Vpliv poškodb drevja na kakovost gozdnih lesnih sortimentov 1 
Mar]an LIPOGLAVŠEK* 
Na kakovost gozdnih lesnih sortimentov imajo naj- debla in korenovca. Čim večkrat sekamo, tem več je 
večji vpliv njihove dimenzije, zlasti debelina, in grča- takih poškodb tudi na izbrancih, čeprav je njihov obseg 
vos t. Rane in poškodbe oboda so na sortimentih rela- pri posamezni sečnji majhen. Spet bo zaradi sečenj več 
tivno redka napaka in večinoma so le površinske. Kri- slepic, obodne gnilobe in neprave črnjave. Na koncu 
terij za njihov kvaren vpliv na kakovost pa je tako in obhodnje, ko imamo zrel sestoj debelih slokih bukev, 
tako le njihova globina, torej le poškodba lesa oziroma pa pride še žled in polomi najlepše. Stari koši pa osta-
lesnega sortimenta, vsaj v večini standardov za razvr- nej o skoraj nedotaknjeni , če ne rastejo ravno na str-
ščanje po kakovosti . Najboljši sortimenti, hladi za furnir mini, kjer pa med padanjem potegnejo za sabo vse lepe 
ali hladi za luščenje, pa takih poškodb, ki bi segale v bukve okrog sebe. 
les, seveda ne smejo imeti. Torej vendar tudi sveže rane Morda se ta scenarij ne dogaja povsod. Vendar ko 
zmanjšujejo kakovost nekaterih vrst sortimentov, vsaj smo pred leti raziskovali, kako različni standardi raz-
takrat, kadar ti nimajo drugih napak lesa. vrščaj o bukovo hlodovina v kakovostne razrede v naših 
Povsem drugače pa poškodbe stoječega drevja vpli- razmerah, smo iskali tudi najboljše debeljake v končni 
vajo na kakovost sortimentov, kadar so izvor oz. vzrok sečnji. Tako v Idrij i kot na Brezovi rebri smo pričaka-
drugih napak lesa ali razgradnje lesa. Kadar povzroče vali najboljšo kakovost. Vendar pa zaradi deleža nep-
obodno gnilobo, gnilobo v srcu ali nastanek neprave rave črnjave pri debelih hlodih ni bilo najboljše kako-
temno obrob lj ene ali zvezdaste čm jave pa te, lahko vosti - furnirskih hlodov ali žagovcev prve kakovosti. 
bi rekli sekundarne napake lesa, močno zmanjšujejo Hoteli smo jih uvrstiti vsaj med hlode za luščenje, pa 
uporabnost lesa. Lahko se zgodi, da les, ki bi po merah so to preprečile poškodbe oboda, ki so nastale zaradi 
in drugih napakah ustrezal za hlode, sploh ni več upo- pogostih sečenj ali žleda in površinskih slepic od debe-
raben kot teh11ični les. lih vej. Strukturo po kakovosti, ki smo jo ugotovi li na 
Oglejmo si enega od možnih razvojev dogodkov v teb in drugih rastiščih, prikazuje grafikon l . 
bukovih sestoj ih. Z gojenjem bukve v gostih sestoj ih 6() 
dosežemo lepa stegnjena debla, ki se hitro čistijo od vej. 
Spodnje veje hitro odpadejo, za njimi ostajajo kratki 50 
štrclji, ki jih les debla hitro preraste, vendar ostane 
40 
v notranjosti za njimi polno slepic. Zrak, ki je vdrl v 
deblo, pospešuje nastanek neprave črnjave. Na zunaj Jo 
lepa, na prvi pogled vredna debla so polna napak. Na 
20 
izbrancih z nadaljnjimi gojitvenimi ukrepi akumuli-
ramo prirastek - vrednostni prirastek. Ali res? Delež ro 
neprave čmjave, kije merilo kakovosti po standardih, 
s starostjo oz. debelina narašča, saj se očitno črnjava 0 
hitreje razvija, kot drevesa prirašča jo v debel ino. Kako-
vost in vrednost sortimentov se nepričakovano zma-
njšuje. Da bi vse to preprečili, sestoje pogosto redčimo, 
vedno znova, takoj ko se krošnje znova sklenejo, prič­
nemo s sečnjo v sestoju. Nobene sečnje ni mogoče 
izvesti povsem brez poškodb, brez odrgnin debel in 
posameznih polomljenih vej preostalih dreves v ses-
toju. Tudi pri spravi lu lesa po tleh nastanejo poškodbe 
• prof. dr. M. L., univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za goz-
darstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, LOOO Ljubljana, 
SLO 
1 Prispevek je bil predstavljen na posvetovanju Vpliv mehan-
skih poškodovanj na rast drevesa in kakovost lesa, 23. Il . 2000 
v Ljubljani 
GozdV 59 (2001) 3 
It. 
--Tisovec 
Ir\ 
•• ••· •M17.1a rupa 
• • •• • •Somova gora 
//'~~ 
- Brczo\'a reber 
\ "'"X - SKUPAJ 
A-···...- 'W' · . .... ', 
... ..f '\ . ' K ...... -~ 
....... ············ :d v 
A B Cl c D Prost. Gob 
Grafikon 1 Kakovostni razredi po predlogu SIST - količinski 
delež v% 
Ob takih rezultatih bi bilo umestno znova razmisliti 
o gojitvenih ukrepih v bukovib sestojih: o obhodnji, 
o redčenju, o obbodnjici. Morda pa je imel Hufnagel 
prav, ko je na Kočevskem davno nazaj določil sečno 
zrelost bukve pri manjši debel ini, kot velja danes. 
Viri 
LlPOGLAVŠEK, M.; 1993. Standardi za bukove hlode.- Elabo-
rat, BF, Ljubljana, 34 tipk. str., 10 tab., 7 graf., 13 lit. 
LlPOGLAVŠEK, M.; 1994. Standardi za bukove hlode.- Gozd V 
52, št. 1, str. 22-30,2 graf., 16 1it. 
155