Beograjsko pismo. Beograd, 6. novend)ra 1925. Naše prijatelje in gomišljeniike bo gotovo zanimak\ ako jim napišem nekaj vrgtic 0 gedanjem položaju. K« pišejo na podlagi telefongkih poročil veliki dnevniiki, mar_( komu ni jasno, ali pa naši Ijudje do teh rvovic gploh ne pridejo. Radi tega je po mojem mnenju dobro, da od čas« do čaga poglanci potom »Slovenskega Gogpodarja« obvestijo naše Ijudi, ikaj ge godi za gikrivno gteno tam doli v Beogradu. Invalidi bodo z novim zakonom — tepeni.  Sedanja Pašičeva ia Radičeva vlada je predložila nov zakon o invalidiih in njih oskrbk Novi zakon bo prine^el u- bogim glovengkim invalidom, vdovam in girotaim vse pob» krivic, namesto pravic. Nov zakon bo mnogim invalidoi« v Sloveniji odvzei še tisto trohico pravic, ki 90 gi jih pfi- borili dogedaj. Novi zakon bo napravil1 veliko razliko med invalidi iz Slovenije in Srbije. Zakon dajie prednost invalir dom, ki 90 ge borili v grbgki in omogorgiki antvadi Razlika med navadnimi inva)idi-voja!ki m invalidi-oficiirji pa bo na- ravnogt gorostagna. Če ima oficir srbske ali črnogorgike as- made obgtrelje-nrh na roki par prgtov, dobi tako visoke «- validgke procente in tako vigoko invalidno podporo, kakoi; navadni kivalid-vojak, kateri je i^ubil obe nogi ali obe roki. In še vse polno drugih večjih in manjih krivic prinaša invalidglki zakon ubogim invalidom, vdovarn in sLrotam. Naša poglanca Kremžar in Žebot gtai govorila prott temu zakonu in pTedlagala, na| ge zaikonski predlog mp*A vrne minigtru z naročilom, da ga popravi in itzdela tafco, kakor zahtevajo invalidi. AH Pašičevi radikali ter radičevei so z obema rokama glagovali za vladin predlog. Ob volit* vah 'dne 8. februarja go mnogi invalidi v Sloveniji — po- 9ebno po mestfh — bili zapeljani po gladBh obljubaih in SO voliK Pašičevo radikatno stranko in še več pe jih §e giasoralo za radičevce. Ker go pomagali mnogi tema dventa strankama na konja, so s tem invaiidi pljuvali v lastno sldedo. Radič Štefan hoče postati minitster. Ko so v letošnji gpomladi radičevci zavrgli republiko šeer go objeli Pašiča in postali monarhisti, 90 4 radičevci postali rminigtri. Bili so to: foivši určitelj Pavile Radič, advokat dr. Nikie, advdkat dr. Šuperina in advokat dr. Kirajač. Nobenega Ucrneta ni Radič dolooil za ministra, čeravno ved no govori, da je njegova gtranka »geljaSka« (kmetgka) stran ka. Štefan Radič pa Ibi gedaj rad postal tudi gam minigter, četudi ni poslanec. On gtrašno sili v vlado. Velikokrat je že 'bil pri kralfu in pri Pašiču radi tega. Radič ne upa poprej med hrvatgko Ijudgtvo na shode, doikler ne bo minister. Obenem bi Radič rad napravH za miriigtre tudi članevodstva njegove gtranke: Predavca, dr. Mačeka, Krnjeviča itd. Ali vsi ti z Radičem vred niso več poglanci, ker jim je irladna večina v spomladi njih poglangke mandate prelklicala. Med Pašičevimi radikali je več gtruj, ki Radieeve ministrgke želje različno raalagajo. Prva, najmočnejga struja, ld je pod vplivom kraljevega dvora, je za to, da pogtane Eadič ministeir, a ta struja ni za to, da bi tudi vodgtvo Ra- dičeve gtranike vgtopilo v vlado. Stao Pašič je gam proti Eadiču fcot miinistru. On zahteva, naj pogtene Štefan Radič poprej poglanec in šele potem minigter. To je prefrigama Pašičeva irvtriga (gpletka). Skupščina je prej uničila Radičeve poglangke mandate, a jih po zakonu sedaj ne mo pe proglagifi zopet za poslance. V voliitve pa gi Radič ne upa, ker se nui hrvafgko Jjudstvo punta, . ¦•¦,.. še druge Radičeve težave. Sedanji Radičevi 4 minigtri pa me pojdejo radi iz vla- de. Navaddi so ge na minigtrgke gedeže. Radičevi poslanci v varaždingkem lokraju tudi ne marajo na ljubo Radiiču odložiti svoje poslangike rnandate. Za<nimivo je, da go na kratjevem dvoru imeli posebno krongko gejo glede vpraganjaT lcako bi( Štefana Radiča napravili za kraljevgkega ministra. Med djudgtvom in kmetgkimi ter delavgkimii poslanci iz Hryatgke se opaža velika nevolja proti Radiču in njegovim inirustroim. Ne ene obl|ube, katerih ]e ob volitvah kar deftevalo iz radičevgkih wst, ni Radič izpolnil. Davki 90 pod Radičevimi minigtri vedno večjt Hrvatgki .poslanci, ki go zepustili Radiča — 11 po številu — dobivajo vgak dan iz ceie Hrvatske številne pozive, naj pridejo med Ijudgtvo. Radič bi rad prišel v Slovenijo. Ker ga Hrvati ne marajo več, hoče gedaj Radič v Slo»ecvijo. Huduje se nad dr Korošcem, ker prireja v zadnjem iSasu v^hrvatskem delu Dalmacije in po ostali Hrvatski sijajne shode za ljudsko strariko, Da foi 9i pripravil pot v Stovenijo, je napisal Radič v svojem ligtu »Doim« članek,v katerem piše, da Italija začeinja proti naši državi enaikomsprotno politiko, lcaikoa- pokojna Avstrija. Radič piše, kaUot da bi se Italija pripravljala na oboxoženi spor z Jugo*Giavija Če misli Radič, da bo 9 tem, da rožlja s gabljo, prir kutpi! ge Sloveincenv 9e Ibridko inoti. Naj raje Radič pove, haiko njegovi posdanci in ministri glasujejo za velikanske duvfce. Dr. Korošec med Hrvati. Kajkor hitro je Radič gfclenii nesrečno zveszo s Pašičem la je Mipustil program gvobodne in samostojne Hrvatske, §e imed lirva-tgkim tjudgtvom sdlno zavrešalo. Hrvate ravno tafko rnučijo gtrašno visoki dav^iv kakor Slovence. Sedaj, fco so radičevci na vladi, rni prav nič boljše, armpak so dav- ki vsak dan večji in hujši. Hrvatska Ijudska gtraruka )e povabila našega voditelja dr. Korošca, naj pride (med Hrvate. Celih 14 dni je dr. Korošec potoval po Dalmaciji in drrugih delih šHrvatgke. Ljudstvo je dr. Korošca povgod iskreno pozdravljalo in 9e v velikein številu udelečilo njegovih ghodov. Na mnogih ikrajih, kjer go zadnji čag Ijutdje stali na gtrani Radiča, je stopilo Ijudgtvo v tabor dr. Korošca. Od vgeh strani dobiva dr. Korošec brzojavke in pigma, naj pride na shode v posamezne župnije. Hrvati go gpoznali, da jiih je Raidič speJjal na krivo pot in bi sedaj radi svoje napake popravili. To je vegelo znamenje. Če pride v letu 1926 do novih volitev, bo Radič na Hrvatgkem mnogo izgubil. AH se bodo davki znižali? Pašič in Radičeva vlada še ni sprejela prav nobenega predloga naših poglancev za znižanje davkov. Sliši ge celo nagprotno, da bodo tz novim proračunom zahtevali še več. Poslanci Klovengke Ijudgke gtranlke ge bomo še naprej bocrili proti davčnim krivicam, ki ge godijo našemu Ijudgtvu. A ikajv lco radičevci 9 Pudjem in Kelemino vred glasujejo z vlado za vge davke. Franjo Žebot.