Posamezna Številka 1 K. Poštnina plaCana v gotovini. Šlev, 76. V LlaHllonU v sodom, iine 3. aprila m LelO XLVIII. • SLOVENEC* relja M iolti aa va« r treni Jnge- aiivlje Id v L|nbl|ani: t* oelo >«to aapral. L 180-— ia pol lata „ .. „ 9j— 11 M trt lota „ .. Ife «D ШШС „ . . „ 1»'— v„ Objava tega sklepa ministrskega sveta Je imela za posledico pravo paniko na borzah v Belcmgradu in Zagrebu in cene deviz so takoj padle za 25 odetotkov. Tako n. pr. je padla v Belemgradu deviza Pariz od 425 dinarjev na 300 dinarjev. Regulacija prometa s tujimi valutami v našem ozemlju, katera jc obljubljena v začetnem odstavku omenjenega sklepa ministrskega sveta,bo vezala roke tudi špekulaciji z valutami in omogočila izrabljanje tujih valut za spreminjanje valut v terjatve v inozemstvu, tako da bodo tudi ta sredstva stala na razpolago izplačevanju potrebnega uvoza potom čekov, menic, kreditnih pisem itd. Ta regulacija brez zapravljanja državnih sredstev v tuji valuti pomeni velikanski uspeh nove vlade. V zadnjih časih so začeli trgovski krogi v naši državi vedno močne&e ventili-rati vprašanje, ali je koristno za na So valuto, da zahtevamo od vsakega izvoznika prodaje za takozvano zdravo valuto in odstopi tev te valute devizni centrali. Ponavlja se tudi trditev, da bi bilo koristnejše za kurz naše valute, ako bi zahtevali izvozniki plačilo v naši in ne tuji valuti. Ljudje, ki tako govorijo, ne poznajo tega predmeta, ker bi drugače morali takoj uvideti, da se tej zahtevi ne more ugoditi. In sicer iz sledečih razlogov. Če bi naša drfava dopuščala izvoz za nošo valuto, bi moral tuj kupec blaga plačati na ta način, da uvozi valuto lastne države, ali pa da stavi to valuto izvozniku na razpolago v inozemstvu. Torej, mesto da bi izvoznik zahteval v inozemstvu tujo valuto in jo stavil na razpolago devizni centrali za potrebe državnih izplačil (obresti velikih dolgov pri entenli itd.), bi moral v tem slučaju kupec uvoziti tujo valuto ali pa devizo in jo staviti na razpolago devizni centrali, katera bi izplačala izvozniku protivrednost v naši valuti. V tem slučaju bi se skoraj nič ne spremenilo.Ce s« pa zahteva odstranitev devizne centrale, bi moral tuj kupec uvoziti tujo valuto, jo prodati za dinarje poljubnemu kupcu in plačati izvozniku ceno v dinarjih, ali pa bi moral predati tujo valuto izvoznika v inozemstvu na svobodno razpolaga nie. Tako bi bila državna kontrola na prometom z devizami in valutami popolnoma onemogočena in izvoznik bi lahko špekuliral poljubno s plačilnimi sredstvi. Izvoz se navadno popolnoma razlikuje od uvoza, tako da se izvoznik svinj, masti, žita. jajc in lesa ne peča z uvozom kave, riža, manufakturnega blaga itd. Izvoznik ne more torej vporabiti deviz za lastno potrebo, ampak jih mora prodati po najugodnejši ceni, tako da bi mogel, četudi bi ostala tu državna kontrola prodaje deviz po denarnih zavodih, pustiti denar v inozemstvu in Špekuliradi ž njim potom arbitraže, ali pa kakorkoli. Proti obrazloženemu načinu izvoza za našo valuto bi se moglo ugovarjati s trditvijo. da bi se lahko zahtevalo od tujega kupca, da kupuje naš denar v inozemstvu. To bi baje povzročilo skakanje vrednosti naše valute v inozemstvu. Ta trditev ne drži. Prvič, naša država nima nobene kontrole v inozemstvu in ne more nikakor prisiliti kupca, da bi kupoval našo valuto v inozemstvu. Drugič, našega denarja v ino- zemstvu sploh ni. In če bi se hoteli ravnati po tem receptu, bi morale tuje države dovoliti najprej nakup blaga v svojem ozemlju za našo valuto. Taka ponudba našega denarja bi škodovala njegovemu kuTzti. Tretjič, bi bila naša država prisiljena nakupovati sama na svobodnem trgu ogromne količine tuje valute za izplačila v inozemstvu in bi morala sama tlačiti kurz svojega denarja. Iz tega je razvidno, da je dosedanja praksa pravilna. Ko bo zamenjava kron končana, sc bo mogla priporočati samo ena mala modifikacija v korist našega izvoza. In sicer, da se ne zahteva osiguranje zdrave valute za izvoz predmetov, katerih nc kupujejo države r. zdravo vahilo, ampak samo centralna Evropa, ker bi zahteva osiguranja zdrave valute n. pr. pri izvozu vina, aadja in šc drugih predmetov popolnoma onemogočila vporabo velikih množin takih predmetov, ki preostejaio po kritja lastnih potreb. Dr. I. S. „država w drlaui". Belgrajski demokratski listi so hudo napadli deželno vlado v Sloveniji, ker je zaplenila žito, ki je bilo namenjeno čez državne meje. Celo »Trgovinski gln.«nik* najostreje kritizira tozadevni ukrep predsednika deželne vlade za Slovenijo, če* da dotična : naredba presega vse, kar smo tekom 16 mesecev zajednega delovanja na našem gospodarskem polju videli«. Vpraša tudi, kako deželna vlada utemeljuje pravo do narodbe, ki je izšla briz predhodnega znanja in odobrenja kompetentnih čmite-ljev v Beogradu. V isti številki navaja »Trgovski glasnik« tudi govorice »zlobnih jezikov, da jc žitni zavod nabavil več hrane nego je potrebuje Slovenija in da jc ta višek hrane na nepojasnjen način šel čez mejo. Iluduje sc, da fe Žitni zavod imel stalno na razpolago posebne vlake iz Slovenije za dovoz živil in kritizira železniško ministrstvo, da ie to na škodo drugih dopuščalo, Konečno vpraša, kako jc to mogoče, da je danes hleb v oddaljeni Ljubljani cenejši nego v Beogradu, ki leži lik pred Banatom. Ko je vojaška oblast, sicer z dovoljenjem prejšnjega ministra za prehrano g. Bukšega, zaolenila žito, plačano in nr.to-vorjeno za Slovenijo, v svoji lojalnosti nismo v javnosti povpraševali, kako in r.a-lcaj se je zgodil ta čin, ki jc noslavil Slovenijo v najkritičneiši položaj; to nalogo smo prepustili našim poslancem, ki so brez zunanjega hrupa uspešno posredovali. Vemo tudi, da je beltfrajsko časopisje postalo do uprave v Sloveniji nezaupljivo in to po krivici. Nc krivimo pa z?.voljotcga bclgrajskegs časopisja, ker je dobivalo napačne in 'ažnivc vesti o razmerah v Sloveniji iz krogov slovenskih demokratov. Vendar bi bilo želeti, da bi sc b^lgm'sko demokratično časopisje vsaj v zadevah, ki sc tičejo cele naše Slovenije, informiraU, predno sprejemajo take obtožbe v svoje predale, pri krogih,ki poznajo razmere v Slovenin in jih ne gledajo škodoželjno skozi strankarska očala. Deželna vlada za Slovenijo nima sa« mo te naloge, da izvaja navodila in ukrepe centralne vlade, ampak da v k ritič-n i h trenotkih poseže tudi sama vmes, ako ji to imperativno in nujno, brez odlaganja veleva skrb za red in mir. Vsled vojaške rckvizicijc žita, nakupljenega za Slovenijo, je nastala predvsem po mestih v Sloveniji, kakor v Ljubljani in Mariboru, akutna kriza v prehrani. Prebivalstvo je videlo polne vagone žita, namenjenega v, Nemško Avstrijo, doma je pa zaman čakalo na moko. Meni-li Trgovinski glasnik, da bi bilo državi v prid, ako bi se pojavilo grozeče bolfšcviško gibanje in bi bilo prebivalstvo samo zaplenilo nc lc vagone naše države, ampak tudi ententne vlake? Predno pride iz Bclgrada odgovor in vsled nepoznanja naših razmer šc morda negativen, bi bilo že prepozno. Zakaj pa imamo sicer deželno vlado, ako nc bi v takih tre-nolkih znala samostojno nastopati, ako je to nujno potrebno? Ukrep predsednika deželne vlade je bil akt obrambe, začasen in ne odredba, ki bi veljala za večne čase. Pri rokah nimamo statistike, koliko vagonov živil da jc dobil Žitni zavod od 1. avgusta prošlega leta. Vemo pa, da po-trebnje Slovenija mesečno 7C0 vagonov živil in da od dovoljenega ji kontingenta ni dobilo dejansko niti polovice! Od 1 januarja 1920 do konca marca jc dobil Žitni zavod 7 vlakov na razpolago, socialistična Nakupovalna zadrugi pa en vlak. Južna železnica jc dala na razpolago v tem času Žitnemu zavodu 18 vlakov, so-icalisLični Vojni zvezi (Nakupovalni zadrugi) 3 vlake, Gospodarski Zvezi 4 vlake, Ekonomu 3 vlake, Trgovski zadrugi v Celju 1 vlak in Gospodarskemu uradu okrajnega glavarstva v Celju 1 vlak; tekom treh mesecev je prišlo v Slovenijo torej 33 vlakov in če bi prometne ra»mcre v Sloveniji — nc po zaslugi ministrstva saobračaja, ampak po zaslugi slovenskega uredništva in železničarjev — v preteče-nih mcsecih nc bile boljše kakor po nekaterih drugih pokrajinah in bi železniška uprava v Sloveniji nc bila poslala, četudi v nezadostnem številu, snma vlakov v Ba-r.at in Bačko, bi imeli danes v Sloveniji boliševiške razmere, kakršnih sc belgrajski demokratični listi po Dravici boje. Žitni zavod zdaleka ne dobiva dovolj vagonov žita, da bi mogel pokrili domače polrebe in jc zalo golo natolcevanje, da bi bil Žitni zavod za Slovenijo nakupHcno žito prodajal čez mejo v Nemško Avstrijo. Ćc bi sc bil zgodil kdaj kak tak slučaj, ki nam pa ni znan, da bi fcil šel čez mejo kak vagon pod firmo Žitnc4a zavoda, bi bil to lc akt kakega židovskega sleparja, no pa Žitnega zavoda. V Sloveniji se sleparjem LISTEK. Jezersko. Piše Dr. Rudolf pl. Andrcjka. (Dalje.) Jezersko obstoji, kakor je bilo že preje omenjeno iz dveh, pravzaprav iz treh vasi, ki so druga od druge oddaljene kake četrt ure. To so Spodnje Jezersko ob Kokri, Zgornje Jezersko ob Jezeroici in Sv. Andrej ob vznožju Jezerskega vrha. Ta aela se bistveno razločujejo po načinu hišne razporedbe od navadnih kranjskih ali Štajerskih vast Ravno najmogočnejši domovi stoje čisto na samem, tako Mlinarjev in Makekov dom na Zgornjem Jezerskem, Roblekov in Ankov dom pri Sv. Andreju. To jc pojav, ki se nam često kaže v gorskih krajih, in posebno izrazito tudi na Jezerskem. Na Zgornjem Jezerskem je poštni in brzojavni urad. Razen hotela Kazino ni večje gostilne, ki bi prišla za prenočevanje tujcev v poštev. Pn Sv. Andreju nudi vrla narodna Sostilna čtularjeva vsem potnikom, ki ho-ijo ali prihajajo čez Jezerski vrh prijetno okrepčilo. Posebno prijetno je sedeti v verandi pred gostilno, kjer se nudi krasen razgled na gorske velikane Savinjskih planin, Mrzlo goro, Babe itd. Kdor hoče uživati popolen razgled po jezerski kotlini, naj se napoti od Stular-jeve gostilne na Jezerski vrh, kamor dospe, ako se posluži kot bližnjice stare državne cestc, v dobri pol uri. Državna cesta čez Jezerski vrh jc bila nekaj let pred vojno preložena in je, akoprem se nekam zelo vije, v rcsnici s prav elegantnim pad-ccm izpeljana, tako, da jo vsak avtomobil z lahkoto zmaga. Krasen je pogled z Jezerskega vrha v dolino Bele; v daljavi za-glcdaš mogočno Pcco in še dalje solnčno ravan velikovško. Pod teboj sc pa peni v nevzdržnem teku proti Dravi bistri gorski potok Bela. Na severnem vznožju Jezerskega vrha leži prijetno kopališče Bela, znano po svojem kislem vrelcu. Zato naziva ljudstvo to zdravišče tudi >Pri Kisc-lici«. Tujec, ki ni vajen koroškega dialekta, pa bode iz ust domačega prebivalstva slišal samo naziv Pri» Sclci«, ker se v koroškem narečju, kakor znano, črka »k < vedno izpušča. To narečje se žc pričenja onstran Jezerskega vrha. dočim Jezerani šc bolj po kranjsko zavijajo, akoprem sc v šoli prav dobro poslužujejo koroškega na-rečia. Od kopališča Bele dospemo v vas Belo, ki je še bolj kot Jezersko raztresena. Komaj vsakih 5 minut zagledaš kako hišo ali kočo ob državni cesti. Mnogo jih je na vrhovih. Tako tudi Pavličevo s e 1 i š č e , ki leži na desni strani, kakih 100 m nad državno cesto, ako hodiš v smeri proti Železni kaplji. Mimo tega sc-lišča vodi markirana pot na Pavličevo sedlo, kamor dospemo v IV* uri, odtod pa mimo Suhadolnikove, po domače Covni-kove (izgovarjaj Cćnkovc) domačije v na-daljnih dveh urah v Solčavo, odnosno v Logarsko dolino. Ta pot sc priporoča posebno turistom začetnikom, ki hočejo iz Jezerskega priti v Logarsko odnosno v Zgornjo Savinjsko dolino, ker ni prav nič težavna in nudi vsled vedno se menjajo-čega razgleda diven užilclt. Utrujeni turisti najdejo na prijaznem Suhadolnikovcm domu gostoljuben sprejem in v največji sili tudi prenočišče. Ta dom jc ena najvišjih slovenskih kmetij, ki jih poznam. V nebeški planinski krasoti zreš na celo Savinjsko pogorje, na Skulo, Brano, Kamniško sedlo in Ojstrico, pa tudi divje razdrapana Mrzla gora se ti kaže v vsej svoji krasoti. Pa vrnimo se zopet nazaj na prijazno Jezersko. Razmeroma visoka lega 1000 mclro> nad morjem oovzroča, da jc tu v naihujšem poletju vedno hladno, tenki in ostri zrak vpliva blagodejno na pljuča, absolutna tihota, ki jo je v prejšnjih časih motilo le semtertja drdranjc kakega avtomobila, pa blaži živce utrujenim otrokom velikih mest. Šumnih zabav iščete zaman na Jezerskem. Tu jc veličastna narava absolutna kraljica in prisili nas s svojo bujno krasoto, da se rade volje odrečemo vsemu, kar ni v neposredni zvezi z njo. A čc se ji udarno, nam stotero povrne našo ljubezen. Vsak dan lahko izletimo na nove prekrasne točke, katerih je Jezersko vse polno. V tem pogledu nc smemo pozabiti pol-dnevne ture na Veliki Vrh (1743 m), zad-nii fcvornozapadni izrastek Kočne, ki je skoraj do vrha pokrit z gozdom. Izhodišče za ta izlet jc Mlinarjev dom (last mlinarja in Žagarja Murija), mimo katerega vodi zaznamovana pot vedno bolj slrmo proti vrhu. Raz vrh je diveu razgled na Kočno, na Sloržič, Košuto, Obir in Peco, na daljno velikovško polje, proti jugu se ti belijo nasproti v solnčncm svitu kranjske vasice in crtrkve; globoko pod seboj pa zagledaš ob strmih prepadih ostro zarezano strugo Kokre in poleg nje kot srebrno nit tenko državno cesto. Na vrhu jc v kamnu vzi-[ dana. s Doscbnim ključem (ki ga hrani Ma- Strm» 2. SLQVENEC. Зат X april» 1««). ŠUv. 76. bi izžemalccm strogo gleda na prste in bi bilo želeti, da bi se po vseh pokrajinah tako postopalo, potem bi narod nc ječal pod neznosno draginjo, ki tudi v Sloveniji narašča, četudi ne po krivdi — Slovenije, če je bil v Sloveniji kljub dragim transportnim stroškom kruh ceneiši kakor v Bc; gradu, ni nič čadnega za tistega, ki pozna s o 1 i d n o s t naše trgovine. Trgovec, ki bi trgoval s 1001"*- dobička, bi po splošni sodbi slovenske javnosti veljal kot nereden trgovec, ki spada kot oderuh pod ključ. Vrhtega Žitni zavod kot uradni prehranjevalni zavod ne smatra za svojo nalogo, da bi čim več nakupičil »zaslužka«, ampak da po najnižji ccni oskrbi prebivalstvo s prehrano. Toliko v odgovor »Trgovinskemu glasniku« po načelu: clara pacta — boni amicil DrZsiva ШБ. LDU. Belgrad, 2. aprila. Včeraj popoldne je Nj. Veličanstvo regent prestolonaslednik Aleksander posetil vojnega ministra Branka Jovanoviča v poslopju voj. nega ministrstva. Prestolonaslednik se jo pripeljal v avtomobilu kakor vedno brez spremstva. LDU. Belgrad, 2. aprila. Na eni izmed bodočih sej bo ministrski svet sklepal o vprašanju reorganizacije naše trgovine z inozemstvom in sicer na podlagi predloga ministra za trgovino, ki bo bržkone v celoti sprejet. Ta naredba ukinja pristojnost Tseh pokrajinskih vlad za sklepanje lastnih kompenzacijskih pogodb e tujimi vladami. LDU. Belgrad, 2. aprila. Drugi naš delegat na mirovni konfercnci v Parizu An-idrija Radovič je došel v Belgrad, kjer bo ostal kakih 10 dni radi referata in prev-letja inštrukcij glede onih vprašanj, ki вс bodo reševala na mirovni konferenci. LDU. Belgrad. 2. aprila. Po poslednjih Tceteh, ki prihajajo iz Pariza, vzbuia zdravstveno stanje vojvode Zivojina Mišiča rc-*nc skrbi njegovi družini. Vojvoda leži zadnji čas v postelji. LDU. Belgrad, 2. aprila. Tolpe arnavt-Aih razbojnikov, ubežnikov iz Kosova, jc včeraj ponoči napadla selo Slatino pri Vu-etrnu ter opustošila vso vas. Ubili so štiri najuglednejše vaščane ter zatem pobegnili. Policijske oblasti iih zasledujejo. Bolgarija. LDU Sofija, 2. aprila. Bolgarska brzojavna agencija Javlja: Volitve v sobranje so izpadle tako-le: 113 agrarcev, komunistov, 2A demokratov, 15 nacionalistov, Đ socialistov, 3 pristaši Genadijeva, 7 ra-dikalcev, 7 naprednjakov in 3 liberalci. Celokupno Število vseh mandatov zna?a, ako odštejemo sedeže, ki pripadajo izgubljenim pokrajinam, 210. Agrarcl so pridobili 27 mandatov več, ne da bi prišli e tem do večine. Socialisti so Izgubili 30 mandatov. Demokrati, ki so imeli prej 28 poslanskih mest, od teh 5 v izgubljenih pokrajinah, so napredovali za 1 mandat. Nacionalisti, radlk&lci in naprednjaki so izgubili vsak po 1 mandat. Liberalci, ki so imeli doslej le 1 zastopnika, so dosegli 3 mandate. Listi pišejo o preosnovi novega kabineta na podlagi koalicije med ngrarci, nacionalisti in naprednjakL nik miru s sovjetsko Rusijo. Kar so tlCe Poljske, so vsa pogajanja nemogoča, dokler Poljska no ustavi vseh sovražnosti. Vsekakor bi so morala pogajanja vršiti v kaki nevtralni državi. Mirovna pogodba z Estonsko je ratificirana, mirovna pogajanja s Latiško pa se začno te dni. Konferenci v Helslngforsu !n Varšavi, kjer naj bi se po spodbudi zaveznikov ustvarila rveza obmejnih držav, sta se žalostno izjalovili. Amerika. LDU Berlin, 1. aprila. (DunKU) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Bazla: Kakor s« javlja švicarskim listom Iz Washingtons, je po sporazumu republikancev in demokratov predlog Knoxov izpreme-njen na ta način, da sc proglasi samo enostavna vzpostavitev mirovnega stanja z Nemčijo. Verjetno je, da bo predlog v tej obliki sprejet in da bo predsednik samo določil določitve mirovne pogodbe. Na ta način bi se mogel odpraviti konflikt med predsednikom in senatom. Glasovanje v senatu bo pred 15. aprilom. LDU Waahinoton, 2. aprila. (DKU — Brezžično.) Kakor vse kaže, bo mirovna pogodba z Nemčijo kmalu odobrena. V resoluciji, ki Jo je sprejel senat, stoji tudi določba, da Zedinjene države stopijo z Nemčijo v trgovske etike. Anglija. LDU London, 2. aprila. fDKU — Reuter.) Državni tajnik za Irsko Macpherson je podal ostavko. Sedaj bo najbrže imenovan na mesto ministra za pokojnine Evan-sa, ki ostane minister brez portfeja, Nemčija. LDU Berlin, 1. aprila. (DunKU — Wolff.) Kakor poročajo iz Achna, se potrjuje vest, da jc mejna komisija dne 23. marca Belgiji priznala železniško progo okrožja Montjoie, dasi je ugovarjal nemški zastopnik kar najodločneje. Ta sklep pomeni odstop ozemlja, ne pa določitev meje. Prebivalstvo se je ostro izjavilo proti temu ukrepu in splošno se sodi, da državna vlada tega sklepa na noben način ne bo priznala in da bo storila vse, da se ne izvede. LDU Berlin, 2. aprila. punKU) »Lokalanzeiger« javlja iz Barmna: Akcijski odsek |e danes pozval delavstvo, naj z ozi-rom na ugodna pogajanja v Münstru prekine splošno stavko. LDU Berlin, 2. aprila. (DunKU) »Lokalanzeiger« javlja iz Kodanja: Od sinoči se vrše med vlado in zastopniki strokovnih organizacij socialnodemokratične stranke pogajanja za ukinjenje splošne stavke in za oo'pravo politične krize. Medtem se splošna stavka širi čimdalje bolj. LDU Berlin, 1. aprila. (DunKU — Wolff.) Po vesteh iz rensko-westfalskega industrijskega ozemlja se je položaj ponekod poostril Avs3ri?sfca republika. LDU. Dunaj, 2. aprila. (ČTU) Državni kancclar dr. Renner je danes nastopil svoj velikonočni dopust, V pondeljek bo govoril v Gradcu o sedanjosti in bodočnosti avstrijske republike. Rusija. LDU Moskva, 2. aprila. (DKU — Brezžično.) Ljudski komisar za zunanje posle I čičerin je na komunistični konferenci govoril o mirovnem vprašanju in je izjavil, da Rumunija sploh ni odgovorila na predlog ruske sovjetske vlade, da bi premestili pogajanja v Harkov. To se da razlagati le po dejstvu, da je sedaj v Rmnuniji nova vlada in da je general Avarescu nasprot- kekova rodbina) zavarovana spominska knjiga, ki se je morala v zadnjih letih obnoviti, ker je bila že vsa popisana. Sestop z Velikega vrha gre v vzhodni smeri v dolino Kočne; tik pod vrhom je julija in avgusta meseca naravnost idealno mesto za ljubitelje planinske flore. Rdeči sleč, zla-tožareča kranjska jabolka, po strmih skalah že pečnice, žlahtnoaehteče murke, različne vrste planinskih lilij itd. rastejo tu tako bujno, da ta pestra krasota barv skoraj zagrinja zelenic grmovja in trave. Onim, ki ljubijo izlete po ravnem, nudi pot k izviru Kokre, ki se cepi tik pod spodnjejezerskim klancem od državne ceste, nedvomno največji užitek posebno popoldne. Od slapa do slapa zasledujemo {>enečo se Kokro vedno viic in više po do-ini, ki se vedno bolj zožuje. V dobri poldrugi uri smo med vznožjem Vemikovega Grintavca in gorovja Košute, ki pošiljata i i. neštetih vrcicev bogastvo svojih voda v Kokrino strugo. Ako nas mika, jo lahko udarimo naprej v Tržič; ako pa hočemo ostati na Jezerskem, krenemo mimo Komende na Vernikov Grintavec in odlod nazaj mimo stare cerkvice St, Ožbolt na Jezersko. (Dalje.J Mažarska. LDU. Dunaj. 2. aprila. (ČTU) Grof Apponyi je na vožnji skozi Dunaj izjavil novinarju, da je njegovo zaupanje vedno močnejše, ker je opažati, da je zavzela en-tenta proti Madžarski prijaznejše stališče. V Budimpešti bo moral stopiti v stike z zavezniškim guvernerjem; ako tega ne bi storil, bi to moglo neugodno vplivati na bodoča pogajanja. Grof Apponyi si je prepovedal v Budimpešti slovesen sprejem. V Rabu jc dejal, da se bliža dan, ko težko izkušana Madžarska dobi zadoščenje. R2ZH3 рогаШз. LDU. Düna), 2. aprila, (ČTU) »Wiener Tagblatt« poroča, da je opažati v Italiji nagnjenje, skleniti s Tirolsko politično, gospodarsko in carinsko zvezo. LDU. Dunaj, 2. aprila. (ČTU) »Die rote Fahne« poroča, da sc dobavlja iz Avstrije orožje in municija na Poljsko proti Čehoslovaški in sovjetski Rusiji. LDU. Dunaj, 2. aprila. (ČTU) »Wiener Mittagszeitung« javlja: Predvčerajšnjem je dospel v Prago ameriški razsodnik za razdelitev podonavskega brodovja Houston. čohoslovaška vlada ie že v decembru lanskega leta izdelala spomenico o razdelitvi podonavskega brodovja med posamezne države. V lei spomenici je zahtevala za čehoslovaško 550 ladij in 90 vlačilcev. Konference z ameriškim razsodnikom so so pričele v Pragi in se bodo nadaljevale na Dunaju. HaroCaife „Stouenca"! PolltICne novice. 4- Kje fe korupcija? »Slov. Narod« je priobčil iz -Rijeöi SHS« članek »Kje je korupcija?«, ki je od prve do zadnje beee-de neresničen, naravnost izmišljen, iz-vzemšj dejstvo, da je trgovinski minister Ribarac podal ostavko in je njegov naslednik dr. Ninčič. To bodo debelo gledali poslanci Jugosl. kluba, ko bodo brali sledečo bajko 'Slov. Naroda« v omenjenem članku: »Po Beogradu s« nadalje širi vest, ki meče kaj čudno luč na slovensko kle-.•'«kfflno stranko in nienega načelnika dr. Korošca. Baje je prišlo v Koroščevi grupi do precej ostrega spora, ker je dobil en del te grupe dovoljenje, da sme izvoziti iz Slovenije 300 vagonov pšenice in da bi moral dober del dobička, ki bi se pri tem napravil, iti v volilni sklad slovenske klerikalne stranke. Drugi del Koroščevc grupe je sedaj ves srdit, ker tudi on nj deležen take »podpore« in grozi, da bo izstopil iz Jugoslovenekega kluba ter se pridružil raje liberalni Riharčevi grupi. Zanimivo Je. da se dovoli izvoz 300 vagonov pšenice iz Slovenre ravno v trcnolku, ko se mudi v Beogradu predsednik slovenske pokrajinske vlade dr. Brejc, da intervenira ori ccntralni vladi, ker grori Sloveniji glad.« Ko je predsednik Jugosl. kluba prebral to raco, sc je od srca rsvme*nl in dejal: »Slov. Narod« prinaSa za Velikonoč pustne krofe. Take stvari si demokratje izmišljujete, da bi pozornost javnosti odvrnili od demokratske korupcije, ki ie bila v zbornici deloma razkrinkana. Kar »SI. Narod« po-natiskuje iz »Politike« o »Sirotinskj pari« iz vojne dobe, je specifično rrbska zadeva, v katero so r>o trditvi »Politike« bile zapletene radikalne žene i. dr. Značilno za moralo »Slov. Naroda« te pa, da to zadevo naprtini — sedan H vladi. -f »UHtelJs^ TovsrK« v *1пЛј1 fra-mazonake lože. V štev. 13 napada imenovani Ust katoliške zastopnike v odboru oblastne zaščito decc in mladine ter ptäe: »Med drugimi raznimi zadevami je bila na dnevnem redu ureditev in premestitev po-boljševalnicc iz Ljubljane v Kočevje in razširjenje tega zavoda tudi za dekleta. Kanonik Nadrah je predlagal, da naj na moškem oddelku poučujejo svetni učitelji, na ženskem oddelku pa se nai izroči vzgoja in pouk nunam. Temu, svetne učiteljice žalečemu predlogu, so odločno ugovarjali zastopniki učiteljskih organizacij srednjih in ljudekih šol (v resnici je ugovarjal lc — Luka Jelencf) in zastopnico ženskih dobrodelnih zavodov. S posebno vnemo in prepričevalno besedo se je zavzemala za svetne učiteljice zastopnica nekega socialno demokratskega dobrodelnega zavoda. A vse zaman! Njeni argumenti za enostransko nunsko vzgojo nesrečnih deklet so našli pri veČini Ic gluha ušesa. Večina, med katero je devet duhovnikov, je sprejela Nadrahov predlog in — čujte in strmite, za nune zoper svetne učiteljice, katerih svetovalec, prijatelj in dobrohotni oče bi moral biti, jc glasoval tudi višji šolski nadzornik Franc Gabršek. Ne maramo imenovati tega njegovega nastopa s pravim Imenom! Vprašamo le: Ali ga ni sram pred priprosto ženo? Da je glasoval za nune in nunsko vzgojo tudi Adolf ft. j. Sndsrl, se nc čudimo.« — Tako se je spravil »Učit. Tov.« nad naše najizvrstnejše in najideal-nejše učiteljice, ki so najmanj toliko strokovno vsposobljene kakor one, ki zajemajo svojo duševno hrano iz Dimnikovcga družinskega glasila. Čestito Jelenc-Dimni-kovo družbo opozarjamo, da najbolj znani ljubl'anrki sv obod o mi sclci pošiljajo svoje otroke v šolo k — nunam. Imeti morajo gotovo tehtne vzroke, da ne zaupajo otrok \zgojiteljcm, ki so v kaki duševni vezi s »stanovskim« glasilom — »Učit. Tovarišem«. •4- Vprašanje ujedinjenja učitcljstve. Zaveza jugoslovanskega učiteljstva je poslala Slomškovi zvezi na njene predloge sledeči odgovor: »Vodstvo Zaveze ic napravilo na evoji seji dne 4. t. m. z ozi-rom na doposlana dopisa Vaše »Zveze« sledeči sklep: »Zaveza jugoslovanskega učiteljstva« v Ljubljani stavljenih resolucij »Slomškove zveze«, s katerimi se ta izreka za edinstveno stanovsko organizacijo, zajedno je pa sklenila, da svoje »Zveze« ne ra/.pusti, ne more vzeti neznanje. V zvezi o tem odpade tudi vsak nadaljni razgovor s predlaganimi odposlanci.« To v vednost članom -»Slomškove zveze«, kakor tudi vsemu učiteljstvu, da sodi, kaj in kje je pravi vzrok, da ne moremo priti do zaželjenega ujedinjenja. Nadaljni razvoj tega vprašanja je sedaj odvisen od članov okrajnih učiteljskih društev in pa podružnic »Slomškove zveze«, ■f Seljački tabor v Mostam. Ker Je organizacija ljudske stranke v Hercogo-vini v velikem že izpeljana, je pokrajinsko vodstvo sklicalo za 25. marca zbor zaupnikov, da pregleda strankino vrste. Na zbor je prišlo 412 zaupnikov, ki so zastopali 120 krajev, torej približno vso Hercegovino. Na zborovanju so se obravnavala sledeča vprašanja: agrarna reforma, našu državna politika, verskoizobraževalno delo. gospodarski oovzdig Hercck^vluo In vo- litev izvrševalnega odbora ljudske stran, ke za Horcegovino. Za božičnim seljačkim saborom v Zagrebu, katerega sadove ža-nje sedaj ljudska stranka pri volitvah in z» onim v Sarajevu, na katerem Je zadnjič govoril dr. Rogulj», Je mostarsko zborovanje nov dokaz, kako globoko se Je uko-reninil» v hrvatskem narodu ljudska strank». -f Za pravično rešitev jadranskega vprašanja. Dne 1. t. m. ie bil v Zagrebu sestanek zastopnikov iz okupiranih kraljev, na katerem je bila sprejeta nastopna resolucija: Vsled trdovratnih glasov, ki se širijo poslednje dni, da se bo jadran. vprašanje. zlasti vprašanje Reke in Kvarnera, v kratkem rešilo ali da ie že rešeno s tajno preliminarno pogodbo med gotovimi našimi člnitelri in Italijo, ie nastala v vseh krogih naroda velika razburjenost. Zaradi tega zastopniki jadranskih krajev brez razlike strank pozivajo tem potem vse nerodne predstavnic iz okupiranih krajev, naj brez odlašanja zahteva» od mirovnih delegatov, ki se «edaj nahaiaio v domovini, resnično in nedvoumno poročilo o stanju stvari, ter nai potom akcije svojih kluberv v narodnem predstavništvu dobe jamstva, da se jadransko vprašanie ne bo preliminarno reši'o na način, da bi se postavil narod pred gotovo dejstvo. — Za zbrane so podpisani Ivo Krznarič, Rikard Kata-linič-Jerctov. dr. P. Mandič. Milan Marja-novič, Simc Pečinič in dr. Huc-on Verk. — Poslanci iz okupiranih krajev so poelali včeraj nastopno brzo:-avko ministrskemu predsedniku Sto'anu Protiču v Belgrad: Udružen'c poslanccv iz okupiranih krajev najodločneje protestira preti vsakemu popuščanju v jadranskem vprašanju ter zahteva, da naj narod sam s plebiscitom odloči o svofl pripadnosti. Prosimo, sporočite to brroiavko predsedniku mirovne delegv-cüe g. Nikoli Pnšicu, Podpisan: predsednik dr. Trina;stič. -j- Tuji konzulati v naši državi Pres-biro javlja uradno: Danes so bila začasna pooblašćcnja za delovanje Še temle honorarnim konzulatom, ki obstojajo že od prej: 1. danskemu v Bclgradu, 2. norveškemu v Belgradu. Uradno od ministrstva za zunanie stvari, dne 31. marca 1020, Dnevne novice. — Prehrana jugoslovansko akademske omladine na inozemskih univerzah, član »Jugoslovanskega kluba« Smodej je v zadevi prehrane naŠege dijaštva na Dunaju posredoval pri ministru prosvete, pri finančnem ministru pa za dovoljenje, da smejo akademiki vzeti seboj dosedaj dovoljeno količino živil. Intervencija je bila neuspešna, ker jo ministrski svet že prej sklenil, da zavoljo zlorab in trgovine, ki so jo čoz mejo uvedli nekateri dijaki v veliki meri, ne bo dovolil več izvoza živil za dijaške menze, pač pa da hoče podpore potrebnim dijakom zvišati. Finančni minister je dejal, da bo treba tudi štipendije revidirati, ali iih dobivajo akademiki, ki res študirajo, ali pa taki, ki samo zapravljajo državni denar. Posl. Smodej je ministra med drugim opozoril, da slovenski akademiki na Dunaju marljivo študirajo in ao resni ljudje; za 05 odstotkov slovenskih akademikov more garantirati, nakar jc g. minister dejal; To je lepo, taki bi morali biti vsi akademiki, pa žal niso. Na poslančev ugovor, da večina naših akademikov na Dunaju sploh nc bo mogla nadaljevati študij in bodo izgubili semester, če nc bodo smeli vzeti seboj potrebnih živil, je dejak Pri nafboliši volji ne morem delati nobenih izjem. Z malimi količinami se je oez mejo spravila neverjetno ogromna množina živil in sc je vršila velika korupcija. Če odprem tu zopet duri, Eride zopet vse polno drugih prošenj, ki i jim moral ugoditi in korupcija bi cvetela naprej. Če bi prišel danes moj brat, bi ga ravno tako zavrnil in dejal: Tudi z» tebe ne poznam izjeme. Lc z doslednostjo se more proti korupciii uspešno boriti. — Posl. Smodej je izvajanja g. ministra z obžalovanjem vzel na znanje s pripombo, da se ta vladni sklep vendar nc bo mogel držati, ker trpe pri tem nedolžni, sicer pa da boj g. ministra roper korupcijo akade-mikov-trgovcev odobrava. _ Preuredba državnih štipendij e» dijake. Presbiro javlja nradno: Finančni minister obiavlja v svoji št, I—11.951 od 1. aprila 1920: Ministrskemu svetu. V inozemstvu se uči veliko število naših dijakov. Njih število znaša več tisoč. Deloma so državni štipendisti, drugi del pa se uči ob stroških svojih sorodnikov. Eni in drugi se obračaio na našo državo in zahtevajo podporo od finančnega ministrstva, da jim menja dinar za tujo valuto po državnem kurzu. Medtem pa ie dotfnano. da je m*d dijaki mnogo takih, ki imaio «labe nspebe v učenju in ki predavanja zelo slabo ali sploh nc obiskujejo. Ravnotako je med starši teh dijakov mnogo takih, ki niso naši podaniki in ki niso plačevali državi dolžnega davka. To ne more in ne sme tako dalje ostati, ker so naše finsnčne razmere take, da ne moremo več trptti neopravičenih izdatkov, niti ne moremo do-