350 Inlervju z dr Vanekom Siftariem varjati z njimi, sem se nauci! njihovega narecja. Eden najpomembnejsih elemen- tov je, da si raziskovalec pridobi njihova z:lupa nje. Sam sem imel sreco, da sem med okupacijo skupaj z Romi zivel v ilegali. V nekem gozdu, kjer smo se sestali, smo naredili krvno prisego. Eden ad njih je v stor drevesa zabil sekiro, nato pa smo vsi polozili prste no uho sekire. Tako sem billahko popolnoma preprican, do me ta skupina ne bo nikoli izdala. Kasneje sva z zena s kolesi 51;} v njihova vas, Z njimi sem preiivel vecere v gostilni, bi! sem nJ. njihovem dvorisclI, ko so pripeljaJi koruzo ... Nikoli pa nisem hodil 0 njih sprasevat na urad. Tja pa sem sel, ko sem jih kritiziral. Vanek Siftar (1919-1999) Le nekaj m esecev zatem, ko S1110 se cianice in mentor studentskega razisko- valnega in akcijskega projekto ,Romi no Siovenskem, pomlodi srei'ali z njim, je 8. novembra 1999 v 80. Jell! st:lfosti umrl dr. Vanek Siftar, zaslllzni profesor Univerze v Mariborll, lIgleden slovenski pravnik in eden najvecjih poznavalcev romske tematike. Rodil se je 26. maja leta 1919 v Petanjcih. Po koncanem studijll na Pravni faktil- (eti v Ljllbljani je sluzboval na javnem tozilstvu ter na vrhovnem in okroznem socliscll. Leta 1965 je doktoriral iz druzbeno politicnih znanosti terse zaposlil na Visji pravni soli kot profesor ustavnega in delovnego pravo. Preciovol je tudi no mariborski Teoloski fakulteti in na podiplomskem studiju Univerze v Zagrebll. Poleg tega je bil dvakrat izvoljen za posbnca v Republiski Skupscini in dvokrat za poslanca v jugoslovanski Zvezni Skupscini. Za Rome se je dr. Sift:u zacel zanimati ze kat student, nedvamna tudi zata, kef se je z njimi osebna sreceva l v rodnem Prekmurju. V zacetkll sestdesetih let je sadeloval pri obsezni raziskavi 0 izolatih Ciganov in kalvinis[Qv v Prekmurju ter leta 1970 samostojno izdal monogrofijo Cigani: minulost v sedan/os/i. Ta tlldi po treh c1esetletjih poleg objav e tnologinje Pavle Strukelj ostaja temeljno delo no podrocjll s lovenske romologije. Kot je knjigi no pot zapisal akademik dr. loze Garicar, je dele polno podatkov in lIgorovitev, ki jih je mogoce ko ristno uporabiti pri socialnem, politicnem, vzgojnem, zdravstvenem in kulturno- prosvetnem delu med in z Rami. o Romih je dr. Siftar iz razlicnih zornih kotov (od njihove zgoclovine, imen, jezika do problema njihove integrocije) razmiSljal tudi kasneje. Z referali je sode- laval na strokovnih in znanstvenih srecanjih doma in na tujem, med drugim na stiri jezicnem znanstvenem srecanju Jezik in kultur3 Roma v Sarajevu leta 1986. V uglednih specializiranih revijah pa je objavil vrsto clankov z romsko tematiko. Nazadnje je za stalno razstavo v Pokrajinskem mllzeju v Murski Sabori leta 1997 Razorave in grodivo Ljubljana 1999 st. 35 351 prispeval Clanek Ze dolgo so med nami - a smo se dalec narazen. Leta 1997 je tudi sodeloval na avstrijsko-slovenskem znanstvenem srecanjll "Izboljsanje polozaja Romov v Sfednji in Vzhodni Evropi - izziv za manjsinsko pravo," ki sta ga v Mllrski Soboti organizirala Institllt za narodnostna vprasanja in Ljllbljanska izpostava Avstrijskega instituta za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo. Prof.dr. Mladen Tancer je ob 80. letnici tega siroko odprtega in razledanega prekmllrskega intelektllalca zapisal, da je v vsem njegovem pre llcevanjll in raziskovanjll romske tematike zaznati tenkoclltnost za mnogoplastno pro b- lematiko, pristno clovesko zavzetost za resnicno in trajno razresevanje mnogote r- ih njihovih tezav tel' objektivno dialekticno kriticnost v odkrivanjll in prikazovan- jll zivljenjskih razmer in pogojev romske narodnostne skupnosti v Sioveniji. Svoje raziskovalno in strogo znanstveno de l a je namrec dr. Siftar dopol nil z osebnim prizadevanjem pri uve ljavljanju konkretnih resitev za izboljsa nje polozaja romske skupnosti v Sloveniji in Prekmurjl1. Med drugim je bi! pobudnik za ustanovitev vrtca v romskem naselju Pusea in je pomembno sodeloval pri oblikovanju zakon- skih resitev, ki Romo m vsaj v izhodiseu zagotavlj3jo enako obravnavo, kot etnicni skupnosti na obrobju druzbe pa tudi nekate re posebne pravice. Dr. Vanek Siftar ima s svoj imi prizadevanji in strokovnim ugJedom pomembne zasluge, da je prav- ice Romov priznava in ureja tudi s lovenska ustava. S smrtjo de Vaneka Siftarja smo na Institu[u za narodnostna vprasanja izgl1bili dragocenega prijatelj~1 in sodelavca, pri studentskem raziskovalnem projektll pa smo izgubili pomembnega svetovalca in mentorja, ki je bi! s svojo dobra voljo, velikanskim znanjem in izkusnjami vedno pripravljen sodelovati. Tatjana Znidarsie Mitja Zagar