Iz naše organizacjje. Kranjsko. XXXIV. občni zbor ,,Narodne šole" se je vršil dne 27. marca t. 1. v ,,Narodneai domu" v Ljubljani. Predsednik Anton E a z i n g e r otvori zborovanje in podeli besedo tajniku. Tajnik Jožef Oepuder poroča: Žadnji redni občni zbor ,,Narodne žole" se je vršil dne 12. septembra 1904. Leta 1905., na dau 12. septembra sklicani občni zbor se zaradi nesklepenosti ni mogel vršiti in ostalo ,je do danes vse pri starern. Stari, leta 1904. voljeni odbor je opravljal do danes vse društveno poslovanje. V tem odboru so bili: Anton Razinger, predsednik; Jakob Dimnik, podpredsednik; Alojzij Kecelj, blagajnik; Jož. Cepuder, tajnik; Jakob Furlan, Ivan Krulec, Janko Likar, Juraj Eežek in Fran Trošt, odborniki. Pregledniki društvenili računov so bili: Fran Gabišek, Luka Jelene in Janez Levee. Predlog člana Ažmana, stavljen pri zadnjera občuem zboru, da se poleg Petričevih zvezkov naročujejo tudi Grubbauerjevi zvezki, je bil z večino glasov sprejet in se od takrat postreže vsakemu z blagom, kakršnega želi. Odbor je iinel v tem času štiri seje. Pri prvih se je sklenilo procente znižati od 25 na 20, ker je slavni deželni zbor že vežkrat s svojo podporo izostal. Zanaprej nam je sicer dovolil 800 K podpore, a le dovolil, nakazal jih še ni, in naše društvo željno pričakuje onega trenutka, ko bo deležno te dobrote. Tudi pokojni Jos. Traven se je spomnil blagodušno MNarodne šolo", zato naj ga ohrani vsak člaa našega društva v blagem spominu. Pa tudi tega volila še do danes nismo prejeli in smo torej navezani le na podporo slavnega mestnega zbora, Kranjske hraniloice, Kmetske posojilnice in Obrtno pomožnega društva, ki se nas vsako leto spominjajo s svojimi, že večkrat omenjenimi prispevki. Hvala jim zato! Pri seji dne 9.jan. 1906 se je tudi sklenilo, da se vrši občni zbor nNarodne šole" vedno z občnim zborom BVdovskega učiteljskega društva" in da se sklepajo društveni računi z 31. decembrom vsakega leta. Odbor je sklenil v tej seji tudi, da pristopi BNarodna šola'- z enim deležem rUčiteljskemu tiskovnemu društvu", ter da se Travnovo volilo naloži v kaki hranilnici, kjer bi se obrestovalo po 5%, da bi imelo naše društvo vefje dohodke od tega volila, ubožne šole pa večje koristi, zakaj s sedanjimi 20% tudi ne gre, ker ravno naši naročniki niso točni s plačili in le preveč zlorabljajo MNarodno šolo" s tem, da sieer mnogo naročajo, a premalo plačujejo. Seveda tako ne gre in ne more iti. Kadar se vsi izpreobrnejo, pojde boljše. V to pa pomozi Bog in dobra volja naših naročnikov! Zadnja seja BNarodne šole" je bila dne 7. marca 1.1. Pri tej eeji se je določil današnji občni zbor in se sklenilo odstotke pri Earočevanju šolskpga blaga znižati na 10% in to do tistega časa, da se izboljša finanfno stanje našega društva, da nam namreč izplača slavni deželai odbor onih 800 K, ki so nam bile določene pri zadnji seji slavnega deželnega zbora. Blagajnik Alojzij Kecelj poroča: Vsota vseh dohodkov znaša 9487 K 53 h, vsota vseh stroškov pa 9468 K 59 h, torej prestanka 18 K 94 h. Društvena imovina ob sklepu računa: 2646 K 97 h, mimo lanskega leta 2804 K 64 h je torej manj imetja 157 K 67 h. — Pregledniki so dobili vse račune v najlepšem redu. V odbor so bili izvoljeni z vzklikom: Razinger Anton, predsednik; D i m n i k Jakob, predsednikov namest.; C e p u d e r Jožpf, tajnik; Kecelj Alojzij, blagajnik; Furlan Jakob, Krulec Ivan, Likar Janko, Režek Juraj, Trošt Frančišek Ks., odborniki. — Pregledovalci računov so: Levec Janez, Gabršek Fr., Jelenc L. Tovariš Ivan Šega predlaga: 1.) Predsedništvo BNarodne šole" naj stopi v dogovor z deželno vlado hrvaško, da si ona preskrbi tudi nekaj slik naravnih krasot slovenskega ozemlja — bodisi zgodovinskih, bodisi zemljepisnih važnostij — da le-ta uvrsti te zanimivosti v one slike, ki jih namerava izdati kot nazorne slike. (Prepusti se odboru.) 2.) Predsfdništvo izkušaj v življenje spraviti takozvane »Naturaliensammelstellen** po zgledu Čehov in JJemcev. (Sprejeto.) 3.) Predsedništvo se obrni na razna založništva šolskih učil, kakor Pichler, Tempsky itd., z zahtevo, da se naj raznim učilom, v prri vrsti stenskim slikam, preskrbe slovenska imena. (Sprejeto.) Potem zaključi predsednik zborovanje. Društvo t pomoč učiteljem, njihoriin TdoTam in slrotani na Kranjskem je imelo svoj občui zbor dne 27. sušca 1.1. v »Narodnem domu". Predsednik Juraj Režek otvori zborovanje ob 9. uri, pozdravi zborovalce in se toplo spominja umrlih članov Maksa Josina, Engelberta Kavčiča ter društvenega inecena Josipa Travna. Zborovalci so v znak sočutja in hvaležnosti vstali s sedežev. Ko določi predseduik Jakoba Furlana in Vendelina Sadarja za overovatelja zapisnika, poroča tajnik Alojzij Kecelj približno tako-le: Preden pričnem govoriti o društvenem poslovanju, mi je v prvi vrsti omeniti, oziroma ponoviti, da je 30. sušca 1906 umrl Josip Traven, upokojeni nadučitelj v Ljubljani. Rajnik je bil vse svoje življenje skromen mož, varčen in zgleden gospodar. Bil je liki čebelica veduo pri delu, skrbeč ne le sproti, ampak tudi za bodočnost. In ker pridobitev svojega uma in truda ni užival sam, so pripadle glasom njegovega slednjega sporočila v hasek učiteljskemu stanu, za katerega je vedno gorel. Naše društvo prejme 4000 K in eno osminko ostale, v sledDJem sporočilu nerazdeljene vsote. Sebi pritrgovati, da se pomaga trpečemu sobratu, je najplemenitejši čut, ki ga more roditi in gojiti človeško srce. In to redko, blago, kremenito srce sedaj že razpada v prah. A hvaležnost, ki jo je to srce zbudilo v nas, pa ne razpada, temveč bo živela, dokler bo bilo še kako uči- teljsko srce. Josip Traven torej za nas in naše stanovske naslednike ni uinrl, živi med nami ia živel bo v najčastnejšem spominu, dokler bodo imeli Slovenci šole in učiteije. Slava Travnovemu spominu! V dobi od 1. prosinca 1905 do 31. grudna 1906 so pristopili štiri člani, dva sta izstopila v smislu § 10. društvenih pravil, umrl pa je Maks Josin, učitelj v Ljubljani in večletni, marljivi pregledovalec društvenih računov. Bil je ljubezniv tovariš, značajea mož, dober soprog in skrben oče. Mož blagih lastnosti je mnogo prezgodaj legel v hladuo zemljo. Po njem žaluje vdova, dve hčerki, njegovi prijatelji in kolegi. — Preminul pa je tudi Engelbert Kavčič, nadučitelj pri Sv. Križu nad Litijo, zapustivši ženo in enega otroka. Rajni Kavčič še ni bil pravi član, ker je umrl v letih provizorija. Oba pokojnika naj počivata v niiru! Društvo je imelo 1906. 1. 114 članov.*) Blagajnik Josip Oepuder je izkazal 63.259 08 K dohodkov in 44 K 27 h manj izdatkov. Društvenega imetja je 116.21563 K; v preteklem poslovnem letu se je pomnožilo za 500 kron. Pregledovalec društvenih računov Fran G a 1 e je imenotn revizorjev izjavil, da so računi v popolnein redu, ter je predlagal odboru oprostilo, kar se je soglasno sprejelo. Ivan Šega je predlagal: Uvede naj se čekovni promet. Začetkom vsakega poslovnega leta naj se pošljejo članom položnice za vplačilo udnine. Poleg udnine inora plačati vsak ud še 10 vinarjev za položnico in za nj e dopošiljatev po pošti. Predlog je bil soglasno sprejet. Izvoljen je bil dosedanji odbor, in sicer: Juraj R e ž e k (predsednik), Jakob D i m n i k (predsednikov namestnik), Josip 0 e p u d e r (blagajnik), Alojzij K e c e 1 j (tajnik), Jakob F u r 1 a n, Josip G r e g o r i n, Anton Javoršek, Luka J e 1 e n e in Janko Ž i r o v n i k. Za pregledovalce račuuov so bili izbrani: Fran Ga 1 e, Fran Maro 11 in Karel Javoršek. DruštTO slovenskih učiteljlc je imelo svoje občno zborovanje dne 27. marca 1907 na dekliški osemrazrednici v Ljubljani. — Predsednica, tovarišica Drollova pozdravi v velikem številu zbrane koleginje, zlasti pa okrajnega šolskega nadzornika gospoda Majerja, ki je tudi posetil zborovanje. Odkar smo imele zadDJe zborovanje, se razmere raed učiteljstvom niso izpremenile niti za pičico v naš prilog; zakaj oni krogi, ki gledajo vse druge stanove z milostnimi pogledi in jim pomagajo, imajo za ueiteljstvo le trde paragrafe, za njihovo bedno stanje pa preziranje. Tudi prošnja na deželni odbor za brezplačno ali vsaj znižano oskrbovanje obolelih učiteljie v deželni bolnici čaka ponižno rešitve. Predsednica se spominja tudi umrle koleginje Hacinove, na kar vstanejo navzoči v znak sožalja. Nato je tovarišica Mehletova obravnavala prirodopisno sliko nKrtu po biološki metodi. Nastop je bil izboren, za kar je žela burno odobravanje. — 0 društvenem delovanju je poročala tovarišica Miklavč ičeva. Ta je šibala brezbrižnost nekaterih učiteljic, ki prav nikoli ne zahajajo med učiteljstvo in niso članice nobenega društva. Za kranjske učiteljice je naravnost sramotno, da se brigajo tako malo za svoje stanovske dolžnosti, zakaj med 380 učiteljicami je komaj ena tretjina članie našega društva. Zato priporoča navzočim, naj bi pridobivale novih članic, zakaj moč je edino le v močni organizaciji. Najlepši zgled imamo pri ženstvu drugih držav, ki zedinjeno — brez razločka na stan — zahteva neustrašeno svojih pravic. Tajnica priporoča tudi koleginjam, naj čitajo vestno sestavljen spis o delovanju hrvaških učiteljie, ki ga je objavila tovarišica Zupančičeva v letnem poročilu.**) Kako samozavestne ia delavne so hrvaške učiteljice in rae — ali naj zaostajamo za njimi ? Blagajničarica tovarišica Maroutova je poročala o denarnem stanju društva. Dohodkov je 32430 K, stroškov 226-84 K, prebitka torej 9744 K. Pregledovalki računov sta jih našli v redu. Med predlogi je nasvetovala tovarišica Zemljanova, naj bi bilo med učiteljicami bolj prijateljsko obževaDJe in naj bi *) če upoštevamo veliko korist tega društ^a, je to število odločno premajhno. Uredništvo. **) Na ta spis se ozremo pozneje. Uredništvo. izginili komplimenti in formelnosti med njimi, ki samo odtujujpjo drugo drugi. V to svrho naj bi se prirejali sestanki in drustveni koncerti. Tovarišica Kobau je nasvetovala jourfixe, ki naj bi bili ne le v Ljubljani, ampak tudi v drugih krajih ob železnici. Predsednica je nato zaključila zborovanje, zahvalivši se vsem zborovalkam, zlasti pa tovarišici Mehletovi in poverjenicam, ki pomagajo pri društvenem poslu. Društvo šteje 150 članic, in sicer: črnomeljski okraj 6, kamniški 9, kočevski 2, kranjski 21, krški 12, litijski 6, Ljubljana (mesto) 15, Ljubljana (okolica) 12, logaški 19, novomeški 5, postojnski 27, radovljiški 16, podpornih članov 5. Učiteljsko društvo za šolski okraj Rndolforo zboruje v soboto, dne 13. aprila 1.1., ob pol 2. uri popoldne v dekliški šoli v Rudolfovem po sledečem vzporedu: 1. Nagovor predsednika. 2. Predavanje gosp. profesorja F. Suher o risanju v Ijudski šoli. 3. Poročilo o društvenem delovanju. 4. Pregled ia odobrenje računa za upravno leto 1906/7. 5. Dopisi vodstva rZaveze". 6. Volitev društvenega odbora. 7. Volitev delegatov za občni zbor nZaveze". 8. Slučajnosti. Z ozirom na drugo točko vzporeda — predavanje strokovnjaka o risanju — vabi podpisanec vse cenjene društvenice in društvenike, kakor tudi učiteljstvo, ki še ni član našega društva, da se udeležijo zborovanja polnoštevilno. J. Turk, t č. predsednik. Štajersko. Ljutomersko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 11. t. ra , ob 9. uri dopoldue v Franc Jožefovi šoli vLjutomeru po sledečem ?zporedu: 1. Zapisnik; 2. dopisi; 3. o delovauju v okrajnem šolskem svetu in statistični podatki glede šol ljutomerskega in gornjeradgonskega šolskega okraja — g. ravnatelj Robič; 4. slučajnosti. K polnoštevilnemu posetu vabi najvljudneje odbor. Uditeljsko drnštvo za laški okraj zboruje v nedeljo 14. aprila 1.1., ob polu 11. uri dopoldne v Laškem trgu. Dnevni red: 1. Zapisnik; 2. dopisi; 3. društvene in stanovske zadeve; 4. kako vzgajaj ucitelj šolsko mladino, da postane narodnozavedna. Poročevalec Bl. Jurko; 5. slučajnosti, nasveti in predlogi. Opomba. Točno ob 10. uri pevska vaja. Pesrai: a) Slovenski svet, ti si krasan, št. 7, str. 25. b) Večerna, št. 21, str. 78, c) Na straži, št. 25, str. 87. Aljaževa pesmarica II. zvezek, katero naj vsak pevec prinese s seboj. K polnoštevilni udeležbi vljudno yabi odbor. Letno poročilo ,,Učiteljskega društva za ccljski in laški okraj" za društveno leto 1906. Minuli so s starim letora prazniki naših sestankov, delavniki v našem društvenem življenju. Zopet stojimo pred vami, dragi tovariši, kakor lani osorej, da pokažemo, ali smo izpolnili, kar smo obljubili storiti, ali je ustrezalo naše društveno delovauje smotru, ki smo si ga stavili. Bilanca našega delovanja je jasna in čista, ia s ponosom zremo na minulo društveno leto, ki je z radostjo uvrščamo že preteklim tovarišicam. Saj pa je naše društveno delovanje podobno mirnemu, pred viharji varnemu pristanišču, kamor brez skrbi krene ladja, ne da bi je potopili valovi širokega, nemirnega morja v dna globino. *Tu je naš varen kraj, kjer si črpamo novih svežih moči, da se še krepkeje stavimo v bran razburkanim valovom vsakdanjega življenja, tu je kraj, kjer si mirno in skrbno brusimo svoje meče za v bran sovražni nam sili. Zato pa nam bodi in ostani ta kraj vedno svetišče, obenem pa naših sil gojišče, okolo katerega se vedno zbirajmo z odkritim sreem, z veselo dušo in z namenom, delati vsi za enega — eden za vse; vblagor in procvit svojega stanu. Evo našega podrobnega dela v društvenem letu 1906! V minulem letu je bilo pet zborovanj, pri katerih je bilo skupno 152 zborovalcev; torej pride na vsako zborovanje povprečno 30 zborovalcev. Društvo šteje enega častnega člana, 75 redaih, 10 podpornih; radi preselitve v drug kraj smo izgubili tri člane, a dva sta še člana našega društva; eden od teh je bil imenovan za šolskega nadzornika, drugi pa je bil poklican kot učitelj na e. kr. vadnieo v Mariboru. Med rednimi člani društva sta dva okrajna šolska nadzornika. Tekom minulega društvenega leta so se vršila sledeča predavanja: tov. Šah je razpravljal o novem šolskem in učnem redu, profesor Josip Kožuh je imel dve predavanji o stožčevi projekciji. Tovariša Kranjc in Brinar sta razpravljala o nerazdeljenem času pouka, o učiteljevem delovanju izven šole pa tovariša L. Cernej in Petriček. Obe poslednji predavanji sta bili jako zanimivi; razmotrivali sta se tudi pri nZavezinem" zborovanju v Šoštanju. Kakor razvidno, pride na vsako zborovanje po eno predavanje. Med predlogi, ki so se stavili, bi bilo omeniti tele: Vsaka nerazumljiva točka šolskega in učnega reda se takoj naznani društvenemu odboru, da se o nji pogovori pri zborovanju. Glede šolskega in učnega reda se je sklenila primerna resolucija. — Društvo se je dalje izjavilo v zadevi uvedbe obligatoričnih nadaljevalnih šol z istočasnira skrajšanjem šolske obveznosti na šest ali sedem let, izjavo pa poslalo c. kr. kmetijski družbi štajerski in c. kr. deželnemu šolskemu svetu v Gradcu. Pesniku Josipu Stritarju smo čestitali k njegovi 70 letnici, na kar je poslal društvu zahvalo Da razglednici, ki se je shranila v arhivu. — Precej se je razpravljalo o uvedbi dvomesečnih počitnic in se je zaradi zafetka počitnic sklenila primerna resolueija. — Društvo je tudi opozorilo štaj. BLe_rerbund", najstori potrebne korake, da bodo tudi učiteljice ročnih del, ki so soproge učiteljev, deležne pokojnine. Stavil se je še predlog, naj se naroči vsako šolsko vodstvo na BPla_inski Vestnik". V minulem letu so popolnoma zaspale pevske vaje za prireditev koncerta v prid učiteljskemu konviktu. Mnogo denarja je že šlo rakom žvižgat, a upamo, da nam vztrajnost in požrtvovalnost vendar pribori, da bomo častno nastopili pri nameravanem koncertu. če nam pa res ni raogoče prirediti kakega koncerta, tedaj pa tiho sezimo v svoje žepe in darujmo toliko, da zložimo brez koncerta pokroviteljnino. Pokažimo že tako ali tako svojo jekleno voljo, brezbrižnost pa vrzimo v kot med staro šaro. Nikakor pa ne smemo pozabiti svojega vrlega tovariša predsednika, ki skrbi pri inače obilem delu vedno za zanimiv vzpored pri zborovanjih in ki pri razmotrivanju društvenih zadev nikdar ne pozabi opozoriti tovariše na razne aktualnosti in jih bodriti k vztrajnemu delovanju v društvu in izven njega. To je torej okostje našega delovanja! A delo nas čaka zopet v novem društvenem letu! Zopet bo treba napeti mo6i, in mislim, močneje ko doslej. Zakaj vrvenje zunaj v življenju bo raogočno vplivalo na tok društvenega delovanja. Zato se bo treba trdneje nego kdaj poprej skleniti, da bomo krepko oborožena armada, pripravljena biti vsak boj z upom zmage. To leto nas ne najdi male, brezsrčne, ampak zavedajmo se vsak hip, da smo pijonirji prosvete, da smo mi tista mogočna sila, ki dviguje vztrajno zastor temote, a razširja blagodejno svetlobo naŠemu narodu, kateremu nesebično želimo, da se otrese spon, s katerimi mu hočejo vzeti prostih misli in zlato svobodo. Zato pa na delo z vsemi močmi, bodisi tovariš bodisi tovarišica, da krepko in visoko razpnemo zastavo prosvete: sebi v čast, narodu svojemu v procvit! Tajnik.