LETO III SOBOTA, 14. 7. 1973 St. 7 Obiskali so nas V preteklih dneh smo imeli vrsto pomembnih obiskov. Zanimanje za LIP Bled med poslovnimi partnerji raste, naši proizvodni oddelki postajajo vedno zanimivejši. Obiskali so nas predstavniki Lesne industrije »JELOVICA« Škofja Loka in nam tako vrnili obisk. Obiskali so nas glavnj direktor Tine Kokelj, dipl. oec., predsednik CDS Miloš Martino-vič, dipl. ing. m vodja razvoja Zdravko Ribnikar, ing. Ogledali so si enote Tovarne Bled in Bohinj. Vodilj smo razgovore o morebitni obnovitvi dogovorov o poslovno tehničnem sodelovanju. Nadalje so nas obiskali predstavniki »Slovenijales« in to pomočnik gen. direktorja Dr. Reicher in sodelavci s področja izvoza in domačega trga tov. Razpet, Herman in Trnove. Pokazali smo jim obe tovarni in se dogovarjali o tesnejšem sodelovanju na področju razvoja trgovine, posebno o novih proizvodih. Vrsta problemov je ostala nerešenih, zato smo določili nov program razvoja. Obisk predstavnikov »Lesnine« gen. direktorja Tineta Ravnikarja in tov. Učakarja je bil zanimiv zaradi sklenitve dogovora o sodelovanju in prodaji »hiš v paketu« in kooperacije s podjetjem »Pristan«. Dogovorjeno je, da bomo dobavili v oktobru petnajstim individualnim graditeljem hiš v ljubljanski okolici oba paketa hiš. Predstavnika »Lesnine« sta si ogledala tovarno vrat in trgovino z razstavnim salonom ter v »razvoju« rezultate priprav za hiše v paketu. Svojevrsten obisk so bili trije gostje iz Združenih držav Amerike, eden pravi Amerikanec, dva izseljeniška potomca, ki sta prvič obiskala domovino. To so predstavniki MCDONNELL DOUGLAS — Corporation ali Douglas Aiereral company — tovarna avionov iz serije DC, kj letijo tudi pri nas. Naše letalske družbe JAT in AA promet so odkupile 19 Douglas avionov za okrog 140 milijonov USA dolarjev. Pogodba je sestavljena tako, da morajo pri nas kupiti za 20 % te vsote blaga. Tudi pri nas so iskali možnost za razširitev trgovine, kar bi bilo za naa povečanje izvoza. Kontakte imajo z našimi podjetji in so že sklenili pogodbo za 12,5 milijonov dolarjev, žal pa jim je, ker naše firme ne uresničujejo dobav. Zainteresirani so, da bi čim več blaga dobili iz Jugosla-slavije, ker bodo tako prodali tudi več avionov. Velik del tega zneska bodo uresničili tudi s turizmom. Pri nas so pripravljeni soinvestirati gradnjo hotelov in tovarn. Izročili so nam zanimivo propagandno dokumentacijo, mi pa njim ponudbe naših izdelkov. Poleg turističnih uslug jim Jugoslavija nudj orodje in stroje, mesne izdelke, tehnične gumijaste predmete, aluminijaste profile, vino, tekstil, radensko vodo, usnje in drugo. Hočevar Izplačevanje oseb. dohodka na hranilne knjižice Centralni delavski svet LIP-a je na svojem zasedanju dne 27. junija 1973 sprejel sklep, da se s 15. 8. 1973 prične z izplačevanjem. osebnih dohodkov na hranilne knjižice vsem zaposlenim v LIP-u in sicer vsa neto izplačila, k ipresegajo din 1.000.—. Pri sprejemanju navedene odločitve je DS upošteval sklep poslovnega odbora banke, enote Radovljica, da imajo prednost pri odobravanju kreditov tista podjetja, ki izplačujejo osebne dohodke na hranilne knjižice, splošne napore družbe, da se tudi mi vključimo v prizadevanja za stabilizacijo našega gospodarstva in izboljšanja njegove likvidnosti. V primeru pomanjkanja gotovine na žiro računu, ob izplačilu osebnih dohodkov bi nam banka priskočila na pomoč s premostitvenim kreditom, s tem pa je dosežena tudi večja socialna varnost. Kako bo v praksi izgledala realizacija tega sklepa: 2. Delavec, pri katerem znaša neto izplačilo 1.500.— din, dobi izplačano v gotovim 1.000.— din, polog na hranilno knjižico pa je 500.— za kar dobi od banke potrjen vložni listek. S tem vložnim listkom gre kadarkoli na katerokoli pošto ali banko, da mu napravi pripis v hranilno knjižico. Obresti mu seveda teče-čejo od datuma izstavitve vložnega listka in ne od dneva vpisa v hranilno knjižico. 3. Vse otroške doklade se upravičencem normalno izplačajo v gotovini, tako kot dosedaj. Franci Cuznar Dopisujte v Glasilo! Ob prazniku vstaje slovenskega naroda Kakor vsi narodi Jugoslavije, ki so se v letu 1941 uprli okupatorju, tudi mi praznujemo svoj praznik vstaje. Slovenci praznujemo Dan vstaje 22. julija, v spomin na začetek upora proti okupatorju. Začetek vstaje je bil na Gorenjskem, z napadom šmarnogorskih partizanov na nemškega orožnika. Ta praznik ni toliko pomemben samo zaradi tega dogodka, pač pa ga praznujemo v spomin na ljudsko vstajo, katera je dvignila k uporu vse zavedne Slovence, na številne akcije partizanov in aktivistov, ki so s svojim težkim bojem pripomogli k dokončni zmagi nad fašizmom in nam izbojevali svobodo. Ta dan nas spominja na težko prehojeno pot v času narodnoosvobodilne borbe, v kateri je naš narod skupno z drugimi jugoslovanskimi narodi dokazal, da hoče živeti svoboden v svobodni državi, s pravično, socialistično ureditvijo. Prav je, da se spominjamo teh težkih časov, da se ob tem spomnimo vseh, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo, da tega nikdar ne pozabimo ter zvesto in s polno odgovornostjo čuvamo te pridobitve. Stališča in sklepi razširjenih sekretariatov organizacij Dne 29. 5. 1973 so se na pobudo zagotovitve lesne surovine, Bled še intenzivirati prizadeva- obeh delovnih organizacij tudi s nega sodelovanja in ] £l\ Dne 29. 5. 1973 so se na pobudo sekretarja komiteja občinske konference ZKS Radovljica sestali člani sekretariata organizacije Zveze komunistov LIP Bled in Gozdnega gospodarstva Bled, predsednika delavskih svetov, predsednik OSO LIP Bled, direktorja obeh delovnih organizacij in del članov odbora za poslovno tehnično sodelovanje. Namen sestanka je bila informacija o doseženih rezultatih na področju medsebojnega povezovanja in sodelovanja ter proučitve nadaljnih poglobitev odnosov med kolektivoma s ciljem, da bi se obe organizaciji v bodoče organizirali v smislu ustavnih dopolnil in s tem izboljšale razvojne, investicijske, finančne in druge možnosti. V razpravi so prisotni analizirali dosedanje sodelovanje in povezovanje in ugotovili, da so že leta 1971 organizaciji sklenili pogodbo o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju. Za uresničevanje skupnih nalog iz te pogodbe je bil imenovan odbor za poslovno tehnično sodelovanje. Ti rezultati se konkretno kažejo: 1. Kreditiranje investicijskega programa Tovarne Bled 2. Zagotavljanju osnovnih surovin (hlodovine, ki omogoča LIPu lažje uresničevanje ciljev poslovne politike in doseganje kvalitetne proizvodnje 3. Analiziranju in pripravi programa za izgradnjo območnega mehaniziranega lesnega skladišča v Boh. Bistrici 4. Ponovnemu aktiviranju obrata Podnart na osnovi dodatne zagotovitve lesne surovine, ustvarjanje ter delitve dohodka 5. Proučevanju in iskanju možnosti formiranja skupne službe za razvoj gozdnega lesnega gospodarstva, zdravstvene službe, računalniške službe itd. Istočasno je hilo ugotovljeno, da mora delovni kolektiv LIP Bled še intenzivirati prizadevanja za preusmeritev proizvodnje v tehnično zahtevnejše področje. Program nadaljnjega razvoja mora temeljiti na najboljšem vrednotenju lastne surovinske baze. V skladu s temi ocenami prisotni ugotavljajo, da je potrebno krepiti poslovno sposobnost obeh delovnih organizacij tudi s proučitvijo možnosti ustanovitve določenih skupnih služb na osnovi samoupravnega sporazuma. Zato naj delavska sveta čimprej obravnavata in pooblastita direktorja, da s strokovnimi službami izdelata (najkasneje do oktobra tega leta) konkretnejši osnutek predloga možnosti še pogloblje- nega sodelovanja in pravno oblikovati v internih aktih in samoupravnem sporazumu. O nadaljnjem povezovanju in sodelovanju obeh delovnih organizacij so dolžni razpravljati in usmerjati tudi organizaciji ZK, s tem pa se uresničuje tudi akcijski program stabilizacijske politike v občini. Sanacijski ukrepi za preprečevanje neugodnih pojavov v tekočem poslovanju Analize, ki jih je opravli kolegij, nakazujejo, da količinsko, kakovostno in stroškovno ne izpolnjujemo meril in obveznosti iz plana. Direktor, vodja finančnega sektorja, vodja prodajnega sektorja in vodja nabave ter vodja plansko analitskega oddelka so zadolženi, — da podrobneje analizirajo nastajajoče stanje, —da izdelajo program ukrepov za sanacijo stanja, — da odgovarjajo za izvajanje in dopolnjevanje ukrepov. Program ukrepov, ki se že in ki jih moramo z vso resnostjo in odgovornostjo takoj uresničevati: — prvenstveno proizvajati za izvoz — opažne plošče in krila z letvico, po dispozicijah prodaje, — iskati nove — nadomestne proizvode, — zaostriti vhodno, medfazno in končno kontrolo ter kontrolo Ogled stanovanj Na Svetu za družbeni standard smo sklenili, da formiramo tričlansko komisijo, katere naloga naj bj bila ogled vseh stanovanj naših članov kolektiva, ki imajo napol podrtih hišah s staro dimno kuhinjo, po senikih itd. Poskušali smo se pogovoriti s prosilci posojil na kakšen način naj bi v letošnjem letu razdelili vložene prošnje za dodelitev kredita za stanovanjsko izgradnjo in adaptacijo. Namen tega ogleda je bil, da se prosilci pogovorimo o njihovih težavah pri izgradnji individualnih stanovanj. Moram reči, da smo člani komisije z velikim zanimanjem prisluhnili; naleteli smo tudi na zelo kritične momente, kjer ljudje stanujejo v posojila, da bi rešili čimveč prosilcev, ker sredstva, ki jih je CDS odobril, ne zadostujejo. Čeprav so večja, kot v preteklih letih, vsak prosilec ne bo mogel dobiti 6 milijonov posojila. Lahko trdim, da so vsi prosilci po svojih močeh skušali pomagati in na ta način smo dodelili posojila 26 prosilcem, v skupni višini 880.000 N din. pri odpremi — količinsko in kakovostno, — reklamacije, če se bodo še ponavljale, obravnavati z vso resnostjo in zapisniško ugotoviti vzroke; poročila dostavljati direktorju, — službe in posamezniki morajo prioritetno sodelovati pri izpolnjevanju tu navedenih ukrepov, čeprav izven ožjega delovnega mesta, — potroške do naj večje mere vskladiti z normativi in potrošnjo redno kontrolirati, — iskati nadomestila za materiale zaradi pocenitve oz. izboljšave izdelka, — za kritične materiale predvsem in tudi za druge, mora nabava izdelati primerjalne tabele cen in poiskati več ponudnikov, — z intenzivnim iskanjem izboljšati tehnološke postopke, — racionalizirati splošne stroške do največje mere, — izdelati program in navodila za štednjo energetske potrošnje, —- doseči največjo štednjo materiala v proizvodnji in pomožnih dejavnostih, — poudariti zavestno disciplino, — v smeri postavljenih ciljev maksimalno zaposliti kapacitete, — kritično oceniti nova delovna mesta, če so postavljena skladno s temi ukrepi, — uravnavati startne osnove za normiranje, zitve. razdeliti naloge in zadol-Direktor Jurij Hočevar, dipl. ing. Navodila za štednjo električne energije I. STEDNJA V ZVEZI S PRILAGAJANJEM NA TARIFNI PRAVILNIK ZA PRODAJO ELEKTRIČNE ENERGIJE A) Veleodjem — maloodjem (tarifa za VN al; NN) Odjemalec ima pravico izbirati tarifo oz. način obračuna porabljene energije po eni izmed obeh načinov. Pr j obratih, kjer že v naprej vemo, da bo poraba električne energije čez leto majhna, bo aktualnejši maloodjem (Podnart) in obratno (Mojstrana). Paziti je treba na pravočasno prijavo spremembe. B) Prispevek za obračunsko moč — konico (kw) Se plačuje po stanju merilne naprave pomožne z ustrezno tarifno postavko. Konica je največja obremenitev v času 15 minut v enem mesecu. Če se meri konica oz. energija na več mestih, se konice seštevajo. (Rečica + Gorje). Take sisteme meritev je treba združiti. Konice nastajajo v času najbolj intenzivne proizvodnje in sicer okrog 8. in 11. ure dopoldne. Največkrat se v normalni proizvodnji konica ne da zmanjšati. Paziti pa je treba pri zaganjanju novih strojev in oddelkov, kjer občaisni preizkusi in zagoni v času, ko teče ostala proizvodnja, dvigne konico za ves mesec (lakirnica Rečica). Taki poizkusi naj se opravijo popoldne, v prostih dnevih in v času malic. C) Tarifne postavke po sezonah Nižjesezonska postavka (NS) je najmanj 8 mesecev letno, viš-jesezonska (VS) največ 4 mesece letno. Mesece določa distributer s tem, da so v nižji sezoni meseci: marec, april, maj, junij; med višjimi pa september in oktober. Tem obdobjem bi bilo .treba prilagoditi tudj letni tempo proizvodnje; kot: planirati kolektivne dopuste, remonte in sploh gledati na to, da je proizvodnja naj intenzivnejša takrat, ko je cena električne energije najnižja. D) Tarifne postavke po dnevnem času večja dnevna (VT) 6. do 13. in od 16. do 21. ure nižja dnevna (NT) 13. do 16. in od 21. do 6. ure in od sobote od 21. do ponedeljka do 6. ure. Priligajanje dnevnim tarifnim postavkam bi lahko prineslo velike prihranke električne energije- Vsa dela v proizvodnji, ki so občasnega značaja, bi morali tempirati na te čase. Tako sekanje in drobljenje odpadkov in transport z ventilatorji. (ISO-SPAN, predelava). Ogrevanje prostorov, ki jih moramo ogrevati z električno energijo- bi bilo treba ogrevati s termoakumulacijskimi pečmi, ogretimi preko noči. Razni grelci vode —- bojlerji, bi se prav tako morali ogrevati preko noči (Rečica + Bohnj). E) Fazna kompenzacija — poraba jalove energije Poraba jalove energije se obračunava po posebnem števcu in sicer je treba plačati vso jalovo energijo, ki presega faktor moči cos fi = 0,90. Nasprotno pa je dolžan distributer bonificirati manj prevzeto jalovo energijo v času višjih tarifnih postavk. Iz tega sledi, da moramo kompenzaciji jalove energije posvetiti več pozornosti. Investicije so kmalu same plačane. Treba je izvestj popolnejšo kompenzacijo v oddelkih, kjer tega še ni, ter posvetiti pozornost tudi vzdrževanju teh naprav. Istočasno bomo razbremenili vodnike jalove energije in velikihuzgub, kij nastajajo v preobremenjenih vodnikih. II. STEDNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V PROIZVODNJI A) Izgube energije v prevodnikih Vso pozornost je treba posvetiti že projektiranju instalacij. Projektantom je treba podati zadostne: zahteve za rezerve v kablih, glede na hitro širjenje naših proizvodnih kapacitet. Preobremenjeni kabli so namreč ogromni porabniki oz. povzročitelji izgub, ki jih moramo plačati kot porabljeno električno energijo. B) Kurjava lesnih odpadkov ne predstavlja samo prihranek mazuta, ampak istočasno prihranimo del. el. energije, ki jo sicer porabimo za ogrevanje, transport in vbrizgavanje mazuta v kotle. Težnjo po vlaganju sredstev v naprave za kurjavo odpadkov bi torej morala podpreti tudi miseLna zmanjšanje porabe el. energije. C) Ogrevanje z el. energijo je v zimskih mesecih za veliko manjših stranskih prostorov nujno, vendar izredno drago. Ce po drugi strani premislimo, koliko lesnih odpadkov zvozimo stran, je to skoraj neopravičljivo. Tovarna Bohinj že precej let ogreva del kovinske delavnice, skladišče, delavnico za popravilo viličarjev, gasilski dom in dodatno še pisarniške prostore z električnimi pečmi. Z izgradnjo cevovoda iz kotlovnice bi odpadlo električno ogrevanje kompletnega objekta Skupaj s pisarnami. Podobno je tudi v Tovarni Bled in njenih stranskih prostorih. D) Ventilatorji raznih vrst spadajo med največje porabnike el. energije v naših tovarnah. Njihova obremenitev se ne menja dosti glede na to, če stroji obratujejo alj ne. Pač pa se jim ogromno poveča poraba pri vleku skozi razne nepotrebno odprte odprtine in stroje, ki niso v uporabi. Treba je torej zmanjševati vsa nepotrebna obratovanja ventilatorjev v času. ko stroji stoje. Dosledno je treba zapirati vse nepotrebno odprte odprtine. Velikega pomena je tudi izbira samega ventilatorja in njegovega števila obratov. Nepotrebno zviševanje vleka je zavezano z velikimi obratovalnimi stroški. Važen je tudi sistem izbranega odsesavanja. Mislim, da bc novi moldow sistem za odsesavanje, kjer so tudi ventilatorji razdeljeni na skupine, precej pripomogel k zmanjšanju porabe el. energije. E) Razsvetljava ne predstavlja v primeru z ostalimi potrošniki kdove kakšnega potrošnika. Načelno naj bi se pri osvetljenosti prostorov in s 'tem pr; dobri razsvetljavi ne smelo štediti. Ni pa opravičljivo, da pozno dopoldne brez potrebe gorijo luči v naših največjih oddelkih (nova hala Rečica — predelava Bohinj). To je seveda stvar mojstrov in oddelkovodij. Sklepi samoupravnih organov CDS 1. V okviru sedanjih težav v podjetju je CDS sprejel sklep, da so dovoljeni vsi premiki izven plana proizvodnje za leto 1973, ki nam boljše rešujejo situacijo, v kateri se nahajamo. 2. Napraviti je načrt za sanacijo obstoječega stanja, iz katerega bo razvidna rešitev in ga predložiti CDS. 3. Predlog za rebalans plana naj izdela PAO. 4. CDS je potrdil investicijski plan. 5. Za izvajanje investicij po posameznih postavkah dajeta dovoljenje tov. direktor in tov. Cuznar. 6. Prj podpisovanju pogodb je treba upoštevati poslovnik o podpisovanju. 7. CjJS se načeloma strinja z nabavo 2 avtomobilov znamke Y*V. 8. Potrdil je inventurni elaborat gradbenih plošč, viške v vrednosti 15.573,00 (zaradi zamenjave dimenzij) je knjižiti na izredne dohodke. 9. Svet se strinja s prispevkom za narodno obrambo (50 din na zaposlenega); za komunalno ureditev pa damo občini prispevek v višini 190.800,— din zmanjšan za 5 %, v kolikor ne bomo oproščeni plačila republiškega davka in da občina uredi z republiko vprašanje plačila v letošnjem letu. Strinja se, da se da Krajevni skupnosti Bled prispevek 47.500.— din za ureditev komunalnih del (asfaltiranje ceste mimo naših blokov na Rečici) s pogojem, da občina uredi z republiko vprašanje plačila v letošnjem letu. 10. Potrdil je stroške službenih potovanj od 1. 1. 1973 do 31. 3. 1973. 11. Razrešil in imenoval je člane odbora za splošnj ljudski odpor. 12. V upravni odbor solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Jesenice je bil imenovan tov. Avgust Delavec. 13. CDS se strinja, da se zemljišče v Soteski t. j. del parcel št. 1170/2 in 1171/2 vlož. št. 549 k. o. celo odstopi Cestnemu podjetju Kranj pod pogojem, da za odmero in prepis poskrbi samo, nam pa plača odvzeto zemljišče po tržni ceni. CDS postavlja tudi pogoj, da mora zemljišče ostati funkcionalno uporabno. 14. CDS se strinja z izplačevanjem OD na hranilne knjižice, s tem da dobijo člani kolektiva nad 1.000.— din na knjižico, ostanek pa na roke. 15. Imenovani so bili člani v komisijo za izbor opreme za skladišče gozdnih sortimentov v Bohinju in sicer: tov. Cuznar, tov. Bajt in tov. Maselj. 16. Sprejel je popravek 62. člena pravilnika o udeležbi delavcev na dohodku. 17. Članom samoupravnih organov, ki jim je letos potekel mandat, se ta podaljša do organizacije TOZD in sprejema samoupravnega sporazuma ter statutov TOTZD, vendar najdalj do 31. 12. 1973. 18. CDS se strinja z registracijo lastnega projektivnega biroja. Svet za družbeni standard 1. Svet je obravnaval prošnje prosilcev iz leta 1972, katerim je bilo v preteklem letu odobreno že delno posojilo in prošnje prosilcev po rang lestvici za leto 1973 in odobril posojila za nakup, adaptacijo in novogradnjo stanovanj v naslednji višini: a) prosilcem iz leta 1972: 1. Prešeren Milena 30.000,00 din 2. Urbanc Franc 20.000,00 din 3. Vidic Jakob 10.000,00 din 4. Teraž Ivanka 20.000,00 din 5. Mencinger Viki 5.000,00 din b) prosilcem po rang lestvici za leto 1973: 1. Arh Mirko 30.000,00 din 2. Zupan Branko 30.000,00 din 3. Hodnik Stanko 40.000,00 din 4. Dobravec Franc 60.000,00 din 5. Vojvoda Lovro 40.000,00 din 6. Mlekuž Jožica 10.000,00 din 7. Markelj Simon 50.000,00 din 8. .Slivnik Jožica 20.000,00 din 9. Repe Jakob 60.000,00 din 10. Ravnik Jože 40.000,00 din 11. Kunej Jelka 40.000,00 din 12. Praprotnik Anica 40.000,00 din 13. Vlahinič Željko 60.000,00 din 14. Miklič Janez 40.000,00 din 15. Hožič Ivan 40.000,00 din 16. Mohorič Anica 40.000,00 din 17. Malej Pavel 40.000,00 din 18. Klatzer Franc 20.000,00 din 19. Lap Franc > 40.000,00 din 20. Pretnar Jasna Tov. Ljudmila Ravnik se je odpovedala posojilu v višini 5.000,00 din, zato je ta sredstva svet dodelil tov. Stanku Iskra. Janezu Kuharju je svet odobril posojilo za adaptacijo v višini 10.000,00 din na posebno priporočilo direktorja po čl. 11 pravilnika o stanovanjih. 2. Svet se strinja z nakupom stanovanja v Radovljici za Marinko Korošec, katerega smo dolžni kupiti na podlagi tožbe. 3. Svet je obravnaval koncept gradnje 16 naših anostano-vanjskih hiš v naselju Rečica, v katerih bi dodelilj stanovanja našim delavcem. To bi bile naše hiše v paketu. Svet se strinja s predlaganim konceptom financiranja in sicer, da 1,000.000 din vročimo pni banki, ostanek 280.000 din pa rezeviramo za odkup zemljišča in eventuali komunalni prispevek. Za že vročena sredstva v višini 300.000 din pa se podaljša pogodba za vročitev na dobo 2 let. Svet za delovne norme 1. Sprejel je nove delovne norme za tovarno Bled in podaljšal začasne za tovarno Bohinj. 2. Potrdil je zasedbo delovnih mest v žagi Podnart. Ali dobro izkoristimo lesno surovino ? V minulih nekaj letih smo priča velikemu rekonstruiranju in moderniziranju naših tovarn z namenom, da posodobimo proiz. veda nikjer ne gre v nič ali bistvo je to, da se material porabi za to, za kar je namenjen in to v največji možni meri. Ne bi istih napak, katere se pojavljajo že takoj od začetka izdelovanja opažnih plošč, to je da so vgrajeni prekratki ali preozki elementi. Zaradi takih napak mora plošča namesto v izvoz v servis in s tem izgubi točno polovico na vrednosti. Končni kontrolor vhodnih in garažnih vrat v Mojstrani prilagodi krilo na podboj in odpravi manjše napake. Nato še prilepi kontrolni listek in označi vrsto izdelka. Ce pa so napake večje pa mora krilo ali podboj izločiti, da se napaka odpravi. Da bi bilo napak v končni kontroli čimmanj je zato odgovoren sleherni delavec v proizvodnji in seveda tudi vodja izmene, ki je odgovoren za medfazno kontrolo. Vpliv na izkoristek je tudi v prekratki hlodovini. To je vprašanje, okoli katerega je bilo že mnogo razprav, a veliko na bolje se še ni premaknilo. Dobro bi bilo povabiti strokovnjake iz gozdarstva in jim pokazati, kako pri finalni proizvodnji vse vpliva na izkoristek prekratka hlodovina. Saj to bi bilo v splošno dobro. uspeh tovarne. Čeprav so na videz malenkostne, a bi v končnem celotnem izračunu nanesle precej visoke vsote v prid finančnemu uspehu tovarne. Eden takih primerov je izkoriščanje lesne mase, 'katera nam je namenjena za nadaljno predelavo. Vzrokov za to, da to maso dodobra ne izkoristimo je več, zato bi na tem mestu našteli le gotove, katere bi bilo moč z malo dobre volje in posredovanjem merodajnih kaj hitro odpraviti. ko prispevajo k boljšemu izkoristku ali bolje rečeno finančnemu uspehu. Tudi pri sestavljanju elementov gornjega sloja bi se dalo pri večji pazljivosti še marsikaj izboljšati. Vse preveč je še enih in Kako naj zaključim ta sestavek? še v času, ko so samo pre-marno obdelovali les, so polagali veliko pozornost izkoriščanju le tega, zato bi morali danes, ko imamo finalno predelavo, to še toliko bolj upoštevati. Zavedati se moramo, da je to danes naša osnovna surovina, katero moramo povsem izkoristiti, saj nam edino to daje boljši kos kruha. JV Z ozirom na to, da smo se v naši tovarni v celoti preusmerili v proizvodnjo opažnih plošč, moramo že v začetni fazi, to je v žagalnici dati poudarek razrezu lesa, tako, da nam za sušenje v sušilnicah za nadaljno predelavo ne pride do prevelikih razlik v debelinah. Pri pretanko nažaga-nem lesu pride do velikega odpadka pri skoblanju, kar bistveno zmanjša odstotek izkoriščanja. Že v začetku izdelave elementov za opažne plošče je eden ključnih strojev stroj za robi je-nje elementov. Ravno na tem stroju je precej odvisen končni izkoristek surovine. Delavec na tem delovnem mestu bi moral točno vedeti, kako mora v največji meri izkoristiti surovino, ker se tu da veliko pridobiti ali pa veliko izgubiti. Kje je bolje vnovčena lesna surovina v opažnih ploščah ali v sekancih? Se- vodnjo kot tudi poslovanje, največkrat pa pri tem pozabljamo in zanemarimo gotove stvari, katere tudi vplivajo na finančni bilo napak, da se tem delavcem, kateri delajo na tem stroju, da več strokovne razlage in da se jim predoči, koliko prav oni lah- Da vedno ne moremo izkoristiti surovine tako kot bi radi, so velikokrat krivi tudi zastareli obdelovalni stroji, še do pred-kratkim in gotovih slučajih imamo še sedaj te težkoče. Seveda v tem primeru je samo od prizadevnosti in iznajdljivosti delavca odvisno, da naredi čknveč, seveda v okviru možnosti. Dopisujte v Glasilo Ne samo izvoz v gozdarstvu in lesni ind. ampak tudi uvoz Zvezna gospodarska zbornica je dala pregled izvoza in uvoza v prvem četrtletju letošnjega dela v primerjavi z enakim obdobjem leta 1972. Po povzetku, ki smo ga napravili iz obširnega pregleda, posredujemo naslednje podatke: ustvarjen Sortiman enota 1972 1973 Index 1972 količ. vred. količ. vred. 1973 žagan les iglavc. m3 42113 57952 65261 66139 114 furnir m3 2210 38601 2964 41422 107 vezane plošče m3 604 6767 1201 10848 160 lesonit t 408 997 104 370 37 stavb, pohištvo ■t — 837 — 1377 165 žagarski odp. •t — 622 — 4109 661 del. les. iglavc. pm 86429 27757 222106 60393 218 del. les. bukve pm 143781 23403 71579 11282 48 hlodi Eksot m3 27736 26421 24419 31429 119 TT drogovi in piloti m3 6862 3052 11647 6568 215 drva za kurjavo m3 11635 1689 15885 4027 238 rezan les ost. listavcev m3 5770 9031 4489 10480 116 Istočasno pa prikazujemo pregled izvoza za isto obdobje in isti asortiman: ustvarjen Index Proizvod enota mere 1972 1973 1972 količ. vred. količ. vred. 1973 žagan les iglavc. m3 54093 50701 88818 90261 195 žagan les list. m3 18550 30550 19943 33843 111 furnir m3 7661 58511 7536 63406 108 vezane plošče m3 7367 26886 8628 33981 126 stavb, pohištvo ■t — , 16381 — 25447 155 lesonit t 8165 ‘ 12818 10526 17455 136 žagarski odp. t — — — 50 — cel. les. iglavc. pm — — — — — cel. les bukev pm 22829 5231 30868 6320 120 hlodi eksot m3 — — — — — TT drogovi in piloti m3 18289 9397 34835 21146 225 drva za kurjavo m3 87396 13207 168982 27192 207 hlodi iglavcev m3 481 902 690 361 39 Iz obeh tabel, ki zajemata le del podatkov SPK BEOGRAD, je razvidno, da istočasno izvažamo in uvažamo iste ali slične materiale. Predvsem so zanimivi podatki o tistih materialih, ki jih uporabljamo prj naši proizvodnji. Ce pogledamo porast izvoza vezane plošče in lesonita, bomo v primerjavi z istim obdobjem v letu 1972 opazili povečanje pri prvem materialu za 26 °/o, .pri drugem pa celo za 36 %. Ti podatki nam torej dajo odgovor na vprašanje, zakaj primanjkuje teh dveh artiklov na domačem trgu, seveda pa so udeleženi tudi ostali momenti, kot npr. primanjkovanje in neredna dobava smol za površinsko obdelavo lesonita, remonti tovarn ipd. Naši proizvodnji taki pogoji prav gotovo ne morejo omogočiti redne dobave, kar ima za posledico prekinitev proizvodnje ali preusmeritev v izdelavo artiklov, ki niso vezani na ta dva materiala. Ti podatki so podani z namenom prikaza uspehov gospodarstva v lesni industriji in gozdarstvu odnosno vpogleda v udeležbo pri izvozu in kolikšna udeležba uvoza sodeluje za kritje potreb predelovalne industrije. Brez besed Trgovina in njen razvoj Februarja lansko leto smo pri podjetju odprli lastno trgovino z namenom, da bi neposredno posredovali naše izdelke potrošniku. Pričetek poslovanja smo začeli bolj skromno, saj smo si trgovski lokal uredili v prenovljeni delavski baraki, ki je nedaleč od naše nove tovarne vrat na Rečici. Takoj v začetku se je pokazalo, da bomo potrebovali skladiščne prostore, zato je bilo potrebno kar kmalu po pričetku poslovanja zgraditi manjše skladišče. Tudi to skladišče nam zadošča le za najnujnejše vskladi-ščenje furniranih vrat. Za pravilno vskladiščenje ostalih izdelkov pa bi potrebovali še velike površine pokritih skladiščnih prostorov. Upamo, da bomo tudi to v doglednem času lahko naredili, ker nam bodo vlaganja za razvoj trgovine ravno tako prinašala višek vrednosti, kot vlaganja v proizvodnjo. S povečanjem trgovine bomo povečali prodajo naših izdelkov in ob sodobni ureditvi in organizaciji trgovine nedvomno pripomogli k boljši zadostitvi željam naših kupcev, ki so neposredni odjemalec in takojšnji plačnik, kar je v današnjih razmerah tudi pozitivni element prodaje. Poleg težav s skladiščnimi prostori imamo žal tudi težave, kot so občasno pomanjkanje določenih izdelkov, oziroma pomanjkanje asortimana enega izdelka. Za občasno pomanjkanje določenih izdelkov je največkrat vzrok pomanjkanje določene su- Tečaj za ozki profil V začetku letošnjega marca smo pričeli s tečajem za pridobitev kvalifikacije ozkega profila — PK po dopisni metodi. Skripta iz varstva pri delu, matematike, tehnologije lesa in stro-jeslovja so sestavili domači predavatelji iz podjetja. Tečaj poteka posebej za tovarno Bled in posebej za tovarno Bohinj. V tovarni Bled se je prijavilo zanj 25 kandidatov, v tovarni Bohinj pa 65. Doslej so polagali izpite iz varstva pri delu in matematike, pripravljajo se na polaganje v prvi polovici junija iz tehnologije lesa, nato pa še iz strojeslov-ja- Na dosedanjih izpitih so kandidati pokazali solidno znanje iz obeh predmetov. Iz tega je razvidno, da je ta način izobraževanja primeren za pridobitev ustrezne kvalifikacije. Poleg nekvalificiranih delavcev je potrebno, da opravijo ta tečaj tudi tisti delavci, ki imajo kvalifikacijo iz drugih strok in so po pravilniku o nagrajevanju razvrščeni v PK grupo. Le ti so po sklepu Sveta za izobraževanje oproščeni izpita iz matematike. rovine na tržišču tako, da tudi proizvodnja ne more nemoteno proizvajati. Do pomanjkanja v asortimanu pa pride največkrat zaradi namenske proizvodnje (proizvodnja za izvoz). Težave pri prodaji imamo tudi zaradi spremembe tehnologije, ker nam izdelki po stari tehnologiji ostajajo v določenih količinah, katere ne moremo kompletirati z izdelki po novi tehnologiji. Kljub vsem zgoraj naštetim težavam lahko rečemo, da je poslovanje trgovine uspešno, saj se nam mesečni promet giblje okoli enega milijona novih dinarjev, pa tudi končni rezultat trgovine je pozitiven. Z bodočim razvojem naše lastne trgovine predvidevamo, da bomo odprli nove prodajalne na širšem območju Slovenije oziroma Jugoslavije. Obiskali smo sejem Interzum v Kölnu Sejem je specializirana mednarodna prireditev, razstavljeni so razni materiali, polizdelki in končni proizvodi, s področja pohištva, gradbenega pohištva ter gradbeništva. Tov. Kocjančič, ki je potoval z menoj, je imel nalogo, da si kar najbolje ogleda vsa razstavljena vrata s posebnim poudarkom na gotovih vratih in načinu suhe montaže. Sam sem se poleg tega zanimal tudi za obloge stan, stropov ter ostale gradbene elemente, ki so bili razstavljeni. Od vrat sva si ogledala izdelke firm Herholz, Bogatiir, HGM, Westag, Danzer, Nurdas, Prodomo, Vendelbo in Wend. Pri vseh naštetih sva videla na najbolj dominantnem mestu gotova vrata, pripravljena za suho montažo, ki se v nekaterih detajlih načina sestave sicer ločijo med seboj, v principu pa izstopa samo firma Prodomo s svojim značilnim prerezom, dočim ostali proizvajalci izdelujejo masivnej-ša vrata, uporabljajo kot osnovni material iverico ali panelko, ki jo v veliki večini finalno obdelujejo s plastičnimi folijami in profili. Tudi razstavljale! lesenih oblog so bili številni: Haro, Danzer, Wonneman, Maroko, Homa, Polybois ... če omenim najmočnejše. Vsi so kazali masivne obloge iz domačh in tujih vrst lesa. Zanimiva je bila izvedba lesene stenske obloge kot odlična zvočna izolacija. Razstavljenih je bilo tudi veliko pritrdilnih elementov za lesene obloge, vendar tu ni bilo nič novega. V zvezi z oblogami omenjani tudi regale, ki so jih razstavljale številn firme, med njimi Romi-ger in KV. Na koncu omenjam še dokaj zanimivo razstavo materialov in izvedb za obdelavo podov, sten, stropov in lahkih predelnih elementov. Mimo sintetičnih materialov, ki so si že priborili mesto, kot obloge tal, se vedno bolj pojavljajo sveže rešitve in novi materiali tudi pri ostalih elementih gradbeništvu s čemer dopri-našajo vedno večji industrializaciji panoge. Za naše trenutne potrebe nisem opazil kaj poseb- ■ nega, vendar pa je koristno, da ostanemo v stalnem stiku z dosežki in dogajanjem drugod. Tone Pogačnik, dipl. ing. arh. Bo dovolj poštenosti med nami? Ker je žeja vsak dan večja (prav tako tudi reprezentančni stroški), smo na upravi uvedli prodajo brezalkoholnih pijač. Naj navedem nekaj njenih posebnosti: — na razpolago so sokovi, Radenska, Deit — prodaja je organizirana na samopostrežen način — plača se (na osnovi cenika' v skrinjico, ki je nameščena v prostoru s pijačo — cene so le za malenkost višje od nabavnih — prodajo dnevno spremljamo in ugotavljamo finančni uspeh — dosedanji rezultati kažejo izredno poštenost vseh zaposlenih. V petih dneh je bilo prodano pijače za -175,50 din (ista količina je bila nabavljena za 156,00 din), inkaso pa je znašal 177,40 din. Prepričan sem, da bomo tako pošteni tudi v bodoče. Valentin Hodnik - bohinjski slikar Da ne bi šel v pozabo, hočem osvetliti lik človeka-slikarja, Bohinjca Valentina Hodnika■ Se posebno je to namenjeno mladini, ki si ob pogledu na akvarel s podpisom Hodnik, ne zna predstavljati ničesar o njem. Valentin Hodnik se je rodil 18. II. 1896 v skromni hiši v Stari Fužini. Šolo je obiskoval v Srednji vasi. Nadučitelj Rihtaršič je videl v mladem Tinčku velik talent za slikarstvo. Ker je bil otrok revnih staršev, je nadučitelj posredoval sprejem v strokovno obrtno šolo, kamor je odšel leta 1909 in se usposabljal za kiparja do leta 1914. V začetku svetovne vojne je služil rok le 6 mesecev, ker je obolel na očesu. Oče ga je vzel domov, kjer je ostal vso vojno. Doma si je uredil mali slikarski atelje ter se posvetil slikarstvu, do katerega je imel več veselja, kot do kiparstva. Ker je bil Bohinj izhodišče za krnsko fronto, se je napolnil z vojaštvom. Tine je imel polno dela. Delal je slike častnikom, ki so jih pošiljali domov. Začel je za svoje motive uporabljati lepote gora, njegov atelje se je začel polniti z lepimi motivi. Ker se je želel v svojem delu še izpopolniti, je leta 1921 vstopil na Akademijo za umetnost in obrt v Zagrebu in tam ostal eno leto. Zaradi pomanjkanja denarija, je šolanje v inozemstvu ostalo kot neizpolnjena želja in moral se je vrniti domov. Samostojno se je lotil poklica, saj je pri svojih študijah mnogo pridobil. Bil je zvest planinec, živo je sodeloval v vseh domačih planinskih organizacijah. Bil je član Slovenskega planinskega društva, Turističnega kluba Skale, ustanovni član Smučarskega kluba Bohinj. Ravno tako je z veseljem poučeval v rodni vasi v dramskem odseku, naslikal je veliko odrov (kulis), zastorjev itd. Za razvoj tujskega prometa je s svojim delom nesebično ustvarjal veliko propagando. Leta 1926 si je v Ukancu zgradil hišico, ki jo je imenoval »Ruša«. Marljivo je delal v tem svojem domu, kjer so ga obdajale stene Pršivca, Komarče, Konjskega vrha, Vogla, Slap Savice in tiho jezero. Tako je živel kot pošten in značajen človek. S prvo razstavo v Jakopičevem paviljonu so ga šele širše spoznali. Uveljavil se je kot najboljši planinski slikar. Ponovno je razstavljal v Ljubljani in v Zagrebu. Mnogo njegovih slik je šlo tudi v inozemstvo. Najraje je slikal bohinjske gore, ledene stene, lepote zime, priljubljen pa mu je bil zaklad Bohinja — Bohinjsko jezero. Vid mu je oslabel, pri padcu si je pokvaril desno roko. Svet ga je začel počasi zapuščati in pozabljati. Dostikrat ni imel najpotrebnejšega za preživljanje. V obupu se je začel zapuščati, ker se je bal konca. Sredi najlepših let svojega življenja se je zrušil. To je bilo 6. decembra 1935 leta. Žalosten je danes pogled na njegovo zapuščeno kiparsko delo v parku ob Bohinjskem jezeru — relief Triglava, za katerega so znosili kamenje iz samega Triglavskega pogorja. Veliko bi se še dalo pisati o našem bohinjskem slikarju Valentinu Hodniku, najlepše in v domačem narečju pa ga je opisal takratni njegov prijatelj Tomaž Godec, ko se je ob grobu poslavljal od njega. mr Umrla sta naša upokojenca: Po dolgi, hudi bolezni nas je zapustil 13. 6. 1973 DOMINIK HUDOLIN Vrbnje 3 pri Radovljici, v 61. letu starosti. Bil je član ZB in je tudi aktivno sodeloval v NOB. Ponesrečil se je na Jelovici pri podiranju smrek dne 10. 6. 1973 JANEZ PREVC stanujoč Zabreznica, v 70. letu starosti. ________________________________________________ ZAHVALA vsem, ki ste sočustvovali z nami ob tragični izgubi našega Janeza 1 in ga s cvetjem spremili na zadnji dom. Martuljk, 2. julija 1973 Pirčevi Uresničena želja gasilcev tovarne Bled nega napada. Predhodno smo se javili pri komisiji, ki je ugotavljala pravilnost dokumentov, opreme in orodja. Desetina je v živčni napetosti pričakovala znak, da lahko pripravi orodje za vajo. Napetost sem skušal ublažiti z bodrilnimi besedami in zadnjimi napotki, kako naj vaja poteka. Kljub temu smo vajo izvedli z nekaj napakami, sicer manjšimi, čas pa nam je zagotavljal dobro uvrstitev. Nismo pričakovali prvega mesta in po razglasitvi rezultatov skoraj nismo mogli tega verjeti. Prejšnja nestrpnost se je sprevrgla v nepričakovano veselje. Prvo mesto naše desetine smo seveda morali proslaviti ob dobrem kosilu v KLI Logatec in ob zaboju piva, ki je pomenil izgubljeno stavo' podpoveljnika. Krono svečanosti je predstavljal pokal, napolnjen z dobro kapljico. Naše uspešno tekmovanje smo zaključili v Stari Fužini, kjer je bila gasilska veselica. Sreča nas tudi tu ni zapustila — srečolov nam je prinesel steklenico pelinkovca. Dobro razpoloženi smo se vrnili domov z željo, da bi še v bodoče dosegli tako lepe uspehe. Žerovc Franc Gasilskih tekmovanj, bodisi v republiškem, občinskem ali industrijskem merilu, smo se že večkrat udeležili in to z žensko in moško desetino. Vseskozi je bila ženska desetina uspešnejša, z izjemo na letošnjem Republiškem gasilskem tekmovanju lesne industrije v Logatcu. Vzrok je bila odsotnost dveh članic in to zaradi bolezni. Tega tekmovanja se je udeležilo 21 moških in 6 ženskih desetin. Naša moška desetina ni bila preveč dobro pripravljena. Imeli smo premalo vaj zaradi slabega vremena, za nameček pa smo morali prav za tekmovanje nadomestiti enega najboljših članov, ker je odšel na orožne vaje. Na tekmovalni prostor smo prispeli predčasno. Ogledali smo si orodje in prostore, tako je bil vsak vsaj delno upoznan z orodjem, ki ga bo uporabljal. Po začetnem ceremonialu se je pričelo tekmovanje. Razpored tekmovanja je naši desetini že prvo uro določil taktične vaje nato pa vajo trodel- Poleg malice še kosilo Na pobudo zaposlenih v tovarni Bled, je bilo objavljeno obvestilo, da bomo poleg malice, lahko napolnili svoje želodce tudi s kosilom. To uslugo je sklenilo koristiti 50 interesentov, saj kosilo v naši menzi ni drago. Odbor kuhinje je določil ceno, in sicer 8 din za zaposlene v tovarni in 11 din za ostale abonente. Kuhati se je pričelo takoj, ko so bile zbrane prijave in prvo kosilo smo z dobrim tekom pojedli 16. aprila 1973. Določen je tudi čas za izdajo kosil in sicer za popoldansko izmeno v času od 13. do 13.45 ure, dopoldansko pa od 14. do 15. ure. Nekateri kosijo v menzi, nekateri pa nosijo kosila domov. S kvaliteto kosil so vsi zadovoljni. Okusnost in pestrost hrane porajata priznanje kuharicam. V kuhinji se dnevno vodi poraba živil in ugotavlja cena za posamezni obrok. S tem smo dosegli napredek v družbeni prehrani in istočasno posvetili več pozornosti delovnemu človeku. Predvsem bomo na ta način lahko delno razbremenili zaposlene žene, saj si bodo od mnogih skrbi lahko odštele vsaj eno — kuhanje kosila. Zaželeno pa bi bilo, da bi se te usluge posluževalo čimveč naših delavcev in sd tako, po napornem delu, v miru privoščili okusno pripravljeno kosilo. Vodnjov Tončka Jožetu Lukanu v spomin Jožeta Lukana ni več med nami. Dne 15. maja 1973 smo ga pospremili na zadnjo pot v 45. letu starosti. Zapustil nas je nenadoma in nepričakovano. V smrt je omahnil zadet od srčne kapi, komaj 100 m od svojega doma. Rodil se je v vasi Sp. Lipnica pod Jelovico, v kmečki družini. Kot najstarejši sin med petimi otroci je moral vseskozi trdo delati. Mlad, poln moči si je zastavil izvažati zeleno zlato iz Jelovice, ki je bil tedaj zanj edini poklic in dohodek. Aktivno je sodeloval kot mladinec NOB in ostal zvest Slovenec naši domovini. Takoj po vojni je nadaljeval tradicijo svojih sovaščanov, prevažanje lesa s konjem. Zaposlil se je pri GU Bohinjska Bistrica, nato pri Kmetijski zadrugi Lancovo, Medzadružnem lesno industrijskem podjetju »Jelka« Radovljica in nazadnje je ostal pri nas. Opravljal je razna dela, največ pa pri hlodovini na krliščih naših obratov, kar mu je bilo tudi najljubše delo. Prizadeval si je, da bi si ustvaril topli dom, a mu ni bilo dano. Zapustil je dva mladoletna fanta, od katerih starejši je letos prvič prestopil šolski prag. Dobrega, skromnega tovariša in prijatelja bomo ohranili v lepem spominu. Gasilska enota tovarne Bohinj Ocenjevanje gasilskega društva Kakor vsako leto, tako je tudi letos posebna strokovna komisija Občinske gasilske zveze Obč. Radovljica, opravila pregled vseh društev v občini. Pregled, ali takozvano ocenjevanje našega društva je bilo dne 26. 5.1973 ob 13. uri in 45 minut. Točno ob napovedanem času je prispela ocenjevalna komisija pred že zbrane gasilce. Po tradicionalnem pozdravu in raportu občinskemu poveljniku tov. Pogačarju Viktorju, je zbrane le-ta nagovoril in jim zaželel vse najbolje in veliko uspehov pri delu. Takoj nato so prisotni opravili redne vaje, preizkus motornih brizgaln in prikazali napad desetine s črpanjem vode iz hidranta. Akcija je zelo lepo uspela in komisija res ni mogla dobiti napake, ter je tako desetina dokazala svojo sposobnost. Po pregledu orodjišča in garderobe ter administrativnih poslov, je komisija povsem zadovoljna ugotovila, da je društvo odlično in je prisodila samo eno kazensko točko, kar pa je seveda minimalno saj je delo res zahtevno. Tako smo gasilci še enkrat dokazali, da je za ustvaritev in ohranitev discipline najboljša samodisciplina. Vsem članom društva, posebno pa prisotnim, se v imenu Upravnega in Nadzornega odbora najtopleje zahvaljujem za sodelovanje z željo, da bi drugo leto, ko bo ponovno ocenjevanje, videl v stroju veliko več članov društva ki bi se tako odzvali našemu gasilskemu pozdravu Na pomoč! Predsednik društva: Janko Kavčič Dopisujte v naše glasilo ! Humor Miha: Ti Janez ali veš, da Franceta preganjajo zaradi neupravičenega bogatenja. Janez:? Miha: »Ja, Krajevni skupnosti je prodal tristo parcel!« Janez: »Madona, to je pa ja veliko. Vraga, od kod pa toliko zemlje? To jo bo skupil?« Miha: »Kje pa, saj so le povečali pokopališče!« Dan se utaplja v noč Dan se utaplja v noč, dnevi gredo tako naprej in naprej.. . Kam? Morda gredo proti soncu, morda proti zvezdam .. . Mogoče hitijo v neskončnost. PREVELIK PROSTOR Pride Tone v gostilno in naroči klobaso. Ko mu jo natakar prinese se Tone začudi: »O, o, o, kako je majhna?« Natakar: »Ja, ja, kje pa, saj je le prostor velik!« MOJA KUHARICA Kuharici moji vsaka ji čast, me zjutraj zbudi — zvečer dene spat. Najlepše takrat se mi posmeji saj veste, petnajstega ko kuverto dobi. Zna tudi me karat’ se name jezi — če le predolgo — iz štarije me ni. Takrat pa jaz — kar mulo držim, na mizi ji listek in svinčnik pustim. Vsak dan želim si novih sanj, vsak dan, ki se utaplja v noč, v tišino ... JD Impresija prazničnega dne Bil je praznik. Ljudje so trkali glasno na vrata. Bil je praznik. Smejali smo se od jutra do večera. Zadnji prazničen dan. Ljudje so se siti porazgubili po domovih. Zadnji praznični dan. Zbudili se bomo spet v navadnem dnevu .. . Jana Dežman Le s kašljaj se kuharica, in zmerjaj zveri, saj Toni se že pod odejo smeji. Naj drugi dan, za kazen posodo bi brisal, sem raje po prstih jo — skoz’ duri pobrisal. Pa vendar, če le — je ne bi imel kaj bi na stara leta počel. Okrog hiše bi hodil, kot kakšna veha komaj še vreden počen’ga greha. Togo Mož pride iz službenega potovanja, ves premražen in bi rad legel takoj v posteljo, ki pa se mu zdi sumljivega izgleda. Odgrne jo in v njej zagleda tujega moškega. »Odkod pa ta, se zadere nad ženo!?« Zena ga hitro potegne v kuhinjo in mu hiti dopovedovati: »Kaj boš, saj si imel nakajkrat tudi dobro kosilo, novo pohištvo imamo, nov »pelcmantel« imam.« Mož hitro skoči k postelji, tujca zavije nazaj v odejo, da se ne bi prehladil. MOČ NAVADE Janez: »Ti Miha, odkod pa so tile, ki tako pridno hodijo eden za drugim?« Miha: »Tele pa poznam, iz Vr-hovelj so. Veš tako ozko stezo imajo v dolino, da tudi v mestu hodijo kar eden za drugim.« Kronika STANJE ZAPOSLENIH KONEC JUNIJA 1973 Tovarna Bohinj 375 TVovarna Bled 348 Uprava 80 803 POROČILI SO SE: RODIL SE JE: Pfeifer Alenki — sin Člani uredniškega odbora: Robič Ivan, glavni urednik Jeglič Silva, tehnični urednik Žitnik Janez, Blažič Henrik, Trojar Andrej, Mencinger Franc, Kraigher Ciril V Istanbul in nazaj (nadaljevanje) Ko zapuščaš tako stvaritev, se samemu sebi zdiš ničla proti temu, kar se je tod dogajalo pred tisočletji. Nekaj deset metrov proč stoji znameniti obelisk. Pred okrog tisoč leti so ju pripeljali iz Egipta. So ju pravim zato, ker drugi, enak temu, krasi Place de la Concorde v Parizu. Ni mi jasno kako so ju pripeljali, kajti ta kamnita gmota je visoka 10 metrov, spodaj 4 krat 4 metre in zgoraj 3 krat 3 metre. Vse je iz enega kosa in popisano s hieroglifi. Tedanja tehnologija je morala biti iznajdljivejša od današnje, kajti kaj bi danes brez dvigal in podobnih tehničnih pripomočkov. Morda pa je to le moč in iznajdljivost množice pridnih rok sužnjev velikega turškega cesarstva. Za prvi dan je bilo dovolj zgodovine. Okrog poldneva, ko sem se vračal v hotel, je bilo strahotno vroče. V hotelu sem ugledal termometer, na katerem se je živo srebro dvignilo na 44° C. Bilo je res pasje in človek si ni želel drugega kot mrzle prhe in še bolj mrzle coca cole, ki je na moje začudenje, tu ni manjkalo. Popoldne je bilo prevroče, da bi šaril po mestu, plaže pa so bile tudi predaleč; le-te so namreč urejene samo na enem koncu mesta, drugod pa je polno umazanije. Istega mnenja so bili tudi ostali gostje, zato smo vrgli pomene po tem in onem. Najbolj mi je ostal v spominu nek Anglež iz Brightona. Imel jih je že nekaj čez trideset in je prišel do Istanbula z avtostopom. Namenjen je bil na Daljnji vzhod in v Avstralijo. Do Calcute se je imel namen vkrcati na celinski avtobus. Ta vozi brez večjih postankov celih štirinajst dni. Prepri- čan sem, da na koncu potovanja od potnikov ne ostane nič drugega, kot kup sprešanega mesa in preležanih kosti. Ker pač ni pravega Angleža brez njihovega humorja, je bil ta res pravi. Njegovim dovtipom in šalam ni bilo konca. Nisem mu verjel vsega o lahko brez zob, če tega prej ne veš. Prvič sem jedel in slišal za sojar. To je neke vrste jogurt, ki ga stalno mešajo v nekakšnem mlinu, servirajo pa posoljenega. Tudi to je bilo kar užitno. Vprašal sem ga kako je mogoče, da se še vedno vozijo v tako sta- njegovi poti, zato mi je obljubil, da mi bo poslal kartico. Res je čez kaka dva meseca prišla iz Burme, nato pa še iz Canberre. Ker je ta hotel znan po svojem lastniku jugoslovanskega rodu, je bilo v njem tudi mnogo Jugoslovanov. Med drugimi je bil tudi neki Makedonec, ki ima svoje podjetje v Ankari. Ker sem bil tujec v Istanbulu, se mi je ponudil za vodiča. Nočni Istanbul je čisto nekaj posebnega. Pravzaprav so vsa mesta ponoči popolnoma drugačna. Med drugimi sem okusil nekaj specialitet; prva med njimi so bile ribe, ki jih ribič ujame in nato takoj speče. So brez kosti, imajo pa tako trdo glavo, da si kmalu rih avtomobilih, tudi do 30 let. Odpeljal me je k nekemu znancu — mehaniku in mi med potjo razložil, da je tu vse polno specialistov, ki se ukvarjajo samo s popravljanjem teh starih »ma-kin« in jih imajo v malem prstu. Nehote sme se moral nasmehniti, ko sem zagledal prizor, ki me je spomnil na operacijsko dvorano. Ostro belino sten ter svetlobo, ki se odbija od njih, iskreče se orodje, madeže krvi, cinglanje jekla in odsekane besede: pinceta, kompresa, skalpel, katgut... so zamenjale medla svetloba, zamazane stene in tla, izrabljeno orodje, madeži olja, ropotanje jekla in ostre besede: ključ natikalni, francoz, klešče mazalka . . . Uglajene kretnje mojstra in asistiranje vajencev. Kot sem dejal, pride naj lepše nazadnje — Haya Sophiya, Blue Moshe in Topkapi (mošeja Sv. Sofije, plava mošeja). Kdor še ni slišal za ta imena, ali vsaj za zadnje. Kaj vse je v muzeju Topkapi, za opis bi bila premajhna knjiga. Vse, od oblačil turških velikašev, handarjev z vdelanimi smaragdi neprecenljive vrednosti. To je pač treba videti, ne brati. Sčasoma sem začel razmišljati o nadaljevanju moje poti. Skoraj sem vam pozabil omeniti veliki bazar. Lahko bi mu rekli prestolnica kramarjev vsega sveta. Vsak popotnik si z zanimanjem ogleda ta »plač«. V njem dobiš čuda sveta — od sadja, delikates, spominčkov zlata in sploh vsega kiča. Vse skupaj je v velikem zaprtem prostoru, ki je razdeljen v nekakšne hodnike in težko se zgodi, da prideš ven pri istem vhodu, pri katerem si vstopil. Clede odhoda in nadaljevanja poti sem bil v dilemi. Štopanja se nisem nameraval polotiti, kajti poznavalci so mi rekli, da ne uspeva preveč. V glavo mi je kot strela udarila misel, da bi jo mahnil z ladjo v letovišče Varno. Toda s tem ni bilo nič, kajti prva ladja je odpeljala šele čez deset dni. Izvedel pa sem nekaj zanimivega, namreč da pelje naslednji dan neka ruska ladja v Odeso in da stane, razmeroma dolga pot, le dvajset tisočakov. Vse je bilo v redu, le rumena izkaznica ne. Prav tako so me v »mozeg« na železniški postaji. Nisem dobil vozovnice, ker nisem imel menjalnega lista za denar. Sklenil sem ostati še en dan in najti pametno rešitev. Pravijo, da tudi slepa kura zrno najde — tudi meni se je nasmehnila sreča. V hotel so prišli štirje Pri-zrenci, ki so bili namenjeni v Varno. Pomagal sem jim pri .prevajanju in jih nato pobaral, če bi se lahko del poti peljal z njimi. Fantje so bili kar za to in to do konca. Čimbolj smo se približevali Bolgariji, tem bolj pusto je vse postajalo. Zidane hiše so zamenjale kolibe in pastirji so pasli svojo drobnico po suhi, ožgani travi. Pripeljali smo se do mejnega prehoda Kirkraleli in cariniki so bili dokaj prizajni, kar za Turke ne bi mogel reči. Nekaj več ceremonij smo imeli na bolgarski strani, kjer smo morali v Malko Tamovem zamenjati vsak 20 levov, zakaj mi ni- jasno. Ko smo se spustili nekoliko niže, je bilo gozda kmalu konec. Zanimivo in skoraj neverjetno, kakšna razlika. Povsod zelena trava in obdelana polja, vasice so stisnjene skupaj in rdeče strehe dajejo videz kupa mušnic na Jelovici. Prespali smo v Burgasu, ker sta bila šoferja potrebna počitka. Do Varne nas je čakalo še 200 km naporne poti. Tu in tam smo ustavljali štoparjem in tako sta nam dve Bolgarki razložili, da je pri njih štopanje prepovedano, a vendar vseeno poskušajo. Ustavili smo tudi trem Čehinjam. Govorili smo več jezikov, a smo se kljub temu le slabo sporazumevali. Prispeli smo v Varno — na cilj naše poti — vsi potrebni počitka in Črnega morja. Nihče se ni mogel upreti užitkom namakanja v prijetni vodi. Zatem smo jo mahnili v neko restavracijo in založili naše izpraznjene želodce. Jugoslovani pač ne bi bili Jugoslovani, če ne bi zalili z vrčkom hladnega piva. Presneto smo bili razočarani, ko smo namesto tega dobili napol kuhano pivo brez vsakega okusa. Šele kasneje sem izvedel, da Bolgari ne poznajo hladilnikov, ali pa jih imajo samo v večjih hotelih. Način hlajenja se običajno odvija le poo tekočo vodo. (Se nadaljuje)