in se hkrati ukvarjali tudi z znan-depresivnosti. stvenim razvojem. Raziskovalno delo tako poteka večinoma na terci­arni ravni v Ljubljani, kjer tudi sam delam zadnja leta. Sicer pa se po­čutim Domžalčana, čeprav smo si z družino dom zdaj postavili v Ra­domljah. Z ženo imava dva otroka, imamo prvošolca na radomeljski šoli in drugega v vrtcu Gaj. Prostega časa imam zelo malo, predvsem po­grešam branje leposlovja, saj sem vedno rad bral in obiskoval knjižni­co. Čas preživljam z družino, hodi-Katera področja so zdaj predmet mo na izlete, nekaj malega se tudi vašega dela? skušam rekreirati. Vsekakor pa na Osnovna radovednost je še vedno splošno zdravniki v vseh delovnih usmerjena v delovanje možganov. okoljih delamo preveč, premalo nas S tem se ukvarja nevroznanost, ki je in zato včasih ne moremo delo-združuje več področij in gre za izra­vati optimalno. Razvoj našega zdra-zito skupinsko usmerjeno delo, ki vstva bi moral v drugo smer, če želi-vključuje posameznike s specifični­mo ujeti razvite države, manj ur de-mi znanji, od zdravnika, ki razisku­lati in zaposliti več ljudi. Opažam, je, kaj je narobe pri posamezni mo­da več kot 5 ur dnevno ne moremo žganski bolezni, do psihologa, ki zares intenzivno delati neposredno usmerja v pravilno teoretično razi­z bolniki, vsaj ne na psihiatričnem skovanje s pomočjo eksperimentov, področju. ter strokovnjakov za programiranje računalnikov in analizo zajetih mo­žganskih signalov. Nevroznanost tako kot druge naravoslovne znano­sti sicer deluje zelo globalno, zna­nje je dosegljivo vsem in tudi v Slo­veniji lahko sodelujemo pri tem zelo aktivno. Kako se dandanes razvijanevroznanost? Ker še ni bila dovolj razvita računal­niška oprema, hitrost in moč raču­nalnikov, včasih nismo bili sposob­ni pravilno raziskovati možganov. Iz električne in metabolne aktivnosti milijard nevronov moramo iz šuma izluščiti pravilne signale in razu­meti skupno aktivnost nevronskih omrežij. Zato potrebujemo pogosto velike skupine ljudi in opreme, ki so na voljo globalno, preko združeva­nja kapacitet znanstvenih centrov. Včasih so nevrologi in psihiatri lah­ko zaznali spremembe in poškod­be v živčnem sistemu, niso pa ime­li na voljo prav učinkovitih načinov zdravljenja. Razumevanje možga­nov in psihičnih procesov je v prete­klosti nihalo od tega, da gre pri mo­tnjah za možganske bolezni, pozne­je z razvojem psihoanalize so du­ševne motnje opredeljevali izrazito preko psiholoških procesov (Freud), od druge polovice 20. stoletja, ko so začeli odkrivati različna zdravila za nevrološke bolezni in duševne mo­tnje, pa jih ponovno razumemo kot možganske bolezni, ki pa se odra­žajo tako na fizioloških kot psiholo­ških ravneh. Uk varjate se tudi z zgodnjimodkrivanjem demence. En dan v tednu delam na Nevrološki kliniki, kjer v Centru za kognitivne motnje skušamo prek ambulantne-plastna, vsebuje tudi varovalke, ga programa identificirati bolnike v tako lahko govorimo na začetku o začetni fazi upada kognitivnih spo-blagi kognitivni motnji, ko težave še sobnosti, kot so spomin, koncentra-ne ovirajo vsakodnevnega življenja, cija in pozornost, ki so lahko zna-vendar so s testi že ugotovljive, o de­nilci za razvoj demence. Ta se sicer menci pa govorimo takrat, ko bole­pojavi v starosti, vendar je podobna zen začne ovirati življenje in teža­drugim kroničnim življenjskim bo-ve vse pogosteje zapaža tudi okolica, leznim, mnogi znaki so prisotni že ne le bolnik. Poznamo tudi poseb­precej zgodaj. Možgani imajo veliko no predstopnjo – subjektivno kogni­rezervo, tako da mora odmreti ogro-tivno pritožbo – ko je človek sam pri mno nevronov, preden bolezen po-sebi zaskrbljen, pove, da nedvomno stane očitna. Zdaj skušamo sledi-opaža spremembe v svojih sposob­ti podobnemu pristopu kot v dru-nostih, testi pa ne pokažejo ničesar. gih vejah medicine, ko naj ne bi več Včasih smo mislili, da je to morda čakali na zadnjo fazo bolezni, pač le oblika depresije, a pokazalo se je, pa naj bi več delali na preventivi in da okoli 30 odstotkov tistih, ki to za­zgodnji diagnostiki. Zdravljenje naj znavajo, pozneje tudi v resnici zboli bi potekalo že v teh zgodnjih obdo­bjih bolezni, vendar jih je težko za­nesljivo prepoznati, ker so možgan­ski procesi v primerjavi z drugimi te-Prvi znaki demence: Vsaka lesnimi organi izrazito zapleteni. pozabljivost še ni demenca. Če iščete ključe dvakrat na dan, še ni Kateri znaki kažejo na možnostnič narobe. Če jih iščete desetkrat demence? ali še večkrat, pa je to že lahko njen Starejše osebe imajo že sicer pogo-začetek. O demenci govorimo, ko so sto težave s spominom in izvršilni-prvi znaki tako pogosti, da motijo mi kognitivnimi sposobnostmi, kot posameznikovo vsakdanje življenje. so načrtovanje in fleksibilnost mi-• pogosta izguba spomina šljenja. Kdaj bo to vodilo v bolezen, • težave pri govorjenju (iskanje pra­je težko natančno opredeliti, kot po-vih besed)samezniki ali svojci lahko spremlja-• osebnostne in vedenjske spremem­mo stanje in sledimo nekaterim pre-be prostim opozorilnim znakom. Če po-• upad intelektualnih funkcij, orga­zabljamo nebistvene dnevne dogod-nizacije in zmožnosti presoje ke, smo lahko le v stresu, ko pa zač-• težave pri vsakodnevnih opravilih nemo pozabljati stvari, ki so izrazi-• iskanje, izgubljanje in prestavljanje to pomembne za naše vsakodnevno stvari funkcioniranje in varnost (npr. iz-• težave pri krajevni in časovni orga­kljapljanje aparatov), je to že znak nizacijiza ukrepanje in obisk zdravnika. S • neskončno ponavljanje enih in istih posebnimi testi nato ugotavljamo vprašanj probleme s kognitivnimi sposob-• spremembe čustvovanja in vedenja nostmi. Definicija demence je več-• zapiranja vase in izogibanje družbi letnik lvi | sep tember 2016 | številk a 9 slamnik | 7 veliki intervju Pomemben je tudi vidik stigme, pri vseh boleznih možganov prihaja do tega. Še vedno nam je neprijetno, če ima naš sorodnik demenco, prihaja do zanikanja bolezni in na začetku zato svojci veliko zamudijo, ko bi se morali pripraviti, izobraziti. za demenco. Torej so tudi takšni po­samezniki vredni vse pozornosti na našem centru, kjer skušamo ugota­vljati zgodnja stanja bolezni. Kako smo v Sloveniji pripravljeni na prepoznavanje zgodnje faze demenc? To je povezano z organizacijo slo­venskega zdravstva. V preteklosti smo imeli zelo socialno naravnano zdravstvo, z zaostajanjem v gospo­darski razvitosti naše družbe pa po­zneje nismo več uspeli povsem sle­diti modernim zdravstvenim siste­mom razvitih zahodnih držav, ker v zdravstvo enostavno premalo vlaga­mo. Po svetovnih statistikah spada­mo med srednje razvite države, kjer so zaznavne težave pri zagotavlja­nju denarja za delovanje subspeci­alističnih dejavnosti – tako lahko za svoje področje rečem, da je eno­stavno premalo zdravnikov za zgo­dnje odkrivanje demence. Takšnih področij je v okviru medicine veli­ko – zdravniki namreč želimo sledi­ti najnovejšim dognanjem v svetov­ni medicini, a je denarja za to pre­malo. Na nekaterih področjih nam to uspeva, verjetno predvsem zara­di entuziazma posameznikov lah­ko sledimo najnovejšim trendom. V primeru demence je bil takšen po­kojni psihiater prof. Kogoj in ves čas tudi nevrolog prof. Pirtošek, za nji­mi prihajamo njuni učenci, ki nas je malo več in lahko že delamo tudi v multidisciplinarnih skupinah. Seve­da bi si želeli več sredstev, da bi de­javnosti razvijali, sploh zaradi na­povedi o prihodnjem velikem po­rastu števila demenc zaradi stara­nja prebivalstva, a država temu iz objektivnih gospodarskih razlo­gov ne zmore slediti. Upamo lah­ko, da bo prevladala zdrava pamet in bomo v kratkem dobili smiselno zdravstveno reformo, s katero nam bodo dejansko na voljo kvalitetne zdravstvene storitve, ne le na papir­ju in prek dolgotrajnih čakalnih vrst. Veliko vlogo imajo tudi nevladne organizacije, med njimi na primer Spominčica, znotraj katere potekajo tudi srečanja Alzheimer caffeja, ki se že štiri leta odvijajo redno tudi v Domžalah. Kako jih ocenjujete v medicini? potek bolezni že izkusili, bi jim zelo sno funkcionirati. Zgodil se je hiter Lahko smo srečni, da imajo ljudje še veliko socialnega čuta ter so pripra­vljeni delati in pomagati tudi dru­gim. Tudi evropske usmeritve gredo v to smer poudarjanja pomena sku­pnostnih organizacij. Pogostost de­mence se povečuje in glavni dejav­nik je starost. Omejili smo srčno žil­ne bolezni, uspešnejši smo tudi pri zdravljenju raka, zato nas zdaj čaka epidemija demence. Pričakujemo, da se bo število bolnikov v nasle­dnjih 20 letih podvojilo. Za demen­co trenutno še ni pravega zdravlje­nja in zdravil, imamo le zdravila, s katerimi krepimo preostali zdra­vi del možganov. Poleg tega so bol­niki medicinsko zahtevni, saj mora zanje skrbeti več ljudi. Trudimo se predvsem ohranjati kvaliteto življe­nja. Predvidevam, da bodo države pri tem sledile skandinavskemu mo­delu – ta temelji na hitri, zgodnji di­agnostiki in ugotovitvi, za katero vr­sto demence gre in kakšen bo njen potek, ter hitrem zdravljenju tako Zanimivo je, da je na tem imenovanih reverzibilnih demenc, področju, tudi po zaslug i torej različnih možganskih stanj, ki pokojnega dr. Kogoja, dajejo sliko demence, vendar so oz-vzpostavljeno dobro sodelovanje dravljiva, na primer pomanjkanje stroke in laične javnosti, vitaminov B ali ščitničnih hormo-prostovoljcev. Zdravniki veliko nov. Približno pol ostalih demenc hodite po terenu, sodelujete na predstavlja Alzheimerjeva bolezen, pogovorih, nikoli vam ni odveč poznamo pa še vrsto drugih, ki raz-deliti svojega znanja in napotkov. lično potekajo. Po tej fazi diagno-V naših razmerah je to edini način, stike ni več potrebno pogosto obi-da bomo lahko dosegli napredek in skovanje specialista, pač pa je po-počasi vzpostavili verigo med zdrav­membneje urediti v nadaljevanju niki na bolnišnični in primarni rav­zdravljenja oskrbo na primarni rav-ni ter skupnostjo, ki bo v to vključe­ni in vključevanje skupnosti, ki lah-na. Žal tega nimamo urejenega na­ko veliko naredi za bolnika in njego-črtno in sistematično, kot imajo to v ve bližnje. Tam lahko dobi podporo, razvitih državah: tam imajo na eni Alzheimer caffe so srečanja in druženja sorodnikov in bolnikov z demenco, ki potekajo v domžalski knjižnici praviloma vsak tretji četrtek v mesecu, ob 17. oziroma 18. uri. Nanje so vabljeni bolniki, sorodniki in znanci bolnikov, in vsi, ki delajo z dementnimi in bi želeli o tem več izvedeti. Na njih so doslej sodelovali na primer Štefanija Zlobec, predsednica Spominčice, pokojni dr. Aleš Kogoj, mag. Tatjana Cvetko, dr. Vojko Kavčič, dr. Peter Pregelj, dr. Milica Gregorič Kramberger in številni drugi vodilni strokovnjaki s tega področja. Organizacijsko je nosilec srečanj Dom upokojencev Domžale, pri tem pa sodelujeta tudi Knjižnica Domžale in Kulturni dom Franca Bernika Domžale. Srečanja vodi Cveta Zalokar. da čim dlje ostane v domačem oko­lju. Pri nas to še ni razvito in večina bolnikov z demenco relativno hitro odide v domove za starejše. Izjemno obremenjeni so pri demenci bližnji sorodniki bolnika, saj sta potrebna znanje in tudi psihična kondicija. Kako je poskrbljeno zanje? To mora postati del širšega koncep­ta, ki ga mora pripraviti in spod­bujati država. Zdravniki ne more­mo opraviti vsega, saj nas je malo in imamo za pomoč svojcem nasploh namenjenega malo svojega časa. V skupnosti mora delovati veliko ljudi, ki lahko pomagajo, kar seveda tudi ni poceni. Ni še dovolj razvite po­moči svojcem, čeprav se nevladne organizacije zelo trudijo. Pri demen­ci ni možnosti, da bi bolnik ozdra­vel, prav tako se osebnostno posto­poma spreminja in postaja v očeh svojcev pravzaprav drug človek, kar lahko povzroča velike napetosti in trpljenje. Svojci so pod velikim pri­tiskom, več kot 80 odstotkov jih ima sindrom izgorevanja, veliko je tudi še bolj izrazitih stanj depresivnosti. Svojci bi resnično potrebovali po­moč in tu nas čaka ogromno dela. Vse oblike pomoči so dobrodošle: srečevanja in druženja v Alzheimer caffejih, skupine za samopomoč v okviru dejavnosti domov za starejše. Pomemben je tudi vidik stigme, pri vseh boleznih možganov prihaja do tega. Še vedno nam je neprijetno, če ima naš sorodnik demenco, prihaja do zanikanja bolezni in na začetku zato svojci veliko zamudijo, ko bi se morali pripraviti, izobraziti. Takšna druženja, tudi s svojci, ki so celoten strani profesorje, ki so raziskovalci, na drugi tiste, ki zdravijo in na tretji so tisti, ki vodijo skupnostno obrav­navo. Mi tega nimamo in tega nihče ne financira. Zdaj vse teče na prosto­voljni osnovi, je nekakšno pionirsko delo. Tudi prof. Kogoj je v to vstopil dokaj naključno. Ko je videl, kakšna je situacija, je pač želel ukrepati. Zdaj to delamo načrtno. Saj ne, da bi bili mi kot zdravniki bolj nesebični, pač pa v tem vidimo smisel, da se bo v prihodnosti, ko bo morda več sred­stev, to prepoznalo kot pomemben vidik zdravstvene politike. Takrat bodo temelji že postavljeni. Nekaj možnosti podpore sorodnikom, ki morajo kdaj pa kdaj predahniti, že obstaja. Predvsem domovi za starejše so pri tem izjemno pomemben člen. Pre­poznali so problematiko, izobražu­jejo osebje in ponujajo mnoge sto­ritve, ki so lahko v pomoč svojcem in bolnikom: takšno je na primer dnevno varstvo, ko bolnik lahko preživi dopoldne v domu, kjer ima tako medicinsko nego kot tudi reha­bilitacijo ter druženje. Tako bolnik čim dlje ostaja v domači oskrbi. V čem vidite pomen obeležitve dneva demence v septembru? To je povezovalni dan, priložnost, da širši javnosti predstavimo bole­zen. Obenem takrat stroka predsta­vi vse, kar se je v letu dni zgodilo na tem področju glede zdravljenja, no­vih zdravil in metod pa tudi spre­memb. Dandanes je v modernem svetu prisoten trend, da bi starejši ljudje, ki bi obvladali tehnologijo in bi jim bila tudi prilagojena, skuša­li čim dlje z njeno pomočjo neodvi­ pomagala. To so dragocene izkušnje, ki jim pomagajo, da se bolje pripra­vijo na to, kar jih še čaka. Zakaj in kako so pomembna srečanja Alzheimer caffeja? Na njih lahko sorodniki izvejo veli­ko praktičnih stvari, dobijo nepo­sredne nasvete o načinih, kako rav­nati z bolnikom in kaj jim lahko po­maga. Lažje tudi prebrodijo občutke krivde, ki so na začetku prisotni, saj bi želeli narediti čim več za bolnega svojca, hočejo preživeti z njim čim več časa, ob tem pogosto zanemari­jo druge in predvsem sebe, tako da jim mnogokrat popolnoma zmanjka energije. Na začetku lahko skušajo pretirano pozorno pomagati bolni­ku, ker pa ni izboljšanja, se to lahko hitro obrne v občutke jeze, celo za­vračanja. Zato v pogovoru z drugimi svojci lažje najdejo ravnotežje med skrbjo za bolnika in skrbjo zase, da bodo lahko na dolgi rok zdržali to dolgotrajno bolezen. napredek senzorskih tehnologij, pa informacijske podpore, s katerimi bi lahko našli rešitve za bolnike. To so sicer razvojno drage zadeve, a če bi to počeli organizirano v okviru EU, bi lahko hitro napredovali in znižali poznejše stroške, ker bi bilo potreb­nih manj ljudi za pomoč bolnikom. V novem obdobju evropskega ko­hezijskega financiranja bodo v Slo­veniji finančna sredstva namenje­na tudi razvoju takih tehnologij. Pri enem od takšnih projektov tudi sam sodelujem, v skupini zdravnikov, ki se jim priključuje veliko število dru­gih strokovnjakov iz univerzitetnega in gospodarskega okolja. Družba se stara in enostavno bomo morali naj­ti nove rešitve. Oskrba bolnika z de­menco je zahtevna, pri njej zdaj so­deluje veliko ljudi. Če ne bomo našli novih načinov, potem tudi zdajšnje ravni v prihodnosti ne bo več mogo­če zagotoviti, ker bo zaradi narašča­nja števila bolnikov zmanjkalo tako ljudi za oskrbo kot sredstev. . 8 | slamnik štev ilk a 9 | sep tember 2016 | letnik lv i ŠOLSKE POTI: KJE PA VAŠ OTROK HODI V ŠOLO? Šolske poti so pomembna tema, ki vedno znova zbujajo skrbi, a tudi dvome, predvsem na področju, ali je potrebno otroke res čisto omejiti, ali jim moramo zaupati in dati priložnost za prevzemanje odgovornosti, da se zavedajo okolice in postanejo del nje kot polnopravni člani družbe. manje odgovornosti, da se zaveda-v občini sodeluje pri pripravi tovr-pripravijo priporočila. »Rad bi opo-prevoza upravičeni učenci, ki so od Mateja Kegel Kozlevčar jo okolice in postanejo del nje kot stnih načrtov, saj je kot član sveta zoril, da s tem, ko podamo priporo-šole oddaljeni več kot štiri kilome- Foto: Občina Domžale Z polnopravni člani družbe. Tokra-za preventivno in varnost v prometu čila, ne prevzemamo odgovornosti, tre, vsi prvošolčki, v ostalih razredih tna tema meseca je zato posvečena Občine Domžale, skupaj s Francijem da je šolska pot varna. Načrt šolskih pa, če pristojni organ za preventivo šolskim potem. Vsaka šola mora Kozincem, odgovoren za to področje.poti je priporočilo staršem, kako naj v cestnem prometu ugotovi, da je namreč imeti narejen načrt šolskih »Že lani smo se predstavniki sveta pristopajo k vzgoji, kje naj vodijo in ogrožena varnost učenca na poti v poti še pred začetkom šolskega leta.za preventivo in varnost v prometu usmerjajo otroke ter katere poti naj šolo. Ključna težava pri tem je bila Žal temu ni vedno tako, saj gre za (SPV) Občine Domžale na aktivu rav-uporabljajo za pot v šolo in domov. neustrezna komunikacija. odgovorno nalogo, predvsem pa nateljev naše občine pogovarjali o tej Varnih poti ni,« poudarja Uroš Kri-A tokrat ne bomo iskali pravilnih je za to potrebno določeno znanje. temi, analizirali smo stanje načrtov žanič. Pomembno je torej, da šola odgovorov za posamezne primere, novim šolskim letom pri-Tega pa naj bi na vsaki šoli imel vsaj šolskih poti, stanje šolskih poti in 'zagrize v kislo jabolko' in se izdela-pač pa predvsem rešitve kako otro­dejo nove skrbi, ne le za en učitelj. analizirali problematiko ter razisko-ve tega načrta loti. Vedno se pri tem ka 'varno spraviti iz točke A do toč­najmlajše, ampak tudi za »Osnovne šole morajo imeti izde-vali vzroke. Končni sklep je bil, da gre lahko obrne na občinski SPV, sploh ke B' ter mu ob tem pokazati, da je njihove starše. Skrbi so lane načrte šolskih poti, za pripravo predvsem za pomanjkanje komunika-ko pride do dileme, ali je posamezen enakovreden udeleženec v prometu. različne, od tega, kako se bo otrok teh odgovarja ravnatelj posameznecije in sodelovanja med šolami in SPV, del poti ustrezen in, ali učenci, ki po »Otroci potrebujejo vsakodnevno iz­znašel v novem okolju (razredu, šoli, šole. Šole uporabljajo različne nači-in prepričan sem, da smo to komuni-določeni pot hodijo, niso upravičeni kušnjo v prometu ne kot vozači, am­novi učitelji, sošolci), kako bo z nje-ne in pristope k temu, kako izdelati kacijo vzpostavili, tako da zdaj lahko do prevoza. pak pešci. V vlogi vozačev so pasivni govim dojemanjem snovi in vse do načrt šolskih poti in tukaj nastane skupaj napredujemo,« pravi Križanič. Pa smo že pri novem jabolku spo-udeleženci, če so pešci, pa so aktivni tega, kako bo v šolo in iz nje vsaktežava, saj imamo različna znanja in Do zdaj je bila težava pri izdelo-ra. V minulih letih je bilo kar nekaj udeleženci,« pravi Križanič. Če se za dan sploh prišel. Šolske poti so po-mnenja, zato je zelo težko priti do po-vanju načrta šolskih poti predvsem nesoglasij med starši in šolami, v trenutek vrnemo na pripravljanje membna tema, ki vedno znova zbu-enotenega načrta, ki ga nimamo niti v tem, da so to nalogo običajno pre-zgodbo so vključili občino in SPV, načrta šolskih poti, ko ga šole pri­jajo skrbi, a tudi dvome, predvsem na nivoju občine,« pravi Uroš Križa-vzemali šolski koordinatorji za pro-tudi državno Agencijo za varnost pravijo, ga pošljejo v vednost SPV, a na področju, ali je potrebno otroke nič, bivši prometni mentor, danes metno vzgojo. Kot pravi član SPV, v prometu. To 'jabolko spora' so to še ni dovolj. Pomembno je, da ga res čisto omejiti, ali jim moramo direktor Zavoda za šport in rekrea-je težava v tem, da se vsak ustraši bili šolski prevozi. Glede na Zakon ustrezno komunicirajo z učitelji, s zaupati in dati priložnost za prevze-cijo Domžale, ki z osnovnimi šolami odgovornosti, saj v okviru načrta o osnovni šoli so do brezplačnega svetom staršev, da se o njem pogovo­ le t n i k lv i | sep t e m ber 2016 | štev i lk a 9 slamnik | 9 pomočjo preventivno-vzgojnih video vsebin. Vse našteto se lažje in učinko­viteje komunicira s pomočjo načrtov šolskih poti. Le preverite, če ga ima tudi vaša šola izdelanega in si ga ob tem tudi preberite! Otrok kot pešec Pa si poglejmo nekaj situacij, v ka­terih se otrok lahko in mora znajti v prometu z željo, da je njegovo udej­stvovanje čim varnejše. V smernicah šolskih poti jih delijo na tri skupine: pešci, kolesarji in vozači. Prvi dve skupini sta zagotovo med najranlji­vejšimi, zato je pametno, da se z otro­ki pogovorimo o pravih usmeritvah, ki jih navajamo v nadaljevanju: • Šolar – pešec mora uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev. • Šolar – pešec se mora pred prečka­njem ceste vedno ustaviti. Preden stopi na vozišče, preveri, ali se mu približujejo vozila, na način, da pogleda levo, desno in še enkrat levo. Prečkanje ceste med parkira­nimi vozili odsvetujemo (v primeru, če ni v bližini prehodov za pešce, naj šolar prečka cesto za zadnjim parkiranim avtomobilom). • Šolar – pešec naj uporablja pod­hode, nadhode in prehode za pe­šce. Na semaforiziranih prehodih za pešce mora počakati na zeleno luč za pešce in se prepričati s po­gledom levo-desno, da so vozniki resnično ustavili. Na ostalih (ne­semaforiziranih) prehodih je treba, poleg naštetega, pozornost name­niti približujočim vozilom, da se ta ustavijo in šele nato šolar varno prečka cesto. Priporočamo, da šo­lar prečkanje predhodno naznani z dvignjeno roko. • Otroci morajo imeti na poti v vrtec in prvi razred osnovne šole ter do­mov spremstvo polnoletne osebe. Spremljevalci so lahko tudi otroci, starejši od 10 let in mladoletniki, če to dovolijo starši ali skrbniki. • Otroci morajo ponoči ali ob zmanj­šani vidljivosti med hojo po cesti nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, odsev­nik, ki ne sme biti rdeče barve in katerega odsevna površina na vsa­ki strani meri najmanj 20 cm2. • Učenci prvega in drugega razreda osnovne šole morajo na poti v šolo in iz nje, poleg odsevnika, nositi tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu. • Šole, organizirane skupine staršev, organizacije za varnost cestnega prometa, ustanove, društva ali druge institucije lahko organi­zirajo in izvajajo varstvo otrok v cestnem prometu, na prehodih za pešce, skladno z določili Zakona o pravilih cestnega prometa (vloga šolskih prometnikov, ki pomagajo otrokom varno prečkati cesto na označenih prehodih za pešce). • Pešci morajo hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje. Pešca – šolarja lahko izjemoma usmerimo tudi na vozišče, če tam ni pločnika, pešpoti, kolesarske steze, hkrati pa zagoto­vimo na teh odsekih znižano hitrost do 30 km/h s celostno prometno ureditvijo. Enako velja tudi v prime­ru izjeme, ko pešca usmerimo na desno stran vozišča v smeri hoje. Mali kolesarji v prometu Naslednja skupina priporočil je za šolarje – kolesarje, vse tiste, ki se v šolo ali po obveznostih vozijo s ko­lesom, to pa pomeni, da govorimo o otrocih, ki so stari vsaj osem let in imajo veljavno kolesarsko izkaznico ali pa otrocih, starejših od 14 let, kot velevajo cestno prometni predpisi. Seveda se lahko vozijo s kolesom tudi mlajši, a le v spremstvu staršev. Pa poglejmo, na kaj morajo biti še pozorni: • Šolar – kolesar mora uporabljati prometne površine, namenjene kolesarjem (kolesarske steze, po­ti). • Če na ali ob vozišču ni kolesarske steze ali pasu, mora kolesar voziti ob desnem robu vozišča (pribli­žno 1 m od roba vozišča). Pri tem so izrednega pomena tudi urejene (utrjene) bankine, skladno s krite­riji za vodenje šolskih poti. • Kolesa morajo biti tehnično brez­hibno opremljena (ustrezna višina sedeža, zavore, zvonec, odsevniki, žarometi). Kolesar poskrbi, da je viden tako podnevi kot ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti (uporaba signalnih barv na oblačilih, od­sevnih trakov, svetilk). • Med vožnjo kolesa mora imeti ustrezno pripeto zaščitno kole­sarsko čelado. Enako velja tudi takrat, kadar se vozi na kolesu kot potnik. • Biti mora pozoren na dogajanje v prometu in upoštevati predpise. • Pri hoji ob kolesu na vozišču je varneje, če kolesar hodi ob desni strani kolesa. • Telefoniranje med vožnjo na ko­lesu je prepovedano in nevarno. Odsvetujejo tudi uporabo slušalk med vožnjo na kolesu. • Prevažanje sošolcev na prtljažni­ku je prepovedano in nevarno. • Kolesarske steze morajo kolesar­ji uporabljati in voziti v skladu s prometnimi predpisi (upoštevati prometne znake in puščice na kolesarski stezi, ki določajo smer prometa na njej – napačna smer vožnje je najpogostejša napaka vseh kolesarjev ). • Kolesarji smejo prečkati prehod za pešce le kot pešci in pred tem sestopiti s kolesa ter ga potiskati ob sebi. Drugače je na prehodu za kolesarje, kjer pa vseeno velja pre­voziti prehod z veliko mero previ­dnosti. Pogled skozi okno avtomobila ali avtobusa na poti v šolo … Tretja skupina so otroci, ki se v šolo in domov vozijo z avtobusom, seveda pa v to skupino spadajo tudi otroci, ki jih v šolo pripeljejo starši z avtomobi­lom. Pri tem je ključnega pomena, da so otroci vedno pravilno pripeti z var­nostnim pasom in, glede na njihovo starost, nameščeni v ustreznem var­nostnem sedežu. • Po Zakonu o pravilih cestnega pro­meta mora biti otrok, manjši od 150 cm, med vožnjo v motornem vozilu z vgrajenim zadrževalnim siste­mom, zavarovan z zadrževalnim sistemom, ki je primeren otrokovi telesni masi. Za osnovnošolske otroke je torej primerna skupina II + III, kamor spadajo sedeži za otro­ke, težke med 15 in 36 kg oziroma stare od 3 do 12 let. • Šolarji naj vstopajo ali izstopajo iz avta na tisti strani, ki je obrnjena stran od prometa (npr. na pločnik). Učenci, ki se vozijo s šolskim av­ tobusom, morajo upoštevati pravila obnašanja na avtobusu in tudi pravila čakanja na postajališčih šolskega avto­busa. Kratka in jasna pravila za učen­ce, ki se vozijo s šolskim avtobusom ali kombijem, oblikuje osnovna šola, ter o tem seznani starše in šolarje, ki podpi­šejo izjave, da so seznanjeni s pravili. Pravila oziroma napotila za učence, ki se vozijo s šolskim avtobusom, se na­mestijo tudi v vozilu, ki opravlja poseb­ni linijski prevoz šoloobveznih otrok med domom in osnovno šolo. Kdaj je otrok pripravljen na udeležbo v prometu? Ne le učenje, tudi preverjanja znanja oziroma vedenja otrok je treba izva­jati. Ključna so vprašanja, ki so jih v okviru vprašalnika za starše obliko­vali na AVP in sicer: Ali otrok pozna pomen različnih barv na semaforju in oznake policista za usmerjanje prometa? Ali se vedno ustavi na robu ceste, ali se, preden stopi na cestišče, vedno prepriča, da ima prosto pot, tako da pogleda levo, desno in še enkrat levo? Ali poskuša z voznikom vzpostaviti očesni stik, preden preč­ka cesto, in ali jo vedno prečka na prehodu za pešce oziroma po najkraj­ši poti? Če mora prečkati cesto med parkiranimi vozili, ali se vedno usta­vi na črti vidljivosti, da se prepriča o varnem prečkanju ceste? Ali ve, da najkrajša pot ni vedno najvarnejša? Ali pozna svojo pot v šolo na pamet? Ali pravilno hodi po pločniku oziro­ma ob robu ceste? Ali vedno nosi ko­lesarsko čelado, ko se vozi s kolesom? Ali je med vožnjo v avtomobilu vedno pripet z varnostmi pasom? Na videz jasna vprašanja za odrasle, otrokom v fazi učenja prometnega vedenja, pa lahko nekatere od posameznih vse­bin povzročajo težave, sploh, če jih sprejemajo veliko hkrati. Tega pa si ne želimo, kajne? . rijo z otroki. Cilj vsega tega namreč je, da bodo otroci pripravljeni za pot v šolo tam, kjer bo za njih najvarneje. Zdravje, izkušnje, lumparije in vedenje na poti v šolo Zakaj je prav, da otroci hodijo v šolo peš in zakaj ne bi kar za vse organi­zirali šolskih prevozov? »Otroci so zjutraj, ko vstanejo, sitni, nervozni, pod stresom, in vsi, ki smo v stresu, tega najlažje obvladamo z gibanjem, pogovorom. Pot v šolo je za to najpri­mernejša. Otroci pridejo v šolo čisto drugačni, na poti lahko odpravijo do­ločena nesoglasja s prijatelji, sami to lahko rešujejo zelo odgovorno, če jim damo priložnost. Prav tako pa prido­bivajo pomembne izkušnje, kot smo jih tudi mi pridobivali, ko smo peš hodili v šolo. Nasploh za Slovence velja, da smo dobri vozniki, ne izbi­ramo pa vedno pravih vedenj. Zakaj ne bi tudi otroci postali nekoč dobri udeleženci v prometu, dobri vozniki z dobrimi izkušnjami in bi izbirali prava vedenja? Za to vedenje pa je potrebna prometna izkušnja. Na od­raslih je, da jih usmerjamo v pravo vedenje. Naslednji korak je samo­stojnost in odgovornost. Zakon nala­ga, da otrok v prvem razredu ne sme To sem doživel na lastni izkušnji, ne moremo pa tega pričakovati od vseh. Različni smo in različna dobra po­dročja imamo,« še dodaja član sveta SPV Domžale. Kdaj začeti s prometno vzgojo? Pogosto se poraja vprašanje, kdaj zače­ti s prometno vzgojo. Je res prvi šolski dan pravi čas? »Začnemo že med dru­gim in tretjim letom, ko začnejo otroci aktivneje raziskovati okolje. S svojim obnašanjem in ravnanjem smo otrokom vzor. Ko nas opazujejo in poskušajo po­snemati, si pridobivajo potrebna zna­nja in izkušnje, razvijajo sposobnosti in navade. Zato izkoristimo priložnost doma, vsak sprehod, vsako pot v mesto ali drugam, vsako vožnjo v vozilu. Otro­ci z zanimanjem opazujejo nas, pešce, vozila in okolje. Spodbujajmo jih k opa­zovanju ter jim pojasnjujmo naše rav­nanje in ravnanje drugih,« pravijo na Agenciji RS za varnost v prometu. Uče­nje mora potekati postopoma, najprej se jim razloži, kakšno je pravilno vede­nje, nato pa je otroku treba predstaviti tudi potencialne nevarnosti. Prikazati jim moramo, kakšno je pravilno obna­šanje v prometu. Javna agencija RS za varnost prometa je med drugim izdala tudi področne preventivno-vzgojne publikacije, ki so namenjene varnej­ »S prometno vzgojo ačnemo že med drugim in tretjim letom, ko začnejo otroci aktivneje raziskovati okolje. S svojim obnašanjem in ravnanjem smo otrokom vzor. Ko nas opazujejo in poskušajo posnemati, si pridobivajo potrebna znanja in izkušnje, razvijajo sposobnosti in navade. Zato izkoristimo priložnost doma, vsak sprehod, vsako pot v mesto ali drugam, vsako vožnjo v vozilu. Otroci z za­nimanjem opazujejo nas, pešce, vozila in okolje. Spodbujajmo jih k opazovanju ter jim pojasnjujmo naše ravnanje in ravnanje drugih,« pravijo na Agenciji RS za varnost v prometu. sam hoditi v šolo, ampak mora biti v spremstvu. To pa nam omogoča, da se z otrokom zavestno in sistemsko lotimo priprave na to pot, ki jo bo enkrat opravljal sam. Z včasih nepo­trebnimi šolskimi prevozi to precej zmanjšamo,« opozarja član SPV. Iz tega lahko sklepamo, da je najpo­membnejša vloga pri izobraževanju o šolskih poteh na starših, šola pa je prostor, ki jim nudi pomoč in sode­lovanje pri osnovnih težavah. »Starš, ki nima znanj, ne pozna psiholoških značilnosti, fizičnih ali bioloških lastnosti otroka in se ne za­veda, da ima otrok drugačen perifer­ni vid, drugačen sluh, z druge višine opazuje situacijo, ima drugačne mo­žganske povezave, si drugače razlaga hitrost vožnje avtomobila, oddalje­nosti in nima razvitega vzročno-po­sledičnega zavedanja. Prvošolec ima en, devetošolec pa spet drug nivo.« Šola in tisti, ki jih je šola poslala na usposabljanje (običajno je to prome­tni koordinator v šoli, ki se udeleži izobraževanja na Agenciji za varnost v prometu), imajo znanja in izkušnje, ki jih delijo z ostalimi učitelji, ti pa naprej z otroki in starši. Pomemb­no je ozaveščanje. Na nekaterih osnovnih šolah, kjer imajo tovrstni načrt, staršem svetujejo, da z otro­ki večkrat skupaj prehodijo njihovo najvarnejšo šolsko pot, jih ob tem opozarjajo na nevarne točke na poti, ki zahtevajo še posebno previdnost. Pozneje ni odveč preveriti, če otrok dogovorjeno pot dejansko tudi upo­rablja. »Od šole se zahtevajo odgovorne naloge, čeprav šola nima sistematizi­ranega delovnega mesta za to podro­čje oziroma samo delno, kar ravna­teljem zelo otežuje organizacijo tega področja. Torej, če strnem, strah pred odgovornostjo je odveč, vsak korak in entuziazem v tej smeri je dobrodošel. Te stvari sem že večkrat sporočil AVP in tokrat smo končno in upravičeno začeli dobivati informacije, da se je Slovenija prijavila na mednaroden razpis, ki bo šolam tudi omogočil plačila prej v nekaterih primerih ne­plačanega dela. Res pa je, da se tudi v obstoječi obseg lahko tudi že zdaj vstavi velik del tega odgovornega dela in poučevanje ob tem ne trpi. šemu udejstvovanju otrok v cestnem prometu in so v pomoč staršem pri prometni vzgoji otrok. Publikacija Prvi koraki v svetu prometa daje poseben poudarek pravilnemu ravnanju otroka v vlogi pešca. Res je, da so najprej starši tisti, ki morajo poskrbeti, da bodo otroci odgovorni v prometu. A pri tem ne smejo biti sami, niti ne morejo biti. V cestnem prometu smejo otroci samo­stojno sodelovati šele, ko se starši ali skrbniki prepričajo, da so sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni s prometnimi razmera­mi na prometnih površinah, kjer se srečujejo s cestnim prometom. A otro­ka zaradi njegove majhnosti v pro­metu hitro spregledamo. Kaj lahko ga skrije živa meja, parkiran avto ali kakšen drug predmet ob cesti. Otroci morajo biti kot udeleženci v cestnem prometu ves čas deležni posebne po­zornosti in pomoči prav vseh udele­žencev. Otroci pogosto mislijo, da jih voznik vidi, če oni vidijo avto, ki se približuje. V prometu na otroka preži vrsto nevarnosti, saj se promet vse­skozi spreminja. Pomembno je, da se teh možnih nevarnosti zavedamo in da jih z otrokom tudi vadimo. Odrasli celovito opazujemo promet in znamo predvideti nevarnosti. Otrok doživlja promet bolj čustveno. Hitro ga lah­ko premami lepa izložba, lep avto, prestraši tovornjak, ki ima kolesa v višini otrokovih oči ali kaj drugega. V takšnih primerih lahko preusme­ri pozornost na tisto, kar ga najbolj pritegne ali prestraši in pozabi na pravila, zato potrebuje našo pomoč. Otroci so med najranljivejšimi sku­pinami v cestnem prometu, posledič­no tudi največkrat žrtve prometnih nesreč tako kot pešci kot kolesarji. Ključnega pomena je, da so dejanja za izboljševanje varnosti vseh otrok v prometu del vsakdana, opozarjajo na Agenciji za varnost v prometu. Poleg prometne vzgoje otrok v dru­žini, je, kot smo omenili, izrednega pomena tudi prometna vzgoja v šoli. Pouk v razredu, kjer se uporablja besedna razlaga z gradivi, se dopol­njuje s praktičnimi vajami v stvarni prometni situaciji in z neposrednim izvajanjem tistega, kar se otrok nauči ter preoblikovanjem vedenja, tudi s novice Velikodušna donacija Delavske hranilnice invalidom Komaj so odprli vrata svoje posloval­nice v Domžalah, že so pri Delavski hranilnici dokazali, da radi delajo dobro in jim ni vseeno za soljudi, še posebej za invalide. Medobčinsko društvo invalidov Domžale, ki je eno izmed šestih največjih invalidskih dru­štev v Sloveniji in že več kot 40 let de­luje na področju socialnega varstva in­validov, je z njihove strani ob odprtju prejelo donacijo v višini 2.000 evrov. To zagotovo tudi zaradi tega, ker je njihova krovna organizacija, Zveza delovnih invalidov Slovenije, ena iz­med osemintridesetih ustanoviteljic te banke. MDI Domžale ima več kot 1800 članov in pokriva pet občin, iz katerih je tudi ogromno socialno ogro­ženih invalidov. Iz tega razloga bodo pri MDI Domžale dobljeni denar upo­rabili za posebne socialne programe, ki jih izvajajo, večino pa ga bodo na­menili socialno ogroženim invalidom in njihovi rehabilitaciji, da se bodo lažje vključevali v vsakdanje življenje. Ta donacija je še posebej dobrodošla, ker društvo deluje nepridobitno, s po­močjo prostovoljcev, tako da bo denar prišel več kot prav za pomoč tistim, ki jo nujno potrebujejo. Pri MDI Domžale so veseli, da se še najdejo ljudje, ki jim prisluhnejo in so hkrati veseli, da ima­jo pri Delavski hranilnici tudi posebne ugodnosti. Vsem, ki so omogočili do­nacijo, se iskreno zahvaljujejo. Nejc Lisjak Najboljše poklicne voznike imamo tudi v Dobu Že večkrat ste tudi v Slamniku brali o uspešnih poklicnih voznikih avtobu­sov iz Doba, ki so na različnih prven­stvih, tudi svetovnih, osvajali najvišja mesta, skoraj nikoli pa se niso domov vrnili brez medalj. Tudi na letošnjem, jubilejnem 30. svetovnem prvenstvu poklicnih voznikov v Jivaskylu na Fin­skem so slovenski poklicni vozniki, med njimi kar trije iz Doba Sebastijan Vadnau, Robert Kuzma in Ratko Kusić pokazali odlično znanje in spretnosti. Šestčlanski ekipi Slovenije, vsi so iz Ljubljanskega potniškega prometa, ki je bil tudi pokrovitelj ekipe, sicer ni uspelo obraniti naslova svetovnih prvakov iz leta 2014 s Poljske, so pa uspešno tekmovali v kategorijah av­tobus, avtobus ekipno in EKO vožnja. Vsi tekmovalci so se pomerili v spre­tnostni vožnji, preverjali so njihovo znanje v cestno-prometnih predpisih in prvi pomoči, pokazati pa so morali tudi znanje iz odprave načrtno ustvar­jenih napak na avtobusu. Med posa­mezniki je vrhunsko uvrstitev dosegel Sebastijan Vadnau iz Doba, ki je bil v kategoriji avtobus tretji in si tako ‚pri­peljal‘ bronasto medaljo. Povedal mi je, da se na svetovno prvenstvo niso posebej pripravljali, saj so vozila, s katerim so tekmovali, dobili na sa­mem prizorišču na Finskem (povsem nov turistični avtobus znamke Volvo), tako da so prvič sedeli v omenjenem vozilu. Najtežji je bil teoretični del tek­movanja, saj so bile pole s cestno-pro­metnimi predpisi v angleščini, imajo pa tudi na Finskem določene predpi­se, ki se močno razlikujejo od naših V skupnem seštevku so fantje do­segli drugo mesto, prvo mesto je pri­padlo gostiteljem Fincem, tretja je bila ekipa iz Nemčije. Dokazali so, da so še vedno v samem vrhu poklicnih vozni-kov na svetu. Poleg že omenjenih treh Dobljanov so bili v slovenski ekipi še Srečko Djukić, Roman Kuzma in Sreč­ko Seljak. Vsem tekmovalcem, še posebej us­pešnim poklicnim šoferjem iz Doba, za osvojene naslove skoraj najbolj­ših na svetu, iskrene čestitke z željo, da svoja odlična znanja in spretnosti, tako kot doslej, tudi prihodnje prena­šajo v vsakodnevne vožnje. Srečno, fantje! Sebastjana smo povprašali tudi, kako kaže glede podaljšanja mestnih linij do naše občine. Povedal nam je, da je trenutno uvedena nova lini­ja 12D, ki obratuje na relaciji Bežigrad - Podgorica in enako v obratni smeri. Avtobus te linije ima izravnavo časa pri šoli v Dragomlju (potniki pa tam še ne morejo vstopati v avtobus, ker še ni uradnega dovoljenja). Še vedno pa potekajo dogovarjanja, da bi linijo pripeljali (zaenkrat) vsaj do Domžal. Hvala in srečno! Vera Vojska Bodite z nami v tednu otroka od 3. do 9. oktobra Kot vsako leto je tudi letos teden otroka povezan s temo otroških parlamentov. Ker je bila na 26. nacionalnem otro­škem parlamentu izbrana tema Otroci in načrtovanje prihodnosti, se je Zveza prijateljev mladine Slovenije odločila, da letošnje pestre aktivnosti v tem času potekajo pod naslovom: Svet, v katerem želim živeti. Glede na dosedanje izku­šnje Zveze prijateljev mladine Domžale, ko je zaključek tedna otroka v zadnjih letih po različnih prostočasnih in raz­vedrilnih programih v parku ob občini skoraj redno zelo motilo slabo vreme, se večina skupnih aktivnosti seli v Knjižni­co Domžale. Na ZPM Domžale, ki se tru­di, da bi bili prijetni in pestri vsi tedni, ne le teden otroka, pa so obenem prepri­čani, da se bodo tudi po vrtcih in šolah, kjer za otroke storijo vse, kar se le da vse tedne, potrudili, da bo teden otroka dru­gačen, kot so sicer ostali tedni. Zveza prijateljev mladine Domžale vabi vse, da v tednu od 3. do 9. okto­bra 2016 otrokom namenite še več po­zornosti, hkrati pa vas vabi, da v čim večjem številu sodelujete v naslednjih aktivnostih: 5. oktober 2016 med 16.00 in 18.00 – Knjižnica Domžale, večna­menski prostor Ustvarjalne delavnice, ki jih bodo vo­dili mentorji z OŠ Venclja Perka, POŠ Ihan in prostovoljka Eva, vse skupaj pa bo popestril eko kotiček; vabljeni predvsem otroci od 4. do 10. leta. 6. oktober 2016 med 9.30. in 12.00 – Knjižnica Domžale Srečanje in ustvarjalne delavnice z Iva­nom Mitrevskim, umetnikom risanja stripov – dobrodošli predvsem učenci druge dekade in ljubitelji stripov; 6. oktober 2016 ob 12.00 – pro-12. oktober 2016 ob 10.00 – Kul­stori Občine Domžale turni dom Franca Bernika Domžale Župan Toni Dragar bo sprejel pred-Lutkovna predstava 1000 in ena pra­stavnike vseh osnovnih šol v občini vljica. Domžale in se z njimi pogovarjal na Za obe predstavi dobite brezplačne temo letošnjega tedna otroka: Svet, v vstopnice v Kulturnem domu Franca katerem želim živeti. Bernika Domžale. Dobrodošli! 7. oktober 2016 ob 18.00 – Kul-Prijeten teden otroka in vse druge te­turni dom Franca Bernika Domžale dne – posebej za vse naše otroke! Omo­Brezplačni ogled filma Nina – prime-gočimo jim svet, v katerem želijo živeti! ren za otroke druge in tretje dekade. Vera Vojska Uspešna garažna razprodaja v Radomljah V soboto, 10. septembra 2016, je bila prva garažna razprodaja v Radomljah in sploh prva na domžalsko - kamni­škem območju. Idejni vodja in duša razprodaje je bila Irena Razinger iz Kolovca, Turistično društvo Radomlje pa je prevzelo organizacijo. Pravza­prav je bil predsednik TD Peter Zvonc organizacijski steber dogodka. Po oglaševanju prek spleta in v oko­liških medijih se je na presenečenje or­ganizatorjev prijavilo več kot 50 sode­lujočih. V parku pred kulturnim do-mom Radomlje je veliko še uporabnih osebnih predmetov, za gospodinjstvo, za vrt, za šport in rekreacijo, pa obla­čil, obutve, otroških igrač, knjig, slik in drugih drobnarij, zamenjalo lastni­ka, v zadovoljstvo kupcev in prodajal­cev. Pa tudi za okolje je bilo koristno, Bilo je zelo živahno. Navdušeni so letno, vsaj eno spomladansko in eno saj je tako manj predmetov končalo v bili predvsem otroci, nič manj odrasli. jesensko. Morda pa bodo! zabojnikih in na deponijah smeti, ker Ti so bili enotnega mnenja, da bi bilo Z l atka Levstek bodo ponovno koristno uporabljeni. take razprodaje treba prirediti večkrat Foto : Marjan F. Levstek Od energetske nagrade do vidnih izboljšav Pred dvema letoma je Občina Domžale prejela naziv energetsko najodmev­nejše občine, nagrado, ki jo vsako leto podeljuje Energetika.NET v okviru pro­jekta En.občina. Tekmovanje, ki pote­ka tudi letos, in se bo končalo 12. okto­bra z zaključno konferenco, je domžal­ski občini prineslo dodatno spodbudo za izvajanje aktivnosti na tem področju tudi po prejemu nagrade. V Domžalah je skupna poraba ele­ktrične energije v letu 2015 znašala 275.793 MWh, od tega 55.464 MWh v gospodinjstvih in 195.815 MWh v pod­jetjih, med katera spadajo tudi večji industrijski porabniki kot so Helios, Tosama in Količevo Karton. Rabo električne energije v Domžalah sicer spremljajo od leta 2009, od leta 2012 pa ni trenda rasti. Glavni energent za ogrevanje je v Domžalah zemelj­ski plin, sledi električna energija, ostali energenti predstavljajo skupaj manj kot odstotek. V zadnjih letih se je zmanjšala tudi poraba kurilne­ga olja. V naši občini je registriranih 46 elektrarn, ki v oddajajo energijo v električno omrežje, največ (28) je sončnih elektrarn, 9 hidroelektrarn, elektrarne na bioplin ter naprave za soproizvodnjo toplote in energije. Vse skupaj so proizvedle 56.850 MWh ele­ktrične energije, največ v elektrarni na bioplin papirnice Količevo. Sicer smo v naši občini, glede na zastavljene cilje v akcijskem načrtu, ki spremlja Lokalni energetski koncept, v zadnjem obdobju izvedli kar nekaj ukrepov. »Lani se je končala izdelava evidenc energetskih ureditev na obmo­čju občine, optimizirali smo javno raz­svetljavo, kjer prihranek energije glede na leto 2012 znaša 1.024 MWh, glede na leto 2010 pa 1.343 MWh,« pravi Ja­nez Bizjak z oddelka za investicije. »Na ravni občine smo dosegli cilj 25-odstotni delež obnovljivih virov energije za ogre­vanje stanovanjskih objektov, vendar bo kljub temu občina nadaljevala z aktiv­nostmi ozaveščanja in informiranja ob­čanov za izrabo OVE za ogrevanje sta­novanjskih objektov.« Narejeni so bili tudi razširjeni energetski pregledi za večino večjih in starejših javnih objek­tov, kar je tudi osnova za nadaljnje in­vesticije, v letu 2015 pa so bile izdelane še energetske izkaznice in vzpostavlje­no energetsko knjigovodstvo za 27 jav­nih objektov. Poraba energije pa se je v letu 2015, glede na 2014, zmanjšala. »Analiza vseh ukrepov je sicer po­kazala, da se počasi približujemo za­stavljenim ciljem, tako je delež OVE v rabi končne energije 30-odstoten, pri učinkoviti rabi energije pa je izbolj­šanje kar 20-odstotno.« Znižale so se tudi emisije CO2 in sicer za 14,9 odstot­ka, glede na leto 2009, občina pa je na dobri poti, da doseže 20-odstotno zmanjšanje emisije toplogrednih pli­nov do leta 2020. Mateja Kegel Kozlevčar le t n i k lv i | sep t e m ber 2016 | štev i lk a 9 slamnik | 11 s la m n i k @ k d -dom z a l e . s i novice Pridruži se ŠOD-u za daljše počitnice! Lego za možgansko nego Srednješolski zvonci so zazvonili, 'faza­ni' ste preživeli svoje krste in bili spre­jeti v dijaške skupnosti, stari študentski mački si grizete nohte ob zadnjih izpi­tnih rokih, bodoči bruci pa odštevate zadnje dni do konca pregovorno naj­daljših počitnic v življenju in do nove­ga poglavja v svojem življenju (ki je res najbolj luštno in noro, obljubimo). Da bo prehod v novo študijsko letokarseda prijeten, skrbijo tudi člani Štu­dentske organizacije Domžale (ŠOD), ki so vsem študentom na voljo za kakršen koli nasvet, da bodo prvi študijski dne­vi potekali čim bolj gladko. Po besedahAndreja Žabnikarja, predsednika ŠOD, se dobro zavedajo, kako pomembna je izobrazba, iz prve roke pa vam zagota­vljajo tudi, da je znanje, pridobljeno na neformalen način izven zidov šol in fa­kultet, v današnjem času še posebej ce­njeno. Prav zato bodo tekom leta orga­nizirali vrsto izobraževalnih dogodkov. Za uspešen študij je ključna tudi spro­stitev, zato napovedujejo tudi različne zabavne, kulturne in športne dogodke. »Ker smo mladi skupaj močnejši in si le tako lahko ustvarimo okolje po svoji meri, ki nas bo navdihovalo in nudilo več priložnosti za druženje, ob začetku no­vega študijskega leta vabimo vse dijake in študente, da se nam pridružijo,« An­drej Žabnikar vabi vse dijake in študen­te iz upravne enote Domžal k včlanitvi v ŠOD in dodaja, da je tovrstno organi­ziranje in angažiranje mladih lahko po­memben korak pri pridobivanju razno­vrstnih znanj in izkušenj, pa tudi prilo­žnost za spoznavanje podobno mislečih vrstnikov. V organizacijo se lahko včlanite prek spletne strani www.sod.si in kot praviŠOD član imate tudi ŠOD izkaznico, s katero uveljavljate ugodnosti od cenej­ših jutranjih kavic do cenejših trenin­gov in ogledov kino predstav. S tem si pridobite priložnost, da bo zvok prvega šolskega zvonca naslednje leto za odte­nek prijetnejši, najdaljše počitnice pa še daljše in lepše. Lara S rša 10. september – svetovni dan prve pomoči Rdeči križ in Rdeči polmesec sta že več kot 150 let vodilni organizaciji na svetu v usposabljanju iz prve pomoči, zagota­vljanju strokovnih vsebin nudenju laič­ne prve pomoči in ozaveščanja javnosti o pomenu prve pomoči. Svet se spre­minja, naše razumevanje, da je prva pomoč humano dejanje in ne le vrsta tehnik, pa ostaja. Rdeči križ Slovenije opravlja kot jav­no pooblastilo na področju prve pomo­či naslednje aktivnosti: organizira teča­je in izpite iz prve pomoči ter organizi­ra in usposablja ekipe za prvo pomoč (trenutno 100 ekip prve pomoči Rdeče­ga križa). Letošnji slogan Prva pomoč in otroci opozarja na otroke, eno naj­bolj ranljivih skupin, ki je velikokrat iz­postavljena tveganjem in nesrečam ter potrebuje prvo pomoč. Hkrati pa slogan izpostavlja otroke, ki znajo, tudi v sode­lovanju s starejšimi, nuditi prvo pomoč. 10. september je bil tako namenjen ozaveščanju širše javnosti o pomenu znanj in veščin prve pomoči ter o tem, kako pomembno je biti usposobljen in opremljen, da lahko pomagaš pri reše­vanju življenj otrok ob različnih nesre­čah. Rdeči križ je ob tej priložnosti po­sebej opozoril na pomen usposabljanj iz prve pomoči za otroke zaradi njiho­ve varnosti in zaščite, ker se bodo do­bro pripravljeni lažje učinkovito odzva­li v nujnih primerih in rešili svoje življe­nje ali življenje ljudi okoli njih. Zato si Rdeči križ Slovenije prizade­va, da bi se vsebine prve pomoči (pre­prečevanje nezgod, osnove nudenja prve pomoči) uvedle v obvezni učni pro­gram, država pa naj bi zakonsko uredi­la, da so usposabljanja iz prve pomoči obvezna v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, na delovnih mestih in za udele­žence v prometu ter da bi bilo ta znanja obvezno obnavljati vsaj na vsakih 5 let. Ob Svetovnem dnevu prve pomo­či so izpostavili naslednje cilje: • Prepoznati otroke, stare od 3 do 15 let, kot izvajalce prve pomoči tako za vrstnike kakor tudi za družinske člane. • Za prihodnost družbe je zelo po­membno, da so otroci sposobni nudi­ti prvo pomoč. • Okrepitev zavedanja o pomenu prve pomoči med starejšimi, ki so v te­snem stiku z otroki. • Opozarjanje na aktivno vloga otrok v skupnosti. • Povečanje števila starejših, usposo­bljenih za nudenje prve pomoči, z namenom reševanja otroških življenj in učinkovitejšega ukrepanja v pri­merih, ko so ponesrečeni otroci. Tudi Območno združenje Rdečega križa Domžale vsem aktivnostim na po­dročju prve pomoči namenja posebno skrb in kot RKS izpoistavlja: Prva pomoč rešuje življenja. To je prvi korak v verigi preživetja, ne glede za kakšno nesrečo gre. Pomembno je učinkovito in hitro ukrepanje, ki pre­prečuje resne poškodbe. Nesreča se lahko zgodi kadarko­li, kjerkoli in komurkoli. Ob nesrečah Domžale so in bodo mesto športa Tudi v Sloveniji med 16. in 23. sep-kah in predvsem v sproščenem vzduš­tembrom obeležujemo Evropski teden ju. Da se Domžalčani in Domžalčanke športa. Namen akcije je spodbuditi radi odzivajo, smo videli v letošnjem državljane in državljanke k zdravemu letu večkrat, tudi na prvem Pohodu ob življenjskemu slogu s športom oziro-reki ki povezuje, kjer je bilo izražena ma rekreacijo. »Evropski teden športa je kot na­lašč, da se ob tem spomnimo na to, kaj je potrebno, da bomo živeli pol-no življenje. Ključno je, da prevzame­mo skrb zase za vse življenjsko obdo­bje, da postanemo in ostanemo zado­voljen človek. Čeprav vemo, kaj je po­trebno za zdrav življenjski slog, ob šte­vilnih obveznostih pogosto pozabimo na to, zato je prav, da nas dogodki, kot je Evropski teden športa spomnijo na pomen rekreacije, prehrane ter druže­nja za naše počutje in zdravje,« pravi direktor ZŠRD Uroš Križanič. Na Zavodu za šport in rekreacijo Domžale (ZŠRD) k zdravemu načinu življenja spodbujamo naše občanke in občanke z različnimi aktivnostmi in rekreativnimi prireditvami, saj že­limo tovrstna druženja izkoristiti tudi za gibanje v naravi v različnih obli­ tudi želja po še več tovrstnih druženj, za katera poskrbijo tudi številne špor­tne organizacije v naši občini. »Vsem organizacijam v Domžalah želim tudi v prihodnje uspešne delovne procese pri vključevanju čim večjega števila na­ših občanov in občank v njihove aktiv­nosti. Ob tem ne smete pozabiti, kako zelo pomembna je vaša vloga v teh pro­cesih, vem, da se zavedate, da so pra­vilno izvajanje športno strokovnega dela, sodelovanje in odnosi ključni za uresničevanje ciljev. Kot vodja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale se za­vedam odgovornosti, ki jo imamo. Da to uresničujemo, je potreben prostor, kjer se ljudje lahko srečujejo, rekreira­jo, družijo, povezujejo, tudi prek špor­tnih prireditev, tekmovanj ali individu­alnih aktivnosti. Želim si, da v tem pro­cesu delujemo skupaj, ne glede na raz­like med nami. Vsi si želimo, da Dom­ kar 90 odstotkov življenj rešijo lokalni prebivalci. Usposobljenost za nudenje prve pomoči prispeva k zmanjševanju ranljivosti in zagotavlja boljšo pripra­vljenost oseb za ukrepanje. Vsakih 5 sekund nekdo na svetu umre zaradi posledic poškodb. Večje število usposobljenih oseb za nudenje prve pomoči pomeni, da lahko pomaga­jo pri preprečevanju vsakodnevnih smr­tnih primerov. V okviru Območnega združenja Rde­čega križa Domžale uspešno deluje eki­pa prve pomoči. Njenim članom in čla­nicam ter vsem prostovoljcem in stro­kovnim sodelavcem, ki žrtvujejo svoj čas in znanje za reševanje življenj, se Rdeči križ Domžale iskreno zahvaljuje, in vabi tudi vse ostale, da se jim pridru­žite v skrbi za organizirano prvo pomoč, ko je ta potrebna. Hkrati se Območno združenje Rde­čega križa Domžale zahvaljuje vsem kr­vodajalcem, ki so se udeležili krvodajal­ske akcije v Mengšu, hvala tudi Špas te­atru, ki je odstopil prostor. Bodi heroj. Rešuj življenja. Prvapomoč je za vsakega, kjerkoli. Vera Vojska Foto: OZ RK D omžale žale so in bodo tudi v prihodnje mesto športa in zadovoljni ljudi,« poudarja Uroš Križanič. »Šport in telesna dejavnost lah­ko pomembno prispevata k dobre­mu počutju vseh prebivalcev in prebi­valk, medtem ko pomanjkanje telesne dejavnosti negativno vpliva na poču­tje in zdravje ljudi ter nenazadnje pov­zroča tudi gospodarske stroške,« je ob Evropskem tednu športa izpostavila tudi ministrica za izobraževanje, zna­nost in šport dr. Maja Makovec Bren­čič, ki je skupaj s predsednikom Olim­pijskega komiteja Slovenije – združe­nja športnih zvez Bogdanom Gabrov­cem povabila k sodelovanju širši krog prebivalcev k redni telesni dejavno­sti. »Poleg tega je šport tudi primerno sredstvo za širjenje sporočila strpnosti in krepitve državljanstva po vsej Evro­pi. Z izvedbo evropskega tedna športa s skupnim sloganom BeActive si bomo prizadevali, da bo naše skupno življe­nje v Evropski uniji lepše in boljše.« Zavod za šp ort in rekreacijo D omžale Zavod 1-2-3 predstavlja delavnico za starejše: Kvačkanje, gobelini, reše­vanje sudokuja, križank, barvanje po­barvank, ipd. vse to in še več načinov obstaja, kako zamotiti svoj um, sprostiti svoje misli, preusmeriti energijo v ne­kaj bolj umirjenega. Zakaj ne bi vse to poskusili tudi s kocko – je igrača, ki bo v vas prebudila nove prijetne občutke, vas zamotila in iz vas privabila tisti mir in veselje, ki ga mogoče že dalj časa iščete, pa ne veste, kje bi iskali. Igrača Lego kocka je lahko pravo orodje za vas. Ne boste vedeli, če ne boste poskusili. Sestavljanje z Lego kockami izbolj­šuje spomin, zmanjšuje možnost demence in izboljšuje že obstoječe stanje demence, izboljšuje in ohra­nja razvoj fine motorike prstov. So­delovanje, druženje, reševanje nalog s kockami spodbuja socializacijo. Cilji sestavljanja z Legi kockami: • Izboljšanje spomina in fine motori­ke prstov. Za mesto in vas 2.014.710 evrov za sofinanciranje projektov lokalnega razvoja • Spodbujanje kreativnega razmišlja­nja, izboljšanje miselnih procesov. • Izboljšati komunikacijo z okoljem – sodelovanje, druženje, reševanje nalog in izzivov. • Povezovanje in kreiranje različnih načinov, pristopov k reševanju pro­blemov. • Uspešno konkretizirati težave v ži­vljenju in poiskati najboljšo rešitev. • Naučiti se reševanja življenjskih izzi­vov – prepoznati problem in poiskati rešitev (kritičen pristop k situaciji). Nismo več pasivni opazovalci nasta­lega problema, ampak postajamo ak­tivni reševalci le-tega. • Dvigniti samozavest, poglobiti po­zitiven občutek do samega sebe in povečati naše dojemanje stvari s preprostejšega zornega kota. Več informacij: www.zavod1-2-3.si - dejavnosti Tina P oren ta vodja Lego Education programov lokalni akcijski skupini las V okviru osmih novih odločb o potrditvi lokalnih akcijskih skupin je bila potrje­na tudi Strategija lokalnega razvoja LAS Za mesto in vas. S tem je za šestih občin Ljubljanske urbane regije – Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice – zagotovljenih 2.014.710 evrov za izvedbo projektov, skladnih s cilji izvajanja CLLD, v obdobju 2016–2023. Poudarek je na spodbujanju socialnega vključevanja, ustvarjanju in ohranjanju delovnih mest ter boju proti revščini in diskriminaciji, zmanjševanju regional­nih razvojnih razlik in gospodarskemu razvoju območja. Poleg tega pa je cilj prispevati k ohranjanju narave, varstvu okolja, kulturne dediščine, kulturne krajine in njenih elementov. Naslednji korak LAS Za mesto in vas bosta priprava in objava javnih razpi­sov za izbor operacij, za kar je kot vo­dilni partner zadolžena Regionalna ra­zvojna agencije Ljubljanske urbane re­gije. Pred tem bodo organi LAS ter pri­stojne institucije opredelili upravičence na posameznem javnem razpisu, glede Največja vrednost našega dela Največja vrednost našega dela je povezovanje pravih ljudi je povezovanje pravih ljudi s pravimi s pravimi delovnimi mesti, delovnimi mesti, zato vas vabimo, da se nam oglasite z zato vas vabimo, da se nam oglasite z vašo prijavo na delovno mesto vašo prijavo na delovno mesto Proizvodni delavec v pakirnici in na farmi na Duplici pri Kamniku Skupinovodja v pakirnici in na Od vas pričakujemo, da imate končano farmi na Duplici pri Kamniku osnovno šolo, izkušnje so dobrodošle, Od vas pričakujemo, da imate končano srednjo kmetijsko šolo, izkušnje so Prijave pošljite na elektronski naslov niso pa nujne. dobrodošle, niso pa nujne. Prijave pošljite na elektronski naslov v osmih dneh od objave oglasa. kadrovska@jata-emona.si kadrovska@jata-emona.si Delovno razmerje se bo sklenilo za v osmih dneh od objave oglasa. določen čas pol leta Delovno razmerje se bo sklenilo za z enomesečnim poskusnim delom. določen čas pol leta z veliko možnostjo podaljšanja. na dosedanje izkušnje in navodila bodo to zasebna podjetja, nevladne organiza­cije, izobraževalne in raziskovalne insti­tucije, občine in druge javne organizaci­je, zadruge in fizične osebe. Sredstva so odobrena iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za regi­onalni razvoj (ESRR). Po besedah pred­sednika LAS Za mesto in vas Aca Fran­ca Šuštarja imajo na območju LAS že številne ideje in upajo, da jih bodo lah­ko začeli čim prej uresničevati: »Zado­voljni smo, da smo med prvimi desetimi LAS v Sloveniji, ki sta jim ministrstvi po­trdili Strategijo lokalnega razvoja LAS. Zasluga za to gre predvsem intenzivne­mu in strokovnemu delu v preteklem letu. V okviru številnih delavnic in predstavi­tev smo skupaj s člani prepoznali ključne prednosti in slabosti območja, definirali potrebe in priložnosti ter zastavili skupne cilje za celovit razvoj območja. Do konca letošnjega leta bo naša prioritetna nalo­ga priprava in objava razpisov, saj je naš cilj, da se ideje začnejo realizirati v čim krajšem možnem času.« 12 | slamnik štev i lk a 9 | j u l ij 2016 | l e t n ik lv i s la m n i k @ k d -dom z a l e . s i novice Brezplačna rekreacija za člane Kluba študentov Domžale Rotary klub Domžale skupaj z donatorji poskrbel, da je igrišče pri OŠ Roje dobilo nova igrala Klub študentov Domžale v študijskem letu 2016/2017 (september - maj) na Osnovni šoli Rodica organizira brez­plačno rekreacijo za svoje člane (vsi dijaki in študenti iz UE Domžale ter bližnje okolice). Vsak četrtek tako ob 19.30 poteka druženje mladih ob igra­nju košarke in odbojke (90 minut), v ponedeljek in sredo pa je ob 20.00 na vrsti aerobika oz. skupinske vadbe (60 minut). Udeležba na aerobiki čla­na oziroma članico stane le 5 evrov na mesec (10 terminov), če pa pripelješ novega člana oziroma članico, pa ob tem prejmeš še 50 odstotkov popusta. Vseh rekreacij se lahko udeležijo tudi nečlani (občani) ob plačilu pri­spevka v višini 10 evrov mesečno. Obvezne so predhodne prijave na vsako rekreacijo, saj v primeru neza­dostne udeležbe rekreacija odpade. Srečanje nekdanjih sodelavcev Obnove Prednost pri udeležbi imajo prej pri­javljeni. Prijave sprejemajo prek sple­tne strani www.studentski-domzale. si, kjer vidiš tudi število prostih mest. Če še nisi član, se lahko včlaniš ne­posredno na sami rekreaciji pri vodji. S seboj moraš imeti le potrdilo o šolanju. Se vidimo! V Domžalah je bilo 3. septembra 2016 v restavraciji Park srečanje nekdanjih sodelavcev uspešnega gradbenega pod­jetja Obnova, ki je bilo ustanovljeno ta­koj po drugi svetovni vojni za pomoč pri obnovitvi porušene domovine. Podjetje je uspešno delovalo na domžalskem območju, saj je zgradilo čistilno napra­vo Študa, osnovne šole Rodica, Roje, Mengeš, Radomlje, Moravče, Helios, Papirnico Količevo, Napredek, Banko Domžale, Dom upokojencev, stanovanj­ske bloke in še bi se našlo. Srečanja nekdanjih sodelavcev so vedno prisrčna in tako je bilo tudi to­krat. Mnogi se niso videli že leta, zato so se objeli in marsikatero oko je bilo orošeno. Organizacijski odbor z Jane­zom Pretnarjem je zbral veliko naslovov Kako ustaviti učinke staranja? in telefonskih številk; tako se jih je zbra­lo okoli 120. Najprej je udeležence poz­dravil Janez Pretnar in jim zaželel prije­tno druženje. Srečanje je s svojim obi­skom počastil tudi župan Toni Dragar in pozdravil vse prisotne. Povedal je ne­kaj besed o tem, kako so objekti, ki jih je zgradilo podjetje Obnova, po toliko le­tih še vedno v odličnem stanju. Zbrane je pozdravil tudi najstarejši udeleženec Marko Jaklič, nekdanji direktor tehnič­ne službe, ki je dopolnil že 87 pomla­di ter je še vedno čil in zdrav. Nastala je seveda gasilska fotografija in zabava z dobrim kosilom, druženjem, petjem in plesom se je začela in trajala dolgo v noč. Bilo je lepo in vsi so si bili edini, da mora srečanje postati tradicionalno. Besedilo in foto ZMAK Ne morete kupiti čarobne tabletke ali posebnega hranila, ki bi vam drastič­no spremenilo življenje. Kar pa lahko naredite, je, da postopoma spremenite način svojega življenja. Tako kot vsak majhen korak pripelje na katerikoli konec sveta, tudi majhne spremembe navad pripeljejo do cilja – odličnega zdravja in neodvisnosti v starejšem obdobju. Najboljši način, kako se lotiti sprememb, je, da se obdate z ljudmi, katerih navade in disciplino želite prevzeti, in z njimi najdete skupni cilj. Takšna ekipa ljudi obstaja v prostorih KinVital v Domžalah. Njihovo sredstvo za psihofizično izboljšanje človeka je vadba. Z učinkovito vadbo in s pazlji­vim pristopom do telesnih posebnosti, poškodb in težav vsakega posamezni­ka ekipa kineziologov ustvari pogoje za nenehno rast izboljšanja počutja, zaradi boljših gibalnih sposobnosti pa tudi kakovosti življenja. Smiselno načrtovana in dobro vodena vadba je tista, ki vam poviša zmogljivost ter kakovost telesa in zdravja. Najprej je potrebno začeti in najti vadbo, ki vključuje napredek moči, kontrole telesa in ravnotežje, saj z leti moč in mišična masa vsako leto padata za več kot en odstotek, kar lahko v starosti pripelje do hudega zmanjšanja telesne sposobnosti. Ne glede na vašo starost ni nikoli prepozno začeti z majhnimi koraki na poti do dobrega počutja. Psi­hična in fizična moč sta banka vašega telesa. Omogočata vam neodvisno in polno življenje na stara leta. Zato ne odlašajte in se pridružite našim vad­bam v majhnih skupinah in osebnih trenerstvih v KinVitalu na Ulici Anto­na Skoka 2, telefon 040 155 556 (Jure). Na Osnovni šoli Roje je bil 8. septembra 2016 poseben dan. Potekala je slovesna predaja prenovljenega igrišča z novimi igrali, prilagojenimi za otroke s poseb­nimi potrebami. Obstoječa igrala so bila že zastarela, nekatera so bila že starejša od 30 let. Pred dvema letoma so člani Rotary kluba Domžale prepoznali sti­sko OŠRoje. Odzvali so se in se odločili, da pomagajo. Poleg članov kluba so k projektu pristopili tudi mnogi donator­ji, podjetja, občine, posamezniki, prija­teljski rotary klubi in Rotary distrikt 1912 Slovenija. Projekt je imel mednarodne razsežnosti, saj sta sredstva prispevala tudi kluba iz Portogruara in Wolfsberga ter Global Grant - Rotary International. Otroci s posebnimi potrebami ob uporabi igral v učnem procesu izboljša­jo motorične sposobnosti in učni uspeh. Skupaj z donatorji so jim podaril mo­žnost kakovostnejše igre. Sledili so leto­šnjemu geslu Rotary International – Ro­tary služi človeštvu, in polepšali svet. Svečane prireditve ob odprtju pre­novljenega igrišča so se udeležili šte­vilni predstavniki Rotary kluba Domža­le, med njimi pobudnik projekta Miran Kavka, predsednik Bogdan Zupan, vod­ja projekta Janko Velkavrh ter predstav­niki drugih slovenskih klubov, pred­stavniki kluba iz Italije in Avstrije ter župana Občine Trzin Peter Ložar in Ob­čine Mengeš Franc Jerič. V programu, ki ga je vodila Ana Zupan, so sodelo-falta v Domžalah organizirali Košnikovo vali učenci in učiteljice OŠ Roje. Na pri-gostilno. Zbrani denar, to je 15.000 evrov, reditvi je voditeljica Ana Zupan dejala: smo donirali Društvu projekt človek in »Morda je nakup igral videti kot kaplji-Karitas Domžale za potrebe programov ca v morje na poti do boljšega in lepšega odvajanja zasvojenosti od drog. Leta sveta – ampak morje je sestavljeno iz ti-2013 smo Medobčinskemu društvu inva­soč, milijon, bilijon drobnih kapljic. In te lidov Domžale z donacijo v višini 24.000 kapljice smo mi – mi smo tisti, ki ustvar-evrov omogočili nakup kombija. Člani jamo jutrišnji svet.« našega kluba smo nenehno aktivni. Pred Rotary klub Domžale je v svoji 18-le-dvema letoma smo podprli idejo takra­tni zgodovini izpeljal kar nekaj dona-tnega predsednika Mirana Kavke ter za­cijskih projektov. Pomagali so social-čeli akcijo za obnovo igral in igrišča zano šibkim in tistim, ki so potrebova-OŠ Roje. Vrednost vseh zbranih sredstev li pomoč; na primer večkrat so za na-in prostovoljnega dela je 61.000 evrov.«kup aparatur donirali denar oddelku Novo šolsko leto je tako učence OŠ za otroško kirurgijo Pediatrične klini-Roje pričakalo novo igrišče, nad kate­ke Ljubljana; vsako leto za Miklavža ob-rim so navdušeni. Pomočnica ravnate­darujejo otroke iz rejniških družin. Bog-ljice mag. Andreja Škrlj, se je v imenu dan Zupan je v svojem govoru izpostavil učencev in učiteljev zahvalila Rotary zadnje tri projekte Rotary kluba Domža-klubu Domžale in donatorjem za izved­le, za katere so v zadnjih šestih letih na-bo plemenitega projekta, ki prinaša nji­menili in zbrali veliko sredstev: »Leta hovim učencem dodano vrednost. 2010 smo s pomočjo pokojnega Mita Tre-Besedilo in foto: Miha Ulčar le t n i k lv i | j u l ij 2016 | štev ilk a 9 slamnik | 13 slamnik@kd-domzale.si aktualno JESENSKO KOLESARJENJE PO DOMŽALAH IN BLIŽNJI OKOLICI V Domžalah in okolici imamo res čudovite kolesarske poti, pa na marsikatero od njih niti ne pomislimo, čeprav 'teče' mimo našega doma ali vsaj poti, po katerih vsak dan hodimo in se peljemo. Tokrat bomo predstavili sedem različnih kolesarskih poti, ki v dolžino merijo od 21 pa vse do 50 kilometrov. du. Prav ta pot predstavlja odličen po­ligon za manj izkušene kolesarje, saj ima več počivališč, urejene so klopce, igrišča, pitniki. Pot je zagotovo pri­merna tako za posameznike kot druži­ne, na njej pa lahko prijetno sobivajo različni športniki in rekreativci. Druga kolesarska pot: Zahodna trasa po Radomljah in okolici Ta del je v resnici najlažja trasa od kolesarskih izletov, ki jih bomo opi­sali v nadaljevanju, njen začetek pa je lahko kar v Športnem parku Dom­žale. Pot poteka pod Šumberkom do Podrečja, Doba, od koder nas pot pelje do gradov Češenik in Črnelo, točki, ki sta zagotovo zanimivi za ogled in prvi postanek. Nadalje se peljemo proti Ra­domljam, Hudemu in proti Rudniku, kjer se približamo Volčjemu Potoku. Tu lahko mimogrede obiščemo še naš biser Arboretum, ki ga sicer obiskuje­jo turisti z vsega sveta. Kmalu za tem je lahko čas za najvišjo točko tega dela izleta – Homški hrib, ki je na 395 metrih. Višinska razlika celotne poti je približno 115 metrov, saj je najniž­ja točka v mengeški Mali Loki na 280 metrih n. v., kamor smo se odpravili s Homca. Pot proti Domžalam nadalju­jemo čez grobeljski drevored, ki je na poljski poti med Mengšem in Domža­lami, kjer nadaljujemo naše popotova­nje. Preden prispemo na cilj, se pelje­mo še mimo obnovljenega Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, do Štude, čez vasi Šentpavel, Dragomelj, Pšato in Bišče ter se vrnemo v Športni park Domžale. Pot je sicer v večjem delu ravninska, če odmislimo homški hrib, v celoti pa meri 35 kilometrov. Tretja kolesarska pot: Severna trasa pelje vse do Lukovice Naš naslednji izziv je 40-kilometrska pot, ki jo ponovno začnemo v Špor­tnem parku Domžale. Pot poteka po naslednjih krajih: Domžale–Dob–Gor­juša–Studenec–Spodnji Tuštanj–Do­le–Videm–Gradiško jezero–Lukovica –Rafolče–Dolenje–Rova–Radomlje in nazaj v Domžale. Ker je to pot brez daljšega vzpona, je primerna za dru­žinski izlet, pelje po manj prometnih cestah in je v celoti asfaltirana. Na poti pa le ne pozabite na postanke, kot je ogled gradu Krumperk, ki je dal našemu mestu Adama Ravbarja, pa Železna jama, ki je kot nalašč za raziskovanje lepot stalagmitov in sta­laktitov v naši občini. Obiščete lahko še Poletno gledališče Studenec, na moravškem koncu grad Tuštanj, na­redite štirikilometrski 'ovinek' okoli Gradiškega jezera ali pa se dvignete na lukoviški grad Brdo. Četrta kolesarska pot: Južna trasa po moravškem koncu Dobrih dvesto metrov višinske razlike boste naredili, če se odločite za kole­sarsko popotovanje, dolgo 35 kilome­trov, ki vas bo popeljalo po naslednjih krajih in vaseh (po vrstnem redu): Domžale, Bišče, Ihan, Goropeče, Vi­nje, Zgornja in Spodnja Javoršica pri Moravčah (tudi najvišja točka 480 me­trov n. v.), Vrhpolje, Kokošnje, Ško­cjan, Račni Vrh, Gorjuša in povratek v Domžale, kjer seveda lahko začnete na katerikoli točki želite. Pot je sicer v večjem delu asfaltirana, najtežji pa je vzpon v dolžini treh kilometrov. Pot je vsekakor zanimiva, razgiban teren pa poleg kolesarskega izziva prinaša tudi kulturni, saj si na poti lahko ogledate številne znamenitosti, med njimi tudi cerkev Tabor nad Goričico, t. i. cerkev sv. Kunigunde, v kateri je tudi grobni­ca krumperških gospodov. Peta kolesarska pot: Vzhodna trasa vse do Limbarske gore in nazaj Vzhodna trasa je druga najdaljša pot, ki jo predstavljamo. Začetek poti tudi tokrat v Športnem parku Domžale, kjer nas pot odpelje proti Dobu, sledijo Žeje, Sveta Trojica, kjer obiščemo tudi Konfin, sledi Podbrdo, sosednja obči­na Moravče, od koder pa sledi vzpon na Gabrje, Hrastnik in Limbarsko goro, ki je tudi najvišja točka tega izleta. Od tam sledi spust na Vodice in nazaj v Moravče, sledijo Dole, Imovica, Krtina in povratek v Domžale. Pot je primer­na za tiste z nekaj več kolesarske kon­dicije, saj je višinske razlike dobrih 470 metrov (od 300 do 770 m etrov n. v.). Si pa na poti vsekakor velja ogle­dati Domžale z višine – Sv. Trojice, ki je najvišje ležeče naselje v občini. Iz­redno priljubljena točka za turiste in pohodnike je Limbarska gora, kjer si boste lahko spočili noge in duha ob čudovitem razgledu in svežem zraku. Šesta kolesarska pot: Srednja trasa za željne višinskih izzivov Dobrih 260 metrov nadmorske viši­ne je med najnižjo in najvišjo točko srednje trase, ki, na kratko, pelje od Tabora do Gorjuše. Ni tako enostav­no, kot se na prvi pogled sliši, saj je vmes treba narediti 34 kilometrov. Ob Kamniški Bistrici se najprej peljemo do Štude, kjer prečkamo avtocesto in zavijemo proti Ihanu. Od tam nas pot pelje v Dobovlje do Oklega, kjer lahko mimogrede obiščete še spomenik na Oklem, grobišče in spominsko obelež­je, ki pričata o tragediji davnega leta 1944 in kjer je vsako leto tudi spomin­ska slovesnost. Z Oklega se spustimo proti Žejam in se ponovno povzpnemo na Sveto Trojico. Čaka nas strma pot proti Konfinu, tisti s še nekaj več kon­dicije pa lahko pot podaljšate vse do Murovice, ki je na 743 metrih n. v. in ni predvidena na naši prvotni poti. To pot priporočajo le tistim, najbolj pri­pravljenim, saj sta tako vzpon kot tudi spust zelo zahtevna. Po Konfinu ali Murovici sledi spust na Javoršico, nato pa proti Vrhpoljam, Tuštanju, Dolam, Imovici, Studencu in Gorjuši, od koder nas pot ponovno pelje v Domžale. Sedma kolesarska pot: Krožna trasa, v kateri so združene vse lepote Tako, prevozili smo šest poti in pred nami je sedma, najdaljša. 60 kilome­trov obsega pot, ki jo bomo opisali v nadaljevanju, če se odločimo še za posamezne izlete, ki jih bomo ome­nili, pa kar 95 kilometrov. Za tiste res izkušene. Še višinska razlika, preden se 'odpravimo na pot': od 300 do 563 metrov, z izleti pa celo do 770 metrov. Izleti so seveda tisti, ki smo jih tudi že opisovali. Pot začnemo tudi tokrat v Športnem parku in jo nadaljujemo skozi mesto proti Grobljam. Sledi obisk sosednje občine skozi 'men­geško polje' proti Mengšu, od koder naredimo krožno pot proti Homcu in Radomljam. Vmes lahko obiščemo Homški hrib. Sledi pot proti Volčjemu Potoku, lahko kar ob Kamniški Bistri­ci, kjer zavijemo proti Spodnjemu Ru­dniku, Rovam vse do poti, ki nas pri­pelje v lukoviške konce. Tam se skozi Rafolče peljemo proti Lukovici, na poti obiščemo Brdo ter se zapeljemo na krajši počitek in užitek ob Gradi­ško jezero. Če se odločimo, da preko­lesarimo pot v enem krogu, moramo kaj hitro spet pritisniti na pedala in nadaljevati pot proti Vidmu in Dolu. Sledi zahtevnejši vzpon, ki pa je na­grajen z lepim razgledom. Tudi tokrat se odpravimo do Javoršice in Konfina, nato pa se že spuščamo proti Vinjam, Ihanu, Biščam, sledi Študa in napo­sled Domžale. Trasa, ki ima svoje čare, je tudi zahtevna, na poti pa obiščemo kar šest občin: Domžale, Mengeš, Ka­mnik, Lukovico, Moravče in Dol pri Ljubljani. Če dobro spremljamo sed­mo opisano pot, hitro ugotovimo, da je dejansko sestavljena iz preostalih poti, ki skriva tudi številne znameni­tosti, ki smo jih že omenjali. Kaj pomeni varno kolesarjenje? Da bo kolesarjenje varno in prijazno ne le za kolesarje, ampak tudi ostale, ki jih boste srečali na poti, se velja držati nekaj priporočil. V prvi vrsti je pomembno, da se na pot odpravimo z brezhibno delujočim kolesom. Med kolesarjenjem moramo opazovati ce­sto daleč naprej, saj se bomo le s tem izognili oviram, ki nas čakajo na poti. V primeru, da ob cesti ni kolesarske površine, je naše vozno polje en meter od desnega roba vozišča. Kolesarjenje po levi strani ceste, v napačno smer v enosmerni ulici ali po kolesarski ste­zi v nasprotni smeri je nevarno, saj so to nepredvidena dejanja, na ka­tera ostali udeleženci v prometu ne morejo biti pripravljeni. Prav tako ne vozimo po površinah, namenjenih le pešcem, saj tudi kolesarji ne maramo pešcev na 'svojih poteh'. V primeru, da se tam znajdemo, stopimo s kolesa. Ne vozimo vzporedno, pač pa eden za drugim z varnostno razdaljo v dolžini treh koles. Ne divjamo in ne vijugamo, prav tako pa ne poslušamo glasbe in ne telefoniramo, saj s takšnimi dejanji ogrožamo sebe in ostale udeležence v prometu. Ne le avtomobilisti, tudi ko­lesarji moramo dosledno upoštevati prometne znake. Ne pozabite niti na ustrezno opremo in zaščito, čelada je običajno edina zaščita vaše glave, ko ste na kolesu, prav tako pa je dobro, da se oblečete v ustrezna kolesarska oblačila živih barv in vaše prevozno sredstvo opremite z odsevniki. Kot ko­lesarji se moramo v krajih, ki jih obi-ščemo, obnašati tudi prijazno in spo­štljivo do vseh ostalih udeležencev v prometu, in domačinov, ki jih sreča­mo na poti. Tudi vam najbrž ni najbolj všeč, če okolico vašega doma obiščejo nesramni kolesarji, ki na koncu pusti­jo za seboj še kopico smeti? Bodimo dober zgled. Res imamo čudovite poti, kar nekaj kulturne dediščine, ki jo je vredno po­gledati, predvsem pa se moramo zave­dati, da je včasih 'pobeg' lahko tudi le nekaj kilometrov, s kolesom, od doma. Vsekakor gre zahvala Komisiji za turizem, ki je v letu 2013 pod vod­stvom Igorja Kuzmiča in v sodelova­nju z Janezom Bizjakom, Vero Vojska, Primožem Tonklijem in Romanom Ko­som zbrala, uredila in pripravila opise poti, ki jih v tokratnem Slamniku deli­mo z vami. . 14 | slamnik štev ilk a 9 | se p t e m be r 2016 | l e t n ik lv i društva 25. obletnica delovanja Društva izgnancev Slovenije Uradne ure vsak prvi ponedeljek društvo izgnancev domžale Kako hitro je spet minilo poletje za vse naše članice in članice, ki so tik pred poletjem obiskali slovesnosti ob dnevu izgnancev v Mostecu in Bresta­nici ter tudi tako obeležili 25. obletni­co delovanja Društva izgnancev Slo­venije 1941–1945. Podobno obletnico praznuje tudi naša krajevna organi­zacija, ki se iskreno zahvaljuje pose­bej občinama Domžale in Lukovica za finančno pomoč, ki nam omogoča celoletno delo. V septembru smo se v skladu s pro­gramom dela društva odpeljali na pri­jeten obisk Gorenjske, kjer je bilo do­volj zanimivosti in znamenitosti za ves dan, 29. septembra 2016 pa smo se udeležili tudi slovesne skupščine Dru­štva izgnancev Slovenije, s katero je bilo uradno obeleženo 25-letno uspe­šno delo tako republiške organizacije kot krajevnih organizacij. V tem obdo­bju so žrtve druge svetovne vojne z ve­liko zamudo dobile kar nekaj pravic, še vedno pa ostaja odprto vprašanje na­domestila za materialno škodo v času druge svetovne vojne. Društvo izgnan­cev Slovenije 1941–1945 bo tudi v letu 2017 nadaljevalo z dopolnitvijo argu­mentov, da bosta Vlada RS in Držav­ni zbor RS začela razpravo o zakonu o povračilu gmotne škode, tako da bomo spodbujali državne organe, da konč­no začno pogajanja z Nemčijo o plačilu vsaj dela vojne škode. Za začetek aktiv­nosti v zvezi s sprejemom omenjenega zakona bo v letu 2017 organizirana tudi informativna konferenca o vojni škodi. Zelo veseli smo bili odločitve, da davčnih blagajn za mala društva ni več, saj je bil spremenjen pravilnik o Zakonu o DDV. Seznanjeni smo bili tudi s pre­dlogom Društva izgnancev Sloveni­je 1941–1945 predsedniku Evropskega parlamenta Martinju Schulzu, da se v hiši zgodovine v Bruslju postavi obe­ležje o genocidu nad Slovenci in izgo­nu Slovencev. Obveščamo vse naše člane in člani­ce, da so uradne ure v prostorih dom­žalskih krajevnih skupnosti (tem se za odstop prostorov najlepše zahvaljuje­mo) ob Domžalskem domu vsak prvi ponedeljek med 9. in 10. uro. Še vedno prosimo vse, ki še niste poravnali čla­narine in naročnine za Vestnik ter pri­spevka za izobraževanje, da to storite čim prej. Želimo vam prijetno jesen, polno sadov, za katere ste se trudili! Vera Vojska Letos slovesnost ob dnevu spomina na mrtve tudi v KS Krtina Krajevna organizacija za vrednote NOB Dob, Krtina je letošnje poletje pripravila tradicionalno spominsko prireditev na Hrastovcu, s katero se vsako leto začne praznovanje praznika Krajevne skupnosti Dob. Tradicionalno srečanje domžalskih planincev na Veliki planini V Domžalskem domu vedno dobrodošli planinsko društvo domžale 64 let je minilo od ustanovitve PD Dom­žale, ki je v tem obdobju ob številnih uspehih vrsti generacij ljubiteljev gora polepšalo otroštvo, mladost pa tudi tretje življenjsko obdobje. Med števil­nimi aktivnostmi društva je ena naj­bolj priljubljenih vsakoletno srečanje članov in članic in njihovih prijateljev pri Domžalskem domu na Mali plani­ni. Srečanju, letos že 24., je že vsa leta namenjena zadnja nedelja v avgustu. Letos je, najbrž tudi zaradi čudovitega vremena, v ta del Velike planine pri­vabilo številne planince in planinke od blizu in daleč. Tovrstna srečanja vsako leto pomenijo nekaj novega, le­tos pa še posebej, saj se je PD Domža­le, vodi ga predsednik Janko Vodlan, planinci in planinke, ki so povsem za-ta Kosec in zaželela še naprej dobro pred samim srečanjem pripravilo kul-polnili območje ob domu, prisluhnili sodelovanje s planinskim društvom, turno prireditev Ko planina zadoni, ki Janku Vodlanu, predsedniku PD Dom-vsem prisotnim pa prijeten planinski je popestrila življenje na vsej planini.žale. Po pozdravu je spomnil na začetke dan, hkrati pa poudarila, da občina Številne obiskovalce so že v sobo-gradnje in odprtja Domžalskega doma zna in tudi prisluhne pozitivnim ide­to okoli poldneva pri kapelici na Veli-ter na kratko predstavil letošnje novo-jam za dobro ljudi – tako posamezni­ki planini pozdravili Stranjski rogisti, sti, ki se kažejo predvsem v obnovljeni kov kot društev, jih podpira, in skupaj malo pozneje pa na vzpetini nad Dom-fasadi depandanse, delu novih oken in z njimi, če je le mogoče, tudi uresniči. žalskim domom na Mali planini še Le-vhodnih vrat, pozabil pa ni niti na do-Po kratkem koncertu že omenjenega seni rogisti iz Kresnic. Prijetno je bilo bro delo posameznih sekcij: tako se je pevskega zbora so navdušili še domžal­tudi na skupnem koncertu obeh sku-alpinistična letos po kar nekaj letih pre-ski godbeniki z dirigentom Damjanom pin ob Domžalskem domu. Nepozab-mora uspešno odpravila v Peru, pridni Tomažinom, še posebej z Avsenikovim no, so menili obiskovalci, ki so Veliko so v mladinskem odseku, ki se poleg re-Pastričkom, v katerem je bil solist klari­planino napolnili tudi naslednji dan, v dne planinske šole lahko pohvalijo tudi netist Mirko Grad (znan pod vzdevkom nedeljo, 28. avgusta 2016. s posebnim planinskim taborom, po-Pišek) iz Dragomlja, član domžalske Planince in planinke smo ta dan lah-hvalil je pridne markaciste, pomemb-godbe že iz sedemdesetih, nekdaj tudi ko srečevali že od zgodnjega jutra. Veli-na novost pa je tudi nova plezalna ste-vodja ansambla Planšarji. Izvrstno, ob­ko planino in njene postojanke so osva-na v Domžalah, kjer planinci pripravlja-čuteno in nepozabno …, zato tudi pono­jali iz različnih smeri, zelo veliko pa se jo brezplačno učenje plezanja. Omenil vitev najlepšega dela. Bravo in čestit­jih je ta dan odločilo za obisk 24. tradici-je tudi nekatere redne aktivnosti, pose-ke vsem! Za njimi je za pestro razpolo­onalnega srečanja domžalskih planin-bej nas je spomnil na dobro sodelova-ženje, nekaterim tudi za ples, poskrbe­cev ob Domžalskem domu na Mali pla-nje z drugimi planinskimi društvi in Ob-la glasbena skupina Prijalti, ki zna ve­nini, ki je bil odprt leta 1953 in zgrajen čino Domžale, pohvalil pa je tudi oskrb-dno razveseliti obiskovalce. s številnimi urami prostovoljnega dela. nika Lojzeta z ekipo, ki skrbi, da Dom-Dobrodošli tudi prihodnje leto, do Točno ob 11. uri je ob domu zazve-žalski dom na Mali planini ostaja druži-tedaj pa srečno v gorah in ne pozabi­nela planinska himna Oj, Triglav, moj nam in okolju prijazen planinski dom. te, da ste v Domžalskem domu na Mali dom, ki so jo zapeli člani Pevskega zbo-V imenu Občine Domžale je zbra-planini vedno dobrodošli! ra Janko Kersnik iz Lukovice, nato pa so ne pozdravila podžupanja mag. Rena-Vera Vojska Medgeneracijsko povezovanje v pogovornih skupinah Ko borcev za vrednote NOB Dob, Krtina Ob tej priložnosti so fantje iz vodstva s prostovoljnim de­lom očistili tudi del poti do spomin­skega obeležja na Hrastovcu, poskr­beli pa so tudi za vse ostale zadeve, ki so nujne za organizacijo in izvedbo tovrstne prireditve. Na sestanku v septembru smo se pogovarjali tudi o spominski slove­snosti, s katero bi tudi v Krajevni sku­pnosti Krtina, ki jo pokrivamo s svo­jo dejavnostjo, pripravili komemora­cijo ob dnevu spomina na mrtve, ki jo sicer tradicionalno naša organiza­cija pripravi pred spomeniki ob po­kopališču v Dobu. S spominsko slo­vesnostjo, ki bo ob spominskem obe­ležju v Brezjah, ki je bilo pred krat­kim preurejeno, se bomo spomni­li tudi 75-letnice ustrelitve petih tal­cev, ki so jih Nemci ustrelili 22. avgu­sta 1941 na tem kraju. Že zdaj vabimo vse, da se nam na obeh spominskih slovesnostih pridružite. Obe bosta ob 16. uri – pred spominskim obeležjem v Brezjah pri Krtini v petek, 28. okto­bra, v Dobu pa 29. oktobra 2016. Vlju­dno vabljeni! Člani in članice borčevske organiza­cije se udeležujemo različnih spomin­skih prireditev, obiskujemo naše člane ob njihovih življenjskih jubilejih, pred prehodom v novo leto pa bomo z obiski in darili polepšali praznične dni našim najstarejšim članom in članicam. V oktobru bomo obiskali nekate­re zanimivosti in znamenitosti na Go­renjskem, nato pa bo že čas za pro­gram za leto 2017. Vera Vojska Skozi pogovore v skupinah se odkriva ustvarjalnost uma in duha, ki sodelujoče ohranja živahne in radostne … medgeneracijsko društvo je-nosi v srcu in ga obremenjuje. Doživlja-meljnem odnosu z drugim smo nenado­senski cvet S 1. oktobrom, ki so ga nje lepega, umetnosti, povezanost z mestljivi in dragoceni. Seveda pa za od-Združeni narodi razglasili za medna-naravo, da znamo biti tu in zdaj, vse to nose velja – imamo takšne, kakršne (so) rodni dan starejših, želimo opozoriti daje življenju smisel in pozitivno noto. ustvarjamo. na pomembnost spoštovanja in skrbi Lepo je videti starejše ljudi, ki so po-V Zvezi društev za socialno ge­za starejše. Velikokrat se pogovarjam mirjeni sami s sabo, ki dajejo vtis spro-rontologijo Slovenije se trudimo za s starejšimi ljudmi in slišim, da ne ščenosti in vedrosti. Pa to ne pomeni, medgeneracijsko povezanost in soži­želijo biti v breme drugim. Vsak posa-da v življenju niso imeli hudih preizku-tje prek programa Skupine starih lju­meznik želi biti samostojen in skrbe-šenj in doživeli izgub. Že tretje življenj-di za samopomoč, ki poteka na naci­ti zase, ne glede na starost. Nekateri sko obdobje samo po sebi je obdobje onalnem nivoju že skoraj 30 let. Sko­mladi komaj čakajo, da bodo dočakali izgub, modrost starejšega človeka pa zi ta program se srednja in mlajša ge­osemnajst let. se kaže ravno v tem, kako jih sprejema. neracija v vlogi prostovoljcev skozi te­ denska srečevanja s starejšimi ljudmi v manjših skupinah skozi pogovor kot temeljno dejavnostjo pripravljajo na lastno starost, starejši ljudje pa si v tej novi socialni mreži najdejo prijatelje, oporo, koristne informacije, podelijo izkušnje. Prek skupine je posameznik del skupnosti, kjer se čuti sprejetega. V Medgeneracijskem društvu Jesen­ski cvet, sedež ima v Domžalah, želimo okrepiti in razširiti mrežo skupin starej­ših za samopomoč. Vabimo nove pro­stovoljce, ki bi želeli sodelovati v sku­pinah in se za to tudi ustrezno usposo­biti. MD Jesenski cvet v sodelovanju s krovno organizacijo, Zvezo društev za socialno gerontologijo Slovenije, konec leta načrtuje začetek usposabljanja no­vih prostovoljcev. Za več informacij va­bljeni, da nas obiščete v Domžalskem domu, še posebej v ponedeljek, 3. okto- Vsako življenjsko obdobje pred člo-Doživljanje sebe in naš odnos do sveta bra, ko bo od 9. do 15. ure – na dan od­veka prinaša nove izzive in naloge, da je ključ do tega, kako doživljamo obdo-prtih vrat ZDSGS, kjer vas bo pričakala jih opravi. Pomembno je, da ima člo-bje, v katerem se nahajamo. njihova strokovna delavka in bo na vo­vek ob sebi krog ljudi in vsaj eno ose-»Pot do mene vodi preko tebe.« je za-ljo za vse informacije. Prijazno vabljeni! bo, s katero ima pristen odnos, da se pisal Anton Trstenjak. V drugem člove-Tatjana P rašnikar lahko z njo pogovori tudi o tistem, kar ku vidimo, ali delamo prav in v tem te-Foto: Tatjana P rašnikar društva Novosti v društvu Lipa Domžale Mi smo lovci zgodaj vstali … Izobraževanje ne pozna meja Iskrene čestitke ob 70. rojstnem dnevu Lovske družine Domžale Društvo Lipa Domžale je v redni pro­gram dejavnosti vneslo novosti: • mala šola krpanke in kreativnega šivanja: Krpanka (angl.patchwork, quilt) je izdelek kreativnega šivanja, pri katerem se koščki različnih vzor­cev bombažnih tkaninin, razrezani v različne oblike, sestavijo v novo ce­loto. Ta tehnika je bila najbolj popu­larna v času odkritja Amerike, ko so priseljeniške ženske uporabile prav vsak kos tkanine, ki so ga prinesle v novi svet in ustvarile patchwork blo­ke, ki so osnova za šivanje izdelkov. • bogastvo narave (naravna zelišča, gobarstvo, vrtnarstvo) • spoznajmo verstva drugih naro­dov (judaizem, islam, budizem) • fotografski tečaj in urejanje slik (uporabimo računalnik) • gledališče, opera in mi (cikel pre­davanj in ogledi predstav) • spoznajmo glasbeno umetnost • zgodovina slovanov in slovencev • pohodništvo za starejše in srčne bolnike • jahanje – za zdravje in rekreacijo • igramo na citre in kitare Nadaljevali bomo z: • jezikovnim izobraževanjem (nem­ščina, angleščina, italijanščina, španščina), • splošnim izobraževanjem (ume­tnostna zgodovina, geografija, etnologija), • kulturnimi dejavnostmi (literarni krožek, likovni krožek, krožek kle­kljanja, keramičarski krožek), • športom in rekreacijo (telovadba, pohodništvo, kolesarjenje, joga za starejše), • ogledi zgodovinskih in kulturnih znamenitosti doma in v tujini, • lokalno zgodovino (Domžale, Ka­mnik in okolica), • izdelavo punčk unicef, • ljudskimi plesi, • orientalskimi plesi. Obiščite nas lahko v Domžalah na Ljubljanski 58. Naše uradne ure so v ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure in od 16 do 18. ure. Informacije dobite tudi po telefonu 041 727 873 in 01 722 66 70 Pridružite se nam, vaše življenje bo zanimivejše, lepše in bogatejše! KINOLOŠKO DRUŠTVO DOMŽALE Zadnji razpis tečaja male šole v letošnjem letu je 4336 lovne površine, dobro gospoda-drugimi družinami, Lovsko zvezo Slo-rila predstavniki lovskih družin, KS rijo, ob tem pa skrbijo še za lep Lovski venije, govoril o dejavnosti lovcev na Rova, PGD Rova in Turistično kultur­ dom Kolovec, v katerem so uredili elek-področju športa ter kulture in izobra-nega društva ter jim zaželeli še veliko triko, zgradili nadstrešek, še prej obno-ževanja, izpostavil pa je tudi aktivno ustvarjalnih let. V kulturnem progra­ vili cesto, skrbijo pa tudi za strelišča za udeležbo članov društva v maneverski mu so sodelovali Moravški lovski rogi-MK, risanico in golobe ter urejajo 82 lo-strukturi narodne zaščite in teritorialni sti in kvartet Grm, prijetno slovesnost Obširnejši opis programa Male šole si lahko preberete na spletni strani www.kd-domzale.com pod zavihkom Tečaji. Evidenčna prijava zagotavlja prosto mesto v skupini v izbranem ter­minu. Prijave sprejemamo do 14. oktobra 2016 preko obrazca, ki ga naj­dete na www.kd-domzale.com, ali na e-naslov dorisveselic@gmail.com. Vpisi bodo potekali v domu Kinološkega društva Domžale v pone­deljek, 17. oktobra 2016, od 18.00 do 19.30. Pogoji: Na tečajih načeloma lahko sodelujejo polnoletne osebe, ki jih lahko spremljajo drugi družinski člani, če to ne moti procesa šola­nja. Mladoletna oseba kot vodnik psa lahko sodeluje na tečaju sodelo­vati s pooblastilo staršev ali skrbnika. Za dodatne informacije lahko vsak delavnik po 17. uri na voljo Doris Veselić na telefonsko številko 051 41 86 86. MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE Koraki za zdravo življenje Zdrava telesna aktivnost je pomembna za ohranitev našega zdravja, zato vabimo starejše, da se nam pridružite k usmerjeni psihofizični rekreaciji. Usmerjena telovadba se glede na telesne okvare izvaja z različnimi te­lovadnimi rekviziti stoje, sede in leže v društvenih prostorih: –torek od 18. do 19. ure –četrtek od 9. do 10. ure Zakaj hodim k telovadbi? Odgovori udeležencev telovadbe. Ohranjam svoje zdravje! – Nikoli ni prepozno začeti telovaditi! –Laž­je premagujem vsakdanje težave! – Hrbtenico znam čuvati! – Nabiram kondicijo in ohranjam razgibanost telesa! – Nisem sama! – Imam ljudi, ki jih lahko prosim za pomoč, kadar sem bolna! – Teden hitreje mine! – Krepimo smejalne mišice! – Ni me sram iti na cesto z berglami! - Govo­rim o sebi in svojih težavah! - Sem sprejel invalidnost! - Grem od doma! Športi –pikado v prostorih društva balinanje na Količevem –vsako sredo od 9. do 11. ure torek, četrtek od 9. do 11. ure –bowling streljanje kegljanje šah Vse informacije dobite na sedežu društva v času uradnih ur: ob sre­dah od 15. do 17. ure in ob petkih od 9. do 11. ure. Telefonska številka: 01 721 34 18 Pridružite se nam! V zadnjih letih veliko govorimo o va­rovanju narave, saj si vsak po svoje prizadevamo, da bi bilo naše okolje lepše in primernejše za življenje tako ljudi kot živali in rastlin. Skrb za nara­vo, zdravo in čisto okolje, predvsem pa ohranjanje in zaščita divjadi ter dobri stiki s krajani pa je že sedem desetletij pomembna naloga, ki jo generacije LD Domžale opravljajo s prostovoljnim de­lom in željo, da vse, kar so nam pustili dedje, ohranjeno zapustijo svojim vnu­kom. In ker je visok jubilej priložnost za pregled dela, predvsem pa načrtovanje aktivnosti za naprej, so se lovci in lov­ka Lovske družine Domžale, skupaj s prijatelji in številnimi gosti, zbrali na prijetnem praznovanju konec avgusta v gostišču Pri Pirc na Rovah. so na novo sprejeli 12 članov, vzgojili 10 pripravnikov. Družino že od leta 2006 prizadevno vodi starešina Ivan Stele, ki je bil vrsto let gospodar Lovskega doma na Kolovcu, poskrbel pa je tudi za ure­ditev druge infrastrukture. 70. rojstni dan je LD Domžale pra­znovala 20. avgusta 2016. Med številni­mi gosti so bili mag. Lado Bradač, pred­sednik Lovske zveze Slovenije, Toni Dragar, župan Občine Domžale, častni člani LD Domžale, številni predstavniki lovskih družin in zveze lovskih družin, lovske inšpekcije, Krajevne skupnosti Rova in društev, sponzorji ter drugi. Starešina Ivan Stele je po pozdravu predstavil delo številnih generacij Lo­vske družine Domžale, v kateri trenu­tno dela 48 lovcev in lovka ter bi si že- Ob tej priložnosti je član družine dr. Feri Habe ob pomoči organizacijskega odbora in s številnim fotografskim gra­divom na CD prikazal zgodovino druži­ne, posebej delo zadnjih desetih let in prizadevanja, da na 5197 ha, od česar leli predvsem mladih. Opozoril je ob­čutno zmanjšanje lovne površine in stalež divjadi, govoril pa tudi o lov­cih kot ljubiteljih gozda, ki skrbijo za ohranjanje gozda in divjadi v njem, iz­postavil pa je tudi dobro sodelovanje z tudi z občino ter se zahvalil kmetoval­cem, lastnikom gozdov in kmetijskih zemljišč za podporo in razumevanje. Družini je čestital tudi Toni Dragar, župan Občine Domžale, in izrekel za­hvalo za vse, kar LD Domžale odgovor­no stori za živali in gozd. Čestitke LD Domžale je izrekel tudi mag. Lado Bra­dač, predsednik LZ Slovenije, hkrati pa se je zahvalil za zgledno sodelovanje, predstavil idejo o gradnji slovenskega lovskega doma v bližnji Lukovici ter predsedniku Ivanu Steletu in Lovski družini Domžale izročil priznanje LZ Slovenije za uspešno opravljeno delo ob 70-letnici. Priznanje je jubilantom namenila tudi Zveza lovskih družin. Ob obletnici so podelili tudi prizna­nja: pisno priznanje LD Domžale so prejeli: Janez Rems, Tone Jenko, Miran Gorjup in Jože Urankar; bronasti znak: Rok Gabršek, Franc Habe, Viktor Jenič, Jože Kocmur in Marjan Kocman; srebr­ne znake: Vilibald Krušnik, Maksimi­ljan Karba, Stane Starin, Andrej Štiftar,Bernard Štante, Tone Cerar in Rudi Pirš; zlato plaketo pa Ivan Stele in Bri­gita Rode. Kinološka zveza Slovenije je srebrno priznanje podelila Janezu Pa­vliju, zlata pa Ivanu Steletu, AndrejuŠtiftarju, Roku Gabršku in Stanetu Sta­rinu. Lovska zveza Slovenije je prizna­nje I. stopnje podelila Ivanu Banku; II. stopnje Ivanu Steletu, znake za lovske zasluge pa so prejeli: Jože Frontini, Sto­jan Jarc, Viktor Svetlin in Milan Smrzlič. Zlate znake za lovske zasluge so prejeli Lado Črnič, Janez Pavli, Alojz Zemljič in Jurij Pavlovič, kipce lovca pa so dobili Občina Domžale, Gostilna Pirc Rova, Ja­nez Stele ml., Alojz Rode, Drago Žagar, PGD Rova in CČN Domžale-Kamnik. Lovski družini Domžale so čestitke izrekli ter jim izročili simbolična da­ vskih prež. Za vse to pridno skrbi 48 lov-obrambi ter društvu Sever. Povedal je, pa je vodila Draga Jeretina Anžin. cev in ena lovka. V zadnjih desetih letih da so ponosni na sodelovanje z vsemi, Vera Vojska Po poteh Ene žlahtne štorije V soboto, 10. septembra 2016, smo se člani Medobčinskega društva Sožitje iz Mengša odpeljali na čudovit družinski izlet v Goriška brda. Skozi Vipavsko dolino smo se prek Go-rice in Solkana popeljali v Brda. Prva točka postanka je bila vasica Gonjače, kjer smo se povzpeli po 144 stopnicah na 24-metrski stolp. Na vrhu se nam je odprl čudovit pogled na Brda, Julijske in Karnijske Alpe, Dolomite, Furlanijo, Tržaški zaliv, Kras in Trnovski gozd. V gostišču pri Marjotu smo poma­licali in se pripravili na potovanje po briških vaseh. S prijaznim in simpatičnim vodi­čem Petrom smo se odpeljali v Šmar­tno, vasico v središču Brd, ki leži na izjemni razgledni vzpetini. Vas je do­bila ime po sv. Martinu, v cerkvi pa smo si ogledali notranjost s znameni­tim Križevim potom, ki ga je poslikal Tone Kralj. Ogledali smo si Hišo kultu­re, ki jo sestavljajo tri obnovljene hiše, prostor pa je namenjen kulturnemu dogajanju in razstavam. Središče vasi načrtuje prevoze, tako da smo v dru­štvu, kjer so na leto planirani dva do trije družinski izleti, v vseh letih do-dobra spoznali Slovenijo in tudi poku­kali izven naših meja. Metka Mestek je ograjeno z zidom, kjer živi približno štorija. V njem je hotel z vrhunsko resta­30 ljudi. V Briški hiši je predstavljena vracijo in leži sredi briških vinogradov. bivalna kultura Brd. Leta 1976 so po Prek vasic Biljana, Kojsko, Kozana, potresu v Furlaniji vas zaščitili in jo še Cerovo in Zali breg smo se vrnili do Go­vedno obnavljajo, tako da bo ostala v njač, kjer nas je že čakalo pozno kosilo. prvotni obliki. Vzeli smo si čas za pomenkovanje, dru- Pot smo nadaljevali v Dobrovo, ženje in posedanje pod vinsko brajdo. kjer je sedež občine in največja vinska V poznih popoldanskih urah smo klet v Sloveniji, ki smo si jo tudi ogle-se vrnili domov, med potjo smo veselo dali. Po ogledu kratkega videa o delu prepevali. v vinogradih so nam predstavili potek Ob jubileju 50-letnici društva se je od prevzema grozdja do velikih lese-predsednica dr. Tatjana Novak s po­nih sodov, kjer vino zori. Posladkali sebno zahvalo zahvalila Fani Vrankar, smo se s sladkim sokom, starši pa so ki vseskozi skrbi za program izletov in 16 | slamnik štev ilk a 9 | se p t e m be r 2016 | l e t n ik lv i društva Dan odprtih vrat na 18. taboru mladih gasilcev v Libeličah Zadnje počitniške dni pred začetkom šole so se mladi gasilci tako kot vsako leto tudi letos izobraževali in usposabljali na taboru mladih gasilcev v Libeličah. Ljubljanska 58, 1230 Domžale O R G A N I Z I R A TAIJIQUAN (tai-chi) in QIGONG (chi-kung) za starejše Prijavite se na naslov Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale, Ljubljanska 58. Spominska slovesnost na Pristavi pri Stični Ob 72. obletnici poboja aktivistov OF Gorenjske zzb za vrednote nob občine domžale Člani Zveze združenj bor­cev za vrednote NOB občine Domžale smo se 16. julija 2016 udeležili spo­minske slovesnosti ob 72. obletnici poboja (17. in 18. julija 1944) aktivi­stov OF Gorenjske na Pristavi pri Stič­ni, ki so se vračali z usposabljanja na osvobojenem slovenskem ozemlju. Njim v slavo so se s polaganjem ven­cev pri spomeniku padlim poklonili predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predstavniki gorenjskih ZZB za vrednote NOB, med njimi tudi ZZB za vrednote NOB občine Domžale. V imenu ZZB za vrednote NOB ob­čine Domžale je venec položil naš član Edo Peternel, sin aktivistke Minke Pe­ternel-Marte, ki je padla v tem boju. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je poudaril, da je do­godek in njem podobni dogodki v spo­min in opomin vsem nam, predvsem pa mlajšim generacijam, da se kaj po­dobnega in tako tragičnega ne bi več dogajalo, ne glede na politično ali ver­sko različnost. Mohor Podbevšek V PGD Domžale - mesto prevzelinovo gasilsko vozilo GVM-1 Pred gasilskim domom PGD Domžale - mesto je v petek, 9. septembra 2016, potekal slavnostni prevzem in blagoslov novega gasilskega vozila GVM 1 Volkswagen, ki so ga gasilci s pomočjo Občine Domžale, Gasilske zveze in s svojimi sredstvi kupili pred kratkim. pgd domžale - mesto Slovesnega prevzema in blagoslova novega ga­silskega vozila so se poleg domačih gasilcev udeležili tudi predstavniki gasilskih društev iz Požarnega sektor­ja Domžale, podžupanja Občine Dom­žale mag. Renata Kosec, župnik mag. Klemen Svetelj, ki je vozilo blagoslo­vil, predsednik GZ Domžale Stane Ko­vač, častni poveljnik GZ Domžale Ja­nez Breceljnik, namestnik poveljnika Civilne zaščite Domžale Peter Gubanc ter v. d. direktorja Centra za zaščito in reševanje Domžale Andrej Jarc. Predsednica PGD Domžale - me­sto Sonja Orešek je v svojem govo­ru med drugim povedala, da v njiho­vem društvu delujejo gasilci vseh ge­neracij, od pionirjev do veteranov, ki se vsi trudijo po svojih močeh, za kar se vsem zahvaljuje, saj se zaveda, da je treba veliko odrekanja in žrtvova­nja svojega prostega časa za udeležbo na intervencijah, vajah, tekmovanjih in nenazadnje tudi na delovnih akci­jah. Gasilska oprema, orodje, vozila in operativna posredovanja ob nesrečah so po besedah predsednice strokov­no veliko zahtevnejši, zato se njihovi gasilci ves čas usposabljajo, da lahko sledijo vsemu napredku. »Ob današnji slovesnosti, ko se ve­selimo prevzema in blagoslova nove­ga gasilskega vozila, se zahvaljujem županu Toniju Dragarju, Gasilski zve­zi Domžale, prijateljem gasilcem, vsem domačim članom in članicam ter se­veda občanom, ki nam prisluhnete in nam priskočite na pomoč, ko je potreb­no. Do sedaj smo uresničili skoraj vse sanje, kakšne majhne so nekje še skri­te, a verjamem, da se nam bodo dom­žalskim gasilcem kmalu izpolnile tudi sanje o novem gasilskem domu,« je v zaključku svojega govora še dejala So­nja Orešek. Podžupanja mag. Renata Kosec se je gasilcem v imenu Občine Domža­le in občanov zahvalila za njihovo ne­sebično pomoč v vseh letih njihovega delovanja: »Verjamem, da bomo tudi v prihodnosti sodelovali, kot smo doslej. Veseli me, da imate vizijo, kako se raz­vijati v bodoče. S skupnimi močmi se bomo potrudili, da vam na tej poti po­magamo. Čestitam vam za novo vozilo in želim vam varno vožnjo.« Po blagoslovu vozila, ki ga je opra­vil domžalski župnik mag. Klemen Svetelj, je sledila predaja ključev no­vega vozila. Najstarejša članica dru­štva, 84-letna Ela Iglič, je na prizori­šče dogajanja prinesla ključe in jih iz­ročila podžupanji mag. Renati Kosec, ta jih je izročila poveljniku Marku Ko­vaču, iz njegovih rok pa so šle v roke vozniku Aljoši Repanšku, ki je nato goste prireditve odpeljal na slavno­stno vožnjo. Besedilo in foto: Miha Ulčar Spominska slovesnost ob 75. obletnici usmrtitve talcev pri Bistriškem mostu v Domžalah Občinsko združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Domžale in Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Slavko Šlander Domžale sta v soboto, 10. septembra 2016, pri Bistriškem mostu pod Šumberkom pripravila spominsko slovesnost ob 75. obletnici usmrtitve talcev. Tako se je 50 mladih gasilcev iz prosto­voljnih društev Domžale - mesto, Rova, Radomlje, Homec, Vir, Žeje-Sveta Troji­ca, Ihan in Študa od 21. do 27. avgusta 2016 zbralo na 18. gasilskem taboru v prijazni koroški vasici Libeliče. S svojim obiskom, ki je postal že kar tradicija, je mlade gasilce tudi le­tos razveselilo vodstvo Občine Dom­žale na čelu z županom Tonijem Dra­garjem in podžupanjo mag. Renato Kosec pod vodstvom člana upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije Slav­ka Jalovca ter predsednika in pod­predsednika Gasilske zveze Domža­le, Staneta Kovača in Toneta Pavliča. Dneva odprtih vrat, ki je bil na progra­mu 24. avgusta, sta se poleg staršev in sorodnikov mladih gasilcev in gostov iz Domžal udeležila tudi predsednik PGD Libeliče Marko Prevolčič, pred­sednik za mladino Dravograd Miran Ring, gospodar mlina Patek in ravna­teljica Doma Ajda Milena Hrastelj. Na taboru deset mentorjev vsako poletje skrbi, da otroci prijetno preži­vljajo taborni teden. Spoznavali so že različne gasilske veščine in preventi­vo, uživali v športnih aktivnostih in izletih v okoliške kraje. Spoznali so vasico Libeliče, obiskali star mlin ne­daleč stran v Potočah v sosednji Av­striji, z inštruktorji so razvijali ple­zalne veščine, ročne spretnosti pa so preizkušali na tekmovanju v vezanju vozlov. Mladi gasilci so gostom pri­pravili prijetno vzdušje ter na prakti­čen in zabaven način prikazali, kako se je mogoče naučiti novih gasilskih veščin. Seveda so jim pokazali tudi, kako veselo je v njihovem prostem času in goste pogostili s pristno do­mačo hrano. Gostje so pohvalili ga­silski tabor in vse sodelujoče ter pou­darili pomembnost vključevanja mla­dih v tovrstna društva. Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek Na spominski slovesnosti, ki je pote­kala na kraju, kjer je pred 75 leti pod streli nemških okupatorjev ugasnilo 10 življenj, ki jo je povezovala Nataša Bel­le, je poleg praporščakov in taborni­kov sodeloval Ženski pevski zbor Sta­ne Habe z zborovodkinjo Mariko Haler, profesor Tomaž Smole iz Glasbene šole Domžale ter učenki podružnične šole Ihan Amina Jusić in Lani Komatar pod mentorstvom Marte Krabonja. Slavnostna govornica je bila mag. Jožica Polanec, podpredsednica ZB za vrednote NOB občine Domžale. V go­voru je opisala tudi dogodke pri bistri­škem mostu, ki so se zgodili 3. septem­bra. Odporniško gibanje se je v drugi polovici leta 1941 tudi na domžalskem območju že vidno razmahnilo. Borci Mengeško-moravške čete so 1. septem­bra na Šumberku ubili nemškega cari­nika Johana Wuteja. Zaradi tega so dva dni pozneje na tem mestu, ob mostu, ustrelili 10 talcev. Pet talcev je bilo iz Domžal in okolice, pet so jih pripeljali s Koroškega. Talce so pripeljali s tovor­njakom, na njivi zabili kole, jih priveza­li nanje in ustrelili. Mici Jenc, naša kra­janka, ki je kot 13-letna deklica ta zlo­čin gledala z druge strani Kamniške Bi­strice, je v spominih zapisala, da še da­nes sliši, kako je eden izmed talcev kli­ cal mamo. Pozneje je izvedela, da je bil to Pirnatov iz Jarš, star komaj devetnajst let. »To je bil v kratkem času že tretji zlo­čin nad civilnimi prebivalci Domžal in okolice. V Jaršah in Brezjah so namreč nekaj dni prej ustrelili po pet talcev kot znak maščevanja, ker so partizani ustre­lili dva izdajalca. Okupatorjev povračil­ni ukrep tukaj je bil hujši. Življenje Nem­ca je bilo 'vredno' več; 10 slovenskih ži­vljenj,« je povedala mag. Polančeva. Mag. Jožica Polanec je tudi spomni­la, da je boj proti okupatorju tlakoval pot, po kateri danes hodi slovenski člo­vek, državljan majhne, svobodne in de­mokratične Slovenije. Ob 25. obletni­ci samostojne Slovenije je bilo veliko okroglih miz in proslav, a le redki so se spomnili, da so bili temelji samostojne države postavljeni že nekaj desetletijprej. Že v času NOB so bile namreč jasno izražene zahteve po osvoboditvi in osa­mosvojitvi. Kočevski zbor in črnomalj­sko zasedanje slovenskega narodno­-osvobodilnega sveta sta položila te­melje za izgradnjo lastne države. »Prav bi bilo, da se to prizna tudi v zdajšnjem času, ko smo večkrat priča nasprotnemu, ko se potvarja vrednost NOB in poveliču­je tiste, ki so se povezali z okupatorjem in tako bili ‹domovinsko vojno›. Potvarjanje polpretekle zgodovine je na žalost stalni­ca pri številnih politikih, ki si na tak na­čin dvigujejo ugled pri svojih volivcih,« je poudarila mag. Polančeva. Spominski venec k spomeniku us­treljenih talcev sta položili Marija Maj­henič, predsednica ZB za vrednote NOB občine Domžale, in Nataša Belle, pred­sednica KO ZB za vrednote NOB Slavka Šlandra. Besedilo in foto: Miha Ulčar starejši Stipe Barišić, 80-letnik Jubilantka Dragica Kolenc V petek, 16. septembra 2016, je bilo v Ulici 7. avgusta v Dobu slovesno, saj je naš cenjeni član Stipe Barišić praznoval svoj 80. rojstni dan. Rodil se je namreč leta 1936 v Osijeku v Slavoniji. Tam je končal osnovno šolo, nato pa do 18. leta delal v domačem kraju v zadrugi. Izhaja iz delavske družine s štirimi otroki. Med služenjem vojaškega roka se je veliko družil s Slovenci, ki so mu pre­dlagali, da naj po koncu služenja pride v Slovenijo, kjer bo zagotovo dobil služ- V Dobu je spoznal ženo Ivanko, kjer sta si tudi ustvarila družino. Rodi­li so se jima trije otroci, imata pa tudi že šest vnukov. Po besedah sina Toma­ža ni samo najboljši oče, ampak tudi prijatelj in svetovalec skozi življenje. Stipe je v svoji okolici zelo prilju­bljen, saj je dolga leta igral nogomet v Dobu, v Domžalah pa je bil tudi prvi trener ženske nogometne ekipe. Je predsednik veteranske ekipe gasil­cev in dolgoletni član Športnega klu­ bo, saj je bilo življenje v Slavoniji takrat res težko. Upošteval je njihov nasvet in leta 1961 prišel v Slovenijo, kjer je kon­čal tudi srednjo šolo. Najprej je delal v papirnici na Koli­čevem, nato eno leto pri zasebniku An­dreju Brezniku, potem pa se je zaposlil na Vajeniški šoli v Domžalah, kjer je do­čakal tudi upokojitev. Da je bil kot pre­davatelj zelo priljubljen, kaže to, da ga dijaki ob srečanju v Slavoniji še vedno prisrčno pozdravijo, kajti to šolo so obi­skovali vajenci iz vse bivše Jugoslavije. ba Dob. Bil je tudi med ustanovnimi člani DU Naš dom Dob, zdaj pa je član upravnega odbora tega društva. Med člani društva je zelo priljubljen in ce­njen. Vedno in povsod je pripravljen priskočiti na pomoč društvu. Ob lepem jubileju smo mu čestita­li tudi člani odbora upokojencev ter mu zaželeli še veliko zdravih in sreč­nih let. Še na mnoga leta, dragi Stipe! Tatjana Gregorin Foto: Janez Orehek »Hvala ti, draga mama, babica in prababica, da lahko ta poseben dan delimo s tabo,« so v čestitko, ob kateri so ji zaželeli vse najlepše mami Dragici Kolenc zapisali domači, ki so se v pol­nem številu zbrali ob njeni 90-letnici ter ji pripravili pravo kulturno prireditev – s petjem in recitacijami. 90. rojstni dan je praznovala 20. septembra 2016, le nekaj dni pozneje jo je obiskal župan Občine Domžale Toni Dragar, vse najboljše pa so ji zaželeli tudi predstavniki socialde­mokratov (Mateja Kegel Kozlevčar) ter predsednici krajevne (Nataša Kaliman) in občinske (Marija Majhenič) organiza­cije borcev za vrednote NOB. Vsi so ji za­želeli predvsem zdravja in se ji zahvalili za dolgoletno prizadevno delo. Dragica Kolenc, Dragica je njeno partizansko ime, se je rodila Kokaljevim v Goropečah, delu vasi Brdo pri Ihanu. Mama Pavla, Antonovčeva iz Češenika, in oče Janez sta pridno kmetovala in ve­liki družini, v kateri se je rodilo deset otrok, eden je ob rojstvu umrl, skušala zagotoviti prijetno življenje. Oče je bil dober, po duši veseljak in nepozabni so jubilantkini spomini, ko je po celodnev­nem delu – na njivah in poljih so delali do trde noči, nato oskrbeli živino –, pri­jel v roke harmoniko, otroci pa so pose-dli ob njem in zapeli. Dragica, četrta po vrsti, še zdaj za mamo najde le besede: Kako garaška je bila, se sploh ne da povedati. Posebej je bilo težko, ko je, star komaj 43 let, za­radi bolezni umrl oče, najstarejši otrok je imel 15 let, najmlajši sedem mesecev. Otroci so pomagali, kolikor so mogli. Vojna ni prinesla nič dobrega. Osa­mljena kmetija je postala zatočišče par­tizanov, sestre in Dragica pa Skojevke, sestra Rozka je bila sekretarka SKOJ. Vse to ni ostalo skrito, še posebej, ker Dragi­ca ni hotela v tedanji ‚arbajndist‘ in se je skrivala v ilegali ter pomagala v teda­njem mladinskem komiteju v Zagorju. Potem je prišel eden najbolj žalostnih dni v družini Kokaljevih. Ko se je Dra­gica 29. novembra 1943 prišla domov umit in preobleč, so hišo ob 12. uri ob­kolili Nemci, med njimi tudi zamaskira­ni sovražniki, pravzaprav že tedanji do­mobranci. Čeprav so vedeli skoraj vse, povedal jim je izdajalec, so od matere in sestre Rozke z zverinskim pretepa­njem na dvorišču hoteli izvedeti za bun­ker in sodelovanje s partizani. Pa obe nista nič izdali in okupator je mamo in devet otrok odpeljal v kamniške zapo­re, domačijo pa zažgal. Od tu so Dra­gico in starejšo sestro Rozko odpelja­li v begunjske zapore, sestro pozneje v Ravensbrück in Auschwitz, razselili so tudi ostalo družino. V begunjskih zapo­rih je Dragica spoznala Ano Vidic, po­zneje poročeno Testen, ki je bila trdno odločena, da pobegne in je za beg na­govorila tudi Dragico. Ob prvi priložno­sti sta pobegnili. Lovili so ju iskali s psi, k sreči pa sta prečkali potok ter se pov­zpeli na vrh hriba Sv. Peter. Srečali sta domačina, ki jima sprva ni verjel, da sta pobegnili, saj ‚iz Begunj nihče ne uide‘. Napotil ju je do Gorenjskega odreda, kjer so ju najprej zasliševali, se prepri­čali, da nista vohunki, nato pa sta ostali v partizanih. Dragica se je na kratko vr­nila v domače kraje, bila celo namestni­ca sekretarke SKOJ v Zagorju, vendar je hitro spoznala, da ni varno. Po zname­nitem pohodu 14. divizije na Štajersko so tam iskali aktiviste, ki bi pomaga­li pri organizaciji terena, in prostovolj­no se je odločila, da gre pomagat. Bila je sekretarka SKOJ za območje Zreč, po­zneje za pohorsko območje, pred vrni­tvijo domov, kjer jo je čakala požgana domačija, pa za mariborsko območje. Prav na 18. rojstni dan je postala čla­nica tedanje partije in še danes se spo­mni, kako slovesno je bilo pod velikim hrastom blizu Osankarice, ki ga je več­krat obiskala. Pot s Štajerskega domov tik po kon­cu vojne je bila nevarna. Pa vendar je čez Kozjak prišla v Kamniku, opravlja­la vodilne funkcije v SKOJ na kamniško­-domžalskem in pozneje domžalskem območju in ker je hotela biti vzor mla­dim, odšla na delovno akcijo Brčko -Ba­noviči. Sledila je zaposlitev v Toku in pozneje v usnjarskem tehnikumu. Poročila se je leta 1949 in rodila tri otroke: Emo, Tineta in Borisa. Rada je imela sedem vnukov, a sta dva žal umr­la in ob spominu nanju je posebej žalo­stna. Veseli pa jo osem pravnukov, ki jo, skupaj z ostalimi domačimi, pridno obi­skujejo v domžalskem domu upokojen­cev, kjer se dobro počuti. Dragica je vse svoje življenje delala v borčevski organizaciji, katere članica je še zdaj. Bila je sekretarka in predsedni­ca občinske organizacije. Rada se spo­minja pridnega dela s soborci, skrbi za spominske poti in obeležja, pa za vre­dnote NOB, ki naj bi našle mesto v šo­lah, na terenu. Z njo smo se srečevali v nekdanji skupščini in številnih organih. Povsod je zlasti s svojim zgledom veli­ko prispevala k dobremu delu borče­vske organizacije in občine kot celote, za svoje požrtvovalno delo pa je preje­la tudi več priznanj. Vera Vojska Foto : Vido Repanšek Odzivanje na demografskespremembe Slovensko prebivalstvo se stara, a v letih, ki prihajajo, bo ta proces še intenzivnejši. Z aradi dolgoživosti bo vse več starejših ljudi, zaradi malo­številnih novorojenih gene­racij pa se bo povečal tudi njihov delež znotraj prebivalstva. Daljše življenjsko pričakovanje vpliva tako na življenja posameznikov kot tudi celotne družbe. Demograf­ske spremembe, ki jih v vsakdanjem življenju komajda opazimo, bodo na dolgi rok temeljito spremenile našo družbo. Kljub različnim napovedim o prihodnosti posameznih družb bo morala vsaka družba z vsemi svojimi podsistemi, med katerimi imajo po­membno mesto sistemi socialne za­ščite in zdravstveni sistem, učinkovito delovati ob upoštevanju priložnosti, možnosti in bremen, ki jih bodo nosi­le posamezne generacije. Da bi zagotovili vzdržno rast in ohranili doseženo raven blagostanja, bomo morali organizirati življenje tako, da bomo v kar največjem mo­žnem obsegu izkoristili znanje in spo­sobnosti vseh generacij. Demografija proučuje spremembe v sestavi prebivalstva, katere izsled­ki se ne opazijo na kratek rok, saj so spremembe vidne šele v daljšem ča­sovnem obdobju. Doslej v naši družbi nismo dovolj resno upoštevali spoznanj, ki nam jih že ves čas prikazujejo demografska raziskovanja. Vseskozi se dogajajo po­membne spremembe v prebivalstveni strukturi, a jih nismo videli ali nismo želeli videti. Prav tako neopazno tudi vplivajo na gospodarstvo, trge in vse sisteme v družbi Daljše življenje – več priložnosti! Pogled v preteklost pokaže, da smo imeli v Sloveniji demografski optimum pred 35 leti, ko se je močno poveča­lo število delovno aktivnega prebival­stva, ob naši osamosvojitvi pa se je sli­ka spremenila tako v Sloveniji kot šir­še. Na svetovni trg so stopile nove drža­ve, ki so občutno povečale obseg delov­ne sile na svetovnem zemljevidu. To je imelo za posledico zniževanje plač de­lavcev in prenos dejavnosti na območja s cenejšo delovno silo. Istočasno se je v Sloveniji po letu 1990 množično pošilja­lo delavce v pokoj in tudi že začelo s se­litvijo pomembnih gospodarskih dejav­nosti izven države, kar je močno poslab­šalo naše možnosti za uspešen razvoj. V razvitih državah je rast prebival­stva vse nižja, tako da se je zmanjša­la že na manj kot 0,5 odstotka. Zato postaja razmerje med starejšimi in za ekonomsko sposobnim prebivalstvom ter koeficient odvisnosti čedalje bolj neugodno. Eden od pomembnih vidikov sta­ranja prebivalstva, ki bo v naslednjih letih v ospredju, je povečanje potreb po zdravstvenih storitvah in storitvah dolgotrajne oskrbe. Slovenija med EU članicami v samem vrhu po zgodnjem zbolevanju starejših. Ali se bomo kot družba zmogli dogovoriti, koliko po­zornosti in prizadevanj bomo v posa­meznih politikah usmerili v ohranja­nje zdravja prebivalstva in s tem po­daljševanja zdravih aktivnih let? Zaradi povečanja deleža starejših v celotnem prebivalstvu so v nekaterih državah že pred leti vzpostavili dol­gotrajno oskrbo kot novo vejo social-ne varnosti, s katero zagotavljajo ve­čjo stopnjo solidarnosti s starejšo po­pulacijo. Ugotovljenih trendov ni dovolj razlagati, moramo jih biti sposobni spreminjati V pripravi je strategija dolgožive druž­be do 2030, ki jo pripravlja delovna skupina vlade RS. Urad za makroeko­nomske analize in razvoj (UMAR) je v ta namen pripravil analizo ekonom­skih izzivov, v kateri analizira javno­finančna gibanja in odzivanja na de­mografske spremembe. Zanimiva pu­blikacija in hkrati zaskrbljujoče ugo­tovitve. Že več let čakamo na zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga zdajšnja vlada pospešeno pripravlja, a nevarnost za nerealizacijo spet tiči v zmožnosti zagotovitve potrebnih fi­nančnih sredstev. Izbira je naša – skupna! Imamo dve možnosti: • da ne naredimo nič in se prepusti­mo toku sprememb • da se resno lotimo urejanja posa­meznih sistemov in s premišljenimi ukrepi usmerimo razvoj dogodkov v našo skupno korist. V kratkem bo treba na najvišjih nivojih opredeliti cilje in oblikovati ukrepe, ki bodo sprejeti tako z druž­benim kot s političnim konsenzom.  Mija P ukl državn a sekretarka iz naših vrtcev in šol Telovadne urice ŠD Želva V OŠ Preserje pri Radomljah imamo enkrat tedensko telovadno uro za predšolske otroke, stare od 3 do 5 let. Otroci se veliko igrajo in hkrati razvi­jajo osnovno motorično gibanje. Zelo radi delajo na različno postavljenih poligonih, osvajajo osnove za obvla­dovanje žoge, plezanja in športne gi­mnastike. Otroci so zelo prizadevni in se hitro učijo. Zelo lepo je videti tako majhne otroke telovaditi in spremlja­ti njihov napredek. Ti otroci so zelo spretni in dovzetni za učenje. Telovadne urice vodijo izkušene vaditeljice in bodoče vzgojiteljice. Vsi, ki želite sodelovati na teh uri­cah, se nam lahko priključite vsak če­trtek od 17.00 do 18.00. Začetek vadbe bo v četrtek, 6. ok­tobra 2016. Vpisnina je 10 evrov. Drugi otrok ima 10-odstotni popust. Informacije: 031 817 204 Predsednica ŠD Želva: Olga Šraj Kristan Nagrada vodnim detektivom OŠ Venclja Perka Domžalski Inštitut za celostni razvoj in okolje ter Ministrstvo RS za okolje in prostor sta letos pripravila že 19. natečaj promocije varstva voda z naslovom Vodni detektiv. vrtec dominik savio Dodobra smo že zakorakali v novo šolsko leto in otro­ci se postopno navajajo na dnevno ru­tino, skupaj oblikujejo pravila in dogo­vore, ki si jih skušajo zapomniti in jih izpolnjevati. Otroci so že spoznali nove prostore, prijatelje in vzgojiteljice. Otroci, ki so na novo prišli v vrtec in jim je vrtčevsko okolje precej tuje, še spoznavajo in odkrivajo življenje v vrt­cu, zato njihovo stisko premagujemo s prepevanjem pesmic, z različnimi rajal- Naj bo poletje, jesen, zima ali pomlad, jaz te imam vedno rad! Tako se glasi letošnja rdeča nit našega celoletnega projekta v Vrtcu Dominik Savio. no in svobodno igrajo. Vsem, ki ste pri­pomogli k tej obnovi, se najlepše zahva­ljujejomo tako delavci vrtca kot otroci in starši. Najlepša hvala! V letošnjem letu bomo bolj izku­stveno in doživljajsko spoznavali na­ravo v vseh letnih časih, obenem pa odkrivali pomen besed Imam te rad. Prav te dni je čas, ko v vrtcu name­njamo vso pozornost tkanju prijatelj­skih vezi in jih skušamo v vrtcu ure­sničevati v sproščenem vzdušju, z ve­ nimi igrami, z zanimivimi igračami, ki jih skrivajo predali po igralnicah, s spre­hodi, z igrami na prostem, predvsem pa z igro na prenovljenem zunanjem igri­šču pred vrtcem itd. V tem delu bi se iz srca radi zahvalili Občini Domžale za fi­nanciranje in g. Korošcu za lepo izve­dena dela na našem zunanjem igrišču pred vrtcem. Dolgo smo čakali na obno­vo in ureditev igrišča, zdaj pa so se naše želje uresničile. Otroci se zdaj bolj var­seljem, s prijaznostjo, z razumevanjem in ostalimi vrednotami, ki pripomorejo h graditvi mostov od enega do drugega posameznika. Najlepše pri vsem je, da so novinčki že našli kakšnega prijate­lja in kljub začetnemu težkemu priho­du v vrtec brez težav premagujejo uri­ce, ki jih preživijo v vrtcu. Želim si, da bi to šolsko leto in tudi pozneje v življe­nju čutili vrednost besed Imam te rad. Barbara Likovič Tradicija gibalnih programov Športno društvo je Sonček v novem šolskem letu začelo s športno gimnastiko in akrobatiko na Air track blazini. ŠD Sonček iz Radomelj je v novem šol-skupaj z mamicami. Skupno gibanje skem letu za vse malčke od 4. leta da-ni pomembno le za gibalne spretnosti lje pa vse do najstnikov poleg rednih otrok, ampak tudi za vzgojo s posne­vadb pripravil tudi nov program špor-manjem. Program za starejše otroke je tne gimnastike in akrobatike. Pro-prilagojen njihovim potrebam, da spo­gram se bo izvajal na novi Air track znajo in osvojijo vse gibalne spretno­ blazini v telovadnici OŠ Preserje pri Radomljah in v telovadnici OŠ Roje. Poleg predstavitve novega programa so v septembru objavili tudi termine za svoje redne programe v telovadnici in na bazenu, s katerimi skrbijo, da se že več kot 12 let gibamo vsi. V telova­dnici OŠ Preserje pri Radomljah so se začeli program za malčke od 2 do 3,5 leta, program športnik začetnik od 4 do 7 let, kombiniran tečaj vadbe v te­lovadnici s plavanjem in v bazenu v Kamniku tudi šola plavanja. Po uspešno zaključenih aktivnih poletnih počitnicah v ŠD Sonček nada­ljujemo tradicijo z gibalnimi programi, ki spodbujajo športno aktivnost. Naj­mlajšim ponujamo program gibanja sti. Program je zastavljen univerzalno, saj je za izbiro enega športa t. i. speci­alizacijo še dovolj časa. Kvalitetna iz­vedba programov in usposobljeni va­ditelji ostajajo tudi v novem šolskem letu osnovno vodilo našega društva. Poleg vaj v telovadnici v ŠD Sonček organiziramo tudi celoletno šolo pla­vanje v bazenu Cirius v Kamniku. Vsem željnim gibanja smo se v av­gustu predstavili tudi na Čarobnem dnevu v Arboretumu. Na gibalno ko­ordinacijskem poligonu so nas obi­skali tako mlajši kot starejši otroci in se prepričali, da ŠD Sonček s kvalite­tno vsebino in izvedbo že 12 let skrbi, da smo aktivni vsi. ŠD Sonček oš venclja perka Pred dnevi je v Parku Škocjanske jame potekala zaključna prireditev s podelitvijo na­grad, ki so se je udeležili tudi pred­stavniki nagrajencev z OŠ Venclja Perka. Na prireditvi so uživali v družbi ostalih 'detektivov', v pestrem kultur­nem in izobraževalnem programu, posebno doživetje pa so bili ogledi Mohorčičeve in Mariničeve jame ter slapa v Oknu. Tema letošnjega natečaja je bila Kaj se skriva pod kamnom?, saj so drobne živalce, ki se skrivajo med pe­skom, prodom ali v blatu voda, do­bri pokazatelji obremenjenosti okolja oz. kakovosti voda. Učenci lanskega 3. b so tako pod mentorstvom učitelji­ce Mojce Gregorič vneto raziskovali in ustvarili iskriv strip o pogovoru drob­nih živalic, živečih v čisti in v umaza­ni vodi, z očarljivimi risbami, narisa­nimi zgolj v modrih, vodnih odtenkih. Ob tem so se otroci zelo zabavali. Izde­lek jim je prinesel nagrado v kategori­ji likovno-literarnih izdelkov 1. triade. Natečaja se je sicer udeležilo več kot 650 učencev pod vodstvom 46 men­torjev z 22 šol iz vse Slovenije. P. V., Foto: M. G. Barve na dlani Toliko iskrivih oči mladih umetnikov, toliko ponosnih staršev, kot smo jih lahko srečali 14. septembra 2016 v prostorih Centra za mlade Domžale, ne vidiš vsak dan. center za mlade domžale Pa je bila za to tudi posebna priložnost, saj je bila odprta razstava Barve na dlani, na kateri so svoja likovna dela razsta­vljali otroci iz Vrtca Domžale – enota Savska, ki so svoja dela ustvarjali pod mentorstvom Aleksandre Andrić in Mojce Koželj. Najmlajši so svoja dela ustvarjali tako v prostorih vrtca kot na prijetnem vrtu ob njem, večkrat pa so s papir­jem, z barvicami in s svinčniki obiska­li bližnji Slamnikarski park in po svoje usmerjale, sicer so jim pustile svobo­dno izražanje. Razstava Barve na dla­ni je tako še en velik uspeh Vrtca Dom­žale – enota Savska, ki je bil prvi vr­tec v naši občini, zdaj pa počasi zapira vrata, vendar ne bo pozabljen, saj smo ga našli tudi na likovnih delih otrok. Odprtje razstave je bil prav poseben kulturni dogodek, ki je razveselil vse prisotne. Malčki so namreč pripravili tudi kulturni program, v katerem so za­peli pesmice, med njimi tudi o pikapo­lonici in miški ter prijateljstvu in prija­ lovili motive, ki so jim ugajali. Pri sli­kanju in risanju so si pomagali tudi z vtisi z obiskov različnih razstav, ki jih v njihovi okolici ne manjka, večkrat pa so obiskali tudi domžalsko knji­žnico. Predšolsko obdobje je najbolj ustvarjalno v otrokovem življenju, je povedala mentorica Aleksandra An­drić v pogovoru s Klavdijo Štajdohar. Mentorici sta malčke seznanili z raz­ličnimi likovnimi tehnikami, jim dale na voljo različna likovna sredstva, otroci pa so med slikanjem raziskova­li ustvarjali in izdelovali svoje umetni­ne, predvsem pa se igrali. Vzgojitelji­ce so jim zagotovile dovolj časa in svo­bode, v njihovo ustvarjanje niso pose-gale. Otroke so le, če je bilo potrebno, VABI NA  CICIBANOVE URICE Za otroke 3-6 let v enoti: PALČEK, Vir, Dvoržakova ulica 15; vsako sredo od 17.do 19.ure tel. 01 724 28 70; mobi: 031 422 873 (Mojca) * * * * * * BIBA SE IGRA Za otroke 1-3 let skupaj s starši: PALČEK, Vir, Dvoržakova ulica 15 vsak ponedeljek od 17. do 18. ure tel. 01 724 28 70; mobi: 031 422 873 (Mojca) * * * * * * Dejavnosti bodo potekale od 3. oktobra 2016 do vključno maja 2017. znosti, ko ti je toplo v srcu, življenje pa je lepo. Slišali smo tudi himno njihove­ga vrtca, ki so jo zapeli skupaj s starši: Naš vrtec je domek,/ kjer se igramo./ Pesmice pojemo/ pa radi se imamo./ Lepo nam je tukaj/, še bomo prišli./ Za­pojmo vsi skupaj,/ naj vrtec živi. Sledil je podroben ogled vseh raz­stavljenih del. Starši so ob sodelova­nju svojih umetnikov včasih kar ostr­meli nad znanjem in sposobnostjo svojih otrok, ki so posebej uživali ob njihovih pohvalah. Prvo jesensko razstavo v Centru za mlade Domžale si lahko ogledate do 20. oktobra 2016 – od ponedeljka do petka med 8. in 20. uro. Dobrodošli! Vera Vojska slamnikštevilka 9 | september 2016 | letnik lvi Koledar kulturnih prireditev v Dogaja se ... občini Domžale/ oktober 24. oktober ponedeljekodločij opati , slepi 21.00 | BELGICA  dr. Angelca Žerovnik / org.: dr. Marko in dr. AngelBiba leze ... – cikel srečanj za starše z dojenčki /jim prepreči načrte. Drama / 2016 / 127' / brata sta lastnika popularnega ca Žerovnik, Knjižnica Domžale / vstop prost. predava: Mojca Kurent / srečanje vodi: Simona Knjižnica Domžale Mestni kino Domžale nočnega kluba, na preizkušnji so njuni odnosi / v 22.00 | PRIKLICANO ZLO 2 9.30 | IGRALNE URICE Galerija DomžaleGlavan / org.: Mojca Kurent, Simona Glavan, Knji­9.30 | ZVERJASEC IN PRIJATELJI okviru Festivala evropskega in mediteranskega fi lma. Grozljivka / 2016 / 134' / Ed in Lorraine v Angliji po­ Za predšolske otroke (3+) in starše, skrbnike, ded­ 19.00 | METOD FRLIC: DAJTE NAM ŽE MIR!žnica Domžale / vstop prost.Abonma OTROŠKImagata dekletu, ki ga občasno obsede zlohotni duh. ke, babice / prijave na oddelku za otroke in mladi­ Odprtje kiparske razstave / pogovor z avtorjemGlej opis pod 13. oktober. 8.oktober sobota Center za mlade Domžale  no / org.: Knjižnica Domžale. vodi: Jurij Smole / vstop prost. 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE  18.00 | MARATON! Tečaji, natečaji Tržni prostor Domžale Glej opis pod 5. oktober.Glej opis pod 12. oktober. Center za mlade Domžale Mestni kino Domžale 17.00 | UMETNOST SPROŠČANJA IN MANDAL 8.00–13.00 | DOBRODOŠLI V DOMŽALAH: 20.00 | USTAVA REPUBLIKE HRVAŠKEDIGITALNA FOTOGRAFIJA IN DIGITALNI SVET JEZERSKOKnjižnica DomžaleCenter za mlade DomžaleBrezplačni tečaj za zaposlene, starejše od 45 let z Ustvarjalna delavnica / risanje in barvanje mandal Drama / 2016 / 93' / topla sladko­grenka zgodba o lju­ Predstavitev Jezerskega s svojimi običaji, kulturo, 17.00 | VILA ČIRA ČARA18.00 | KORAK ZA KORAKOM DO DOBRE FOTKEmanj kot štiriletno srednjo šolo, oktobra in novembra / do 30. leta / prijave na info@czm­domzale.si ali deh iz iste stavbe, ki jih usoda nepričakovano združi. Glej opis pod 10. oktober. ob sredah in petkih med 17. in 19. uro. Prijave do 10. 040 255 568 / brezplačno. kulinariko in turistično ponudbo.Pikina čajanka / 5+ / animatorka: Lidija Smerkolj oktobra na katja.simenc@dom.sik.si. Turšič / prijave na oddelku za otroke in mladino 14. oktober petek 18.00 | JESENSKO JEZIKANJE V ŠPANŠČINIKD Franca BernikaMestni kino DomžaleZačetni tečaj španskega jezika / do 30. leta / prijave10.00 | LILA PRAP: 1001 PRAVLJICA20.00 | USTAVA REPUBLIKE HRVAŠKEKnjižnica Domžale organizira brezplačen računalniški / org.: Lidija Smerkolj Turšič, Knjižnica Domžale. RAČUNALNIŠKI TEČAJ ZA ZAČETNIKE Mestni kino Domžale Glej opis pod 13. oktober. na info@czm­domzale.si ali 040 255 568 / cena: 45 €.Sobotna otroška matineja9.30 | ZVERJASEC IN PRIJATELJICenter za mlade Domžale tečaj vsako sredo in petek od 10. do 12. ure. Obvezne pri­Lutkovna predstava / ob tednu otroka / igrata inAbonma OTROŠKI18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE jave na 01 724 12 04 ali helena.prelc@dom.sik.si.Mestni kino Domžaleanimirata: Mateja Šušteršič in Tadeja Zajec / 40' /Glej opis pod 5. oktober.25. oktober torek Glej opis pod 13. oktober. COBISS – VIRTUALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE 18.00 | NAJIN SVET 3+ / popotovanje skozi pisan pravljični labirint / Brezplačno izobraževanje za otroke in mlade v Knjižnici Družinska drama / 2016 / 95' / podnapisi, 8+ / juž­ org.: Lutkovna skupina Bobek in Zveza prijateljevCenter za mlade DomžaleSlamnikarski muzejKnjižnica Domžale Domžale (kako iskati gradivo, servis Moja knjižnica, Co­ nokorejski fi lm ponuja vpogled v svet otroških od­ mladine Domžale / vstop z brezplačno vstopnico.18.00 | KITAJŠČINA ZA BACKPACKERJE18.00 | SREČANJA POD SLAMNIKI: DR. 9.30 | IGRALNE URICE biss, mCobiss) vsako sredo med 12. in 14. uro. Prijave nanosov, na videz preprostih, pa vendar polnih čustev.Glej opis pod 7. oktober.IRENE MISLEJ IN DRUŽINA AHČINGlej opis pod 4. oktober.01 724 12 04 (Janez Dolinšek in Lidija Smerkolj Turšič).Mestni kino DomžalePogovor o ustvarjalnem delu kiparja Franca AhčinaKnjižnica Domžale16.00 | ŠTORKLJEMestni kino Domžale/ gostje: dr. Irene Mislej in člani Ahčinove družineMestni kino DomžalePREDSTAVITEV APLIKACIJ 19.00 | TOMO ČESEN: ALPINISTIČNO VITEŠTVO Glej opis pod 1. oktober.18.00 | DEKLE NA VLAKU/ vodita: Cveta Zalokar in Katarina Rus Krušelj /10.00 | KAPITAN FANTASTIČNIV Knjižnici Domžale vam lahko pokažemo delovanje Gorniški večer / pogovor vodi: Borut Peršolja / Glej opis pod 8. oktober.vstop prost.Abonma fi lmski DOPOLDANSKIaplikacij mCobiss, DomLib, Biblos ipd. Prijave in rezer­ 18.00 | DOM GOSPODIČNE PEREGRINE ZA  Glej opis pod 3. oktober.vacije terminov na vojka.susnik@dom.sik.si ali petra. org.: Planinsko društvo Domžale, Borut Peršolja, strajnar@dom.sik.si. Knjižnica Domžale / vstop prost.NENAVADNE OTROKEKulturni dom RadomljeMestni kino DomžaleGlej opis pod 1. oktober.Center za mlade Domžale 19.00 | AMART – JESEN '16 18.00 | KOGA NAPASTI ZDAJPRVA RAČUNALNIŠKA POMOČ Mestni kino Domžale 18.00 | JESENSKO JEZIKANJE V ŠPANŠČINI Glasbeno­literarni dogodek / irska pubovska glasba Glej opis pod 3. oktober.V Knjižnici Domžale nudimo brezplačno prvo računal­ 20.30 | DEKLE NA VLAKU 20.00 | POPOLNI TUJCI / skupina Turn On Irish / štirje glasbeniki, ki jih družiGlej opis pod 4. oktober.niško pomoč vsak drugi petek v mesecu med 12. in 14. Misteriozni triler / igrajo: Emily Blunt, Rebecca Fer­ Komedija / 2016 / 97' / sedem prijateljev razkrijeljubezen do irske tradicionalne glasbe / vstop prost.20.15 | USTAVA REPUBLIKE HRVAŠKE uro. Naučite se luporabe kataloga Cobiss in servisa Moja guson, Haley Bennett / 2016, ZDA / 105' / triler, ki bo vse klice in sporočila z mobilnikov in izkaže se, Glej opis pod 13. oktober. KD Franca Bernikaknjižnica. Prijave na 01 724 12 04. za vedno spremenil vaš pogled na življenje drugih. 20.00 | VLADO KRESLIN: POJEZIJE da vsak zelo malo ve o drugih / v okviru FestivalaMestni kino Domžaleevropskega in mediteranskega fi lma. 9.oktober nedelja20.00 | KAPITAN FANTASTIČNI20. oktober četrtek Koncert / Vlado Kreslin / intimni koncert, kjer seAbonma glasbeno­scenski PRVI in IZVENInfo Abonma fi lmski PETEKGlej opis pod 3. oktober.Mestni kino Domžalezdružita glasba in poezija in na katerem se bo zde­Center za mlade Domžale 5.oktober sreda Mestni kino Domžale 9.30 | ZVERJASEC IN PRIJATELJIlo, da Vlado Kreslin še nikoli ni bil tako blizu / 16 €. Ljubljanska cesta 58, Domžale, 10.00 | SLIKA Center za mlade Domžale Blunout klubAbonma OTROŠKI T 01 722 66 00, info@czm­domzale.si, Anim. druž. fi lm / 2011 / 76' / podnapisi, 8+ / fi lm o 20.00 | EL KACHON Glej opis pod 13. oktober.26.oktober sredawww.czm­domzale.si 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE  svetu pravljičnih bitij, ki živijo v slikarskem platnu Od 7. do 12. leta / prijave na info@czm­domzale.siKoncert / blues rock band, ki združuje značilniali 040 255 568.stare slike / v okviru evropskega art kino dneva.hard rock zvok slide kitare ter rhythm in blues rife,Center za mlade Domžale Center za mlade Domžale Galerija Domžale Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) vse skupaj pa podpira značilni blues vokal / 6 €. 18.00 | ZNANJE KITAJSKIH MOJSTROV IN 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE  16.00 | KUBO IN DVE STRUNI Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do URADNA MEDICINA Glej opis pod 5. oktober. Knjižnica DomžaleAnim. akcijska domiš. pustolov. / 2016 / 101' / sinhro­12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do16.00–18.00 | USTVARJALNE DELAVNICEnizirano, 9+ / pustolovščina po starodavni Japonski15. oktober sobota Predavanje o tradicionalni kitajski medicini /18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. ZaDelavnice / igralni in bio kotiček / Hrošček Simon / ob– eno junaško iskanje, trije nenavadni junaki. prijave na info@czm­domzale.si ali 040 255 568 / skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven časa Glej opis pod 5. oktober. tednu otroka / org.: Zveza prijateljev mladine Domža­Tržni prostor Domžalebrezplačno.odprtosti. Vstop prost, dodatna ponudba plačljiva.le, Občina Domžale, Knjižnica Domžale / vstop prost.18.00 | SLAVNO NESLAVNA FLORENCE8.00–13.00 | DOBRODOŠLI V DOMŽALAH:  Mestni kino Domžale Biografska kom. drama / 2016 / 110' / Meryl Streep inKOZJEKnjižnica Domžale Knjižnica Domžale 18.00 | ČUDOVITI SVET BELLE BROWN Cesta talcev 4, Domžale Center za mlade Domžale  Hugh Grant v zgodbi o operni pevki, ki ni znala peti,Predstavitev Kozjega s svojimi običaji, kulturo, ku­18.00 | MOTNJE INKONTINENCE PRI  Glej opis pod 22. oktober. T01 724 12 04 ali 01 722 50 80, 18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE  a je zaradi nenavadnega nastopa vseeno zaslovela.linariko in turistično ponudbo.STAROSTNIKIH info@dom.sik.si, www.knjiznica­domzale.si Od 13. do 30. leta / prijave na info@czm­domzale. Alzheimer cafe / pogovori o demenci / gost: dr. 20.00 | VSE BO ŠE DOBRO Galerija DomžaleBožidar Voljč / vodi: Cveta Zalokar / org.: CvetaKnjižnica Domžale si ali 040 255 568. Posebna projekcija19.00 | JUHA IZ ŽEBLJA Kulturni dom Franca Bernika Domžale,  10.00 | USTVARJALNA SOBOTA ZA NAJMLAJŠE Zalokar, Dom upokojencev Domžale, KnjižnicaLjubljanska 61, Domžale Drama / 2015 / 118' / zgodba o spoznanju, da rane Ob razstavi Metoda Frlica bomo raziskovali deloDomžale / vstop prost.(švedska ljudska pravljica) Menačenkova domačija T 01 722 50 50, info@kd­domzale.si, ne celi čas, ampak soočanje s preteklostjo in spo­kiparja, kiparske materiale in orodja / 3+ / 90' / Pravljice za odrasle / pripovedovanje in interpreta­ 18.00 | KAKO JE GAVČO MARTÍN FIERRO  www.kd­domzale.si NAŠEL DOMŽALE?sobnost odpuščanja. Predvsem sebi. pokrovitelj: Art Ljubljana, d. o. o. / brezplačno.Mestni kino Domžalecija: Mirjam Slanovec in Luka Hrovat / org.: Knji­žnica Domžale / vstop prost.Menačenkova domačija Predstavitev likovnih upodobitev gavča Martína20.30 | NAŠ VSAKDANCankarjeva ulica 9, DomžaleFierra avtorja Franca Ahčina / za različne staro­10. oktober ponedeljek Galerija na potepu Glej opis pod 12. oktober. Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do 10.00 | ZORAN MUŠIČ IN STALNA ZBIRKA  Mestni kino Domžale stne skupine / 60' / v okviru DEKD in Tedna kultur­ MODERNE GALERIJE 20.00 | DEKLE NA VLAKU12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do Center za mlade Domžale 21. oktober petek ne dediščine ter Družinskih programov po muzejih Glej opis pod 8. oktober.12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Obisk Narodne in Moderne galerije / vodi: Jurij in galerijah Z igro do dediščine / prijave na mena­ 17.30–19.30 | IZMENJEVALNICA OBLAČIL, Za skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven Smole / zbor pred Narodno galerijo / 3,5 € (Naro­ cenk@kd­domzale.si ali 01 722 50 50 / vstop prost. OBUTVE IN MODNIH DODATKOVMestni kino Domžalečasa odprtosti. Vstop v domačijo in na razstavo prost, dna galerija) in 5 € (Moderna galerija). Blunout klub Prinesite svoja stara, a še uporabna oblačila, nakit9.30 | ZVERJASEC IN PRIJATELJI dodatna ponudba plačljiva. 20.00 | STAND UP S KOMIKI CEH ZA SMEH KD Franca Bernika in obutev, in jih izmenjajte z novimi.Abonma OTROŠKI Mestni kino Domžale Stand up večer / slovenski stand up mački in ze­Slamnikarski muzej Domžale 20.00 | ROKGRE: TARZAN Glej opis pod 13. oktober. 18.00 | KORAK ZA KORAKOM DO DOBRE FOTKE 10.00 | ŠTORKLJElenci vas bodo poskusili nasmejati do solz.Kajuhova 5, Domžale Abonma gledališki RDEČI in IZVEN Fotografske delavnice / vodi: Klemen Brumec / odGlej opis pod 1. oktober.(domuje v Godbenem domu Domžale)Komična drama / SNG Drama Ljubljana /režija: Eva15. do 30. leta / prijave na info@czm­domzale.si aliKnjižnica Domžale27. oktober četrtekOdprt: od torka do petka od 10.00 do 12.00 i n od 17.00 Nina Lampič / igrajo: Marko Mandič, Maša Derganc, 16.00 | KUBO IN DVE STRUNI17.00 | ZAPLEŠIMO V PRAVLJICO do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob nedeljah 040 255 568. Uroš Fürst / komedija dobitnika Grumove nagradeGlej opis pod 9. oktober.Ples in gibanje / za otroke od 4. do 6. leta / prijave in ponedeljkih zaprto. Za skupine (več kot 10 oseb) Center za mlade Domžale  Roka Vilčnika – o težavah ljubezenskega para / 16 €. na oddelku za otroke in mladino / org.: Plesna šolapo dogovoru tudi izven časa odprtosti. Vstopnina. Mestni kino Domžale 18.00 | DOJENČEK BRIDGET JONES19.00 | SVET OKOLI NAS Miki, Knjižnica Domžale. Muzejska trgovina. Dodatna ponudba plačljiva. 18.00 | KOGA NAPASTI ZDAJGlej opis pod 1. oktober. Odprtje fotografske razstave / razstavljajo mladi 6.oktober četrtek Glej opis pod 3. oktober.fotografi Centra za mlade Domžale / razstava boGalerijski atelje Center za mlade Domžale 20.30 | INFERNO 18.00 | KITAJŠČINA ZA BACKPACKERJE na ogled do 15. novembra.Ulica Matije Tomca 6, Domžale Knjižnica Domžale Knjižnica DomžaleMisteriozni triler / po romanu Dana Browna / igrata: Glej opis pod 7. oktober. 9.30–12.00 | IVAN MITREVSKI19.00 | ODRASLI ODPIRAMO POT MLADIM Tom Hanks, Felicity Jones / 2016 / 121' / Robert Lang­Knjižnica DomžaleKoledar dogodkovSrečanje z ilustratorjem / ob tednu otroka / sodeluje­DO PRAVIH PRILOŽNOSTIdon skuša razrešiti najskrivnostnejšo uganko doslej. Mestni kino Domžale19.00 | MILENA MARINIČ: ZDRAVSTVENA DO­Zbira in ureja: Manca Kraševecjo učenci OŠ občine Domžale / org.: Zveza prijateljevPredavanje / sodelujejo: strokovnjaki Študijsko razisko­KUMENTACIJA IN PRAVICA DO ZASEBNOSTIFotografije: promocijsko gradivo 18.00 | NIKA mladine Domžale, Knjižnica Domžale / vstop prost.valnega centra za družino, CSD Domžale idr. / org.: Ma­16. oktober nedelja Predstavitev knjige / org.: Milena Marinič, Knjižni­Koledar kulturnih prireditev i zhaja v glasilu Slamnik. Glej opis pod 7. oktober. ca Domžale / vstop prost.Urednica ne odgovarja za spremembe programov. ZaKD Franca BernikaKulturni dom na Močilniku v Dobu20.00 | DECKUMENT, OD ROLKE DO točnost informacije odgovarja prijavitelj dogodka. teja Kegel Kozlevčar, Knjižnica Domžale / vstop prost. 17.00 | ACI BERTONCELJ, APOSTOL SLOVEN­Mestni kino Domžale16.00 | VELIKI STRAH MALEGA TIGRASKEJTA + POGOVORKD Franca BernikaUredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispelihSKE KLAVIRSKE IN KOMORNE GLASBE 20. ST.20.15 | KAPITAN FANTASTIČNIZa ABONMA in IZVENSkaterski dok. fi lm / režija: Matej Lavka, Nina Vr­20.00 | VLADO KRESLIN: POJEZIJEinformacij. Informacije o dogodkih v novembru pošlji­Predstavitev monografi je – zbornika / koncert kla­Abonma fi lmski PONEDELJEKZabavna in poučna zgodbica / gostuje Gledališčehovec, Andro Kajzer, Miha Brodarič / 2015 / 90' /Abonma glasbeno­scenski DRUGI in IZVENte v pisni obliki do 19. oktobra na elektronski naslov:virskega tria Ars Musica / org.: Občina Domžale, KD Glej opis pod 3. oktober. KU­KUC / informacije in rezervacije na 041 420 610. začetki skejtanja na Slovenskem, boj za obstoj in Glej opis pod 25. oktobra. koledar@kd­domzale.si. kultura KO IGRAŠ, SI LAHKO KDORKOLI YLENIA MAHNIČ, GLAVNA IGRALKA V FILMU NIKA Devetnajstletna Primorka Ylenia Mahnič je svež obraz na slovenski filmski sceni, lahko pa bi rekli, da je svojo prvo filmsko izkušnjo v celovečernem filmu Nika, režiserja Slobodana Maksimoviča, opravila z odliko. celo prikupim. Sama tudi ne povem ve­ Žiga Čamernik dno stvari čisto tako, kot si jih mislim, Foto: predstavitveno gradivo O in zadeve nekoliko omilim, se pravi ravno obratno od Nike. dločnost, predrznost in uporništvo s filmskega Se je tvoje življenje po filmu kaj spremenilo oziroma si zaznala platna v vlogi Nike se pri kakršnekoli spremembe? pogovoru z njo prelevi v odkritosrčnost, milino in zrelost, ki Opaziš npr. kdo te v resnici podpi­je danes pri najstnikih silno redka. ra in komu 'dol visi'. Recimo, nekate­ri ljudje, za katere nikoli ne bi rekla, Kako je prišlo do t vojega da bodo prišli na premiero, so bili tam, sodelovanja v filmu Nika, glede na po drugi strani pa je manjkalo dosti to, da si med igralci popolnoma ljudi, ki sem jih pričakovala, kar me je svež obraz? nekoliko šokiralo. Ko sem bila npr. na Naključno sem slišala za avdicijo od filmskem festivalu v Sarajevu, je bilo prijateljičine prijateljice. Spominjam tam dosti mladih, ki so pristopili do se, da sem bila z eno nogo že na av­ mene in mi zastavili kakšno vprašanje tobusu, šlo je res za las. Na avdicijo na način, kot da bi bila ne vem kakšna sem potem odšla brez vsakih priča­ zvezda. Ugotovila sem, da je zadosti kovanj. Hitro sem opazila, da se zani­majo zame, saj sem bila tam kar ne­kaj časa. Pozneje so me potem pokli­cali še na drugi krog v Ljubljano. Po-tem so me še malo 'mučili', na kar so mi povedali, da sem dobila vlogo. Ko igraš, si lahko Kaj so takrat zahtevali od tebe? kdorkoli, istočasno pa si Večinoma smo se bolj pogovarjali, da so nekoliko spoznali mojo osebnost. predstavljaš, da si to ti, Ves čas so tudi snemali, da so preveri­ kar se mi zdi fantastično. li fotogeničnost, nekaj malega pa sem morala tudi odigrati; in sicer dialog z Nisi tako omejen kot v mamo. Dobila sem tudi nekaj napot-realnosti, in ravno to kov, da je režiser lahko videl mojo pri­ je tisto, kar me najbolj lagodljivost. privlači. Kako si se kosala s tremo? V prvem krogu je sploh nisem imela, v drugem pa malček, vendar me je do te mere vse skupaj zanimalo in tudi za­bavalo, da niti nisem imela časa zanjo. Slednje je šokiralo tudi mene, saj sem Si že kdaj prej razmišljala o tem, da je fino imeti tudi kakšen melanholičen cimo opravljati določen poklic. Ko že podatek, da si se pač pojavil v filmu mislila, da bom veliko bolj zategnjena. bi bila igralka? film, vendar ne pa večine. igraš, si lahko kdorkoli, istočasno pa in zato potem ljudje gledajo nate čisto To sem vedno razmišljala. Sem sicer si predstavljaš, da si to ti, kar se mi z drugimi očmi. Takrat sem pomislila, Potem pa si vozila vlogo podobno malo 'čuden' človek, saj sem včasih op-Osebno me je presenetilo tudi to, da zdi fantastično. Nisi tako omejen kot da najverjetneje tudi sama koga pre­kot gokart v filmu? timist, vendar menim, da sem za veči-so vsi t. i. akademski igralci s teboj v realnosti, in ravno to je tisto, kar me več kujem v zvezde. Ha ha, ne, tisto je bila kaskaderka. no stvari pesimist, saj pričakujem slabo igrali zelo dobro. V tem pogledu najbolj privlači. Večina ljudi sicer mi- in če potem dobim dobro, sem toliko je najverjetneje pomagalo, da sli, da je igranje nekaj preprostega, Na hrvaškem festivalu v Motovonu Si ga vozila kaj tudi sama? bolj vesela. Prvič sem se z igro srečala je bil tvoj lik glavni, ker pač nisi vendar dejansko ni tako enostavno. je Nika dobila nagrado za najboljši Tudi malo. Morala sem odpeljati en že pri plesu, v okviru plesnih pravljic. šolana ig ralka in zato – morda Na primer ko igraš neko žalost, moraš mladinski film. krog, da se vidijo vse bližnje reakcije. Učiteljica mi je dala za poskus glavno nekoliko paradoksalno – deluješ iz sebe povleči določene temne stvari Kar pa je določilo občinstvo oziro­ vlogo, vendar sem ji bila tako všeč, da bolj naravno in so se ti soig ralci in še celo po tem, ko prenehaš z igra-ma mladi in otroci. Slobodanu je to Kako si se zlila z likom Nike? mi je potem vedno namenjala glavne enostavno morali prilagoditi. njem, si še vedno nekoliko pretresen. zelo ugajalo, saj meni, da se otroci ne Nika večinoma ni toliko drugačna od vloge: Aladina, Sneguljčico, itd. Potem Na vajah sem denimo imela scene Na tebi ostane nek vtis. zmorejo pretvarjati. povprečnega najstnika. Kar pa je pri sem ugotovila, da mi je takšno 'pretvar-z nekaterimi profesionalnimi igral­njej drugačno kot pri meni, je njena janje' všeč in da me zabava. Nazadnje ci, ko se je še izbiralo mojega filmske-Kaj ti takrat roji po glavi, da to Na premieri v Portorožu je bil tudi direktnost. Njen odnos do sveta je za smo delali Briljantino, javila pa sem se ga fanta. Večina dejansko niti ni do-sploh lahko izpelješ? rekorden obisk publike. moje pojme zelo predrzen, celo ne-kar za moško vlogo, ker je fantov pač jela, kaj režiser želi od njih, in se jim Najslabše je, če si v glavi ponavljaš: Nasploh so bile reakcije gledalcev dru­sramen. Ko sem jo igrala, sem več-primanjkovalo. Vse skupaj je potem iz-res ni uspelo prilagoditi, čeprav je šlo bodi žalosten, bodi žalosten, bodi žalo-gačne, kot je to navada na filmskih fe­krat pomislila, da se z njo ravno ne bi padlo zelo dobro, saj večina gledalcev za akademske igralce. sten. To ne gre. Ustrezalo mi je, denimo, stivalih. Bilo je pravo navijaško vzduš­družila (smeh). Drugače pa ni bilo ne-do konca ni ugotovila, da sva dva fanta če sem se pogovarjala s soigralcem in je, kar mi je bilo zelo všeč. Vmes so me kih stvari, v katere ne bi mogla 'pasti'. v predstavi dejansko punci (op. p. igra-Bi po izkušnji z Niko nastopila še v mi je potem pomagal zgolj njegov po-poklicali še na intervju in sem bila kar Edino z njeno izgubo očeta se – hvala la je tudi prijateljica). kakšnem filmu? gled in dejansko verjeti, da se nahajaš v malo žalostna, čeprav sem film vide­bogu – ne morem poistovetiti. Skuša-Seveda. Že od malih nog naprej sem določeni situaciji. S pogledom, ki mi ga la že trikrat, vendar je izkušnja precej la sem zgolj prikazati neko veliko ža-Se je tvoj pogled na igro po filmu bila bolj 'odsoten' otrok. Mama je ve-je dal, in tekstom, ki je bil nekoliko prej drugačna, če ga gledaš z ljudmi, ki jih lost, saj se s pomočjo gokarta ona še Nika kakorkoli spremenil? dno, ko je prišla z roditeljskega se-povedan, je iz mene povlekel nek obup, poznaš, z vsemi odzivi vred, ki se zgo­vedno oklepa tudi spomina na očeta, Edino, kar se je spremenilo, je dej-stanka, povedala, da sem učitelji-ki je bil takrat potreben za sceno. dijo v danem trenutku. Ni boljšega. kar pa ji po drugi strani daje tudi vo-stvo, da sem dobila več samozavesti ci sicer všeč, hkrati pa je vedno navr­ljo in moč, da se upira naprej. na tem področju. Že dobljena vloga gla še, da me 'praktično ni', da sem z Si pri tem pomislila na neko svojo Si kaj razmišljala o študiju igre na mi je dala neko potrditev, da nisem glavo nekje drugje. In res me je že od resnično izkušnjo? naši akademiji (AGRFT)? Morda je slednje tudi razlog ravno zanič. nekdaj zanimalo vse, kar je povezano Ne, sem pa dojemala soigralca, kot da Šla sem na sprejemne izpite in nisem njenega obnašanja, ker je pač z izmišljenim, v prvi vrsti s pisanjem je resničen in da je resnično tudi tisto, bila sprejeta. Nihče mi sicer ne verja­izg ubila očeta tako mlada. Kako si se na snemanju ujela s in z igranjem, še najmanj pa realnost. kar zahteva od mene v določenem tre-me, vendar nisem bila niti malo žalo­Večina filma temelji na konfliktu z soigralci? nutku. Na tak način lahko dejansko stna zaradi tega, ker je moja filozofija mamo. Že sam film se začne s tem, ko Nisem vedela, kaj lahko pričakujem, Tukaj je nek paradoks. Omenjaš prideš tudi do svoje žalosti, če se se-pač takšna, da se bodo zame stvari ve­ji mama ne pusti, da bi dirkala. Nika sploh od kakšnih bolj znanih igralcev, sicer odsotnost, vendar v trenutku, veda od tebe to tudi zahteva. dno obrnile prav. Zaradi navedenega pa je nesrečna, dokler ne dobi ome-vendar so bili praktično vsi profesio-ko se kamera prižge, moraš biti zelo moj primarni cilj ni diplomirati iz igre, njene svobode. nalni in zabavni hkrati, kar je najbolj-prisoten. Katere so podobnosti in razlike med ampak poskusiti čim več različnih teh­ ša možna kombinacija. To je drugače, ker takrat nisem priso-teboj in Niko? nik in slišati čim več koristnih nasvetov. In iz kje si potem črpala Nikino jezo? tna v realnosti, pač pa zgolj v tem, kar Trma je definitivno podobnost. Tudi od-Na AGRFT so bojda ocenili, da nisem Prepiranje z mamo ni bil noben pro-Nika je za spremembo optimističen igram. Gre za nek drug svet, ki ga ne nos z mamo, ki pa sicer ni tako zah-dovolj psihično močna za njihov pri­blem, saj sva tudi z mojo lastno slovenski film s pozitivnim znam prav razložiti. teven, kot je v filmu. Kar se razlik tiče, tisk, vendar sama vem, da je zame psi­mamo veliko v konfliktu, čeprav sva sporočilom. sem veliko manj konfliktna od Nike, saj hični napor lahko tudi užitek. Ko sem sicer dobre prijateljice. Sem precej tr-Menim, da dosti mladih ne mara slo-Si že slišala za frazo, da 'je igra bolj se ne kregam z nobenim, razen z mamo bila npr. najbolj žalostna v življenju, mi masta, kar pomeni, da v primeru, ko venskih filmov prav zato, ker je večinaresnična od življenja'? (smeh). Pri sebi sem opazila tudi, da ni bilo tako hudo, ker sem takrat ne­si zapičim nekaj v glavo, grem tudi razmeroma otožnih. Že tako je v naši Nisem, vendar se strinjam z njo. Pri hočem podzavestno vsem ugajati in kako 'izstopila iz sebe' in občudova­skozi zid, če je treba. Zato je bila veči-državi dovolj depresije, zato tega res ne igri sama dostikrat pomislim, kako čim temu ni tako, mi ni jasno, zakaj. To la samo dejstvo, koliko mi stvar očitno na konfliktov v filmu zame popolno-rabimo imeti še v filmih. Filmska indu-deluje oseba, ki je drugačna od mene je moja slabost, ki pa včasih pride tudi pomeni, da sem dejansko lahko tako ma naravnih (smeh). strija bi morala bolj zabavati. Seveda po nekih lastnostih, ali pa kako je re-prav, ker se ravno s tem komu lahko žalostna. . le t n i k lv i | sep t e m ber 2016 | štev i lk a 9 slamnik | 23 kultura izbr@no v knjižnici domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek knjige za odrasle Harper Lee Pojdi, postavi stražarja Ml adinska knjiga, 2016 Ta roman se dogaja dve dekadi pozneje kot roman Ne ubijaj slavca (Če ubiješ oponašalca) in je nekakšno njegovo nadaljevanje, čeprav je bil menda prvotno napisan v tej pričujoči verziji. Zdaj že 26-letna Jean Louise (nič več Scout) Finch nam skozi svoje odrasle oči slika iste protago­niste v novi luči. Znotraj svoje družine orisuje predvsem ljubljenega očeta Atticusa, prvotno poštenega in srčnega odvetnika iz južnjaškega, zakotnega podeželskega mes­teca. Odpira zahtevnejša vprašanja v zvezi z rasističnim okoljem, prežetim z nenehnim zatiranjem temnopoltih, čemur pritrjuje tudi njena družina z očetom na čelu. Obsta­ja kar nekaj če-jev, zaradi katerih se je knjiga pojavila šele zdaj, ko objave pisateljica sama ni mogla več preprečiti. Elizabeth Gilbert Velika čarovnija Ml adinska knjiga, 2016 Pisateljica je doživela izjemen uspeh s knjigo Jej, moli, ljubi, po kateri je bil posnet tudi film in pozneje presenetila s popolnoma drugačnim žanrom knjige z naslovom Pečat stvarjenja. Tokrat je vsem njenim zvestim bralcem name­nila nekaj spodbudnih besed o premagovanju strahu, ki je glavni vzrok za zaviranje ustvarjalnosti. Avtorica opi­suje, da jo je bilo že v otroštvu strah prav vsega, ne samo teme, globoke vode in drugih splošno priznanih otroških nevarnosti. Poleg matere, ki ni sodelovala v njeni drami, je tudi sama nekega dne med odraščanjem prišla do spo­znanja, da je njena bitka zoper mamino nezlomljivo vero v njeno moč in sposobnosti, res čudaška, saj je branila svojo šibkost. Zagovarjaj svojo šibkost in obdržal jih boš. Knjiga je spodbuda tudi vsem, ki si želijo kreativno pisati ali preprosto biti ustvarjalen in pri tem opozarja, da nav­dih ni ves čas na razpolago, a se vedno povrne. Neva Železnik Temne sence demence Forma 7, 2016 Neva Železnik, novinarka in urednica, se je v knjigi Temne sence demence posvetila znakom prepoznavanja bolezni in nasvetom, kako demenco čim bolje razumeti, da bi lahko bolniku pomagali, tako njemu kot svojcem. Avtorica se je z demenco soočila pri svoji mami pred več kot desetletjem in se poglobila v njeno prouče­vanje s praktične strani. Njena prva knjiga Adijo, grem domov je opis napredovanja bolezni pri njeni mami, druga, Temne sence demence je rezultat njenih preda­vanj in srečevanj z ljudmi, obolelimi za demenco, prikaz izkušenj, kako so bolezen sprejeli, z njo živijo sami ali njihovi najbližji, za katere skrbijo. Da to ni več bolezen visoke starosti, dokazujejo njihova pričevanja. Nasveti, ki jih najdemo v knjigi, so dragoceni napotki v stiski. Franc Sever Franta Brnik - letališče ali lovišče Založba Pivec, 2016 Tretja od avtobiografskih knjig, verje­tno najbolj znanega še živečega parti­zanskega poveljnika, v kateri se loteva obdobja, ko je kot direktor letališča Brnik in krajši čas kot direktor letalskega prevoznika Inex Adria, pomemb­no vplival na razvoj letalstva v Sloveniji. Ko je koncem 60. let nastopil funkcijo direktorja, pri oblasteh ni bilo pravega posluha za razvoj modernega letalstva. Sever pripoveduje, kako se je z odločenostjo in vizijo lotil preobrazbe regionalnega letališča v sodobno mednarodno zračno pristanišče. V dobrem desetletju so Brnik modernizirali do te mere, da je lahko sprejelo največja potniška in tovorna letala. Vzpostavljene so bile številne redne direktne povezave, med drugim leta 1978 tudi z New Yorkom. Sever obžaluje, da je popustil politiki, ki ga je leta 1981 potisnila v vodenje Inex Adrie, kjer so bile neurejene kadrovske in varnostne razmere ter osebna nasprotova­nja zanj pretrd oreh. Ko je istega leta prišlo do tragične nesreče na Korziki, ki so ji po njegovem v precejšnji meri botrovale razmere v podjetju, je bilo to tudi za vojnega heroja preveč. Osebno strt in z resno načetim zdrav­jem se je upokojil. Sever nam ponudi v branje številne zanimive drobce iz zakulisja in ne pozabi na kritiko ne­davnih odločitev, ki so pripeljale do prodaje letališča in Adrie. Svojevrstna ironija je, da sta se obe podjetji znašli v nemških rokah. Gre za pripoved pokončnega človeka, ki je s svojim delovanjem izkazal veliko mero poguma, osebne integritete in družbene odgovornosti. knjige za otroke in mladino Sjoerd Kuyper Hotel Veliki L Založba Zala, 2016 Glavni junak je 13-letni Kos, ki pripove­duje, kako se je njegovi družini življenje v dveh tednih postavilo na glavo. Kos je navdušen nogometaš, ki se prebija med najboljše, a na nogometni tekmi očeta zadene infarkt in odpeljejo ga v bolnišnico. Kaj zdaj? Kos in njegove sestre sklenejo, da ne bodo zaprli družinskega hotela, a naletijo na kup težav; hotel je v dolgovih, dobavitelji odhajajo, otroci niso vešči opravil. Poleg tega se srečujejo tudi težavami v šoli in ljubezni. Jim bo uspelo? Roman je duhovit, poln smešnih situacij in optimizma. Nizozemski pisatelj Sjoerd Kuyper je pri­ljubljen med mladimi bralci vsepovsod po svetu, za svoje ustvarjanje je prejel več nagrad, po njegovih delih pa so bili posneti tudi filmi. Jan De Kinder Rdeča ali zakaj zasmehovanje ni smešno KUD Sodobnost International, 2016 Slikanica govori o nečem, kar vsi po­znamo iz otroštva in čemur se verjetno nihče nikoli ni mogel povsem izogniti. O zasmehovanju. Za večino je zasmehovanje nekaj dokaj nedolžnega in del otroštva, ki ga z leti zlahka in hitro pozabijo. Vendar pa nekatere ne­usmiljeno, neutrudljivo in vsakodnevno zasmehovanje zaradi reči, ki so povsem naravne, kot je zardevanje v primeru glavnega junaka te slikanice, močno zaznamuje in pusti nepovratne posledice tudi za odraslo življenje. V tem obdobju življenja se oblikuje (ne)samozavest in tu se gradi oziroma ruši samopodoba ter občutek lastne vrednosti. Črednost in strah sta tista, ki otrokom, ki sicer čutijo, da zasmehovanje zasmehovanega boli, pogosto preprečujeta, da bi takemu početju naredili konec. Če se pobudnik zasmehovanja s tem izpostavlja, išče pozor­nost in mogoče tako kompenzira svoje manko ljubezni, se je veliko težje izpostaviti tistemu, ki se mu to zdi naro­be in bi temu rad naredil konec. Pričujoča slikanica nam prikaže, da je pogum tista vrednota, ki jo našemu svetu in družbi tako zelo primanjkuje ... Libby Gleeson Beni in rdeča Rubi Skrivnost, 2015 Star kmečki pes Beni je kurji čuvaj. Vse kokoši ga ubo­gajo. Samo svojeglava rdeča kokoška Rubi ne posluša njegovih navodil. Vedno dela vse po svoje. Nekega dne pa se Rubi poškoduje. Pes Beni jo odnese do svoje ute, kjer jo skrbno neguje. Bosta postala prijatelja? Ganljiva zgodba je lahko iztočnica za pogovor o sovra­štvu, ljubezni, prijateljstvu… medioteka DVD Zeleno kolo (Wadjda) Demiurg 2014 To je ganljiva zgodba o 10-letni deklici iz Savdske Arabije. Odkritosrčna Vadžda je radoživa, ve, kaj si želi in česa ne mara. Zavrača nazadnjaška muslimanska družbena načela, veljavna za ženske, ki jo ovirajo pri vsakdanji igri, opravilih in radostih. Tudi šola in licemerska učiteljica sta zanjo deveta briga, vse dokler ne postane učenje Korana na pamet pogoj za do­sego svetlega cilja – zelenega kolesa. Film je iskren prikaz odraščanja otrok v muslimanski družbi. Nesreča in žalost ene – ženske polovice prebivalstva se seveda zgrinjata tudi na drugo – moško. Film je prvi celovečerec ženske avtori­ce iz Savdske Arabije. Razgalja vse nazadnjaštvo, dvojno moralo in globoko zakoreninjenost zatiralskih norm, ki vladajo temu delu sveta. Vseeno je film optimistična napo­ved vztrajnega tlenja in počasnega zorenja ideje o človekovi svobodi. Četudi gre le za kolo, superge, kavbojke … kultura kolumna • odtis človečnosti LENART ZAJC MUKE ŠOLSKIH KLOPI September je mesec, ko poletna vročina popusti, mesec pospravljanja pridelkov, mesec trgatve. Torej tisti mesec v letu, ki bi moral veljati za mesec izobilja in veselja, pa vendarle september v nas zbuja predvsem eno, drugačno asociacijo: mesec, ko se začne šola. N aj gre za tiste, ki smo star­ši, stari starši, ali pa tiste, ki morajo sami v šolo, nas misel na novo šolsko leto vsaj malo navda s tesnobo. Tako sem se v avgustu odločil na lastno pest opraviti manjšo kvalitativno razi­skavo, fokusirano na vzorec dvanaj­stih ljudi, sestavljen iz prijateljev, ki jim je šlo v šoli vsaj v redu in katerih otrokom gre v šoli približno enako v redu. Zanimivo je, da ko sem jih pov­prašal po njihovi srečnosti v šoli, jih je večina odkimavala z glavo. Večina jih pravi, da je bilo v redu, pa vendar izkušnje ne bi hoteli ponoviti. Če za­staviš enako vprašanje šolarjem, ki jim gre šola čisto v redu od rok, bodo sicer odgovorili da je šola pač OK, ker drugače ne gre. Ko pa sem jih vpra­šal, če se veselijo septembra, jih ve­čina žalostno vzdihuje in odkimava z glavo, nekateri po omembi tega mese­ca v avgustu postanejo celo zlovoljni. Podobno je s starši. Rezultat te mini kvalitativne raziskave je spoznanje, da obiskovanje šole Slovencem ne daje kakšnega posebnega zadovolj­stva, prej nasprotno. Verjetno bi ta rezultat lahko prenesel na večinski del populacije. V fokusno skupinico sicer nisem imel vključenih učiteljev, pa vendar si drznem špekulirati, da tudi slednje bližanje septembra ne spravlja v stanje radosti. Verjetno takšen rezultat ni pose­bej presenetljiv. Naše šolstvo je po vseh takšnih in drugačnih reformah še vedno precej blizu tistemu, ki ga je uvedla Marija Terezija. No, da ne bom zvenel preveč radikalno: seveda se je tehnično izboljšalo, seveda se je kader bistveno bolj izobrazil in seveda je ukinjeno fizično kaznovanje otrok in seveda so otroci dobili bistveno več pravic, kot so jih imeli. Pa ven­dar, sistem temelji na poučevanju po vzorcu eks katedra, se pravi od zgoraj navzdol, sistem je še vedno izrazito avtoritaren, in še vedno, kljub vsem reformam, se otroci, tako kot smo se že mi, učijo predvsem za ocene in le redki za znanje. Dober primer, kako preseči ujetost tega začaranega kroga avtoritarnosti in šolskih ocen, so Fin- ci. Najprej so se odločili, kaj kot nacija sploh hočejo in se nekako zedinili, da želijo biti zdravi, in da želijo, da imajo njihovi otroci znanje. Z reformami so dosegli, da sta medicinska in pedago­ška fakulteta, dve najtežje dostopnih v državi, da so učiteljski poklic bogato finančno nagradili, do sedmega razre­da osnovne šole ukinili ocene in seve­da radikalno zmanjšali število učen­cev v razredu. Marsikdo pri nas bi tudi rekel, da so ocene nujne, saj, kako boš pa vedel ali otrok zna ali ne … no le kako? Če otrok nekaj zna, pač zna, če ne zna, pa ne zna, in ne more nada­ljevati z naslednjo snovjo. Se pravi, otrok ob učiteljevi pomoči dosega do­volj veliko mero samokritičnosti, da sam ve, kdaj je zrel za naslednjo sto­pnjo. In ravno ta samokritični trenu­tek je bistven pri vsej stvari, namreč brez sprejemanja lastne odgovornosti ni samokritičnosti. Pri nas pa je seveda vse drugače. Če otrok dobi v šoli slabo oceno, se večina staršev ne vpraša, kaj 'je mulc bluzil', da ni imel pojma, ampak raje oddrvi nad učitelja in mu dopovedu­je, da nima pojma, da ga bodo dali v časopise, ali pa v bolj milem primeru vijejo roke in tarnajo, kako so ocene pomembne za sprejem v srednjo šolo in sprašujejo učitelja kaj bo pa 'mulc zdaj' in ga prosijo za še eno možnost. Daleč od vzgajanja otrok v odgovorne ljudi, lačnih znanja. Celo več, na me­niju nabora besed reformiranega šol­stva lahko velikokrat najdemo besede o otrokovih takšnih in drugačnih pra­vicah, medtem ko je beseda dolžnost bistveno manj opazna. Da ne bi bile kršene svete otrokove pravice, smo iz­umili bohoten birokratski sistem, ki se šole oklepajo kot pijanec plota, saj jih ščiti pred tožbami razjarjenih staršev Dober primer,kako preseči ujetost tega začaranega kroga avtoritarnosti in šolskih ocen,so Finci. Najprej so se odločili,kaj kot nacija sploh hočejo in se nekako zedinili, da želijo biti zdravi, in da želijo, da imajo njihovi otroci znanje. Z reformami so dosegli, da sta medicinska in pedagoška fakulteta, dve najtežje dostopnih v državi. razvajenih mulcev. Po drugi strani pa ta isti sistem učiteljem nalaga vse več birokratskih opravkov, namesto da bi se posvečali predvsem podajanju znanja otrokom ter se v prostem času sproščali in počeli vse, kar jih spravlja v dobro voljo, da bodo naslednji dan šli v razred, kjer bodo čim bolje ter na vsem otrokom jasen in zabaven način podarjali novo znanje. Smo res tako za luno, da ne razumemo, da so učite­lji tisti, s katerimi naši otroci preživijo četrtino svojega vsakdanjika, in da če hočemo, da bodo naši otroci srečni in znanja željni v šoli, potrebujemo tudi srečne, z energijo nabite učitelje? Kako daleč od takšnih pričakovanj je zahteva ministrstva za šolstvo, ki rav­nateljem nalaga, naj preverjajo, če se zaposleni na njihovi šoli dejansko vo­zijo tako daleč v šolo, kot imajo nave­deno v pogodbi, ali pa morda 'goljufa­jo' in med tednom spijo kje bližje,kot imajo navedeno v pogodbi! Je res to bistveno za učni proces, v katerega so vključeni naši otroci? Pred kratkim sem doživel nasle­dnje: udeležen sem bil na nekem seminarju, namenjenem odraslim. Priznati moram, da je bil eden od predavateljev obupno dolgočasen. Govoril je počasi, monotono, za ju­tranjo meglo lahko rečem, da ima več energije,kot je je bilo v tem človeku. Udeleženci smo nekaj časa to reč tr­peli, potem pa začeli odhajati. Seveda smo se organizatorju seminarja prito­žili, in dobili povrnjen denar za tiste štiri ure, ki bi jih morali preživeti pri tem človeku. Kaj, ko bi starši otrok ravnali enako in pritisnili na ministr­stvo, da naj raje poskrbi za sodoben in prijeten učni proces kot za birokratski nadzor učiteljev, ki v resnici ne služi ničemer,razen sami birokraciji? Nena­zadnje, če bi zares želeli reformirati našo družbo, moramo začeti s šolo, ki bi morala postati takšna, da bo vsak, ki jo bo končal, nostalgično vzdihoval ob spominih nanjo in si želel vrniti v tisti čas. . Komorni zbor Vox annae Ženski zbor iz Tunjic pri Kamniku je bil ustanovljen spomladi leta 2013. Umetniško vodenje zbora je prevzel domačin Aleš Sedušak, ki članice zbora s svojo predanostjo delu spod­buja k napredku in vse večjim am­bicijam. Tako se je zbor v lanskem letu udeležil regijskega tekmovanjav Žalcu, kjer je osvojil zlato prizna­nje in nagrado za najboljšo izvedbo skladbe, napisane od leta 1985 do danes, kar nedvomno dokazuje visok umetniški nivo zbora. Med 19. in 23. oktobrom 2016 se bo vokalna zasedba udeležila petega zborovskega tekmovanja Canta al mar – Festival coral internacional v Špani­ji v težji kategoriji ženskih komornih zborov in sakralni kategoriji, ob tem pa bo imela še samostojni prijateljski nastop na trgu v Barceloni ali Calelli. Za tekmovanje se vokalna skupi­na intenzivno pripravlja in v ta namen organizira predtekmovalne koncerte s tekmovalnim programom po Sloveni­ji. Eden izmed njih je predviden v ne­deljo, 2. oktobra 2016, v župnijski cer­kvi sv. Martina v Dobu, po sveti maši ob 10.00. Obisk je brezplačen. Prisrč­no vabljeni. Foto: Miha Zabret Mavričina dediščina postaja narodovo blago Foto kino in video klub Mavrica Radomlje nas je sredi septembra povabil na ogled svojih sadov. foto kino in video klub mavri­ca radomlje Lahko smo si ogledali razstavo počitniškega foto krožka 2016, ki je bil združen s prijetnim filmskim večerom, ob tem pa so nas opozorili še na eno razstavo – v svoje fotoaparate so namreč ujeli utrinke s srečanja ob občinskem prazniku letos aprila v Če­šminovem parku. Prijeten foto-filmski večer se je za­čel s pogovorom povezovalca Igorja Li­povška z nekaterimi udeleženci poči­ tniškega foto krožka, ki ima v društvu že lepo tradicijo, saj smo si pozneje lahko ogledali kratek film o tovrstnemkrožku iz leta 2007. Štirje izmed dese­tih udeležencev so pripovedovali svo­je vtise s fotografiranja, za katerega so objekte iskali med rastlinami in žival­mi, novost pa je bila tudi domača na­loga, ko so lahko poljubne motive iz­birali doma. in v prijetnem pogovoru v krožku skup. Jan, Nuša, Ana in Anja so bili nad počitniškim krožkom navdu­šeni, pripovedovali so o fotografiranju posameznih motivov, ki so prihajali do njih ali so sami hiteli za njimi, Čudo­vite fotografske posnetke mladih ude­ležencev počitniškega foto krožka smo si lahko ogledali v Galeriji DOM, in se prepričali, da se Foto kino video klu-bu Mavrica res ni treba bati za priho­dnost. Ostali filmi, ki smo si jih ogle­dali, so nam prinesli vrsto nepozab­nih dogodkov, ki smo jih ob filmih pri­klicali v spomin. Tako smo občudova­li žar predstavitve društev, ki so bila včasih bolj poznana kot društva ljud­ske tehnike, na njihovem srečanju v Češminovem parku, še enkrat več smo občudovali dogajanja na domžalskem tržnem prostoru, nepozaben pa je bil tudi spomin na znamenitega sloven­skega in domžalskega fotografa, tudi ustanovnega in častnega člana Mavri­ce, Vilija Majheniča. Film o odprtju ob­novljenega mostu čez Kamniško Bistri­co v Radomljah pa nam je dal vedeti, da Radomljanom ni nič težko, če sto­pijo skupaj, kar kažeta tudi napredek in razvoj kraja. Prijeten večer je s povabilom dru­štvom, da sodelujejo na prenovlje­ni internetni strani Krajevne skupno­sti Radomlje, v imenu Sveta KS dopol­nil predsednik Metod Marčun, poseb­no veselje in ponos pa je med številni­mi obiskovalci, ki so si prišli ogledat fo­tografije mladih udeležencev počitni­škega foto krožka, vzbudila novica, da bo 17. oktobra 2016 v Kinoteki v Ljublja­ni posebna projekcija filmov Foto kino video kluba Mavrica Radomlje, ki bodo uvrščeni v zakladnico slovenskega kul­turnega narodnega blaga, saj bodo po­stali pomemben del filmskega arhiva. To je za Mavrico imeniten, lahko bi re­kli zgodovinski dosežek, ki ne pome­ni le uspeha generacij društva, tem­več tudi zadoščenje vsem, ki so pri delu Mavrice sodelovali in so delčki njiho­vih dolgoletnih prizadevanj, strokov­nega znanja, idej, prostovoljnega dela, ljubezni do fotografij in filmov vtkani v projekte, ki na tak način postajajo slo­vensko kulturno blago in nepozabni del slovenske kulturne dediščine. Vera Vojska kultura Mi smo pa Charleyjeve tetke Recenzija filma: Nika Mini orkester Poletnega gledališča Studenec kaj komičnih situacij, ki so jih doži­veli na odru, pa jih obiskovalci ni­smo videli ali celo občutili. Največ je povezanih z velikim številom mikro­fonov, ampak vse se je vedno dobro končalo. Moj sogovornik Grega Čepon je si­cer vsestranski glasbenik s srednjo glasbeno šolo, ki ob klarinetu igra še klavir, kljunasto flavto in sakso­fon. Igral je že v kar nekaj zasedbah, tudi v vrhniški godbi, družinskem an­samblu Čepon, marsikdo pa si njega in malce drugačne glasbene skupine spomni tudi iz oddaje Slovenija ima talent, hvalijo pa tudi njegovo sode­lovanje s folklorno in drugimi glasbe­nimi skupinami. Glasbenik od nog do glave je sicer zaposlen, od zdaj pa bo še bolj, saj se je odločil za študij ma­nagementa, ki ga bo povezal z glas­bo. Omenim naj še njegovo dobro­delno dejavnost, ki je povezana z be­gom mladega Grege od doma, danes pa to svoje doživetje – kolesarjenje od doma do Kranjske Gore povezuje z dobrodelno kolesarsko prireditvi­jo Pobeg s kolesom, katerega cilj v ju­niju je bil zbiranje denarja za društvo Vesele nogice, v katerem so združeni starši in podporniki otrok z razvojnim zaostankom. Naslednje leto se Gregu Čeponu v omenjeni akciji lahko pridružite, do tedaj pa Grega veliko uspeha v glas­bi in študiju ter se vidimo še kdaj – na Studencu, seveda. Vera Vojska Foto : Č ep on ... so večeri dolgi in nimaš ideje, kaj bi počel? Pridruži se nam! Pokliči 041 931 050 (Matevž) ali piši na info@klas-groblje.si in z veseljem te bomo sprejeli. Lepo vabimo pevke in pevci MePZ Klas Groblje! V okviru letošnje domače predstaveKulturnega društva Miran Jarc Ško­cjan na 16. kulturnem poletnem festi­valu Studenec 2016 je bil ob igralcih, plesalcih, pevcih, čudoviti sceni, glasbi, oblekah in vsem, kar spada k tako imenitni predstavi, velikokrat omenjen tudi Mini orkester Poletne­ga gledališča Studenec, ki bi ga z ve­seljem ‚najel‘ marsikateri kabare za razvedrilo svojih obiskovalcev. Prav vsi glasbeniki so, v veselje občinstva in svoje zadovoljstvo odlično opravili svojo nalogo. Ko smo jih poslušali, smo se zane­sljivo vprašali, od kod le so in kako so našli pot na Studenec, mene pa je zanimalo tudi vse drugo, kar je pove­zano z nastopom pravega mini orke­stra v predstavi. Za sogovornika mi je režiser Lojze Stražar svetoval mla­dega vsestranskega glasbenika Gre­go Čepona, klarinetista iz Horjula, ki mi je za začetek povedal, da je vlogo usklajevalca sprejel od klaviaturista Jerneja Gašperlina, ki je bil prvi izbor za vodjo nastopajočih glasbenikov. Ob njem so v mini orkestru, sami so se poimenovali kar Charleyjeve tet­ke, nastopili še: Danijel Savnik, tro­bentač, profesor na domžalski glas­beni šoli; Jure Maček – bobnar z iz­kušnjami v številnih skupinah; Blaž Avsenik, sin Slavka Avsenika ml., na klaviaturah; pozavnist Tine Pla­hutnik, sin znanega citrarja Toma­ža Plahutnika; kontrabasist JernejVindšnurer in kitarist Mark Žakelj – vsi so bodoči šolani glasbeniki, saj obiskujejo Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana – smer jazz. Prav veliko vaj ni bilo treba, pove Grega, saj so vsi fantje odlični glasbeniki, ki vedo, kako in kaj. Nekaj vaj pa, da so se uskladili s pevci in pevkami, o katerih ima same dobre besede, tudi o glasbi Slavka Avsenika ml. – char­ leston in dixieland sta ušesom zme­raj prijetna, in prijetna so tudi bese­dila Bernarda Miklavca. So predlaga­li kakšne spremembe? So in kar se je dalo, je bilo upoštevano, sicer pa so bili vezani na scenarij. So jim bile v glavnem odlične kritike njihovega igranja, všeč? Seveda, komu pa niso, si pa človek včasih želi tudi kakšne kritike in jo tudi upošteva, pove Gre­ga. Vsi glasbeniki so prvič nastopili v tovrstnih vlogah in bilo jim je zelo všeč, ‚fejst‘ smo se imeli, zato ne bi imeli nič proti, če bi ‚vajo‘ še kdaj po­novili – v kateri drugi predstavi, saj so na Studencu že ugotovili, da tovr­stne predstave, polne smeha, glas­be in plesa ljudem ugajajo, pove Gre­ga, in mi mimogrede navrže kar ne- Irski večer v Radomljah Po zelo obiskanem spomladanskem dogodku AMART 2016, ko so obiskovalci do zadnjega kotička napolnili Kodrovo dvorano, se bomo 14. oktobra 2016 v Kulturnem domu v Radomljah spet ‚pogovarjali‘ po irsko. No, morda še največ peli, nekaj pa jih bo tudi plesalo. Dogodek, imeno­van AMART - jesen ‘16, bo zapolnila predvsem dinamična irska pubovska glasba, ki jo bo izvajala skupina Turn On Irish. Sestavljajo jo štirje izkuše­ni glasbeniki, ki jih druži ljubezen do irske tradicionalne glasbe: Ana Penko (irske piščali, flavta, vokal), Elena Dorošenko (kitara, vokal), Fra­njo Penko (bas, vokal), Marko Hrabar (mandolina, kitara, irski bouzouki, harmonika, orglice, vokal) in gosta: Maja Mohorović (irska piščal) in Rado Likar (kitara, vokal). Na ta večer bo skupina obisko­valcem predstavila tradicionalno ir­sko glasbo in skušala pričarati vzduš­je pravega irskega puba. Glasbenike odlikuje mojstrsko igranje tradicio­nalnih akustičnih inštrumentov, več­glasno petje ter sproščenost in razi­granost na odru, ki sta tako značilni za večino irskih glasbenih skupin in ki ogrejeta prav vsako publiko. Da bi nekoliko bolje razumeli po­men vsebine izvajanih pesmi, bomo nekaj trenutkov posvetili zgodovin­pot med najvišje sloje družbe in bil hkrati vedno zavetnik vsakogar, ki se je počutil izobčenega. Povzetek nje­gove najbolj znane pravljice bo lite­rarni prispevek h glasbenemu veče­ru. Poleg omenjenega bo na kratko predstavljena tudi tema o ‚irskih ve­likih zvereh nekoč in danes‘, predsta­vili pa se bodo tudi plesalci Šole ir­skega plesa. In ko bo glasbe konec, ko se bodo glasbeniki, pripovedovalci in plesal­ci poslovili od odra, se druženje še ne bo končalo. Pokušine irskega piva Guinness, črne in bele kapljice iz Me­tliške kleti ter brezalkoholnih napit­kov, nikakor ne gre zamuditi. Na dogodku bodo sodelovali tudi:plesalci Šole irskega plesa, Špela Be­šter: Srečni kraljevič (Oscar Wilde), Maja Mohorović: Irska in velike zve­ri, Nežka Bešter: povezovalka progra­ma. Vabljeni! Idejna zasnova in iz­vedba dogodka: Rado Likar. Organi­zacija: Turistično društvo Radomlje s podporo Krajevne skupnosti. Vsto­pnine ne bo, prostovoljni prispevki dobrodošli, a neobvezni ... skemu ozadju irske kulture in ume­tnosti. Dotaknili se bomo vzrokov in posledic velike irske lakote ter pred­stavili še druge zanimivosti te otoš­ke dežele, ki je uspela preiti iz ene najrevnejših in najbolj zaostalih dr­žav Evrope v sredini 20. stoletja v eno najbogatejših na prelomu 21. stoletja. Ob omembi nekaj slavnih osebno­sti te dežele se bomo med drugim po­mudili pri Oscarju Wildu. Ta veliki ir­ski pisatelj, pesnik in aforist si je utrl Po dolgih letih neuvrščenosti sloven­skega filma v jasne žanrske okvirje lah­ko s precejšnjo gotovostjo sklepamo, da je prav mladinski film tisti, pri ka­terem ima naša država občutno pred­nost pred ostalimi žanri, vključno s t. i. avtorskimi filmi. Eno najprijetnejših filmskih presenečenj z zadnjega Festi­vala slovenskega filma v Portorožu je namreč prav novi mladinski film Nika v režiji Slobodana Maksimoviča, ki je sicer Vesno za najboljši film prejel že leta 2012 s filmom Hvala za Sunder-land. Kar se je začelo s tremi Kekci in verjamemo. Slednji trenutek je namreč v naši javnosti praktično popolnoma prezrt, saj so režiserji še vedno 'uso­dno' obremenjeni z eksekucijo lastne ideje, zato na življenje igralcev pred kamero domala pozabijo, oziroma se pretežno zadovoljijo že z 'naučenim' drdranjem teksta. Razvoj filmskega značaja se na sledeč način tako popol­noma prezre, kar v praksi pomeni, da njihove motivacije v psihološkem smi­slu sploh ne moremo razumeti, zato sama zgodba utrpi nepopravljivo ško­do ne glede na kvaliteto posameznega Ne joči, Petrom, se v zadnjem času lepo nadaljuje z Niko in lanskoletnim mladinskim biserom Ritem ljubezni Borisa Petkoviča. V čem je torej prednost Nike pred večino slovenskih filmov, vključno z mladinskimi? Prav gotovo v neobre­menjenosti in lahkotnosti izvedbe, ki preprosto zgodbo o odraščanju prikaže z redko videno transparentnostjo na naših tleh. Zavedam se tudi, da je za večino slovenskih filmskih ustvarjal­cev scenarij Nike silno preprost, doma­la banalen, in so kar nekoliko užaljeni, ko se omenja v isti sapi z njihovimi 'vele-umnimi', vendar največkrat žal tudi samooklicanimi filmskimi moj­strovinami. Je pa res, da v vsej poplavi raznorodnih filmov na Slovenskem v zadnjem času opažam, da pogosto pri ocenah in analizah filmov prezremo tiste ključne elemente, ki dejansko lo­čijo filmske izdelke glede na njihovo kakovost. Kot papagaj namreč že po­navljam, da je film pač izvedbena ume­tnost in da je scenarij le mrtva črka na papirju, dokler ga igralci ne spravijo v življenje ali pač dokončno pokopljejo. In Niki je prav gotovo uspelo tisto prvo, saj celo pregovorno leseni slovenski igralci v tem filmu funkcionirajo dovolj sprejemljivo in naravno, da jim lahko scenarija. Na srečo pa se to ni zgodilo z Niko, in prav škoda je, da tudi glavna igralka Ylenia Mahnič, ki se na filmu pojavi sploh prvič, ni prejela nagrade za najboljšo igralko FSF, vendar bi bilo slednje na festivalu slovenskega filma, kjer je nagrado za najboljšega igralca prejel Srb Ivan Pavič iz mojstrovine Žige Virca, Houston, imamo problem!, najverjetneje vendarle nekoliko pre­več. Treba je opozoriti tudi na vidik iz­bire glavne igralke, kjer je njen silovit filmski značaj, prekipevajoč z mlado­stniško energijo, tako suveren, da so se mu ostali igralci enostavno morali pri­lagoditi, kar pomeni, da je bilo igralske okornosti v tem filmu občutno manj, kot je to običajna navada. Za epilog naj sklenemo, da je zgod­ba o uporniški najstniški voznici go­karta, ki se poleg strastnega hobija, ki ga je podedovala od svojega očeta (Sebastian Cavazza), ukvarja še z na­ravno posesivno materjo (Marjuta Sla­mič, epizodna igralka leta), ter urav­navanjem odnosa med svojim fantom (prepričljivi Benjamin Krnetič) in naj­boljšim prijateljem ('skečevski' Patrik Škvarč), prav gotovo vredna ogleda. Film si lahko ogledate tudi v Me­stnem kinu Domžale.  Ž iga Č amernik kultura Pet likovnic iz Senožeti izbranih za državno razstavo Razpisi Javnega sklada RS za bienalno državno razstavo so izziv tako za ustvarjalce kot za snovalce vedno novih tem. Razstave izbranih del so se do zdaj po-tekmovanje v najboljšem likovnem delu kazale kot kvalitetno poplačilo za trud, na prosto temo. Tovrstnih tekmovanj je čeprav je slišati tudi mnogo negodo-v meddruštvenem dogajanju dovolj, žal vanj, da so teme pretežke za ljubiteljske pa prinesejo zelo malo svežih rezulta­likovnike. Zadnja razstava, za katero je tov in idej,« je v recenziji zapisal držav­na prvem izboru sodelovalo 460 avtor-ni selektor. Namen državnega razpisa je jev, je prek območnih in regijskih se-spodbuditi kreativnost izven ustaljenih lektorjev prišlo v končni državni izbor okvirov in s tem razširiti obzorja za ra­60 avtorjev in avtoric. »Kvaliteta del na znovrstne likovne prakse in načine li­nekaterih selekcijah je bila tako visoka, kovnega izražanja. Rezultati doseda­da je bil izbor tistih, ki so napredovala njih razpisov in tudi tega zadnjega do­na državno razstavo, vse prej kot lahek,« kazujejo, da ustvarjalcev z zadostnim li­je med drugim v svoji recenziji zapisal kovnim znanjem ne manjka. akademski slikar Janez Zalaznik, držav-Iz likovnega društva Senožeti Rado­ni selektor. Iz gorenjske regije, kjer je mlje so se na državno razstavo uvrsti­selektorsko delo opravil akademski sli-le: Nuša Slatner iz Trzina, Marija Šešet kar Janez Praprotnik, se je uvrstilo deset iz Domžal, Jana Vesel iz Črnuč ter Ve­udeležencev, od tega pet iz Likovnega ronika Židanek in Danica Šraj iz Rado­društva Senožeti. melj. Iz gorenjske regije so se uvrstili še: Razpis je bil odprt za tako imeno-Tatjana Žmavc iz društva Lipa Domža­vani ‚klasični‘ pristop kot za brezpred-le, Ivo Oman in Ines Martinjak iz Kra­metno abstraktno izražanje, pogoj je nja ter Mitja Kokol in Slavko Brezovnik bil le, da so ustvarjalci jasno upraviči-iz Komende. Vsi finalisti so prejeli zla­li izbor kvadratnega ali okroglega no-ta državna priznanja. Državna tematska silca, od tod tudi naziv razpisa Kvadrat razstava 2016, katere odprtje je potekalo – krog, kocka – krogla. »Nesmiselno bi v Mestni galeriji Nova Gorica, bo do 12. bilo, če bi bil razpis za najpomembnejšo novembra na ogled še v Tovarni ume­nacionalno razstavo, ki je odprt za vse, tnosti Majšperk. ne samo za ljubiteljske likovnike, zgolj Danica Šraj 8. folklorni večer V Grobljah kot nekoč Z vlakom in folkloristi po Kamniški progi folklorno društvo groblje 28. skupina Domžale s spletom Petelinji sov iz Bele krajine – zanje odrske pred­januarja 1891 se je v tedanjih Novicah boj zodrsko postavitvijo Damjane Pra-stavitve pripravlja Janez Florjanc - Fofo, lahko prebralo: »Glavno ravnateljstvo c. protnik. Kot vedno so nas najmlajši pre-glasbena predstavitev pa je delo Mirana kr. avstrijskih železnic javlja, da se bodo vzeli s svojim iskrenim veseljem, saj fol-Dečmana. Da zna biti pesem še kako ša­danes, 28. januarja, na železnici Lju-kloro jemljejo kot otroško igro. Za njimi ljiva in hudomušna, so nam še enkrat bljana–Kamnik s postajališči: Črnuče, so se predstavili gostitelji – Folklorna dokazali Rožanski fantiči, ki jih je treba Trzin, Domžale, Jarše, Mengeš, Homec skupina FD Groblje, Domžale, ki uspe-posebej pohvaliti, saj je bil v Grobljah in Kamnik javni promet začel.« Ta dogo-šno pleše že od leta 2007. Navdušili so njihov prvi nastop. Bravo! Glasnega dek, izjemno pomemben za zgodovino s spletom koroških svatovskih plesov in aplavza pa je bil deležen še en nastop gostov iz Italije, ki so na svoj prihodnji mednarodni binkoštni festival v Avianu povabili svoje prijatelje iz FK Groblje. Osmi tradicionalni folklorni večer V Grobljah kot nekoč je zaključila doma­ ča folklorna skupina, za katero odrske predstavitve pripravlja Nevenka Unk – Hribovšek, glasbene priredbe pa Vinko Podlogar. Folklorni večer, ki so ga pri­ pravili dr. franc Hribovšek, Franc Strle, Nevenka Unk - Hribovšek, Betka Kralj, Andreja Šušteršič, Lidija Muzga, člani­ ci TD Jarše – Rodica, in člani Folklorne skupine FD Groblje, pomagal je tudi An­ ton Košenina, je navdušil prav vse obi­ skovalce, ki so se še enkrat več prepri­ čali, kako pomembno je ohranjati tradi­ cionalno kulturno dediščino, predvsem pa, koliko pozitivne energije, veselja do naših krajev, so za izhodišče 8. tradici-ob glasnem aplavzu oder prepustili Fol-dediščine in nastopanja je v plesalcih onalnega folklornega večera V Grobljah klorni skupini KD Kanja Trzin ter njiho-in plesalkah ter vseh, ki se trudijo, da kot nekoč vzeli plesalci in plesalke Fol-vi predstavitvi gorenjskih plesov pod bi ljudsko izročilo ohranili. Gostoljubni klornega društva Groblje ter nas 10. sep-naslovom Daljni spomini. Po pesmi Ro-domačini so se poslovili s tradicionalno tembra 2016 povabili, da se z vlakom žanskih fantičev – pevcev in glasbeni-Nocoj je ena lušna noč, in le upamo lah­zapeljemo v Kulturni dom Groblje. Vlak kov, so nas s pestrostjo plesov, živahno-ko, da jo skupaj zapojemo tudi čez leto je ‚vozil‘ ves večer – ne le navdušene stjo in pisanimi kostumi presenetili go-– na 9. srečanju V Grobljah kot nekoč. folkloriste, temveč veliko kulturne dedi-stje iz Italije – Folklorna skupina Fede-Za folkloristi iz Grobelj je že nastop ščine, pesmi in plesa, veselja, prijetnih rico Angelica iz Aviana. Po pesmi Vese-na 24. sejmu v Mengšu, občino Dom­trenutkov, šal, smeha, in pa novih in-lo v Kamnik mladega harmonikarja Ti-žale so zastopali na Festivalu za tre­formacij o Kamniški železnici, ki sta jih neta Žučka sta nas ‚brez besed‘ s pan-tje življenjsko obdobje v Cankarjevem podajala voditelja Draga Jeretina Anžin tonimo do solz nasmejali Mihaela Ur-domu, oktobra bodo nastopili za dom­in Anton Jurečič. šič in Francka Lipovec iz Turističnega žalske upokojence, zaploskali pa jim Na začetku se je številnim ljubite-društva Jarše - Rodica. Nato smo še en-bomo lahko tudi na slovesnosti ob pra­ljem folklore, ki so napolnili dvorano, krat zaploskali plesalcem in plesalkam zniku KS Jarše - Rodica. predstavili mladi – Otroška folklorna iz Trzina ob predstavljenem spletu ple-Vera Vojska v:MUZEJU Oktober ‘16 M E N A . E NK O V A D O M A . I J A 4. - 22. oktober 2016 Kipar France Ahčin Spremljajo.a razstava o življenju in delu umetnika Sreda, 5. oktober 2016, ob 18. uri Kako je gav.o Martín Fierro našel Domžale? V okviru DEKD in projek ta Z igro do dediš.ine 1 h / tematsko vodenje je namenjeno različnim starostnim skupinam, mlajši obiskovalci ustvarjajo v delavnici / predhodne najave zaželene / vstop prost Delavnici z zeliš.arko Metko Ma.ek Herbarij za najmlajše, Herbarij 2 1.) 90 min / kotizacija: odrasli in mladina 5 eur, otroci v spremstvu staršev brezplačno 2.) 2 uri / kotizacija: odrasli 8 eur, mladina 5 eur Št. udeležencev omejeno / obvezne prijave sprejemamo do 19. oktobra na e-naslov info@ kd-domzale.si ali 01-722 50 50 (Kulturni dom Franca Bernika Domžale). SLAMNIKARSKI MUZEJ w w w.kd-domzale.si T: 01/ 722 50 50 Menačenkova doMačija Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@ kd-domzale.si | Odpr ta v . asu ra zst av od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zapr to. Sl aMnik arSki Muzej doMžale K ajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski.muzej@kd-domzale.si | Odpr t od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.0 0, ob sob. od 10.00 do 12.0 0; ob praznikih, ned. in pon. zapr to. Na kmetiji je lepo S tem sloganom je v soboto, 27. avgusta, na kmetiji Pr' J'rnač na Brdu pri Ihanu potekal prvi mednarodni Ex tempore v organizaciji Mojce in Toneta Godca. Verjetno je to prvi primer v Sloveniji, da neka kmetija pokrije vse stroške od ideje do realizacije. Pobudo zanj je dala Mojca Godec, tudi sama slikarka. Risanje ima v krvi, že v osnovi šoli je rada 'čečkala' po papirju. Svoje slikar­sko znanje je pozneje dopolnjevala priakademski kiparki Anemariji Šmajdek, nato pri akademskem slikarju Jane­zu Zalazniku in prof. Tonetu Račkem, akademskem slikarju, s samoizobra­ževanjem … Letos je imela samostojno razstavo na avstrijskem Koroškem in tam enkrat sodelovala tudi na skupin­ski. Doma je bila udeleženka na več kot dvanajstih skupinskih in sedmih Ex temporih. Njena ideja Na kmetiji je lepo je dobila seme v uveljavljenem projektu Mednarodnega Ex tempora Kranjcev in Korošcev društva Sončni Hribček iz Ol­ševka. Iz letošnjega tega srečanja je po mnenju strokovne komisije izmed štiri­najstih slikarjev bila prejemnica tretje nagrade za najboljšo sliko. Ta mednarodni slikarski dogodek na J'rnačevi kmetiji bo verjetno pustil trajnejšo likovno sled v domžalski ob­čini, v širši regiji, tudi na avstrijskem Koroškem, tako je bilo mnenje Herlin­de Sander, predsednice kulturnega društva Art 3 iz Velikovca. Letošnjega enodnevnega slikarske­ga srečanja Na kmetiji je lepo se je ude­ležilo petnajst slikarjev. Iz avstrijske Koroške so prišle Hermina Sander, Bri­gitta Wandl, Monika Pirker-Perdacher, Rosi Vargo in Marianne Schöfmann. Iz bivše dežele Kranjske, večinoma iz okolice Domžal, Ljubljane, Preddvo­ra in Šenčurja so na Ex temporu sli­kali Mojca Godec, tudi v vlogi organi­zatorke, Renata Grmovšek, tudi v vlo­gi mentorice, Neja Zrimšek Žiger, slika z nogami, Nada Kurent, Jerneja Vejne­vič, najmlajša udeleženka z desetimi leti, Zala Zagoršek. Jure Moder in Tilen Moder, Franc Guček in Anton Podjed. Slikarji so do odprtja razstave od­dali petindvajset slik s pokrajinsko motiviko, živalmi na kmetiji - konji, govedo, krškopoljski prašič, z drugo njeno vešče slikarsko znanje vzbudila sedemnajstletna slikarka Neja Zrim­šek Žiger, pogumna punca, prijetna za razgovor, je brez obeh rok, riše z noga­mi, z nogami piše na računalnik, z no­gami vešče opravlja druga dela. motiviko, pretežno narisane v akrilni tehniki na platno, Zala Zagoršek in Ti­len Moder pa sta si za slikanje izbrala poslikavo dveh panjskih končnic. Poseben motiv si je izbral slikar An­ton Podjed. Svojo sliko je oplemenitil v kaligrafskem zapisu Ranch Godec, s starim hišnim imenom Pr' J'rnač, s posrečenim sloganom tega Ex tempora Na kmetiji je lepo in jo dopol­nil še s krasilno umetnostjo gorenjske ornamentike. Podaril jo je mecenu, do­natorju tega Ex tempora, J'rnačevemu Tonetu z njegovim zagotovilom: »V okvir z njo, bo visela v naši veži!« Med slikarji je posebno zanimanje in občudovanje za njeno korajžo, za V kulturnem programu je s citrami Jerneja Vejnevič razveselila slikarsko druščino in gledalce. Ob njeni zadnji melodiji so prisotni prisluhnili njene­mu napevu in z njo skupaj zapeli slo­vensko narodno pesem Na planincah sončece sije. Ob slavnostnem govoru je Moj­ca Godec slikarje povabila drugo leto na naslednjo prireditev. S tako odlič­no organizacijo, obilno postrežbo z je­dačo in pijačo, domačem vzdušjem na J'rnačevi kmetiji na Brdu pri Ihanu so bili vsi slikarji takoj 'za', tudi koroški. Poslavljali so se z besedami: »Drugo leto nasvidenje!« AP politične stranke desus / marija pukl, predsednica oo Vsaka uskladitev je pomembna Poletje nam maha v pozdrav, prihaja jesen in narava nas obdarja s svojimi sadovi, ki so bili v tem letu velikokrat izpostavljeni številnim naravnim ujmam. Dobra novica je tudi, da gospodarstvo po­sluje vedno boljše, pri čemer sta glavna de­javnika izvoz in izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Bruto domači pro­izvod se je v drugem četrtletju na letni ravnirealno dvignil za 2,7 odstotka. Število brezpo­selnih se je zmanjšalo, povečale so se plače v zasebnem sektorju, kjer se krepijo tudi investi­cije. Zmanjšalo se je število brezposelnih, malo se je izboljšal tudi odnos med številom upo­kojencev in številom aktivnega prebivalstva. Pokojnine so se uskladile dvakrat, res da bolj malo, a vendar. Glede na ugodna gospodarska gibanja lahko pričakujemo še eno uskladitev v januarju. Vsaka uskladitev je pomembna, saj s tem dvigamo osnovo za naslednja usklajeva­nja. Zelo smo aktivni pri pripravi strokovnih podlag za postavitev sistema dolgotrajne oskrbe in vsebine zakona. Državni zbor mora čimprej sprejeti ta zakon, saj se nam bo sicer porušil sistem socialne zaščite starejše popu­lacije in invalidov. Demografski trendi kažejo, da se bo še naprej povečeval delež starejših in bo do leta 2030 narasel že kar na 20 odstotkov. Glede na ugodna gospodarska gibanja lahko pričakujemo še eno uskladitev pokojnin v januarju. Vsaka uskladitev je pomembna, saj s tem dvigamo osnovo za naslednja usklajevanja. Po napovedih do 2050 pa celo na 30 odstotkov starejših od 65 let. Pri uresničevanju in posta­vitvi sistema dolgotrajne oskrbe bodo imele zelo pomembno vlogo lokalne skupnosti. Torej bodo morale občine na terenu postaviti sistem in ga izvajati, kar bo iz vsebinskega in še zlasti iz finančnega vidika kar zahtevna naloga. Pa imamo v občini službe in institucije, ki se bodo uspešno in učinkovito lotile te naloge? Ali so dovolj dobro organizirane in strokovno podprte, da bi se lahko vključili v pilotni pro­jekt, kar nam bi omogočilo pridobitev evrop­skih sredstev za postavitev celotnega sistema? smc / kamal izidor shaker, poslanec dz rs Na nižanje standardov ne pristajamo! V zadnjem obdobju je bilo veliko govora o dveh trgovinskih sporazumih, in sicer CETA, ki je pro­stotrgovinski sporazum s Kanado, in TTIP, ki je prostotrgovinski sporazum z Združenimi država­mi Amerike. »Nismo odvetniki teh sporazumov,« so besede ministra za gospodarstvo, čigar mini­strstvo je pooblaščeno, da zagovarja interese Slo­venije pri pogajalskem procesu v EU in s katerimi se tudi sam strinjam. Stranka modernega centra ne bo za vsako ceno zagovarjala teh sporazumov, sploh če bi to pomenilo znižanje standardov v Sloveniji. To je naš pogoj. To poudarjamo in zago­varjamo že od začetka in v tej smeri tudi delamo. CETA je sporazum, ki bo predvidoma sklenjen in podpisan to jesen. Pogajanja so bila zaključe­na 2014, zdaj je čas za sklepno dejanje. Sloveni­ja, pa tudi Stranka SMC, je na Evropsko komi­sijo, tako kot nekatere druge države članice, na­slovila pobudo, da bi sporazum potrjevali tudi nacionalni parlamenti. S pobudo smo uspeli. Prav tako smo uspeli prepričati Evropsko komi­sijo, da bi določeni deli sporazuma začeli veljati šele, ko bi države članice umaknile svoje zadržke in preučile učinke na nacionalnih ravneh. Pogajalske smernice za sklenitev sporazuma TTIP so bile sprejete leta 2013 in ravno se je za­ključil 14. krog pogajanj med Evropsko komisijo in ZDA. Države članice in civilno družbena giba­nja pa smo izrazili zadržke glede transparentno­sti pogajanj in nekaterih konkretnih vsebinskih pomislekov. Zato smo jih tudi prek MGRT posre­dovali pristojnim na Evropsko komisijo. V Držav- Stranka modernega centra ne bo za vsako ceno zagovarjala teh sporazumov, sploh če bi to pomenilo znižanje standardov v Sloveniji. To je naš pogoj. To poudarjamo in zagovarjamo že od začetka in v tej smeri tudi delamo. nem zboru smo veliko časa posvetili tema dvema sporazumoma in še vedno ga. Vlada stalno po­roča pristojnima odboroma, na moje povabilo je na pogovor prišla tudi evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmstrom in obljubila, da se pridobljeni EU standardi na račun sprejetja spo­razumov ne bodo nižali. Menim, da bi morda lahko obrnili smer pogle­da in začeli v teh sporazumih iskati potencial za Slovenijo, za slovensko gospodarstvo, za nova delovna mesta, za možnost dodatnih izobraže­valnih procesov, izmenjav dobrih praks in še kaj. Treba se je zavedati, da smo bile države člani­ce tiste, ki smo podelile mandat, da se Evropska komisija pogaja v našem imenu, navsezadnje smo s članstvom v EU nanjo prenesli tudi del pristojnosti. Evropska unija je velika, raznolika, vendar ne samozadostna, zato mora gledati v prihodnost in se povezovati z drugimi velesilami, tako na področju trgovine in storitev kot tudi na drugih področjih, ki gredo v dobrobit nas, Evro­pejcev – državljanov EU. Naši rojaki v zamejstvu in po svetu pa pravijo, da so na Slovenijo najbolj ponosni takrat, ko je ne samo lepa in urejena, pač pa tudi uspešna in ne preveč skregana. Kdo so svetniki Občine Domžale? Urška Kabaj Pleterski, DeSUS Urška Kabaj Pleterski je zaposlena mamica Občinskega sveta Občine Domžale. »Prav sina Nejca in hčerke Nike. »Moj delovni urnik tako pa me je k vključevanju v politiko spod­je izredno pester, saj se začne že zgodaj zju-budilo dejstvo, da si del odločanja. Odločanja traj in končna nekje pozno zvečer. Sicer sem v dobrobit nas, naših otrok in vseh, ki živijo predana športu že od rane mladosti, saj sem v naši občini,« pravi občinska svetnica, ki aktivno trenirala alpsko smučanje. Zdaj pa sicer po starosti spada v kategorijo mlajših predvsem zelo rada tečem in hodim v hribe,« svetnikov, a ker je v drugem mandatu, med pove o sebi. Izhaja iz obrtniške družine, kjer izkušenejše. je spoznala prve poslovne korake in prežive-»Prioritete pri delovanju Občinskega sve­la svoja prva delovna leta. Pozneje je nada-ta ter Občine Domžale bi morali biti otroci, ljevala svojo samostojno pot, po kateri stopa mladi in vsi tisti, ki so pomoči potrebni. So­še danes. cialna tematika je še kako pereča v tem času Na vprašanje, kdaj in kako se je začela v katerem živimo, saj menim, da se na obči­njena politična pot, odgovarja: »Moje ak-ni še kako trudimo omiliti vsakdanje težave tivno vključevanje v politiko se je začelo leta posameznikov. Predvsem pa smo jim vedno 2004, ko sem začela kot članica podmladka. pripravljeni prisluhniti in pomagati. To pa je Moram reči, da so bile te izkušnje nepozabne in bi moralo biti najpomembnejše vodilo nas in iskreno sem hvaležna vsem mojim tedanjim svetnikov Občine Domžale,« je jasna v svojih kolegom in kolegicam, ki so me spodbujali na ciljih in ciljih, ki jih morata imeti občina in tej poti.« To ji je dalo zagon, da je začela še njen občinski svet. aktivneje sodelovati tudi v lokalni politiki, kjer je leta 2010 prvič postala tudi članica M a t e j a K e g e l Ko z l e v č a r vedno delimo na osnovi ideološke pripadnosti levici ali desnici; ker še vedno nismo razčistili s preteklostjo. Vedno znova pa nas pretresajo tudi afere, primeri korupcije in klientelizma zaradi premalo učinkovitega sodstva, ki bi naredilo konec takšnemu ravnanju in plenjenju države. Naši rojaki v zamejstvu in po svetu pa pra­vijo, da so na Slovenijo najbolj ponosni takrat, ko je ne samo lepa in urejena, pač pa tudi uspešna in ne preveč skregana. Tistim, ki svojo politiko gradijo s spodbu­janjem delitev, pa nikakor ni po godu, če kdo usmeri svoj pogled preko tega in gleda v pri­hodnost. Kdor si upa tako razmišljati, je takoj ožigosan in napaden z najhujšimi obtožbamiin podtikanji, ne glede na dobre namene. Šču-stebrom sodelovanja vseh dobromislečih in vanje k prepirom je za dva skrajna pola najbolj dobro namernih državljanov, ki ne iščejo pre­udobna in priročna politika, čeprav prinaša pirov, pač pa rešitve za številne naloge, ki so delitve, ne pa rešitev. pred nami. Krščanski demokrati iščemo dobro Dovolj je take politike. V NSi smo še bolj v ljudeh in za ljudi. To je naše voščilo Sloveniji odločeni, da izberemo srednjo pot, podprto s za naslednjih 25 let. politične stranke nsi / peregrin stegnar Blišč in beda na istem bregu Kamniške Bistrice – Epilog 2 Lani sem objavil več člankov z gornjim naslo­vom in opisal probleme okoli bioplinarne vŠtudi. Kljub slikovnemu materialu, ki je kazal na katastrofalno stanje, tako znotraj ograje naprave kakor tudi na sosednji parceli, kjer je bilo ogromno tekočega blata iz naprave, so me predstavniki podjetja, in kar je še bolj nerazu­mljivo, inšpekcijske službe, prepričevali, da gre le za manjše težave, sicer pa je vse znotraj predpisov za to dejavnost. Šele ko sem posredoval sporočilo predsedniku Nadzornega sveta Petrola, d. d., se je stvar začela spreminjati. Predsednik Nadzornega sveta Tomaž Kuntarič mi je v dopisu korektno priznal in pred­stavil težave, zaradi katerih je prišlo do stanja, na katerega sem opozarjal, prav tako pa je natanč­no navedel ukrepe: zamenjava vodstva naprave, zamenjava dela ekipe, ki ni obvladovala naprave, ukinitev deponije za digestat in sprotno odvaža­nje pregnitega blata z lokacije. Prav tako je bila predvidena tudi ureditev šotora in odstranitev ne­ustrezno hranjene embalaže okoli šotora. Nekajkrat v letošnjem letu sem obiskal loka-S poudarjenim zadovoljstvom to opisujem cijo naprave in želim potrditi, da so se vsi napo-tudi v prepričanju, da je treba ne samo pisa­vedani ukrepi uresničili. Ta naprava je seveda z ti, ko je nekaj narobe, ampak pohvaliti in dati očmi in vonjem občana povsem nekaj drugega. priznanje vsem, ki v tej družbi svojo dejavnosti Odstranjeno je vse blato s sosednje parcele, tako opravljajo tako, da je okolici čim manj moteča. okolica šotora in šotor so vzorno urejeni. Vesel In urejene bioplinarne, ki proizvede iz odpad­sem, da lahko poročam o takšnem napredku in kov toliko električne energije, kot je potrebna želim, podjetju Petrol ter zaposlenim na biopli-vsem gospodinjstvom Domžal, pač nima vsaka narni uspešno poslovanje. lokalna skupnost! sednik Gasilske zveze Domžale. Izjemno po­nosen sem na dejstvo, da imamo v naši zvezi kar 14 prostovoljnih gasilskih društev in dve prostovoljni industrijski gasilski društvi, ki ne­sebično delujejo že mnoga leta. Prav tako sem zelo vesel, ker smo uspeli v juliju odpreti vrata enemu izmed največjih domžalskih javnih za­vodov – Centru za zaščito in reševanje Dom­žale. Ne samo gasilci, temveč celoten sistem zaščite in reševanje na lokalni ravni je pri nas eden izmed najbolje razvitih v Sloveniji. Kot gasilci smo želeli storiti še več. Zato je vodstvo gasilske zveze leta 2009 dobilo idejo, da pripravimo dobrodelni gasilski koncert. Kajti gasilci smo kot drugi ljudje in se sreča­vamo z realnimi težavami. Mnogi gasilci tako kljub svoji dobrosrčnosti doživljajo finančne probleme, saj ne morejo plačevati z dobrimi dejanji. Tako bomo letos organizirali že 7. do­brodelni gasilski koncert in izkupiček nameni­li v posebni Sklad za socialno ogrožene dru­žine prostovoljnih gasilcev. V zadnjih šestih letih smo pomagali šestim gasilskim družinam in v vseh teh letih smo uspeli zbrati že krep­ko nad 30.000 evrov. Prepričan sem, da bomo tudi letos zbrali veliko. Mnogi so bili nad veli­kimi prispevki presenečeni in začudeni – sam organizirali že 7. dobrodelni gasilski koncert in izkupiček namenili v posebni Sklad za socialno ogrožene družine prostovoljnih gasilcev. nisem bil. Poznam gasilce in gasilke v teh kra­jih in res nas je veliko. Kjer prebiva tako veliko število dobrosrčnih, nesebičnih in požrtvoval­nih ljudi, ni nič čudnega, da smo tudi dobro­delni. Res smo lahko veseli, da živimo tukaj v domžalski občini, kjer nam ni vseeno drug za drugega. In ko nekdo zakliče na pomoč, se obrnemo ter pomagamo – v požaru ali pa pri drugih težavah! žalah, opažam registrske tablice iz Romunije,Bolgarije, Češke, Španije, … in ugotavljam, da se je naše mikro okolje v zadnjih desetih letih drastično spremenilo. No, vsaj okoli trgovskih središč in dostopnosti do Domžal zaradi dr­žavnih cest. Ostalo pa ne preveč. V Domžalah imamo istega kapitana že deset let. Kapitana, ki ‚šofira‘ svojo barko in navigira isti kurs: »na zahodu nič novega«. To se je spet pokazalo na maši, pardon občinskem svetu. Občina se bo namreč podala v bitko za nakup nekdanje kino dvorane. Seveda pri tem ni pomembno, da je obstoječa kino dvorana, ko predvajajo filme, bolj prazna kot ne, da ne vemo, v kakšnem sta­nju je ta dvorana, da ne vemo, koliko bo stala obnova, da ne vemo, kakšen program bomo imeli, predvsem pa ni pomembno, koliko bo to stalo. Kot da bi denar rasel v bankomatu. Zakaj se mi zdijo ta vprašanja pomembna? Ja, drage gospe in gospodje, zato ker je to naš denar, zato ker je župan zaradi ‚varčevanja‘ nedopustno zmanjšal dotacije krajevnim sku­pnostim, zato ker je ta isti župan na enem iz­med prejšnjih občinskih svetov dejal: »V letu 2017 in 2018 bo pa res treba zategnt pas, saj ne bo dnarja«. In zdaj vprašanje za kvizkota: kje smo pa zdaj našli tisto malenkost, ki znaša približno 700 tisočakov za obnovo, pa pustimo približno 300 tisočakov za nakup. Ker je to v nebo vpijajoče, se s kolegom Kovačem (LTD) lahko legitimno vprašava, zakaj nismo našli sredstev npr. za nakup Kovinarja. Morda zato, ker bi potem morali narediti nekaj za naše lo­kalno gospodarstvo, kar pa je očitno skregano z vladajočo politiko. Če zaključim: ker nič ne naredimo za domžalskega obrtnika, se naše ladje potapljajo. sd / marjan ravnikar, podpredsednik oo Mestna blagajna ni enako na voljo vsem občanom Občina Domžale je v sodelovanju z Delavsko hranilnico s 1. septembrom 2016 začela izva­jati projekt Mestna blagajna. Občanom občina tako omogoča gotovinsko plačevanje položnic brez provizije na vseh plačilnih mestih Dela­vske hranilnice, d. d., podružnica Domžale. Zelo dober korak naprej. Trenutno je ta storitev na voljo za plačilo položnic izdajateljev, kot so: Občina Domža­le, Javno komunalno podjetje Prodnik, Vrtec Domžale, Vrtec Urša, Glasbena šola Domža­le, OŠ Domžale, OŠ Dob, OŠ Dragomelj, OŠPreserje pri Radomljah, OŠ Rodica, PŠ Roje,OŠ Venclja Perka, Knjižnica Domžale, Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kulturni dom Franca Bernika Domžale in Javni zavod Center za mlade, ter za položnice, ki jih izdajajo kra­jevne skupnosti. Pozdravljam takšno potezo Občine Dom­žale, vendar se ob tem sprašujem, zakaj pla­čevanje položnic v Mestni blagajni ni omogo­čeno vsem občanom, tudi tistim, ki so vklju­čeni v različne oblike dejavnosti, npr. šport, kulturo, univerzo za tretje življenjsko obdobje itd. Storitev plačevanja tudi ni omogočena di­jakom Srednje šole Domžale, čeprav je velika večina dijakov občanov občine Domžale. Ver­jetno se pri današnji računalniški tehnologiji Mestna blagajna lahko prilagodi plačevanju položnic brez provizije za vse občane naše občine? Pozdravljam takšno potezo Občine Domžale, vendar se ob tem sprašujem, zakaj plačevanje položnic v Mestni blagajni ni omogočeno vsem občanom, tudi tistim, ki so vključeni v različne oblike dejavnosti. Menim, da morajo imeti vsi občani enake možnosti uporabe storitev, ki jih ponuja Obči­na Domžale, zato še enkrat apeliram na Obči­no Domžale, da razmisli o moji pobudi. POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU gl asilo občine do m žale šport Alpamaya jih je sprejel na svoj vrh Vsi štirje člani odprave Alpinističnega odseka Planinskega društva Domžale so dosegli 5.947 metrov visoki vrh Alpamaya. Bojana Muhič Vojska Foto: PD Domžale P o plezanju v domačih logih in po podvigih po nekaterih evropskih gorah se je četve­rica članov domžalskega al­pinističnega odseka odpravila v Juž­no Ameriko, s ciljem splezati na 5.947 m visoki Alpamayo v gorski verigi Cordillera Blanca v Peruju. Vrh res ni najvišji, velja pa snežena in ledena južna stena za eno najlepših na svetu. Namesto uvoda ... Kratek opis destinacije štiriteden­ske avanture, na katero so se konec junija 2016 podali Aleš Ipavec, Jaka Hrast, Janez Kosirnik in Niko Muhič: »V alpinističnih krogih velja perujska Cordillera Blanca, Bela veriga, s svojo logistično in cenovno dostopnostjo za zelo zaželeno destinacijo. Lepi, beli in tudi nad 6000 m visoki vrhovi so iz bli­žnjega mesta Huaraz dostopni v največ hotela' prijazno povedal, da 'internet ponoči spi'. »Tretji dan smo se v hribe odpravili za več dni. Tri ure vožnje, za katere vztrajnost lahko pohvalimo tako voznike kot avtomobile, in štirih urah hoje smo prispeli do baznega tabora oziroma koče na koncu doline Ischince na 4.350 m nadmorske višine. Že prvo noč smo se povzpeli in osvojili istoimen­sko goro Ischinca na 5.530 m, kjer je sledilo tudi slikanje z zastavico Občine Domžale. Ker nas je višina kar zdelala, smo si v koči vzeli dan počitka, pa še ves dan je deževalo. Počitek se nam je obrestoval tudi v obliki hitro opravlje­nega vzpona na bližnji Urus Este (5.490 m). Peto noč v tej dolini smo preživeli na okoli 5.100 m v višinskem taboru pod šesttisočakom Tocllaraju (6.032 m). Vzpon nanj nam je odnesel močan veter in slabe snežne razmere.« Še slabša cesta v še slabšem avtomobilu Po dnevu počitka so bili fantje nasle­dnji dan spet v akciji: »Po štirih urah res slabe ceste v še slabšem avtu in treh ure hoje smo prispeli do koče Peru na 4.650 m. Tako kot koča pod Ischinko je tudi ta oskrbovana z italijanskimi prostovoljci, zaslužek pa je namenjen odpravi lokal­ne revščine. Naslednji dan smo dosegli tudi 5.752 m visoki vmesni cilj, vrh Pisco, ki je dobil ime po istoimenski pijači.« Oskrbnik Federico je mimo čudovitega jezera Laguna 69 prijateljsko spremil Domžalčane v dolino. Uspešnega vzpo­na na Pisco so se v Huarazu zadovoljni zagotovo še enkrat spomnili – tokrat so s piscom tudi nazdravili. Alpamayo, prihajamo! Po desetih dneh, v katerih je odprava prehodila skoraj 80 km in naredila preko 7000 višinskih metrov, večino­ma nad 4500 m višine, in si naredila še podrobnejši plan vzpona, so sedaj andinisti začutili dobro pripravljenost na višino in prišel je čas za osrednji cilj. »Naš 5.947 m visoki cilj smo prvič zagledali z vrha gore Pisco – pogled za bogove, je bila misel Aleša. Alpamayo s svojo izredno lepo južno steno velja za eno najlepših gora na svetu. Ker je vrh eden bolj odmaknjenih od civilizacije, nas cesta žal ni pripeljala tako visoko, kot smo bili vajeni od prej; najprej 3 ure vožnje z avtom, ki se komaj držal skupaj, potem pa 31 km hoje in 2700 vi­šincev, skupaj tri dni 'pristopa'. Najprej z osli do baznega tabora, nato do tabo­ra na ledeniški moreni na okoli 5.000 metrih nad morjem in za tem še prek zahtevnega ledenika na višinski tabor (5.400 m) na sedlo med gorama Alpa­mayo in Quitaraju. Šele nato je prišel na vrsto glavni del – približno 500 m strmega plezanja, na vrhu praktično navpično in seveda v ledu in snegu.« Za vzpon je imela četverica v nahrb­tnikih ter še dveh močnih torbah sne­žne sablje, ki so jih kupili v Huarazu in jih tam pred odhodom tudi prodali, večino druge opreme so prinesli iz Slovenije, kjer so jim na pomoč pri­skočili Občina Domžale, Planinsko društvo Domžale ter podjetja Calcit, Unigal, Tinex diagnostika, Gornik in Actionmama. »Hvala vsem, saj bi bil vzpon brez kakovostne tehnične opre­me, šotorov, gorilnikov, vrvi, lednih vijakov in še množice malenkosti vse­kakor bolj tvegan, če ne že nemogoč.« Tri dni čakanja na lepo vreme Idealni prostor za dva šotora z vso opre­mo je fotogenično sedlo pod goro, od koder si je možno ogledati linijo vzpo­na – če le ni v megli ali snegu ... »Že od samega začetka nas je spremljalo slabo vreme z dežjem in sneženjem ter neza­nesljive vremenske napovedi. Sneženje je drugi dan na sedlu sicer ponehalo, močna megla je žal vztrajala. Zaloga plina je počasi pohajala in pojavili so se dvomi o naših možnostih za uspeh. Ob zarji se je izza roba megle pokazala najprej dolina, nato pa se je odkril še Al­pamayo in odločitev ni bila težka – zju­traj gremo gor. S plinom (prepotrebnim za topljenje snega) so nam na pomoč priskočili Američani, ko so, tako kot še nekateri, ostali po več dneh čakanja na zjasnitev v dolini, prišli v višinski tabor. Vztrajanje je bilo nagrajeno, saj sta bila noč in jutro brez vetra in oblačka, kar je poskrbelo tudi za lepe fotografije.« Francoska direktna smer na Alpamayo »Ob 3.uri zjutraj smo se lotili 450 m dol­ge francoske direktne smeri, jo uigrano preplezali v hitrih štirih urah in se nato po vrveh spustili nazaj na izhodišče. Ve­selja je bilo veliko!« Člani AO Domžale so bili na izredno izpostavljenem, sne­ženem, ledenem, strmem vrhu, ki je bil kot ozka polica, s katere je vseskozi pol­zel sneg in kjer niso manjkale niti opa­sti, skupaj s še štirimi Avstrijci. Malo vriskanja, fantastičen pogled na več kot 1000 m globoke prepadne doline na vse strani, le nekaj fotografij, nato pa z ve­liko mero pazljivosti še zahteven spust ob vrveh do šotorov. V popolnoma ja­snem vremenu so se fantje še posončili in odpočili ob šotorih, nato pa: »Malo zaradi doseženega cilja pa tudi zaradi pomanjkanja plina (in motivacije), da bi šli še na Quitaraju, smo hitro sestopili v bazni tabor. Naslednji dan smo računa­li na pomoč oslov; ker jih nismo dobili, smo malo iz jeze, malo pa tudi zaradi izziva, odnesli vsak svoj 25 kg nahrbtnik do 27 km oddaljene ceste.« Namesto zaključka … Kot so povedali Aleš, Jaka, Janez in Niko, je bila odprava uspešna zaradi na­tančnega načrtovanja, dobre fizične in psihološke pripravljenosti, odločnosti in vztrajnosti, nikakor pa ne gre zane­mariti tudi ugodnih razmer na gori, saj se je vreme izboljšalo v ključnem trenut­ku in jih je gora spustila na svoj vrh. . Živahen in pisan utrip Huaraza nekaj dneh. Pomoč nosačev običajno ni potrebna, za prenos opreme do bazne­ga tabora zadoščata že osel ali dva. Pe­ruanci govorijo špansko, v mestu znajo nekateri celo nekaj ključnih angleških besed. Izven mesta pa je španščina že redkost; potomci Inkov raje govorijo starodavni jezik Quechua.« Slovenski hotel 200 m višje od Triglava Četverica se je po potovanju prek Ma­drida in Lime po nasvetu Slovencev, ki so že plezali v teh krajih (z eno izmed odprav so se Domžalčani tudi srečali v Huarazu) namestila v tipičnem pe­ruanskem gorskem mestecu. Številne fotografije in filmčki kažejo pravi obraz Huaraza: živahne tržnice s pestro po­nudbo zelenjave in meseno ponudbo, ki še natančno kaže obliko njenega živega lastnika, pisani vzorci oblačil, tradicionalni visoki klobuki, natikači iz avtomobilskih gum, iztrošen avtopark in ceste ter neprestano hupanje, skrat­ka za zahodni svet precej sproščeno okolje. »Ker leži Huaraz na nadmorski višini 3.100 m, bi za prvo privajanje na višino lahko šteli že nošenje opreme po stopnicah v drugo nadstropje, a smo že prvi dan zbrali dovolj volje za začetek aklimatizacije in se odpravili k jezeru Wilcacocha na višini 3.700 m. Za drugi dan je bil na sporedu še treking do jezera Churup, tokrat na višini 4.470 m. Malo hitrejše dihanje in počasnejše premika­nje nas je na začetku še opominjalo, da spimo približno 3000 m višje kot doma, a smo bili že po nekaj dneh kot doma tudi v Peruju; tudi zaradi spoznavanja lokalne kulinarike, navad in kulture pri­jaznih domačinov; koristna je bila tudi izmenjava izkušenj z drugimi alpinisti.« 'Internet spi' Po telefonih in sms sporočilih z dru­gega konca sveta, ko je bilo tam okoli poldneva, je bilo pri nas sedem zvečer, so prihajale samo pozitivne informaci­je – ko so prišle, saj je oskrbnik 'andi šport Matjaž Kek obiskal in nagradilzmagovalke projekta Hervis Trener ŽNK Radomlje je v projektu Hervis Trener, ki ga je organiziral naš največji trgovec s športno opremo Hervis, zbral največje število glasov in osvojil prestižno nagrado – trening za svoje nogometaše s priznanim trenerjem in nekdanjim slovenskim nogometnim selektorjem Matjažem Kekom. žnk radomlje Čeprav je ŽNK Rado-nogometašice – srečanje na treningu mlje ženski nogometni klub, ki vzgaja v Radomljah z Matjažem Kekom. mlade slovenske igralke nogometa, so Matjaž Kek je ob tem povedal: privrženci tega kluba v spletnem glaso-»Zelo sem vesel, da sem bil v Rado­vanju bili najbolj aktivni in so svojemu mljah, in videl, da je nogomet v Slove­najljubšemu klubu zagotovili največ niji zelo priljubljen tudi med dekleti. glasov. Glasovanje je potekalo na način, ŽNK Radomlje so očitno zelo dobro or­da je bil oddani glas vezan na unikaten ganiziran klub, kar se vidi tudi po števi­elektronski naslov. V glasovanju je bilo lu punc, ki trenirajo, in tudi po pogojih, oddanih 19.331 glasov, ki jih je skupaj ki jih imajo za delo. Čestitam jim na an­prejelo 250 slovenskih nogometnih klu-gažiranju, ki jih je pripeljala do zmage Turbulentni mesec zaključili z zmago na občinskem derbiju »Od fanta, ki je igral amaterski nogomet v Franciji, ste naredili moškega, ki je s ponosom igral v rumenem dresu - pozneje tudi trenerja. Skupaj smo pisali zgodovino, zmagovali in izgubljali …« je del izjave, ki je na začetku septembra odjeknila v Domžalah. nk domžale Po treh letih na trener­skem stolčku in več kot dvanajstih, odkar je prvič oblekel dres Nogome­tnega kluba Domžale, je svojo delov­no sredino zamenjal Luka Elsner. O pečatu, ki ga je pustil, je brezpred­metno pisati, dovolj zgovorno bo naj­verjetneje pričal aplavz z domžalskih tribun 11. marca 2017, ko se bo ob Ka­mniški Bistrici prvič pod Elsnerjevim vodstvom mudila Olimpija. Trenersko krmilo je prevzel Simon Rožman, ki je v klub v vlogi strokov­nega koordinatorja prišel že marca. Nekdanji trener Celja je bil vse od ta­krat aktivno vpet v delovanje prvega moštva, tako da domžalske nogome­taše še kako dobro pozna. Graditi je začel svojo zgodbo, v kateri bodo na začetku vsi nogometaši dobili svojo priložnost. »Pod preteklostjo bo tre­ba potegniti črto, zaključiti z zgodo­vino. Verjeti v neko novo zgodbo in na novo razdeliti vloge,« pove 33-le­tni strateg, ki je z napovedanimi ro­šadami v ekipi v teh treh tednih pri­šel do dveh prvenstvenih zmag in po­raza ter napredovanja v pokalu, kjer je šele po podaljšku v drugem krogu tega tekmovanja s težavo padel tre­tjeligaš Tolmin s 4:1 V 8. krogu so Domžalčani najprej v zadnjih desetih minutah doma str­li Aluminij in ga z zadetkoma MarkaAlvirja v 83. minuti in Žana Majerja v zadnjih sekundah tekme premagali z 2:0. S porazom v Celju so nato po­tegnili črto pod prvo četrtino prven­stva, krvnik ob tretjem porazu v sezo­ni pa je bil prav nekdanji nogometaš Domžal Matej Podlogar, ki je za konč­nih 2:1 zadel v drugi minuti sodniške­ga dodatka. V 10. krogu je bil na spo­redu znova občinski derbi z Rado­mljani, na katerem so dvakratni dr­žavni prvaki potrdili vlogo favorita in slavili kar s 5:0. Dva zadetka je dose-gel Marko Alvir, pod enega so se pod­pisali še Jure Matjašič, Jure Balkovecin Matija Širok. To je najvišja dom­žalska zmaga po več kot osmih letih in skoraj 300 igranih tekmah. Kljub temu neke evforije pri Rožmanu po tekmi ni bilo čutiti: »Smo v težki situ­aciji zaradi več razlogov. Gradimo svo­jo identiteto, igralci se zavedajo, da se bo treba dokazovati, a ob tem uživati, če želimo, da smo uspešni. Nočem si kupovati časa, a verjamem, da bomo v spomladanskem delu tisti pravi. V tem prehodnem obdobju pa si želim, da so fantje še naprej tako prizadevni in do­jemljivi za informacije. Le to je pot do cilja.« To pa je uvrstitev v evropska tekmovanja. In slednjo Domžalčani s tretjim mestom na prvenstveni lestvi­ci po desetih odigranih krogih trenu­tno držijo v rokah. Domžalčani so se veselili prepri­čljive zmage na občinskem derbiju. Domen Jarc Foto: Lado Vavpetič/nkdomzale.si bov. Najbolj so se očitno angažirali klu­bi iz manjših sredin, saj se je na drugomesto za ŽNK Radomlje (zbrali so 3992 glasov) uvrstil NK Brinje (3188 glasov),na tretje pa ŽNK Krim (1.573 glasov). Hervis je s projektom želel izposta­viti pomen lokalnih nogometnih klu­bov v lastnem okolju in pomen pod-pore, ki jo znanci, prijatelji, sorodniki in sokrajani lahko zagotovijo klubu, ki deluje v njihovem okolju. ŽNK Radomlje je pripadla glavna nagrada v višini 3.000 evrov za nakup nogometne opreme v trgovinah Her-vis in neprecenljiva izkušnja za mlade Po desetih krogih še vedno čakajo na prvo Nogometni klub Radomlje še vedno čaka na prvo zmago v tem projektu in do nujno potrebne no­gometne opreme.« Izjava vodje mladinske šole ŽNK Radomlje Petra Kristana: »Naše igral­ke so se zelo veselile obiska nekdanje­ga slovenskega nogometnega selektor­ja Matjaža Keka. Poslušati njegove na­svete in začutiti njegovo prisotnost na treningu je tako za igralke kot za tre­nerje našega kluba posebno doživetje. Današnja izkušnja bo velika spodbuda za punce in njihovo treniranje v bodo­če. Seveda pa nam bo še kako prav pri­šla nova športna oprema, nakup katere nam omogoča Hervis.« v letošnji sezoni prve lige. nk radomlje Za nogometaši Ra­domelj je dobra četrtina prvenstva, ki pa se ni odvila po njihovih željah. Če je v 9. krogu že kazalo, da se ekipa dviguje v formi, potem ko je bila proti velenjskemu Rudarju boljši tekmec, dvakrat je celo vodila, a se morala na koncu zadovoljiti z remijem 2:2, se je znova vse podrlo na občinskem obračunu z Domžalami. Sosedje pod vodstvom Simona Rožmana so natre­sli novo sol na rane Radomelj, ki so izgubile kar z 0:5. Na šestih občinskih obračunih v prvi ligi so izgubili prav vsakič, gol razlika v korist Domžalča­nov znaša kar 19:0. Po tem ko je ekipo konec avgustaprevzel Janez Žilnik, so Radomlja­ni doma iztržili dva neodločena re­zultata z 2:2 proti Krškemu in Rudar­ju – letos se je njihova tekma že tri­krat končala s tem izidom – na gosto­vanju pa so morali premoč priznati Kopru (3:0), Mariboru, ki je bil bolj­ši s 4:0, a šele potem, ko je moral igri­šče v 39. minuti zaradi rdečega kar­tona zapustiti ‚mlinar‘ Marko Nunić, in na koncu še Domžalam. Slednje so bile v 10. krogu v vlogi gostov na do-mačem terenu. Radomljani so izpadli tudi v Poka­lu Slovenije, potem ko je bil še enkrat več uspešen Maribor. A vijoličasti so se morali za drugo zaporedno zmago nad Radomljami najprej 10. septem­bra v prvenstvu in nato le pet dni po­zneje v pokalu pošteno potruditi, saj so si napredovanje v četrtfinale zago­tovili šele v zadnjih 15 minutah tekme. A časa za objokovanje ni, saj va­rovance Žilnika v oktobru čakajo štiri tekme, kar tri doma, na katerih bodo iskali tudi prvo prvenstveno zmago. Domen Jarc Foto: Rok Zore/nk-radomlje.si Košarkarji Helios Suns v novo sezono z odgovornejšo nalogo Potem ko so domžalski košarkarji v minuli sezoni osvojili naslov državnih prvakov, jih v prihajajoči sezoni čaka ena najtežjih del doslej. Ne le, da bodo branili domači naslov, čakaj jih tudi, prvič v zgodovini, boj z najboljšimi evropskimi klubi, s katerimi se bodo pomerili v FIBA ligi prvakov. kk helios suns V sezoni, ki je pred nami, bodo košarkarji Helios Suns tekmovali v štirih tekmovanjih, po­leg domačega državnega prvenstva, v katerega se bodo vsi klubi vključili že na začetku sezone, jih čaka še tek­movanje v pokalu Spar, ubranitev po­kala Sixt Alpe Adria in omenjeno tek­movanje na najvišjem nivoju, FIBA liga prvakov, kjer jih čakajo največji in najtežji izzivi. Ker so košarkarji Helios Suns uvrščeni neposredno v redni del lige, se bodo njihove tekme začele 18. oktobra. »V FIBA Ligi prva­kov bi radi dostojno zastopali Sloveni­jo, minimalni cilj je uvrstitev med pr­vih šest v skupini in si s tem zagotoviti nastop v FIBA evropskem pokalu. Ker je proračun podoben lanskemu, med­tem ko imajo ostali klubi v naši skupi­ni precej višje, bo vsaka dobra uvrsti­tev še toliko bolj cenjena.« S tem, ko so se Domžalčani odločili za igranje v ligi prvakov, ne pa tudi v ABA ligi, so svoje mesto v jadranskem delu tekmovanja odstopili košarkarjem ljubljanske Olimpije. »To je pozitivna zgodba slovenske košarke in želimo si čim več takšnih pozitivnih zgodb,« pravi Klavžar. Prvi ekipi so priključili tri mlade košarkarje iz domačega mladinskega pogona, ki bodo imeli priložnost za pridobivanje mednarodnih izkušenj predvsem v Sixt Alpe Adria ligi. »Mi­slim, da smo sestavili še boljšo ekipo kot lani, in vemo, da nas čaka lepa, zdrava sezona, ki pa bo definitivno prelomna za slovensko košarko,« do­daja direktor kluba Lado Gorjan. Ob tem je spomnil na novost državne­ga prvenstva, saj se bo, kot omenje­no, vseh 12 prvoligašev že od samega začetka borilo v državnem prvenstvu, za kar so si v preteklosti prizadevali tudi v domžalskem klubu. »To pome­ni, da nas po dolgem času spet čaka močnejša osnovna liga, čakajo nas res dobre tekme in vsaka ekipa bo imela priložnost pokazati svojo kvaliteto,« dodaja Gorjan, ki prednost domžal­ske košarke vidi v enem najmočnej­ših mladinskih pogonov v Sloveniji. Košarkarji Heliosa so se v minu­lih tednih že ‚brusili‘ na parketu na prijateljskih tekmah. »Na prvih tek­mah, ki smo jih odigrali, smo se osre­dotočili na našo igro in izboljšave tako v obrambi kot v napadu, najpomemb­nejše, kar nas še čaka, pa je gradnja ekipnega duha, ki nas je krasil v minu­li sezoni. Čaka nas FIBA Liga prvakov, v kateri nastopajo moštva, ki so po ka­kovosti in proračunu eno ali dve sto­pnici pred nami, zato moramo najti način, kako se jim zoperstaviti in prav ta ekipna kemija je verjetno ključna stvar. V domačih tekmovanjih bomo veliko bolj konkurenčni, in upam, da bomo v dobri poziciji, da se borimo za vse domače lovorike. Smo šele na za­četku, dobro delamo in samo tako mo­ramo nadaljevati,« dodaja Jakša Vu­lić, prvi trener Heliosa, ki je bil izbran tudi za najboljšega trenerja minule sezone v slovenski košarki. Kot je po­vedal, gredo prvi tedni priprav po za­stavljenem načrtu, a ker je prišlo do kar nekaj sprememb v ekipi, je po­treben čas, da se vsi igralci vklopijo. »Za večino igralcev bodo to nove izku­šnje, sploh liga prvakov, sezono nestr­pno pričakujemo, se pa zavedamo, da smo bili prejšnjo sezono prvaki in nas bo doma vsak teden čakala težka tek­ma v slovenski ligi,« se teže odgovor­nosti zaveda kapetan Luka Vončina. In kdo bodo košarkarji, ki bodo branili barve prve ekipe Helios Suns v sezoni, ki je pred nami? Simo Ata­nacković, Kyle Casey, Tomaž Bolčina, Aljaž Bratec, Brandyn Curry, Tomaš Kyzlink, Đorđe Lelić, Jure Močnik, Urban Oman, Cory Remekun, Ma-tic Vesel in Luka Vončina, v strokov­ni ekipi pa bodo poleg trenerja Jakše Vulića še pomočnika Dejan Jakara in Klemen Zaletel, terapevt Mario Kajkič in tehnični vodja Aleš Erjavšek. Skok na finančni parket, v začetku septembra je bil tudi klubski občni zbor, kaže, da je domžalski košarkar­ski klub v letu 2015 ustvaril finančni presežek v višini 300.000 evrov, kar je nekaj več v primerjavi z letom po­prej (200.000 evrov) s čimer sanira­jo dolgove iz preteklosti. »V zadnjih dveh, treh letih smo prešli na finanč­no stabilno stanje, želja za naslednjo sezono pa je, da to tudi vzdržujemo,« pravi predsednik kluba Aleš Klavžar in dodaja, da je v Sloveniji težko do­biti denar. Izpostavil je tudi izboljša­nje pogojev delovanja oziroma sode­lovanja z občino tako na nivoju infra­strukture kot finančno Domžalski košarkarji so v minuli sezoni, poleg članov, velike uspehe želi tudi v mlajših kategorijah, kjer so si priborili kar nekaj uvrstitev med najboljše tri. Mateja Kegel Kozlevčar ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 28. oktobra 2016. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 13. oktobra 2016, do 12. ure. le t n i k lv i | sep t e m ber 2016 | štev i lk a 9 slamnik | 31 šport V Domžalah ustanovljena mednarodna ženska košarkarska liga V prihajajoči sezoni prihaja do sprememb v tekmovalnem sistemu ženske košarkarske lige. žkd ledita Ukinja se 2. ženska ko­šarkarska liga, v kateri si kar nekaj klu­bov ne more privoščiti sodelovanja v najvišjem tekmovanju v državi. Neka­teri klubi, ki so ostali pred vrati orga­niziranega tekmovanja, so se znašli po svoje, ustanovili so mednarodno žen­sko Extra ligo LPI.si, katere pobudnice so košarkarice ŽKD Ledita iz Domžal, kjer liga beleži tudi svoje začetke. »Extra liga je odgovor na situacijo natrgu. Ženska košarka je pomembna pa­noga, v našo ligo pa se bo že v prihodnji sezoni lahko vključila vsaka ekipa. Letos je več kot polovica zainteresiranih klu­bov ostala zunaj lige, saj je osem klu­bov za prvo leto tekmovanja dovolj, nas pa navdušuje interes,« pravi Goran Sku-be, predstavnik glavnega pokrovite­lja, ki je prevzel tudi organizacijski del lige. V začetku septembra so v Domža­lah opravili tudi žreb lige, v kateri bo osem ekip iz Slovenije, Hrvaške in Av­strije. Liga je po besedah pobudnice El­vire Rošić Ključanin namenjena razvo­ju igralk, klubov in ženske košarke. Če­prav je kar nekaj klubov izkazalo inte­res in so ostali pred vrati, pa že v nasle­dnji načrtujejo širjenje, ne le po števi­lu klubov, ampak tudi meja. Interes je v Italiji, na Madžarskem, v Bosni in dru­gih državah. Posebnost lige pa je, da bodo poleg članskih tekem vzporedno igrali tudi prijateljska srečanja mlaj­ših selekcij sodelujočih klubov s čimer bodo omogočili nabiranje izkušenj tudi njim. V ligi so kaznovanja nematerial­na, saj, kot pravijo, obstoj klubov ne sme biti odvisen od tekmovanja, pri­zanesljivi bodo do sodelujočih klubov, saj je ključno igranje in razvoj ženske košarke. V prvi sezoni pa, kot rečeno, osem klubov iz treh držav: poleg doma­če ŽKD Ledite še KK Žiri, ŽKK Vindi (Hr­vaška), KK Kranjska Gora, ŠD Felix Za­savje, ŽKK Krka, ŽKK Pomurje in KOŠ Celovec (Avstrija). Poleg rednega dela tekmovanja napovedujejo tudi dva za­nimiva turnirja – All Stars in zaključni turnir najboljše četverice. Prvi bo konec zimskega dela tekmovanja, drugi pa ob koncu prve sezone tekmovanja Extralige LPI.si. Domžalska ŽKD Ledita, ki v tej sezoni zastopa naše barve v tekmo­vanju, se bo na prvi tekmi, ki bo na spo­redu 15. oktobra, srečala s KK Žiri. »Ni naključje, da se je liga razvila prav v Domžalah. S takšnim mednaro­dnim projektom lahko Domžale še okre­pijo svojo prisotnost z žensko košarko,« napovedujejo organizatorji, ki stremijo tudi k temu, da bi se oba turnirja – All Stars in Final Four odvila v naši občini. Mateja Kegel Kozlevčar Aktivno v novo sezono Konec septembra se začenja nova košarkarska sezona, na katero se igralke ŽKK Domžale zavzeto pripravljajo že od sredine avgusta. žkk domžale Mlajše selekcije so ta čas izkoristile odlične pogoje za delo na pripravah v Postojni, kjer so pri­dobivale nova košarkarska znanja in izboljševala svojo telesno pripravlje­nost. Kljub napornim treningom je bilo še vedno dovolj energije za druže­nje in sobne zabave. Kadetska ekipa se je v septembru udeležila mednarodnega turnirja v Ljubljani. Na svojem domu so gostile vrstnice iz Hrvaške. Glede na izkazano gostoljubnost deklet so si naše gostje zagotovo zapomnile, kje so Domžale. Tudi naša članska ekipa se zavze­to pripravlja na novo sezono igranja v prvi slovenski ligi. Ekipa, ki bazira na domačih, domžalskih igralkah, se še bori z nekaj poškodbami, zato se je ekipi priključilo še nekaj domačih mlajših igralk. Za nadaljevanje igra­nja v naši sredini se je odločila tudi Eva Stefanoski, ki je letos z repre­zentanco do 20 let naredila izjemen uspeh z osvojitvijo naslova evropskih prvakinj skupine B. Podprite Domžalčanke! Prva do­mača tekma članic bo že 8. oktobra 2016 ob 19.00 v dvorani OŠ Venclja Perka proti ekipi iz Slovenskih Konjic. Dekleta, pridružite se nam – za vse novinke je vadba prvi mesec brezplač­na! - http://zkkdomzale.si/ ŽKK D omžale 150 spominskih medalj in 12 pokalov za atletske AS-e Spominske medalje so na atletskih tekmovanjih prej redkost kot pravilo – zato je bilo navdušenje najmlajših in presenečenje ter zadovoljstvo malce starejših atletov in atletinj na že 3. mitingu Mladi asi atletike še večje. atletsko društvo as domžale Na sobotno dopoldne 27. avgusta je bilo na startni listi 150 mladih, da je bil miting še bolj zanimiv in za pridih mednarodnosti, so poskrbeli gostje iz hrvaškega Poreča in Vrbovca. Po Mavričnem tekaškem poligo­nu za najmlajše so se na stezo, tudi čez ovire, v skoku v daljino in v viši­no, pomerili tekmovalci v šestih staro­stnih kategorijah. Prav vsi so za svo­je nastope prejeli spominske medalje, po ovrednotenju rezultatov pa so naj­boljši po kategorijah prejeli tudi po­kale. Tako sta svoj prvi atletski pokal prejela najmlajša do 8 let Mark Biz­jak iz Radovljice in Lena Kramar iz Prebolda, v kategoriji do 10 let je bil aplavz namenjen Eneju Kramber­gerju iz AD Štajerska in Radovljičanki Živi Kovačič, v kategoriji do 12 let sta bila najuspešnejša Klemen Modri­jančič iz Slovenske Bistrice in Lucija Potnik iz Koroškega atletskega kluba, med mlajšimi od 14 let Rok Makuc iz Radovljice in Pia Kocjančič iz Pirana, Jure Šterman iz AD Panvita in Moni­ka Črček iz AD Štajerska po sta pokal prejela v kategoriji do 16 let. Izmed domžalskih ASov sta zma­gala Ana Spahič v teku na 200 m in Maks Ulčar na 300 m, nastope pa so pred jesensko sezono zabeležili še ASi: Jaka Hace, Matic Ulčar, Tomaž in Matjaž Stibrič, Iza Steiner in Pe­tra Pograjc. Najbolj zares je šlo v mladinski ka­tegoriji, kjer je bila najuspešnejša Ka­mničanka Agata Zupin. Njen rezultat 24,34 s v teku na 200 m je edini prese­gel 1000 točk po madžarskih tablicah. Med mladinci je pokal prejel Juš Smo­le iz ljubljanskega Kronosa za presko­čenih 196 cm v skoku v višino. Tekmovanje je povezoval predse­dnik Roman Lazar, ki je ob koncu pri­jetnega sončnega mitinga izrazil za­hvalo: »Iskrena zahvala atletskim de­lavcem, sodnikom, Zavodu za šport in rekreacijo Domžale za organizacijo tek­movanja, ki je tudi tokrat bila v zado­voljstvo vseh udeležencev tekmovanja.« Uživali smo tudi starši, trenerji in tekmovalci – zato hvala nazaj organi­zatorju, Atletskemu društvu AS! B ojan a Ko pionirji ukradejo pozornost članom in mladincem Na atletskih stezah so bila v septembru kar tri prvenstva Slovenije v različnih starostnih kategorijah. atletski klub domžale Največ uspeha so člani Atletskega kluba Dom­žale zabeležili med mladinci in pionir­ji, kjer so se na državnem prvenstvu za pionirje in pionirke v kategoriji U16 delile tudi vozovnice za reprezentančno tekmo na Slovaškem – priborili sta si jo Maja Per in Alenka Pirnat. Najprej je celjski atletski stadion 3. septembra gostil Ekipno prvenstvo Slo­venije za mladince, kjer so se z uvrsti­tvijo na oder za zmagovalce najbolj iz­kazali Gregor Šnajder, Anže Trapečar,Nina Pavlič Hren in Maja Per. Šnajder je z dosežkom 15,29 m prepričljivo slavil v suvanju krogle, a skoraj za meter za­ostal za svojim osebnim rekordom. Pod drugo zmago se je podpisal Trapečar, ki je kopje zalučal 52,51 m daleč, s čimer je za 15 centimetrov presegel svoj najboljši letošnji dosežek. Za osebnima rekordo­ma sta sicer zaostali Nina v teku na 1500 metrov, ki je s časom 4:55,50 ciljno črto prečkala kot druga, in Maja, ki je bila s časom 11:13,87 tretja na 3000 m. Piko na i tekmi v Celju je dodala štafeta 4 x 100 m, ki se je s časom 47,73 veselila nove­ga klubskega rekorda v kategoriji mlaj­ših mladincev. Teden dni pozneje je Novo mesto Ekipno prvenstvo za člane in članice, kjer pa v letošnji sezoni Domžalčani niso posegli tako visoko kot v prete­klosti – članice so bile sedme, člani pa deseti. Med boljše dosežke spada drugo mesto Gabrijele Kumek v metu kladiva (50,82 m), tretje Jožeta Pirnata v isti di­sciplini z dosežkom 43,82 m, prav takotretje Gregorja Šnajderja v suvanju kro­gle in Nine Pavlič Hren v teku na 1500 m, ki je bila s časom 4:55,53 četrta. Velik so h končni uvrstitvi doprinesli še Eri­ka Pirnat, ki je tako kot Jože nastopila v štirih disciplinah, po trikrat so si šprin­tarice poleg Gabrijele nadeli še Katja Tekavc, Anže Trapečar in Luka Zdovc. V zaključku sezone so tekmo leta na atletskem stadionu dočakali tudi pio­nirji. Ptuj je 17. in 18. septembra gostil Prvenstvo Slovenije za pionirje in pio­nirke U16, kjer so z medaljo in novimi osebnimi rekordi navdušili Alenka Pir- nat, Jan Emberšič in Maja Per. Alen­ka je kladivo zalučala 29,45 m daleč, kar je bilo dovolj za srebro, Janu si je v metu kladiva je lastil drugi, tretji, četr­ti in peti dosežek dneva, zlato ušlo v za­dnji seriji, za 11 centimetrov ga je pre­hitel Celjan Blaž Rozman s 38,55 m. Iz­jemen tek je na 2000 m uprizorila Maja Per, ki je vodstvo prevzela 600 metrov pred ciljem, in odbila vse napade dru­gouvrščene Mariborčanke Špele Gonze. S časom 6:46,90 je Maja izboljšala tudi klubski rekord Eve Aljančič, ki je leta 2009 tekla 6:48,79. Maja in Eva sta se s tem dosežkom priborili uvrstitev v reprezentanco Slo­venije, ki je 24. septembra nastopila na pionirskem reprezentančnem peterobo­ju Hrvaške, Češke, Madžarske, Sloveni­je in Slovaške v slovaški Trnavi. Jan Em­beršič je ostal brez nastopa, ker kot tek­movalec, rojen leta 2003, spada v kate­goriji pionirjev U14, na Atletski zvezi pa so se odločili, da lahko nastopijo le pio­nirji letnika 2001 in 2002. Da, tudi to je atletika, ko na žalost niso najpomemb­nejši rezultati. D omen Jarc šah DU Domžale drugo vZagorju ob Savi V počastitev praznika občine Zagor­je ob Savi je bil tudi tokrat že tradi­cionalni moštveni turnir Društev upokojencev. Udeležilo se ga je pet ekip iz Zagorja ob Savi, Trbovelj, Mo­ravč, Velenja in Domžal. Navzoče je pozdravil direktor občinske uprave Zagorje ob Savi Rudi Medved, ki je izrekel dobrodošlico vsem ob ob­činskem prazniku. Omenil je tudi večjo naložbo v občini, to je ureditev središča mesta s ploščadjo, naložbo Rudi Medved je na tekmovanju izvedel prvo potezo. je sofinancirala tudi Evropska sku­pnost. Na tekmovanju je slavilo DU Trbovlje, pred DU Domžale, tretje je bilo DU Velenje. Domžalčani so pred zadnjim kolom še vodili za pol točke, ker pa sodnik ni sproti objavljal re­zultatov, so, misleč, da morajo igra­ti na vso moč, dvoboj celo izgubili. Ob koncu se je izkazalo, da bi jim že neodločeni izid zadostoval za prvo mesto. Kljub temu pa je lahko kape­tan ekipe Mirko Čokan prinesel zelo lep pokal v prostore DU v Domžalah. Turnir je bil sicer borben, igralci pa so imeli na voljo 10 minut. Vrstni red: DU Trbovlje, 11,5, DU Domžale 9,5, DU Velenje 7,5, DU Zagorje ob Savi 7, DU Moravče 4,5.  Jože Skok Srečanje ob 70. obletnici 70. obletnico šaha na Domžalskem je Šahovsko društvo Domžale obe­ležilo tudi z društvenim srečanjem v Sahara baru na Viru. Odzvalo se je okoli štirideset čla­nov društva, pa tudi starši najmlaj­ših šahistk in šahistov. Med ude­leženci sta bila tudi srbski medna­rodni mojster Mladen Milenkovič, prav za to je prišel iz Paračina, in pa turški mednarodni mojster Burak Firat, ki je tik pred osvojitvijo vele­mojstrskega naslova, in bo verjetno igral za domžalske vrste. V okolici prizorišča je bil na košarkarskem igrišču postavljen vrtni šah, ki ga je pred časom kupila Občina Domžale za popularizacijo kraljevske igre, na bližnjih mizah pa šahovske garni­ture, tako da so se lahko preizkusili tudi mimoidoči ob Kamniški Bistrici. Predsednik ŠD Domžale Boštjan Grošelj je v nagovoru dejal, da bo društvo ob 70. obletnici šaha na Domžalskih pripravilo v dveh vi­kendih gostovanje prve članske lige – zahod. Napovedal je tudi decem­brski tradicionalni Miklavžev turnir, pa simultanko, ki jo je obljubil naj­boljši slovenski šahist Luka Lenič. Društvo bo še naprej negovalo ša­hovske šole, tudi za začetnike, ne­davno se je končal poletni tabor za šahiste do deset let. Na srečanju so odigrali tudi ša­hovski turnir. Najbolje sta se odre­zala Bojan Osolin in Špula Orehek, ki sta iz petih kol zbrala štiri točke. Ob okrogli obletnici šaha na Domžalskem so člani dobili nove društvene majice, na katerih je so­dobno oblikovani društveni znak.  Jože Skok 32 | slamnik štev ilk a 9 | se p t e m be r 2016 | l e t n ik lv i šport špas’n’run off road Najpogumnejši tekači iz Domžal v Moravče Špas’n’run off road tek, nov tekaški izziv v Sloveniji, je namenjen je tako začetnikom kot tudi izurjenim te­kačem, a, kot se je pokazalo konec avgusta, so se letos nanj odpravili le najpogumnejši. Tekmovanje, ki je potekalo v dveh etapah, prvi dan so se pomerili na 6,5-kilometrskem teku po Javoršici, drugi dan pa se iz Domžal podali na Javoršico pri Mo­ravčah, na 10-kilometrsko progo, je predstavljalo svojevrsten izziv vsem tekačem. Razgiban teren, čez travni­ke, gozdove, po gorskih poteh, z vi­šinsko razliko skoraj štiristo metrov, je potekal od skakalnice v Ihanu, mimo gradu Krumperk po Domžal­ski poti spominov, ki je gozdna pot na Sveto Trojico in naprej do Spodnje Javoršice Pri izvedbi pa so, poleg Za­voda za šport in rekreacijo Domžale, ki je prevzel organizacijo na domžal­ski strani, sodelovali tudi pobudnikteka, društvo Moje pleme, Študent­ska organizacija Domžale in Atletski klub Domžale. Tek se je zaključil na 2. festivalu Špas na vas, najboljši te­kači pa so bili s časom 56:21:00 Jure Grilj, Franci Menič (57:33:00) in Jurij Pokovec (58:46:00), medtem ko je četrtouvrščeni Iztok Vodnik pritekel le sekundo pozneje.  Mateja Kegel Kozlevčar sankukai karate klub domžale Karate na čarobno nedeljo Tradicionalnemu Čarobnemu dnevu v Volčjem Potoku smo se letos pri­družili tudi karateisti. V nedeljo, 28. avgusta 2016, smo skupaj s številnimi društvi in klubi poskrbeli, da je bil letošnji zaklju­ček počitnic prav zares čaroben. Pod vročim soncem smo svojo stojnico imeli tudi Sankukai karateisti. Obi­skovalci Čarobnega dne so pri nas dobili informacije o aktualnem vpi­su v začetniške treninge, nekateri so v barve odeli karatejske pobarvan­ke, tisti najpogumnejši pa so se nau­čili tudi nekaj osnovnih karatejskih tehnik. Ko se je dan prevesil proti popoldnevu, je na odru sledila še prava atrakcija. Naši karateisti, od tistih najmlajših pa do malo starej­ših, so gledalcem pokazali, kaj vse se pri karateju naučimo in kako teh­nika izgleda po nekaj letih treninga. Marsikoga smo navdušili in se nam je že pridružil na naših treningih. Vpisa pa še ni konec. Prav vsi se nam še vedno lahko pridružite na treningu, saj vpisujemo tako v otroške kot v odrasle skupine. Poleg treningov v Domžalah se vadbe ka­rateja lahko udeležite tudi v Trzinu, Dragomlju, Lukovici in na Krtini ter v Radomljah, Mengšu in na Rodici. Lepo vabljeni, da obiščete tudi našo spletno stran: www.sankukai.org, kjer boste našli veliko zanimivih in uporabnih informacij. Se vidimo!  Tjaša Šinkovec Judo – varno padanje otrok Še vedno se nam lahko pridružite judo klub domžale Vzrok za 70 odstotkov poškodb pri otrocih je padec pri igri, pri skoku z višine, pri vožnji s kolesom ali z rolerji. Zato je treba otroka naučiti pravilnega oziroma varnega padanja in obvla­dovanja položaja telesa v prostoru – vse to pa omogočajo prav osnovni elementi juda. V Judo klubu Domžale v tem šol­skem letu vpisujejo v tri programe na štirih osnovnih šolah. Judo vrtec – za otroke med 4. in 5. letom Vadba temelji na izboljšanju osnov­nih motoričnih gibanj in spretnosti, izboljšanju hitrosti ter koordinacije prek igre in vadbe na zabavnih poli­gonih. Program se izvaja na: OŠ Rodica, Kettejeva 13, 1230 Dom­žale – mala dvorana – –ponedeljek in sreda: 16.30–17.30 Začetek: ponedeljek, 19. 9. 2016 Začetniki – za osnovnošolsko mladino Vadba temelji na razvoju psihološke stabinosti, krepitvi telesa in učenju tehnik premagovanja strahu pred nasprotnikom in ovirami, ki se po­javljajo na treningu, pred tekmova­nji, strahom v šoli in v življenju na­sploh. Program se izvaja na: Oš Rodica, Kettejeva 13, Domžale – mala dvorana – – ponedeljek in sreda (prvi in drugi razred): 14.20–15.20 – ponedeljek in sreda (tretji razred in starejši): 15.10–16.30 Začetek: ponedeljek, 19. 9. 2016 OŠ Venclja Perka, Ljubljanska ce­sta 58/a, Domžale – mala dvorana – – torek in četrtek (mlajša skupina): 14.00–15.00 – torek in četrtek (starejša skupina): 15.00–16.30 Začetek: torek, 20. 9. 2016 OŠ Preserje pri Radomljah, Pe­lechova cesta 83, Domžale – mala dvorana – – torek in četrtek (prvi in drugi ra­zred): 14.00–15.00 – torek in četrtek (tretji razred in sta­ rejši): 15.00–16.30 Začetek: torek, 20. 9. 2016 Nova sezona, novi treningi, nove tekme Čas počitka in lenarjenja je minil, začelo se je trdo delo za novo sezono. V avgustu smo s polno paro začeli s treningi, saj smo imeli julija več kot dovolj časa za počitek. ssk ihan V začetku avgusta so imeli naši člani priprave v Planici. Trening so opravili tudi na skakalnici v Misli­nji, kjer je bila 20. avgusta po dolgem premoru tekma za pokal Cockta. Pri članih je Miha Kveder zmagal, Gašper Bartol je bil tretji, David Krapež 4., Žak Šilih 7., Gašper Štupar pa 13. Pri članicah je bila Eva Logar tre­tja. Pri mladincih do 18 let je Žan Štu­par 9. Zadnji dan avgusta je bila po­poldanska tekma v Kranju za pokal Cockta za člane, članice ter mladince do 20 in 18 let. Pri članicah je bila Eva Logar 4., pri članih se je David Krapež kot 2.uvrstil na Fis tekme, Žak Šilih je bil 6., Miha Kveder 7., Gašper Bartol 8.in Gašper Štupar 16. Med mladinci do20 let je zmagal Tilen Bartol, Žan Štu­par je bil 15. Aktiven pa je bil tudi naš podmla­dek, saj so poleg vsakodnevnih trenin­gov v Ihanu imeli tudi tridnevne pri­prave v Planici. Opravili so tako kondi­cijske treninge kot skoke. Priprave so bile zelo uspešne, saj smo na koncu iz­vedli ekipno in posamezno tekmo, kjer je bil viden napredek in dobro delo tre­nerjev. Pomemben del k uspehu pri­prav otrok so dodali tudi starši, z vne­tim delom ob in na skakalnici. Vse, ki jih smučarski skoki zanima­jo, vabimo, da se nam pridružijo. Več informacij na www.ssk-ihan.si B esedilo in foto : SSK Sam Ihan ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 28. oktobra 2016. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 13. oktobra 2016, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur od­date v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov: uredni­stvo.slamnik@gmail.com OŠ Dragomelj, Dragomelj 180, Domžale – mala dvorana – torek in petek (prvi do tretji ra­zred); torek: 15.15–16.15, petek: 15.00–16.00 – torek in petek (četrti razred in starejši); torek: 16.15–17.15, petek: 16.00–17.00 OŠ Dob – podružnica Krtina. Krti­na 41, 1233 Dob – –torek in petek; torek: 12.30–13.30, petek: 12.30–14.00 Začetek: torek, 20. 9. 2016 Judo šola – za osnovnošolsko mladino in tudi starejše Vadba poteka dvakrat ali trikrat te­densko po 60 ali 90 minut v različ­nih skupinah pod vodstvom stro­kovno usposobljenih judo učiteljev. Vadba temelji na izboljšanju os­novnih in specifičnih judo spretno­sti: izboljšanju hitrosti, povečanju te­lesne vzdržljivosti, pridobivanju mo­či ter na spoštovanju, prijateljstvu, pogumu, disciplini, samokontroli in vztrajnosti. Program se izvaja na: Oš Rodica, Kettejeva 13, Domžale – mala dvorana – – ponedeljek in sreda (prvi in drugi razred): 14.20–15.20 – ponedeljek in sreda (tretji razred in starejši): 15.10–16.30 Začetek: ponedeljek, 19. 9. 2016 OŠ Venclja Perka, Ljubljanska ce­sta 58/a, Domžale – mala dvorana –Kdaj: torek in četrtek (mlajša sku­pina): 14.00–15.00 – torek in četrtek (starejša skupina): 15.00–16.30 Začetek: torek, 20. 9. 2016 OŠ Preserje pri Radomljah, Pe­lechova cesta 83, Domžale – mala dvorana – – torek in četrtek (prvi in drugi ra­zred): 14.00–15.00 – torek in četrtek (tretji razred in sta­ rejši): 15.00–16.30 Začetek: torek, 20. 9. 2016 OŠ Dragomelj, Dragomelj 180, Domžale – mala dvorana – – torek in petek (prvi do tretji ra­zred); torek: 15.15–16.15, petek: 15.00–16.00 – torek in petek (četrti razred in starejši); torek: 16.15–17.15, petek: 16.00–17.00 OŠ Dob - podružnica Krtina. Krti­na 41, 1233 Dob – Kdaj: torek in petek; torek: 12.30 – 13.30, petek: 12.30–14.00 Začetek: torek, 20. 9. 2016 www.judogolovec.si Špel a Lampe Foto: Tilen P erko Vrhunski rezultat na mednarodnem tekmovanju Kranj Open - 1 st Diamant Cup Četrto mesto v latinsko-ameriških plesih in zavidljivo 2. mesto v standardnih plesih ples V soboto, 3. in v nedeljo, 4. sep­tembra, je Kranj v športni dvorani Zlato polje gostil mednarodno tek­movanje Kranj Open – 1 st Diamant Cup, ki je v plesnih ritmih združil okoli 400 najboljših plesalcev stan­dardnih in latinsko-ameriških plesov z vsega sveta. V predtekmovanjih, ki so potekala skozi ves dan, sta si tako v soboto kot tudi v nedeljo nastop v finalu, ki je potekal v gala večernem delu, priplesala mladinski plesni par Jan Hafner (dijak prvega letnika gim­nazije v Domžalah) s soplesalko Pino Eržen. Jan Hafner in Pina Eržen sta v so­boto osvojila 4. mesto v latinsko­-ameriških plesih, v nedeljo pa zavi­dljivo 2. mesto v standardnih plesih. Da je za takšen rezultat potrebno mnogo ur garanja, sploh ni treba ome­niti. Je pa pohvale vredno dejstvo, da nista le uspešna plesalca, ampak tudi odličnjaka v šolskih klopeh. Ne gle­de na to, kaj v življenju želiš doseči, v čem želiš biti uspešen, poleg želje po­trebuješ še tri vrline in te so: potrplje­nje, vztrajnost in marljivost. Iskrene čestitke Janu in Pini! Hkrati pa naj omenimo, da bosta 15. oktobra zastopala slovenske barve na svetovnem prvenstvu v latinsko-ame­riških plesih v Kišinjevu v Moldaviji in 6. novembra na svetovnem prven­stvu v kombinaciji desetih plesov v Varšavi na Poljskem. Želimo jima obilo plesnih užit­kov in predvsem, da bi na tekmova­njih zadovoljila svoja pričakovanja. Mi pa obljubimo, da bomo z mislijo nanju držali pesti in jima zaželeli ve­liko sreče. I. H. Foto : Tini Mesare le t n i k lv i | sep t e m ber 2016 | štev i lk a 9 slamnik | 33 šport Plesalci Plesne šole Urška Domžale svetovni prvaki! Mini plesalci, ki so od 15. do 18. septembra v obmorskem mestecu Olbia na Sardiniji zastopali barve svojega kluba in našega mesta, so domov prišli z najboljšim uspehom. plesTam je namreč potekalo Svetov-Zidar, Larisa Osvald in Manca Časar no prvenstvo v street dance showu, iz Domžal, Jaka Pečnik s Krtine, Patri­kjer so nastopili tudi mladi nadobu-cija Završan iz Mengša in Teja Lampe dni plesalci in plesalke Plesne šole iz Idrije, sicer trenira pod vodstvom Urška, domžalskega kluba Impulz. koreografinje Renate Alibegović, ki je Predstavili so se v kategoriji male s svojimi varovanci v zadnjih šestih skupine – otroci v starosti do 11 let. letih osvojila že 55 pokalov, med njimi S točko Pravljične simpatije (Disney pa kar osem naslovov svetovnih prva-Love Story) so se simpatični plesalci kov v streeet dance showu. Čestitke odlično predstavili in osvojili naslov mladim plesalcem in plesalkam in svetovnih prvakov. Ekipa, v kateri so uspešno tudi naprej!slovenske barve branili Tija Utroša mkk Priložnost tudi za starejše rekreativce Pred začetkom šolskega leta je Klub borilnih veščin Domžale organiziral trening za starejšo skupino. Tako se je na treningu zbrala kar 37-članska druščina bivših tekmovalcev kluba, ki so zdaj že večinoma tudi mamice in očetje. klub borilnih veščin domža­le »Snidenje je bilo kar ganljivo, ve­čina pa se jih je podala tudi na par­ket telovadnice ter pridno vadila,« je povedal Marjan Bolhar, predsednik kluba in nadaljeval: »Pri vseh športih, ne samo pri boksu, je zelo dobrodošlo, če se vadb borilnih veščin udeležujejo tudi starejši ljudje obeh spolov, saj s tem ohranjajo gibljivost tudi v bolj po­zni jeseni življenja.« Začeli so z ogrevanjem in potem v borbah spoznavali, da niti slučajno niso pozabili vsega, kar jim je klub dal v letih, ko so bili njegovi aktivni čla­ni.Zato bi bili v Klubu borilnih veščin Domžale veseli, če bi se jim pridruži­li tudi starejši – tako nekdanji tekmo­valci kot tekmovalke, pa tudi vsi dru­gi, ki v borilnih športih vidijo prilo­žnost za rekreacijo. Naj vam ne zmanj­ka poguma. Oglasite se v času trenin­gov in se sami prepričajte, da je v klu­bu prijetno, predvsem pa veselo, hra­bro in borbeno. Pridružite se jim ob večerih, se razgibajte, pokramljajte in videli boste, da je vredno. Klub borilnih veščin Domžale vabi tudi mlajše nove članice in člane, da postanejo del velike skupine, predane športu, gibanju in druženju. Za konec pa še prijetna novica: Kickboxing zveza Slovenije, člani­ca Olimpijskega komiteja, je sporoči­la, da je predsedstvo KBZS določilo re­prezentanco Slovenije za Evropsko pr­venstvo 2016, ki bo v Grčiji od 17. do 24.novembra 2016. Med izbranci je tudi Marjan Bolhar. Čestitamo in drži­mo pesti za čim boljši uspeh! Vera VojskaFoto: Rok Majhenič Plesno navijaška skupina Leaders Unified, plesno navijaška skupina iz Domžal, je svoje moči združila septembra leta 2013. leaders unified Petnajst nadobu­dnih punc je svoje plesno predznanje preneslo v čisto nove plesne prostore in že v prvi sezoni osvojilo dvakrat naslov državnih prvakinj. Od takrat naprej nizajo vrhunske rezultate na državnem in mednarodnem nivoju. V sezoni 2015 so prvič nastopile tudi v članski kategoriji in postale državne prvakinje v Cheer HipHopu. Ker je že­lja po predaji plesnega znanja iz dne­va v dan rasla, so v sezoni 2014 uspe­šno startale tudi z mlajšo generacijo plesalk. Društvo zdaj sestavlja že kar 44 punc in en fant, v kar štirih različ­nih starostnih kategorijah: Mini (od 3. do 6. leta), PeeWee (od 7. do 11. leta), Junior (od. 12. do 15. leta) in Senior (od 16. leta dalje). Treningi trenutno pote­kajo na dveh lokacijah: Junior in Se­nior ekipa trenirata v Veleblagovnici Domžale (Mestni trg 1, 2. nadstropje)), Mini in PeeWee ekipa pa v Zg. Jaršah (Gregorčičeva ulica 2 (Mizarstvo Jago­dic, 1. nadstropje). Punce druži predvsem smeh, za­bava, odštekanost, igrivosti ter neiz­merna ljubezen in volja do plesa in treningov. Njihov moto se glasi: »Če si nekaj tako zelo želiš, boš našel na­čin, da to dosežeš.« In želja je neizmer­na. Cilji za letošnjo sezono so še večji in še višji. In ker želimo letošnje leto našo malo plesno družino še bolj raz­širiti, vabimo vse nove člane in člani­ce, da se nam pridružijo na dnevih od­prith vrat ves september. Nauči se raz­ličnih stilov plesa (freestyle, hiphop, jazz, breakdance, akrobatska gimna­stika …) in ustvari nova plesna prija­teljstva. Skupaj z vami zaplešemo tudi na različnih sejmih ter raznih kultur­nih in športnih prireditvah. Z veseljem se odzovemo vsakemu povabilu. Začenja se sezona vadbe Športno-rekreativno društvo TVD Partizan Domžale vas tudi letos vabi, da se pridružite rekreaciji v telovadnicah v vadbeni sezoni 2016/17, ki jo bomo začeli s 1. oktobrom po ustaljenem razporedu. tvd partizan domžaleNekaj sprememb v primerjavi s prejšnjimi leti bo predvsem na OŠ Domžale. Najmlajši bodo imeli svojo vadbo zdaj ob ponedeljkih od 18.00 dalje, potekala pa bo v dveh skupinah. Tudi ob ponedeljkih bodo rekreativci nadaljevali z vadbo Flowin, nato pa bodo članice imele enourno rekreacijo, ki je namenjena ženskam vseh sta­rosti za ohranitev telesno gibalne sposobnosti celotnega telesa. Rekre­acija z žogo, to je odbojka, bo ob torkih od 20.00 naprej. Rekreacijska vadba moških v nogometu bo organizirana ob nedeljah. Na OŠ Vencelj Perko imamo ob torkih organizirano rekreacijo košarke in odbojke za moške in ženske, v telovadnici na OŠ Roje pa odbojko ob sredah in če­trtkih. Vsi vljudno vabljeni! Razpored najdete na www.tvdrustvo-partizandomzale.si na kratko kk pirueta Uspešno na evropskem prvenstvu V nemškem mestu Freiburg je bilo letošnje evropsko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za mla­dinke. Na tekmovanju je nastopila tudi najboljša tekmovalka domžal­skega kotalkarskega kluba Pirueta Tanita Kaja Černe, sicer članica slovenske reprezentance. Kot nosilka trojnega naslova dr­žavne prvakinje je uspešno zasto­pala barve Slovenije in se je v obve­znih likih uvrstila na sedmo mesto. Letos tudi ni bilo več tekmovanja v kombinaciji, to je seštevek točk iz obveznih likov in prostega pro­grama, prav v disciplini, ki je bila Taniti pisana na kožo. Na tekmovanju je bil prisoten tudi predsednik domačega kluba kot delegat Slovenije na kongresu Evropske kotalkarske zveze. Tanita se zdaj pospešeno pri­pravlja na svetovno prvenstvo, ki bo v začetku oktobra v italijan­skem mestu Novara. Tja potuje z veliko mero optimizma, saj ji gre na treningu odlično, tako da ima upanje na solidno uvrstitev med najboljšimi na svetu. Ne počivajo pa tudi domača tekmovanja, pred nekaj dnevi so se tekmovalci kotalkarskega kluba Pirueta udeležili mednarodnega tekmovanja v umetnostnem kotal­kanju za Pokal Perla v Solkanu. Tudi to tekmovanje je bilo zanimi­vo in pomembno, kajti šteje za sku­pno uvrstitev za Pokal Slovenije. V času pisanja tega članka re­zultatov še nismo imeli, zato bomo o njih poročali v naslednji številki Slamnika.  Besedilo in foto: KK Pirueta šport Dovolj poležavanja, gremo športat! Ni lepšega, kot biti aktiven na svežem zraku, ko nas ob tem greje sonček. plesna šola miki Šport v naravi je vsekakor koristen tako za naše telo kot za naš imunski sistem, vendar pa nam jesensko vreme tega kmalu ne bo več dopuščalo in bomo morali najti ak­tivnosti zase, v katerih bomo lahko uži­vali v notranjih prostorih. September je znanilec novega šol­skega leta in s tem nove športne sezo­ne. Mnogi so med poletjem uživali v po­ležavanju na plaži in prišel je čas, ko bo ponovno treba obuti športne čevlje in se podati novim ciljem naproti. Če pa smo se med poletjem usmerili predvsem na kardio in aerobne vadbe, pa lahko v je­senskem in obdobju nekaj več storimo tudi za našo moč s krepilnimi vajami in anaerobnimi vajami. V Plesni šoli Miki skrbimo za ohranjanje telesne kondici­je in moči na najrazličnejše načine. Pri­pravili smo zanimive vadbe v velikih in svetlih dvoranah tako za otroke kot tudi odrasle. V Zgornjih Jaršah pri Domžalah lahko odrasli izbirate med plesnimi te­čaji ali pa skupinskimi vadbami. Vsak bo zagotovo našel nekaj primernega za svoje zdravje in počutje. Plesni navdu­šenci se lahko preizkusijo v ritmih hip­-hopa na tečaju Plesomanije, dame va­bimo na jazz balet ali orientalske ple­se. Letos je med skupinskimi vadbami novost zumba s Juanitom, udeležite se lahko ene izmed funkcionalnih vadb KinVital ali VIIT, za tiste bolj umirjene pa smo pripravili jogo in pilates. Pose­bej za študentke smo v Domžale pripe­ljali novo atraktivno vadbo latino lady, primerno za dekleta, ki bi se rada nauči­la vročih zapeljivih latino ritmov, pa ni­majo plesnega partnerja. No, tisti s ple­snim partnerjem pa seveda vabljeni na tečaj kubanske salse, ki se prične že 2. oktobra zvečer ali pa na enega izmed te­čajev družabnih plesov. Tudi na teh te­čajih imajo študenti poseben popust. Vse urnike in cenike si lahko ogledate na spletni strani Plesne šole Miki. Ne glede na to, kaj boste izbrali, glavno je, da ohranimo naše telo vi­talno in zdravo, saj bomo tako bolj od­porni proti raznim boleznim in poškod­bam. Najbolj pozitiven učinek telesne aktivnosti pa je, da svojo odvečno ener­gijo umerimo v nekaj pozitivnega in se ob tem sprostimo od naših vsakdanjih skrbi. In v Plesni šoli Miki to storimo ob dobri glasbi in zabavi! Tjaša Derst venšek Veter v laseh zapihal v Domžalah Češminov park in igrišče Osnovne šole Domžale so zavzeli mladi nadobudni športniki. V četrtek, 22. septembra 2016, je Center za mlade Domžale v sodelovanju s Športno unijo Slovenije pripravil vseslovensko športno-družabno prireditev Veter v laseh – s športom proti odvisnosti, ki se je je udeležilo več kot 500 učencev in učenk petih domžalskih šol. pa pozabili niti na umetniške duše, ki so svojo ustvarjalno žilico lahko poka­zale na ustvarjalnih delavnicah, kjer so lahko izdelali robotke in etuije, ter na literarni delavnici. Kateri učenci in učenke so bili pri tem najuspešnejši, si lahko ogledate v tabeli. Pri aktivnostih sta jih spodbuja­la tudi podžupanja Občine Domžale mag. Renata Kosec in športni ambasa­dor, kickboksar Marjan Bolhar. Da je bila prireditev znova uspe­šna in se je je lahko udeležilo tako ve­liko število učencev in učenk, so zaslu­žni naši podporniki: Občina Domžale, Športna unija Slovenije, Osnovna šola Domžale, Javno komunalno podjetje Prodnik, Branko Ložar, s. p., Medex in Nogometni klub Domžale. Ob tej prilo­žnosti se ekipa Centra za mlade Dom­žale iskreno zahvaljuje vsem sodelujo­čim, ki so z veliko navdušenja mladim omogočili, da so dan preživeli športno. Več fotografij najdete na splet­ni strani Centra za mlade Domžale www.czm-domzale.si. Mladi so se lahko pomerili na 26 po­stajah, na katerih so različna društva in organizacije iz Domžal in okolice pripravila različne športne in druge preizkuse. Tekmovali so v košarki, no­gometu, kolesarjenju, boksanju, atle­tiki in drugih športih. Svoje znanje in veščine so lahko nadgradili še na dru­gih delavnicah, ki spodbujajo zdrav način življenja. Tako so spoznali delo gasilcev, policistov in reševalcev ter se naučili ločevanja odpadkov. Nismo 70 let šaha na Domžalskem (7) Zakonca Petra in Boštjan Grošelj, igralka in predsednik nje. Pretirano jih nisva silila v šah, ker Jože Skok D se naša družina ukvarja z več dejav­nostmi, šah je le ena izmed teh. Tu so ružina Grošelj je predana skavti, glasbena šola, župnija. šahu; Petra je mojstri­ca, Boštjan predsednik Kaj pa tekmovanja, kamor je treba prevažati otroke? kluba, oba sta šahovska sodnika, hčerki Kaja in Jerneja pa Pri tem je zelo pomembna logisti­šahistki. ka. Zelo dobro je povezovanje s starši otrok bližnjih klubov, ker smo si lah- Kdaj so bili tvoji prvi stiki s šahom? ko pomagali pri prevozih. Če skrbiš za Petra: Na začetku sta me starša nav­ dobre odnose in si upaš prositi za po­dušila za šah, igrati sem ga začela že moč, potem ni težav. Predvsem smo v prvem razredu osnovne šole. Vso se povezali s starši iz domačega dru­osnovno šole sem obiskovala šaho­ štva, vzpostavili medsebojno zaupa­vski krožek na osnovni šoli Moste - nje. Eni peljemo v eno, drugi v drugo Komenda pri Francu Poglajnu, po­ smer, nekdo je na turnirjih z otroki in zneje me je začel trenirati. Za Domža­ tako podpiramo drug drugega. le sem začela nastopati tako, da me je Vide Vavpetič povabil zraven, ne- Tebe je potegnilo v organizacijsko smer? kaj let me je tudi treniral. Leta 1990 sem nastopala za pokal Slovenije, ta- Težko je biti šahist ob odlični šahist­krat maršala Tita, s Pavlo Košir in ki. Z ženo sva v začetku kar veliko igrala šah, potem vedno redkeje. Moj šahovski domet se je nekako končal v študijskih časih, ko sem na regijskem Kateri so bili tvoji največji uspehi? Moste - Komenda. Igral je tudi na dr-prvenstvu osvojil peto mesto in se Dvakrat sem bila slovenska pionirska žavnem mladinskem prvenstvu, ka-uvrstil na državno mladinsko prven­prvakinja, pa mladinska do 18 in 20 mor se je bilo takrat težko uvrstiti, po-stvo v Mariboru ter dosegel drugo ka­let. Z ekipo Domžal smo ženske zma-tem ni več aktivno igral. Šahovnice tegorijo. Organizacijska plat mi je bolj gale na pokalu Slovenije. V zadnjih le-so bile v naši družini vedno prisotne. ležala. Osemnajst let sem delal v mla­tih je bil večji uspeh, ko smo bile tretje Celo poročno vabilo je bilo šahovsko, dinskem centru, in ko je prišel pred v državni ženski ligi. Imam dve normi saj so vsi vedeli, da imava oba rada osmimi leti k meni tedanji predsednik za mednarodno mojstrico, manjka mi šah. Otroci so se najprej igrali s figura-ŠD Domžale Bojan Osolin, je bil pre- Vilmo Nadvešnik. Za Domžale sem še ena in ELO rating 2200. Če bi se za-mi, potem sva jih začela učiti pravil. vzem predsedovanja zame kar izziv. igrala tudi na ženski deski v državni čela aktivneje ukvarjati s šahom, bi ta Kaja in Jerneja nastopata na tekmova­ligi. V tistih letih je bilo mogoče, da si dva pogoja lahko dokaj hitro dosegla. njih, najmlajša Mirjam se bolj igra, sin Vodenje društva verjetno ni bilo igral za dve društvi hkrati. Kar je bilo David pa ne kaže velikega zanimanja lahko? posamičnih prvenstev, sem igrala za Kaj pa t voje šahovsko vzgajanje? za šah. Kaja ima tretjo kategorijo in je Čeprav sem opravljal v službi vodstve­ŠK Komenda, ekipna pa za ŠD Dom-Preden sem imela svoje otroke, sem že dosegla kar nekaj uspehov, Jerneja no funkcijo, sem se v društvu kar ne­žale. V času osamosvojitve Slovenije nekaj let vodila šahovske krožke v Ko-ima devet let in tudi tekmuje, Mirjam kaj časa lovil, saj si nisem točno pred­ni bilo več možno igrati za dva kluba mendi, pa tudi na OŠ Venclja Perka v je s štirimi še malo premajhna. stavljal, kako deluje društvo. Zelo do­naenkrat, zato sem nekaj časa igra-Domžalah. Otroke sem vozila okoli po bro je bilo, da mi je bil Vavpetič men-la za Komendo, potem nekaj let za tekmovanjih, tako da sem bila zelo ak-Družina in šah? tor in me uvedel v skrivnosti vodenja Ljubljanski šahovski klub, in se leta tivna na tem področju. Ko so se zače-Boštjan: To je stvar odločitve staršev in kluba, v finance, pa tudi na tekmoval­2000 znova vrnila v Domžale, ko sem li rojevati otroci, sem se bolj posveča-različnosti otrok. Petra je bolj igralka, no področje. Poleg tega moraš ime­se poročila in se preselila v Domžale, la družini. Ukvarjala sem se tudi s so-jaz bolj organizator. Ko se je začel ka-ti okoli sebe tim, ki sodeluje. Žal pri pr­prej sem živela v Komendi. jenjem in sodila na več turnirjih. Zdaj zati interes pri Kaji kot prvorojenki, ki vem upravnem odboru nisem imel naj­ nimam več toliko časa za to, če ga že je bila že od samega začetka najbolj za-boljše sreče oziroma izbire. Že od same­Šah je bil navzoč v družini, iz katere imam, raje tekmujem. Trenutno mo-greta, se nama je zazdelo, da bodo po-ga začetka sem dajal poudarka šahu v izhajaš? ram nameniti čas za druge stvari, čez prijeli pri šahu. Jerneja tudi zelo rada šolah, saj je tega primanjkovalo. Leta Oče se je začel več ukvarjati s šahom, nekaj let pa bo morda več časa za šah. hodi na šahovsko šolo, tako se vključu-2008 smo imeli odlično mladinsko eki­potem ko sem se jaz vključila v tekmo-je v šahovsko življenje. Zelo dobro je, po, Špelo Orehek in Jureta Plaskana, ki vanja, sestra Tjaša je igrala šah do kon-Kako si v šah vključila otroke? ker različne šahovske šole že nekaj let sta bila večkratna mladinska prvaka. ca osnovne šole in sodelovala na dr-Z Boštjanom sva se spoznala na šaho-potekajo tudi v Domžalah. Turnirjev za To so bili sadovi dela, ki so ga zastavili žavnih prvenstvih, potem je s tem pre-vskem krožku, on je še v srednji šoli mlade in otroke je zelo veliko, tako da moji predhodniki. Vedel sem, da se bo nehala. prihajal na šahovski krožek na OŠ lahko preverjajo svoje šahovsko zna-ta zgodba končala, saj so se približevali dvajsetim letom, zato je bilo treba stva­ri zastaviti v osnovnih šolah. Razme­re so se precej spremenile, ker so začeli ravnatelji kazati več zanimanja za šah. V šole smo nameščali naše mentorje, tako da se je začela baza v osnovnošol­skih krožkih polniti. Kaj pa sojenje na tekmovanjih? V sodniške vode me je kot mladinca potegnil Franc Poglajen, moj prvi men­tor in učitelj. Posebna izkušnja je bila povabilo mednarodnega sodnika Boja­na Arzenška na mednarodni turnir na Bledu. Kmalu sem se vključil v izvedbo tekmovanj po osnovnih šolah, na re­gijskih in področnih prvenstvih. Nekaj povsem drugega je, ko sodiš na turnir­jih, kjer igrajo otroci, kot na tistih, kjer nastopajo odrasli. Ali če sodiš pospe­šeni in počasni šah. Mogoče bom v pri­hodnje opravil licenco za državnega so­dnika, ampak to je stvar odločitve, da temu posvetim nekaj več časa. 70 let šaha na Domžalskem? Pogoji za šah so v Domžalah, kar zade­va sofinanciranje, zelo dobri, saj ima naša občina sistem financiranja, ki je korekten. Če bi našli še sponzorja dru­štva, bi bilo pa odlično. 70. obletnica šaha na Domžalskem je zelo eminen­tna obletnica, saj se s tem postavljamo ob bok najstarejšim klubom. Treba je reči, da je bilo samostojno društvo ustanovljeno leta 1961, torej obstaja 55 let. Glede na zgodovino in ljudi, ki so v Domžalah ustvarjali šah in ga popula­rizirali, moram reči, da so zdaj razmere glede aktivnega članstva solidne. Ob teh obletnicah smo se odločili, da le­tos organiziramo nekaj več tekmovanj v Domžalah: spomladi državno žensko ligo, jeseni prvo moško ligo - zahod, decembra Miklavžev turnir. Se pa po­zna, da so se v zadnjih dvajsetih letih okoli razrasli samostojni klubi, zato se moramo opreti predvsem na svoje vire. Ključno je, da imamo mentorje za mla­de in kapetana ali dva za člansko ekipo, da se poveže z njimi in je v kontaktu. Z ženskami smo imeli kar nekaj težav, ko pa sta Nadvešnikovi iz Komende pristo­pili k Domžalam, je bilo lažje. Nasto­pati v vseh konkurencah, mladinski, ženski, članski je poseben izziv, a tudipogoj Šahovske zveze Slovenije. . objave ZAHVALA Zahvaljujeva se poklicnim gasilcem CZR Domžale, gasil­cem PGD Domžale - mesto, reševalcem NMP ZD Domžale in PP Domžale za izredno požrtvovalnost in nadvse hitro pomoč pri gašenju požara v pritličju najinega doma na Sejmiški ulici v Domžalah 17. avgusta 2016. Hvala tudi sosedom, ki so nama ob izbruhu požara takoj priskočili na pomoč.  Andrej in Nada Lisjak objave 38 | slamnik štev ilk a 9 | se p t e m be r 2016 | l e t n ik lv i objave FOTOGRAFSKA RAZSTAVA JASNE PLESTENJAK Razstava bo odprta od 1. oktobra dalje. OBČINA DOMŽALE Na podlagi 21. člena Odloka o štipendiranju v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 6/15-UPB1) Občina Domžale objavlja RAZPIS CELOLETNIH ŠTIPENDIJ ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE V OBČINI DOMŽALE ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017 1. Predmet razpisa Občina Domžale za šolsko leto 2016/2017 razpisuje celoletne štipendije za • nadarjene dijake in študente (do 5 štipendij), ki se izobra­žujejo v Republiki Sloveniji in ki s svojo nadarjenostjo dose­gajo izjemne rezultate (v nadaljevanju: štipendije nadarje­nim dijakom in študentom), • nadarjenega študenta (1 štipendija), ki se izobražuje v tuji­ni in ki s svojo nadarjenostjo dosega izjemne rezultate, • dijake, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji in pri kate­rih dohodek na družinskega člana ne presega z Odlokom o štipendiranju v občini Domžale določenega zneska (v nadaljevanju: štipendije socialno šibkim dijakom (do 5 štipendij)), • dijake in študente, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji za deficitarne poklice (do 4 štipendije) (v nadaljevanju: šti­pendije deficitarnih poklicev): –mesar, mizar, zidar, klepar-krovec, kamnosek, izdelovalec kovinskih konstrukcij, oblikovalec kovin orodjar, elektri­kar, avtokaroserist, pek, izvajalec suhomontažne gradnje, slikopleskar-črkoslikar, pečar, gozdar, dimnikar, –inženir elektrotehnike, inženir strojništva. V razpisu uporabljeni izrazi zapisani v moški slovnični obliki se uporabljajo kot nevtralni za moške in ženske. 2. Pogoji za pridobitev štipendije Kandidati za štipendijo: • morajo biti državljani Republike Slovenije, • morajo imeti stalno prebivališče v Občini Domžale • morajo biti vpisani kot dijaki ali študenti za polni učni ali študijski čas, • ne smejo biti ob prvem vpisu v prvi letnik srednje šole starejši od 18 let ali ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali vi­sokošolskega izobraževanja oziroma ob prvem vpisu na prvo ali drugo stopnjo izobraževanja starejši od 26 let, • ne smejo biti zaposleni ali prejemati druge štipendije. 3. Obrazec in obvezna dokazila Vsi kandidati morajo predložiti: • izpolnjen obrazec: Vloga za dodelitev štipendije, • življenjepis, • dokazilo o vpisu v tekoče šolsko ali študijsko leto oz. ustrezen prevod dokazila, v kolikor se kandidat izobražuje v tujini, • dokazilo o učnem ali študijskem uspehu preteklega šolskega ali študijskega leta oziroma ustrezen prevod dokazila, v koli­kor se kandidat izobražuje v tujini. Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo nadarjenim dijakom in študentom, poleg navedenega obvezno priložijo še: • dokazila, s katerimi izkazujejo izjemne dosežke na posame­znem področju družbenega življenja v zadnjih dveh letih, • dokazila o vključevanju v delo društev ali drugih organizacij v občini v zadnjih dveh letih. Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo za nadarjene študen­te, ki se izobražujejo v tujini, poleg navedenega obvezno pri­ložijo še: • ustrezno primerjavo vrednotenja uspešnosti študija v tujini z ocenami oziroma vrednotenjem v Republiki Sloveniji, • dokazila, s katerimi izkazujejo izjemne dosežke na posame­znem področju družbenega življenja v zadnjih dveh letih. Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo socialno šibkim dija­kom priložijo še: • veljavno dokončno odločbo pristojnega Centra za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) o dodeljenem otroškem dodatku za kandidata za tekoče leto (s potrdilom o dokončnosti). Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo deficitarnih poklicev priložijo še: • dokazila o vključevanju v delo društev ali drugih organizacij v občini v zadnjih dveh letih. 4. Merila, ki se upoštevajo pri podeljevanju štipen­dij: • štipendija nadarjenim dijakom in študentom, ki se izo­bražujejo v Republiki Sloveniji se lahko dodeli dijaku in študentu od vključno drugega letnika dalje, s prav dobrim (povprečna ocena vseh številčno izraženih ocen preteklega šolskega leta je vsaj 4,00) ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu oziroma študentu, ki ima vsaj prav dobro (8,00) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen preteklega študijskega leta (kot prvi letnik šteje le letnik po pridobljeni 2. ravni izobrazbe za dijake in letnik po pridobljeni 5. ravni izobrazbe za študente). Prednost pri izbiri imajo kandidati z boljšim uspehom oziroma višjo oceno oziroma kandidati, ki dosegajo izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja. • štipendija nadarjenemu študentu, ki se izobražuje v tuji­ni se lahko dodeli kandidatu, od vključno drugega letnika dalje, ki ima vsaj prav dobro (8,00) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen preteklega študijskega leta. Prednost pri izbiri ima kandidat z boljšim uspehom oziroma višjo oceno oziroma kandidat, ki dosega izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja in ki izkaže, da se v tujini izobražuje na izobraževalni ustanovi, ki je akreditirana v skladu s predpisi države izobraževanja za izvajanje javno ve­ljavnega (akreditiranega) izobraževalnega programa. • štipendija dijakom in študentom deficitarnih poklicev se lahko dodeli dijaku od vključno drugega letnika dalje, pra­viloma s prav dobrim ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu oziroma študentu od drugega letnika dalje, ki ima praviloma vsaj prav dobro (8,00) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen preteklega študijskega leta (kot prvi letnik šteje le letnik po pridobljeni 2. ravni izobrazbe za di-jake in letnik po pridobljeni 5. ravni izobrazbe za študente). Prednost pri izbiri imajo kandidati z boljšim uspehom oziroma višjo oceno. • štipendija socialno šibkim dijakom se lahko dodeli di­jakom, pri katerih iz za tekoče leto veljavne in dokončne odločbe CSD o dodeljenem otroškem dodatku izhaja, da je povprečni mesečni dohodek na osebo največ do 30% od neto povprečne plače in redno opravljajo šolske obveznosti, ne glede na uspeh. Prednost pri izbiri imajo kandidati, ki predložijo priporočilo CSD. V primeru, da je priporočil CSD več, imajo prednost tisti dijaki, ki izhajajo iz družin, katerih socialni položaj, ki je razviden iz ve­ljavne dokončne odločbe CSD o dodeljenem otroškem dodatku, je slabši. 5. Prijave Obrazec Vloga za dodelitev štipendije z ustreznimi prilogami naj kandidati pošljejo priporočeno najkasneje do ponedeljka, 17. oktobra 2016 na naslov: Občina Domžale, oddelek za druž­bene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale ali oddajo osebno na vložišču Občine Domžale, soba 4. Obvezni obrazec Vloga za dodelitev štipendije lahko kandidati dvignejo na vložišču Občine Domžale oziroma je objavljen na sple­tni strani Občine Domžale (www.domzale.si) pod rubriko: Razpisi. Strokovna služba bo obravnavala popolne in v roku razpisa prispele vloge v skladu z določili Odloka o štipendiranju v ob­čini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale št. 6/15-UPB1). O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru. Vse dodatne informacije lahko kandidati za štipendije dobi­jo na telefonski številki: 01 724 13 05. Župan Toni Dragar Datum: 30. 9. 2016 Številka: 1103-3/2016 le t n i k lv i | sep t e m ber 2016 | štev i lk a 9 slamnik | 39 pisma bralcev | križanka ocenili preglednost po vsej Brezniko­vi in tudi ustrezno ukrepali. Prosili pa bi tudi županov urad, da naj premisli o povezavi Ihana z LPP in Ljubljano. Že Robert Hrovat je v svojih predvolilnih obljubah, med drugim omenil dogovore z LPP, da se podaljša proga 21, ki se zdaj konča v Beričevem. Naši srednješolci, študentje in tudi ostali prebivalci, potrebujemo povezavo z Ljubljano. Morda ne veste, vendar LPP po­vezuje tudi oddaljenejše kraje, kot je Ihan, z mestnim središčem. LPP pri­pelje v Vodice, Podpeč, Ig, Škofljico, Medvode, Malo Ligojno … Na zemlje­vidu LPP je samo naš kraj slepo črevo, siva cona … Ste se spraševali, kam naj bi šli osnovnošolci po končani ihanski osnovni šoli ? Tako malo avtobusov jih pelje v Ljubljano, zadnji pa iz Ljubljane skozi Ihan pelje ob 15:05. Vsi srednješolci, še manj študentje ne morejo ujeti za­dnjega avtobusa, zato so vezani na osebne avtomobile, čakanje in uskla­jevanje. Vsi starši pa tudi nimajo avta ali ne zmorejo vseh teh voženj. Tako se bodo vsi ti mladi, za katere nimate posluha, po končanem študi­ju odvrnili od rodnega kraja, ne bodo čutili povezanosti in solidarnosti ter se bodo morda celo odselili. Ihan bo postal-ostal spalno naselje brez go­spodarskega in kulturnega razvoja. Vse te vožnje, ki jih moramo opra­viti, ker ni javnega prevoza, poveču­jejo promet, zmanjšujejo varnost, onesnažujejo okolje, zavirajo mlade v njihovi samostojnosti in odgovorno­sti. Prav tako obremenjujejo starejše­-upokojence, da se morajo sami pelja­ti do zdravnika, v trgovino ali banko. Mar res mislite, da bomo kam pri­šli, če bomo morali v 21. stoletju pe- Nagrade podarja: Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska cesta 61 1230 Domžale pisma bralcev Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skla­du s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in na­slovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organiza­cij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Težave prebivalcev Ihana V zadnji številki Slamnika, kjer so na­štete investicije v občini Domžale, je med drugim opisana širitev OŠ Ihan. Prebivalci Ihana smo seveda veseli, da bomo dobili sodobno devetletko, vendar je na žalost to tudi vse, kar bo pri nas novega. Širitev šole je le ena izmed prepotrebnih posodobitev na­šega kraja. Večkrat smo že opozarjali ustrezne oddelke Občine Domžale zaradi pro­metne varnosti ter odrezanosti Ihana od Domžal in Ljubljane. Ko so začeli s širitvijo vrtca, smo opozarjali na povečan promet po Breznikovi cesti. Dobro vemo, da v novi vrtec ne hodijo samo otroci iz Ihana. Ker skorajda ni avtobusne pove­zave med Ihanom in Domžalami, še manj med ostalimi naselji, (Vir, Za­boršt, Selo …), so starši, ki so dobili prostor v ihanskem vrtcu, primorani svoje otroke voziti z osebnimi avto­mobili. Povečana frekvenca prometa pa vpliva tudi na varnost prebivalcev. Res da so (na našo prošnjo?) ozna­ nagradna križanka 8 Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 8-2016: Roman Učakar iz Domžal, 2 vstop niciza ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2016/2017 na gradna križanka 9 čili nekaj prehodov za pešce, vendar se je pri tem tudi končalo. Večkrat smo že povedali, da je iz stranskih ulic skoraj nemogoče varno priti na Breznikovo in to po vsej dol­žini. Težava je v tem, da so ograje in žive meje ob cesti tako visoke (tudi do 2 m), da ovirajo pogled na cestišče in morajo vozniki že delno zapeljati na Breznikovo, da lahko sploh vidijo, če ni vozil z leve ali z desne. Šele potem lahko nanjo v celoti zapeljejo. Povem lahko, da je konkretno z naše Dragarjeve ulice priti varno na cesto že pravi srečelov. Zaradi ovir se priključujemo na cesto, tako kot bi prišli iz predora – na slepo. Tudi ogle­dalo ne pomaga, zjutraj je na njem rosa, pa še pogleda na cel ovinek ne pokriva. Po pravilniku Občine Domžale (42. člen), je prepovedano postaviti ozi­roma imeti ograjo-oviro ob občinski cesti, ki bi kakorkoli ovirala varnost, preglednost itd., in bi bila višja od 80 cm. Do danes pa kljub prošnjam ni bilo volje ustreznih organov, ki bi lahko Bojana Stanič iz Domžal, 2 vstop nici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2016/2017 Irena Bolta iz Dola pri Ljubljani, 2 vstop nici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2016/2017 Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 1230 Domžale šačiti do prve avtobusne postaje pri­bližno 4 km (do Domžal, Beričevega ali Dragomlja), tudi v dežju, snegu, poledici, sončni pripeki? Ni nujno, da se povežete z LPP, če vam to ne ustreza, samo prosimo, po­vežite Ihan z Ljubljano in Domžalami, vsaj vsako uro, in priskrbite zadnji av­tobus iz Ljubljane v poznih večernih urah. Prosimo, razmislite o razvoju na­šega kraja, iz katerega izhajajo že mnogi veliki ljudje, ki so ime Ihan ponesli v svet. Kdo se boji brezdomcev? Elvira Rošić Ključanin, občinska sve­tnica na listi Tonija Dragarja, z ogor­čenjem javno nasprotuje prisotnosti ‚brezdomcev‘, kot jih imenuje, na domžalski tržnici. Zdi se mi, da ne­upravičeno, saj samo posedajo na klopeh, popijejo kakšen liter ali dva vina, pogovor z njimi pa je lahko prav prijeten. Gospe svetnice pa ne motijo Rešitev križanke je: ABONMAJSKI SEPTEMBER Zdaj imate možnost, da ob novi šoli naredite zobno ambulantno (vsaj za šolske otroke), pripeljete splošne­ga zdravnika, morebiti tudi poštni urad in pozimi za krajane organizira­te vadbo v telovadnici. Prosimo, da premislite o našem pozivu in ukrepate, ker vemo, da se z malo dobre volje in veliko delovnega elana vse to lahko uredi v kratkem. Hvala lepa in lepo pozdravljeni. Aleksander Janc POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU nekateri mladi razgreteži, ki pijani v nočnih urah razgrajajo po naselju, razbijajo cestna ogledala, komunalne zabojnike, polne papirnih odpadkov, pa zvlečejo v Bistrico ali jih celo za­žgejo. Dvojna merila, nedostojna za politika, ki nam občanom ureja vsak­danjik. Jože Nemec , u. d. i. a . gl asilo občine do m žale nagradna križanka 9 Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale Nagrade: Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2016/2017 Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 17. 10. 2016, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale slamnikova izvidnica | fotoreportaža Naša oblačila iz Domžal v Evropo V prejšni številki smo se razpisali o tem, kje končajo rabljena oblačila in obutev, ki jih odlagamo v zabojnike, kot je Humana. Tej temi bomo nekaj besed namenili tudi v tokratni izvidnici, ker pa smo od bralcev prejeli kar nekaj vprašanj v zvezi z zeleno osjo ob Kamniški Bistrici, vam razkrivamo še, kakšni so načrti Občine Domžale o nadaljnji izgradnji poti. trgovine z rabljenimi oblačili boste ukvarja tudi podjetje Snaga, v neka-souporabo ekoloških otokov ima Jav-la v 'second hand' trgovinah po vsej servisu BMW na Mali Loki. Občani pa našli v številnih evropskih državah, terih mestih (Velenje, Šoštanj ... ) pa no komunalno podjetje Prodnik na Evropi; zaradi cenovne dostopnosti si so še kar radovedni, saj jih zanima, cene oblačil pa so res simbolične, stojijo tudi rdeči zabojniki Tekstilko podlagi odloka s podjetjema Huma-jih bodo morda lahko privoščili tudi kako, kje, predvsem pa kdaj se bo ze­zagotavljajo. Ker trgovin Humana v podjetja Saubermacher, čigar namen na in Autran, d. o. o., podpisan spo-tisti, ki jih najbolj potrebujejo. lena os nadaljevala ob čistilni napravi Sloveniji ni, nas je zanimalo, zakaj je predvsem ekološki. Glede vrste za-razum, v katerem so določene točne v Študi. Na občini so bili z odzivom v Domžalah ne spodbujamo doma-bojnikov v naši občini ima odločilno lokacije teh zabojnikov, dolžnosti po-Zelena os: kako naprej? skopi, povedali so nam le, da je pot na čega, torej slovenskega socialnega besedo podjetje JKP Prodnik, d. o. o., nudnikov in pa posledice, če se dol-V eni prejšnjih številk Slamnika smo omenjeni lokaciji še v fazi pridobiva­podjetništva. Ponudnikov zbiralni-ki oddaja prazen prostor na ekolo-žnosti ne izpolnjujejo. Oblačila, ki jih bralce obvestili o zapletu poti ob Ka-nja soglasij in natančnih informacij, kov je dandanes že veliko. Z zbira-ških otokih različnim ponudnikom, v zbiralnike odlagamo Domžalčani, mniški Bistrici, do katerega naj bi zato odgovora na to vprašanje žal še njem rabljenega tekstila se pri nas so nam povedali v Uradu župana. Za bodo zaenkrat torej še vedno prista-zaradi lastnice zemljišča prišlo pri ne morejo podati. . Na svidenje, poletje!