LETO XXIX, ŠT. 44
PTUJ, 4. novembra 1976
CENA 2 DIN
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
_LJUDSTVA
Ormož
Pretekli teden so delegati vseh
zborov skupščine občine Ormož
ocenili delovanje in rezultate dele-
gatskega sistema v razdobju od 1.
aprila 1974 do 30. junija 1976.
E)elegati zborov so ugodno ocenili
delo delegacij, pripombe so le bile
na delo splošne delegacije in
konference delegacij za
samoupravne interesne skupnosti.
V številkah in odstotkih se ne da
popolnoma oceniti delo neke
delegacije, naj si bo to iz krajevne
skupnosti, ali združenega dela.
Uvodni referat o delovanju
delegatskega sistema je imel pred-
sednik občinske konference SZDL
Ormož, Silvo Bedrač, ki je povda-
ril naslednje: „Delegatski sistem je
nov način upravljanja nad
družbenimi sredstvi in družbenimi
dejavnostmi v naši socialistični
samoupravi. Temeljna usmeritev je
v tem, da razširimo aktivnosti in
prizadevanja za čim širše
vključevanje vseh delovnih ljudi in
občanov k soodločanju o vseh
pomembnejših vprašanjih našega
razvoja."
V nadaljevanju je Silvo Bedrač
dejal, da se dobre lastnosti
delegatskega sistema kažejo v tem,
ker je sistem v svoje delo zajel ši-
rok krog ljudi in da je o nekaterih
novostih razvoja seznanjeno mno-
go delavcev iz združenega dela in
krajanov iz krajevne skupnosti.
Negativne lastnosti delegatskega
sistema se kažejo predvsem v
splošnih delegacijah in konferen-
cah delegacij za samoupravne
interesne skupnosti. Delegati in
delegacije namreč niso popolnoma
vskladili svojega dela in niso na-
šli neposrednega stika z interesnimi
skupnostmi. Problem, ki spremlja
delo delegacij je informiranost.
Pojavlja se namreč dejstvo, da je
povratna informacija preskopa.
Tudi preobširna gradiva so tista, ki
neugodno vplivajo na uspeh dela
delegacije.
Občinska konferenca SZDL
Omrož je, ko je obravnavala vsa
poročila o delovanju delegatskega
sistema, sprejela tudi nekaj zelo
važnih stališč, ki so jih delegati
zborov soglasno potrdili. V
razpravi so delegati iz krajevnih
skupnosti in združenega dela
ugotavljali, da je v številkah in
odstotkih nemogoče ugotavljati
uspešnost delegatskega sistema. Si-
stem je zaživel, so ugotavljali in
ocenjevali delegati, v naslednjih le-
tih bo še bolj zaživel in prinesel
tiste rezultate, ki smo si jih z njim
zastavili. Ocena delegatskega siste-
ma je dobra in zadovoljiva,
delegatski sistem je novost in bi bi-
lo narobe, če bi ga že sedaj
negativno ocenjevali, so bili
mišljenja nekateri delegati.
Poleg te osrednje točke dnevne-
ga reda, so delegati razpravljali tu-
di o solidarnostnih akcijah na
območju občine Ormož. Oceno o
solidarnosti je dal načelnik za
gospodarstvo in urbanizem SO
Ormož, Franci Križmančič, ki je
dejal, da so vsi ljudje v občini do-
kaj aktivno sprejeli akcije za po-
moč potresnemu območju in se
pogumno vključevali v vpis posoji-
la za slovenske ceste. Vendar je
pripomnil, da v nekaterih orga-
nizacijah združenega dela in
krajevnih skupnostih akcija
solidarnosti ni stekla tako kot bi
morala. Akcija za Posočje še ved-
no ni stekla v KS Velika Nedelja in
KS Miklavž, prav tako se še ni za-
čel drugi krog solidarnosti v neka-
terih delovnih organizacijah. No,
zanimivo pa je, da je sodeč po
zadnjih podatkih Ormož še vedno
pred Ptujem in med slovenskimi
občinami zaseda 14. mesto.
Ob koncu so delegati skupščim
zastavljali tudi delegatska vpraša-
nja. KS Kog je zastavila vprašanje
stanovanja poštnega delavca na
Kogu ter problem delovnega mesta
pismonoše in tajnika krajevne
skupnosti. KS Središče ob Dravi
ima še vedno probleme s spremem-
bo zazidalnega območja v Obrežu
in Grabah. Skupščina bo obema
KS pismeno odgovorila na vpraša-
nja. KS Ivanjkovci je zastavila
vprašanje vinske kleti in točilnice v
otroškem vrtcu v Ivanjkovcih.
Predlog skupščine je bil, da se
točilnico po dogovoru z lastnikom
prestavi na drugo primernejše
mesto. KS Podgorci pa je zastavila
vprašanje o gradnji nove zbiralnice
mleka v Podgorcih. V tej zvezi
mora KS Podgorci navezati stike s
svetom kooperantov, ki bi izrazil
mnenje o potrebi gradnje zbiralni-
ce mleka.
Kasneje so vsi trije zbori — zbor
krajevnih skupnosti, združenega
dela in družbenopolitični zbor —
zasedali na ločenih sejah.	zk
Ormož — središče občine, ki je po uspehu solidarnostne akcqe
na 14. mestu v Sloveniji.
Kadrovski vidik
štipendiranja
Izvršni odbor skupne komisije podpisnic samoupravne^
sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini
Ptuj je že na svoji seji, julija letos, v sklepih med drugim
zapisal, da se moramo vključiti v usmerjanje štipendistov iz
združenih sredstev v kadrovsko štipendiranje in da je treba
ponovno preučiti merila za podelitev štipendije, saj sedanji
cenzus dohodka očitno več ne ustreza. To dokazuje dejstvo,
da denar, ki se zbira po stopnji 0,5 % od bruto OD po
valorizaciji štipendij več ne zadošča za vse štipendiste.
To je le eden od sklepov tega samoupravnega organa na
področju štipendiranja v občini, vendar so njihova
prizadevanja še širša. Radi bi uvedli družna merila
št ipendiranja, da bi se s tem izognili finančnim primanjklja-
jem v skladu združenih sredstev, ki jih tudi solidarnost ne
more pokrivati. Potrebno bi bilo pri štipendiranju uveljaviti
prednostne smeri šolanja, zlasti za poklice, ki so na območju
občine in podravske regije deficitarni s tem, da bi zagotovili
višje kadrovske štipendije, določene poklice, ki za naše
območje niso kadrovsko zanimivi pa bi morali črtati, ker po
končanem šolanju zanje ne bo mest v občini Zaradi
pomanjkanja denarja bi bilo potrebno uvdjaviti dodatne
selekcijske mehanizme pri do^ljevanju štipendije kot so:
učni uspeh, mnenje šole, mnenje strokovnih služb itd
Vendar vse to ni v občinski pristojnosti Tudi to je eden od
vidikov, da je treba na področju štipendijske politike
korenitih sprememb.
Prav na višino cenzusa je povsod največ pripomb, saj
lahko dobijo štipendijo skoraj vsi, tudi taki, ki so zelo daleč
od socialne ogroženosti. To je upošteval samoupravni organ
tudi v Ptuju in na julijski seji sklenil, da se preneha
izplačevati štipendija vsem tistim, ki so po merilih
štipendiranja prejemali do 500 dinarjev štipendije. Ta sklep
je bil, na seji 27. oktobra, razširjen tudi na vse nove prosilce
za štipendije. Med 419 novimi prosilci v ptujski občini, brez
študentov, tem je potekel rok vložitve zahtevka šele s 30.
oktobrom, je bilo le 52 takih, ki bi jim ^ede na dohodek na
družinskega člana pripadala štipendija do 500 din in za
katere ne bi mo^i trditi, da so socialno ogroženi
Mnogo pripomb je tudi bUo, da so kadrovske štipendije
premalo izkoriščene, zato je treba štipendiste usmerjati iz
združenih sredstev v kadrovsko štipendiranje. Izvršni odbor
je na zadnji seji ugotovil, da na območju ptujske občine
odprtih kadrovskih štipendij ni, da so vse zasedene in da so
tiste ddovne organizacije in skupnosti, ki so dojele čas, tudi
razpisale kadrovske štipendije. Dejstvo pa je, da so kadrovske
štipendije nizke, saj srednješolcu krijejo le 32% stroškov
šolanja, študentom pa okrog 42 %. Razliko bi naj štipendisti
dobivali iz združenih sredstev. V ptujski občini je čez 131
takih primerov, čeprav podatki o študentih še niso zbrani.
Pripomb v zvezi s kadrovskimi štipendijami je povsod
veliko, vendar se jih doslej ni dovolj resno obravnavalo. Prav
tako so pripombe ^ede absolutne svobode pri izbiri poklica.
Nemogoče je, da bi se lahko vsak šolal kjer bi se hotel in za
kar bi se hotd na račun družbe, če že, potem se naj na
stroške svoje družine. Družba je dolžna, da glede na
kadrovske potrebe, nujno zagotovi tudi racionalno kadrov-
sko politiko.
Zato je v štipendijski sistem nujno vgraditi selekcijske
mehanizme, ki bodo upoštevali kadrovske potrebe družbe.
Pri dodeljevanju štipendij iz združenih sredstev je nujno
upoštevati kadrovsJd vidik štipendiranja. Temu ustrezno
morajo biti prilagojene tudi šolske zmogljivosti.
Posebej je treba na^asiti, da štipendiranje mora biti
najtesneje povezano s poklicnim usmerjanjem in zaposlo-
vanjem ŠTIPENDIJA NAJ BO SAMO FINALE POKLICNE
USMERITVE! Prav to je tudi ena od nalog usmerjene
srednje šole, ki jo bomo lahko uspešno izvajali v novem
srednješolskem centru v Ptuju. Kako dosledno in kako hitro
bomo' to uresničili pa je v marsičem odvisno od nas samih,
od naše odločitve v nedeljo 21. NOVEMBRA. E Fideršek
1. november — dan mrtvih^« v
nas prisoten kot skupek spominov
na vse tiste, ki jih ni več med nami;
pa so za časa svojega življenja, za-
pustili trajne vrednote, vrednote, ki
so zabeležene tudi v času, v kate-
rem živimo.
Na žalni svečanosti ob dnevu
mrtvih na ptujskem pokopališču je
zbranim spregovoril, Franc Lačen,
podpredsednik občinske konferen-
ce SZDL Ptuj. ,,Ko naš spomin ob
praznovanju tega dne zaživi znova
v vsej razsežnosti, zaživi ob lepem
spominu tudi trpek spomin. V živ-
ljenju slehernega naroda ostaja
spomin, ki mu je zgodovina name-
nila osrednji prostor," je med dru-
gim v svojem govoru povedal Franc
Lačen.
V nadaljevanju svojega govora je
označil veličino narodnoosvobodil-
nega boja, njen pomen za današnji
samoupravni socialistični družbeni
razvoj in osvetlil današnji politični
trenutek, ko znova oživlja
fašistična misel in izrazil vso
podporo boju naše manjšine na
Koroškem.
Za svečan utrip slovesnosti so
poskrbeli godba na pihala DPI)
Svoboda Ptuj, MKLD gimnazije
Dušana Kvedra Ptuj in pevski zbor
osnovne šole Franca Osojnika iz
Ptuja.	MG
Na mestnem pokopališču v Ptuju se je na komemorativni svečanosti zbralo
več tisoč občanov.	Foto: M. Ozmec
„Najboljše sladko vince,zadecobeloje..."
Dva izvira mineralne vode v Varejipri Vidmu
sfcrivnostna zdravilna moč?
Vest o slatini v Vargi, gotovo ni
nova, je pa izredno zanimiva. Za
kaj pravzaprav gre?
Ob potoku na meji videmske in
leskovške krajevne skupnosti se na
obe strani vzpenjajo gozdički, ki
skrivajo v sebi marsikaj zani-
mivega. Najzanimivejša sta gotovo
naravna izvira mineralne vode.
Voda, podobna slatini, kiselka-
stega okusa, je izredno okusna in
pitna „pa tudi zdravilna," pravijo
kmetje tam naokrog.
Poslušajmo zgodbo 78 8-letne
Marije Krajnc iz Sovič, nedaleč od
Varge, kjer izvirata studenčka
mineralne vode. Takole pravi:
,>loževa mama je bila koncem
prejšnjega stoletja kuharica pri
znani bogati družini Sernec, kjer
se je leta 1882 rodil nam vsem
znan Dušan Semec, poznejši
doktor in ban. Dušan je rastd,
študiral in postal leta 1928 ban
Dravske banovine. Takrat moževa
mati ni več delala pri Sernecovih,
zato mu je čestitala pismeno. Dr.
Semec je bil čestitke izredno
vesel, kajti spomnil se je mladih
let in kuharice, ki je bila takrat pri
njih. Od 800 čestitk, mu je bila
n^bdj pri srcu prav ta, mamina
čestitka. Odpisal ji je, se zahvalil
in na koncu še dodal: če imate
kakšne težave, mi sporočite sedaj
vam lahko precej pom^m. Mama
ni imda posebnih želja, moj mož
pa se je opogumil in napisal
pismo, v katerem omenja, da
izvirata v tukajšnjih gozdovih dva
studenčka mineralne vode, ki je
zelo <*usna in cdo zdravilna.
Cez 14 dni je prišel dr. Vrečko
iz Ptuja k nam in se zanimal za ta
dva izvira. Z možem sta odšla
najprej na Vodebov, potem pa še
na Marohov izvir in vzda vzorce.
Kmalu po obisku smo dobili
sporočilo, da je v vodi precej joda
in še več železa. Na koncu pisma
pa še mnenje: Voda je gotovo
zdravilna.
Moj mož si je od takrat zdo
prizadeval, da bi iz izvirov naredili
kaj koristnega za širšo množico,
zato je to vest raz^ašal. Tako sta
se znani ptujski pivovarec Zorčič
in videmski podjetni trgovec Rašl
dogovorila, da bosta spravila to
slatino v promet. Precq časa sta
ddala na tem in širile so se
različne govorice. Žal pa je
pozneje leta 1936 trgovec Rašl
sporočil možu, da ne bo nič iz
tega, ker je dobil sporočilo, da je
mineralna voda najve^etneje iz
izvira ali žile znane Rogaške
Slatine. Nekaj časa je bUo vse
zopet prepuščeno naravi in nam
ljudem, ki smo vodo radi pili ali
pa namakali rane na nogi ali roki v
zdravilno vodo, da je hitrge
zacelilo. Pozneje je hranilnica
mariborskih katoliških mojstrov
najda hišo na hribu. Ti mojstri so
večkrat hodili vanjo in ko so
zvedeli za mineralne izvire, so izvir
razširili, naredili jamo ter se kopali
v tako zvani blatni kopeli.
Ljudje iz okoliških zaselkov in
vasi so prihajali semkaj. Tudi iz
Leskovca in Vidma. Takrat je bila
ta slatina zelo razglašena. No,
vojna je potem vse postavila na
glavo in zdravilna voda je odšla v
pozabo. Mi smo sedaj prestari, da
bi hodili gor, mladi pa se ne
zanimajo za izvire. Popolnoma
zapuščena sta oba. Ne vem zakaj
tako, ko pa vemo vsi, da je voda
zelo zdravilna, saj si je
gostilničarka Vregova iz Leskovca
pozdravila čir na želodcu samo s
pitiem vode iz teh izvirov."
Tudi sam sem pozneje to vodo
poskusil. Razgrnil sem svetlika-
joč o se skorjo, ki je spominjala na
skoijo pri apnenici in zajel z
dlanjo. Strahoma sem srebal, a
voda je bila zdo c^usna in kisla,
poseben vonj je imda. V
mnogočem pa me i e spominjala na
Radensko, ki jo lahko dobimo v
trgovini. Gotovo se skriva po
Pri izvini slatine ali Vodebov
studenec 28. aprila 1936.
obronkih Varejske _grabe še več
takšnih izvirov. Žal pa samo
skriva, kajti za sedaj še m človeka,
ki bi domačinom odkril skrivnost-
no moč vode. Morda bi bilo
družbi koristno, če bi te izvire
mineralne vode pošteno raziskali
in ugotovili sestavine natančneje.
Še bolj bi bilo koristno, če bi po
poskusnih vrtinah naletdi na
močnejši curek s katerega bi bilo
lažje zajemati vodo. No, od tu
naprej pa je že stvar gospodar-
stvenikov.	M. Ozmec
Tole je Vodebov studenec
nam je povedala Marqa
Krajnc.
Na seji izvršnega sveta skupščine
občine Ptuj, ki je bila prejšnjo
sredo, je tekla razprava predvsem o
predlogih samoupravnih sporazu-
mov o temeljih planov samouprav-
nih interesnih skupnosti za obdobje
do leta 1980.
Po uvodnih obrazložitvah Pranja
Gnilška, predsednika izvršnega
sveta in Jožice Carmanove, članice
IS, se je razvila obširna in temeljita
razprava o programu razvoja druž-
benih dejavnosti v ptujski občini v
srednjeročnem razvojnem obdob-
ju. Dejstvo je namreč, da so
potrebe dosti večje, kot so pa naŠe
realne gospodarske in finančne
zmogljivosti.
Izvršni svet je sprejel stališče, da
je treba zagotavljati skladni razvoj
družbenih dejavnosti, vendar je
nujno dati določeno prednost
ra/voju zdravstva in izobraževalno-
v/gojnemu področju. Za uresniči-
tev nalog na področju družbenih
dejavnosti pa je nujno razvijati go-
spodarske dejavnosti, ker le tako
bomo lahko zagotavljali sredstva
/a družbene dejavnosti in učinko-
vito uveljavljali svobodno menjavo
dela.	m. g.
2. stran
TEDNIK - četrtek, 4. novembra 1976
Izjemni uspeh ne sme uspavati
Občinski štab za izvedbo javne-
ga posojila za ceste v občini Ptuj je
na zadnji, verjetno predzadnji seji,
saj bo akcija vpisa s koncem okto-
bra končana, pregledal dosedanje
delo in ocenil vpis posojila. Poda-
tek, da smo v ptujski občini do
25. oktobra 1976 dosegli 154,13
odstotni vpis posojila glede na
obveznost, ki jo je določila
republika, presega vse še tako
optimistične napovedi ob začetku
akcije. Po uspešnosti vpisa smo na
četrtem mestu v Sloveniji in če so
do konca oktobra tudi zamudniki
izpolnili svojo minimalno obvez-
nost, potem bomo prav gotovo na
tretjem mestu v republiki.
Podatki kažejo, da so več kot
uspešno opravili nalogo povsod
tam, kjer so na vpisnih mestih v
delovnih organizacijah in v krajev-
nih skupnostih zavestno opravili
naloge in med delovnimi ljudmi
znali spodbuditi samoupravno so-
cialistično solidarnost. Občinski
štab je bil pri tem le koordinator
akcije, neposredni izvajalci pa so
bili samoupravni organi in družbe-
no-politične organizacije na terenu
in v temeljnih in drugih organiza-
cijah združenega dela.
Pri tem velja posebej pohvaliti
krajevne skupnosti Grajena, kjer
so dosegli obveznost 304,4
Stoperce z 264,2 %, Zavrč z
226 Majšperk z 214 Dorna-
va z 209 % itd. Graja pa velja
krajevnim skupnostim Dolena,
Hajdina, Markovci, Ptujska gora
in Trnovska vas, kjer so po zad-
njih poročilih dosegli minimalno
obveznost le od 50 do 64 odstotno.
Dejansko je vpis precej višji, ven-
dar krajevni štab zanemarja po-
ročevalsko službo.
Tudi v mnogih temeljnih in dru-
gih organizacijah združenega dela
so minimalno obveznost vpisa vi-
soko presegli, nekatere pa so še
precej pod pianom. ,, Pleskar"
Ptuj in TOZD Aluminij Kidričevo
sta plan dosegla komaj nekaj nad
polovico, AGIS in LES pa nskaj
nad dve tretjini. Občinski štab le
prepričan, da bodo tudi v teh
delovnih organizacijah obveznost
izpolnili, zato so zadnje dni okto-
bra tudi zastavili organizirano
politično akcijo, ki je bila končana
z 31. oktobrom.
Na svoji zadnji seji, ki bo v prvi
polovici novembra, bo občinski
štab za izvedbo javnega posojila za
ceste v občini Ptuj dal končno oce-
no akcije in sprejel sklep, da
rezultate vpisa po vpisnim mestih
in skupinah objavi v sredstvih
obveščanja javnosti.	pp
Cesta med Ptuj^o goro in M^špeikom bo kmdu dobfla
asfaltno prevleko	Foto: B. Vodušek
* Tudi svet varčevalcev
ob tednu varčevanja
v pro^m tedna varčevarga je Kreditna banka Maribor,podružnica
Ptuj, vključila tudi delovno srečarge sveta varčevalcev. Člani sveta
varcevalcev so se seznanili z obsegom poslovanja banke z občani,
kateremu banka posveča še poseb"o pozornost.
Albin Drevenšek je v svojem poročilu med drugim tudi povedal, da
imčqo občani skupaj z dinarskimi in deviznimi vlogami pri banki
naloženih 224,5 milijona dinarjev. Sredstva varčevalcev, ki so lahko zelo
kvalitetna pa se uporab^ajo za kreditiranje gospodarstva in občanov.
Pogovor je stekel tudi o nekaterih pravilnikih s področja kreditiranja
občanov; trenutno staitie potrošniških kreditov je 12,500; skupna višina
teh kreditov pa znaša 70 milijonov dinaijev.
RAZGOVOR Z MARIJO PEŠEC,
VODJO HRANILNO KREDITNE
SLUŽBE V MESOKOMBINATU
..PERUTNINA" PTUJ, TOZD
..KOOPERACIJA " HAJDINA
Kdaj je bila ustanovljena HKS in
kako je organizirana?
,,Hranilno kreditna služba Me-
sokombinata ,,Perutnina" Ptuj je
bila ustanovljena leta 1971 in je or-
ganizirana v sklopu TOZD — PP
,,Kooperacija" Hajdina. Opravlja
hranilno-kredilne posle, ki se nana-
šajo izključno na kooperante, teh
ima TOZO PP ,,Kooperacija" 400
in se nahajajo v 13 občinah SR Slo-
venije in Hrvatske. Predvsem se na-
ša HKA ukvarja s kreditiranjem
kmetov kooperantov, manj pa z
neposrednimi hranilnimi vlogami.
Sredstva iz obračunov proizvodnje
posameznih kooperantov se
nalagajo kot hranilne vloge pri KB
Maribor, podružnica Ptuj, ta pa
naši HKS nudi kreditna sredstva za
kreditiranje kooperantov.
Iz teh sredstev se kreditira
kooperante, ki so že v proizvodnji
in sicer se dajejo krediti za razne iz-
boljšave hlevov kot so plinovodne
instalacije v hlevih, ureditev avto-
matskih krmilnih trakov, kjer se
krmi še z ročnimi krmilniki, za ure-
ditve fasad na hlevih, montaže silo-
sov za krmo ipd."
Kako HKS omogoča širitev peru-
tninske proizvodnje pri kmetih ko-
operantih?
,,Poleg omenjenih kreditnih
sredstev razpolaga HKS tudi s sred-
stvi za pridobitve novih vzrejnih
kapacitet. Sredstva za te namene
združujejo TOZD Perutnine Ptuj
skupno s krediti, najetimi pri po-
slovni banki. Interesentom nudi
kredite za zgraditve novih hlevov za
rejo piščancev, prav tako pa tudi za
ureditve obstoječih gospodarskih
poslopij za namen reje piščancev.
Za zgraditev novega hleva in
opremo tega daje kredit v višini
400.000 din z odplačilno dobo 10
let in 6 odstotno obrestno mero.
Kredit se nanaša na hlev kapacitete
10.000 piščancev v turnusu. Za pre-
ureditev obstoječih gospodarskih
poslopij nudimo kredit po enaki
obrestni meri z odplačilno dobo do
6 let in v višini 27,50 din po kosu
vhlevljenega piščanca."
Kakšen je Si^ednjeročni program
poslovanja HKS?
,,Letno imamo v srednjeročnem
programu do leta 1980 plan zgraditi
okrog 35 hlevov s povprečno kapa-
citeto 10.000 kosov v turnusu, z
željo, da bi pretežni del
novogradenj nastal predvsem v
ptujski občini ali v občinah, ki me-
jijo na ptujsko, kar v veliki meri
znižuje stroške prevozov do in od
kooperanta."
Kako je HKS realizirala doseda-
nje zastavljene plane?
,,Dosedanji zastavljeni programi
kreditiranja so bili v vseh letih, z iz-
jemo leta 1974, izpolnjeni, saj smo
od leta 1971 sokreditirali preko 4
milijarde starih din. Ce k temu pri-
štejemo še vrednost vloženih sred-
stev in delo kooperantov, ki znaša
okrog 45 znašajo skupna vlože-
na sredstva okrog 5 milijard 800
milijonov starih din. Z navedenimi
vloženimi sredstvi so kooperanti
povečali proizvodne zmogljivosti v
obdobju od leta 1971 do 1975 za
100 saj so v letu 1971 vzredili 8
milijonov kg živih piščancev, v letu
1975 pa že 16 milijonov."
Težave, s katerimi se srečuje
HKS pri plasiranju kreditnih sred-
stev kooperantom.
,,Pri plasiranju razpoložljivih
sredstev doslej ni bilo nekih poseb-
nih težav, razen da v sezonskem ča-
su prihaja večkrat do pomanjkanja
določenih gradbenih materialov
predvsem cementa. Pozitivna no-
vost v sistemu nabavljanja gradbe-
nega materiala in opreme je od 1.
marca 1976 ta, da se na podlagi
zveznega predpisa omogoča nabava
gradbenega materiala preko
delovne organizacije za kooperante
brez prometnega davka. To pomeni
cenejšo gradnjo za organizirano tr-
žno proizvodnjo preko organizacije
združenega dela in predstavlja po-
cenitev gradnje v povprečju za
25 % v primerjavi z ostalo grad-
njo."
Kakšen je prvenstveni namen
varčevanja kmetov?
,,Kmetje kooperanti se močno
zavedajo, da je potrebno iz rednega
dohodka vedno izločiti določena
sredstva in jih varčevati za občasna
nujna vlaganja nazaj v hlev.
Dokaj nazorno nam prikazuje
varčevanje podatek, da so znašale v
letu 1975 povprečne mesečne ne-
dvignjene hranilne vloge okrog
1950 milijonov starih din, da pa so
v letošnjem leti; te vloge narasle in
znašajo v povprečju 250 milijonov,
kar pomeni 66 % povečanje.
HKS želi maso hranilnih vlog iz
zaslužka kooperantov še povečati,
saj bi s tem lahko omogočila mno-
gim kooperantom hleve modernizi-
rati in jim s tem v veliki meri olajša-
ti delo pri reji.
MŠ
ALKOHOLIZMU ODREZA Ti KRILA
Pred kratkim je bila v Slovenski Bistrici prva seja sveta za
zdravstvo in socialno politiko pri OK SZDL. Na njej so posvetili
posebno pozornost boju proti alkoholizmu in narkomaniji,
katerega tudi v bistriški občini ni malo. To ugotovitev potrjujejo
nekateri, že zaskrbljujoči podatki o letni potrošnji alkoholnih
pijač na območju te občine.
Tako so občani bistriške občine v preteklem letu popili kar
2910 hI vina, 6813 hI piva, 868 hI žganih pijač in le 5648 hi
brezalkoholnih pijač. Na prebivalca tako pride v povprečju 9,3
litra vina, 21,9 litrov piva, 2,7 litra žganih pijač in 18 litrov
brezalkoholnih pijač in slatine.
Alkoholike je mogoče najti prav v vseh slojih in starostnih
skupinah. S posebno zaskrbljenostjo pa ugotavljajo, da je med
alkoholiki in narkomani precejšnji odstotek mladine in da je
največji del alkoholikov nesposobnih za delo prav v obdobju med
30 in 50 leti starosti. Številni so tudi prekrški vinjenih oseb, tako
v prometu kot drugje.
Po nekaterih ocenah, ki so jih napravili v občini Slov.
Bistrica se v tej občini vdaja alkoholizmu okoli 1000 občanov,
kateri po količini zavžitega alkohola sodijo med stalne
alkoholike. To pomeni že 7 odstotkov celotnega prebivalstva
bistriške občine. Zaskrbljenost nad prisotnostjo tega družbenega
zla je tako povsem opravičena in ni slučaj, da so se v boj proti
alkoholizmu vključile tudi vse družbeno politične organizacije.
Da bi kar najuspešneje in organizirano delovali v boju proti
temu družbenemu zlu, so pri občinski konferenci SZDL Slov.
Bistrica izvolili posebni svet za zdravstvo in socialno politiko,
kateri bo na osnovi že izdelanega programa, skupno z vsemi
ostalimi, družbenopolitičnimi organizacijami te občine in tudi
zdravstveno službo odločneje posegel v boj proti alkoholizmu.
Viktor Horvat
Kmalu redno izplačilo
štipendij
Na območju ptujske občine je le-
tos 419 novih prosilcev za štipendi-
je. Gre le za učence poklicnih in di-
jake srednjih šol, dočim za študente
višjih in visokih šol še ni podatkov,
ker jim poteče rok za vložitev zah-
tevkov do konca oktobra. Med
prosilci je 52 takih, ki bi po sedaj
veljavnih merilih dobivali le do 500
din štipendije. Ker denarna sred-
stva, ki se združujejo za štipendije
po stopnji 0,5 % ne zadoščajo, so
na seji lO skupne komisije podpi-
snic samoupravnega sporazuma o
štipendiranju učencev in študentov
v občini Ptuj, ki se je snstal 27.
oktobra, sklenili, da se učencem
pod 500 din štipendije ne izplačajo,
ker niso^socialno ogroženi.
Čeprav še niso v okviru republike
oblikovana enotna merila za izpla-
čevanje štipendij v tem šolskem le-
tu, so na omenjeni seji izvršnega
odbora sklrnili, da se vsem prosil-
cem, novim in" dosedanjim štipendi-
stom pogojno izplačajo štipendije
za dva meseca in to po sedaj veljav-
nih merilih. Ce bi nastale
morebitne razlike, bo proračun
možen pri izplačilu štipendij za no-
vember.
ff
Zbrana sredstva za Posočje
Občinska konferenca SZDL
Ormož je ob akciji za POSOCJE
pretekli četrtek na zboru skapščine
občine Ormož poročala o rezultatih
solidarnostne akcije.
Akcijo so zaključili v krajevnih
konferencah SZDL Kog, Središče
ob Dravi, Tomaž in Ivanjkovci.
Zbiranja pa se še nadaljujejo v
Podgorcih, Ormožu, Veliki Nedelji
in v osnovni šoli Runeč. Zbranih je
42.495 dinarjev.
Ob tem velja omeniti, da se je v
akcijo vključila tudi občinska kon-
ferenca ZSMS in Zveza prijateljev
mladine, ki skupaj s pionirskimi
organizacijami zbira denar za
potresno območje. Mladi in pionir-
ji so se v akcijo zelo odločno in po-
gumno vključili.	zk
Lovska družina iz Ormoža je v ponedeljek za
potresno območje v Posočju prek zbirnega računa
občinskega sveta ZSS Ormož nakazala 10 tisoč
dinarjev. Vsekakor je to razveseljiva novica. Upajo
namreč, da se bodo solidarnostni akciji priključili še
nekateri.
Prvi krog solidarnosti je v občini Ormož uspel in
so delovne organizacije presegle obveznosti. V dru-
gem krogu pa je že sedaj 6 delovnih organizacij
prispevala za Posočje enodnevni zaslužek. Do konca
leta, tako predvidevajo na občinskem svetu Zveze
sindikatov, pa bodo gotovo presegli drugi krog
predpisanih obveznosti.
zk
Iz Ptuja najboljša skupina delavcev
Del okolice po potresu prizade-
tega Kobarida je ves mesec
oktober spreminjal svojo podobo.
Tik ob robu mesta, kjer so doma-
čini še pred mesecem pobirali
"krompir, koruzo in ostale polj-
ščine, se je 1. oktobra začelo pravo
pravcato gradbeno mravljišče. 120
delavcev Gradbeno industrijskega
podjetja Gradiš iz Maribora —
med njimi 15-članska skupina iz
TOZD Gradnje Ptuj — se je z
buldožerji zarilo v zemljo. Ravnali
so, postavljali profile in opaže ter
takoj betonirali. Delali so brez
zastoja po 12 ur dnevno. Tudi dež,
ki je prvi teden kot za stavo lil po
ves dan, jih ni ustavil, saj so se
zavedali, da morajo do 1. novem-
bra — torej v enem samem mesecu
— zazidati 41 visokopritličnih kleti
z betonsko ploščo. Na nje pa so
Marlesovi delavci kar se da hitro,
poslavljali popularne montažne
hiše v treh različnih velikostih.
Tudi oni so hiteli, kajti naselje
mora dobiti svoje stanovalce, ki
sedaj žive še pod šotori in v camp
hišicah, še pred nastopom prave
zime.
Pri vsem tem pa delež ptujske
skupine niti ni tako majhen, kot bi
na prvi pogled lahko ocenili glede
na število delavcev. Od 41-tih
kleti, kolikor jih je postavila
celotna Gradisova brigada, so naši
rojaki sodelovali kar pri dvajsetih.
,,V začetku je bilo težko," je
dejal vodja ptujske skupine Franc
Pešec. ,,Velika zadolžitev in odgo-
vornost, dež, ki nas je med delom
neusmiljeno pral, neznani hriboviti
kraji, nenavadni pogoji dela,
spremenjeni način življenja, saj
smo v naglici delali, v naglici jedli
. . . spali . . ., vse to je v začetku
nekoliko neugodno vplivalo na
nas. Potem pa smo se kaj hitro
privadili, še zlasti, ker so nas tukaj
prav lepo sprejeli. Hrano nam
kuhajo in dovažajo pripadniki
JLA, spimo pa v čudovitem hotelu
Kanin v 21 km oddaljenem
Bovcu."
Vse je bilo do potankosti orga-
nizirano in preračunano. Do
zapletov in težav ni nikoli prišlo pa
čeprav je bilo treba dovažati grad-
beni material iz oddaljenega Mari-
bora, Ljubljane, Tolmina in
Anhovega. Stropne nosilce MAP
pa celo iz Ptujske opekarne.
Vodja del na celotnem gradbišču.
Marjan Starovasnik, je ob našem
obisku dobesedno dejal: ,,TOZD-i
po navadi na taka gradbišča
pošiljajo tiste delavce, ki se jih
doma radi otresejo. Iz Ptuja pa so
nam poslali najboljšo skupino s
svojim najboljšim palirjem. Delo
jim je izredno hitro in kakovostno
teklo izpod rok tako, da je delež
Ptujčanov pri gradnji tega naselja
zares zelo velik!".
S 1. novembrom so bila zidarska
dela pri kraju. Tudi Marlesovi
delavci so z montažo hiš v glavnem
že končali. Naselje pa s tem še ni
vseljivo, ker je treba opraviti še
kup ,,malenkosti", kot napeljavo
vodovoda, kanalizacije in elektri-
ke. Vse to, kot pravijo, bo čez kak
mesec že tudi opravljeno. Šele
takrat bo naselje, v katerega so
vtkani tudi lepi spomini delavcev iz
Ptuja, lahko nudilo toplo zavetje
vsem tistim domačinom Kobarida,
ki so s potresom doživljali svojfe
najhujše dni. Besedilo in shke: R
Delavci Gradisa gradijo visokopritKčne kleti v Kobaridu.
Foto: R
Za njimi že montir^o Marlesove hiše.
Foto:R
tednik - četrtek, 4. novembra 1976
3. str MI
KS Lovrenc v pripravah
na referendum
Lovrenc na Dravskem polju se vse bolj razvija.
Foto: R
22. oktobra so na skupni seji
vseh družbenopolitičnih in društve-
nih organizacij sprejeli akcijski
program za izvedbo referenduma
za sofinanciranje gradnje šolskega
prostora v občini. Same priprave so
pričeli že v maju in juniju, ko so iz-
volili tudi koordinacijski odbor in
pričeli z razpravami na zborih ob-
čanov. Kot osnova za razprave jim
je služil srednjeročni razvojni pro-
gram šolstva v naši občini.
Od takrat naprej so potekale pri-
prave na jesenski del priprav. V
tem delu so prišli do oblikovanja
akcijskega programa, ki je bil se-
stavljen na osnovi predlogov
zborov občanov v jesenskem delu,
ki so potekali za razliko od prej-
šnjih let na dveh mestih, v Pleterjah
in Lovrencu. Zadolžitve družbeno-
političnih in društvenih organizacij
ter sveta krajevne skupnosti so bile
v tem, da pripravijo možne oblike
sodelovanja v propagandni in tudi
konkretni akciji za sam
referendum.
V akcijskem programu sodeluje-
jo s konkretnimi zadolžitvami svet
krajevne skupnosti z zborom
delegatov, ZRVS, SZDL, osnovna
organizacija ZSMS, gasilski društvi
Pleterje in Lovrenc, prosvetno dru-
štvo, osnovna šola in KZ Lovrenc.
Vse zadolžitve so kratko opredelje-
ne. Omeniti je potrebno aktivnost
osnovne šole, ki je izvedla risanje
po asfaltu, plakatiranje, v akcijo
pa se bodo vključili tudi v tednu
pred in na sam dan referenduma.
Gasilsko društvo bo prispevalo
svoi delež z ozvočenjem, prevozi in
transparenti ter organizacijo kurir-
ske službe.
Kmetijska zadruga nudi pomoč s
potrebnim materialom in pripravo
predavanja o usmerjenem izobraže-
vanju.
Svet krajevne skupnosti bo ime-
noval člane volilnih komisij, dolo-
čil volišča in skupaj s krajevno kon-
ferenco SZDL vodil in usmerjal
akcijo.
Seveda so tudi ostale
organizacije vključene v izvedbo re-
ferenduma, saj si vsi prizadevajo,
da bi njihova akcija dala tudi
ustrezne rezultate, nam je povedal
Jože Korošec, predsednik krajevne
konference SZDL.
L. Kotar
Glas iz Sel
Mnogo je bilo že napisanega o
21. novembru tudi pri nas na
Selah. Vendar, mislim s temi
besedami še enkrat opozoriti, da
je to v ptujski občini zelo
pomemben datum za vse občane.
Nujno potrebno je, da bi v naši
občini zgradili srednješolski cen-
ter. S tem bi predvsem naša
mladina mnogo pridobila.
Naš razvoj tehnike, na^ šolstvo
in naš tempo živ^enja gre z veliko
naglico naprej. Zato se mora
vs5cdo potruditi, posebno še orga-
nizacije kot tudi posamezni člani
teh organizacij, da bi referendum
21. novembra uspd. Saj so vse
šole v ptujski občini prenatrpane.
V mnogih šolah je še vedno
dvoizmenski pouk. Večkrat se
razredi ne morejo niti dovolj
prezračiti. Mladina se danes mora
vsak dan voziti v šole v Maribor ali
pa mnogi ostajajo po končani
osemletni šoli doma, ker zaradi
oddaljenosti in visokih cen za
stanovanje ne zmorgo pa čeprav
so nadaijeni.
Danes v naši socialistični do-
movini moramo predvsem misliti
na skupne potrebe. Nekoliko se
ozrimo nazaj, na našo slavno
NOB, na mnoge žrtve nedolžnih
^udi, na prefito kri za našo
svobodo. Takrat naši neustrašni
partizani še v sanjah niso mislili na
sebe. Spomnite se samo junaških
partizanov v gozdičku pri Mostiu,
pogumnega heroja Jožeta Lacka,
Sagadino^ v Srečah, potem ju-
naških partizanov v bunkegu nad
Selami, padlih partizanov v Zg.
Pristavi. &veda bi lahko še našte-
vali, kajti žrtev je bilo zelo veliko,
vendar sem vas hotd samo spom-
niti na kruto pretddost.
Kmalu po 21. novembru, torg
po tem pomembnem datumu
bomo zopet praznovali rojstni dan
naše domovine Jugoslavije. Seveda
bomo takrat še bolj slavnostno
proslavili ta naš veliki praznik, če
bo referendum uspd. Zato torej
vsi upamo, da bo paač referendum
21. novembra uspd.
V teh nekaj stavkih sem hotd
vse občane še enkrat spomniti, da
bi šli na volišča s trdno vero v
uspeh in torg na voUšču zaokro-
žih to kratko, a vendar tako
pomembno bes^o „ZA". Mislim,
da bo na dan 21. nov. večina naših
občanov istega mnenja, kot je že
večina danes vs^ pri nas na Selah
ah pa bo jutri.
Občani le o^ejte si parole,
prečitajte letake, plakate, pri-
duhnite željam mladine, pioniijem
in cicibanom. Saj bo nešteto,
otroških oči na ta dan prosilo in
izgovaqalo morda tudi prav tale
stavek.
S.N.
CIRKOVCE:
Vsi obrtniki z območja krajevne
skupnosti so sprejeli predlog sveta
KS, da bodo v prihodnje od prijav-
ljenega dohodka prispevali del
sredstev tudi krajevni skupnosti in s
tem pomagali pospešiti gradnjo do-
ma krajanov.
Na roditeljskih sestankih, ki so
bili prejšnji teden v osnovni šoli, so
poleg šolskih problemov učitelji
spregovorili staršem tudi o
bližnjem referendumu za gradnjo
srednješolskega centra v Ptuju.
Starši so o samoprispevku že mno-
go slišali in vedo, da je srednješol-
ski center v Ptuju nujno potreben,
zato tudi menijo, da bo v KS Cir-
kovce referendum uspel, čeprav so
krajani že precej obremenjeni s
krajevnim samoprispevkom. zk
KIDRIČEVO:
V temeljnih organizacijah zdru-
ženega delaTGA ,,Boris Kidrič" že
aktivno delujejo komisije za pri-
pravo pravilnika o delitvi dohodka
in osebnih dohodkov po samou-
pravnem sporazumu v črni in barv-
ni metalurgiji. Pri delu jih usmerja
centralna komisija za usklajevanje.
Med delavci obstaja mnenje, da so
premalo obveščeni o delu teh komi-
sij in predlagajo, da bi naj komisije
fK) svojem zahtevnem delu sproti
poročale delavcem.
Na seji kadrovske koordinacije
pri krajevni skupnosti so med dru-
gim govorili o možnih kandidatih
za predsednika in namestnika de-
lavske kontrole in sveta potrošni-
kov. Predlog za možne kadnidate
je dala krajevna konferenca SZDL,
končno pa jih bo potrdil svet kra-
jevne skupnosti.	FM
KOG>
Na območju krajevne skupnosti
živi okoli 1100 prebivalcev. Zani-
mivost je v tem, da je vsak deseti
krajan že star nad 70 let. Zaradi te-
ga sodi KS Kog med ,,najstarejše"
krajevne skupnosti v občini
Ormož. Ob krajevnem prazniku
bodo najstarejše krajane tudi obda-
rili.	zk
ROGOZNICA:
V naseljih Rogoznica, Zabjak,
Kicar in Sp. Velovlak so bili zbori
občanov, na katerih so živo raz-
pravljali o usmerjenem izobraževa-
nju mladine in o referendumu za
uvedbo samoprispevka za sofinan-
ciranje programa gradnje šolskega
prostora na območju občine Ptuj.
V nedeljo, 7. novembra pa bodo
zbori občanov še v naseljih Nova
vas, Pacinje in Podvinci.	FB
SLOVENSKA BISTRICA:
Od okoli 30 tisoč prebivalcev na
območju občine, jih kar 18 tisoč
varčuje pri podružnici Ljubljanske
banke v Slov. Bistrici. Med njimi je
tudi čez 2.100 občanov, ki imajo
devizne vloge. Mesečne osebne do-
hodke v okviru občine pa prejema
preko hranilnih knjižic že nad 80
odstotkov zaposlenih.
VH
ORMOŽ:
Na seji samoupravne stanovanj-
ske skupnosti, ki je bila pretekli te-
den, so delegati sprejeli sklep o no-
vi ceni za kvadratni meter stanova-
nja. Prvotni predlog 8.033,10 din
so delegati zavrnili in določili novo
ceno 8.233,30 din za kvadratni me-
ter. Tako bo cena neto
stanovanjske površine v Skolibrovi
ulici že nekoliko višja. Stanovanja
do prve faze bo gradilo IGP Ograd
iz Ormoža.	zk
PTUJ:
Delavci oddelka inšpekcijskih
služb pri SO Ptuj so začeli tedensko
izdajati oddelčne novice, ker so
ugotovili, da kljub rednim sestan-
kom vsi delavci na oddelku niso se-
znanjeni s sklepi delovne skupno-
sti. Novice obsegajo delo samou-
pravnih organov oddelka in upra-
ve, delo družbeno-političnih orga-
nizacij in sklepe strokovnih sestan-
kov ter njihovo uresničevanje. ND
Že dalj časa tečejo prizadevanja,
da bi v ptujskih srednjih in poklic-
nih šolah organizirali dodatna pre-
davanja iz spolne vzgoje, ker je bilo
to področje zdravstvenega prosvet-
Ijevanja mladine vse premalo priso-
tno. Sporazumno z vodstvi šol bo
občinski odbor RK organiziral dvo-
je predavanj o spolni vzgoji mla-
dih.	mš . . .
LOVRENC na Drav. polju:
Delovanje kmetijske zadruge , J)ravsko polje" je pretežno usmerieno
v pospeševanje kmetijske proizvodnje. To uresničujejo v obliki
pogodbenega soddovanja z zasebnimi kmeti, nanaša pa se predvsem na
proizvodnjo krompirja, pšenice in koruze, prav tako pa tudi na rejo
eovedi, prašičev in proizvodnjo mleka.	ND
APACE:
Znano je, da so pred leti vaščani z lastnimi sredstvi asfaltirali vaško
cestišče. Danes se ljudje pritožigejo, da jim na nekaterih odsekih cestišče
onesnažujejo traktoiji, s katerimi kme^e oijejo na njivah in potem
prinašajo na asfaltno cestišče kupe blata. Na sestanku krajevnega odbora
SZDL so sklenili, da se je treba v bodoče takim dejanjan izogibati. FM
PTUJ
Člani UO Turističnega društva Ptuj so na zadnji seji razpravljali tudi
o tem, kako pridobiti čimveč gostov od drugod. Sklenili so, da se bodo
preko turist biroja povezali z ostalimi turističnimi agencnami v Sloveniji
in jim ponudili organizacijo enodnevnih ah večdnevmh izletov v Ptuj in v
njegovo okolicn.
SLOVENSKA BISTRICA
V organizaciji sveta zveze prigatdjev mladine pri občinski ZPM na
vseh osnovnih šolah slovensko-bistriške občine učenci zbirajo sredstva za
Posočje. Doslej so zbrali že nad 20,000 dinaijev, vendar še precg šol ni
končalo z akcijo zbiranja, zato bo zbrana pomoč za Posočje še precd
višja.	'	VH
7000OZDRA VLJENIH SEJE VRNIL O
V DOMAČE OKOLJE
RAZGOVOR S PREDSTOJNIKOM PSIHIATRIČNEGA
ODDELKA V ORMOŽU Z dr. MARIJANOM PREGLOM
Psihiatrični odddek Je bil usta-
novljen v oktobru leta 1966. Tako
sedaj mineva 10-letnica ustanovit-
ve tega oddelka. Mirno lahko
trdimo, da mineva 10 let uspeš-
nega in izredno požrtvovalnega
dela.
Socialna psihiatrija ni klasična
psihiatrija, strogo Idasična, ni pa
tudi antipsihiatrija. Ni način
zdravljenja, ki vzbuja strah in
trepet, negotovost in izgubljenost.
Oddelek v Ormožu ni msUtucija,
ki je obdana z visokim zidovjem,
žicnato mrežo in opremljena z
velikimi, železnimi ključavnicami.
Sicer je nekaj skrivnostnega v
zgradbi, ko hodiš ob cesti, a ko
prestopiš prag, se skrivnost spo-
štovane psihiatrije za vse razsodne
kaj hitro razblini in razkrinka.
Ob tej priložnosti smo se
jogovaijali s predstojnikom psi-
liatričnega odddka, z dr. Mari-
janom Preglom, ki je dejal: ,JKo
ob 104etnici ustanovitve našega
oddelka hočem spregovoriti o
našem ddu, sem večlcrat v zadregi.
Ne morem biti objektiven, ker tu
delam in je 10 let delovanja
premalo, da bi lahko naredili
kakšne zaključke, ne morem pa
reči, da nismo delah in nič
naredili. Še nekaj je: v človeku je
že tako, da rad pozabi tiste
dogodke, ki jih žeU pozabiti.
Zgodovina in pregled psihiatrič-
nega skrbstva nas uči, da sledi
psihiatrična hospitalna dejavnost
za razvejem somatskih bolnišnic
in splosne zdravstvene službe.
Skrb za duševno abnormalnega se
namreč razvija pod istim geslom
kot skrb za tdesno bolnega, saj se
pri prvem prepletajo humanost,
prosvetljenost, občasna družbena
agresivnost in še kaj. Leta 1918 je
na premer takratna mariborska
bolmšnica imda za nasilne bolnike
eno kletno sobico z eno zamre-
ženo postdjo in prisilnim jo-
pičem. V tukajšnjih krajih je bila
zdravstvena služba usmerjena v
zdravljenje tuberkuloze in infek-
cijskih bolezni. Leta 1932 so v
Novem Celju ustanovili bolnišnico
za duševno bolne, ki je takrat
oskrbovala okoh 380 bolnikov.
Ko je svetovna zdravstvena orga-
nizacija podala definicijo zdravja
ne samo kot odsotnost bolezni,
ampak kot „maksimum tdesnega,
duševnega in socialnega blagosta-
nja." T^a definicija pa je vnesla
nove demente obveznosti psi-
hiatrične službe, obveznosti, ki so
postale integralni del humanistič-
nega socializma. Tako se je leta
1953 pričela v Sloveniji organizi-
rana skrb za duševno bolne.
Naš odddek je imd že pri sami
ustanovitvi to srečo, da so ga
idejno zasnovali ljudje, ki so
prekinili s tradicion^o takoime-
novano institucionalno psihiatrijo.
Odddek že od vsega začetka ni bil
namenjen samo za čuvanje in
zdravljenje tistih kategorij dušev-
no abnormalnih, ki se zaradi
posledičnih motenj obnašanja ne
morejo gibati na prostosti. Pove-
zanost s ptujsko bolnišnico mu je
dala pečat odddka z enakovred-
nim delovanjem z ostahmi oddelki
za somatsko medicino. Disloci-
ranost pa je vplivala na to, da se je
odddek prilagodil specifičnosti
stroke. Od odddka se je torej
zahtevalo, da moramo bolnika
intenzivno vračati družbi.
Precej dda je v začetku veljalo
kadru; znano je namreč, da je
oddelek nastal iz bolnišnice za
TBC in pljučne bolezni in se je
zato večina kadrov morala pre-
usmeriti na delo z duševno bol-
nimi. Oddelek se je moral v teh
letih tudi prilagoditi prebivalstvu,
ki gravitira na naš oddelek. Mi-
shm, da ni nikjer v naši domovini
takih kontrastov, kjer v enem
kraju še dobesedno izganjajo hu-
diča iz mladoletne deklice, 10 km
vstran pa je mesto z razvitim
šolstvom in razvito industrijo. Tu
je doma človek, ki ga tare
alienacija, saj je zapustil svoje
kmečko okolje in odšel ddat v
skoraj robotističen proizvodni
proces, tu so ljudje s svojo
širokostjo z različnimi duševnimi
motnjami, ki so posledica naših
doživljanj, ki so nam neugodna,
saj nas spominjajo, da poleg
neposredne stvarnosti obstajajo še
drugačne realnosti kot recimo:
popačene blodnjave isztkane iz
rehgije, iz sanj in podobno.
Oddelek je bil ustanovljen leta
1966, imel je 120 postelj, z
namenom, da služi psihiatrični
dejavnosti ožjega ormoškega in
ptujskega območja, tudi rastri-
škega, ljutomerskega in radgon-
skega, Leta 1969 smo oddddc
razširili na 140 posteelj. Zadnja
štiri leta pa nas pogodbe obve-
zujgo, da zdravimo dnevno tudi
do 160 bolnikov. Tako bivalni
prostor za bolnika znaša 4,26 kv.
metra, kar pomeni, da je izpod
meja, ki se dovoljujejo. Med 116
ddavci je kar 47 delavcev, ki so
dobili priznanje za 10-letno delo
na našem odddku.
SprejeU smo prek 7.700 bolni-
kov in tako ustvarili prek pol
mihjona oskrbnih dni. Zaradi
nizlah kapacitet smo bih prisiljeni
bolnike prezgodaj odpuščati, vča-
sih je naval takšen, da smo bolnike
JO več mesecev puščali kar na
lodniku.
Zanimiva je usoda naših bolni-
kov, Večina se jih je vrnila v
domače okolje, 132 smo jih
premestih v domove počitkov,
nekaj v Hrastovec, največ na
ptujski interni in kirurški odddek,
nekaj v Ljubljano in Maribor.
Čeprav imamo za zdravljenje
alkoholikov namenjeno samo 40
postdj, prednjačijo po številu
sprejemov, alkohohki m komph-
kacije alkoholizma. Režim zdrav-
ljenja je tak, da se nad sto
bolnikov od 160 giblje v popol-
noma odprtem prostoru in bolni-
kom dovoljujemo imeti pri sebi
osebne predmete, na vseh traktih
^edajo tdevizijo, im^o knjižnico,
pripravljamo tedenske izlete, za-
bavne programe, ki jih j)opestru-
jejo pevslS, dramski, citalni in
šahovski krožki. Redno ima odde-
lek sestanke s svojci in tako
venomer soddujemo z zunanjost-
jo.
V letu 1974 je psihiatrični
oddelek postal TOZD, v teku pa
so še intenzivnejše povezave tako s
TOZD Splošne bolnišnice v Ptuju,
kot s splošno zdravstveno službo.
Kot temdjne organizacije zdru-
ženega dela se srečujemo z več
perečimi vprašanji in sicer: kako.
bi izenačili osebni dohodek z
drugimi ddavci v zdravstvu, kako
dobiti sredstva za centralno kuija-
vo in kako nastaniti 15 ddavcev,
ki bi jih po dosedanjih programih
morali že imeti na oddelku."
Torej tudi na oddelku za
psihiatrijo podobne težave, s ka-
terimi se srečujemo v našem
vsakodnevnem življenju in ddu.
Seveda se poleg neštetih sodobna
socialna psihiatrija srečuje tudi z
drugimi problemi, ki pa imajo
povsem drugačno vsebino kot
recimo naše življenje, ki je du-
ševno zdravo in normalno. Preveč
vpijoče bi bilo, če bi se razpisali o
kakšni antipsiliiatriji, ki baje že
trka na vrata današnje (socialne)
psihiatrije. Kaj pomeni ta tako-
imenovana ,/iova struja" psihiatri-
je, Morda kakšno revolucijo, ko
psihiatrija ne bo več mogla tiho,
mirno in lepo živeti za vrati, kjer
človek nima vstopa. Tudi psi-
hiatrija bo postala tisti zanimiv dd
življenja in dda, ki bo morala
pokazati vso svojo veličino; v
kateri se naj ne skriva. Saj sc tudi
ne,zatrjujejoI
PsUiiatričnemu oddelku želimo
še več uspešnega dda, seveda ob
pogojih, w so za njihovo speci-
fično delo nujno potrebni. Prav
tako sc pridružujemo čestitkam
ob lO-letmci ustanovitve in dda!
z.kodrič
Dr. M^jan Pregeg
Dvorišče psihiatričnega oddelka bolnišnice v Ormožu
Foto: M. Ozrtiec
Potok je napredoval
Prebivalci Ložmce pri Slov. Bistrici so ponosni na svoj vodni tok pa so
ga zato imenovali kar po svojem kraju Ložnica. V njem ni vedno vdiko
vode, za njih je bil vedno potok, Z novo signalizacijo ob cestah pa se je
tudi njili oprijel j,dvom" ah po tolikem času, ta njihov potok le ni
prerastd v reko. Sc posebno pa so se nad tem zamislih, ko so ob cesti
prvega reda Maribor-Ljubljana lepega dne zagledali napis „reka
Ložnica", samo nekaj metrov naprg ob njenem toku pa še novejšo tablo
„potok Ložnica", Tako na razdalji samo nekaj več kot 100 metrih ta
„reku" presahne v potok.
Krajani ostajajo še naprej prepričani, da je Ložnica še vedno ostala
le potok, kot je to naznačeno ob Slovemki, kar potrjujejo tudi nekateri
zemljevidi, ki označujejo Ložnico z okoljem.
Besedilo in slika: V. Horvat
4. stran
TEDNIK - četrtek, 4. novembra 1976
NOGOMET
NK Aluminij - Pekre 0:0
Nogometaši Aluminija so v
nedeljo z borbeno in tehnično
dobro igro iztržili točko na vrx)čih
tleh v Limbušu. Ustvarili so si veli-
ko priložnosti, ki pa jih niso uspeli
realizirati. Saj je Teodorovič bil
trikrat sam pred vratarjem, vendar
ga ni znal premagati. Prav tako
tudi Skrjanec, Martič in ostali niso
uspeli zatresti mreže domačega
vratarja.
Domačini so sicer dosegli zade-
tek, vendar ga je sodnik Supančič
upravičeno razveljavil. Poudariti
je tudi treba, da so nogometaši
Aluminija končno ,,videli" spet
poštenega in avtoritetnega sodni-
ka, ki je piskal brez napak.
NK Aluminij je igral v nasled
nji postavi: Klajnšek, Hadler,
Panikvar, Muratovič, Dončec,
Horvat, Huseinovič, Martič,
Teodorovič, Skrjanec in Vindiš.
D. Klajnšek
Jarenra-Dtava2:0(1:0)
Nogometaši Drave so ponovno izgubili srečanje' kljub premoči in
številnim priložnostim. Težko igrišče, neravno, ozko gostom ni dalo
zaigrati kot znajo, povrh pa so napadalci zapravljali izredne priložnosti.
Po napaki obrambe je uspelo domačinom povesti in po podobni napaki
so gostje v drugem delu ponovno dovolili, da so domačini rezultat zvišali
in prepričljivo zmagali.
Sodnik Grmovšek iz Maribora je pred 100 gledalci tekmo vodil
dobro.
Drava-Kovinar 1:0 (0:0)
Mlajši pionirji so ponovno premagali svoje sovrstnike z lepo in
dinamično igro. Zlasti se je izkazala obramba, ki je uspela pravočasno
razčiščevati napade Kovinarja.
Drava-Cement 1:3 (0:0)
Mladinci iz Trbovelj so z dopadljivo igro zlasti v drugem polčasu
nadigrali Dravaše. V prvem delu je bila igra enakovredna, prav tako v
drugem delu.
Mladinci iz Trbovelj so z dopadljivo igro zlasti v drugem polčasu
nadigrali Dravaše. V prvem delu je bila igra enakovredna, v nadaljevanju
pa je bila obramba Dravašev premalo odločna. Dravaši so prav tako v
drugem delu zastreljali enajstmetrovko.	anc
ROKOlVIET
Drava-J.Hander 26:16(17:11)
Dravaši so šele ob koncu prvega
dela igre zlomili močan odpor
domačih, ki so vodili in končali
prvi del v svojo korist. V
nadaljevanju pa so Dravaši rezul-
tat povečali in prepričljivo zmaga-
li. Zlasti so se odlikovali s hitrimi
protinapadi. Tekmo sta dobro
vodila sodnika Štras in ^teger iz
Maribora. Tekmo je motil močan
naliv, tako da je bila igra obeh
ekip otežena. Za Dravo so bili
usp)ešni: Kajzersberger 8, Bezjak 5,
Pihler in Klaneček po 4. Debeljak
2, Vidovič, Rogelj in Letonja po 1
gol. Za Mariborčane pa Kampl 9,
Gašper 4, Kamničar 3.
Drava-Velenje 12:20(5:11)
Domačinke niso mogle zaustavi-
ti razpoloženih gostij, ki so
prikazale dinamično in tehnično
dobro igro. Že v prvem delu so si
zagotovile prednost, ki so jo v na-
daljevanju še povečale. Ob vsem
tem pa so Dravašice imele nesrečen
dan, saj je Velenjčanke 6 krat reši-
la vratnica. Uspešne so bile za
Dravo Krivec 4, Mere 3, Cerne 2,
Butolen, Polajžar in Pišek po 1
gol, za gostje pa Podpečan 10,
Bohe 4, Djordjevič 3, Jan 2,
Špoljar 1 go'. Tekmo sta dobro
vodila Hostic in Griž in Mlakar iz
Celja. Prvenstvo za mladinke je
končano — prvo mesto je osvojila
ekipa Velenja, sledijo Branik,
Drava itd.
Ormož - Slovenj Gradec 23:15(13:11)
Igralci Ormoža so v 9. kolu
republiške rokometne lige
poskrbeli za veliko presenečenje,
saj so biii gostje do pretekle sobote
na prvem mestu. Za domačine je
največ zadetkov dosegel Pučko in
to kar 9. Pred približno 100
gledalci sta tekr.io vodila Ogne' in
Grame iz Maribora. V naslednjem
kolu igrajo Ormožani v gosteh z
Iskro.
1. k.
Delavke »Delte" uspešne v tekmovanju
Tovarna perila LABOD iz No-
vega mesta je v preteklem letu pr-
vič organizirala skupno s TOZD-i
tekmovanja v športno-kulturni
aktivnosti. Letos je tekmovanje te
vrste organizirano drugič in preha-
ja v zaključni del. Tekmovanja v
športnih panogah so končana
preostala je zaključna prireditev,
ki bo 13. novembra v veliki dvora-
ni v Kidričevem. Nedvomno je to
tekmovanje, ki je povezano s
tekmovanjem v znanju in s kul-
turnim programom dobra zamisel
kolektivov, da se ob takih sre-
čanjih zbližujejo, medsebojno se
tkejo niti tovarištva in pogoji za
dosego skupnih ciljev.
Kolektivi se zavedajo, da je se-
stavni del življenja slehernega čla-
na tudi delovanje na športnem in
kulturnem področju. V vseh
TOZD-ih jih je preko 2000, od te-
ga je nad 90 "/o zaposlenih žensk,
ki ob svojem delu v tovarnah ima-
jo še tisočero drugih opravil;
aktivnost v družbenopolitičnem
delu, skrb za družino, vzgojo
otrok, izobraževanje in drugo.
Z veliko dobre volje in pri-
pravljenosti vseh, od samo-
upravnih organov, družbenopoli-
tičnih organizacij pa do sleherne
delavke-samoupravljalke je ta
oblika dejavnosti zaživela. Ekipe
so se na tekmovanja pripravljale z
mnogo volje in požrtvovalnosti saj
je v TOZD-ih, v predhodnih
tekmovanjih, sodelovalo nad 800
zaposlenih, v zaključnih tekmo-
vanjih med TOZD-i pa je nastopi-
lo prek 300 tekmovalk in tekmo-
valcev. V športno rekreacijskem
tekmovanju so nastopili TOZD-i
in to: Libna—Krško, Ločna—No-
vo mesto, DSSS Novo mesto, Tip-
top—Ljubljana, Temenica—Treb-
nje in Delta Ptuj.
Organizacijski odbor za pripra-
vo kulturno-športnih aktivnosti je
razpisal tekmovanja, ki so bila vsa
izvedena in ga vodi predsednik Mi-
lan Bratuša pom. direktorja
LABOD-a, predstavnik Delta v
tem odboru pa je Stane Gole. Vsa
tekmovanja so. bila organizacijsko
dobro pripravljena, tekmovanja pa
so se odvijala v pravem športnem
boju in v tovariškem vzdrušju.
Dosežene so bile naslednje uvr-
stitve:
Streljanje z zračno puško v
organizaciji TOZD Tip-top v Lju-
bljani, nastopile so pet-članske
ženske in pet-članske moške ekipe.
Zmagala je Libna, sledijo Delta,
Temenica, Ločna in DSSS.
Športni ribolov v organizaciji
TOZD Delta v Podlehniku. V bor-
bi za trofejo ,,lesena riba" je zma-
gala Ločna, sledijo Libna, Delta,
DSSS, Temenica in Tip-Top.
Kros — ekipno v organizaciji
TOZD Libna v Krškem je uvrstitev
ženskih ekip naslednja Ločna,
Libna, Delta, DSSS, Tip-Top, Te-
menica, med moškimi ekipami pa
DSSS, Libna, DeUa, Lična in Tip-
Top.
Šah v organizaciji TOZD Teme-
nica v Trebnem, nastopile so me-
šane ekipe ter je uvrstitev nasled-
nja: DSSS, Temenica, in Delta.
Rokomet — ženske ekipe v
organizaciji TOZD Labod v No-
vem mestu je dosežen naslednji vr-
stni red: Libna, Ločna, Delta, Te-
menica in DSSS.
Kegljanje v organizaciji TOZD
Labod v Novem mestu — mešane
ekipe je uvrstitev naslednja: Lo-
čna, DSSS, Deha, Temenica, Tip-
Top in Libna.
Skupna uvrstitev TOZD-ov po
športnem delu tekmovanja je na-
slednja: Libna 52 točk, SAA 47,
Ločna 45, Delta 42, Temenica 23
in Tip-Top 10.
Zaradi pomanjkljivosti v razpisu
za strelstvo in kros pa lahko pride
do sprememb v vrstnem redu prav
glede števila točk, kar je bistveno,
ker imajo TOZD-i na zaključnem
tekmovanju v preizkusu znanja
dosežene točke v športnem delu le
začetno startno osnovo, h kateri se
prištejejo točke, pridobljene v Ki-
dričevem, ki dajo skupnega zma-
govalca.
V letu 1975 na prvem tekmo-
vanju te vrste je prehodni pokal
osvojila TOZD Libno iz Krškega
— Delta je bila druga.
Zaključna prireditev bo poveza-
na s kulturno zabavnim progra-
mom, v katerem sodelujejo vsi
TOZD-i, tekmovalne ekipe pa se
bodo preizkusile v znanju na teme:
osnova civilne zaščite, zgodovina
delavskega gibanja v Sloveniji,
razvoj industrije v Sloveniji in na
kulturno-zgodovinske znamenitosti
krajev kjer TOZD-i delujejo.
Gostiteljica TOZD Delta skrbno
pripravlja zaključno prireditev, saj
želi, da gostje iz Trebnjega,
Ljubljane, Novega mesta in Krške-
ga ohranijo to srečanje v prijetnem
spominu. Na prireditvi se bo zvr-
stilo preko 300 nastopajočih v
raznih točkah programa. Gostje si
bodo ogledali tudi novo tovarno
Delte v Rogoznici.
Vsem pa želimo v starodavnem
Ptuju dobrodošlico in prijetno po-
čutje.	anc
Na svoji redni seji so se prejšnji
teden sestali člani krajevne organi-
zacije rezervnih vojaških starešin iz
Ptuja, da bi skupno razpravljali o
dveh, ne le trenutno, temveč tudi
širše gledano, izredno pomembnih
vprašanjih, to je o referendumu za
samoprispevek za gradnjo šolskega
prostora in o nalogah, ki izhajajo
iz zakona o ljudski obrambi.
Sekretar komiteja OK ZKS in
obenem predsednik odbora za pri-
pravo referenduma, Alojz GOJ-
ČlC, je navzoče najprej seznanil z
nalogo, ki je obvezna tudi za orga-
nizacijo ZRVS. V skladu z naka-
zanimi nalogami v pripravah in pri
neposredni izvedbi referenduma za
občinski samoprispevek za sofi-
nanciranje gradnje šolskega pro-
stora v ptujski občini so bili spre-
jeti konkretni sklepi, ki nepo-
sredno zavezujejo vse rezervne vo-
jaške starešine na območju kra-
jevne skupnosti Ptuj. Vsi navzoči
so prizadevanja za gradnjo šolske-
ga prostora po(^— z obljubo, da
bodo pri tem tudi sami kar najak-
tivneje sodelovali.
V nadaljevanju seje je tekla raz-
prava o vsebini nedavno sprejetega
republiškega zakona o ljudski
obrambi. Udeleženci so bili se-
znanjeni z novostmi, ki jih ta za-
kon prinaša, predvsem to, da s tem
zakonom sistemsko rešujemo vse
komponente ljudske obrambe, ki
so jih prej reševali različni doku-
menti s področja ljudske obrambe
in SLO.
Po obširni in temeljiti razlagi je
stekla razprava, v kateri so člani
ZRVS poudarili, da se želijo
podrobneje seznaniti z vsebino no-
vega zakona. Posebno pozornost
so posvetili tistim določilom v za-
konu, ki izenačujejo obveznosti
vseh vojnih ob obveznikov, tako
tistih, ki so razporejeni v redne
enote JLA, kot onih, ki so pri-
padniki teritorialnih enot. Te
obveznosti doslej zakonsko niso
bile podrobneje opredeljene.
M. Gobec
PODRAVSKA ROKOMETNA LIGA - ČLANI
Drava - Velika Nedelja 20:25 (10:13)
V	8. kolu podravske rokometne lige sta se v Ptuju pomerili ekipi
Drave in Velike Nedelje. Gostje iz Velike Nedelje so v prvem polčasu
vodili z minimalno razliko treh golov. V drugem polčasu so gostje še
vedno vodili vse do zadnjih minut. Takrat so rokometaši Drave izenačili
rezultat, niso pa znali uspešno zaključiti tekme. Gostje pa so v zadnjih
minutah srečanja dosegli pet zadetkov in zasluženo osvojili obe točki. Z
manjšimi napakami sta sodila Vogme in B. Šteger iz Maribora.
Velika Nedelja - Branik 20:23(8:12)
V	10. kolu nadaljevanja podravske rokometne lige sta se v derbiju
kola srečali ekipi Velike Nedelje in Branika. To srečanje je potekalo v
znamenju pravega derbija. Tekma je bila v začetku zelo izenačena in
živčna. Gostje iz Maribora so si v sredini prvega polčasa ustvarili
prednost treh golov. To prednost so obdržali do konca polčasa. V drugem
polčasu se je igra umirila in ekipi sta bili izenačeni, vendar so gostje vodili
zaradi prednosti iz prvega polčasa. To prednost so obdržali do konca in
osvojili dragocene točke. Pohvalimo pa lahko obe ekipi, ki sta se v težkih
vremenskih razmerah borili za prvenstvene točke.	DC
Delo planinskega društva Ptuj v septembru
Na seji UO PD Ptw je bilo ugotovljeno, da so se v septembru 1976
ptujsjd planinci udeležili osrednje proslave ,.Dneva planincev" na Kalus
101 članom.
V društvenih akc^ah smo se povzpeli na: Rakitovec, Raduho,
Kopitnik in Peco. Orientacgska skupina je na republiškem orientacijskem
prvenstvu dosegla s člansko ekipo tretje mesto in s tem pravico do
tekmovanja v zvezni konkurenci, pionirska ekipa pa prvo mesto v
republiki
Sklepi: potrjen je bil predlog za formirame meddruštvenega odbora
planinskih društev v občini Ptuj in delegati, ki bodo društvo zastopali
Odbor je sprejel pozitivno stališče do referenduma za gradnjo
srednješolskega centra in si bo prizadeval, da ga bodo naši člani tudi
propagiral. Sprejet je sklep o formirai^u nove planinske skupine na
osnovni šoli Juršinci m da se pristopi k organizaciji alpinističnega odseka.
Za PD Ptuj
Lojze Cajnko
NK Aluminij del Kidričevega
PRED DOBRIMI 2 7. LETIlE
BIL V KIDRIČEVEM USTA-
NOVLJEN NK ALUMINIJ.
TO JE BIL KLUB DELAV-
CEV, DEL NJIHOVEGA
ZIVUENJA. SAJ ŠE POM-
NIJO ČASE, KO JE BIL
STADION POLN DELAV-
CEV, KI SO IGRAUAU PA
Z VSEM SRCEM NA VIJAU
ZA SVOJ KLUB.
Ta klub se je polagoma iz
anonimnosti spremenil v enega
najboljših nogometnih kolektivov
v Sloveniji. Z načrtno vzgojo
kadrov je prišel v slovensko
nogometno ligo; igral 3 leta v njej
in si v kvaUfikadjah pridobil
pravico nastopa v drugi zvezni
nogometni ligi. Tedaj pa so prišle
na" plan težave. Te težave so bile
predvsem finančnega značaja pa
tudi menjava generacije. Začelo je
počasno drsenje navzdol: najprej
IZ II. zvezne lige, nato iz
slovenske, nazadnje v medobčin-
sko ligo, kjer igra NK Aluminij še
danes.
Kidričevo je nekdq imelo
razvite panoge, ki so bile poleg
nogometa tudi dobro obiskovane,
toda tako odbojka kot delo v
TVD Partizan sta zamrla.
Nazadnje je NK Aluminij ostal
edini klub, ki se še ukvaija z
načrtno vadbo kadrov.
NK Aluminij ni samo klub
Kidričevega, temveč klub širfe
okolice, ki šteje okrog 10.000
prebivalcev. Prav zato je mladi
odbor, ki je prevzel vodstvo
Aluminija, sklenil, da povrne temu
klubu nekdanji ugled. Prvi sadovi
so se že p(»:az5i. Tu je treba
omeniti predvsem pionirsko šolo,
ki vključuje pionitje od 6. leta
naprej. Ti pionigi so vsi dobri
učenci, k^ti učenci, ki im^o
slabe ocene v šoh, ne morejo
trenirati oz. igrati, dokler si ne
popravgo ocen. Potem tudi uspehi
ne izostanejo, saj so ti pioniiji
(starejši in ml^ši) že 2 leti
zapored prvi v mariborski regiji.
Delo z mladinci poteka prav
tako načrtno, toda rezultatov
zaenkrat še ni, saj igrajo v
mladindcem moštvu skoraj sami
pionigi stari okrog 15-16 let.
NK Aluminij pa ima zelo mlado.
I. moštvo, saj je povprečna starost
okrog 194 let. Pred njimi je
bodočnost, zato je naloga odbora,
da jih ne vzgaja samo za dobre
nogometaše, temveč tudi v duhu
socialističnega samoupravljanja.
Uspehi zaer^rat še niso posebno
vidni, toda čez noč ne gre, delati
je treba počasi in vztrajno.
Obiskali smo ta vzorni nogomet-
ni kolektiv v Kidričevem, kjer smo
se pogovaijah s predsednikom NK
Aluminij Franjom Rumpfom, ki je
na vprašarge: Kako to, da ste
ravno vi predsednik NK Alumi-
nija, ker vemo, da ste rojeni
Mariborčan, živite v Ptuju, delate
pa v Kidričevem odgovoril?
,JDelam v zdravstvenem domu
že celo desetle^e in poznam
skoraj vse ljudi. Zdo sem navezan
na ta kraj, pa tudi nogomet
obožujem že od rane mlMosti,
čeprav nisem imel prilike Ige
igrati. Ljudje so mi zaupdi
funkcijo predsednika in z veseljem
sem sprejel to dolžnost."
Kakšno je sodelovanje v KS ali
vam finančno pomaga?
„Krajevna skupnost je lastnik
objektov, ki jih je dala v uporabo
NK Aluminiju. Finačno pa nam
ne pomaga, ker nima sredstev za
taksne dejavnosti."
Kakšno je financiranje in kdo
vas financira?
, Edini, ki financira naš klub je
občinska TKS Ptuj, drugih
dohodkov nimamo."
Govori se, da TKS, klube, ki so
izven Ptuja zapostav^a, kq menite
vi kot član izvršnega odbora TKS
občine Ptuj.
.,Te govorice niso točne, k^ti
TKS skrbi, da pride tudi na
podeželju do dviga telesne kulture
in je bilo v zadnjem času veliko
storjenega na tem področju. Kar
pa se tiče NK Aluminija je
sodelovanje dobro, saj ima TKS
posluh za klube, Id se ukvaijajo
načrtno z vadbo kadrov."
Kakšno paje sodelovanje s TGA
Kidričevo?
„Sodelovanje s Tovarno glinice
in aluminija je dobro. Tu imam v
mislih predvsem, da so objekti
vedno zasedeni z delavci. Iger
igrajo v svoje zadovoljstvo, igrq o
pa tudi p o sindikalni liniji."
Letos je prišlo do novega
tekmovalnega sistema v ^ortnih
igrah, vendar je glede reorganiza-
cije še marsikaj skrito, k^ menite
vi o tem?
„Takšno stanje ne more ostati,
prepričan sem, da se bo do
začetka nove tekmovalne sezone
uredilo. Osebno mislim, da je
prevelik prepad med slovensko
Ugo in navzdol. Predvidevajo, da
bi naj igrale v Ugi le reprezentance
regij. Toda s tem bi bili prizadeti
igralci, la mogoče po kvaliteti ne
bi prišli v ekipo, čeprav kvalitetna
razlika ni velika. Sprememba
tekmovalnega sistema je prizadela
tudi naš klub, saj smo si zastavili
ci^, da povrnemo nekdanji ugled
klubu, torej to bi bilo mogoče le v
višjem rangu.
In kakšni so načrti?
„Znano je, da imamo enega od
najlepših igrišč v Sloveniji, toda
žal je bilo do nedavnega še v
propadanju. Žeilja nas vseh je, da
uredimo stadion. Povsem razum^i-
vo je, da si želimo tudi
tekmovalnih uspehov in pa čim
vege število ^udi, !d bi obiskali
nase tekme."
Zapuščal sem kolektiv z
občutkom, da se v tem klubu
resnično dela, da so resno prijeli
za delo. Odbor se trudi, da ustvari
čim boljše pogoje svojim nogome-
tašem, ti pa se oddolžgo z dobrimi
igrami, toda ne samo odboru,
temveč tudi naselju Kidričevo, ki
jim stoji ob strani.
D. KLAJNŠEK
FOTOGRAFIJA MESECA
člani foto-kino kluba DPD Svoboda Ptuj so tudi v
mesecu dctobru izbirali fotografijo meseca. Razveseljivo
dejstvo je, da je na izboru s svojo fotografijo sodelovalo že 6
avtoijev. Tema je bila svobodna. Prvo mesto je osvojil Mišo
Koltak s sliko SIESTA.
Delo v klubu je že resnično zaživelo, kar priča tudi to,
da je bilo sprejetih in razstavljenih 5 fotografij članov kluba
Mohoriča in Koltaka na kar treh razstavah: na medklubski
razstavi v Požarevcu, na 20. razstavi jugoslovanske
fotografije v Prištini in na mednarodni razstavi v Celju.
km
tednik - četrtek, 4. novembra 1976
5. str MI
Pogovori
vinogradnikom
Stanliom Čurinom
Na Kogu »privatna organizacp
združenega dela" Stanko Čurin
Steklenica vinogradnika Stanka
Čurina.
Kdo ne bi vedel za Kog in kdo še
ni slišal za Kog, kajti ta kraj je
drugo ime za idiliko, lepoto, za
dobro vino in podobno. V tem
kraju, kjer je jesen in jesensko
sonce že obarvalo sleherni list ja-
blan, hrušk in trte in kjer je to leto
vinska trta bogato obrodila ter
razveselila marsikaterega vino-
gradnika, je doma Stanko Curin.
Ime je znano, tako poznano, da je
seglo že na hrvaško stran in v ne-
katera mesta. Curinova kmetija je
ob asfaltni poti na Kogu. Imenitna
je videti, še posebej takrat, ko sto-
pimo v klet in v stiskalnico
grozdja.
Pred vrati sodi, vseh vrst, veli-
kih in majhnih. Zunaj je debelo
,,črevo", po katerem se pretaka
rujna kapljica domačega in ka-
kovostnega vina. ,,Črevo" vodi iz
stiskalnice v klet, kjer je poleg so-
dov še nepregledna vrsta steklenic
najboljšega vina.
Stanko Curin je pravzaprav ime
,,temeljne organizacije združenega
dela," če bi smel tako po svoje in
po domače imenovati proizvodnjo,
s katero se ukvarja. Ima 5 ha vino-
gradov, ki mu daje okoli 40 tisoč
litrov vina. Kot zatrjuje Stanko
Curin, imajo največ muškatnega
silvanca, belega burgundca,
rulandca in laškega rizlinga, ki ga
vinogradnik Stanko pretaka v ste-
klenice in kasneje prodaja v stekle-
nicah. Pravi, da posel dobro teče
in da je zaslužek dober.
Steklenice nosijo tudi njegovo
ime. In nič presenetljivega ni, če
na Hrvaškem, ali kje na Sloven-
skem na gostinski mizi opazimo
steklenico, ki nosi nalepko z ime-
nom vina in STANKO CURlN
KOG. Steklenice polni sam, v le-
tošnjem letu mu je kmetijski kom-
binat priskočil na pomoč in oprali
so mu 10 tisoč steklenic. Ko smo
ga vprašali o prodaji, je rekel, da
še prehitro teče in niti ne utegne
polniti.
Tudi kooperant je. Sodelovanje
s kmetijskim kombinatom iz Or-
moža je dobro in nima nikakršnih
problemov z mehanizacijo in gno-
jili. Vinograde obdeluje sam s po-
močjo žene, hčerke in zeta.
Nekatere vinograde lahko obde-
luje strojno in tam je delo lažje,
kjer pa s stroji ne more, vsa druži-
na zaviha rokave in se spoprime z
delom v vinogradu.
Stanko Curin rad postreže s svojim
pridelkom.
Lepo je na Kogu. Se vedno so se
oglašali klopotci, čeprav je Cu-
rinova stiskalnica prenehala ropo-
tati in stiskati grozdje. Se kozarček
dobrega vina in odšli smo. Stanko
spet steče gor v hišo, potem spet
dol, spet v klet pa ven, kajti delo
se kar samo ponuja.
Besedilo in slika:
z. kodrič
PROFESOR
SLOVBISKE
GIMNAZIJE
V CELOVCU NA
OBISKU V PTUJU
Koncem oktobra je obiskal
dgake gimnazije Dušana Kve-
dra v Ptuju Janko MESSNER,
profesor na slovenski gimna-
ziji v Celovcu. Ptujski dijaki
so se zbrali v dvorani
mestnega kina in z zanima-
i^em sledili izvajanju prof.
Messneija, ki jim je nazomo
prikazal sedanji polož^ Slo-
vencev na Koroškem in s
konkretnimi primeri orisal
oblike pritiska na naš živelj v
Avstriji. Dgakom je tudi
odgovaijal na vprašanja in jih
pozval k še večjemu sodelo-
vanju z rojaki onstran Kara-
vank.	B. Vodušek
Topel kruh Globovnikove mamice
V kraju Gladomes pri Zg.
Ložnici pridno gospodinji, danes
že 81-letna Amalija Brbre. Doma-
čini in najbližji jo bolj poznajo kot
Globovnikovo mamico, skromno
in prijazno ženico, katera je vsa
svoja leta preživela ob gospodinj-
stvu. Svojemu možu in otrokom,
danes pa že vnučkom pomaga da
imajo resnično topel dom. Kot go-
spodinja zelo rada pomaga tudi
vsem tistim vaščanom, katerim je
sosedska pomoč najbolj potrebna.
Besed ji nikoli ne zmanjka pa tudi
miza je vedno bogato obložena s
specialitetami pohorskih jedi.
Najpriljubljenejši gospodinjski
posel ji kljub visoki starosti še da-
nes pomeni peka domačega kruha.
S tem delom se je prvič srečala že
ko je imela 16 let. Od takrat pa vse
do danes ne mine teden, ko ne bi
spekla vsaj dva, po potrebi pa tudi
več hlebov pohorskega kruha. Med
odjemalci so na prvem mestu njeni
najbližji, otroci in drugi sorodni-
ki, sloves njenega kruha pa sega
tudi v Maribor, Slov. Bistrico,
Crešnjevec in v nekatere druge
kraje.
Sama zatrjuje, da ji peka kruha
pomeni, skupno s pečenjem še šte-
vilnih drugih domačih specialitet,
posebno zadovoljstvo. To velja le
za pečenje v peči svojih prednikov,
to je v ,,črni peči". Čeprav ima v
kuhinji tudi sodobnejšo peč se pri
pečenju specialitet vedno odloča za
Globovnikova mamka ob svojem
vsakodnevnem opravilu.
črno peč. Sama, skupno z njenimi
rednimi odjemalci trdi, da tako
pečeni kruh nikakor ni mogoče
zamenjati s pečenim kruhom v
pekarnah, tako po okusu, trajnosti
in svežini.	Besedilo in slika:
V. Horvat
SKLADIŠČENJE IN PREVENTIVNI UKREPI PRI UPORABI
TEKOČEGA NAFTNEGA PLINA
Tekoči naftni plin je mešanica
plinov butana in propana. Za
široko potrošnjo prihaja na trg v
10 in 35 kg jeklenkah in to v teHpči
fazi.
Ko nabavimo plinsko trosilo
(štedilnik, peč ali bojler) naročimo
pri distributerju plina jeklenko s
plinom katere prvi priključek
napravi pooblaščena oseba distri-
buterja. Po določitvi lokacije jek-
lenke oz. plinskega trošila pouči
stranko o pravilnem ravnanju,
predvsem pa o požarno-preventiv-
nih ukrepih in izda stranki karton,
ki služi kot dokazilo pri nabavi
plina. Ta karton ni nabavno
dovoljenje, ampak dokazilo pri
nabavi, da gre plin na registrirano
področje in da je stranka vešča z
uporabo plina.
Pri zamenjavi plinske jeklenke je
treba posebej paziti, da je spoj
med jeklenko in plinskim trošilom
plinotesen, kar se preveri z emul-
zijo ali preprosto z milnico. Pare
tekočega naftnega plina so še
posebej nevarne, ker so težje od
zraka in tiščijo k tlom, torej se
nabirajo pri tleh na najnižjih
mestih. Iz tega tudi sledi, da v
prostorih, ki so pod višino okol-
nega terena ne more biti tekočega
naftnega plina.
V stanovanjskih prostorih imamo
lahko le 10 kg jeklenke in sicer na
gospodinjstvo največ tri. V tistem
prostoru, kjer je plinsko trošilo za
kuhanje ali ogrevanje pa je lahko
le ena jeklenka.
S tekočim plinom se lahko ogre-
vajo le prehodni prostori in pisar-
ne, ki imajo zadostno zračenje ni
pa dovoljeno ogrevati manjših
bivalnih prostorov predvsem pa
spalnic. Pri plinskem trošilu za
ogrevanje ni urejenega neposred-
nega odvajanja dimnih plinov in
dušika, zato v prostoru zgoreva le
kisik in ko pade odstotek kisika v
atmosferi pod 15 % ni več pogojev
za gorenje in s tem tudi za živ-
ljenje.
Ce je v gospodinjstvu, gostišču
ali obrtni delavnici potrebno več
plina kakor tri jeklenke mora biti
izvedena stabilna inštalacija, ki se
napaja iz sistema z jeklenkami. Za
ureditev tega sistema pa je potreb-
no soglasje pristojne občinske po-
žarne inšpekcije.
Rezervnih praznih in polnih jek-
lenk ni dovoljeno shranjevati v
kletnih prostorih, oz. v prostorih
ki so nižji od višine okolnega
terena, v skupnih prostorih, na
stopniščih in prehodih ter na pod-
strešju. Rezervne jeklenke se lahko
shranjujejo v pomožnih prostorih
v katerih ni izvora toplote in ki
imajo urejeno zračenje ali pa v
zato posebej zgrajenem skladišču.
Plinska trošila poslužujemo in
prižigamo po navodilih proizvajal-
cev.
Torej, če bomo pri uporabi teko-
čega naftnega plina poskrbeli za
pravilno lokacijo plinskega trošila
oz. jeklenke, da ne bo ta izpostav-
ljena viru toplote, da bodo plinski
• priključki nepoškodovani in plino-
tesni, da bodo rezervne jeklenke
spravljene na varnih mestih in da
bodo s plinom upravljale osebe, ki
so poučene o pravilni uporabi in o
nevarnostih, potem ni nevarnosti
ogrožanja premoženja in ljudi. V
primeru požara je potrebno takoj
zapreti ventil jeklenke in če je jek-
lenka izpostavljena viru toplote, jo
ohladiti z vodo ali odnesti na
prosto, da se ohladi. Požare na
plinskih napravah je možno poga-
siti le s kemičnim gasilnim sred-
stvom, to je ogljikovim dioksidom
— CO*- in z gasilnim prahom.
Ugotavlja se, da se predvsem v
večstanovanjskih zgradbah kopiči
prekomerna količina plinskih jek-
lenk in da so te čestokrat nepravil-
no spravljene, zato opozarjamo
vse uporabnike, da plinske jek-
lenke ne spravljajo v prostore, ki
zato niso primerni, ker s tem ogro-
žajo varnost sebi in premoženju
precejšnje vrednosti.
Požarni inšpektor mora večkrat
na prijavo posameznikov nepravil-
nega spravljanja plinskih jeklenk
intervenirati, zato pozivamo
uporabnike plina, da se dosledno
držijo veljavnih predpisov o var-
stvu pred požarom.
Požarni inšpektor SO Ptuj
Edi Kozel
Klub brez inventarja
v vedno močnejšem procesu
urbanizac^e se počasi, a vztrajno
oblikujeta dve podobi naš^a
družbenega in družabnega življe-
nja, ki pa sta si nemdokrat v
bistvu precej podobni. Tako lahko
danes pogosto slišimo, da je
mladina na podeželju neangaži-
rana, nezainteresirana, po dmgi
strani pa padajo pohvale o aktiv-
nosti in zagnanosti mestne mla-
dine. Da je precgkrat obratno res
mi menda ni potrebno posebej
Ujeli smo ritem delavnosti.
Daiko Šavli
argumentirati. Vemo, da je orga-
nizacijska shema enaka za celotno
mlado populacijo in se živahnost
ali mrtvilo kažeta kot sposobnost
članov organizacije.
Za razgibano m živahno življe-
nje pa je potrebno tudi kaj
žrtvovati in prav tu so navadno
storjene napake, ko nekaj zahte-
vamo, ne da bi karkoli nudili.
Mladina iz Stoperc se tega zaveda,
saj njihova OO ZSMS že nekaj let
precej aktivno dduje. Prizadeva si
Zgraditi enotno fronto mladih
ljudi in doseči čimvečjo usklaje-
nost interesov vseh svojih članov.
E>a takšne besede niso izvite iz
trte, nam zagotavlja njihov pro-
gr^, ki ga tudi dosledno re^i-
rajo, kar pa zahteva od marsikoga
precg tniia in maksimalno anga-
žiranost.
Novo predsedstvo, ki je prgelo
svojo funkcijo 18. septembra, bo
tako imelo lažje delo; vendar
toliko bolj od tvorno, ker sedanja
Zagnanost ne bo smela upadati ali
cdo zamreti. T^a se zavedajo vsi
člani in to je dejavnik, s katerim
računa tudi novi predsednik Dar-
ko Savli.
Mladi potrebujejo svoje prosto-
re in to je d^es problem, s
katerim se ubada večina organi-
zacq. Stoperčanom to breme več
ne leži na ramenih; urediU so si
namreč okrog 90 kvadratnih met-
rov velik prostor, ki jim ga je
odstopil domačin Ignac Vrabič.
Sredstva za material (okrog 500
starih tisočakov) je „u^ela"
blagajna mladinske or^nizacije,
mladmci pa so vložili vec kot 200
ur naporov, da so prostor spravili
v ustrezno stanje. &ub sedaj čaka
samo še opremo, za katero pa
osnovna organizacga ni dovdj
„bogata".
PoW te najvažnejše naloge pa
jih ča^ še obilica drugih. Letos
bo v Stopercah prvič izšlo gasilo
OOZSMS, za katerega so že zbrali
literarne in informativne prispev-
ke, a se je zopet zataknilo pri
tehnični izvedbi, torej tam, kjer je
potrebno odšteti nekoliko denar-
ja.
Poseben element programa
predstav^ajo predavanja o splošni
ljudski obrambi in družbeni sa-
mozaščiti, o ddovargu mladine v
KS, planinstvu, ki so namenjena
celotni javnosti KS. Do sedaj so že
izvedli predavanje o Sri Lanki in o
konferenci neuvrščenih v Colom-
bu, kar je veijetno izvirna poteza
organizacge.
Poleg številnih proslav pa dram-
ska skupina, ki dduje v okviru
mladinske organizacije, prireja še
vsakoletno srečanje nuadih iz
Stoperc z mladino KUD Bazovica
z Reke. To kulturno-folklornč
srečarge je postalo že tradicional-
no in obe strani razmišljata o
medsebojnem pobratenju.
V naCTtu miajo tudi skupne
ddovne akc^e s kolegi s Ptujdce
gore, organizrtanju in vključevanju
mladih v družbeno-politične or-
ganizacije ... Ddovnega zanosa in
izvirnosti jim torej ne manjka;
mikajo jim sredstva za uresni-
čitev zamisli, ki so jih s svojim
prizadevanjem zaslužijo. Kako naj
zaživijo vse ideje o predavanjih,
igrah, srečaigih ..., ce v klubu
mladih ne bo niti osnovnega
inventarja?
Franc Milošič
Delovno srečanje mentorjev
pionirskih hranilnic
s skrbno izdelanim programom, ki je razgrnil de-
lovno sliko poslovanja Kreditne banke Maribor, po-
družnice Ptuj, je banka obeležila teden varčevanja in
svetovni dan varčevanja.
Zbor mentorjev, ki se je pred dnevi sestal je prav
tako potekal v delovnem in obenem svečanem
vzdušju. Mentorji so podali obračun svojega dela; za
dalj časa pa so se ustavili pri delu pionirskih hranil-
nic in vzgojnih vrednotah varčevanja. Tako smo sli-
šali, da je v občini že 26 pionirskih hranilnic, v krat-
kem pa bodo pionirsko hranilnico ustanovili še v po-
družničnih šolah v Narapljah in v Gruškovju.
Med vzgojno izobraževalne smotre naše šole uvr-
ščamo tudi smisel za gospodarnost in pravilno vre-
dnotenje dela, časa in materialnih dobrin. Šola s svo-
jo funkcijo pripravlja mladega človeka v samostojno
pridobivanje, utrjevanje in uporabo pridobljenega
znanja; vodi ga na pot samoupravljanja. Vzgoja mla-
dega človeka pa ne bi bila popolna, če se ne bi ob
rednem delu v šoli, vključeval v razne oblike prosto-
voljnih dejavnostih, kjer pridobljeno teoretično zna-
nje preizkuša v praksi. Zato je pionirska hranilnica
danes pomembna družbena idejna in načrtno usmer-
jena in vodena interesna dejavnost mladih, ki temelji
na samoupravnih socialističnih načelih z demokrat-
skim sodelovanjem, ki so vključeni v to dejavnost. Z
organiziranim varčevanjem uresničujemo veliko
vzgojnih nalog, je bilo med drugim rečeno na zboru
mentorjev.
Beseda je tekla tudi o osnutku pravilnika o upora-
bi dohodka pionirskih hranilnic. Ker je dohodek pio-
nirske hranilnice last vseh varčevalcev, o njegovi
uporabi sklepa zbor varčevalcev ob predhodnem
predlogu sveta pionirske hranilnice. Pozornost pa je
veljala tudi raznim oblikam, s katerimi so pionirji —
varčevalci osvetlili svetovni dan varčevanja. MG
Korenček
velikan
Na vrtu Genovefe Smigoc iz
Sovič pri Vidmu je zrasel tale
korenček, no, korenček, koren bi
lahko dejali. Pravi vrtni rdeči
koren, ki je s cimo vred meril v
dolžino 72 cm, brez nje 34 cm,
kazalec na tehtnici pa je pokazal 1
kg in 120 gramov. Juhuhu, to bo
juha in pol!
Foto vest: M. Ozmec
35 let gasilskega društva Zavre
Letos mineva 35 let od ustanovitve gai^skega društva
Zavrč. Gasilsko društvo je z občani to praznično proslavflo.
S pomočjo ostalih organizacij KS Zavrč so pripravili pester
program ter razvili svoj ga^ski prapor. Za kulturno točko pa
so poskrbeli člani ZSMS Zavrč.
35 let ni dd^ doba, vendar se
je v teh petintridesetih letih
zgodilo in spremenilo marsikaj.
GD Zavrč ima v svoji kronila
zapisana dva datuma nastanka;
leto 1939 in leto 1941. Do leta
1939 je društvo družno delovalo z
GD Dubrava-Lovrenčan iz sosed-
nje SR Hrvatske. Leta 1939, 8.
septembra pa so se sestaU mladi
fantje in možje v zidanici Janeza
Feguša v Turškem vrhu ter
so^sno sklenili, da bodo
organizirali in ustanovili svojo
gasilsko organizacijo. Rečeno -
storjeno. Postopoma so zbiirali
nove člane, spopadaU so se s
številnimi or^nizacgskimi in
materialnimi problemi Kljub volji
in zavesti haloškega človeka niso
uspdi, da bi organizacijo uredili
tako, da bi jo lahko registrirali.
Potem je izbruhnila II. svetovna
vojna.
CMcupatoi je omogočil, da se je v
začetku jeseni 1941 društvo na
novo OT^niziialo. So je za
okupatorjeve interese. V društvo
so bili vldjučeni fantje in možje iz
KS Zavrč in iz vasi sosednje
Hrvatske. Društvo je dobilo
delovne obleke in najpomemb-
nejšo opremo. Z letom 1941 tako
štejemo začetek or^niziranega
dela društva. Po osvoboditvi je
tšlo društvo nekaj let v težavah.
Domovina je bila porušena. Vse je
bilo potrebno na novo ^aditi.
Društvo je nekako životarilo do
leta 1956, ko so nabavili prenosno
gasilsko brizgalko in za delo z njo
usposobili nekaj članov. Dobili so
tudi dva mlada gasilska podčastni-
ka.
Za GD Zavrč je ^tovo
najpomembnejši datum 8. februar
1957, ko so sklenili, da bodo
pričeli z gradnjo gasilskega doma.
Kljub veukim materialnim teža-
vam, s katerimi so se srečevali, so
uspeii, kajti niso bili sami. Pri
gradnji so soddovali vsi občani,
bodisi z delom ali z materialnimi
sredstvi.
Že polnih dv^set let pa velja za
GD Zavrč geslo, da za člaiie in
članice ni počitka. Vodilna os
društva je Ivan Kotoienko,
kateremu pripada veliko priznanje
za njegovo delo in vodstvo v
organizaciji. Enako priznanje pa si
tudi zasluži Franc Feguš, la je
postavil temdje društvu. V GD
Zavrč je tudi včlai^ena mlada
generacija, ki se ob stalni skrbi
starejših g^sdcev in ^silk pridno
usposablja in vz^ja za dobre in
zavestne člane nase družbe.
Priznanja, ki jih je društvo
prgelo za svoje aktivno soddo-
varge pri razirih javnih nastopih
zgovorno pričajo, da se organiza-
c^ska in strokovno tehnična spo-
sobnost vodi z vse večjo
u»ešn ostjo.
Ne samo med člani GD Zavrč,
ampak med vsemi ljudmi naj vlada
geslo: „V SLOa JE MOČr
Danica Žuran
Člani GD Zavrč ob svojem jubileju.
6. stran
TEDNIK - četrtek, 4. novembra 1976
21. NOVEMBRA „ZA"
Sedaj je tema raz}>ovorov na ro-
diteljskih sestankih, gradnja šol v
ptujski občini. Tudi v šoli Sela je že
bil roditeljski sestanek. Starše je na
roditeljskem sestanku o gradnji no-
vih šol seznanil tov. upravitelj in
lovarišice učiteljice. Tudi mi učenci
smo staram povedali že o -21.
novembru.
Vsi učenci naše šole bi želeli, da
bi referendum v naši vasi uspel. Že
sedaj se našim staršem prav lepo
zahvaljujemo, da bodo glasovali
21. novembra in tam obkrožili
besedo ,,ZA".
Dopisni krožek,
učenci osnovne
šole Sela
ZA ISOVI ŠOLSKI PROSTOR
MORAMO iN BOMO ZBRAIJ
DKNAR
V naši občini je vedno večje po-
manjkanje učilnic za srednje šole.
Zato so občani sklenili, da bodo
glasovali za samoprispevek.
Ce bo več kot polovica glasovala
za samoprispevek, bo referendum
sprejet. Denar pa bodo odtegnili
tudi tistim, ki niso glasovali za sa-
moprispevek. Vsi učenci prosimo
za samoprispevek, da bi se lahko
šolali v domačem kraju. Ce so vaši
otroci že veliki, prispevajte denar
za vaše vnuke, kajti ti bodo sigurno
obiskovali to šolo.
Mnogi se šolajo v tujem kraju.
Vozijo se z avtobusom, zato jim je
čas za učenje skrajšan. Ce bo šola
zgrajena, bodo učenci imeli krajšo
pot do nje, zato se bodo tudi boljše
učili. Za kateri poklic je kdo naj-
bolj sposoben, bo v tej šoli opazil
sam. Denar se bo začel zbirati že v
letu 1977 — če bo referendum spre-
jet. Odtegoval se bo pet let v manj-
ših vsotah.
Vsi učenci se zelo veselimo nove
šole, ki bo v Ptuju.
Vida Horvat, OŠ Ivana
Spolenjaka, Ptuj, 4/a
NAŠMATJAŽEK
NašMatjažek je že velik fant.
Danes, ko je star šest let,
nič ni mamin carteljček več.
Majhen šolarček je že,
nič ni dojenček kot Jasnica,
šolarček je že kot Karinca,
NašMatjažek je že velik fant.
Karin Malešič
POx>lAGAMO POSOČJU
Letos smo na OS Cirkovce
izvoim šolski odbor RK. Sprejeli
smo tudi delovni plan mladih
aanov RK.
Prav sedaj, ko je Posoge
f)rizadela naravna katastrofa,
ahko mladi člani RK pokažejo
svojo prizadevnost. Mnogo ljudi Je
ostko brez strehe nad davo m
spldi brez vsega, Ibr je
ngnujnejše za normalno življenje.
Začeh so graditi nove hiše, ker so
morali hiše, ki so še ostale, zaradi
močnih poškodb, zrušiti. Pri teni
jim pomagajo vojaki in brigadiiji
IZ vseh la^ev naše domovine.
Vsi delovm liu^e pa prispevno
enodnevni zaaužek.
Tudi po šolah zbirajo denar in
obleko. Prav tako smo začeli s to
akcgo tudi na naši šoli. Zbrali smo
33CŽ,20 din. Starši so svojim
otrc^om radi dali denar za
Posočje, sffl vsi vedo, da lahko
nesreča zadene vsake^. Zbiramo
tudi oUeko. Učenci jo pridno
prinašjgo. Poslali jo bomo na
prizadeto področje in tako vs£q
malo pomagali našim vrstnikom.
Irena Gmeiner, 8/a,
OŠ Cirkovce
MOJA BODOČNOST
?.elim, da bi bila moja bodočnost
lepa. Ko bodo zgradili srednješol-
ski center, bi najraje postala učite-
ljica. Saj bi že zdaj najraje učila
otroke, pa sem še premajhna.
Premišljujem, kakšen bo
srednješolski center. Želim si, da bi
imel velike telovadnice, lepe učil-
nice in Veliko učiteljev, da bi nas
učence učili. S starši sem se pogo-
varjala o srednješolskem centru in
sem jih prosila, naj glasujejo ,,za",
saj bo to moja bodočnost.
Darja Rozman, 3/c,
OŠ Toneta Znidariča
BIL SEM NOVINAR
Vživljam se v vlogo novinarja
Tednika, ki je dobil nalogo, da
obišče osnovno šolo v Markovcih
in kaj več napiše o referendumu za
novi šolski prostor.
Ker je ravnatelj šole pravkar imel
nujen pogovor sem malce počakal.
To sem izrabil za oged šole. Vstopil
sem v učilnico 8. a in 3. c obenem.
Strop je podprt s tramovi,
izrabljena in zglodana tla, stara
okna in vrata. Ce bi ne bili podprli
stropa, bi se ta zrušil na učence v
razredu.
Cez čas je prišel ravnatelj in je
dejal: ,,No, zdaj vidite v kakšnih
pogojih se učijo naši učenci, vendar
to še ni vse. Tare nas tudi
prostorska stiska. Predšolski otroci
so morali imeti malo šolo v
gasilskem domu. Pouk imamo še v
,,posojilnici". Imamo tudi premalo
učnega kadra."
,,Koliko pa je stara ta šola?, sem
vprašal. ,,Okrog 100 let. Bila je
večkrat obnovljena", mi odgovori.
Kdaj pa bo referendum za novi
šolski prostor in ali se že priprav-
ljate nanj? ,,Referendum bo 21.
novembra. Pa saj ne gre samo za
našo šolo, ampak za "SŠC v Ptuju,
ki ga tudi nujno potrebujemo. Ja,
tudi na referendum se že priprav-
ljamo."
Vaš šolski okoliš zajema devet
vasi ali so občani za novo šolo?
,,Seveda, vsi so za to, da bi se
njihovi otroci učili v boljših
pogojih, kjer bi dosegli boljše
uspehe." Koliko učencev pa prav-
zaprav imate? ,,Učencev je okrog
600."
Najin pogovor je tekel še naprej.
Pogovarjala sva se o prizadevanjih
učencev, da bi referendum uspel in
bi začeli graditi novo šolo, ki si jo
želijo vsi občani. Ko sem zapuščal
Markovce, sem želel samo, da bi to
prijetno in lepo naselje ob Dravi
dobilo nujno potrebno osnovno
šolo, ki si jo vsi želijo.
Franci Golob,
8. a, OŠ Markovci
Spoznala sem pedagoški poklic
28. septembra smo učenci
gorišniške šole sami upravljali
pedagoško administrativno in teh-
niško delo.
V petek zjutraj me je tovarišica
Pavla Vinko, učiteljica 2. b raz-
reda, poklicala v zbornico. Bila
sem v skrbeh, kaj neki sem storila.
Kmalu sem se umirila. Tovarišica
me je predlagala, da bi na dan
samoupravljanja poučevala v
njenem razredu. Najprej sem
osuplo pogledala, potem pa se
zamislila. Večkrat sem si zaželela
učiti v nižjih ra/redih, zalo odloči-
tev ni bila težka.
Dan pred samoupravljanjem je
pt)tekal v velikih pripravah. Doma
sem napisala priprave in jih teme-
ljito proučila, da se ne bi osramo-
tila.
Malce negotova sem prišla v
torek v šolo. S počasnim korakom
sem stopala po stopnicah v prvo
nadstropje. Ko so me učenci zagle-
dali, so brž stekli v razred. Pred
vrati učilnice sem za trenutek
obstala. Še enkrat sem z očmi
preletela pripravo in si nato
oddahnila.
Ponosno sem stopila v razred.
Učenci so spoštljivo vstali in me
pozdravili. Plaho sem odzdravila.
Ko sem odložila šolske potreb-
ščine, sem predlagala, da bi nekaj
/apeli. Med petjem sem se umirila
in beseda mi je po/neje kar hitro
slekla. Prvo uro smo imeli sloven-
ščino in pri/nam, da sem se prcccj
spotila. Pri malcmaliki, ki ji je sle-
dila, je bilo laže. Na tablo sem
pisala dcselice. Na koncu ure sem
slišala pripombo: ,,Tale tovarišica
pa grdo piše, saj niti prebrati ne
moremo." Pripomba me je malo
prizadela. Kolikokrat sem si že
obljubila, da sc bom potrudila
lepše pisali, pa obljube še vedno
nisem i/polnila. 1/ zadrege me je
rešil šolski /vonec, naznanjajoč
konec mojega učitcljcvanja. Vesela
sem odšla iz ra/reda in po stopni-
cah odhitela k sošolccm. Obsipali
so mc z vprašanji: ,,Kako je bilo?
Se ti je posrečilo?" . . . Vsem sem
kratko odgovarjala: ,,Bilo je lepo,
t(xla /a ta poklic sc ne bi nikdar
navdušila."
Ce se spomnim, kako samo-
zavestno sem stopila v ra/red, mi
uide vprašanje, ali so tudi pravi
učitelji ponosni na svoj poklic?
Prav gotovo so, sicer ga ne bi
opravljali s tolikšno jubcznijo.
Sanja Pintarič,
8/a, OŠ Gorišnica
POI RKBUJI MO VK( JI SOLSKI
PROSIOR
Bral mi je pripovedoval, kako
tesni so prostori v gimnaziji. Ko-
maj so ga sprejeli. Bojim se, da
mciic ne bodo mogli sprejeli.
Prosimo, glasujte za srednješol-
ski center! Mnogo otrok še lahko
oslane brez pouka. Sprejemajo
samo odlične učence, čeprav so
prav dobri učenci tudi dovolj prid-
ni, da lahko izdelajo šolo.
Mnogi se vozijo v šolo v
Maribor. To ni prijetno. Mnogih
tudi v Mariboru niso sprejeli.
21. novembra glasujte ZA. S tem
boste pospešili izobraževanje
mladine in otrok.
Rado Brglez, 5/a,
OŠ Toneta Znidariča,
Ptuj
OBRAMBNI DAN
Danes ob pol devetih smo se
zbrali v šoli. Ko je zazvonilo, smo
se umaknili v park, ker so priletela
letala. S seboj so nosila petarde in
jih odmetavala nad šolo. Iz parka
smo odhiteli v gozd. Tam smo reše-
vali v pismu zastavljene naloge. Ko
smo naloge uspešno rešili, nam je
tovarišica dovolila, da smo se šli
igrat. Sredi igre smo odkrili zajč-
nik. V njem so bili mladi zajčki. Na
poti domov smo se ustavili pri go-
stilni Šegula. Popili smo sokove in
izpraznili torbice, v katerih so bile
naše malice. Pozdravili smo se s to-
varišico in se razšli.
Vito Ketiš, OŠ Toneta
Znidariča, Ptuj
STARŠI, BOSTE IZPOLNILI
NAŠO ŽELJO?
Dan za dnem se ponavljajo vpra-
šanja: ,,Starši, boste izpolnili naše
želje? Boste sodelovali pri izgradnji
srednješolskega centra?" Vse to so
za nas, ki hodimo v šolo velika
vprašanja. Vemo, da je naša pri-
hodnost in napredek v rokah star-
šev.
Z veliko vnemo se pripravljamo
na 12. november, to je dan re-
ferenduma. Z najrazličnejšim gesli
in slikami smo pogumno stopili v
akcijo, saj si že dolgo želimo sred-
.nješolski center v domači občini.
Naša pot do izobrazbe bo seveda
boljša, saj vemo da je od šole
odvisen gospodarski in kulturni
napredek človeštva.
Skozi meglo že vidim, da je naša
želja uresničena, da je napočil dan,
ko naše misli le niso prazne besede,
ampak si utirajo pot naprej.
To so zdaj samo še sanje, a
mogoče ne bodo več, saj mislim, da
nam bodo starši prisluhnili in naše
dolgoletne velike želje uresničili.
Majda Kramberger, 8/b,
OŠ Boris Kidrič,
Kidričevo
NABIRALNA AKCIJA JE
USPELA
Kot vsako leto smo tudi letos iz-
vedli eno akcijo. Ker imamo letos v
Halozah mnogo jabolk, smo se od-
ločili, da bomo zbrali jabolka.
Dogovorili smo se z osnovno šolo iz
Cirkovc. Naredili smo zamenjavo. ■
Oni so nam pripeljali krompir, mi
pa smo njim dali jabolka.
V akcijo smo bili vključeni vsi
učenci in še ostali občani, društva
prijateljev mladine. V petek smo
imeli športni dan in nekaj učencev
je odšlo na domove, kjer nimajo
otrok. Poprosili so za jabolka in
skoraj ni bilo hiše, ki bi jih ne dala.
Jabolka smo natrgali v vreče in jih
shranili pri občanih.
Deset občanov seje prostovoljno
javilo za prevoz. Med njimi so bili
tudi učenci Slavko Zavec, iz Okiča
in Milica Stopojnik iz Stmca.
Nekateri so jabolka nabrali že v
soboto in jih v nedeljo le pripeljali.
V nedeljo od 8. do 11. ure so učenci
prinašali jabolka na določena
mesta, kjer so jih čakali vozovi.
Pripeljali so jih v šolo. Učenci, ki
smo prišli v šolo smo jih zlagali v
zaboje. Ob 13,30 je pripeljal
tovornjak iz ' Cirkovc krompir.
Učenci smo ga spravili v klet. V
tiste zaboje pa smo ponudili šolam
v Ptuju, vendar so se že vse šole
oskrbele z ozimnico.
Poklicali smo še pionirski odred Ki-
dričevo, ki je ta jabolka že
odpeljal. Vendar je še dovolj
jabolk za nas. Pri tej akciji smo se
marsikaj naučili. V prihodnje
moramo najprej poskrbeti za
zaboje, in šele nato izvršiti akcijo.
Kajti, potem bomo dobili bolj kva-
litetno sadje. Z akcijo smo bili zelo
zadovoljni in v naslednji jeseni
bomo nadaljevali s podobnim
delom.
V načrtu imamo še manjšo ak-
cijo, zbiranje zelja, ki se bo iztekla
prihodnji teden.
Brigita Kozel,
8 razred,
OŠ Leskovec
ŠPORTNI DAN
V lepem jesenskem dnevu smo
odšli v Haloze. S kolesi smo se
odpeljali proti Srečam. Pot je bila
lepa, vendar naporna. Peljali
smo se skozi Jablane in Sesterže.
Do Sesterž so ob cesti sami travniki
in pašniki. Od tam najprej je hribo-
vit svet, poln vinogradov in sado-
vnjakov. Ko smo prispeli v Sreče na
Sagadinovo domačijo, so nam
tovarišice pokazale spomenik, neka
domačinka pa muzej NOB.
Bilo je malo pred koncem vojne,
ko so Nemci napadli Sagadinovo
domačijo. V njej je bila partizan-
ska bolnica. Pri napadu so ujeli več
partizanov v civilu, ki so jih postre-
lili kar ob hiši. Tri partizane so po-
stavili pred vežna vrata, polili so jih
z bencinom in jih zažgali. Zgorela
je tudi hiša. Skupaj je tam padlo
sedem partizanov. Po vojni so
hišo obnovili in napravili v njej
muzej. \ njem smo videli na stenah
slike partizanov, ki so padli v tem
kraju. Po ogledu muzeja smo si še
ogledali okolico, nabirali jabolka
in se igrali.
Ta naš športni dan je bil za nas
zelo poučen, lep in zanimiv.
Jožica Vuk, 5/a,
OŠ Cirkovce
DELO NA POLJU
Kmetovalci imajo skozi vse leto
na polju veliko dela. Največ dela
imajo v jeseni. Sedaj pospravljajo
poljske pridelke. Pospravljajo
krompir, koruzo, buče, fižol in
ajdo. Krompir pomagamo pobirati
tudi otroci. Veselimo se tudi trga-
nja koruze. Zvečer se zberemo pri
ličkanju in veselo prepevamo.
Sedaj sejemo tudi ozimna žita.
Pozneje še bomo pospravili ostale
poljske pridelke. V jeseni je res
mnogo dela na polju, vendar je za
mene prav jesen najlepši letni čas.
Jožica Kučevič,
2 razred, OŠ Sela
21. NOVEMBRA
VSAKO LETO JE VEČ
UČENCEV
Vsko leto je več učencev, ki
konča osnovno šolo. Nekateri se že
med letom odločijo, kam, v
katero šolo, drugi pa to naredijo
takrat, ko končajo osnovno šolo.
Letos je bilo neodločnih mnogo.
Nekateri so se vpisali na gimnazije,
ekonomske, tehnične in druge šole.
Kjer se je vpisalo preveč učencev,
so lahko šole izbirale le med odlič-
njaki in prav dobrimi. Tisti, ki pa
niso bili sprejeti, pa niso vedeli
kam. Zato so se zadnji čas vpisali
na kakšno poklicno šolo, ki jo obi-
skuje njihov prijatelj. Ne zavedajo
pa se, če bodo to zmogli, glede na
telesne in duševne sposobnosti.
Zato so v naši občini Ptuj začeli
razmišljati in so se odločili, da
bodo s samoprispevkom občanov
in s pomočjo krajevnih skupnosti
zgradili nov srednješolski center.
Tedaj se bodo uresničile želje vseh,
ki hočejo več izobrazbe. V srednje
šole letos večinoma niso bili sprejeti
učenci s slabim uspehom. Zato so
se odločili da obdelujejo zemljo.
Ne zavedajo pa se, da tudi zemlja
potrebuje izobraženega in delov-
nega človeka.
Tudi kmetje bodo prispevali svoj
delež za hitrejšo gradnjo
srednješolskega centra v Ptuju, saj
bodo tudi njihovi otroci obiskovali
srednjo šolo, ki jim bo koristila za
boljše obdelovanje zamlje.
Želja učencev je, da bi s svojimi
kratkimi sestavki spodbudili vse, ki
bi naj prispevali svoj delež za
hitrejšo gradnjo srednješolskega
centra v Ptuju.
Štefka Štrucl, 8/b.,
OŠ Boris Kidrič,
Kidričevo
(kogoilK vsiiMu otrsluj poklic za katerega
ipoaoben, kt ga vnsil.
Zato glaaujn ZA uvidtio unprtspsvka
VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE
21. novembra bodo delovni lju-
dje v ptujski občini glasovali za sa-
moprispevek za novi srednješolski
center Ptuj in novo šolo v Markov-
cih. Da bi zvedel kaj več o referen-
dumu sem se sestal z ravnateljem
stare osnovne šole Markovci. Po-
govor je stekel takole.
Kaj lahko poveste o tej šoli? sem
vprašal tovariša Krivca.
,,Cisto preprosto: učilnice ne
ustrezajo sodobnemu pouku, pri
tem opazimo tudi pomanjkanje
prostorov, stropi podprti s tramo-
vi, kar ogroža tako varnost učencev
kot učiteljev."
Ali si že dalj časa prizadevate za
novo šolo?
,,Da že zelo dolgo, saj je stara že
dotrajana, vendar ni bilo denarja,
ker samoprispevek še ni bil spre-
jet."
Koliko bi pa naj znesla denarna
vrednost nove osnovne šole Mar-
kovci?
,,S kabineti in sodobnimi učilni-
cami nekaj nad 3 milijarde starih
dinarjev."
Kdaj bi pa začeli z gradnjo nove
šole Markovci in srednješolskega
centra Ptuj, če bi referendum
uspel?
,,Z gradnjo bi pričeli že prihod-
nje leto."
To je pravzaprav težka odločitev
ptujske občine, vendar mislim, da
bodo vsi glasovali" za. Zahvaljujem
se za pogovor in želim obilo sreče!"
S takšnimi in podobnimi proble-
mi se zadnje čase ukvarja ptujska
občina. Vendar je odvisno le od ti-
stih krajevnih skupnosti, ki že ima-
jo nove šole, ali bodo glasovali za
ali proti.
Stanko Kostarrievec, 8/b,
OS Markovci
OBISK V MARKOVCIH
,,Dober dan!" sem pozdravila
otroke sredi ceste. Ko mi odzdra-
vijo sem že videla, da rišejo in
pišejo po cesti, risbe pa prikazujejo
nekaj glede šole in referenduma.
Neko večjo deklico vprašam, koli-
ko let pravzaprav že stoji stara
šola. Reče mi, da ji manjka še 8 let,
da dopolni svojo stoletnico. Na
mojo željo me odpelje pred šolo.
Ko jo uzrem, vidim star lesen plot,
ves razmajan. Šola je res stara in
premajhna za vse otroke, ki jo obi-
skujejo.
Ko me otroci povabijo v samo
Šolo, to rada sprejmem. Najprej mi
pokažejo zgornje štiri razrede, ki so
kar veliki, vendar za učenje skoraj
neuporabni. Ko pridemo spet v pri-
tličje, mi pokažejo spodnje štiri
razrede, ki so podprti z lesenimi
tramovi, da bi se strop ne zrušil!
Tudi spodaj sta dva izmed razredov
precej prostorna, vendar prav tako
neprimerna za učenje. Druga dva
pa sta zelo majhna.
Deklica, ki me je ves čas sprem-
ljala, je rekla: ,,Veste, na šoli
imamo, pravzaprav moramo imeti
tudi triizmenski pouk, ker primanj-
kuje prostora." Druga pa še doda:
,,Kabinetnega pouka tudi nimamo,
temveč moramo razne pripomočke
in priprave, ki jih potrebujemo pri
učenju, prenašati v razrede". V
razredih imajo lesene pode, da se
vse kadi če malo ,,poplešejo". Za
trenutek še pokukam v kabinet,
kjer imajo vse polno raznih pred-
metov. Vendar se mi to le zazdi, ker
imajo kabinet zelo majhen in v
njem ne more biti vseh modernih
učil.
Zunaj se je že precej stemnilo in
deklici sem še rekla: ,,Kako za
referendum? Kaj misliš, ali bo
uspel? Ali bodo ljudje glasovali
,,za"? Deklica mi je rekla, da mora
uspeti, da bodo ljudje glasovali
za, vendar se vprašujejo vsi
vaščani, kaj bodo storili tisti, ki
svojo šolo že imajo. Tedaj seji še
nasmehnem in ji zaželim, da bi re-
ferendum uspel.
Veronika Vidovič, 8/b,
OS Markovci
NOVEMBRA
Gradimo za lepši jutri mladine
z vestjo, da se bo v Ptuju gradil
SŠC je prišlo do raznih govoric, ki
ne bi smele otežkočiti te pomembne
akcije za nas mladino. Ljudje so
govorili, da Ptujčanov ne bodo
podpirali, ker je tudi naša šola za
nas otroke dotrajana. Ljudje, ki
imajo podobno predstavo, so v
zmoti, kajti nihče jim ni rekel, da
bo to šola za Ptujčane, ampak za
vso ptujsko občino.
Ljudje so mislili, da bo to 10-let-
na osnovna šola. Tudi to ni res, ker
se šola imenuje ,,srednje šolski cen-
ter", ne pa ,,10-letna osnovna šo-
la". Šola bo stala na površini 6 ha
in v njej ne bo samo šola, ampak
tudi razne delavnice. Celotno šola-
nje bo trajalo štiri leta. Prvi dve leti
bodo učence opazovali pri praktič-
nem delu, ki ga bo v teh dveh letih
dve tretjini. Eno tretjino šolanja bo
pouk v razredih. Poklicni svetoval-
ci, mojstri in ostali ljudje, zadolže-
ni za delo s to mladino bodo tako
najboljše videli, za kakšen poklic
bo učenec ali učenka sposoben(a)
ali nadarjena(a).
Takšne in podobne metode za
pot do poklica nimajo še v nobeni
drugi državi in se čudijo tej
mojstrovini. Ljudje, ki za šolo res
ne bi nič dali, naj pomislijo, kaj bi
bilo, če bi otrok moral pokazati po-
trdilo, koliko so doma prispevali za
SŠC. Kdor tega ne bi imel, pa bi mu
bil prepovedan vstop v šolo. Potem
bi šele ljudje govorili, samo mi smo
socialistična družba.
Največ zaslug za to, da so ljudje
čim bolj seznanjeni o tej gradnji,
imajo učitelji in ostali,"zato zadol-
ženi ljudje.
Lepo bi bilo, da bi po končanem
referendumu ugotovili, da je ZA
99 %; proti pa I To je velika
želja nas vseh. Uresničila bi se po-
membna naloga naše družbe, saj
skrb za nas mlade v naši državi ve-
dno raste in smo v tem pogledu do-
segli že ogromne uspehe.
Franc Brodnjak, 8/b,
OŠ Maksa Bračiča, Cirkulane
HOČEMO NAPREDOVATI
Življenje postaja vse bolj napor-
no in zahtevno. Človek se mora
truditi, da dosega vedno boljše in
večje uspehe. Tudi mi, današnji
učenci, še polni mladosti, razmi-
šljamo o svoji življenjski poti, ki pa
naj bi bila seveda čim lepša.
Da bomo to tudi dosegli pa se
moramo turditi, da se čim več nau-
čimo in pokažemo staršem,
učiteljem in vsem, ki so skrbeli za
našo boljšo prihodnost, da smo
vredni truda in požrtvovalnosti.
Postati moramo sposobni držav-
ljani in se s tem zahvaliti družbi, ki
nas je izšolala.
S samoprispevkom naj bi zgradili
srednješolski center v Ptuju in
osnovno šolo v Markovcih.
Moji starši, kot tudi večina dru-
gih bodo glasovali za referendum,
ker vedo, da se bodo v tem centru
izšolale mnoge generacije, ki bodo
dvignile kulturno in izobrazbeno
raven v naši občini. Letalo bo spu-
stilo letake, ki so jih pripravili za ta
dan učenci i/vseh krajev ptujske
okolice. Na njih so risbe z napisi o
šolstvu, z napisi, s pomočjo katerih
hočejo vsi osnovnošolci izraziti
svoje želje.
Zaio vsi učenci želimo, da refe-
rendum uspe in nam s lem zado-
volji željo po uspehih.
Aleksandra Einfalt, 8/b,
OŠ Borisa Kidriča.
Kidričevo
DELO V KROŽKIH
V tem šolskem letu smo se tudi
na OS „Vinko Jurančič" Vito-
marci odločih, da bomo sodelovali
v raznih krožkih kot so: šahovski,
prometni, folklorni, lutkovni,
novinarski, dramsko-recitacij-
ski,... Mnogi so se odločili tui
za urejat^ e cvetličnih gred pri šoli.
Plan dela smo sprgdi v torek na
pionirski konferenci. Jaz sem se
odločila za novinarski, folklorni in
lutkovni krožek. Sodelovala pa
bom tudi pri urganju gredic.
Posamezne krožke bodo vodili
mentoli: tovarišice učiteljice in
zunanji sodelavci. Nekateri krožki
so že začeh z delom. Pevski zbor
in tamburaški orkester delata že
od začetka šolskega leta. V
začetku oktobra sta začela z
delom še novinarski in recitacijski
krožek. Ta pripravlja program za
žalno proslavo ob dnevu mrtvih,
ki bo pri spomeniku talcem v
Vitomarcih.
Dragica Toš, nov. krož.,
OS „Vinko Jurančič"
Vitomaici
tednik - četrtek, 4. novembra 1976
7. str MI
POTREBNA JE TAKOJŠNJA REŠITEV
Na seji skupščine izobraževalne
skupnosti in skupnosti otroškega
varstva Ptuj, ki sta bili minulo
sredo in četrtek v Ptuju, so
delegati med drugim govorili tudi
o materialnem pdožaju na
področju vzgoje in izobraževanja,
ki v ptujski občini ni preveč
rožnat.
Predsednik skupščine izobraže-
valne skupnosti Ptuj - Lojze
Cuček pravi o tem naslednje:
„Materialni polož^ na področju
vzgoje in izobraževanja se je v
letošnjem letu poslabšal do tolike
mere, da tega takojšnjo rešitev
vsaj nekaterih n^bolj aktualnih
problemov med katere »brez
dvoma sodi vprašanje osebnih
dohodkov pedagoških delavcev v
prosveti in ostali materialni
stroški.
Osebni dohodki delavcev v
osnovnem šolstvu letos v Sociah-
stični republiki Slovengi močno
zaostajajo za doseženimi osebnimi
dohodki delavcev v gospodarstvu
in tudi za nekaterimi področji v
ostalih družbenih dejavnostih.
Enaka ugotovitev, rekel bi lahko
celo, še slabše je v tem pogledu v
ptujski občini
Dinamika gibanj povprečnih
osebnih dohodkov na pogojno
nekvalificiranega delavca v prvih
osmih mesecih letošnjega leta kaže
resnost položaja na tem področju
in ga docela potijuje.
Povprečni osebni dohodek na
pogojno nekvalificiranega delavca
v gospodarstvu v SRS ie v
letošnjem letu dosegel 3.072
dinarjev in je v porastu za 13,6 %
v primejjavi z enakim obdobjem
lanskega leta.
Družbene dejavnosti v SRS so
dosege povprečni osebni dohodek
v višini 2.789 dinaijev in je v
porasti za 9,6 % nad lanskim.
Osnovno šolstvo v SRS pa je
doseglo povprečni osebni doho-
dek le 2.471 dinaijev ah je v
porastu za 3,2 % v navedenem
primerjalnem obdobju.
V naši občini pa nam
primerjalni pregled gibanja oseb-
nih dohodkov daje naslednjo
sliko: gospodarstvo je doseglo
osebni dohodek v višini 2.740
dinarjev in ga je povečalo v
povprečju za 18 % v primerjavi z
osmimi meseci preteklega leta.
Družbene dejavnosti so dosegle v
enakem obdobju le 2.185 dinarjev
in je osebni dohodek tudi v
porastu za 18 %, osnovno šolstvo
pa je doseglo komaj 2.000
dinarjev osebnega dohodka na
pogojno nekvalificiranega delavca,
kar pomeni za 740 dinarjev manj
kot gospodarstvo in 185 dinaijev
manj kot je povprečje v družbenih
dejavnostih. Porast v primeijavi z
lanskim letom pa je le 16 %.
Ob tem je potrebno dodati še
naslednjo ugotovitev: v lanskem
letu so bih povprečni osebni
dohodki v gosp^arstvu naše
občine višji za 34 % od
povprečnih osebnili dohodkov v
osnovnem šolstvu, letos pa je ta
razlika porastla že na 37 %.
Podobno se je ta neljuba razlika
povečala za okrog 2,5 % nad
povprečnimi osebnimi dohodki v
družbenih dejavnostih, prav tako v
primerjavi z osnovnim šolstvom.
Skratka, neljube in lahko bi tudi
rekli nevzdržne razlike v osebnih
dohodkih se večajo med primer-
jalnimi področji, ki so vzrok, da
naši prosvetni delavci vse pogo-
steje odhajajo v druge poklice."
Tovariš Cuček, kako boste
lahko reševali to področje
vsklajevanja osebnih dohodkov
prosvetnih delavcev z gospodar-
skimi in negospodarskimi dejav-
nostmi?
,,0 perečem materialnem polo-
žaju šolstva so govorih tudi
delegati na zadnji skupščini
izobraževalne skupnosti naše
občine in zahtevah, da se
omenjeni problemi ne puščajo še
naprej nerešeni. Vedno večja
angažkanost prosvetnih delavcev
je v močnem nasprotju z
nestimulativnimi pogoji dela.
Prav tako je bil sprejet tudi
sklep na zadnji seji političnega
aktiva, da se sedanje stanje na
področju materialne porabe v
osnovnem šolstvu nemudoma
sanira. To pa pomeni v
konkretnem predlogu, da je
potrebno osebne dohodke v
osnovnem šolstvu izenačiti s
povprečnimi osebnimi dohodki
zaposlenih v negospodarstvu naše
republike, kar je povsem upravi-
čeno, če upoštevamo kvalifh
kacijsko strukturo zaposlenih.
Naša interesna skupnost za
vzgojo in izobraževanje pa je tudi
predlagala odgovornim dejav-
nikom v občini in tudi izvršnemu
svetu, da za potrebna dodatna
finančna sredstva za valorizacijo
osebnih dohodkov, uporabimo
sredstva v občini in republiki, ki
so zbrana iznad dovoljene porabe
po sprejetem družbenem dogo-
voru za letošnje leto.
Storjeni so torej potrebni
iniciativni predlogi, ki jih
pogojujejo neodložljive rešitve v
smislu valorizacije osebnih do-
hodkov prosvetnih delavcev naše
občine."
Maijan SNEBERGER
SLOVENSKA BISTRICA:
V šolskem letu 1975/76 je prejelo
Ingoličevo bralno značko 2.100
učencev osnovnih šol z območja
občine. Letos pa se v bistriški obči-
ni prvič vključujejo tudi v tekmo-
vanje za Cankarjevo bralno zna-
čko. Sklepna svečanost s podelitvi-
jo priznanj in značk bo letos no-
vembra v okviru tedna Komunista
v občini. V to obliko tekmovanja
so se letos prvič vključili tudi mla-
dinci poklicne šole za kovinsko in
lesno stroko iz Slov. Bistrice.
VH
Razstava likovnikov-amaterjev iz bratskih
občin jutri zaprta
Sodelovanje med bratskimi
občinami SR Hrvatske in Slove-
nije, je že doslej prineslo veliko
različnih srečanj in prireditev, med
katerimi so ravno kulturne
manifestacije med najbolj
množičnimi, saj je izmenjava
kulturno umetniških skupin
postala že vsakoletna tradicija.
K številnim razstavam, ki so se
letos že zvrstile v razstavnem
paviljonu Dušana Kvedra, smo v
začetku oktobra prišteli še tno:
likovniki amaterji iz bratskih občii.
SR Hrvatske in Slovenije so se
letos ponovno predstavili ptuj-
skemu občinstvu, ki je že na otvo-
ritveni slovesnosti pokazalo zanjo
izredno zanimanje.
Razstava je tudi letos potrdila
dolgoletno in uspešno povezavo
med ustvarjalci iz občin Cakovec,
Koprivnica, Krapina, Ptuj,
Slovenska Bistrica in Varaždin,
slikarski del razstave pa so dopol-
njevali tudi nekateri kiparji, pred-
vsem oblikovalci v lesu. Štiri-
indvajset avtorjev je predstavilo
skupno 88 slik, risb, akvarelov in
skulptur.
Razstavo likovnikov-amaterjev,
ki je bila odprta mesec dni, si je po
dosedanjih podatkih ogledalo
okrog 4000 obiskovalcev. Med
njimi je bilo veliko učencev in
dijakov iz ptujskih odnovnih in
srednjih šol, delavcev in ostalih
občanov, ki jini je amaterska
likovna dejavnost še posebej pri
srcu, zlasti pa jih je v teh dneh
navduševala barvna idiličnost
narave in krajin, ki jih na tako
svojstven način predstavljajo
slikarji-naivci.
Podaljšanje razstave je zgovoren
dokaz, da smo v Ptuju že vzgojili
določen del stalnih obiskovalcev,
ki jim je sleherni likovni dogodek,
pomembno kulturno doživetje, to
pa v celoti potrjuje tudi ponovno
veliko število gledalcev s katerimi
se lahko pohvali le malokatera
kulturna manifestacija v našem
mestu. Zamudniki še imajo danes
in jutri možnost, da si ogledajo
razstavo.
mš...
Motiv IZ razstave v paviljonu Dušana kvedra v Ptuju	Foto: Kosi
Velika odločitev
Le kratek čas nas še loči do 21.
novembra, datuma, ki je izredno
pomemben za preobrazbo šolstva
v občini Ptuj. Ta datum bo z
velikimi črkami vpisan v doku-
mente, ki bodo poznejšim gene-
r acijam služih kot dokaz o priza-
devanjih za napredek učno-vzgoj-
nega procesa nobmočju občine
Ptuj. Ne samo v Ptuju, kako bo
zapisan 21. november, je odvisno
od vseh ptujskih občanov, ki
živijo v ostalih 24 krajevnih
skupnostih. Od vseh teh občanov
bo odvisno, če bodo obkrožiU
besedico ZA, ki je le navadni
predlog v slovenskem besedišču,
toda od tega ZA, ki ga bomo
zaobrožili 21. novembra bo od-
visen ves planirani sistem razširitve
srednješolskega centra. Ta eno-
zložna besedica bo imela za naš
nadaljnji razvoj izreden pomen.
Marsikdo ze danes pojmuje
učne prostore kot center, vendar
to dejansko še ni, to bo postal šele
z uresničitvijo novega načrta.
Zato je dolžnost vsakega občana,
da z obkrožitvijo besede ZA
poma^ v prizadevanjih naše ce-
lotne druzbeno-pohtične skup-
nosti.
Za takšno odločitev je mnogo
vzrokov, predvsem pa je po-
memben ta, da v srednjem šolstvu
preidemo na usmeijeno izobra-
ževanje. Kdo si naj bolj žeU
uspeha svojemu otroku in tiso-
čerim drugmi otrokom, če ne v
prvi vrsti starši. Moralna vzgoja in
predvsem naše lastne težave, ki so
nas spremljale, nam naj pomagajo
prebroditi krizo, če smo slučajno
v njd, da bomo na zgodovinski
dan 21, novembra zavestno glaso-
vali ZA napredek, za naš hitrejši
razvoj.
Silva Irgl,
Kidričevo 58
Za šolarje spet daljše
počitnice
Spremenjeni pravilnik o šolskem
koledarju za osnovne in srednje
šole je za to šolsko leto prinesel
nekaj sprememb in novosti.
PravUnik je sprgel republiški
komite vzgoje in izobraževanja na
svoji zadnji seji.
ftva novost, ki ga prinaša
spremenjeni pravilnik, so podaljša-
ne zimske počitnke, ki bodo že v
letošnjem letu trajale 14 dni in ne
več samo teden dni kot je bilo to
nekaj let nazaj. Gž avni vzrok za
podaljšanje zimskili počitnic je ta,
ker je teden dni za šolale le
premalo, k^ti kot ugotavljajo
strokovnjaki, so se učenci nazaj v
šolske klopi vračali preveč
utrujeni. Tudi za učitelje je bil
teden dni prekratek rok za
nekatera strokovna usposabljanja.
Druga zanimivost novega pravil-
nika je trajanje pouka. V osnovnih
šolah bo pouk od 1. septembra do
25. junija, za srednje šole bo
začetek tudi 1. septembra, konec
pa 20. junija. Maturantje bodo
šolo končah že okrog 5. junija,
osmošold pa 15. junija.
Med novostmi, ki ga prinaša nov
pravilnik je tudi začetek vpiso-
vanja v srednje šole, ta naj bi se
pričel zbirati že pozimi.
zk
Kako v Majšperku ob
tednu Komunista
Kot v vseh krajevnih skupnostih v ptujski občini, se tudi v Majšperku
temeljito pripravljajo na teden Komunista. Sekretar sveta ZK v
Majšperku Rafko Mohorko nam je povedal, da so na prejšnjem sestanku
sprejeli natančen program in zadolžili tako posameznike kot organizacije
za konkretne akcije, da bi bil ves program v skladu z geslom ,,Človek,
delo, kultura". Osrednja prireditev pa bo 8. novembra v domu svobode v
Majšperku. Na proslavi bodo poleg učencev osnovne šole sodelovali še
predstavniki vseh družbeno političnih organizacij v krajevni skupnosti.
Tovariš Mohorko je še poudaril, da so se na teden Komunista res
temeljito pripravili in da prav sedaj potekajo razprave o kulturi tako v
TVl, v Konusu in v krajevni skupnosti. Velik prispevek k praznovanju bo
dala tudi OO ZSMS Majšperk s svojimi aktivi. Tone Skok pa bo v domu
svobode pripravil samostojno razstavo svojih likovnih del.
B. Vodušek
Priprave na teden Komimista v
ptujski občini so povsod v polnem
teku. Ne samo tam, kjer načrtu-
jejo posebne prireditve, je čutiti
močnejšo aktivnost na področju
kulture v vseh krajevnih skup-
nostih in v ddovnih organizadjah
na območju ptujske občine.
V TGA „ Boris Kidrič" v Kidri-
čevem pripravljajo, poleg tribune,
ki bo 9. novembra, še nastop
znane igralke mariborskega gleda-
lišča MUene Muhičeve. Delavcem
se bo predstavila v monodrami
„Lizika", na javni tribuni pa bo
povedal uvodne misU Vojo Velič-
kovič. Pogovor bo tekel na temo
„Vlo^ sindikata v kulturi". V avU
restavradje, poleg dvorane pri-
pravljajo razstavo likovnih del de-
lavcev - amateijev iz TGA in
občanov krajevne skupnosti Ki-
dričevo.
Na Destemiku bo javna tribuna
11. novembra. Zbranim se bodo
najprej predstavili člani pionir-
sk^a gledališča OŠ Prelog iz
Medžimurja z igro Alberta Pa-
plega „Zlobni plemič". Pripravili
bodo še razstavo Ukovnih del
učencev destmiške šole in raz-
stavo Destemik med NOR Na
temo „Mladi - kultura" bo v javni
tribuni imela uvodni referat Marta
Krivec. Povsod so v priprave
aktivno vključene vse družbeno-
politične organizacije in društva.
V razstavnem paviljonu Dušana
Kvedra v Ptuju bodo 10.
novembra odprii razstavo, ki jo
pripravljata ljudska in študijska
kigižnica in Pokrajinski muzej
Ptuj. Prikazah bodo razvoj
marksistične literature, del raz-
stave pa bo imel naslov:
Revolucija v sliki in besedi. Tudi
ddavci zgodovinskega arhiva bodo
pripravili razstavo in sicer v
izložbenih oknih ptujskih trgovin.
Kulturna skupnost občine Ptuj
bo v počastitev tedna Komunista
i zdala bilten z naslovom ČLO-
VEK, DELO, KULTURA. V nj^em
bodo prikazali delo in priza-
devanja skupnosti v preteklem
obdobju in načrte za v prihodnje.
Na dan 22. novembra bo v
športni dvorani Mladika svečan
zaključek prireditev ob tednu
Komunista v ptujski občini Na
rgej se bodo med drugim
obiskovalcem predstavih pevski
zbori odrashh.
N.D.
8. kongres arhivskih delavcev
v Prištini
Kongres je pripravila Zveza arhivskih delavcev
Jugoslavije v času od 12. do 15. oktobra 1976. Kon-
gres sc je odvijal na Kosovu, na področju obsežnega
Kosovega polja, obogatenega s spomeniki Kosovske
bitke. Na teh tleh prevladuje modernizacija in civi-
lizacija. Priština je postala univerzitetni center z več
tisoč študenti. Iz malih hišic, z nizkimi podboji, sko-
raj bre/. oken — dediščina turškega davčnega sistema
rastejo moderne zgradbe. V Prištini — konglomeratu
zahoda in vzhoda, preteklosti in sedanjosti smo se
zbrali arhivski delavci. Iz cele Jugoslavije sc nas je
zbralo preko 200. Prečitanih je bilo 12 referatov in
prav toliko koreferatov.
Tudi Slovenci smo prispevali referat, ki je govoril
0	enotni organizaciji dela v arhivih SI RJ in štiri
koreferate, v katerih so avtorji prikazali problemati-
ko in organizacijo zunanje službe v Sloveniji, proble-
matiko urejanja graščinskih arhivov, način urejanja
in invcntari/acijc fotografij in o ureditvi časopisja, ki
je izhajalo med NOB v Sloveniji.
Referenti, koreferenti in diskutanti so v svojih
i/vajanjih iskali, oz. nakazovali skupne osnove siste-
ma zaščite in uporabe arhivskega gradiva Jugoslavije.
1	o je bila tudi osrednja tema kongresa. Kongres se je
strinjal z referenti in koreferenti, da se poenoti arhiv-
sko delo, arhivske službe, normiranje v arhivih in
prav tako strokovno delo in še posebej informativni
sistem. Novo izvoljeno predsedstvo sestavljeno iz
predstavnikov vseh republik in ostali organi dobijo
nalogo, da i/dciajo sistem /a rešitev gornjih zahtev.
Vsi referati bodo objavljeni v Arhivisti — glasilu
arhivskih delavcev Jugoslavije.
Zanimiva so bila portKila udeležencev mednarod-
nega kongresa arhivskih delavcev v VVashingtonu.
Udeleženci so poročali o mednarodnih prizadevanjih
kar se tiče urejanja ogromne množine gradiva, ki na-
staja dan za dnem v vseh državah na svetu. Ljudje bi
morali biti specialno šolani za to papirnato poplavo,
iz tega sledi poseben študij ali pa reforma dosedanje-
ga študija arhivskih delavcev. Nakazana je bila tudi
vprašljivost znanstvenih izsledkov raziskovalcev, ki se
raje naslanjajo na regeste in analitične inventarje, kot
pa da bi vzeli v roke originalne dokumente. To so si-
cer čisto specifične arhivske zadeve, vendar zadevajo
slehernega človeka, kajti vse gradivo, ki danes nasta-
ja, nastaja zaradi nas in če k temu prištejemo še dedi-
ščino preteklosti, potrebujemo zato mnogo prostora
za hrambo in mnogo ljudi za urejanje, kajti vsega ne
moremo in ne smemo odpeljati na odpad.
V	avtonomni pokrajini Kosovo, oz. konkretno v
Prištini se tega krepko zavedajo. Brez večjih fi-
nančnih težav so zgradili arhivsko poslopje, da bo v
njem lahko delalo precej ljudi in tudi skladišča so
prostorna, da ne bo tako hitro zmanjkalo prostora.
Ta stavba je grajena moderno in zadošča specifičnim
zahtevam prostorov po varstvu gradiva pred poža-
rom, vlago in sončno svetlobo.
V	naših sosednjih republikah je v arhivih zaposle-
nih veliko več ljudi kot pri nas. Vsekakor je res, da
smo v Sloveniji, kar se tiče kadrov in prostorov v
velikem zaostanku za arhivi drugih republik.
Na kongresu smo se seznanili s splošnimi in speci-
fičnimi problemi v arhivski službi Jugoslavije, spoz-
nali smo razne arhivske delavce, družbenopolitične
dclavce, ki so tudi sodelovali kot gostje, spoznali smo
okolje, v katerem smo bili. Seznanili smo se s kultur-
nimi spomeniki kot npr. Pariarhijo Peč, Visokimi
lX-čani, Gračanico itd. Nova spoznanja in vtise smo
udclc/enci posredovali svojim sodelavcem in se tako
/C posredno vključili v neke vrste poenotenja arhiv-
ske dejavnosti.
Kristina Samperl
Kulturni program za varčevalce
v počastitev mednarodnega
dneva varčevanja je Kreditna ban-
ka Maribor, podružnica Ptuj pri-
pravila za svoje varčevalce lep
kulturni program, ki je obsegal
koncert komornega moškega pev-
skega zbora in tamburaškega or-
kestra DPD Svoboda Ptuj. Kon-
cert je bil v petek zvečer v dvorani
Narodnega doma v Ptuju, ki sc ga
je uddezilo okrog 300 ptujskih
varčevalcev.
V prvem delu koncerta je
komorni moški pevski zbor, pod
vodstvom prof. Branka Rajšteija,
zapel dvanajst ljudskih pesmi, ki
so jih začeli z Vasovalcem, kon-
čah pa s Slovenc Slovenca vabi.
Vmes je bilo tudi nekaj belokrajn-
skih in koroškili, ki jih je ob-
činstvo še posebno toplo sprejelo,
enako tudi slovaške pesmi in
partizanovo slovo. Nasploh je
poslušanje ubranih glasov ptuj-
skega moškega pevskega zbora, do
podrobnosti izpiljenih pod veščo
taktirko Branka Rajšteija, po-
seben kulturni užitek.
Po krajšem odmoru je koncert
nadaljeval tamburaški orkester
DPD Svoboda Ptuj pod vodstvom
Franca Hribernika. Občinstvu se
je predstavil z devetimi skladbami,
od narodnih do partizanskih, pa
tudi valčki in polke niso manjkah.
Kot zanimivost velja omeniti, da
je tamburaški orkester nastopil s
pevko Eriko Zupančič, ki je z
zahtevno mdodijo „Tam na vrtni
gredi" uspešno prestala svoj de-
but. Tudi izvajanje tamburaškega
orkestra je občinstvo sprejelo
enako toplo. Celotni program je
zelo dobro povezoval Maijan Šne-
berger,	fj-
Tamburaši gostovali v
Skednju pri Trstu
Preteklo nedeljo 24. oktobra so tamburaški orkester in moški pevski /bor
obiskali zamejske Slovence v Skednju pri Trstu. Okoli 50 mladih
glasbenikov in pevcev je imelo v Skednju, skupno s tamkajšnjim pevskim
zborom samostojni koncert, katerega si je ogledalo veliko število
Slovencev, kateri živijo v okolici Trsta. Med gosti je bilo tudi precej ljudi
italijanske narodnosti.
Tamburaši in moški pevski zbor KUD ,,Anica Cerne" iz Makol je že
spomladi gostil v svojem kraju pevce i/. Skednja, kar so sedaj vrnili s
povratnim gostovanjem. Prav gotovo pa je to, tokrat že drugo srečanje
spodbudilo vse udeležence, da postanejo takšna srečanja in skupni
nastopi stalnejša praksa vsaj dvakrat v letu.
V. HORVAT
8. stran
TEDNIK - četrtek, 4. novembra 1976
Novi proizvodni obrat
v Ormožu
- TOZD za vozila
talnega transporta
Bivše elektrokovinsko pod-
jetje Kran Ormož je ob
pripojitvi k delovni organiza-
ciji PRIMAT Maribor, postalo
njena TOZD za vozila talnega
transporta. Ta TOZD je v
lanskem letu doživela popol-
no preusmeritev. Od same
registracije, kot samostojna
TOZD Primata, do novega,
samostojnega proizvodnega
programa, večje rekon-
strukcije in razširitve samih
proizvodnih prostorov.
V sedanjem obratu izde-
luj q o težko kovinsko po-
liištvo, kot so: blagajne
r azličnih izvedb, zidne tre-
zoije različnih izvedb, liidrav-
lične in dvižne vozičke —
vozila talnega transporta. S
samim proizvodnim progra-
mom so se uspešno vključili
tudi v izvoz, saj je njihovo
sodelovanje z italijansko
firmo DLJTO zelo tesno in
imajo z njo sklenjeno tudi
kooperacijsko pogodbo. V
zadnjem času dajejo poudarek
razvoju novih i^elkov, že
obstoječe pa širše obdelujejo,
njihove raziskave so name-
njene tudi plasmanu proizvo-
dov na notranjem in zuna-
njem trgu.
Z rekonstrukcijo so prido-
bili več proizvodnih prostorov
' in izboljšali so pogoje za delo.
Posebej vdja omeniti novo
strojno opremo, saj je večina
starega strojnega parka bilo
zamenjanega z novim. Za vse
zaposlene je urejena brez-
plačna dru^ena prehrana, ki
jo pripravljajo v lastni kuhinji.
Osebni dohodki so v primegavi
z lanskim letom bistveno večji,
kar za 30 % so poskočili.
Zaposlenost se ^ede na zakonske
ukr^e in stanje na tržišču v
letošnjem letu ni povečala, pač pa
predvidevajo povečanje števila
zaposlenih v nadednjih letih.
Rezerve — izkoriščenost strojnih
zmo^jivosti obstajajo, z uvedbo
dvoizmenskega dda pa je
koriščenje strojnih naprav še
večje.
V samem obratu je izvedena
organizacijska shema Primata, ki
se je pokazala kot zelo uspešna.
In kaj meni TONE TAKS,
direktor Primatove TOZD v
Ormožu:
„Težave, s katerimi smo se
srečevali v letošnjem letu so
podobne kot pri vseh ostalih
delovnih organizacijah. Na to je
brez dvoma ^lival zakon o
zavarovanju plačil, s tem, da je
treba poudariti njegovo posledico,
- večje oživljanje gospodarstva in
vzporedno s tem tudi bcdjši
plasman naših izdelkov na tržišču.
O celotnem poslovanju v naši
TOZD, so ^roti obveščeni vsi
delovni ljudje tako preko
samoupravnih organov, kot tudi
na zborih dd ovnih ljudi.
Posebej velja omeniti še
razpravo o osnutku zakona o
združenem delu in razpravo o
srednjeročnem družbenem planu.
kjer so naši delavci z zanimanjem
sodelovali in dajali tudi manjše
pripombe. Izddan imamo tudi
srednjeročni gospodarski načrt, za
obdobje 1976 do 1980 v katerem
je trdno začrtana naša perspdc-
tiva.
Posebej velja poudariti, da smo
kot TOZD Primat Maribor
vključeni neposredno v SOZD
ELKOM Maribor, v čemer vidimo
še tesnejšo povezanost z elektro-
kovinsko in predelovalno industri-
jo, predvsem pa boljšo uvrstitev
naših proizvodov na trgu.
Ponudbe bodo lahko celovite in s
tem bo možnost vključevanja v
širši trg še večja."
Tone Taks, direktor Primatove TOZD v Ormožu: „Kot TOZD
Primata smo direktno vključeni v SOZD ELKOM Maribor, v
čemer vidimo še večjo povezanost.
Iz pr(Mzvodne hale: dokončna dda pri montaži trezoijev
izddek Primata — TOZD za vozila talnega transporta in
kovinskega pohištva.	Foto: M. Ozmec
Kagajna BA-2 je v dvropredelni izvedbi. Zgornji del je dvoplaščni z zaščitnim polnilom proti
vlomu in požaru. Vrata so opremljena z dvosmernim zaporednim mehanizmom, ki se zaklene z
eno oziroma pri BA-3 z dvema specialnima ključavnicama z dvobradnim ključem. V koristni
prostor sta vgrajeni trezor višine 160 mm z vrati s cilindrično ključavnico in polica. Spodnji del
blagajne je v enostenski izvedbi in se zapira z vrati s cilindrično ključavnico. Teža blag^ne je ca.
285 kg.
SPORAZUM O CESTAH
PODPISANI
v delavskem domu Franca Krambergeija v Ptuju je bila v
sredo majhna slovesnost, ki jo je pripravil oddelek za
gospodarstvo in urbanizem skupščine občine Ptuj. Pooblaščeni
predstavniki posameznih delovnih organizacij z območja
ptujske občine so slovesno podpisali samoupravni sporazum o
temeljih plana razvoja magistralnih in regionalnih cest v SR
Sloveniji za obdobje do leta 1980. Tisti predstavniki, ki jih v
sredo ni bilo, bodo ali pa so že svojo dolžnost opravih v teh
dneh.
S tem samoupravnim sporazumom so se podpisniki
obvezali, da bodo na območju Slovneije, med drugim, na
območju vsake občine do konca leta 1980 modernizirali
najmanj polovico regionalnih cest in kar je za naše območje še
posebno pomembno, da bodo za hitrejšo modernizacijo cest na
manj razvitih območjih in na manj razvitih mejnih območjih
namenili 29 odstotkov vseh sredstev, ki so namenjena za
rekonsktrukcijo in modernizacijo magistralnih in regionalnili
cest.
Volilni odbor v TVI M^šperk pri delu	Foto: M. Ozmec
TVI n/lajsperk
skupaj z Merinko iz Maribora
v delovni organizaciji Tovarne volnenih izdelkov v Majšperku je bil
v petek referendum o združitvi z detovno organizacflo^ Merinka iz
Maribora. Dek)vni ljudje TVI Majšperk so se v ogromni večini izrekli za
združitev. Od 484 volilnih upravičencev jih je glasovato 465, od tega 431
ali 89,01 odstotka za združitev, proti jih je glasovak» le 28 in neve^avnih
glasovnic je bito pet. Ti podatki dovoj zgovorno kažejo enotnost
kolektiva, ki vidi svojo trdnejšo gospodarsko perspektivo v združitvi.
TVI Majšperk bo odslej temeljna organizacija združenega dela v
okviru detovne organizacije Merinka, ki pa je že širše povezana v
sestavljeno organizacijo združenega dela z MTT Maribor. Za zdruzitev so
se delovni ljudje TVI Majšperk odtočili zavestno, s^j so v temeljitih
razpravah podrobneje spoznali potrebnost m uspešnost skupne poti z
Merinko, ki ni le močnejši partner, temveč je tudi njihov proizvodni
program skoraj enak.
Združitev z nadvse uspešnim izidom referenduma v TVI Majšperk je
dokončna, ker je delovna organizacja Mzrinka odprtega tipa, zato tam
referendum ni potreben, kajti njihova samoupravna organiziranost
omogoča drugim delovnim organizacijam tekstilne smeri, da se tesneje
povezujejo z njimi.	M. Ozmec
Prenovljena kinodvorana
ob krajevnem prazniku
v spomm padlim JU. OKioora
1941, praznujejo krajani Juršinc
svoj krajevni praznik. Tudi to
soboto so v okviru praznovanja
pripravili bogat kulturni spored.
V prostorih krajevne skupnosti
je bila ob 14. uri slavnostna seja
krajevne skupnosti Juršinci Pri-
sotni so bili vsi delegati, od gostov
pa predsednik SO Ptuj Branko
Gorjup, or^nizacijski sekretar ko-
miteja ZKS Ptui Dimče Stojčevski
in sekretar občinske konference
SZDL Zvone Masten ter drugi.
Ob 15. uri so nato predstavniki
KS Juišinci položili vence na
Ipominsko ploščo dr. Metodu
^indleiju na zgradbi zdravstve-
i^ga doma, kolona vizil s pred-
stavniki KS in ZZB NOV Juršinci
pa je nato odpeljala v Mostje, kjer
so položili venec še padlim bor-
cem Slovenskogoriške Lackove
čete.
V	prenovljeni in adaptirani
kinodvorani so se ob 16. uri zbrali
vsi gostje in domačini, katerim je
najprej spregovoril Branko Gor-
jup, predsednik SO Ptuj. Krajevna
konferenca SZDL Juršinci je nato
vsem zaslužnim krajanom, družbe-
nopolitičnim organizacijam in
društvom podelUa priznanja. Nato
je govoril še andrej Fekonja,
predstavnik kulturne skupnosti
Ptuj, ki je sočasno podelil še ]
priznanja gradbenemu (xlboru, ki
je v razmeroma kratkem času
uspešno opravil svojo nalogo pri
adaptaciji dvorane.
V	prenovljeni kinodvorani so
nato zavrteli slovenski igrani film
„Trenutki odločitve". Večer pa so
zaključili z zabavo. m. Ozmec
Na ptujskem območju še mnogo kilometrov regionalnih cestišč
kliče po asfaltu.	Foto: B. Vodušek
To je ogromno denarja, saj samoupravni sporazum določa,
da bo za uresničitev srednjeročnega plana potrebnih skupno 10
miUjard in 847 milijonov novih dinarjev! S tem denaijem bi na
območju Slovenije skupno modemizirali 728 km makadamskih
vozišč, okrepili 601 km že moderniziranih vožišč, preuredili
216 km cest, na novo zgradili 117 km cest in zgradili 22
objektov, med njimi tudi most na Borlu.	mš ...
Zarja združena z Mercatorjem
že več let so delovni ljudje
edinega trgovskega po(^etja v
ormoški občini, Zaije v Ormožu,
zaman iskali poslovnega partnerja,
ki bi omo gočil uresničitev nji-
hovega srednjeročnega programa.
V sredo, 27. oktobra 1976, so sc
na referendumu s 97,5 7 odstotka
dasov odločili za integracijo z
yubljanskim Mercatoijem.
Omeniti je treba, da se je za
integracijo zavzemala tudi mari-
borska TIMA, kije bila prav tako
pripravljena podpreti Zaijin sred-
njeročni načrt, zato so bila na
glasovalnih listič ili imena obeh
trgovskih delovnih organizacij. Po
referendumu pa je bilo očitno, da
so delovni ljudje Zaije čutih večjo
t rdnost v povezanosti z Mercator
jem, saj so se z večino ^asov
odločili zanj.
Qavnc naloge srednjeročnega
programa TP Zaija, njihova uresni-
čitev bo veljala okoli 50 milijonov
dinarjev, pa so: gradnja trgovskega
marketa s 600 kv. m prodajnih m
600 kv. m skladiščnih površin, ter
gradnja večie blagovne hiše v
Ormožu z okoli 2000 kv. m skla-
diščnih površin. Predvidoma bodo
vsi objekti zgrajeni do konca leta
1980.
-OM
Na Kerenčičevem trgu v Ormožu že mšijo eno najstarejših hiš v
mestu. Nekoč je bil tukaj sarnostan, zadnje čase pa prodajalna
Steklo — barve. Na tem mestu bo prividoma stala nova
ormoška blagovnica.
Foto: M. Ozmec
Prejšnji teden so se tudi dijaki ptujskih srednjih šol odločih za
izredno humano akcijo pod geslom - pomagati sočloveku v stiski. Tako
se ie v torek, 26. oktobra alločilo za krvodajalsko akcijo 5 dijakov iz
Šolskega centra za kovinsko stroko „Veljko Vlahovič". V četitek, 28.
oktobra je darovalo kri 32 dijakov iz šolskega centra za gospodarstvo in
upravo „Jože Lacko". Največ dijakov pa je prostovoljno darovalo kri iz
gmtnazijc Dušana Kvcdra v Ptuju in to l^r 53.
Ob tem velja posebej poudariti, da se je prgavilo še več dijakov,
vendar jih je bilo nekaj odklonjemh iz zdravstvenih razlogov. Ob
pripravljenosti pomagati sočloveku in ob zavesti, da kri rešuje življenje,
zadužijo dijaki vso pohvalo.
B. Vodušek
tednik - četrtek, 4. novembra 1976
9. str MI
TGA ,JBoris Kidrič" v Kidričevem je bila v petek, 29. oktobra 1976
gostitelj delovne skupine barvne metalurgije iz Sovjetdce zveze.
Det^cqo ie vodU Vladimir Kostin, namestnik ministra barvne
metalurgije ZSSR, v njg pa so bili še Vladimir Ajrapetov, namestnik
načdmka uprave ministrstva za notranje zadeve, Viktor Aleksandrin,
namestnik načelnika tehnične uprave, Sergej Jegorov, namestnik
načelnika „Zarubezcvetista" in Rajsa Fedotenko, inženirka. Sovjetsko
delegacgo so spremljali jugoslovanski strokovnjaki in in sicer Atanasije
Rajkovič iz zveznega zav^a za planiranje, Luka Dereta iz združenja
aluminija Beograd in Sreten Jelisavčič, član gospodarske zbcffnice
Jugoslavije.
Ugiedni gostje so se v Kidričevem pogovagali o znanstveno
tehničnem soddovanju na področju barvne met^urgge za leto 1977. Že
nekaj let je sodelovanje med soigetsko in jugoslovansko aluminijsko
industrijo, obstajajo pa možnosti za še intenzivnejše sodetovanje v
bodoče.
Okrog 1900-članski kdektiv TGA Kidričevo bo letos proizvedel
okdi 48.000 ton aluminija in 140.000 ton dinice. Dc^ovaijaU so se, da
bi TGA nudila sovjetski mdustriji do leta 1980 čez 25.000 ton anodne
mase in okdi 30.000 ton ^^ce. Poudaijeno je tudi bilo, da želijo s
sovjetsko barvno metalurjgijo še večje sodelovanje na področju n^novejše
tehndogije, ki jo po eni strani že lazvgajo s svetovno znano švicarsko
firmo ALU SWISS.
Pred nedavnim so namreč strdcovnjaki iz TGA Kidričevo obiskali
Sovjetsko zvezo, kjer so v proizvodnji aluminija (gazili različne telmične
izbdjšave, ki bi se po njihovem mnenju tudi pri nas obnesle, sm so
ekonomsko utemeljene in praktične. Prav zaradi tega je ^avni direktor
TGA Kidričevo, Milan Krajnik ob koncu razgovora poud^il, da bi bilo
prav, če bi se sovjetski in jugoslovandci proizv^alci aluminija srečah vsjg
enkrat letno in se konkretneje pogovorili o medsebojnem sodelovanju.
Sovjetski gostje so si za tem ogledali še proizvodni proces v TGA,
potem pa so obiski zgodovinski Ptuj. Naši gostitleji so jih med drugim
Sovabili tudi na degustacijo vin v klet „Slovenskih goric", KK, TOZD
letarstvo Ptuj.
M. Ozmec
,,Informiranje mora biti avant-
gardno vodilo za naprej in sredstvo
za razreševanje družbenih protislo-
vij . .
Brhko dekle črnih las, prijetnega
ru'^topa in polna zaleta je Nada
lopolovec; s svojo prisrčnostjo in
neposrednostjo si je zarezala pot v
številne sredine.
Ko razmišlja o mladosti, pravi:
,,Mladost je srce vsega življenja, v
mladosti se človeku odpirajo skriv-
nosti in se mu širijo obzorja. Ce
mladost doživljaš v popolnosti, jo
občutiš v vsej njeni širini, čutiš nje-
no svobodo."
Kako opravičuje svojo aktiv-
nost? ,,Mlada sem, v srcu življenja;
naloga slehernega izmed nas pa je
predvsem: BITI AKTIVEN V
SVOJI LASTNI DRUŽBENO-
POLITIČNI ORGANIZACIJI, se
pravi, biti aktiven v Zvezi socialisti-
čne mladine."
Razpeta med dolžnostmi v šoli,
domom in v družbeno-političnem
življenju si utrga čas tudi za pisa-
nje, za kulturni nastop ... Iz nje-
nega razgibanega trenutka bomo
skušali prikaz.ati njeno delo kol vo-
dje centra za obveščanje in propa-
gando pri predsedstvu OK ZSMS
Ptuj.
Za začetek legitimacije COP-a.
COP (center za obveščanje in pro-
pagando), včasih je bila to komisija
za informiranje, danes je COP cen-
Mladost je srce življenja
ter, ki združuje mlade novinarje;
naloga vseh v centru pa je, da se z
vso resnostjo lotevajo obveščanja,
ki je precej zapletena in odgovorna
naloga.
,,Ce želimo slediti vsem zahte-
vam informiranja," pravi Nada, ki
,,mora potekati na temeljih enot-
nosti delavskega razreda in neuvr-
ščenosti, na temelju enotnosti med
narodi in narodnostmi ter enotni
ideologiji in politiki ZK; se mora-
mo nenehno izobraževati. Oboje,
pisanje in obveščanje pa mora imeti
oporo v RESNICI; biti zapisovalec
časa je odgovorna in zahtevna na-
loga."
O delu centra v okviru OK ZSMS
Ptuj je Nada povedala: ,,Delo
COP-a pri OK ZSMS Ptuj je izra-
ženo v obliki izdaje glasila vseh
osnovnih organizacij in mladinskih
aktivov v občini. Glasilo nosi na-
slov GLASOVI; prva številka je iz-
šla pred dnevi. Zal pa znova ugo-
tavljamo, da je glasilo izkaz dela
peščice mladih in še vetfno nima
široke zasnove. Glasilo se predstav-
lja s štirimi pomembnimi področji
delovanja mladih: driirbeno politi-
čno dejavnostjo, športCni, kulturo
in posega tudi na literarno .n likov-
no področje."
Nada Topolovec Foto: R
Republiška konferenca ZS^MS je
tudi v letošnjem letu razpisala akci-
jo Mladi novinar z namenom, da se
razširi krog pišočih mladincev. Ak-
:ija ni rodila željenih sadov; z akci-
jo se bo nadaljevalo tudi v prihod-
nje. V akcijo se je iz ptujske občine
vključila le, ena mladinka in to
naša sogovornica, Nada Topok>
vec, ki bo tudi prejela izka.^nico
Mladi novinar.
Najin pogovor je steke! še v
smeri osvetljevanja problematike
mladinskega tiska, predvsem revije
Mladina, ki mora postati list mla-
dih za mlade; to pomeni, da bi mo-
ral v njegovem nastanku biti zabe-
ležen ustvarjalen delež slehernega
mladega človeka. Tudi IX. kongres
Zveze socialistične i^ladine Slove-
nije je med drugim zapisa^l sklep, da
mora biti vsak aktiven i^ladinec
naročnik revije ,,M". Mladi bodo
morali na tem področju zarezali
globoko brazdo.
,,Zveza socialistične mladine Slo-
venije je revolucionarna organiza-
cija; geslo revolucije pa je: izbori-
mo si prostor pod svobodnim son-
cem! Mladina mora smelo
korakati, naloge si mora začrtovati
daljnosežno in ne delati od dneva
do dneva," je končala Nada. MG
Včeraj dopoldne so se v Ptuju se-
stali delegati vseh treh zborov skup-
ščine občine Ptuj. V dvorani Na-
rodnega doma je bila najprej 2.
skupna seja zborov občinske skup-
ščine, na kateri so soglasno sprejeli
predlog za uvedbo postopka za
spremembo in dopolnitev statuta
občine Ptuj. Sprejeli so tudi sklep o
ustanovitvi komisije in obenem že
imenovali člane komisije za pripra-
vo sprememb in dopolnitev statuta,
ki jo bo vodil Oton POLlC, pod-
predsednik skupščine občine Ptuj.
Delegatom vseh treh zborov so
na skupni seji pripravili posebno
prijetno presenečenje učenci OS
Toneta Znidariča, ki so manifesti-
rali enotnost volje vseh napredno
mislečih občanov ptujske občine v
pripravah na referendum za grad-
njo šolskega prostora.
To je še posebno prišlo do izraza
le kratek čas za tem, ko so: zbor
združenega dela, zbor krajevnih
skupnosti in družbeno-politični
zbor skupščine občine Ptuj, na svo-
jih ločenih sejah, soglasno sprejeli
sklep o razpisu referenduma za
25 seja zborov skupščine občine Ptuj
Manifestacija
enotnosti volje
občanov
uvedbo samoprispevka za sofinan-
ciranje gradnje šolskega prostora v
občini Ptuj — skupno z dopolni-
lom, ki ga je dal izvršni svet SO
Ptuj k predlogu sklepa. To
dopolnilo ali amandma je bilo po-
trebno zaradi utemeljenih predlo-
gov, ki so bili dani v javni razpravi,
ko je bil osnutek že sprejet. V njem
so ugodnejša določila za obrtnike
in kmetovalce. Tako je v sklepu do-
dano določilo, da občani, ki imajo
dohodke od obrtne in druge gospo-
pavšalnem letnem znesku, bodo tu-
darske dejavnosti plačujejo samo-
prispevek po stopnji 2 % od čistega
dohodka, zmanjšanega za davek.
Zavezanci pa, ki plačujejo davek v
di samoprispevek plačali v pavšal-
nem znesku 370 dinarjev letno. Za
kmetovalce pa je ugodnejše določi-
lo v tem, da bodo plačevali 2 % od
katastrskega dohodka samo od ne-
gozdnih površin.
S soglasnim sprejemom sklepa o
razpisu referenduma so delegati
vseh treh zborov skupščine občine
Ptuj samo manifestirali enotno vo-
ljo svojih volilcev — občanov in
delovnih ljudi, ki se je oblikovala
že na številnih sestankih, sejah in
delovnih dogovorih — v družbeno-
politični akciji, ki teče v ptujski ob-
čini že od začetka letošnjega leta.
Ce kdaj, potem so tokrat delegati v
zborih občinske skupščine resnično
glasovali tako kot je samoupravno
in zavestno sklenila njihova dele-
gatska baza.
F. Fideršek
Tudi pred spomenikom Bori-
su Kidriču v Kidričevem so v
vetra zaplapolale številne luč-
ke.
Vspomin
na umrle
Poleg osrednje svečanosti
na ptuj^em pokopališču so
spomin na pokojne, naše
nsgdražje, predvsem pa na
tiste, ki so darovali svoje
življenje za naš lepši jutri,
svečano počastili v vseh kra-
jevnih središčih na območju
ptujske občine. Predvsem
otroci iz osnovnih šol so
prizadevno sodelovali pri
dcrasitvi grobov in s kultur-
nimi programi.
Picmigi šole Lovrenc na Dravskem polju so prižgali mnogo lučk
pred spomenikom padlih.	Foto: M. Ozmec
V	minulem tednu je balo na naših cestah dokaj mimo. Organi
prometne varnosti v Ptuju so zabdežili 14 prometnih nezgod, od katerih
paje več kot tretini botroval alkohol.
Izsiljevanje prednosti
Blizu polnoči 29. oktobia se je v križišču Ladcove, Osojnikove in
Ormoške ceste pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevalca prednosti.
Milenko Lužnik iz Ormoške ceste v Ptuju je z osebnim avtranobilom
vozil po Lackovi ulici v križišče, ko mu je iz smeri avtobusne postaje
pripeljal Srečko Kumer, iz Destemika, ki je vozil kolo z motogem. V
nesreči se je Kumer hudo tdesna poškodoval. .Ker je obstajal sum, daje
vozil pod vplivom alkohola, je bil odrejen odvzem krvi.
Neprimerna hitrost in vožnja pod vplivom alkohda
V	naselju Suha veja se je 29. oktobra zgodila prometna nezgoda
zaradi neprimerne hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola. Leopold
Slanic, voznik osebnega avtomobila iz Rošnje je vozil iz Vidma proti
Ptuju, ko je v naseljenem kraju Suha veja napeljal na desno bankino, ob
trčenju je podri tudi 10 m ograje. Vozil je pod vplivom alkohola, vendar
je odklonil preizkus z alkotestom.	MG
Spet huda nesreča s traktoijem
V	Malem Brebrovniku se je pretekh teden zgodila huda prometna
nesreča. Smrtno se je ponesrečila Frančiška Slajnc iz Litmerka 9.
Frančiška se je peljala na prikolici, ki jo je vlekel tiraktor z voznikom
Francom R^hom iz Mihalovcev 10. Na prikolici so bila naložena drva, na
poti, kjer je nagib je traktorist zapeljal preko roba cestišča in 4 s
prikolico vred prevrnil. Frančiško Šl^nc so naložena drva pokopala pod
seboj, dobila je hude poškodbe in je umila na kraju nesreče.	zk
Marija Hrženjak -
kljub 98 letom še krepka
v Smolnicah pri Cerkvenjaku se
je v želarski družini Rižnaijevih
rodila 18. oktobra 1878, hči
Marija. Bili so majhni kmetje, zato
je Marija, ko je odrasla šla v uk k
vaški šiviliji. Pridna je bila in
kmalu je postala prava šivilija.
Ostala je doma in šivala za
domače ljudi. Tudi po vasi je
hodila od hiše do hiše ter šivala za
razhčne okuse. Leta so minevala,
spoznala je Franca Hiženjaka, ki
je imel mizarsko delavnico. Ko je
dopolnila 29 let se je z njim
poročila in leta 1907 sta se oba
preselila na Rogoznico pri Ptuju,
kjer živi še danes. V zakonu z
možem Francem je rodila 4
hčerke, od katerih živi še samo 65
letna Marga Kosec iz Ptuja. Tudi v
Rogoznici je Marija Hrženjak
pridno šivala.
Vsi so jo imeli radi, sama pravi
takole: „Kako lepo mi je bilo v
živ^enju, rada sem pda, rada
šivala, vesela sem bila. Sedaj pa
nisem več. Težko prenašam sama
sebe. Že 12 let sem vdova, možje
umrl v 84. letu življenja. Sedaj
živim pri možu, pokojne hčerke
Anice, saj ga poznate, Franc Petek
se piše. Na mesec dobivam 720
din starostne pokojnine. Pa imam
dovolj. Saj skrbijo drugi zame. Zet
le zdo dober, njegovi hčerki
Šelena in Marta mi pereta in
likata, soseda Brunčičeva mi nosi
vsak dan pol htra mleka, zraven
tega pa pnde še vsak dan k meni
negovalka Ivanka. Z njo se lepo
razumem pa je tudi zelo pridna.
Očisti mi peč, jo naloži in zakuri,
če še ni mleko skuhano, ga ona
skuha, vsak teden mi očisti in
umge pod, c^na, vrata. Z igo sem
pa res zadovolina. Peti ne morem
več, berem bolj malo, ker že zdo
slabo vidim, tiidi slišim komaj, še
zmeraj pa tu in tam kaj zašijem.
Še prgšnji teden sem sešila novo
podlogo pri mojem zdenem
tdovnlku, pa še lepo mi je uspdo.
Je po hudo, ko ne morem več
tako, kot sem to ddala včasih."
Drugače je 98 letna Marica
Hiženjak prava korenina, se
zmeraj sama hodi naokrog, pravi,
da je še zdrava in mimogrede
potika na les. V dneh, ko smo jo
obiskali je bila sicer nekoliko
prehlajcna, ker je vsak dopoldan v
njeni sobi hladno.
Pa še na mnoga, zdrava leta,
spoštovana Marija, držite se, da
bomo vaš 100 — rojstni da skupno
proslavih veseh in zadovoljni.
M. Ozmec
vreme
do nedelje, 14. novembra 1976.
Polna luna bo v nedeljo, 7.
novembra, ob 00.15. Napoved:
od četrtka, 4. novembra, do
nedelje 7. novembra bo verjetno
spremenljivo vreme. Ohladik) se
bo. Sn^ je verjeten, že nad 500
m višine. Od nedelje, 7.
novembra, do nedelje 14.
novembra bo lepo, hladno,
jesensko vreme. In še stari
pregovor v Lenartu. Koliko
snega je na Lenartovo (6) v
planinah, tohko ga bo ob novem
letu v dohnah. Alojz Cestnik
Na zadnji seji izvršnega odbora skupne komisije
podpisnic samoupravnega sporazuma o stipendirar^u
učencev in študentov v občini Ptuj so bih člani tudi
seznanjeni, da je skupna komisija v Ljub]yani
odobrila štipendijo iz Titovega sklada le dvema
učencema iz ptujske občine, ki se redno šolata in sta
doslej pokazala nadpoprečne uspehe.
Povezano s tem se je razvila razprava in
oblikovala skupna ugotovitev, da Vse preveč
pozabljamo na ^avni namen Titovega skl^a za
RODILE SO:
JOžefa Vidovič, Apače 300 -
Martina; Anica Vorih, Kicar 126
- Dušana; Mirta Kopše, Stoperce
78 - dekhco; Cvetka Šterman,
Jeruzalem 10 - dekhco; Marija
Beranič, Pongerce 3 - dečka;
Irena Ceh, Krčevina 32 - dekhco;
Marija Gdtob, Prešernova 6 -
Domena; Štefanija Molnar, Mari-
borska 18 - dečka; Dragica
Polanec, Ločič 16 - Mirana;
Veronika Sekol, Krčevina 127 -
Mirka in Sabino; Marija Kaučič,
Žerovinci 10 - Ludvika; Slavica
Amuš, Zamušani 10 - Picsido;
Vida Voglar, Zf. Leskovec 10/a -
dekUco; Frančiška Bezjak, Lit-
merk 14 - dekhco; Cvetka
Kramberger, Baristovci 3/a —
Majdo; Anica Goričan, Placar
11/a - Damjana; Danica Skok,
Njiverce 39 - Aleša; Otilija
Ivanuš, Hardek 36 - Ervina;
Kristina Merciuš, Kicar 133 -
Danic k); Veronika Sukič, Savci 61
- Valerijo; Vekoslava Trelc,
Potrčeva 44 - dečka.
POROKE:
Slavko Krajnc, Brezovec 19 in
Marija Ilrcog, Brezovec 2, Drago
Hanzl, Kidričevo 2 in Darga
Bucovič, Kidričevo 58.
UMRLI SO:
Elizabeta Hrga, Dom upokojen-
cev Mureinci, roj. 1891, umrla 23.
oktobra 1976; Darja Resman,
štipendiranje. Ta sklad bi moral imeti v sistemu
štipendiranja posebno mesto. Iz tega sklada bi
morah prvenstveno omogočati nad^jnje šolanje
^osobnim mladim delavcem, ki po osnovni šoli niso
imeh možnosti za nadaljnje šolanje.
Tega bi se morie zavesti tudi osnovne
organizacije ZKS v temdjnih in drugih organizacijah
združenem dda, načrtno izbirati in usmeijati take
mlade delavce v nadaljnje šolanje. Pri tem bodo imdi
vso podporo tudi pri občinskih organih.	FF
Zabovci 105, roj. 17. 6. 1972,
umrla 23. oktobra 1976; Vojko
Kuret, Dom dr. Marijana Borštnar-
ja, roj. 1968, umrl 24. oktobra
1976; Štefan Kopše, Janški vrh
45, roj. 1903, umrl 24. oktobra
1976; Blaž Kirič, Mihatovci 25,
roj. 1904, umrl 25. oktobra 1976;
Franc Plohi, Litmerk 8, roj. 1911,
umrl 27. oktobra 1976; Mihael
Vidovič, Cesta Olge Meglič 6, roj.
1923, umrl 16. oktobra 1976;
Karo lina Kostanjevec, Muršičeva
13, roj. 1942, umrla 30. oktobra
1976; Frančiška Uršič, Središče
186, roj. 1902, umrla 30 oktobra
1976.
TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost
RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99.
Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC,
odgovorni urednik FRANC FIDERSEK. Uredništvo in uprava
Radio-Tednika telefon (062) 77-079. Celojetna naročnina znaša
100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj
52400-601-10649. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona
o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada
TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni
davek od prometa proizvodov.
So^et^i gos^e v razgovoru s predstavnici TGA Kidričevo.
Foto: M. Ozmec