Grobanj« trt. Tietn za letom se flogaja, da nam nekaj trt v jrinogradu iz raznih vzrokov usahne. Take trte je treba nadomestiti, ker postane sicer nasad redek in malo rodi. Pri starih trtah smo bili navajeni trte z grobanjem nadorriestiti In zato se tudi pri novi trti vinogradniki zopet radi poslužujejo grobanja, ne glede na to, fce je to prav ali ne. .Treba je tedaj, da se glede grobanja trt izpregovori odločna in resna beseda: Ali je in w katerih slučajih je grobanje cepIjenih trt na mestu? Cepljena trta obstoji iz dv«h delov: iz ameriške divje trte kot podlage, to je podzemeljski del trte, in iz evropejskega, nadzemeljskega dela, to je žlahten, trtni les, ki rodi. Zakaj cepimo žlahten (domač, evropejski) les na divjo ameriško podlago, je vsakomur dobro znajio. Enostavno zato, ker vemo, da se korenine, ki izrastejo iz ameriškega trtnega divjaka, zoperstavljajo trtni uši, da jih torej trtna uŠ ne more uničiti, dočim ko korenine, ki izrastejo iz domačega, evropejskega lesa, trtna uš objeda in trto s tem uniči. Napafino je mnenje mnogih, dla s tem, 6e posadimo ameriško cepljeno trto, trtno uš iz vinograda preženemo. Trtna uš se nahaja tudi na ceplienih triah in živi tudi na ameriških trtnih koreninah, le uničiti jih ne more. Kakor hitro pa na eden ali drugi način spravimo evropejski (domaft) les cepljene trte v zemljo, da napravi korenine, na katere se trtna uš lakoj preseli, se na njih močno pomnoži in jih slej ali prej uniši. Zato ne bodemo mogli nikdar ameriško trto kot podlago opustiti. Vsakdor pa, ki trto groba ali tako sadi, da pride doma8 les v zemljo, mora biti pripravljen, da mu prej ali slej trta vsled poškodb po trtni uši pogine. Grobanje cepljenii trt se zaradli tega v sploSnem ne more priporooaii, ker skrajša Življenje vino-" Ce nam torej kaka trta v vinogradu pogine , gkušajmo jo nadomestiti 8 cepijsno trto na ameriiM podlagi. To mora biti pred vssm vedno pravilo pri mladem trtnas nagadB. Vinogradniki, nikar ne grobajte trt v mladih nagadihl iS tem bodete kmalu ob vinograd. Izkopajte že v jeseni globoko in široko jamo, spomladi posadite vanj lepo, močno cepljenko, pridenite dobre zemlje in komposta ali hlevskega gnoja, poskrbite za trto, zlasti s tem, da jo dobro škropite, in kmalu bo dohitela ostale stareji© tvte. Grobanje cepljenih trt je edinole na mestu v starih nasadih, tam kjer je že veliko lukenj v vino- gradu m kjer vidimo, da vinograd itak že ne bocie-nio mogli dolgo držati, teraveč da ga bodiemo moralilrnalu prenoviti. Tam lahko grobamo, da še v zad- fijih letili prostor b»lj izkoristimo. Pet, Sest, znabititudi več let bo taka grobana trta še dobro rastlainrodila, potem bomo pa morali vinogra3 nanovo pre-rigolaii in nove, cepljene trte posaditi. Ce pogrobamo cepljeno trto, rede jo najprvo a-meriške korenine materne trte. V drugem in tretjemietu naredi trta iz pogrobanega žlahtnega lesa veli-ko korenin, katere pomagajo trto roditi. Zato bomovideli, da v drugem, tretjem in znabiti še v fietrtemletu pogrobana trta posebno dobro raste in rodi. Aod tega 6asa naprej prične nazadovati. Na koreni-nah, ki so nastale iz pogrobanega domaGega lesa, se zaplodi trtna.uš in jiE^prične ob]edati. Ce je medtem korenina materne trte že preve6oslabela, bodo pogrobane trte kmalu prifiele pešati. Le če je korenina matcrne ameriške trte dovolj mo- čna, potera ostanejo grobane trte dalje v močil a vefi kot šest do osem let bodo komaj preživele. Glede grobanja veljajo torej naslednja pravila: 1. Araeriške cepljene trte grobaj le v sili in sicer le zato, da nadomestiš posamezne poginule trte, ne pa da vinograd pomladiš. 2. V mladih nasadih nikar ne grobaj, temve nadomeščaj poginule trte le z moftnimi i-n zdravimi cepljenkami. 3. V starih nasadih, kjer podsajanje vsled močnega razvoja korenin starih trt, vsled hude sence itd. nima uspeha, lahko nadomestiš poginulo trto zgrobanjem. Izberi pa zato vselej le mofino trto. 4. Nadomešfiaj trte v tem sluftaju po možnostile z vlačnicami in le če to ni mogofie, pogrobaj celotrto. B. SkalicKy.