Morilec obsojen Možnost plačila v štirih zaporednih mesečnih obrokih Pri takojšnjem plačilu do M popust stran Stran ■----------------------------------------------------------:------------------------------1 Murska Sobota, 30. januarja 1992 • LETO XLIV • Št. 4 • Cena: 40 tolarjev I POSEBNE UGODNOSTI PRI PLAČILU OBVEZNEGA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Počitnice so svoboda, ki se ponavlja! Vsako koledarsko leto razdelijo na dve šolski leti in tri polletja ter dvakrat ponovijo doživetje svobode. Ponavljanje pa je mati učenja. Živela svoboda in živelo učenje! Ljubi učenci! Nič več vas ne more zdaj, ko svobodni ljubite svobodno zemljo, tako prepričljivo osvoboditi zatiranja kot šola. Toda »ibče vas tudi za življe-nje toliko naučiti ne more kakor šola. Uživajte torej počitnice! Foto ■ V Juhnov Moja dežela dežela bunkerjev? * 23. decembra 1991 je poslanec v ZZD lendavske skupščine Ladislav Podgorelec delegatsko vprašal: Kaj se gradi ob cesti na mejnem prehodu v Petišovcih in kdo je dal dovoljenje za gradnjo. • Odgovorni v lendavski občini pravijo: Mi ne vemo nič. Uradno ne vemo, da je kdo kaj gradil in zgradil. O kakšnem lokacijskem ali gradbenem dovoljenju ni ne duha ne sluha. • Priče govorijo o dveh bunkerjih s strelnimi linami, uradno pravijo, da so zgradili zaklonišče. 'l am, kjer naj bi stala utrdba, sla ta hip dva v nebo štrleča kupa zemlje — torej so ju zasuli. Ko je afera prišla v javnost, je prispel ukaz, da je potrebno bunkerje podreti, takoj za tem sprememba, naj ju zasujejo. • Gradnjo naj bi soboškemu Pomgradu naročila republiška uprava za ceste in obrambno ministrstvo. * Bunkerji ob meji? Zakaj in komu? Nezakonito in nelogično v vseh pogledih! Nam je toliko opevana demokracija prinesla deželo albansko? * Berite prihodnji Vestnik! MARJAN MAUČEC Novi predsednik IS »Velike stvari v mojem življenju so se vedno dogajale 13. v mesecu, pa še ob torkih ali petkih,« se je na začetku torkove 13. skupne seje vseh treh zborov Skupščine občine Ljutomer nekoliko hudomušno predstavil kandidat za mandatarja nove občinske vlade LUDVIK BRATUŠA.'Po poklicu diplomirani veterinar, ki seje kar 17 let ukvarjal s prašičerejo, zadnjih 5 len pa je zaposlen pri ŽVZ-ju za Pomurje v Murski Soboti, kjer je vodja obratne veterinarske ambulante, je uvodoma izrazi) še bojazen zaradi skromnih izkušenj v politiki in parlamentarnem življenju. S tem pa se kot uveljavljen strokovnjak doma in v tujini m izognil odgovornemu delu, »ko bo treba marsikdaj krmariti med možnim in danim, da bi pomagal tudi domači občini in ne ie drugje, mi ne manjka«, je še dodal novoizvoljeni predsednik ljutomerskega izvršnega sveta, ki je po tajnem glasovanju dobil celo 53 glasov od 56 navzočih delegatov. Pa čeprav je javno priznal, da bo zaradi obvežnoti na prejšnjem delovnem mestu moral tam ostati vsaj še en mesec po 2 dni tedensko, v tem prehodnem obdobju pa se bo odrekel tudi svojemu podjetju za informatiko m svetovanje v živinoreji. In kaj meni o možnostih razvoja ljutomerske občine m osnovnih ciljih izvršnega sveta? »Opiral se bom predvsem na konkretne projekte in dolgoročno usmeritev. Na globalnem področju je nekaj takih projek tov, ki bi bili aktualni za vso občino, Prlekijo in morda celo regijo. Konkretno gre za gospodarske projekte, za nadaljnii razmah podjetništva in še posebno kmetijstva, za kar imamo več konkretnih projektov v okviru demografsko ogroženih območij in razvoja Slovenskih goric. Povsod pa bomo morali vlagati več strokovnega in interdisciplinarnega znanja, kakovosti in informacij ske tehnologije kot stebra razvoja občine. Ob produktivnem parlamentarizmu, politični strpnosti in zaupanju v lastne moči bo možno stopiti vsaj pol koraka naprej. Zato si predstavljam nov IS kot uspešno podjetje,« je poudaril Luavik Bratuša MILAN JERSE Februar 2. februarja bo Luna v znamenju mlaja. VESTNIKOV KOLEDAR 30. januar, četrtek, HIJACIN TA 31. januar, petek, JANEZ I februar, sobota, BRIGITA 2. februar, nedelja, SVEČNICA 3. febrUar, ponedeljek, BLAŽ 4. februar, torek, ANDREJ 5. februar, sreda, AGATA V So učenci nasilni ' do učiteljev? Učenci pametnejši od staršev, televizija pametnejša od učiteljev. Kdo je potemtakem kriv, če vam šolarji na avtobusu ne odstopijo sedeža, se vam ne pozdravljajo in vas izrinjajo iz gostinskih lokalov? Tema: denacionalizacija Vračanje odvzetega je ponovno odvzemanje Kakšne bodo posledice denacionalizacije v pomurskem kmetijstvu? Popravljanje krivic naj ne bi povzročalo novih krivic. Nam grozi . pomanjkanje hrane? Gozdarji v podrejenem položaju. 1 Stran strani Dajmo cesarju J ali pa ne Vse o dohodnini si lahko preberete v prilogi »Gospod, uboge smo». -a Pogovor s ses»ro-magdalenko Avguštin o o skrivnostih izza samostanskih zidov F Stran 24 Panonka in SDK W državi v državi F Kri ni zemlja Korenin ne smeš nikoli spodsekati Vse bolj pphajamo do spoznanja, da t. i. velike leme niso več v ospredju, temveč je sedaj čas reševanja konkretnih problemov za nadaljnji obstoj, komunalno ureditev tn lokalno samoupravo. Potemtakem je regionalizacija v mladi državi zelo aktualna. Ne moremo si namreč zatiskati oči pred tem, da bo regionalizacija v mnogočem spremenila marsikatero območje Slovenije. Čeprav oblikovanje regij in določanje njihovih funkcij še ni dokončno, ponekod ze glasno razmišljajo o novih povezavah. Tako je tudi v Pomurju, kjer si prizadevajo za gospodarsko in politično močno regijo, ki bo nekaj pomenila tudi v širšem slovenskem prostoru in bo vplivna v novi slovenski državi. S tem bi namreč mnogo laže dosegli cilje, ki jih ni malo. Zato ne manjka dogovorov na levem in desnem bregu reke Mure, ki ne sme niti ločnica, ampak pomembna povezovalka. Razumljivo je, da povsod iščejo predvsem svoje interese, kijih bo treba čimprej uskladiti na regijski ravni, da bi v republiškem okviru laže uveljavili svoje zahteve Možnosti je veliko, vprašanje pa je, kaj bo najlaže uresničiti. Vsekakor pa ne gre prezreti nekaterih prednosti povezovanja, ki je bilo že od nekdaj potrebno iti nujno. Spomnimo se samo načrtovanja skupnih akcij pri gradnji pomembnejših zdravstvenih in šolskih objektov, cest iji infrastrukture, ki so potrdile potrebo po pomurskem povezovanju. Prepričani smo, da te vezi tudi v prihodnje ne bodo pretrgane. Se več! To je lahko kvečjemu dobra spodbuda za organiziranje ljudi v regiji, ki bi lahko na ta način nekaj pridobili tudi za prihodnje generacije. Prej izrečeno govori v prid podpiranja regionalizacije, ki je v zdajšnjih razmerah nikakor ne bi smeli zanemariti. Vsekakor pa to ne more biti dnevna politična odločitev, temveč strokovna. Morda ni odveč pobuda o ustanovitvi nekakšnega nadstrankarskega regijskega ali morebiti občinskega podjetniškega foruma. Z njegovo pomočjo naj bi politične koalicije sklepali fe ob konkretnih projektih; in to s komerkoli, ki lahko ponudi kaj koristnega. Ob pripravah na nove volitve je namreč upravičena bojazen, da bodo glede na prihodnjo lokalno organiziranost prepozno reagirali ali se morda odločali za neracionalne rešitve. In to kljub vsem visoko letečim razpravam o regionalizmu. MILAN JERŠE. Ob koncu tedna bo oblačno in suho. Pregovora Čc je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo. A ko je svečnica zelena, bo velika noč snežena. M VREME aktualno po svetu ■Iz Monoštra piše---- Bolno zdravstvo *Državljani so upravičeni v okviru zdravstvene oskrbe do brezplačnega zdravniškega pregleda oziroma zdravljenja. Bolniki — v interesu izboljšanja svojega položaja pri zdravljenju — ne smejo zdravniku ponujati materialnih ali drugih prednosti oziroma zdravnik ne sme sprejeli le-te h.« Člen zakona o zdravstvu iz leta 1972 najdemo v vseh bolnicah in zdravstvenih domovih na Madžarskem. Kljub temu je javna skrivnost. daje v zdravstvu I. i. cenik »parasolvence«. Po hodnikih bolnic se skoraj javno govori, koliko se spodobi dati za razne zdravniške posege. Seveda v lepi beli »kuverti« in na štiri oči. In če se le da, vnaprej. Podatki iz zahodnega dela države govorijo, da vsota pri nekaterih operacijah, ki jo bolnik odšteje zdravniku v znak svoje hvaležnosti. lahko doseže povprečno madžarsko plačo. Tako nas stane npr. porod od 3.000 do 5.000 forintov, interni pregled od 2.000 do 5.000 forintov, operacije od 500 do 10.000 forintov, tl 00 DEM je približno 4.000forintov, j Kljub zakonski prepovedi so se taki denarji na po! legalizirali ko so z uvedbo novega davčnega sistema o osebnih dohodkih (leta 1988) pozvali zdravnike, naj priznajo t. i. skrite dohodke in plačajo davek. Rezultat je bil zelo smešen. Reforma v zdravstvu hoče odpraviti take in podobne negativne pojave, toda okrog nje je veliko negotovosti. V osnutku so predvidevali od i. januarja letos svobodno izbiro lastnega zdravnika na osnovi socialnega zavarovanja. Toda skupščina še ni sprejeta zakona o zdravstvu oz. socialnem zavarovanju. Vse kaže, da bomo do julija lahko premišljevali, ali nam ustreza sedanji zdravnik splošne prakse ali se bomo odločili za koga drugega kot družinskega zdravnika. Osnovna zdravstvena oskrba naj bi na eni strani temeljila na sistemu t: i. družinskih zdravnikov. Zdravniki splošne prakse niso preveč navdušeni nad tem, kajti od njih se pričakuje, da se »malo« razumejo na vse. Opravijo manjše kirurške posege pomagajo pri porodu, izpulijo zob itd. Torej nas bodo le ‘malo« ozdravili? Nov zdravstveni sistem temelji na drugi strani na socialnem zavarovanju. Vsakdo bo razpolagal s t. i. zavarovalno kartico, ki jo bo oddal svojemu zdravniku. Zdravniki bodo dobivali del dohodka od zavarovalnice po številu bolnikov. Predstavniki zavarovalnice menijo, da ne bodo podpisali pogodbe z zdravniki, ki bodo zbrali manj kot 500 kartic — bolnikov. Toda tudi pretiravati se ne splača, kajti z nad 2500 bolniki se zdravnik ne nagrajuje. Torej je še veliko odprtih vprašanj. Kdo in kako bo določil pristojnosti domačih zdravnikov7Kako se bo poskrbelo za strokovno izpopolnjevanje le-teh? Kaj naj naredimo, če nas izbran zdravnik ne sprejme, ker ima preveč pacientov? Kako naj si ljudje po vaseh izberejo novega zdravnika, če imajo daleč naokrog le enega7 Ali bo nov sistem nagrajevanja odpravil »parasolvence«? To bomo ugotovili v praksi. Do takrat pa kar imejte pripravljeno belo kuverto. Če bi — bog ne daj — zboleli! Marijana Sukič MILOŠEVIČ: NOBENIH MODRIH ČELAD, LE TAKE ČELADE PRIZNAM! Karikatura: Šteto Stračkovski Turčija ni za srbsko hegemonijo Turčija je napovedala, da bo priznala vse štiri nekdanje jugoslovanske republike, in sicer navkljub pozivu srbskega predsednika Miloševiča, naj to ne stori, dokler ne bo sprejeta politična rešitev t. i. jugoslovanskega vprašanja. Turški predstavniki so Slobodanu Miloševiču med njegovim obiskom v Ankari dali vedeti, da Srbijo vidijo kot pomembno balkansko državo in ne kot kakšen center nove, manjše Jugoslavije. Tako Turčija ne bo spremenila svojega načrta in bo v začetku februarja priznala Slovenijo in Hrvaško. globus MOSKVA — Francoski zunanji minister Dumas se je mudi) na večdnevnem obisku v Rusiji, Ukrajini, Belorusiji in Kazahstanu. Podpisal je tudi protokol o diplomatskem sodelovanju med Francijo in Rusijo. WASH1NGTON - Direktor ameriške obveščevalne službe CIA Robert Gates je opozoril, da bi medetični spopadi lahko zajeli tudi Madžarsko, Bolgarijo in Albanijo. Po njegovem je Balkan najbolj nestabilni del vzhodne Evrope. BONN — Nemški kancler Helmut Kohl je poudaril, da bo treba po vzpostavitvi miru pomagati vsem državam na ozemlju nekdanje Jugoslavije; tudi Srbiji. ANKARA — Srbski predsednik Slobodan Miloševič se je pogovarjal s turškim predsednikom Oza-lom o jugoslovanski krizi in odnosih med državama, NEW VORK — Generalni sekretar OZN But ros Gali se je sešel s predsednikom državnega komiteja nekdanje Jugoslavije za sodelovanje z OZN Borisavom Jovičem, zatem pa še s predsednikom hrvaške vlade Franjom Gregoričem. PECS — V tem madžarskem mestu je bil ob navzočnosti vodje opazovalne misije ES rudi krog pogajanj med predstavnikom hrvaške vojske Imro Agoticem in generalpolkovnikom JA Andrijo Rašeto, Izpolnjeni naj bi bili vsi pogoji za umik armade z območij Hrvaške, predvsem s tistega dela, za katerega ni predviden prihod mirovnih sil OZN. V Gruziji »vre« Začasna vlada v Tbilisiju zagotavlja, da nadzoruje območje Gruzije, kjer naj bi se mudil strmoglavljeni predsednik Gamsa-hurdija. Mobilizacija njegovih privržencev pa na srečo ni dala pričakovanih rezultatov. V pred časom odpravljeni gruzinski avtonomiji Južni Osetiji pa so prebivalci na referendumu glasovali o neodvisnosti in združitvi z Rusijo. Vse to utegne razmere v Gruziji oziroma na Kavkazu dodatno zaostriti. Začasno gruzinsko vodstvo meni, da bi Gamsa-hurdija zaradi težkih gospodar-\skth, političnih in kadrovskih napak moral pred sodišče. Po drugi strani pa obstajajo domneve, da ga je vlada pripravljena izpustiti, da bi se Gruzija izognila državljanski vojni. Mogočo povezovalno vlogo pripisujejo nekdanjemu sovjetskemu zunanjemu ministru ševardnadzeju. ki utegne kandidirati kot predsednik Gruzije. Razmere v nekdanji sovjetski republiki Gruziji se zadnje čase vse bolj zaostrujejo, zlasti potem, ko so vladne sile, ki zavračajo nekdanjega predsednika Gamsa-hurdijo, začele prodor v zahodni Gruziji. Vladne čete so napadle celo črnomorsko pristanišče Poti in prekršile premirje, sklenjeno s privrženci strmoglavljenega predsednika. TIRANA — Albanska vlada je priznala neodvisnost Slovenije in Hrvaške, ker želi čimprej navezati diplomatske stike. Meni, da b« priznanje dveh nekdanjih jugoslovanskih republik pomagalo vzpostaviti mir in stabilnost na Balkanu. UASHINGTON - Tu je potekal večdnevni sestanek o pomoči nekdanjim sovjetskim republikam Udeležencem je spregovoril tudi ameriški predsednik Bush. globus Pred prihodom mirovnih sil Podsekretar generalnega sekretarja OZN Goulding je pripotoval v Beograd. Že Lf* po prihodu se je pogovarjal s podpredsednikom po (predsedstva Jugoslavije dr. Brankom Kt stičem, srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem in vršilcem dolžnosti obrambe«!1 ministra nekdanje Jugoslavije generalom Blagoje Adžičem. Pogovarjali so se o uresničev*'! sarajevskega sporazuma o premirju in o podrobnostih napotitve mirovnih sil OZN na krizN območja na Hrvaškem. Razprava o prihodu mirovnih sil na Hrvaško in njihovi razmestitvi na kriznih obmW vstopa s prihodom Gouldinga v Beograd in Zagreb v sklepno etapo. Pravijo, da na sed«f OZN ni večjega strokovnjaka za krizna žarišča na svetu, kot je prav podsekretar svetovne ganizacije. Gre za dolgoletnega britanskega diplomata, pristojnega za posebna politih vprašanja. Za priznanje tudi ameriški senatorji Skupina 26 ameriških senatorjev z vod-jeip republikanske manjšine v senatu ameriškega kongresa na čelu je oblikovala resolucijo, v kateri poziva Belo hišo, naj takoj prizna Slovenijo in Hrvaško. V tem dokumentu pozivajo predsednika Georga Busha, naj nemudoma razglasi diplomatsko priznanje Slovenije in Hrvaške, saj bi to omogočilo navezavo koristnih stikov s tema dvema novima državama. Zadržanost Rusije Rusija je zelo zadržana glede prtznl'11 Slovenije in Hrvaške. Predstavnik zunaV ga ministrstva je izjavil, da je priznanj« pristojnosti držav, ki so to storile. Ruslf pa menda podrobno proučuje vrsto *pb šanj glede razmer na ozemlju nekdanje J* gostavije. Po njegovih besedah je zdaj "J pomembnejša mirna rešitev Jugoslovan* krize, Rusija pa bo tudi v prihodnje sp** bujala tradicionalne prijateljske odnos«’ vsemi narodi nekdanje Jugoslavije. Kapitulacija Srbije Podpredsednik hrvaške vlade Dr. Milan Ramljak je na novinarski konferenci v Zagrebu izjavil, da je Srbija z mednarodnim priznanjem Republike Hrvaške deklarativno kapitulirala v vojni proti Hrvaški, vendar se vojni še ni odpovedala. Prav zaradi tega je poglavitna naloga hrvaške vlade očistiti Republiko Hrvaško tuje vojske, predvsem srbskih in črnogorskih vojakov, ki se vkopavajo na zasedenih ozemljih. Frlec veleposlanik v Nemčiji Komisija za mednarodne odnose je soglasno podprla inrtetio'* nje Borisa Frleca za slovenskega veleposlanika v Nemčiji. Boris je v Nemčiji že znan diplomat, saj je do razpada jugoslovanske dip}0, inacije in dokler ga ni odpoklical slovenski zunanji minister, opravi/ delo veleposlanika federacije v Bonnu. V kratki predstavitvi pred t* ni komisije je Frlec med drugim dejal, da ima nemška zunanja po“' ka tri poglavitne značilnosti, ki so bile Sloveniji v veliko oporo! SPj štovanje pravice do samoodločbe, nasprotovanje nasilju in viso». razvit čut za zaščito preganjanih, Glede na pomen, ki ga ima ta d^1’ va kot največji trgovinski partner za Slovenijo, pa Frlec meni, da p bilo dolgoročno morda modro, če bi Slovenija odprla predstavnici* tudi na Bavarskem in v deželi Baden—Wuerttemberg. Brez politike v džamijah ampak so, da bi omejile delov« fundamentalistov, sprejeli tudi odl°F po katerem je najsirože prepoved«!1 vsakršna politična dejavnost v dž8® jah in vsako shajanje v bližini džaw Kitajska priznala Izrael Kitajska in Izrael sta znova vzpostavila diplomatske odnose Smolle v nemilosti V zvezi z nekaterimi zapleti glede razrešitve dosedanjega voditelja urada Republike Slovenije na Dunaju Karla Smolleta, je predsednik skupščinske komisije za mednarodne odnose Matjaž Šinkovec pripravil pogovor s predsednikom vlade Lojzetom Peterletom in zunanjim ministrom dr Dimiinjem Ruplom. Matjaž Šinkovec ju Je obvestil, da se Smolle ni držal sprejetega dogovora in je avstrijskemu tisku posredoval nekatere netočne informacije in obtožbe na račun zunanjega ministra. Na seji komisije za mednarodne odnose je poslanec socialistov Jože Smole predlagal, da Karla Smolleta ne bi imenovali za častnega konzula v Celovcu. Komisija bo ta predlog proučila, vladi pa so naložili, da mora vse zunanjepolitične dejavnosti uskladiti z zunanjim ministrstvom, Libija zavrnila VS Libija je zavrnila resolucijo Varnostnega sveta OZN. ki od Tripolisa zahteva izročitev dveh libijskih državljanov, osumljenih, da sta podtakni la bombi v letali, ki sta strmoglavili nad Škotsko leta 1988 in nad Saharo leta 1989. Libijski podpredsednik Salam Džaluh, ki je bil na obisku v Indiji, je izjavil, da je resolucija uperjena proti Libiji in da je VS s tem prekoračil svoje pristojnosti. na ravni veleposlaništev. Izraelski zunanji minister David Levi je med obiskom v Pekingu podpisal sporočilo o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama. »To je vsekakor mejnik, kar zadeva stike med Kitajsko in Izraelom. S tem se odpira nova stran,« je dejal kitajski zunanji minister Qian Qichen. Abdela Karena Hashanija, voditelja alžirskih fundamentalistov, začasnega predsednika Islamske fronte rešitve, muslimanske politične organizacije. ki bi morala zmagati na nedavnih volitvah, so priprli Nalog za aretacijo so izdale nove alžirske oblasti. Sporočili so, da je kršil zakon, ker je pozval pripadnike alžirskih oboroženih sil, naj ne poslušajo svojih poveljnikov. Aretirali so tudi urednika nekega alžirskega časopisa, ki je njegovo izjavo objavil. Nove državne oblasti pa se niso zadovoljile z aretacijo. Je na vrstil BiH? Portugalski zunanji mili ster Pinheiro je Izjavil, da M Evropske skupnost kmalu M znala Bosao in Hercegovk' Kot predsednik ministrski svem ES je hkrati izrekel p*j pričanje, da bodo kmalu o* pravili tudi ovite za prizna«^ Makedonije. V ŽARIŠČU Bolje Pete(rle)lin na gnoju kot tiger v senci JUGOSLOVANSKI PREBLISKI Slovenija je poslala ena najmlajših držav na svetu sredi balkanske zime, ki je pomešala upanje s težavami in občutkom, da svoboda ne bo prinesla hitrih sprememb, New Vnrfc Times »Hvala, Avstrija!« Ne zato, ker se je Avstrija spravila nad nas s predpisom na meji, temveč zato, ker je opozorila slovenske oblasti, kaj vse morajo storiti, če hočejo res predstavljati neodvisno in od velikega dela sveta priznano državo. Delo, Ljubljana Srbijo bi morali glede na njene javno izražene vojne cilje prisiliti h kapitulaciji, nekdanjo JA, ki je ostala brez državnega nadzora, pa bi morali razpustiti. Vjesnik. Zagreb Pretekli teden so še zadnji vidnejši slovenski politiki spoznali, da je za uspeh na prihodnjih volitvah bolje biti na oblasti kot v opoziciji. To je zelo indikativno dejstvo, ki postavlja na glavo dobršen del politične teorije, obenem pa spravlja slovensko politično javnost v posebno luč. Po naravnem ritmu menjavanja političnih strank na oblasti so tisti, ki z vladnih pozicij prihajajo pred volivce, na slabšem. Primerno vladati je zmeraj nekoliko težje kot modrovati iz opozicijskih klopi. Komunisti, ki so po volitvah morali »sestopiti« z oblasti, so se tolažili s to staro politično resnico, saj so vedeli, v kakšnem stanju je gospodarstvo. Zato so bili prepričani, da jim bo kritiziranje dobro delo. Spomnimo se tudi, kakšne dileme so morali premagovati naši slovenski zeleni, ko so se kot unikum prvi v Evropi vključevali v vladni Demos. Še celo tako, brez ekoloških kriterijev, bo težko postavljati gospodarstvo na noge, so rekli. Kaj šele, če bomo skušali uveljaviti tudi zeleno opcijo. Kakor je videti, velja to samo za Evropo. Raziskave v Nemčiji kažejo, kljub relativno uspešni Kohlovi krščansko-demokratski vladi, da bi tačas večino v parlamentu dobili opozicijski socialdemokrati. Enako je v Franciji, vendar z zamenjanimi predznaki, tam so socialisti izredno nizko, ker so pač na oblasti. Seveda to samodejno že tudi ne pomeni, da bi na volitvah eni in drugi zagotovo tudi izgubili Mogoče gre samo za opozarjanje volilnega telesa, vendar je za dokončno sodbo o tem potrebno počakati tamkajšnje volitve. Kaže, da to za slovenske razmere ne velja in to je prav zanimivo. Tukaj velja, da je bolje biti petelin na gnoju, kakor tiger v senci. Našim pozicijskim strankam javnomnenjske ankete ne kažejo tako slabo, kot slabo vladajo. To slovensko politično posebnost so spet prvi sprevideli komuni-sti-prenovitelji Ker v vlado niso mogli priti, videli pa SO, da slovenski mediji, ki so bili tako vajeni še iz njihovih časov, izključno pozornost namenjajo oblasti, so si izmislili vlado v senci. Ka- kor smo potem doživeli, jim to ni veliko potna' galo, nazadnje pa jim je ušel iz stranke celo man- | datar senčne vlade Pintar. Kmalu za tistim je teoretik liberalnih demokratov, ko je zavito kritiziral Školča, ugotavljal isto, da je namreč bolje biti na oblasti, pa če je ta še tako slaba. Školč se je potem nemudoma trudil S koordinatorstvom sredinske vlade — kako« | smo videli neuspešno. Naposled je do enakega spoznanja prišel tudi Janez Drnovšek, ki bi po vsem sodeč sprejel tud1 mandat za zelo neugodno dvo- ali trimesečno vlado, Če bi pač kazalo, da bodo kmalu volitve, | samo da bi si zagotovil stalno navzočnost v medijih. Slovenski volivec očitno še vedno več pričakuje od oblasti kot od sebe oziroma gospodarstva-Svoj glas oddaja tako, kakor ustreza pogostosti pojavljanja političnih oseb v javnosti, dejstvo pa | je, da se vladni politiki pogosteje omenjajo. To je dokaj čudna politična kultura, ki meji na malikovalstvo. Očitno se cerkev te slovenske značilnosti najbolje zaveda. V skladu s svojo tisočletno maksi-mo, da moraš dobro poznati svoje sovražnike, je poučena o vseh oblikah malikovalstva in se j« spet najbolje znašla. Naklonjenost do ljudi, katerih edina zasluga je v tem, da se njihove podobe pojavljajo v javnosti, namreč ni nič drugega kot malikovalstvo Peterle seje zato sredi najbolj vrvečih diskusij o sestavi nove vlade samo smejal-Govoril je, če se mu je v tej zadevi to sploh zdelo vredno, da je zanj toliko boljše, čim več se gnete okrog »nehvaležnega mandatarstva« Njegov volilni štab, ki je oborožen s priročniki iz li-soČJetnega taktiziranja v oblastnih rečeh, mu je izborno svetoval Dren okrog mandatarja nove, začasne, strokovne ali kakršne koli že vlade je mimo. So celo znamenja, da tukaj ne bo šlo samo za začasen premor. PetefTe je v teh dneh obiskal Kohla, in če kmalu pridejo tudi nemška posojila, bodo morali o njem popraviti svoje mnenje vsi tisti, ki so mu napovedovali kratko politično kariero. ŠTEFAN SMEJ I Stran 2 VESTNIK, 30. JANUARJA aktualno doma Ne za šolo j za življenje se učimo! (Kdo bolj potrebuje počitnice, šolarji ali učitelji?) V neki obmorski vasi hodijo v bije že učenci šestega razreda. V soboških in drugih diskih so petnajstletnice do treh ponoči. Po koncu pouku so gostinski lokali polni. Drugo prizorišče: starejši stojijo na avtobusih, na sedežih so lahkonogi dijaki. O pozdravljanju starejših, o teni se vet niti ne pripoveduje. Za vse to naj bi bila kriva šola. Zelo preprosto. Salaje po etn strani to, kar prikazuje film Društva mrtvih pesnikov. Do kraja ganljiva ustanova, v kateri se srečujejo ljudje z. dušo in srcem — nasproti pa jim stoji šolski sistem, ki zatira sleherno živo lepoto. Sola pa je tudi nekaj drugega. Je ustanova, kamor družba odstavlja svoje mlade duševne poškodovance, ki so lahko surovejši od najbolj suro-vega šolskega sistema. Neki avstrijskoštajerski učitelj je spregovoril. Zbral je dovolj pogu-■ m začel pripovedovati o rečeh, ki jih njegovi kolegi raje zamolčijo. Kaje segajo po pomirilih, zapuščajo učiteljsko delo, karkoli, samo spregovorijo ne. Pri nas. takšno je bilo izhodišče naše kratke raziskave, stvari še niso Prišle tako daleč. Nikoli pa se ne more z gotovostjo reči, kako v resnici je. Tudi v Av-i,r^ o tem ne bi govorili, če učitelj Diether Passier ne bi prvi začel pripovedovati. Avstrijska javnost bi verjetno na vprašanje, cese pri njih dogaja, da bi učenci strahovali učitelje, odgovorila nikalno. Čeprav je resnica 'drugačna. Toda prej je moral omenjeni učitelj z besedo na piano Kako je pri nas ? Najbrž tudi naši učitelji o tem niso kar takoj pripravljeni pripovedovati. Zato smo vsakega intervju vanega učitelja naj-n no kratko seznaniti s člankom, ki ga je priobčil avstrijski časopis za aruzbena in kulturna vprašanja. Nadalje smo vsakemu našemu sogovorniku zagotovili, da njegovega pravega imena ne bomo navajali, če tega 0 rezultatih naše raziskave pišemo v nadaljevanju. Najprej poglej-kaj je pisalo v omenjenem članku in kaj so zvedeli učitelji, ki so so-^lovati v našem poizvedovanju o napadalnosti učencev do učiteljev prt Šfit 'KOT KRAJ DOGODKA nasilni !acel^u omenjenega članka je naštetih nekaj najbolj kričečih iz avstrijskega šolskega življenja. drup ''! učenec je svojemu sosedu pririnil svinčnik v bedro vse do kosti. Niko i "‘fv^ sošolko, da je bila že vsa modra, spet drugemu so zlomili kor le '/ 'f*™11 nosno kost. Časopis navaja celo tako nemogoč prizor, ka-^je n - ' xe^em^eln‘ deček je onaniral v šolski garderobi in razglašal । aJnujnejše potrebe: zdaj nucam farno še pivo in babo! Ijice n ^upaj naj še ne hi bilo najhujše, saj se dogaja tudi, da učite-tivto^.^.^Najo s »kurba«. učiteljem grozijo z noži, razmiatijo njihove tiobti * kratkim so neki srednješolski profesorici zažgati- avto-grešn^z^1 tWeJ postajajo žrtve V družbi, ki jih uporablja za paznike in »šolar wče pa se spoprijeti s svojo resnično podobo m krivdo, nja. ’ "1 težave, ima težave,« je rekla dunajska šolska psihologi-^b^.h Imajo težave, pa molčijo. Zaradi strahu. Bojijo se za ^eksistenco, ime. der p, ^Ifoli. dokler se ni oglasil omenjeni osnovnošolski učitelj Pas-čel je , aHB!eščino in biologijo na eni od graških osnovnih šot. Za-^eželn.‘‘U Enajstimi leti na neki podeželski šoli, razmeroma daleč od Če; leto^ K^avnega mesta. Kmalu je potem prišel na šolo bliže Gradcu. Čim k/''1 >f začel poučevati v Gradcu. ^°l>tost fje je prihajal h Gradcu, tem trše je bilo nasilje, večja napa-napadal*1 težave. Velika množica ljudi na enem mestu povečuje najti Najbolj skrajen zgled tega je Amerika, kjer je komaj še Nedobo bodijo v razrede brez pokalice. Zaradi samoobrambe redila „ rozenimi učenci. Ravnateljica neke posebne šole v Avstriji je pri-ge, J "rrj^ir Ji i so ga na njeni šoli odvzeli učencem, nože, veri-m. -'^dh Tudi Passier ima tovrstna izkustva Po šte^p1, ™ temu spodbujajo filmi. O kakovosti filma sodijo učenci kak '"V*! Nasilje v šoli se dogaja po filmskih scenarijih Passier: ši.« emu učencu pripeljem eno okrog ušes, zalo plača pozneje šibkej- ne. čitu posledica pomanjkljive inteligentnosti? Passier meni, da Učitelj *gentnejši je otrok, tem bolj prevejano je njegovo ravnanje. ^pie, p f' Pogosto nemočni Psihično na koncu. Tako rekoč bojijo se ^oiljem ’ ’ ' v za 40 odstotkov. Je pripovedoval neki tirolski srednješolski profesor: »Prišel Qan । ,V2^ kanarčka iz kletke in ga treščil ob steno. Naslednji TiH^, k šola i ' zR'‘db Je neskončno veliko. Mogoče tudi pri nas ? f^dag,,., n' več zgolj posredovalnica znanja, učitelj mora hiti tudi ■" Psiholog, mati, oče, predstavljati mora vir zavetja in topline. 30. JANUARJA 1992 Znani psihoanalitik govori o modernih družbenih sirotah, o otrocih, ki Imajo matere in očete. Toda ti jih čez dan deponirajo v šoli, zvečer postavijo pred televizijo, vmes pa se z njimi niti pogovarjajo ne. »Otroci imajo omejen besedni zaklad, obvladajo predvsem besede za udari-navali. Kontekstov ne razumejo več,« pravi šolska psihologinja. Učitelji so postavljeni v položaj, da nastopajo sami proti vsemu svetu. Kako? Vodja avstrijskega raziskovalnega projekta o šolah v okrilju UNESCA prof. Nick Titz pojasnjuje takole: »90 odstotkov vseh učencev ima večje faktografsko znanje kakor njihovi starši. Mi učitelji pa smo — če se ekstremno izrazim — na področju posredovanja znanj podrejeni konkurenčni televiziji.« Družbi pa so potrebni kar najbolj izobraženi mladi ljudje. Najpreprostejši sklep iz tega bi torej bil: šola ni ustrezno zastavljena, zato čezmerno pritiska na učence, ki so podvrženi nenehnemu učnemu stresu, to pa prehaja v napadalnost. Pomanjkljiva sposobnost se obrača v agresivnost. Pse skupaj pa je Še okrašeno z razburkanim razvojnim odohjem puberteto. Šolska znanost kajpada pozna nekatere odgovore na tovrstne izzive. Na primer skupno učenje. Za to pa je potrebno ustvariti ustrezno ozračje. Torej naj bi se pred poukom pogovarjali o vsem, o dogodkih doma, o javnih in političnih temah »Toda kaj,« zastoka neka osnovnošolska učiteljica, »naj otroka vsako Jutro spodbujam k podrobnemu pripovedovanju o tem, kako sta sinoči z dedkom pozno v noč gledala po televiziji pornografske filme?« Učitelj Passier in mnogi njegovi kolegi vidijo krivdo za agresivnost, za divjaško pobalinstvo v družini: »Po desetih minutah srečanja z otrokom vem, kakšni so njegovi starši, kako mali ali kako dosti se pogovarjajo z otrokom.« Poslednje uho družbe, ki se ne zmore več pogovarjati — tako se označujejo učitelji. UČITELJI KOT POSLEDNJE UHO SLOVENSKE DRUŽBE? V sosednji kapitalistični državi je tako. Kako mora potemtakem biti šele pri nas! Zakaj naj bi bilo pri nas slabše ? Iz preprostega razloga: tam na oni strani meje, takšen je splošen vtis, se vam učenci in dijaki, ki jih srečate na samem, še pozdravijo, čeprav sle tujec. Tukaj vas ne pozdravljajo niti več listi, ki vas poznajo, včasih niti tisti ne, ki ste jih učili, če sodite v ta stan. Po izsledkih naše raziskave sodeč, je šala pri nas edini kraj, kjer vrednote še veljajo. Samo do ima njeno sevanje v izvenšotski prostor kratek doseg in ugasne takoj za šolskim dvoriščem. Ponekod sega samo do praga šolskih stranišč, v straniščih učenci že hladnokrvno kadijo. So pa seveda tudi šole, v katerih vrednostni sistem velja zgolj v območju učiteljevega pogleda. V glavnem pa je v šolah, kakor kaže, vse dobro. Družba je s svojim vztrajnim razvrednotenjem učiteljskega poklica dosegla, da učenci, ki obiskujejo sicer dobro šolo, z urejenim šolskim redom. ne pozdravljajo starejših in jim ne odstopajo sedežev na avtobusu. Povrhu pa jih zunaj šole še čaka toplo zavetje gostiln, natakarji, ki sicer niso vzor prijaznosti, pa so vendarle prijaznejši kakor domača hiša, v kateri nenehno gori Mika luč televizije. V gostilni tako rekoč dobiš vse. in sploh še niste slišali, da bi kakemu gostilničarju, ki je točil alkoholno pijačo mladoletnikom, odvzeli dovoljenje. Na vprašanja so po šolah, ki so dobile naš dopis, odgovarjati ravnatelji. psihologi ali listi učitelji, ki so si hoteli vzeti besedo in spregovoriti. Šole smo izbirali tako, da bi bilo mogoče ugotoviti morebitno razliko v nasilništvu med učenci na podeželskih in mestnih šolah, nekaj mestnih in nekaj podeželskih. VPRAŠANJA V dopisu smo na kralko navedli vsebino zgoraj navedene avstrijske šolske publicistične teme. Vprašanja, ki smo jih bodisi po telefonu ah pa neposredno postavljali referentom, so: Se vam je kdaj zgodilo, da bi se vam učenec grobo uprl? Ce se vam je, lahko opišete ta dogodek ’ Kaj mislite o množičnem prikazovanju nasilja, je mogoče iz tega izpeljevati povečano nasilnost med mladimi? Neki strokovnjak za šolstvo je rekel, da ima večina mladih večje faktografsko znanje kakor njihovi starši, učitelji pa da. so v podrejen m položaju glede na televizijo, ki je najmočnejši posrednik znanja. Ali bi lahko takšne razmere vplivale na obnašanje naših mladih? Kako? Spraševali smo na osnovnih šolah: Bogojina, Drago Lugarič Lendava, Ljutomer. V. Polana, Odranci, soboška tretja šola. Šalovci. EDINO ZMERNO BESEDNO NASILJE »Za enkrat še nič,« je rekel ravnatelj odranske šole, ki sicer skupaj z drugimi podeželskimi velja za šolo zmernih do mirnih razmer. Tudi na drugih šolah so na prvi dve vprašanji odgovarjali v smislu pričakovanega. Psihologinja Blanka Horvat z lendavske šole Drago Lugarič je menila, da se med učenci agresija povečuje, vendar za zdaj predvsem besedna. O naraščajoči verbalni agresivnosti učencev so govorili tudi na drugih šolah. Ljutomer: Ugovarjanje je zadnje čase množični pojav. Zadeve, ki jih omenja avstrijski časopis, bodo po mnenju psihologinje Horvatove prišle k nam čez kakšni dve leti, kar je običajna zamuda. Največje »pristne« mladostniške agresivnosti, ki gre dalje od besed, so priznali na radgonski šoli. Ravnatelj je omenjal »pojavljanje pubertetniških zadev nad mladimi učiteljicami«, kakor je zapisat naš mladi sodelavec. Na tej šoti po lepi stari navadi naj še vedo, kakšnega spola je kdo. Pa tudi to, da morajo mlajši ubogati starejše. Nekateri nekdanji učenci njihove šole prisiljuje zdajšnje učence, da jim hodijo po cigarete. Zelo literarno, kakor da bi brali Marka Twaina! Na podeželskih šolah so povečini prepričatujda so pojavi nasilništva preddoločeni za mestne šole. Salovski ravnatelj je celo rekel, nemara tudi zato, ker smo si anketo izmislili v mestu, da »anketa slabo vpliva na tiste učence, ki so nekoliko slabši«. Pri vprašanju o množičnem prikazovanju nasilja si je učiteljska duša dala duška Vir za polnjenje napadalnega naboja mladostnikov je po mnenju mnogih tudi hrvaška televizija, ki prikazuje prizore z bojišč. Učitelj s tretje soboške OŠ meni, da raste ugled poklicem, v katerih se ljudje srečujejo z nasiljem, veliko je učencev, ki hočejo postati policisti in vojaki. Psihologinja Horvatova se je spomnila pred kratkim izdanega kodeksa Evropske skupnosti, ki izreka sodbo o filmih, ki prikazujejo nasilje O televiziji, ki jim pri posredovanju znanja dela konkurenco, učitelji ne mislijo slabo. Radgonski ravnatelj celo trdi, da učitelji, ki nimajo kabelske televizije, ne morejo dohajati učencev ki tovrstne programe lahko gledajo. Ravnatelj je menda tudi sicer povezan s kabelsko televizijo, ne samo prek kablov, ker je zasebnik, ki gradi kabelsko mrežo. »Starši nimajo tolikšnega znanja kakor njihovi otroci.« je reke! učitelj iz Bogojine, ki hoče biti neimenovan. Tudi ravnatelj iz Salovec je enakega mnenja. »Pri boljših učencih se opaža, da imajo več znanja kol njihovi starši « Učitelji imajo zdaj prosto, učenci pa tudi. Mogoče bi si lahko kdaj vzeli prosto tudi nekateri starši. Zaradi sebe, otrok in šole. Vsaj do takrat. ko bo naša naslednja tema nasilje učiteljev nad učenci in starši. ŠTEFAN SMEJ in DEJAN FUJS KOLUMNA Štefan Smej Slovenija zimska pravljica Kaj bi tajil. Odkrito bom povedal, da meje prevzelo, čisto po pesniško prevzelo, ko je začel naletavati ta letošnji prvi sneg. Droben in sramežljiv. Na rokavu suknjiča sem prestregel snežinko tako lepe oblike, dajo še zdaj vidim, ko zatisnem oči. Ni bila liste razkričane oblike, kakršno najpogosteje izrezujejo okraševalci iz stiroporja. Krakov ni imela tako razvejenih. Bila je bolj kakor nekakšno zelo pomanjšano sončno kolo. Tisto, ki ga kot zgodovinsko pričevanje o kultu sonca najdemo vsekanega v. skalo: krog s kratkimi, enakomerno razporejenimi žarki. Skorajda bi lahko rekel, da je bila tista snežinka nekako »zgodovinske« oblike. Zvečer sem potem za nameček postal hvaležen neonskim lu-čem! Tistim istim lučem, ki nam v mestih kratijo pogled na zvezde, ker pod nebo kadijo svojo bledikavo svetlobo. Zdaj pa sem bil hvaležen temu dosežku civilizacije! Pomislil sem namreč, da bi plešočih snežink v temi ne mogel videti. V soju obcestnih svetilk so snežinke srebrno pisale. Migotaje. »Zgodovinske« snežinke, osvetljene z lučjo iz zadnjega obdobja civilizacije. Zgodovina kulture, ki se je alegorično pokazala skozi obliko snežinke, in sodobnost, ki je s svojo svetljavo zimsko lepoto naredila vidno. Zimski večeri. In potem sem pomislil na pisanje te kolumne, na to, da bo potrebno — kajti takšni so časi in takšna merila »konstruktivnega in kritičnega« pjsanja — udrihati po nekom, biti jedek in gorak življenjskemu trenutku, se posmehovati in ironizirati. Delati pač tako, kakor se la posel dela. Samo k reg, zoprnija in cinizem. Vzemimo, da je res, kar pripovedujejo pesniki m drugi ljudje polnih src, ko opisujejo »zgodovinsko« sanjanje Slovencev o samostojni državi. — Seveda je vse skupaj solzavo, vendar pa te države ne bi bilo, če ne bi sanjali o njej. Toda, če je to res, če smo res rodove nazaj sanjali o svoji državi, kako to, da zdaj nikjer nihče, nobena babica in noben ded ne pripoveduje zgodb o rojstvu nacije? Sedeč ob topli peči, vnukom, ki bi jim rdela ušesa in obrazi. Ne pripoveduje se, kako so naši davni davni predniki iskali to deželo, kako so v njej živeli in postavljali uljnjake, varili pivo, častili svete kraje in spoštovali svetost mrtvih. Ves čas pa so sanjali o svoji državi. Ne v zapečkih in ne v šolah, nikjer se ne pripoveduje o tem. Vse to me nekoliko spominja na znan zidni napis, ki ga je bilo mogoče prvič prebrati nekje v Berlinu, ne tako daleč nazaj. Pisalo je: Pomislite, vojna je, nihče pa ne gre tja! Pomislite, rojeva se država, nihče pa ne gre tja! Nihče nima z njo nobenega zgodovinskega ali pravljičnega namena. Za zgodovino smo zapoznelci, čas pravljic pa seje iztekel. Iz pravljic njega dni so v preteklosti naredili ideologijo, ideološki konstrukti pa so postali predmet največjega poroga in zaničevanja. Tako se nam je zgodilo, da imamo to državo, ne vemo pa, kaj naj z njo počnemo. Prišel sem do sklepa, da bi bilo dobro ploščo včasih obrniti. Vsaj takrat, ko te kakšna takšna lepa reč iz narave prevzame tako zelo, da se za nekaj časa ne zdi več vredno usajati se. Pa to ni dobro samo za posameznika, za njegove živce in razpoložljivo energijo. Tj je dobro tudi za skupnost: čas je za obuditev pravljic z lepšim potekom; one s slabim so postale že dolgočasne. Torej: ko pada sneg, je tišina lepa tudi nad Slovenijo. Pa da ne bo nesporazuma: čisto zbran v tišini zimskega trenutka se vedno vem, da je ta naša država' krmežljava kot mlado mače, da je Čas za nastajanje novih držav negoden in podobno. Kdo pa lega ne ve? KAKŠEN VOLILNI SISTEM? Rešitev je v skupni kombinatoriki Vihar v kozarcu vode te dni niso povzročila le javno izražena ugibanja posameznih strank o morebitni novi strankarski koaliciji za sestavo nove vlade z dr. Janezom Drnovškom kot mandatarjem, ampak tudi vse pogostejša razmišljanja o ustreznosti volilnega sistema. Na to kažejo številni odmevi na novo strankarsko ali, bolje rečeno, koalicijsko kadrovsko kombinatoriko. Vsi namreč skušajo vsiliti svojo rešitev, ki jim je seveda najbolj pogodu. Prej ali slej pa bo moral prevladati skupni volilni sistem. Že zdaj pa je jasno, da je nekaj takih strank, ki v tem trenutku menijo, da volitev do junija letos ni mogoče korektno izpeljati. Pri lem se naslanjajo na dejstvo, da je v praksi še vedno veliko odprtih vprašanj, kot so volilni imeniki, okoliši, volitve v državni svet in podobno. Vsekakor pa naj bi bilo izhodišče za naslednje volitve proporcionalni volilni sistem, ki bi ga kazalo dopolniti z nekaterimi elementi večinskega sistema. Na ta način bi morali določiti spodnjo mejo, ki je za sleherno stranko pogoj za vstop v parle-ment, izdelati regijske liste oziroma volitve po volilnih okrožjih, s Čimer bi lahko dosegli večjo zastopanost regij. Poleg tega bi dali s preferenčnimi glasovi za posamezne kandidate na listah volil-cem večjo vlogo pri izvolitvi poslancev. 7 odpravo tako imenovanih nacionalnih ( rezervnih) list strank pa bi prerečiti manipuTa-cijo z volilnimi glasovi. Nedvomno pa volilna zakonodaja odpora še vrsto drugih vprašanj in dilem, ki jih bo treba čimprej odpraviti. Znano je, da do največjih političnih razlik in razhajanj prihaja v pogledih glede volitev in vloge 90-članskega državnega zbora. Eni se namreč zavzemajo za uveljavitev večinskega načela, drugi pa temu odločno nasprotujejo, ker se bojijo, da bi večinski volilni sistem dodatno polariziral politični prostor na dva močna bloka, kar bi lahko najbolj škodilo strankam politične sredine. Ne gre pozabiti, da bi z ustreznim volilnim zakonom morali omogočiti enako pravne pogoje tudi vsem neodvisnim kandidatom. Kaže, da se slednjega še premalo zavedajo v političnih krogih, sicer ne bi prišlo na površje iskanje medstrankarskega sporazuma glede volilne zakonodaje, s katero naj bi dosegli potrebno dvotretjinsko podporo v parlamentu. Se posebno, ker bi v parlament morali »spustiti« tudi predstavnike civilne družbe. Zdajšnje politične razmere potrjujejo, da se v strankah še premalo zavedajo pomena na novo oblikovane volilne zakonodaje, ki mora biti v vseh pogledih bolj prilagojena evropskim vzorcem. Doslej smo namreč za vsake volitve oblikovali nov volilni zakon. Z njim pa seveda ni bilo možno predvideli različnih posledic, ki so se pozneje pokazale v vseh svojih razsežnostih Spomnimo se samo številnih zapletov in neuspešnih dogovarjanj ob vprašanjih odpoklica in nadomstnih volitev. Prav zdaj pa je čas. da končno vendarle dobimo stabilen volilni sistem, ki bo veljal za daljše obdobje, sicer se bomo znova »lovili« ob uresničevanju posameznih Členov. MILAN JERŠE Stran 3 Zakon o denacionalizaciji Krivice, storjene v preteklosti, je treba popraviti. Takšne zahteve smo zadnje leto in pol velikokrat slišali in jih še slišimo. Vendar z odpravljanjem starih ne smemo povzročati novih krivic! Med popravljanje krivic iz preteklosti sodi tudi vračanje nekoč odvzetega premoženja, ureja pa ga Zakon o denacionalizaciji. Povzemamo nekaj določi! zakona, ki govorijo o vračanju kmetijskih in gozdnih zemljišč. Denacionalizacija je vrnitev podržavljenega premoženja v na-'ravi Če ni možna, naj je v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali v denarju. (2. čletij Upravičenci do vrnitve premoženja str rizične osebe, ki so bile ob podržavljenju jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9. 5. 1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. L pravičenci so tudi fizične osebe, ki ob odvzemu niso bile jugoslovanski državljani, so pa živele v Slovneiji in jim je bilo državljanstvo priznano po 15. 9. 1947. (9. in 10, člen) Pravico do vrnitev imajo tudi cerkve in druge verske skupnosti. ki ob uveljavitvi tega zakona delujejo na območju republike Slovenije (14. člen) Če so upravičenci do denacionalizacije mrtvi, so za uveljavljanje pravic upravičeni njihovi pravni nasledniki. (15. Člen) Nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest, če bi bila s tem bistveno okrnjena prostorska kompleksnost, gospodarska ati tehnološka funkcionalnost kompleksov in če bi pravna oseba s tem prišla v stečaj ali likvidacijo, če bi morala opustiti pomemben del svoje dejavnosti in s lem tudi delavce in če bi utrpela bistven izpad prihodka. Ne glede na vse to se gozdovi vračajo v last in posest. (I9_ 20., 21., 27. Člen) Če so na kmetijskih zemljiščih novi oz. obnovljeni trajni nasadi, lahko zavezanec uporablja tako zemljišče do izteka rodnosti, vendar ne več kot 10 let. Za ta zemljišča se vzpostavi lastninska pravica v korist upravičenca, najemno razmerje pa se uredi s pisno pogodbo. (22. in 20. člen) Nepremičnine se vrnejo brez hipotekarnih bremen, ki so nastala po podržavljenju. Služnosti, izbrisane s podržavijenjem, oživijo. £33. člen) Če nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest ali na njej vzpostaviti lastninske pravice ali lastninskega deleža, upravičencu pripada delnica ali obveznica. (42. člen) Zavezanec za vrnitev stvari je pravna oseba, v katere premoženju so stvari, ki se vračajo. Ta pravna oseba je tudi zavezanec za vzpostavitev lastninskega deleža pri premoženju. Zavezanec za odškodnino v delnicah in obveznicah je Slovenski odškodninski sklad, za odškodnino v denarju pa Republika Slovenija. (51. člen) Pa še tole: Premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih in civilnih pravnih oseb. Premoženje pravnih oseb v mešani lastnini pa se lahko vrača le v obliki lastninskega deleža v pravni osebi do višine deleža družbenega premoženja. Nedoslednosti v zakonu Zavezanci za vračanje premoženja v naravi nad zakonom niso navdušeni, saj je v mnogih primerih ta nedorečen in bo od raz*ih občinskih komisij odvisno, kako v praksi. Medtem ko namreč zakon določa, da premoženja v naravi ni možno vrniti, če bi podjetje s tem prišlo v težave ali celo v stečaj, pa v enem od naslednjih členo^dolo-ča, da je ne glede na to premoženje potrebno vrniti, če upravičenec dokaže, da bo zagotovil vlaganja ali druge potrebne pogoje za racionalnejšo in gospodarsko uspešnejšo uporabo nepremičnine. Sicer pa zavezanci pravijo, da nepremičnin ne bodo vračali kar tako in bodo uporabili vsa pravna in druga sredstva, da bi jih obdržali. Z vračanjem bodo namreč posledice najbolj občutili zaposleni, pokazale pa se bodo tudi v proizvodnji, ki se bo zmanjšala. To pa vsekakor ne bi smel biti cilj zakona o denacionalizaciji. denacionalizacija Vračanje odvzetega je ponovno odvzemanje Poslanci slovenske skupščine so se lani, pa tudi že letos veliko ukvarjali z lastninsko zakonodajo. Ta v celoti še vedno ni spreje ta. saj poslanci različnih političnih strank ne morejo najti skupnega jezika pri nekaterih zakonih o lastninjenju. Zato pa je morda nekoliko bolj presenetljivo, da je bil že pred koncem lanskega novembra sprejet Zakon o denacionalizaciji, ki prav tako pomembno posega v lastništvu. Ta zakon namreč ureja vrnitev podržavljenega premoženja, ki je bilo odvzeto z agrarno reformo, nacionalizacijo in zaplembo ter z drugimi predpisi in načini, ki jih Zakon o denacionalizaciji našteva. Pravico do vrnitve nacionaliziranega premoženja imajo tako rekoč vsi nekdanji lastniki, fizične osebe, ki so bile v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, jugoslovanski državljani. Zakon ureja vračanje premičnega in nepremičnega premoženja, v tem zapisu pa se bomo omejili na vračanje kmetijskih in gozdnih zemljišč Po podatkih je v vseh štirih pomurskih občinah v zasebni lasti okoli 80 odstotkov kmetijskih zemljišč, torej jih je v tako imenovanem družbenem sektorju le petina. Del sedanjih družbenih zemljišč je bil nekdanjim lastnikom odvzet, dobršen del pa je bil odkupljen pod normalnimi pogoji in jih zato zakon o denacionalizaciji ne bo prizadel. Bodo pa sedanja družbena gospodarstva navkljub vsemu le prizadeta, saj se nekdanji lastniki že pojavljajo s svojimi zahtev ki po vračanju, če bo do vračanja tudi prišlo, pa bo to imelo seveda določene neugodne posledice tako pri proizvodnji kot obsegu zaposlenih. Po ocenah najodgovornejših predstavnikov družbenega sektorja kmetijstva v Pomurju je zakon premalo določen in v posameznih členih prihaja celo v protislovja. Res da je v njem zapisano, da republiški izvršni svet lahko s predpisom podrobneje uredi vprašanja, povezana z izvajanjem zakona, vendar pomurski kmetijci trdijo, da SO takšni predpisi oz. izvedbeni akti nujni. Načini in procesi vračanja bi morali biti točno opredeljeni, saj bi sicer lahko prihajalo do nepravilnosti. liti med kmete, nekaj pa so je dali banovinski šoli, vendar to niso bila preveč kakovostna zemljišča V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan se zavedajo, da kmetijska šola zemljo potrebuje, zato z njo tudi zelo dobro sodelujejo, vendar niso pristaši tega, da bi se znotraj posestva ustanavljalo še eno posestvo. Pri objektih vračanje ne bo potrebno, saj so jih večino zgradili sami, pa tudi sicer pravijo, da preveč premoženja z zakonom o denacionalizaciji ne bi smeli izgubiti. V skrajnem primeru bo potrebno vrniti nekaj čez 100 hektarjev zemlje, vendar vsak vrnjen hektar zanje pomeni izgubo. Na sedanje površine je namreč vezana tudi živinoreja, na vse skupaj pa število zaposlenih in tehnološka opremljenost. V obeh občinah ima Kmetijsko gospodarstvo Rakičan zaposlenih okrog 500 delavcev, ce bi bilo potrebno v naravi vrniti vsa kmetijska zemljišča, pa bi to lahko imelo za posledico tudi do sto manj zaposlenih delavcev. Zato se bodo z upravičenci skušali dogovoriti za najustreznejše rešitve, bodisi za odškodnine, obveznice ali celo delnice, vračanje pa naj bi prišlo v poštev v zares skrajnem primeru. In če bo zemljišča ŠKODA JE VSAKEGA HEKTARJA ni, saj je tudi tu živinoreja odvisna od kmetijskih površin. Posledice pa bodo še hujše, saj bo zaradi vračanja tudi manjša pridelava, vsaj v prehodnem obdobju. To dovolj zgovorno potrjujejo že sedanji podatki, po katerih ima zasebni sektor v občini 80 odstotkov kmetijskih zemljišč, vendar na njih pridela le od 1.500 do 1.700 ton tržnih presežkov pšenice. medtem ko družbeni sektor na 20 odstotkih površin pridela od 5 do 7 tisoč ton tržnih presežkov Podobno je pri nekaterih drugih poljščinah, pa tudi v živinoreji, saj v kombinatu zdaj letno vzredijo 5 tisoč glav mladega pitanega goveda, ki ga izvozijo, z vračanjem zemlje pa bi se tudi obseg pitanja moral zmanjšati. Pa še en problem, ki se bo z vračanjem zemlje pojavil, opozarjajo v radgonski občini. Z nacionalizacijo je bilo namreč odvzetih okrog 15 tisoč parcel, zato vrača nje v naravi tako rekoč ne bo izvedljivo. VELIKO NEZNANIH LASTNIKOV Mnogo odprtih in nerešenih vprašanj v zvezi z denacionatiza- dov, kol pravi direktor Fra”c Skrobar, pa bi bilo vračanje sledica tudi zmanjšanje zaposli ni h. V radgonski občini imajo cez tisoč zahtevkov za vrnitev na cionalizi ranega premoženja, vendar vsem ne bo mogoče ugodit1, saj so med njimi tudi zahtevi0 tujcev. Bodo pa nekaj vinogradov navkljub vsemu izgubili, sni so med razlaščenci tudi domačr ni, nekdanji lastniki viničan} Zahtevkom teh bodo seveda ' Radgonskih goricah morali ug”; diti, vendar jim ne bodo vračal1 površin, ki so jim bile odvzel saj bi s tem okrnili komplekse in zmanjšali gospodarnost. Pa sicer vzpostavitev nekdanje^ dejanskega stanja ni mogoča, $4 so veliko obnavljali, tudi površine, ki so jih morda preraščali tč movje, žive meje, opuščena zel®' Ijišča in še kaj. Sicer pa so se v Radgonskil1 goricah že pogovarjali z nekaK' rimi nekdanjimi lastniki in ti vračanja vinogradov niti ne zahtevajo. Tisti, ki se še ukvarjajo s kmetijstvom, bi celo rajši vzeli njivske površine, te pa v Radgonskil1 goricah že imajo pripravljene-Ce pa bo že potrebno vrniti vinograde, jih bodo vrnili na roba kompleksov, ob tem pa upošte" vali določila zakona o denaci®- Gozdarji v podrejenem položaju Naša organizacija gospodari s 8600 hektarji gozdov v treh pomurskih občinah (razen radgonske), med njimi pa je okrog 2600 hektarjev takšnih gozdov, ki jih bo po zakonu o denacionalizaciji potrebno vrniti nekdanjim lastnikom, pravi direktor Gozdnega in lesnega gospodarstva Murska Sobota Aleksander Beer. Čeprav mnogi menijo, da bo v gozdar avu to najlaže rešiti, pa to ne drži, saj se bo tudi z vračanjem gozdov okrnila funkcionalnost kompleksov, prihajalo pa bo tudi do težav v poslovanju. Po mnenju gozdarjev predlagatelj zakona ni enakopravno obravnaval gozdnih in kmetijskih zemljišč, saj nekatera določila, ki omejuje vračanje v naravi, za gozdove ne veljajo. Posledice denacionalizacije bodo za Gozdno in lesno gospo drastvo še toliko neugodnejše, ker je večina goz.dov, ki jih bo potrebno vrniti, v soboški občini in bo zato potrebno temu prilagodili organizacijo gospodarjenja. Delovno silo bo potrebno premeščati in voziti na oddaljena delovišča, vse to pa bo stroške poslovanja samo povečalo. Ko bo do vračanja prišlo, se bo za kakšno tretjino moralo zmanjšati tudi Število zaposlenih. Že v zadnjem Času, ko se zakon o gozdovih ne izvaja v zasebnem sektorju, so število zaposlenih zmanjšali za 30 odstotkov in ker sta na proizvodnjo v gospodarstvu vezani tudi žagarska dejavnost in druga lesnopredelovalna industrija. bodo posledice še toliko bolj neugodne. Gozdarji pa ta hip tudi Še ne vedo, kaj bo z za-•konom o gozdovih, zato nekih čvrstih programov ne morejo delati in gospodarijo iz dneva v dan. Zatrjujejo pa, da bo imelo vračanje gozdov daljnosežne posledice, ne le gospodarske, pač pa tudi ekološke, saj je bojazen, da bo država iz svojih skladov gozdnih zemljišč vračala z gozdovi tudi nepremičnine, ki se jih v naravi drugače ne bo dalo. Sicer pa so gozdarji že zdaj v dokaj neugodnem položaju. Kot smo že zapisali, bodo morali vrniti okoli 2600 hektarjev gozdov, od teh je okoli 400 hektarjev cerkvenih gozdov, najbolj nejasno pa je stanje v ljutomerski občini. Tu sicer večjih gozdov ni, je pa večinajastnikov neznana in tudi v teh gozdovih velja moratorij na sečnjo. Odlok v začetku letošnjega leta je položaj nekoliko omilil, saj dovoljuje, da se tudi v gozdovih, ki bodo vrnjeni, lahko naprej gospodari, vendar je možno posekati le desetino letno dovoljenega prirasta. Tega se gozdarji dosledno držijo, v gozdovih, ki jih bodo vrnili kmetom, pa so sečnjo celo popolnoma ustavili, jim pa takšen način izkoriščanja gozdov močno povečuje stroške. Že lani se je zaradi tega proizvodnja zmanjšala za 10 odstotkov, kot pravi Aleksander Bear, pa morajo zdaj vsako parcelo obravnavati posebej in namesto dosedanjih 50 bo morda potrebno odpreti celo 250 delovišč. Naj večji del sedanjih družbenih zemljišč v Pomurju odpade na Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, ki ima v soboški in lendavski občini okoli 7 tisoč hektarjev kmetijskih površin. Največji delež je njivskih površin, nekaj pa je tudi trajnih nasadov, sadovnjakov in vinogradov. Po besedah Mirka Horvata, direktorja Kmetijskega gospodarstva Rakičan, je bilo v preteklosti več kot tri četrtine kmetijskih zemljišč, s katerimi razpolaga podjetje, odkupljenih pod normalnimi pogoji, brez vsake prisile, in jih zato zakon o denacionalizaciji ne bo prizadel. Grofovske zemlje in tiste, kije bila prej državna, je razmeroma malo, okoli 350 hektarjev, se pa tudi ta zemlja praviloma ne bo vračala, saj njeni lastniki večinoma niso bili jugoslovanski državljani. Na račun zemljiškega maksi-murna ali prisilne obvezne oddaje je bilo v Prekmurju odvzetih le malo zemljišč. Celo v nekdaj najbogatejših vaseh, kot so Teša-novci. Puconci in še kje, je bilo po zakonu o zemljiškem maksimumu odvzetih malo kmetijskih Zemljišč, zato jih tudi ne bo težko vrniti. Še posebej ne bi smel biti problem vračanja tistim nekdanjim lastnikom oz. njihovim naslednikom, ki se tudi zdaj ukvarjajo s kmetijstvom, Je pa seveda med tistimi, ki bodo imeli pravico do vračanja zemlje, tudi veliko takih, ki se s kmetijstvom ne ukvarjajo več in tu bodo zadeve skušali reševati na najprimernejši način. Nekdanjih cerkvenih zemljišč Kmetijsko gospodarstvo Rakičan tako rekoč nima, saj je na njih zdaj letališče, v Soboti pa prostori tovarne Mura, ni pa tudi veliko zemljišč, ki jih je imela kmetijska šola. Ob prvi agrarni reformi po prvi svetovni vojni so namreč grofovsko zemljo razde- že potrebno vračati, bodo izkoristili zakonske možnosti in kom pleksov ne bodo drobili. Ti upra vičenci bodo dobili nadomestna zemljišča na robu kompleksov ali drugje. Vračanje zemljišč, ki so bila odvzela, namreč tudi v praksi ne bo možno, saj nekdanjih mej in poti ni več in bi bile potrebne ponovne izmere, kar pa bi vseskupaj močno podražilo, poleg tega pa bi še okrnilo funkcionalnost sedanjih kompleksov in podražilo pridelavo. TUJCI NISO UPRAVIČENI DO ZEMLJE Če bi v Kmetijskem kombinatu Radgona morali vrniti vsa nacionalizirana zemljišča, potem bi ostali brez polovice sedanjih površin. Kol je povedal Dimitrij Si-nokapčev, direktor Kmetijstva v Črncih, ima kombinat z okrog 2.500 hektarjev kmetijskih in gozdnih zemljišč, od teh so jih kupili te kakšnih tisoč hektarjev, vsa druga so bila nacionalizirana. Največ zemljišč je seveda v Apaški dolini, saj imajo tu okoli 1.700 hektarjev, vendar bo prav s temi zemljišči najmanj problemov pri denacionalizaciji Lastniki so večinoma tujci, ki nimajo pravice do vračila, čeprav so nekateri zahtevke že vložili. Po nekaterih ocenih bi bilo potrebno v radgonski občini vrniti nekdanjim lastnikom od 500 do 600 hektarjev zemlje, vendar upajo, da vseh teh površin ne bo potrebno vračati v naravi, vsi, ki so vložiti zahtevke, pa do vračila tudi niso upravičeni. Zakon o denacionalizaciji bo imet seveda zelo neugodne posledice za sedanji družbeni sekto r limet i j st va v radgonski obti čijo je v tem trenutku tudi v ljutomerski občini. Podjetje Ljutomerčan ima v lasti okoli 650 hektarjev obdelovalnih njivskih površin in 330 hektarjev vinogradov. Z nacionalizacijo so dobili okoli 250 hektarjev kmetijskih obdelovalnih površin, vinogradov pa celo več. Če bi bilo potrebno vrniti vsa nacionalizirana zemljišča, pa bi Ljutomerčan ostal brez polovice sedanjih površin. Koliko zemlje bo potrebno vrniti, v Ljutomerčanu la hip še ne vedo, saj podatkov o nekdanjih lastnikih nimajo. Pravijo pa, da je bilo med njimi precej tujcev, lastniki kmetijskih zemljišč in vinogradov pa so bili tudi različni cerkveni redovi. Če bo zemljo že potrebno vračati, bodo komplekse skušali ohranili, pravi direktor Ljutomerčana Anton Slavič, saj imajo okoli 30 hektarjev takšnih površin, ki so zunaj zaokroženih zemljišč in sojih že od zdaj dajali v najem. Te bodo dodelili nekdanjim lastnikom. Nekoliko teže bo z vinogradi, saj se bojijo, da bi ob doslednem vračanju morali odtujili polovico površin. Za vinsko klet pa v Ljutomerčanu pravijo, da m sporna, saj so jo zgradili sami. Bo pa prihajalo do zapletov po uveljavitvi Zakona o zadrugah, ko bodo le-te uveljavljale svoj solastninski de lež. BODO VINOGRADI OSTALI? V negotovem položaju pa so tudi v Radgonskih goricah, kjer je bilo nekoč 70 odstotkov vinogradov v lasti tujcev, ostale površine pa predstavljajo nacionalizirane viničarije. To podjetje gospodari s 300 hektarji vinogra nalizaciji, Ta namreč določaj”’ da površine, na katerih so obnO' vljeni trajni nasadi, lahko za*6' zanec uporablja do izteka rod””" stT vendar pa ne več kol des6* let, če se zavezanec in upravi^' nec ne sporazumeta drugače. “ pa seveda na takšnem zemlji^11 lahko vzpostavi lastninska prav'" ca v korist upravičenca. Nekoliko več težav bo verje’* no z objekti, saj je bila večin’ kleti, ki jih imajo Radgonske g0' rice, nacionalizirana. Med nji)” tudi šampanjska klet v Gor”Jj Radgoni, katere lastniki so b”1 Bouvierji, eden od njih pa je žj vel celo v Radgoni v sedanj”1 prostorih uprave zgradbe Ra°' gonskih goric. Vračanje kleti težko izpeljati, saj so bile nekate' re dograjene in so sedaj tehnd0' ško povezane, z denacionalizari' jo pa bi bila bistveno okrnje”’ njihova gospodarska in tehnolč" ška funkcionalnost, česar pa za' kon ne dovoljuje. C e pa bo ka*®' ro od kleti potrebno vrnili, bo”” to le prazni prostori, saj nekoa' nje opreme ni več. v sedanjo P3 so investirale Radgonske gorici Kakšne bodo posledica zakO' na o denacionalizaciji, je v tei” trenutku še težko govoriti, go*°' vo pa bo imel tudi negativ”6 učinke. Vsaj v predhodnem o? dobju, saj bo z vračanjem zemO6 povezana manjša proizvodnja ’ sedanjem družbenem sektorju J6 pa v kratkem času ne bo mog”^ nadomestiti v zasebnem sektor)11’ To še toliko manj, če se tudi v kmetijstvu pogoji gospodarjenj’ ne bodo normalizirali Podat\’ namreč kažejo, da je družbe”’ sektor navkljub vsemu vendar^ uspeval tudi v težkih pogojih g”" spodarjenja ohranjali obseg pr”' izvodnje, medtem ko so jo mnog’ kmetje že začeli zmanjševati. LUDVIK KOVA^ Foto: Nataša Juhn”v Stran 4 VESTNIK, 30. JANUARJA 19# gospodarstvo MINULO sredo republiška skupščina končno sprejela zakon o prometnih davkih - OBDAVČENIH VEČ IZDELKOV, STOPNJE NIŽJE. Poenostavitev?! IZ MURINEGA ZORNEGA KOTA Minuli teden (22. januarja) so republiški poslanci le sprejeli Zakon o prometnem davku, ki je bil na dnevnem redu skupščine tudi na zadnji decembrski seji. Takrat so sprejeli le spremembe in dopolnitve zakona o dohodnini, ne pa tudi zakona o prometnih davkih, ki je - roko na srce — mnogo pomembnejši. Moč ljudskih poslancev je velika; imajo pravico, da kaj sprejmejo ali ne. To, da bodo morali gostinci in trgovci po enem mesecu ponovno opravljati inventure, res ni njihova stvar. Bistvene novosti zakona o prometnem davku, ki bo začel veija- ti I. februarja, so številne poenostavitve. kako bo to uresničeno v praksi, pa bomo lahko preverili šele čez. neka j mesecev. Ugodeno je torej večletnim zahtevam trgovcev in gostincev, da je dav kov preveč, kar le zapleta promet in poslovanje, pravega učinka pa ni. Od I. februarja bo davčna osnova prodajna cena, v osnovo pa bodo všteti tudi prevozni stroški, carine in razne carinske dajatve. Splošna stopnja prometnega davka se je zmanjšala s 33,5 na 20 odstotkov, zmanjšale pa so se tudi obdavčitve pijač (predvsem piva), tekstilnih izdelkov, avtomobilov idr., saj bo odslej najvi- šja davčna stopnja 32-odstotna. Imeli bomo okrog 7-krat manj davkov na promet blaga (mišljene so različne stopnje obdavčevanja). Večina izdelkov bo obdavčena po splošni 20-odstotni stopnji, po znižani 10-odstotni stopnji, po nižji 5-odstotni stopnji in po zvišani 32-odstotni stopnji. Izjemoma bodo drugače obdavčeni »monopolni« izdelki, kot so tobak in tobačni izdelki, žgane pijače in naftni derivati. Stopnja prometnega davka za motorni bencin bo 140-odstotna, za neosvinčenega 90- in dizelsko gorivo 190-odstotna stopnja. Za vse je najbolj razveseljiva novica, da bodo zaradi nižjega prometnega davka cenejši osebni avtomobili, posebni popusti pa bodo za avtomobile s katalizatorji (za tuje avtomobile do 1,3 oziroma 1,9 litra dizel 46 odstotkov, za uvožene avtomobile prek 1,3 oziroma 1,9 litra pa 58 odstotkov). Nekoliko manj razveseljujoča je novica, da se bodo podražila tudi vsa živila (tudi kruh, olje, mleko in mast), pa čeprav le za dva ali pet odstotkov. Avto kupujemo redkeje kot kruh! Bernarda B Peček Koristno zavlačevanje stečajnih postopkov Izkušnje pomurskih Svobod' »ih sindikatov pri stečajnih postopkih in iz tega izhajajočega uveljavljanja pravic delavcev iz minulega dela so slabe. Ugota^ djajo namreč, da se stečajni upravitelji sploh ne zmenijo za njihova opozorila. Kljub pisnim zahtevam od njih ne dobijo potrebnega gradiva, ki bi omogočala zastopanje delavcev pri vlaganju njihovih zahtevkov na te-hieljnem sodišču. Konkretna zgleda sta stečajna postopka 5 soboški Panoniji in SGP Pomurje. Od stečajnega upravitelja v Panoniji so zahtevali po- datke že februarja lani, pa vse do danes niso naleteli na odziv, Poleg tega so slečajni postopki predolgi, kar gre na Škodo delavcev. V svobodnih sindikatih so prepričani, da bi ti postopki lahko bili mnogo hitrejši. Pri tem navajajo stečajni postopek v tankovskem Temelju, ki se vleče že več kot poldrugo leto. Hkrati vzbuja skrb, da vsi upniki v stečajnem postopku niso v enakopravnem položaju. Navajajo nekatere. kot je LB, kjčr so upniki brez vednosti drugih v privilegiranem položaju; seveda na škodo drugih. Tako izvzeti upniki, s katerimi tečejo pogovori ob vednosti stečajnega senata in stečajnega upravitelja, v celoti rešijo svoje upniške terjatve, vsi drugi in tudi delavci pa se pri uveljavljanju pravic iz minulega dela lahko dobesedno obrišejo pod nosom. Kako sicer drugače razumeti, da se jim v pravnih postopkih prizna le 60 odstotkov terjatev z minimalno 6-od-stotno letno obrestno mero (prav ste prebrali: 6-odstotno letno obrestno mero!?) in rokom poravnave čez dve leti. Kakšna bo vrednost denarja, ki jim ga sedaj milostno ponujajo, v naslednjih 24 mesecih, pa si lahko mislite. Na osnovi teh ugotovitev se da razbrati, kako (ne)uČiukovit je pravni sistem pri zagotavljanju varstva in pravic delavcem iz njihovega dela in delovnega razmerja. Nič čudnega, če v pomurskih svobodnih sindikatih prevladuje prepričanje, da So posredi subjektivni vzroki. Ne morejo namreč razumetf, zakaj stečajni postopki tako dolgo trajajo. Piepricani pa so, da imajo pri vsej zadevi največjo korist stečajni upravitelji (honorarji), največjo škodo pa delavci, ki se naposled znajdejo na ulici. MILAN JERŠE ZaKAJ SE JE moral POSLOVITI MINISTER ZA TRG? Politika in afere so neločljivi sc,Poiniki. Večina tovrstnih pove-2av j« pred javnostjo prikritih, le posredno izvemo, da je ■ ■ zdravstvenih razlogov« od-^?Pil ta ali oni. Le redko se zgo-'• da izvemo vse podrobnosti 111 Pa si ie mislimo, da smo jih želeli), in potem se po navadi Zbogom, minister Bastl! vprašamo: ali bi sploh izvedeli, zakaj je moral minister Bastl odstopiti, če ne bi novinarji »izvohali« velike špekulacije Slovina? Ali bi bil minister sploh odstavljen, če javnost ne bi izvedela za zapravljanje denarja za blagovne rezerve? Slovensko vladno omizje je za- pustil že tretji minister; za dr, Katjo Boh (ki bo veleposlanica na Dunaju) in dr. Andrejem Capudrom (ki je zaslužil lep kupček denarja s prevodom, sedaj pa odhaja za veleposlanika v Pariz) bo ministrsko funkcijo odložil tudi Maks Bastl, minister za trg. Še pred nekaj dnevi je javno zanikal Tolar je precenjen Kakšna je danes vrednost tolarja? Izvozniki pravijo, da precenjena, zahtevajo devalvacijo ali dodatne izvozne spodbude. Gospodarska zbornica je svoje mnenje izrazila v odprtem pismu predsedniku vlade, kjer opozarja, da se nam temeljno gibalo izvoza — tečaj pred očmi iznakazu-je, v vladnih krogih pa so mnenja deljena. Predsednik vlade meni, da je tečaj tolarja tržen, podpredsednik Ocvirk je na priložnostnem pogovoru s tekstilci na Sejmu mode napovedal devalvacijo, guverner Banke Slovenije pa meni, da se nad tečajem ne bi smeli pritoževati. In kaj pravijo v Muri, največjem pomurskem izvozniku, kjer so v planske akte zapisali, da bodo letos od izvoza iztržili 128 milijonov mark oziroma zanj namenili 95 odstotkov proizvodnih zmogljivosti. »Tolarski tečaj nam je oktobra in novembra ustrezal,« pravi glavni direktor Božo Kuharič. »Že v decembru smo pričakovali, da bo tečaj tolarja realnejši, da ga bo Banka Slovenije uskladila z inflacijo, rastjo stroškov ... To se ni zgodilo in počasi nam nerealen tečaj' začenja povzročati težave. Ce se bo takšna inflacija nadaljevala, tečaj pa bo nespremenjen, bo to za izvoznike katastrofa.« Ob tem, da je devizni tečaj obmiroval, pa vlada ni sprožila nobene druge pobude za izvozne spodbude, izvoznih posojil in zavarovanj posojil. Izvozne težave so tekstilni izvozniki zaslutili že lani, zato so v branžnem združenju sprožili nekaj zahtev, ki naj bi jih vlada upoštevala. Te so predvsem realen tolarski tečaj, izvozna posojila in oprostitev carin pri uvozu sodobne, za proizvodnjo za zahod potrebne tehnologije. »Tekstilci smo svoje zahteve uskladili z zbornico, pripravili smo tudi osnove za pogovor z Evropsko skupnostjo in ti predlogi so sedaj v proceduri v Izvršnem svetu,« pravi direktor Kuharič. »Zaenkrat ni še nobenih znamenj, da bodo naše zahteve rešene, vendar menim, da mora vlada naš predlog sprejeti, saj je realen.« Medtem ko imajo mnogi slovenski izvozniki težave pri izvozu na tržišča' Evropske skupnosti, in to predvsem zaradi še vedno nejasnega statusa Slovenije in tudi Jugoslavije (še vedno so v veljavi sporazumi, ki jih je z Evropsko skupnostjo podpisala Jugoslavija in pretečejo maja), saj bo Slovenija svoje državne sporazume z Evropsko skupnostjo lahko podpisovala šele maja, v Muri teh problemov ni. Posli s tujino tečejo po ustaljenih tirnicah, zastojev ni. Se vedno pa je kritično tržišče Amerike, kamor izvozijo do 7 odstotkov, za kar se kvote še vedno določajo v Beogradu. »To nam povzroča velike težave,« meni Kuharič, »saj želimo izvoz na to tržišče povečati. Tukaj smo zaenkrat navzoči samo z moškim programom oblačil, trg je izredno zanimiv, vendar zahteven in je nanj težko prodreti. Manj težav bo verjetno v Kanadi in Mehiki, kamor nekaj malega že prodajamo, saj izvoznih kvot v ti državi ne omejujejo.« RENATA FICKO ■ (v tolarski protivred- 7® I i I ■ U nosti po menjalni- fc« I lil lil škem tečaju LB Po- ! III lil — murske banke d.d. na • vW DEM 1 A NAGRADNA -"VPRAŠANJA kakršno koli povezanost s Slovi-nom, izkazalo pa se je, da je minister še kako moCno vpleten. Kriv je zato, ker je nasedel špekulaciji, ker je pristal na tvegan posel, ne da bi prej preveril partnerje, ki bodo z njim sodelovali. Čeprav imajo tukaj prste vmes predvsem »špekulanti« iz Slovi-na, ki so si z marsikaterim ministrom v zelo dobrih odnosih (tako prej kot sedaj), pa je glavni protagonist prav minister Bastl. S pomočjo tržne špekulacije naj b.* ridobili devize, s katerimi bi slovenski trg oskrbeli z živili. Ta. špekulacija je Slovenija stala, 1,8 FINANČNA POMOČ DROBNEMU GOSPODARSTVU n rti * c rj □ E P Za LB — Pomursko banku d.d. je 1. februar 1992 pomemben dan. Takrat bomo odprli banko za podjetnike in obrtnike, kjer bodo le-li. lahko opravili vse posle na enem samem mestu, kjer bo zagotovljena individualna obravnava in kjer bodo lahko dobili številne potrebne strokovne nasvete s področja financiranja program. Db tem prazniku banke se želimo vsaj simbolično spomniti predvojnih podjetnikov in obrtnikov, ki so vsak po svoje in na svoj način prispevali k razvoju in afirmaciji kraja, kjer so delo-v’li. Zanima nas, koliko o njih.vedo tudi naši varčevalci, zato postavljamo 4 nagradna vpraša-nja (iz vsake občine po eno) in upamo, da oreh ne bo pretrd. C B c a m □ w a 03 * s □ E P J*vprašanje Zametki kovinsko predelovalne industrije v Murski Soboti segajo v začetek tega stoletja. Iz majhne obrtniške delavnice se ie razvila močna firma, znana po številnih inovacijah, pa-tentihin novostih (prvi kino npr ). Med številnimi patenti, ki jih je prijavila ta firma je zna-ha tudi vodna črpalka z avtomatiko za individualne hiše. Navedite ime in priimek zadnjega lastnika firme. £ Maks Bastl je bil pred ministrsko funkcijo bolj znan v celjski občini, saj je bil vpleten v razne zaplete v Cinkarni Celje in Kovinotehni. Nazadnje je .imel v Celju svojo firmo MAKSIM (prepustil jo je soprogi) in je v središču Celja zanjo odkupil veliko zgradbo. Poleg tega so ga javno osumili, da je prek tuje firme OSKO razprodajal naše narodno bogastvo. a vprašanje Ljutomeru sta pred 2. svetovno vojno delovali dve usnjarni. Lastnika sta bila Ivo Murti-^šič in [gnac Šinigoj. katera usnjarna je bila ustanovljena prva? . B c o? -■ fU CT CD p c 6 Jj n E o ti s o B vprašanje ^skarstvo v Lendavi ima že dolgoletno tradicijo, saj so prvo besedo natisnili že leta 1575. Pravi razcvet pa ie tiskarna v Lendavi doživela v letih pred drugo svetovno vojno. Navedite priimek lastnika tiskarne vprašanje ime Radenska 3 srca je znana skorajda po vsem svetu, manj ljudi pa ve, da mineralno vo-Radenska polnijo iz večih vrelcev. Tisti, ki radi pijejo brizgance pravijo, da se vina iz regije najboljše mešajo z mineralno vodo iz Petanjskega vrelca. Kcio je bil zadnji lastnik lega vrelca pred drugo svetovno vojno. Odgovore na zastavljena vprašanja pošljite najpozneje do 14. februarja 1992 Enega od pralnih odgovorov bomo izžrebali. Ce na vsa vprašanja pravilnih odgovorov ne bomo dob li. bo-izžrebali enega od tistih ki bodo imeli največ pravilnih rešitev. Žrebanje bo opravila ko-sestavljena iz nekdanjih in sedanjih podjetnikov. rra'ilne odgovore in ime srečnega nagrajenca bomo objavili v Vestniku 21. februarja IVVZ. a (kdgovore pošljite na naslov: P°MLRSKA BANKA d d. Ur DROBNO GOSPODARSTVO feStehna Kovača 12 3 vi D 3 S w CD kovača iz Murska sobota Pomurska banka dd. milijarde tolarjev. Bastl je žrtvoval denar iz blagovnih rezerv, da bi ga s finančno transakcijo devizno oplemenitil. V posel so bili vpleteni Slovin, Jugobanka in beograjsko podjetje Coblex, finančna transakcija pa je bila zavarovana pri tuji firmi iz Milana, ki je sumljivega slovesa. Posel je propadel, ko je srbska vlada s posebnim odlokom prepovedala prodajo uvoznih pravic in deviz slovenskim in hrvaškim podjetjem. Minister je prav zares veliko tvegal, pa čeprav v prvi vrsti z željo, da bi pomagal oskrbeti slovenski trg (kakšne bi bile posredne koristi, če bi posel uspel, pa tako ne bi nikoli izvedeli). Toda: eno je, če se podaš v takšno tveganje s svojim lastnim kapitalom, drugo, če pri tem porabiš denar iz proračuna, ki je namenjen za blagovne rezerve. Odstavljenega ministra Bastla bo zamenjal Jože Jeraj, podpredsednik izvršnega sveta mesta Ljubljana, ki se je »proslavil« z ukinitvijo nedeljskega bolšjega trga in uvedbo evropskega delovnega časa v ljubljanskih trgovinah. BERNARDA B. PEČEK Poceni do novih delovnih mest V vseh pomurskih občinah so se končali razpisi oz. natečaji in v glavnem so se tudi razdelila občinska sredstva za razvoj drobnega gospodarstva. Osnovni kriteriji, ki so jih upoštevale komisije pri dodeljevanju finančne pomoči, so bila nova delovna mesta, s katerimi naj bi se vsaj delno omilila rastoča in grozeča brezposelnost, V občini Murska Sobota je bilo na voljo 11 milijonov tolarjev, ki sta jih prispevali občina in banka, vsaka polovico, in sojih po razpisanem natečaju lansko leto razdelili letos. Prispelih vlog je bilo 38 in so bile vse, razen ene, tudi pozitivno rešene. Kriterij za razdeljevanje pomoči so bila nova delovna mesta, Sobota naj bi jih dobila za samo 11 milijonov tolarjev 108. Posojila bodo uporabili pri izdelavi nogavic, naprav za avtomatsko ogrevanje vozil z diselskim pogonom, za razvoj drobne kovinske galanterije, za avtomehanično in trgovsko dejavnost.. . Veliko manj proračunskih sredstev so za razvoj namenili v Ljutomeru in Gornji Radgoni. V slednji občini so imeli 1,6 milijonov tolarjev, zanje pa seje potegovalo 18 prosilcev. Sedemnajstim so bile vloge ugodno rešene, najnižja vrednost finančne pomoči je znašala 2000 DEM, najvišja pa 4.000 DEM. S temi sredstvi naj bi zagotovili delo 13 brezposelnim. V Ljutomeru so delili milijon tolarjev med tri izbrane prosilce, z njimi pa se bo razvijala proizvodnja zahtevnih kovinskih delov za avtomobilsko industrijo, RTV-servis in servis industrijske‘elektronike ter izdelava biočistil. V lendavski občini, kjer so sredi lanskega leta že namenili 5 milijonov tolarjev razvoju drobnega gospodarstva, bodo kmalu po kriteriju za nova delovna mesta razdelili še tri milijone. Na natečaj seje prijavilo 27 prosilcev, ki naj bi s svojimi programi zagotovili delo 38 delavcem, kar jeza lendavsko občino, ki se bliža 1900 brezposelnim, izrednega pomena. Drobnemu gospodarstvu želijo občine pomagati tudi v letošnjem letu, vendar si o obliki in načinu pomoči še niso na jasnem. Dejstvo pa je, da je sedanja oblika finančne pomočr neustrezna, da spodbuja razvoj po kapljicah, obenem pa omogoča tudi različne vrste špekulacij. Zato bi kazalo dati pod drobnogled delovna mesta, ki so pridobljena za tako majhen denar, in to predvsem z vidika njihove vsebine in trajanja. Ce že ne zaradi zaščite delavcev in gospodarskega razvoja, pa vsaj zaradi izkušenj, ki bodo pri naslednjih natečajih in dodeljevanjih dobrodošle. RENATA FICKO SOBOŠKA ZVEZDA petek 31.1.ob18h A ATT KOM IAIZMOM JANUARJA 1992 Stran 5 gospodarstvo Sumljivo preoblikovanje Ko je že kazalo, da se je pomursko gospodarstvo uspešno izognilo sumljivim poslovnim potezam okoli lastninjenja, ki so v zadnjem času burile slovensko gospodarsko in politično sceno, so delavci kriminalistične službe UNZ iz Murske Sobote na podlagi informacij in govoric pričeli z zbiranjem podrobnejših informacij o lastninjenju družbenega podjetja Dimnikar iz Beltinec. Ugotovili so, da je delavski svet podjetja sprejel sklep o ustanovitvi šestih družb z omejeno odgovornostjo 10. decembra leta 90, po katerem sta ustanovitelja družb Dimnikar Beltinci z 20-od-srotnim deležem v obliki denarnih sredstev in zasebni družbenik z 80-odstotnim deležem v obliki osnovnih sredstev, ki jih je po predhodni cenitvi sodnega cenilca odkupil od podjetja Dimnikar na posojila za dobo treh let z desetodstotno fiksno letno obrestno mero. Družbe z omejeno odgovornostjo so ustanovili prejšnji vodje poslovnih enot, ki so bili vsi, razen enega, člani delavskega sveta, in direktor podjetja. Družbe so prevzele vse delavce, ki so bili prej zaposleni v poslovnih enotah, z obstoječim podjetjem Dimnikar Beltinci pa so sklenile pogodbo za računovodske in nekatere druge storitve ter najemne pogodbe za stavbe z možnostjo kasnejšega nakupa. Kriminalistična služba UNZ ugotavlja, da je v zadevi Dimnikar sporno preoblikovanje podjetja na podlagi sklepa delavskega sveta, katerega člani so tudi direktorji novonastalih družb, saj 29. člen statuta podjetja določa, da je za statusne spremembe potreben referendum. Po mnenju UNZ je sporen tudi odkup osnovnih sredstev na posojilo za dobo deset let po desetodstotni fiksni obrestni meri, saj bi se glavnica morala mesečno revalorizirati v skladu z rastjo cen na drobno in 15. člen o ustanovitvi novih družb, ki dopušča odkup deleža drugega družbenika po preteku določenega časa z odpovednim rokom po nominalni ceni. Zadevo okoli statusnega preoblikovanja podjetja Dimnikarje soboška kriminalistična služba poslala v presojo družbenemu branilcu samoupravljanja Republike Slovenije, če bo ugotovljena tudi kazenska odgovornost odgovornih oseb, pa še kazensko ovadbo enoti Temeljnega javnega tožilstva. Delavci podjetja Dimnikar, pa tudi njihov pravni zastopnik zaenkrat ne želijo dajati izjav in komentirati poteka statusnega preoblikovanja podjetja. To bodo storili takrat, ko bo znan odgovor iz Ljubljane. Kdaj bo to, nam razen tega, da sodni mlini meljejo počasi, niso znali povedati. RENATA FICKO Izvoz pomeni preživetje Gradbeništvo je kot samostojna panoga za trgovino druga oajvečja gospodarska dejavnost, ki ustvarja 9,2 do 12 odstotkov družbenega proizvoda gospodarstva Slovenije, zaposluje 10 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu in je v desetletnem obdobju izvozilo za 253 milijonov dolarjev letno gradbenih storitev. V slovenskem gospodarstvu tako zavzema vidno mesto in je eden od ključnih sestavin preustroja celotnega gospodarstva Slovenije. Nekaj manj kot deset odstotkov delavcev v gospodarstvu je zaposlenih tudi v pomurskem gradbeništvu, v devetih mesecih lanskega leta pa so ustvarili nad milijon tolarjev prihodka. Nesporno je, da se gospodarsko stanje gradbeništva že nekaj let vidno slabša. Sekcija za gradbeništvo je že lani pripravila program sanacije stanja v gradbeništvu in ukrepe za uveljavitev tržnega gospodarjenja. Namen tega programa, ki naj bi ga v končni fazi sprejela tudi skupščina Republike Slovenije, je bil vplivati na republiško zakonodajno in izvršno oblast, da uveljavi takšne rešitve ekonomskega sistema, da bo gradbeništvo lahko delovalo v okolju, ki je podobno tržnemu na zahodu, da bi sb že tako omejena naložbena sredstva usmerjala na tista področja, ki bi kar najbolj zaposlovala gradbene zmogljivosti, pa tudi industrijo, ki je vezana na gradbeništvo. Pouda- HUDA KONKURENCA DOMA IN NA TUJEM Recept preživetja za največje pomursko gradbeno podjetje Pomgrad je večji izvoz. »Dela doma je izredno malo,« pravi Pomgradov direktor Tibor Čarni, »pa še za to se na vsakem razpisu prijavlja do deset izvajalcev. Status gradbene operative rešujemo z deli na Madžarskem in v Avstriji, kjer imamo angažirano tretjino svojih zmogljivosti visoke gradnje. Nizke gradnje pa so vezane na regijo, do konca julija delamo ceste v Pomurju, pri tem projektu dela približno sto delavcev. V občinskem planu je tudi zgraditev cestnega omrežja v dolžini 147 km, če se bo z gradnjo ni, nas pa veže $ tujimi partnerji solidno poslovno sodelovanje.« V Pomgradu računajo na posel tudi pri obnovi porušene Hrvaške, kjer imajo iz prejšnjih let dobre reference, mir pa bo prinesel tudi možnost nadaljevanja turističnega projekta na Hrvaškem, kjer nameravajo na površini 6 ha zgraditi turistično naselje za trg. MRTVA SEZONA PGP-ja Nad razmerami v gradbeništvu tožijo tudi v ljutomerskem gradbenem podjetju. »Se nekaj let nazaj je bilo naše podjetje zelo usmerjeno v stanovanjsko gradnjo, vendar zaradi znanih razmer danes delamo vse,« pravi direktor Anton Jurša. »Prevze- ------Velika odstopanja----------------------------- Samo dve gradbeni podjetji v Pomurju — Križevske Opekarne in Pomgrad — uresničujeta določila panožne kolektivne pogodbe za gradbeništvo, kar je precej tragična bilanca uresničevanja kolektivnih pogodb. Območni sindikat gradbeništva je zaradi lega, pa tudi številnih drugih težav, s katerimi se v zadnjem času iz znanih razlogov -večja letošnja novost pa je bila razstava zlatarskih izdelkov in koz«* tike. Društvo modnih delavcev Slovenije je med sejmom do 16. j«1* arja organiziralo v Festivalni dvorani modne revije, podelili pa so* di razna priznanja. Revija JANA je podelila zlato Jano podjetju A4 MIRA za kolekcijo Eksotik, ki jo je oblikovala akademska slikar” Vesna Gaberšček-ligo. LISCI iz Sevnice za kolekcijo spodnjega p0« la z imenom Demetra, ki jo je oblikovala Marjana Crešnjevar, ter I* dustriji usnja Vrhnika za odličen dizajn pod vodstvom Dragice G* tar. Slednji so prejeli tudi priznanje strokovne žirije revije Me«' Marketing (sestavljali so jo dr.)Stane Bernik. Maja Poljšak, Duš* Benko, Ranko Novak, Jure Apih in Meta Dobnikar), kije 1UV Vrl** ka in Odeji Škofja Loka podelila zlati MM za celosten nastop, tako pa so bili nagrajeni avtorji arhitekt Peter Skalar (1UV Vrhnik* ter oblikovalki Maja Tomažič in Andreja Cegnar (Odeja Škofja W ka). 1UV Vrhnika je prejela tudi nagrado Društva oblikovalcev Slc^ nije za najbolje oblikovano kolekcijo modnih oblačil. Nagrado so I* delili »zaradi prefinjenega občutka in pravilnega pristopa k obliko*« nju naravnih materialov in smelosti pri iskanju novega na podred eksperimentiranja z novimi tehnologijami«. Med nagrajenci in dobitniki priznanj smo letos zaman iskali RO. Verjeti moramo vodilnim, češ da imajo toliko dela, da jih « sploh ne skrbi. Skrbeti pa bi moralo aranžerje in oblikovalce, še bej, če bodo v Muri uresničili svojo napoved in naredili iz Sob0« »mesto mode«. Bernarda B. Pe^ POTREBUJETE OČALA? Če da, vam lahko pomagamo' KAKO? Očala vam po želji izdelamo z vašim ali pri nas kupljenim mate' rialom po konkurenčnih cenah. Naročite se lahko tudi na pr«' gled pri okulistu, ki je brezplačen. KJE? ABA OPTIKA, Tržnica, tel. 21-287, in Lendavska 8, tel* 21-703. MORDA POTREBUJETE ŠE KAJ? Na voljo so vam etuiji za očala, vrvice, filmi. Razvijamo filme in izdelujemo fotografije. ali samo svetujemo. OBIŠČITE NAS V MURSKI SOBOTI! Stran 6 VESTNIK, 30. JANUARJA sociala, šolstvo, zdravstvo Stanovanja naprodaj — stanovanj pa ni osur^01**!® .s.,ano'ani *n »eltki devizni priliv v banke so sedaj toliko v ■ie k 1* m .'JS^k8 obravnavanja, da ni prostora za odgovor na vpraša-I . ako priti d« stanovanja in ali so stanovanja za nove stanovalce. GORNJA RADGONA mreč dajali stanovanjske ključe še tudi prosilcem s stare solidarnostne liste. A^nje iskalcev strehe nad £0 na občinskih službah je saJ slanovanj ni, ne v Ja ne 8ra<>tjo, prav tako anji stanovalci ne izseljuje-nrJLSta,,vVanj’ kot so nekateri K**1': Prav "a stano-nUJ J? ?dno čakaP 'udi *tevil-var,-so ldarnostnih list za stano-tu 1^9903 ^atere -*e bil ra®P*s v le- znani novi stanovanja kriteriji za socialna in ko bodo občine SOLIDARNOSTNI dolg za ^^ka Občina je imela razpis Sianpn . Itev solidarnostnega stt?’ v oklobru Predlar>-'n Sedai -® na pristojnih slovit h> Vendar Jih morajo od-skem ’i Saj s!anovanj ni. V lan-stanove!U n,so 8radili nobenih ^radi Pa so nia MnajV® samo tri stanova-Tmti v,devaH so 15 izselitev). stanLn°V,h V1°S za Pridobitev “ho znan? k * sprejemajo, saj še Do „?a°' kritenji za pridobitev Kaznio^k' ,soc>atnih stanovanj. P 1 bodo mogoči, ko bodo pripravile ustrezne pravilnike. V Gornji Radgoni so na listo uvrstili 98 prosilcev stanovanj, vendar jih je stanovanje dobilo le deset. Zaradi agresije so morali namreč oddati precej nadomestnih stanovanj, prav tako pa je bilo precej preselitev iz negovskega gradu. Novogradenj tudi pri njih ni bilo in tudi za letošnje leto načrtujejo predvsem obnove. V Lendavi so imeli razpis za solidarnostna stanovanja že sredi predlanskega leta, a na stanovanje še vedno čaka 21 prosilcev. Tudi pri njih novogradenj ni. praznih stanovanj pa tudi ni. V tem letu ne bodo zgradili nobenega novega stanovanja, saj bodo morali tudi oni regresirati najemnine, plačati davek in še nakazati delež republiškem stanovanjskemu skladu. Ostane jim bore malo, pa tudi stanovanj v primerjavi z drugimi niso prodali dosti. V Ljutomeru so imeli na listi 48 prosilcev. Še vedno pa jih je na njej 37. V lanskem letu so na- DENAR ODKLEPA STANOVANJA Na občinah stanovanj ni, morda se jih kaj najde pri drugih lastnikih. Ta pa so za socialno šibke in mlade družine, ki nimajo debelih denarnic, zaradi visokih najemnin (pri nekaterih je najemnino treba plačati vnaprej) zaprta. ^1 * z «pi r Jim mar preostane, da čakajo na nova merila za pridobitev socialnega stanovanja? Po napove- dih in pričakovanjih bodo prav gotovo mnogo ostrejša ali ožja, kot jih je poznal solidarnostni sistem. Drugo, kar je, pa je napoved, da se bo gradilo manj stanovanj kot pred leti in še ta bodo najprej za odkup. Z denarjem od prodanih stanovanj bodo v Soboti gradili stanovanjski blok na Lendavski. Z deli naj bi začeli februarja, v objektu pa naj bi bili trije lokali in 18 stanovanj. Bo mar katero od njih tudi socialno? Odvisno od tega, koliko jih bodo lahko prodali ali koliko jih bo ostalo neprodanih. Za socialna stanovanja namreč načrtujejo gradnjo stanovanjskega bloka na Razlagovi ulici, za kar bodo zaprosili sredstva iz republiškega stanovanjskega sklada. Do sedaj so dvakrat prosili za denar iz republiškega proračuna, namenjen za stanovanjsko gradnjo, vendar so obakrat dobili odklonilen odgovor, češ da mora graditi socialna stanovanja vsaka občina sama. Od pomurskih občin bo letos gradila še ljutomerska, in sicer na Starem trgu v Ljutomeru. Zgradili bodo pet novih stanovanj, ki pa bodo zaradi visokega standarda in velikosti »manj primerna« za socialna stanovanja. MAJDA HORVAT V šolah in vrtcih skoraj ni rezerv ČRENŠOVCI Poti do prijaznejše in uspešnejše šole Med s' obiskovati osnovno šolo, če želijo ali ne. ed “'letnim dozorevanjem preživijo v njej precej časa. Velikokrat 'kbvnosr ; k ker ^'rijo uspeh ali pa so jim učne ure to druge šolske ^rasev • za“’mive. Nemalokrat pa imajo strese zaradi kontrolk in Hjju anj ocene, se dolgočasijo ob nezanimivih učnih urah in doži-’ IGln k”* nepr'ie,ne Itenutke, zaradi katerih lahko šolo tudi zasovra-' kako »narediti« prijaznejšo, uspešnejšo šolo? tako da učenci tudi veliko »nastopajo« v razredu. Polletnih izkazov ni, zato te dni s tem niso imeli nobenega dela. S takšnim načinom je zadovoljnih tudi okrog 90 odstotkov staršev. Nekoliko slabša stran pa se jim zdi 3. ocenjevaln$B>bdobje (od konca majskih počitnic do konca šolskega leta), ker je prekratko in prihaja do stiske pri »lovljenju« ocen, če se preveč togo držijo pravilnika o ocenjevanju. JOŽE GRAJ Pot’ Prava' JpVe^ 'n n°bena ni edino Proieh; i*cej °be(ajo nekateri zhčni), ’ k'J,h preskušajo na ra-ibdi in e ml«kah. Vključenih je Kakšna POrnursk'h osnovnih šol. en0. n, S° d°sedanje izkušnje po ■etn lr°ma dveletnem delu? O E^arkn5 dokai Poglobljeno po-^■ne 1 na aktivu ravnateljev ki 5? ga pripra‘ NaivJJ torek v ^renšovcih. ' ProieG ^s.emle,k sej* vključilo Unmestr j • ^“jevalna obdobja la kjer delujejo. Naenkrat naj bi torej ukinili nazive po m ljudeh, ne glede na to, kdo so bili. Toda ali res ni čudno, Cet ' p,nl*,ka * Creešovcih ne bi smela obdržati naziva po fran-Mo. 'fešernu, saj je njegova Zdravljica celo himna nove samo-sl°ve<»ske države? In komu sta v napoto pisatelja Miško Rg po katerem so poimenovali šolo v Veliki Polani, ter Lekarne zasebnikom Medtem ko je glavna »vihra« okrog organiziranja osnovnih šol in otroških vrtcev v skladu z novim zakonom o zavodih v soboški občini že mimo, pojenjuje pa tudi v lendavski in ljutomerski občini, je bilo doslej v občini Gornja Radgona okrog tega dokajšnje zatišje. Po vsej verjetnosti bo tako tudi v prihodnje, saj posebna komisija, ki je proučevala to vprašanje, vodila pa jo je članica izvršnega sveta Janja Brumen, ne predlaga bistvenih sprememb, »Ugotovili smo, da je to področje v naši občini dokaj racionalno organizirano, da je torej mreža ustrezna, glede na sedanje normative za vzgojno-izobraževalne organizacije pa bi lahko imeli v teh ustanovah celo za okrog 12 odstotkov večjo zaposlenost. Pri tem gre predvsem za pedagoški kader, ki pač dela po nekaj ur več, kot določajo normativi, in to stane precej manj, kot če bi povečali število zaposlenih. Tudi pri tehničnem kadru smo našli v glavnem dokaj racionalne rešitve, tako da so kuharice tudi čistilke, računovodje tudi kurjači in še drugi primeri kombiniranja delovnih mest so, kjer je bilo to nujno storiti zaradi normativov. Zdaj pa čakamo z Ministrstva za šolstvo in šport odgovor na naš predlog glede sistemizacije, ki smo ga morali poslati na njihov naslov lani oktobra. Morda bomo lahko vseeno povečati število zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih organizacijah, če pa bomo morali kje kaj zmanjšati, bomo to reševali tako, da ne bo nihče prizadet.« Vse osemletke v občini (Stogovci, Apače, Gornja Radgona — tudi OŠ dr. Janka Šlebingerja — Radenci, Kapela, Videm in Negova) naj bi postale samostojni zavodi, čeprav nimajo vse tako imenovanega optimalnega števila 16 oddelkov (Negova, Stogovci). če bi hoteli kaj združevati v skupne zavode, pa bi torinorebiti bilo umestno le za stogovsko osemletko, ki bi lahko imela skupno vodstvo v Apačah, vendar s tem ne bi dosegli skoraj nobenega zmanjšanja stroškov poslovanja. Povsod drugje pa so razdalje med šolami tako velike (okrog 15 kilometrov), da bi bili skupni zavodi lahko prej ovira kot dobra rešitev. Vozačev pa je že sedaj preveč. Tako ne pride v poštev tudi morebitna ukinitev podružnične 4-razredne šole v Spodnji Ščavnici, saj ukinjanje manjših Šol do nadaljnjega ne priporoča več tudi Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, Najbrž je še zdaj marsikomu žal za nekdanjo podružnično šolo na Stari gori. »Če pa je potrebno tesnejše kadrovsko sodelovanje, pa se to da urediti brez združevanja v skupne zavode, in to predvsem z dogovori, kar tudi že sedaj uspešno rešujemo. Tudi za Skupnost zavodov, ki naj bi jo ustanovili kot pravno osebo, v njo pa združili svetovalne in tehnične delavce, v naši občini zaenkrat ne vidimo potrebe, saj bi bili potem ti delavci preveč odtujeni od šol in vrtcev. Predlagamo pa. da bi bil pri občinskem upravnem organu še naprej računovodski servis, saj imamo v ta namen ustrezno računalniško opremo in bi bilo neracionalno, da se z njo zdaj opremljajo še šoie. če bo prišlo do poenostavitve knjigovodstva in če bo republika zagotovila sredstva za te službe na šolah, pa ni nujno, da bi tak servis deloval še naprej. To bi lahko uredili tudi s sklepanjem pogodb.« Kaj pa otroško varstvo? Predlagano je, da bi v občini delovala dva samostojna zavoda, in sicer v Gornji Radgoni (za enote v mestu ter Apačah, Stogovcih in Črešnjevcih) ter v Radencih (za Radence, Kapelo, Videm ob Ščavnici, Janžev Vrh in Negovo). Najbrž bo takšen predlog sprejemljiv za vse »prizadete«. Ker občinskega samoprispevka za reševanje skupnih potreb, kot je bilo to prej, ni več, se še ne ve, kako uresničiti že dogovorjeno: dozidati OŠ Apače (dela bi se lahko takoj začela, če bi bil na voljo denar), urediti vrtec na Kapeli idr. Vsekakor pa bodo morali najti čimprej sredstva za novo peč in ureditev kotlovnice v Apa- čah, saj je sedaj stanje že skoraj kritično. JOŽE GRAJ ^omu so v napoto Prešeren, Kranjec in Voranc? i Voranc, po katerem je dobila ime osemletka na Srednji 1 ItaiPi'1' N^®v* 'm* nosita, denimo, tudi dve šoli v zamejstvu v 1 '* na tO 50 ,an,kaj zelo ponosni. V minulih letih so pripra- I M ' tr®dicionalna srečanja vseh šol Prežihovega Voranca. 1 nai se zdaj naenkrat »izpišejo« iz kroga prijateljskih šol, ■ s* ne bodo več tako imenovale? 1 mre'^*Veda W da slutiti ozadje takšnega predloga. To bi bila na-| k ' ^JenostavnejŠa pot, da bi se »znebili« poimenovanj po ne-I, r* revolucionarjih j„ borcih, veDdar je takšen pristop dokaj nj.eiL boi kaže, se zgledujejo po občini Murska Sobota, kjer so 1 a **kega že storili. In če smo malenkostni, predlagatelji niti I mo । Jedrn glede krajevnih imen, saj bi se potem OŠ Polana 1 C|( a_a imenovati Velika Polana, OŠ Bistrica pa Srednja Bistri-I g? er pač Jo), stojita v (eh dveh krajih; samo Polane in samo rict pa v lendavski občini sploh ni. I šo|t ^aie p*> d» ne bo več »razprtij« glede tega, ali naj ostanejo I B enote kot sedaj (prej tozdi) ali nai se združijo v nekaj skupi |0 /*'°®°* ali pa naj bo vsaka zase samostojen zavod. Obvelja! °sebJ\lnanie’ da najbolje, če bodo šole samostojne pravne 1 kot pa nai bi imeli skupen zavod s sedežem v Lendavi, Ilno i SedaJ- ^zgojno-izobraževalni zavod Lendava, kot nekak-rJ ki neposredno ali posredno pritiskajo na znižanje od-žev.ni Cen ln e(bni odgovor pridelovalcev na tak pritisk je lahko zni-je 'Je stroškov. Potrebe po racionalizaciji pridelave so čedalje več-ne D1f.! Vs?k premišljen korak moramo kmetijo natančno poznati. To ^hnolnu'' Vedeti za nekaj osnovnih podalkov, Poznati moramo vse znam(1 • Purametre, pa tudi gospodarsko sposobnost kmetije. Spo-dimr°izv°dnji. Evidenca mora biti tako nastavljena, da različne U ■ pri Očenah uporabne podatke. Pri nas uporabljamo In Pravi je. naiine evidence. Vrsta evidence je predvsem odvisna od pripravilo ?sl1,kmeta, kako natančno želi zapisovati podatke. Tu velja Podatke j 'j! in popolnejša je evidenca, toliko več m boljše bo ^"'nto v analizi. Kmet, ki ga zanima le finančno poslova-v Zahod le prihodke in odhodke na kmetiji Taka evidenca je ker jnp| državah najbolj razširjena. Pri nas pa nima večje veljave, Pieseci T potrebno. Žal nismo imeli v mislih novega »kloštra« v Veržeju. pa tudi ne nove šole na Kuzmi in telovadnice v Krogu, ampak S® imeli prav tisti, ki so ugotovili, da gre za novo telovadnico, ki soj® 21. decembra slovesno odprli v Ljutomeru. Knjižno nagrado pa 51 । je zaslužila ROMANA SMODIŠ, Spodnje Krapje 54/a. Čestita-1 mo! -----------------------KUPON št. 43---------------------— Ali veste, katera državaje prva priznala Slovenijo? Še vedno je naš sponzor KNJIGARNA IN PAPIRNICA DOBRA KNJIGA iz Murske Sobote, tako da čaka nekoga me1! vami lepa knjižna nagrada. Odgovore pošljite najkasneje do 6 I®' bruarja na naslov našega uredništva, s pripisom Ali veste. pisma, mnenja, stališča Gospod minister Kranjc, nedvomno vam je znano ... Nedvomno vam je znano, da so se zaradi razmer na Balkanu, cestni prometni tokovi preusmerili na cesto, ki je za tak promet popolnoma neprimerna. Nedvomno vam je znano, da nam težki kamioni čedalje bolj uničujejo zadnje ostanke cestne povezave Slovenije Nedvomno vam je znano, da po tej cesti hodijo šolarji, ker nimajo druge izbire, in so ravno zato čedalje pogostejše žrtve teh razmer Nedvomno vam je znano, kakšen je energetski vložek pri transportu z železnico in kakšen je ta pri kamionskem prevozu ter kakšen je vpliv na okolje železnice v primerjavi s kamioni. Nedvomno vam je znano, da imamo v Pomurju poleg ceste tudi železnico in da imamo celo rampe za nakladanje kamionov na vlak. Nedvomno vam je vse to znano, vi pa nam hodite pripovedovat dolgovezne zgodbe o pomanjkanju denarja za rešitev našega problema. In naš problem je predvsem vaš problem, kajti vi, ne mi, sle plačani za reševanje tega problema Vaša vloga orientalskega pravljičarja nas v trenutku, ko nam pod madžarskimi, poljskimi m bolgarskim! kamioni, namenjenimi v luko Koper ali v Italijo. propadajo še zadnji ostanki ceste in ugašajo človeška življenja, preprosto ne zanima. Gospod minister Kranjc, nedvomno vam je znano, kako hitro se na cesti postavijo barikade, zato nas ne silite, da vas 2 njimi prisilimo napraviti tisto, za kar ste nedvomno plačani. Vaš odgovor ni nova pravljica o jari kači in steklem polžu, vaš odgovor so kamioni na avtov-laku. Ne pozabite, naša vloga v tej igri so človeška življenja. S Švenda Društvo za varstvo okolja Pomurja Zveza društev za varstvo okol ja Slovenija Tovarišica, kje bomo imeli športno vzgojo? Siv, meglen, koledarsko zimski dan Ure potekajo po urniku dela. Med urami pa zmoti delo v razredu zaskrbljenost. »Tovarišica, kje bomo imeli športno vzgojo?« Počakaj Bomo videli. Zdaj je slovenščina. Drug drugemu odgovarjajo. Tovarišica, tovarišica! Bomo šli na sprehod7 Ne. Ostali hi v razredu Saj veš, da to moti one pod nami in one poleg nas. Pustim, da se izgovorijo, da se sporazumejo, presojajo, odločajo Globoko jih razumem. Zato mi beseda o tem. kje bomo tmeli danes športno vzgojo ne gre iz ust. Le kam? Kako pogosto tudi sama razmišljam o tem. Na šolski hodnik, v garderobo, na cesto? Kako smo ostali brez vsega! Pa kako radi bi skakali, si merili moči, se premagovali, bojevali, dokazovali, potrjevali svoje zdravje in moči Kako hudo mi je Saj res V našem kraju smo brez telovadnice že vsa Jela, že od mojih šolskih let Od leta 1960 Ampak, zdaj smo ostali še brez edinega prostora, ki je bil namenjen Športni vzgoji še iz mojih šolskih dm Ali to verjamete? Pa vendar je res. Po 27 letih še vedno vodim mlade nadobudneže v isti prostor A sedaj smo ostali še brez tega. Neuporaben, nevaren l eta opravijo svoje To je bil le bežen trenutek nazaj. Ob mizi pri meni pa sta že reditelja Tovarišica, danes gremo v Trnje. Tam še nismo bili Dobro. Paziti ho treba na cesti Zelo ozka je. Pohod smo izvedli kljub mrazu in sivini Ob vrnitvi pa smo se ustavili ob učenkini hiši. Starši nas kar niso pustih mimo Skupna fotografija pod božičnim drevesom in nekaj drobnih, sladkih sladkarij nam je popestrilo tistega dne uro športne vzgoje. Marta Režonja Vzgojiteljice se oglašajo Dopolnilo k ugotovitvam v Pomurskem vestniku novinarja J. Graja z dne I6 januarja 1992. Njegov dobesedni citat: »Delo v dvojezičnih vrtcih je težje kor v enojezičnih in da ni vseeno, kakšen mode! govora .« Na zapisane ugotovitve se oglašamo vzgojiteljice iz enojezičnih vrtcev v občini Lendava (Turnišče, Cren-šovci, Polana. Odranci, Bistrica, Hotiza). Strinjamo se z ugotovitvami, da je delo v dvojezičnih vrtcih težje kol v enojezičnih To lahko potrdimo na osnovi izmenjav izkušenj in mnenj, ki nas povezujejo. Pozdravljamo vse pobudnike, ki si prizadevajo za pravice druge narodnosti. Želimo pa opozoriti tudi na naše težave. Žal jih preveč dobro poznajo le naši starši, saj so nemalokrat vple teni v vzgojno dejavnost, vendar ugotavljamo, da ni dovolj. če o njih vedo le oni. Navedena spoznanja bi morala seči dalje in sicer do vseh pomembnih, odgovornih dejavnikov, ki nam krojijo normative za vrtce Le ti so kakor zabetonirani in se ne spreminjajo že vrslo let Naj naštejemo 1e nekaj težav, ki kažejo na nujnost sprememb posameznih normativov: — številčnost otrok se iekom let veča (v oddelkih) — vključevanje romskih otrok v redne oddelke. — večina otrok ob prihodu v vrtec obvlada le pogovorno prekmursko narečje, — zasedenost vseh možnih prostorov - tudi pisarniških z otroki: bivanje otrok v vrtcu do 18.00 zvečer v pripravi na šolo. - nenehno uvajanje in menjavanje delavcev po zunanjih enotah, — v času bolniške odsotnosti delavk v vrtcu (samo zenski kolektiv) m tretje osebe niti denarja za nadure Probleme rešujemo, kakor vemo in znamo. Še bi lahko naštevali, vendar je že (udi to dovolj velik razlog za izpostavitev dela v enojezičnih vrtcih Naše vzgojno izobraževal no delo se je tekom let po polnoma spremenilo, popestrilo, obogatilo. Način dela smo spreminjali po drobtinicah, brez velikih revolucij, s pomočjo staršev kol dobrih sodelavcev in vseh zunanjih dejavnikov, ki so in nam še pomagajo pri uresničitvi in popestritvi zastavljenih programov. Tako smo (udi mi želeli hiti del Evrope Bil bi že čas. da se po 25 letih vzgojnoizobraževalne ga dela enojezičnih vrtcev v občini Lendava le nekaj premakne v prid otrok, staršev in delavk v vrtcu Bolijo nas razlike, do katerih pride zaradi nižjih nor mativov (števila otrok), dvojezičnega dodatka in dvojic v starejših oddelkih na dvojezičnem območju. z Uvajanje dvojic je pohvale vredno, saj se z njimi nudi možnost zadovoljevanja individualnih potreb otroka, razbremenjuje in priznava težavnost dela vzgojnovar-stvenih delavcev — ob tem pa nudi možnost še večje kreativnosti pri uresničitvi in možnost zaposlitve delavk. ki že več let čakajo na svetlo luč v prihodnosti vzgoje in izobraževanja. Tako bi prav gotovo dosegli tudi večjo stalnost zaposlenih po enotah in s lem večji in-leres po življenju in z enoto. Podpiramo vse. ki si prizadevajo v tej smeri. Torej — naše želje so. da hi še v enojezičnih vrtcih uvedli dve vzgojiteljici na oddelek kot v dvojezičnih, kar bi pripomoglo k še kvalitetnejšemu delu m izenačenju naših pogojev dela, s pogoji v ostalih vrtcih, tudi širom po Sloveniji, kjer dvojice že imajo. Smo torej kmalu tudi mi na vrsti? Vzgojiteljice enojezičnih vrtcev občine Lendava (Ne)poskušam vplivati na sodišče V prispevku »Poskušam vplivati na sodišče« (Vestnik, 16. jan. 92) je avtor Stefan Smej v 14. odstavku zapisa!. da bi naj delegati (poslanci) družbenopolitičnega zbora odločali o nadvse čudnem predlogu skupščinske imunitetne komisije. ■ Kot član te komisije moram v pojasnilo bralcem Vestnika dodati, da predlog imunitetne komisije ni bil čisto nič čuden, pač pa smo se člani te komisije odločili. IM U NOLOG J J A--------------------------------------------- Lov za izgubljeno imuniteto še traja Dolgost vsake radosti je kratka. Posebno, če je radost povezana s politiko Komaj sem se v članku s cikajQ£jm naslovom Poskušam vplivali na sodišče malo poveselil nad nastajajočo pravno državo, ki je za kratek hipec prišla na obisk tudi v soboško občinsko skupščino, že se je vse razblinilo Z načeli pravne države hi še naprej radi počeli kot svinja z mehom. Članek sem pisal bolj k.ot delegat. manj kot novinar, čeprav bi tudi novinarsko veselje nad primernim delovanjem lokalne občinske skupščine ne smelo hiti drobceno V njem sem sicer navajal svoj nastop v skupščini, vendar kot povsem drugotno zadevo. Vsa stvar se mr je zdela opisovanja vredna predvsem kot praktični zgled za delovanje tridelne oblasti Dovolj 4plgo je namreč politično življenje tukaj potekalo v skladu s tistim »kadija te (oži, kadija tc sodi«. Zategadelj se mi je tudi zdelo vredno pohvalili nekatere delegate iz stranke prenoviteljev (Cagran), ki so v nastopih pred ločenim glasovanjem o priznavanju ali nepriznavanju imunitete enemu in drugemu pretendentu, razlikovali različno upravičenost do zaščite pred kazenskim pregonom Kajti med Bavčarjevo in Zverom je razlika. Bavčarjeva se je zapletla v spor s svojim to-žiteljem indikativno zaradi politi čnega angažiranja, čeprav ne po nuj nosti. Za Zvera tega ne moremo reči Pri njem bi lahko šlo kvečjemu za politični obračun post festum, vendar šele oh predpostavki, da bi v tej deželi še vedno veljalo načelo »kadija te toži, kadije te sodi«. Za nameček sem zato v svojem članku Še kljub temu zapisal neobičajen apel sodišču, češ sodite pošteno Zato, ker so pravne tradicije tukaj še krhke. Kakor sem se v svojem nastopu, za katerega pa sem rekel, da je v poanti članka drugotnega pomena, zmotil v skupščini, lako sem napisal v članku. V skupščini me ni nihče popravil, pisanje v članku pa zdaj prenovitelji uporabljajo kot dokaz za proceduralna napako, ki dajo je zagrešilo vodstvo družbenopolitičnega zbora oziroma imunitetna komisija. Do tod vse prav V resnici sem predlog komisije razumel tako, kakor sem zapisal, in če prenovitelji takn pravijo, potem je vmes ludi proceduralna napaka. Ni pa res, da se iz tega lahko mirno izpelje ugotovitev, »da očitna vsi poslanci niti niso vedeli, o kakšnih predlogih komisije s svojim gla sova njem odločajo«. Poslanci smo namreč o vsakem pretendentu na imuniteto glasovali posebej. ni(i najmanj pa ne .skupaj, ali mogoče celo oh predpostavki zmotne formulaci je, ki sem jo zapisa! in še prej izrekel v skupščini Vprašanje, ki ga je vodstvo druž- da se držimo Ustave (o teh členih m opredelitvah Je P1/! sai že g Smej) m da se pač obema poslancema, g Hnr ti Bavčar in g Emeriku Zveru, naj ne zagotovi poldimM imuniteto, ker gre za njuna dejanja izven parlament* Seveda pa je za nekatere poslance bil dokaj zapleteni^ zik obrazložitve. Poslanka g Brigita Bavčar sc na poslansko imuml^ ni sklicevala, ker je prepr čana, da jo kol poslanka i^1 in je zato imunitetna komisija poslancem zbora predi13' gala, »da se ji imuniteta ne vzpostavi«. Poslanec g. H, i rik Zver pa seje pred preiskovalnim postopkom * val na poslansko imuniteto iti je v njegovem prim^Rj imunitetna komisija predlagala, »da se mu je ne da« K temu pa še to; Sam se pred sodiščem kot posla«* ! nisem skliceval ria poslansko imuniteto; sodišče tud1 nI vprašalo soboškega parlamenta, če mi jo vzpostavi * sem lepo postopek pred sodiščem doživel in prežiš plačal naloženo kazen in živim še danes. Pa brez Filip član DPZ SO M. Sobota član imunitetne kom is’* benopolitičnega zbora vsakokrat postavilo poslanctem, se je enkrat glasilo: ali ste za to, da se Bavčarjevi imuniteta ne vzpostavi? Kdo jr za? (preštevanje divgnjenih rok| Kdo je proti7 (in spel preštevanje divgnjenih rok) Drugič se jc vpra-šanjc glasilo v smislu; ste za to. da se Zveru imuniteta ne prizna7 Kdo je za? Kdo je proti? (Tudi tokrat vsakokratno preštevanje dvignjenih rok). Res je, da so čudno šteli roke. Nikakor pa naj nam poslancem predsedstvo DPS (Nemec) ne pripi suje, da nismo vedeli, n kakšnih predlogih glasujemo. V splošnem razlikujemo enakopomenskost izja* »se ji ne da« tn »se ji ne vzpostavi« ali pa »se mu ne da« in »se mu odvzame«. Zapopadamo tudi spO' ročilnost izjav »za« in »proti«. Vsakokrat smo glasovali v skladu s svojim mnenjem in glede na postavljeno vprašanje Ali pa je to. da prenovitelji div kvalificirajo zmožnost dojemanja poslancev, lahko že tudi razlog ža-skrbljenosti za pravno državo? Seveda jc. ker bi proceduralnosti radi žrtvovali pravico Kar pa se tiče mojega napačnega razumevanja stališča imunitetne komisije, moram povedati, da ni v tem nič čudnega. Tisti, ki niso razlikovali med obema primeroma in so predlagali, da se imuniteta odvzame obema, hi lahko predlagali kur-kol‘ Stefan Smej Stran 10 VESTNIK, 30. JANUARJA kulturna obzorja Franci JUST Miklošičevo kulturno opozorilo (odlomek iz govora ob razstavi dr. Franca Miklošiča v Murski Soboti) Robert Titan-Felix Nekaj stvari, povezanih z Miklošičevim delom, namreč vzpodbuja kot je ob takšnih priložnostih že običaj — k aktualnemu premisleku nekaterih vidikov sedanjosti. Razgibano duhovno življenje v l. pol. 19. stol- je izoblikovalo dve prerodni gibanji, ljubljansko in graško. Vsako je dalo Slovencem svojega duhovnega velikana: ljubljansko Prešerna, graško Miklošiča. Prvo je doseglo svoj vrh v literarnojezikovni praksi in slovensko literaturo dvignilo na raven moderne evropske romantične književnosti, drugo je kulmimralo v jezikovni teoriji. Prešeren in Miklošič, Miklošič je za svoje znanstvene dosežke bil odlikovan s članstvom v dunajski in drugih akademijah, z meslom v gospodarski zbor niči in z dednim plemiškim naslovom; za svoje Primerjalno giasoslo-vje slovanskih jezikov je npr prejel nagrado 1000 goldinarjev . Če bi to prenesli v današnji jezik, bi rekli, da je bil za svoje delo primerno moralno in materialno nagrajen. V kakšnih razmerah je takrat živel Prešeren v Ljubljani in Kranju, nam je dovolj znano. Goto-vo delček Miklošičevega uspeha tiči v ugodnih okoliščinah oz. natančneje: v primerjalnem posluhu, ki si ga je njegova genialnost pridobila pn ustreznih ljudeh, danes bi rekli družbenih ali kulturnih dejavnikih. In gotovo tiči delček Prešernove tragike v neposluhu za njegovo genialnost »družbenih dejavnikov« na takratnem Kranjskem. In čeprav Miklošiča ne moremo imeti za prvega slovenskega uspešnega emigranta, ker so bile družbenopolitične in kulturne okoli-scinc takrat povsem drugačne, se ni mogoče znebiti občutka, da je znal neki drugi prostor, sicer kulturno in politično povezan s sioven Skim, vendar pa ne avtohtono slovenski, mnogo bolje ceniti kulturne dosežke kakor domači. In čeprav danes premoremo Prešernovo na-grado — kakršnakoli že je - nagrado Kresnik idr., ni mogoče brez grenkega priokusa ob spoznanju, da v odnosu slovenske družbe do ulturnega ustvarjalca ni vse lako, kakor bi po standardih razvitega SVela moralo biti. Prešeren in Miklošič , je danes temeljni kamen slovenske kulturne in na njej teme-T e nacionalne zavesti. Drugi je iz nje skorajda izgini! Po že publiciranih mislih prof. Nidorferja: »O Miklošiču ne slišijo slovenski sred-'■ «lci ničesar, tudi študent slavistike sliši za njegovo ime le mimo-vJ. e’ v n,asProtju npr. s Kopitarjem in Čopom, ki sta v slovenski zali Tje'a^Vno dobro zasidrana, četudi še zmeraj slabše, kot bi si žele-Z, ‘ Z”” naj spomnim še na Levstika, katerega skrb za naravni, S siovenski jezik je splošno znana. In je pri tem zamolčan Ml-' Je, ki je opozoril na Levstikovo pretirano približevanje slovensKe-besedja stari cerkveni slovanščini v gradivu za nemško-slovens t ,'Var z besedami, da je »treba pisati staroslovanščino staroslovan-' ’ ldanj0 slovenščino pa tako, kakor zdaj govorimo«. ,, y'onrikacija enega in pozaba drugega Zmeraj bolj sem prepn-bJ? ne gre v lem primeru le za slovenski kulturni sindrom tipa »za jenje trpečega in zavračanega ustvarjalca zaradi priznanja narodo--• rm..i,. in krivdj p0 smn; eshatološko povzdigniti«; da gre za se en , kulturni sindrom, namreč za centralistično oblikovanje slovenske ‘"lurne zavesti, ki se utemeljuje predvsem na osrednjeslovenskem trJi '??■ Pobija pa na sorodne in enakovredne pojave z obrobja V natku, ko smo se rešili enega, od drugih nam vsiljenega centraliz-v.«‘ se rišejo obrisi drugega, domačega. Vendar se ne zdi nujen v demokratični prepredenosti sveta je nekoliko anahronističen. Irmi /j* Prodov obstoj nujna centripentalna sila ne sme preiti v ce ■ raj' i no' Vsal< narod, tudi slovenski, je raznolik organizem m o vt;°'kosl ?e treba ohranjali, pa ne le na folklorni ravni, ampak v njenih razsežnostih. Danes toliko poudarjeni regionalizem m iz p°iem. kajti v njem se skriva legitimna težnja določenega ge-oa^^^uHurnega prostora, da v skladu s svojo tradicijo ostaja Prt na vse strani. Iz te težnje izvira tudi pravica, da ostaja kulturno odprt in torej — seveda zgolj s stališča centra — kulturno centrifugi-ran. Graško prerod no gibanje to misel potrjuje, saj današnji oddaljenejši in zato širši pogled kaže, da sta se z ljubljanskim dopolnjevali. Miklošič — čeprav primerjalni, slovanski jezikoslovec — je v svojem času za slovenščino in za slovenstvo storil več kol marsikateri narodnjaški leporečnež: v svoje vrhunske jezikoslovne študije je z znanstveno avtoriteto, ki ji ni mogoče oporekati, samoumevno vključil tudi slovenščino, ki je takrat še mnogi niso priznavali za jezik naroda. Brez bobnajočih besed z govorniškega odra je utrdil v evropski znanstve-no-kulturni zavesti misel o slovenščini in Slovencih. Da prav ta zavest odločujoče sopoganja kolesje sveta, se nam verjetno ni treba prepričevati. Prešeren in Miklošič. Do njiju smo bili del Evrope toliko, kolikor je bila njen del politična enota, ki smo ji pripadali. Z mirna smo postali avtonomni del evropske kulture Danes, ob izteku Miklošičevega leta, skušamo priti v Evropi, katere del geografsko sicer smo, tudi drugače, državotvorno, kar pomem ne le kulturno, ampak tudi še veliko drugega. V trenutku, ko govorimo o slovenski državotvornosti, ki se ji z dušo in srcem pridružujemo, pa nekateri hočejo pozabiti, da so nadaljevalci Prešernovega in Miklošičevega dela dokazali, da sc je narodna ustvarjalnost kopičila predvsem v kulturi m da smo na tem področju od njunega časa naprej sestavni del Evrope. Odtlej iz nje nikoli nismo izstopili. Tudi v polpreteklosti, ki so jo določali različni ideološki pritiski, ne. Sodelovali smo in sooblikovali vse pomembne evropske kulturne tokove. In to kulturo hočejo danes nekateri podvreči t. i, tržnim zakonitostim in se je otepajo kakor nezakonskega otroka s kulturnimi alimenti. In za nekatere jezik, ki ga je Prešeren tako mojstrsko oblikoval in ga Miklošič znanstveno opredelil med slovanskimi jeziki, ta jezik ni več dovolj plemenit, ni dovolj gibčen, ampak mu je treba skrbništva tujih jezikov, po zamisli nekaterih patronata mednarodne mature, v kateri je izključen kot izpraševalo! jezik, torej jezik z mednarodnim statusom. Berem v časopisu, da bo po zakonu o nacionalizaciji 70 odstotkov gozdov v okolici Maribora prešlo v tujo last. In berem, da bo Ra denska svoj dolg morebiti odplačala tako, da se bo delno prodala. Berem tudi, da je Tobačna tovarna Ljubljana skoraj v celoti v tujih rokah in da je mariborski Zlatorog Henklov. Pa si ob tem pravim, da v moderni državi ne moremo vsi skrbeti za vse. Da bodo gospodarstveniki državi priskrbeli ekonomsko identiteto, turistični delavci turistično, športniki športno itn ter da ji bodo kulturniki ohranili kulturo. In berem v časopisu, da je Primorski dnevnik prešel v roke več italijanskih financerjev, ki mu bodo gotovo vsaj posredno krojili tudi uredniško politiko. Ob tem si nimam več kaj reči. Samo vprašam se lahko: ali je to začetek nekega procesa? Če je tako, potem je na začetku slovenske državnosti konec njene kulture. In s tem že tudi konec njene državnosti. Naj mi bo ob tej nič kaj veseli ugotovitvi — rad bi bil, da bi se motil - dovoljeno parafrazirati Miklošičevo misel, ki jo je veliki jezikoslovec pribil k Levstikovemu starinjenju jezika. Takole je dejal Miklošič: »Jezik je prevelik dar božji, kakor da bi ga posamezni človek smel ongaviti.« Mi bi lahko rekli tako: preveč truda, preveč žrtvovanja, preveč veličine je v slovenski kulturi, da bi jo posameznik ali neka trenutna skupina posameznikov smela ongaviti. Popinje 92 V znamenju jubilejev dajaPonT ki jih iz-mojjp ursko pastoralno ob mi tokrat tudi datu rah. Pa enj X posameznih fa-branji Prelistajmo še ostale ^ofdt 1ni*r^>ors^> pomožni PiČan ’ Stnej’ sicer B°g° ?nuJe v lcm 'etu ^kai v Stopinjah kar ŽivliL'"Vk(>V’ obravnava-vak r,|j» j ,n Vilko No-»nart’ T jubilant druži v se-k' jih nvlr’inejSe sposobnosti, pesmk' ro ,n Dreva . i bo80slovni pisatelj ^anstvrZu 5 leP°slovnih ter ^dari poleg naravne d'ja ari ^|S|' ln vztrajnega štu d°v>na tšaid>tl dn' (jeziki, zgorite v J . 0 °8ija), so ga usme-n°st turi; 0, vsestransko dejav-(( v raztTlere, v katerih je n’z nJego- ?h ri^T^0 naniza m]aj i BO ih del. Lojze Kozar, 0,Per)ia ™ jV svojem članku sPise nriVuem SmejevC ver nekaj d kutenh jih je bilo S'0pjnjah s^bj^vljenih tudi v di Pri Stjkof je sodeloval lu-kovnjk . t a|h nekaterih stro-, Sv. pismu, književna pa je nanizal ka 'n niCa< druga dela župm-’< °dran7?7? L°jzeta Kozarja Z!’°- Prevod *tr za Pr°zo, poe-sko vsehin 1 P()Ie,T1 dela z ver-"ledeni u’ "^“dnje pa so ^Prišljama C snkl' razprave, krologj ’ ocene knjig in ne-S ^letnice*1'm°Sle nli rkeEa roial; p ,lke8a pomur-'°Jenei!a branca Miklošiča, leta v- ■ kadomerščaku Jalnih čV-16 naPisal 34 sa-C z 100 J'8 ln v 44 zvezkih aJak Za , Prav Bil je sttokov-da'jevaniu""^ke jezike. V na ^Urskih‘Zati° zaP'si o več po 1? Vuku s;n 1 h1 možeh: Iva Kerec( dr 'J,0 gorske m, Jožefu ■ ranču Ciganu m drugih. V letošnjih Stopinjah je več reportaž. Tudi o »velikem belem romarju« (papežu), ki je lani obiskal Madžarsko, kjer se je srečal tudi z našimi ljudmi. V Stopinjah lahko preberemo zapise o poselitvah pokrajine ob Muri v srednjem veku, o prek murski republiki, lendavskem gradu, o Porablju, nadaljevanje dnevniških zapiskov Franca Puncerja o taboriščnem življenju . . Zanimivi in dobro izbrani so dogodki v Sloveniji v preteklem letu (fotokronika). Tako kot že vrsto let pa so v besedah in slikah predstavljeni še dogodki v posameznih pomurskih župnijah. Marsikak bralec bo z veseljem prebral tudi »lažje« bra nje, denimo Skrivnostni svel šlorkelj izpod peresa Toneta Ciglarja, šaljivo narečno pisanje Sirkovega Jožeka, ki »domuje« v Stopinjah že več let, večina bralcev pa ne ve, kdo neki bi to utegnil biti. Še bi lahko nizali, saj je branje zanimivo, zato je naklada te edicije iz leta v leto večja. š. SOBOČAN JANUARJA 1892 Zgodovinska poteza likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije — V petek, 24, januarja 1*392 so prekmurski in prleški likovni umetniki ustanovili svoj ceh. Uradno se imenuje Društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije (DLUPP), s trenutnim sedežem v soboški galeriji. Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli pravila DLUPP-a. izvolili organe društva (predsednik IO je akad, slikar Ignac Meden), obravnavali načelne zasnove za delovanje ter zasnovali program dejavnosti za letos; pripraviti naj bi katalog in razstavo članov DLUPP-a, s kalero bi se poleg Sobote predstavili še v Ljutomeru, Lendavi, G. Radgoni, Celovcu iti Porabju. Ceh, ki združuje kar nekaj vrhunskih umetnikov, bo prav gotovo imet velik vpliv na kulturno življenje Prekmurja in Prlekije, še večjega pa nemara pri utiranju poti v srednjeevropski kulturni prostor. Cehu lahko na tej poti zaželimo le vse najboljše! EVANGELIČANSKI KOLEDAR 1992 Tanek, a Koledar za lelo 1992 je tudi letos izdala Evangeličanska cerkev v Republiki Sloveniji, glavni in odgovorni urednik pa je senior Ludvik Novak Knjižica obsega 132 strani. Na prvih so koledarji za posamezne mesece, ki pa so poimenovani tudi s starimi prekmurskimi imeni, na primer maj risalšček, ob njih pa so »premišljevanja« - neke vrste duhovni nagovori. V Kroniki so nanizani za evangeličane pomembnejši dogodki doma in po svetu. Potem je nekaj sestavkov s'področja teologije: Cerkev in njeni delavci, Zakon in cerkvena poroka, Smrt — in kaj zatem? . V Evangeličanskem koledarju je nadalje koristno prebrati članek o razvoju protestantskega šolstva v Prekmurju, o idejni vplivnosti nemških univerz na prekmurske luteranske izobražence v 18. stoletju, o starih prekmurskih tekstih, vzhodnoslovanskih obrednikih V Evangeličanskem koledarju je predstavljena širše evangeličanska cerkvena občina Bodonci, ki obstaja že 200 let. Danes obsega 12 naselij s 435 družinami, oziroma 1.600 člani Z območja te »gmajne« sta tudi dva moža: Stefan Kuzmič, duhovnik in učitelj, ter Lajoš Vrečič, akademski slikar. Tisti, ki jih zanima zgodovina, bodo pravgotovo prebrali članek Biblična arheologija; obdeluje tako imenovane kumran-ske rokopise, ki se imenujejo po mestu Kumran južno od Jerihe na severni obali Mrtvega morja. zanimiv Rokopisi so iz prvega stoletja pred Kristusom. So najstarejši judovski biblični dokumenli. Bralci Evangeličanskega koledarja se bodo najbrž ustavili tudi ob literarnih delih. Tu so Dnevnik stare gospe, Spomin na hrastov križ. Božična voščilnica . . . Prebrati kaže nekaj pesmi, pogled pa bo zastal tudi na skupinskih slikah z lanskih konfirmacij. V Koledarju so ludi trije teksti v madžarskem jeziku, kar gre pohvaliti. Sliko za naslovno stran je izdelal akademski slikar M. Be er, koledar pa so (na finem papirju) natisnili v Pomurskem ti sku. Izdajatelj si je prizadeval, da bi bili stroški čim nižji, v čemer je uspel, saj edicija stane le 200 tolarjev. S. SOBOČAN BEG S SLIK II. Kaj pa, če je morebiti le nekaj na lem ? Če se v teh zapletenih odnosih morda le skriva rešitev? Otrok7Ali tisto. kar ta otrok pomeni, če je le simbol, če ni nič oprijemljivega — nekaj, kar bi utegnilo bivati, če se ne bi drugače primerilo ? Kol Kristus! Povsem vseeno je. če se je Kristus res pdtikal po zemlji ali pa je le izmislek zafrkljivih piscev evangelijev! Povsem vseeno je, ali je bit Kristus res učlovečenje samega Boga ah pa je bil le nebogljeni človeček, ki si je naprtil pretežko breme, da ga ni zmogel privleči na vrh hriba, in se je spotikal pod njim' Le to, kar mu pripisujejo, je pomembno. In nihče ga ni ničesar vprašal? Mu tak spomin godi? Se morda opoteka pod njim, a ga ne zmore odvreči, pa če se še tako trudi7 - Svetovi so, je še dodal župnik, ko sva odhajala. Svetovi, ki so le s prosojno tančico ločeni od našega sveta, a jih ne zaznamo; ljudje so, v katere se zaletavamo — ker smo nebogljeni človečki prisiljeni verjeti, da lahko le mi in zgolj in samo mi zasedemo la drobcem delček vesolja, da se ne more nihče še pred nami vtihotapiti — pa se jim ne znamo niti opravičiti! Vrnila sva se v mesto. Usedel sem se za pisalno mizo in se zastrmel v strop, kjer so se v medli svetlobi priprte petrolejke izrisovali dogodki zadnjih dni, premešani s tistim-, kar se vleče že iz davnine, tam od trenutka, ko sem se izčrpan izvlekel iz oceana, olajšano zavzdihnil in zadremal na deviško bledem produ. Pa sem se bil prisiljen kmalu prebuditi. . . Prodnate sipine, ki so se kot plah vetrič blago spuščale proti morju, so se preplašeno umaknile močvirnatemu pragozdu, v katerega je le v kakem posebnem trenutku posijal drobcen sončni žarek in do smrti prestrašen v hipu ušel. Kot tiste čačke na strganih listih, s katerimi je knjigovez urezal platnice neke manj usodne knjige. Jih je premeteno skril pred neposvečenimi? Jih je shranil za tiste, ki se bodo v potu lastnega telesa prikopali do njih ? Se zdaj naslaja nad mukotrpnastjo njihovega poizvedovanja in skladka z izločenim potom ? Jih je res hotel uničiti? Za vselej izločiti iz človeške zgodovine? Pa so se mu v usodnem trenutku zamislili? So se mu zazdeli povsem brez vrednosti in je s to drobceno zaposlitvijo poskušal vsaj malo opravičiti njihovo bivanje? O Bog, zakaj se že enkrat ne spusti ta prekleta lestev7 Sklonil sem se k najnižjemu predalu pisalne mize in izvlekel pismo, ki sem ga napisal v mladosti in ga shranil za Odrešenika. Odrešenico? Neodločno sem ga kak trenutek mencal med prsti, nakar sem kot s šilom spodboden vstal, oblekel površnik in se podal v megleno noč, ki so jo kot osamljeni svetilniki prebadali snopi mestnih luči in na meglenem platnu slikali razposajene možiclje, ki so se mi zdaj dobrikali, zdaj zabadali čekane v vrat; kol da ne bi vedeli, kaj naj sami s sabo sploh počnejo. Ustavil sem se pred Pianistkinim prebivališčem. Skozi debele stene je v noč stopicljalo njeno sanjavo vzdihovanje in me prijetno žgečkalo. Tu in tam gaje presekalo starčevo smrčanje. Kot grd evnuh je bedel nad njenim spanjem. Kak trenutek sem pismo mencal med prsti, potem sem ga na vso moč zalučal v nabiralnik in zbežal. Spel je pričelo deževati. Do kože premočen sem prikolovratil domov, se skrušil na razmajan stol v galeriji in olajšano zavzdihnil. Posvetil sem se Pavlovim slikam. Brez kančka upanja v očeh sem se sprehajal po barvnih deželah. Pa se mi je — zdaj, ko sem že povsem obupal; ko me je vedno znova plašila misel, da se vse skupaj ne bo nikoli razrešilo; ko sem obsedel na prodnati obali oceana in s pogledom razočarano ljubkoval zamegljeni otok, ki se je lesketal nekje na obzorju; ko se mi je upanje, da se od nekod le priklati ladja in me povede čez, zdelo le še kot nebogljene sanje — sreča naposled le nasmehnila Radožive barve so se pričele topiti in curkoma liti na tla galerije. Po pisani preprogi so se sprehodili do tal in me obkrožili; stoglava množica ostarelih mož in žena v pisanih oblačilih, čez život prepasanili z verigami. Visoko v zraku so divje vihteli zvonce take, kot smo jih vajeni pri govedu — in huronsko vpili Pianistke ni bilo med njimi Zastoka! sem: prav tisto, kar sem si najbolj želel, je umanjkalo! Iz gruče se je izvila drobcena punčka — kot tista, ki sem jo srečal v vlaku —, ki je prej, skrite nekje med nogami starcev, nisem opazil: me pocukala za rokav in se prižela k meni. Sklonil sem se. Pogladila me je po laseh m me povlekla za sabo. Molče sem ji sledil. Sli smo. Kolona huronskega vpitja, rožljanja verig in mukanja goveda, ki se nam je bogve kje pritaknilo, se je vila skozi zamegljeno mesto. Ljudje so preplašeno prižigali luči in se sklanjali skozi okna. Omotični od nenavadnih dišav, ki so prepojile zamegljeni zrak, so zapuščali votline in se drug za drugim pridružili ekstatični hordi Častilcev. Koga ? Kolona seje vila skozi zamegljeno mesto proti primestnemu hribu, ki se je ves lesketal v soncu, ter puščala za sabo nezaklenjena in na stežaj odprta bivališča. Kot nalašč za tatove Ki pa jih ni bilo nikjer najti. Vse, kar leze in gre, se je pridružilo hordi in se preglas e valo v vpitju Ko se je Darja zjutraj zbudila, je na mizi nemirno poskakovalo odpečateno pismo. Namrščilo se je. češ: Bi me pa res lahko kak trenutek prej odrešila utrudljive samote’ Pa je le kratek čas zdržalo v namišljeni jezi. Nasmehnilo se je in seji podobrikalo: Pa vsaj zdaj ne odlašaj z mano! Kot bi bila resnica skrita v njem Nekaj, kar mora nemudoma prebrati. Če ne, se utegne še marsikaj pripetiti! Bo kaznovana za tako odlašanje? kulturni koledar * kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V galeriji Kul-turnega centra Miška Kranjca je razstava 10. mednarodnega bienala male plastike. Sodelujejo avtorji iz Sloveni je. Hrvaške, Srbije, BiH, Črne pore, Makedonije, Avstrije, Madžarske in Italije. Razstava bo na ogled do 20. februarja. LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskega gradu je stalna razstava slik in kipov dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. Na ogled je tudi spominska soba Gydrgyya Zak. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin je prodajna razstava del likovnih umetnikov iz Slovenije in Hrvaške. Izkupiček je namenjen otrokom, ki so žrtve vojne na Hrvaškem. PRIREDITVE: LJUTOMER: Podjetje za predstavitev kulture ČREDO iz Ljutomera vabi na ogled dveh filmov v okviru četrtkovih filmskih večerov. M. januarja bodo v kolturoem domu predvajali film Tam, kjer je srce, 6. februarja pa film Veter v mreži. Obe predstavi se bosta začeli ob 19.30. MURSKA SOBOTA: 4. februarja oh 19 00 hudo v prostoru pred grajsko dvorano odprli likovno razstavo akademske slikarke Ditke Petkovič. MURSKA SOBOTA: 6. februarja oh 19-00 bo v prostoru pred grajsko dvorano predstavitev 3. številke S EPA RA-TI A. ML RS K A SOBOTA: 31. januarja oh 2(1.00 bo > grajski dvorani koncert vokalnega kvinteta Ajda s citrarko Cito Galič. M LIRSKA SOBOTA: 3. februarja bo v grajski dvorani oh 11.0(1 in 16.30 lutkovna predstava Miki in Cofek. 5. februarja bo v grajski dvorani lutkovna predstava zgodba Tri£-trač lutkovne skupine Fru-Fru iz Ljubljane. Predstava bo ob 1 L00 in 16.30. Vstopnice bodo v prodaji uro pred predstavo. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti vsak dan od 8.(10 do 18.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00. GORNJA RADGONA: Matična knjižnica je odprta vsak dan razen torka od 8.00 do 18.00. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10.00 do 18.00, čitalnica pa v ponedeljek, sredo in petek od 7.00 do 18.00, v torek in četrtek od 7.00 do 15.00, v soboto pa od 8.00 do 12,00. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8.00 do 17.00. ob torkih in petkih pa od 8.00 do 15.00. Vsak ponedeljek od 16.00 so pravljične ure za otroke. Stran 11 ne zgodi se vsak dan Sirote postale izvozni artikli Sedaj si zamislite, da sem filmski kritik v enem novinarskih medijev. Jaz vam kakor da pripovedujem o novem ameriškem filmu. Narednik ali poročnik, sloviti itiftenent John Fuckof, če je angleškega rodu, seveda je lahko irskega, potem je lan O’Fuckof ali Škot Shon Mac Fuckof. Kapetan je lahko tudi nemškega rodu Hans Vuckof, celo Rus Dimitrij Fuckoff, redkeje je Japonec Nakajima Fu-Cho-Ofu. Toda, to sploh ni bistveno, tu je še njegov pomočnik, ki se lahko imenuje John Shit, Mike Builshit, Don Horsesbit ali kako drugače. Seveda v zgodbi ne sme manjkati prsata lepotica, ki se imenuje Donna Bitch, Fiona Bitch ati Naomi Bitch. Ne manjka seveda lopovov. Pišejo se Bastard, Sonofbitcb ali kako drugače. Zgodba je zapletena, zelo zin-telektuaiizirana, na kratko bi jo lahko povzeli takole: Michel Fuckof strelja kot nor na lopove, postreli že skoraj vseh štirideset tatov (genialna asociacija na klasiko Ali baba in 40 razbojnikov), ko ga osemintrideseti, ta je najbolj pregnan, zadene s tromblonsko mino. Luftenent je le laže poškodovan, toda postane zelo emocionalen, (emocionalnost se kaže v tem, da vedno začne najprej jokati, potem Črna skrinjica V Birminghamu so iznašli nekakšno črno skrinjico, kakršne imajo na letalih, ki zapisujejo hitrost, prevožene kilometre in postanke službenih avtomobilov. Skrinjica lahko zabeleži kršitve, preveliko hitrost, ki je dostikrat nevarna, predvsem pa številne postanke uporabnikov, ki pogostokrat zavijejo v lokal, gredo nakupovat ali na obisk k ženi. V raziskavi, ki so jo naredili v Veliki Britaniji, je dvainšestdeset odstotkov uporabnikov službenih avtomobilov priznalo, da vozijo prehitro. Ta elektronski vohun se imenuje Data Logger in ima že številne naročnike. Med prvimi so bili podjetja mestnega prometa in bntanske pošte v Birminghamu. Vendar ne gre pri tem le za britanski problem. Tudi države Evropske skupnosti so čedalje bolj zaskrbljene zaradi pogostih prometnih nesreč, v katere so vpleteni službeni avtomobili. Poleg tega pa hočejo upravitelji podjetij nadzorovati poti in stranpoti svojih uslužbencev, Namreč z majhno izboljšavo se skrinjica lahko poveže s centralnim računalnikom v podjetju. Tako je konec s samostojnostjo in svobodnim ovinkarjenjem voznikov službenih avtomobilov. Jelcin zasebno jAžftvvc; \ 'J&tčiur. "= ■®Ki fi L^*«. rH-efoC-^« , Ir: a c Tvncpo jvceoClerf* Stran 12 VESTNIK, 30. JANUARJA za vsakogar* nekaj SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI NAREDI SAM Šifra: Čeranič lavke ali kar zdravnice bi bil za vas pravšnji. Delo, ki ga boste opravljali, mora v prvi vrsti zadovoljevati vašo potrebo po stikih z ljudmi. 5, Posebnosti Vsak dan nas nekdo razočara ali užali. Vseh žalitev ne bi mogli sešteti. Nam v prid, moramo znati oproščati. 6. Nasvet Ljudje imajo radi našo podobo in ne to, kar smo v resnici. Zato smo si delno krivi sami. drugim pomagate, počnete to s precej rezerviranosti. 2. Zdravje Od zdravstvenih težav je pričakovati nagajanje želodca ali pa težave s črevesjem. Če se vam bo kdaj zavrtelo v glavi ali pa boste za kratek čas zgubili zavest, si izmerite tlak. 1- Duhovne in moralne lastnosti posameznika Živahna, a vseeno še dovolj romantična, vsakemu se prijazno smehljate. Kamorkoli pridete, vas imajo ljudje radi Za vas niso sprejemljive spletke, intrige in ogovarjanja. Na to ste preveč ob-čutljiv. Imate zelo malo dobrih Prijateljevi. 2- Zdravje Ste kan»zdrave konstitucije in « vam ni treba bati resnejših zdravstvenih zapletov. Bolj ste podvrženi semantiznu kol drugi. Možnim zdravstvenim težavam 5e lahko izognete s pogostimi sprehodi v naravi, gibanjem in Predvsem z zdravo in pravilno Prehrano. 3. Ljubezen, zveze, zakon, otroci V življenju boste morali dostikrat nositi kar večkratno breme. Tudi mladost bitro mine in že so pred nami prave dolžnosti in skrbi. Tudi tiste, ki nam jih prinaša ta zakon in družina, a si vsi želimo enkrat ustvariti svoj dom in imeti otroke Toda samo želja ni dovolj. To področje je pri vas vprašljivo. 4. Kariera, življenjsko delo, poklicna uspešnost Pred vami jc dolga in uspešna kariera. Logično razmišljate in imate smisel za denar, ki vam bo lahko pomagal pri odločitvi za pravi poklic. Zadovoljstvo z delom vam je najpomembnejše, ne pa samo ali predvsem slava in čast. 5. Posebnosti Družbeno priznanje bo prišlo, ampak nekoliko pozno. Premalo ste med ljudmi. Ce ne drugega se morate sprostiti in si nabrati novih moči. ljubezen, zveze, zakon, otroci hi vas je ljubezen do sočlove-* i ■ t prvem mestu. Ljubili boste In nekdii bp ljubil vas. Je pa tu težava. Težko se boste ‘'•lločiti. Zlasti na prvi pogled marsikdo sknva svoje prave adu- Šifra: Dišeča vrtnica ■ Kariera, življenjsko delo, po-Uicna uspešnost ‘oklic učiteljice, socialne.de- 1. Duhovne in moralne lastnosti posameznika Človek se prepoznava vse življenje. Tudi vi z 21 leti ne veste še vsega o sebi. K vašemu mozaiku še nekaj podrobnosti: ste metodični, zbrani in premišljeni, svoja stališča oprezno tehtate, če 6. Nasvet Skoraj da ne poznate tveganja. Pravijo, kdo tvega, obakrat dobi. Dostikrat je potrebna takojšnja odločitev, ampak ta mora biti v skladu z našim notranjim prepričanjem, sicer vam lahko spodrsne. Lomljivi nohti ~—HUMKI VAL • MURSKI VAL LESTVICA TUJIH SKLADB ' 2 S N M V ]. 2. 3. 4. S. 6. 7. BLACK OR WH1TE — Michael Jackson BROKEN AROW - Rod Stewart CRUCIFIED — Army of lovers STAND BY MY WOMAN — Lenny Kravitz STARS — Simp)y red BOHEMIAN RHAPSODY — Queen WAY OF THE WORLD — Tina Turner PrEOLOGI: ’• WHAT’S GOOD — Lou Reed *• BACARDI FEELING — Double Jam d- SOMEONE — The Rembrandts LESTV!CA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE NA "MUR 9KEM VALU ? Veličastnih , ZA SVOBODO Peter Pan 1 ®BL VARUH — Božidar Wolfand i' Vrhu NEBOTIČNIKA - U'Rcdu in Mija Žnidarič EVROPA Agropop 6 MASNA - Čuki 7' KAKOR NOVI DAN Duo Regina KADAR OGNJI DOGORIJO - Janez Bončina Benč i O j q *PCOJ LJUBILA °BI se S TEBOJ - Damjana in Hot Hot Hot L1 SO NEBESA Ivek Baranja narodnozabavne glasbe na mur-Lof Valu s krščakon, cekron pa z mare-lje°STAL B°M MUZIKANT — Alfi Nipič in njegovi muzikan-3 GORENJKE — Alpski kvintet 4. žpv DA> KI SE UTRNE - Ans. Lojzeta Slaka K KRIVA — Ans. Toneta Žagarja 6. p, SLOVENIJA - Ans. Slovenija 7 *>' A L-IUBEZEN — Slovenski muzikantje '-JAZU V SPOMIN - Ans. Marela 2. N?LUŠKANA MLADA - Fantje treh dolin 3. Ut a~ES — Ans. Nagelj •-ADOST, MLADOST - Ans. Ptujskih 5 Mursc^ne kupone pošljite do četrtka, 6. februarja 1992, na naslov 1 va>, Titova 29, 69000 Murska Sobota. 1---------------------------------------------- asuJem za (ena sk)adbaj. ~ Ma___ " domača __ "^odnozab.______________________________________ 'n Priimek, na5i0V;____________________________ 30- JANUARJA 1992 Gripa Pozimi, ko prebijemo največ časa v zakurjenih, slabo prezračenih prostorih, se pogosto okužimo z gripo. Praviloma se začne s splošno slabostjo, z glavobolom, imamo občutek, da nas bolijo vse kosti. Telesna temperatura se zveča in traja dva do tri dni, zaripli smo, iz nosa nam teče, kašljamo. Ce ne pride do kakšnih zapletov, gripa mine v enem tednu, sicer se zavleče deset ali štirinajst dni, v tem primeru je seveda treba k zdravniku. Pri gripi sl lahko precej pomagamo sami, Če je bolezen na začetku, poskusimo s tole’terapijo: V široki kozici zavremo vodo, damo vanjo dve žlici žajblja, pustimo, da prevre, nato ugasimo ogenj, se nagnemo čez kozico z veliko brisačo na glavi in vdihavamo hlape. Zdržimo pet minut, nato se dobro zavijemo z brisačo in urno spravimo v posteljo. Spijemo veliko skodelico vročega lipovega čaja, vzamemo dva raztopljena aspirina, nos pa si namažimo s posebno mastjo, ki jo dobimo v lekarni. Če nas že ne bo pozdravilo, nam bo vsaj zelo olajšalo hudo napetost v glavi. Bolnik, ki je kar naprej žejen, naj poje čez dan pol litra kislega mleka z nekaj stroki strtega česna. Moj delovni kotiček Ce imamo v stanovanju tako malo prostora, da niti pomisliti ne moremo na posebno delovno sobo, si pomagamo z iznajdljivostjo. Mogoče imamo v stanovanju vrata, ki jih ne uporabljamo in smo jih zato zaprli? Med podboji namestimo police za knjige, pod njimi pa najdemo ravno dovolj prostora za malce večjo desko, ki jo spremenimo v pisalno mizo. Krilo zaprtih vrat prekrijemo s tanko ploščo in tapeto. Premagano kajenje Vsaka tretja ženska med dvajsetim in petdesetim letom se pritožuje zaradi lomljivih in razcepljenih nohtov. Pri moških je ta nadloga nekoliko redkejša. Ugotovili so, da se nohti ne lomijo toliko zaradi pomanjkanja v it anionov in mineralov kot zaradi kemičnih čistil in odstranjevalcev lakov, ki vsebujejo 'aceton. Pogosta uporaba vode, mila, čistil in odstranjevalcev lakov izsuši občutljive nohte, tako da se začnejo lomiti in cepiti. Ljudje, ki so po poklicu na primer frizerji ali mesarji in si zelo pogosto umivajo roke, imajo več težav z nohti kot drugi. Nohti se ne bodo lomili, če jih bomo redno mazali s posebnim oljem in kremo za noh-le, če ne bomo uporabljali odstranjevalcev laka, k! vsebujejo aceton, in če si bomo nadeli pred opravljanjem gospodinjskih del plastične rokavice. Ali bi se radi odvadili kajenja, pa se nikakor ne morete odreči tej zdravju zelo Škodljivi navadi? Najbrž ste poskusili že vse mogoče, da bi odpravili navezanost na nikotin, a se boj nikakor noče končati z vašo zmago. V tolažbo naj vam bo, da niste osamljeni. Takih trpinov je po vsem svetu zelo veliko. A če lahko verjamemo časopisnim vestern, potem so kadilci, ki z lastno voljo niso kos zasvojenosti, končno le dobili pripomoček, ki jim bo odločilno pomagal pri opuščanju kajenja. Gre za protikadilske obliže nicoderm, ki so jih izdelali v kalifornijski družbi Alza. Izumili so jih in začeli preskušati že pred več leti, a so Šele zdaj dobili vsa ustrezna potrdila za prodajo na trgu, se pravi, da so učinkoviti in da niso škodljivi. Cez mesec dni se bodo pojavili tudi v trgovinah evropskih držav. In kako protikadilski obliži delujejo? Kadilec si v obdobju, ko se odvaja kajenja, nalepi obliž na kožo in ga vsakih 25 ur zamenja z novim. Narejeni so tako, da prek kože oddajajo v organi- zem določeno količino nikotina, s čimer pomagajo uporabniku premagovati kadilskega mačka in potrebo organizma po strupu. Stvar se je pri poskusih dobro obnesla. Kuhajte z nami Satove rutke Pozimi gospodinje rade pripravijo listnato pecivo s salom. Če hočemo res dobro pecivo, upoštevajmo tri stvari: Salo mora biti sveže. Zamrznjeno je veliko slabše kakovosti. Pri količini sala se ravnajmo točno po dobrem receptu. Premalo sala — testo ni rahlo, preveč sala — pecivo je premastno, težko, med peko se maščoba »cedi«. Pečica naj bo vroča 200 C. Za salove rutke potrebujemo: 50 dag moke, 1 vanilin, 1 žlico sladkorja, 1,5 del belega vina (če je moka zelo suha, malo več), 2 rumenjaka, 25 dag svežega sala brez kožic, sladkorno moko in 1 vanilin za posip pečenega peciva. Moko, vanilin, sladkor, ščep soli, vino in rumenjake pognetemo v gladko testo. Salu dodamo 5 dag moke, ki smo jo odvzeli od 50 dag moke, in jo ugnetemo v salo, da se ne prijemlje rok. Razdelimo ga na tri dele. Testo razvaljamo v za prst debelo ploščo in jo premažemo z enim delom sala. Zložimo skupaj in postavimo na hladno. Čez pol ure postopek ponovimo in porabimo drugi del sala. Po polurnem počitku postopek še tretjič ponovimo. Ko se testo zadnjič odpočije, ga razvaljamo za nožev hrbet debelo. S kolescem testo razrežemo v kvadrate, jih skromno nadevamo z gosto marmelado in prepognemo v trikotnik. Spečemo in posladkamo. Pečene rutke sladkamo tako, da jih zelo vroče zložimo na bel s sladkorno moko potresen papir, zgoraj jih sladkamo skozi cedilo. SESTAVIL MARKO NAPAST EGIPTOVSKI PRED SEONIK MILIJON NA OSMO POTENCO HRV. LIT ZGODOVI- NAR IN TEORETIK GRŠKA ČRKA AMERIŠKA TISKOVNA AGENCIJA RAKAV BOLNIK REŠET KAST RAŽENJ NEKDANJI CESARSKI GRAD NA DUNAJU : IZDE LOVA LEC OKLEPOV NAUK 0 SILAH V KONSTRUKCIJI FRNIKOLA 1 ALAIN DELON VISOKO ŠOLEC francosko IME ZA OTOK POZDRAV , STARIH RIMLJANOV ONASSIS SREDNJEVEŠKA 1 GLEDALI- ŠKA IGRA UDO Ijurgens PERNATA ŽIVAL ALKOHOL- NA PIJAČA VELIK, BLEŠČEČ SE METEOR VRSTA DELFINA, SABLJA-RICA AM FILM IGRALKA (PATRlCIA) AMERIŠKA KUKAVICA DOBA, VEČNOST RISANA PAPIGA AVOTMO BILSKA OZNAKA ROMUNDE MANJŠE SOBE NA KMETIH MAKARSKA IME DVEH CELIN PUŠČAVSKI RIS REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: klinker, Ra-nieri, Indiana, šiit, el, Teja, ST, ol, tar, del, Oak, Ilok, VO, Miramar, Asinara, častnik. Stran 13 DELNIŠKA DRLŽBA ZA GRADNJO ŽELEZNIŠKE PROGE MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO - 60 MILIJONOV DOLARJEV IZ VSE EVROPE Železnica na Madžarsko bo! Minuli teden so se v Kopru sestali predstavniki ministrstva za promet in zveze Republike Slovenije, Luke Koper, Železniškega gospodarstva. Splošne plovbe Piran ter več špediterjev. Pogovarjali so se o temi, ki je tačas v prometni politiki Slovenije najbolj aktualna in je neposredno povezana tudi s Prekmurjem — to je železniška povezava z Madžarsko po slovenskem ozemlju. Slovenski in madžarski železničarji so se že sestali in pretehtali tri različice predlaganih povezav z Madžarsko prek slovenskega ozemlja (prej je bila Jugoslavija povezana z Madžarsko preko Hrvaške in Vojvodine), ki smo jih predstavili rudi v pomurskem Vestniku. Strinjali so se, da je najbolj sprejemljiva trasa na progi M. Sobo- ta — Puconci — Mačkovci — Mam-nje —Monošter (Szentgotthard). Dejstvo je, da bo potrebno 38.5 kilometra proge zgraditi praktično na novo (tire, ki so bili na stan progi M. Sobota — Mačkovci — H odoš — Madžarska, so pred 24 leti »ukradli« oziroma odnesli drugam), od tega bi bilo 21.3 kilometra proge v Sloveniji, 17 kilometrov pa na Madžarskem. Vrednost naložbe so oceni h na od 58 do 60 milijonov ameriških dolarjev. Če bi z deli začeli že letos, bi lahko končali progo v treh letih, res pa je, da glede na velike potrebe po železniški povezavi z Madžarsko, že danes zaostajamo. Juš 3 Makovec Živeti z zemljo Plačal 27 težakov po 40 vin. Za hlapca v obleki in gotovini 42 k. Krojaču za šivanje plašča 7 k, za deske 4 k, za svilen robec in eno sol sladkorja 16,40 k, sposodi) za nakup žrebca 300 k, pletenje koša za voz 6 k, plačal Vajsu za leto starega žrebca (Vaselin) 320 k, plačal kolarju Kosaniču v Krist, za izdelavo giga 30 k, za čiščenje konjske opreme 3 k, kovaču 16 k, na žagi 8,60 k, kovaču za na Moti za vkovanje novega giga 30 k, za usnje 15 k. Kmetija samo s svojimi poljskimi pridelki nikoli ni bila rentabilna. Majhni pridelki in visoke dajatve so jo od časa do Časa spravljali celo pod prehranjevalno sposobnost. Izhod je bi! vedno najprej v številu živine. Kmečki človek se je ukvarjal s trgovino, kolikor so mu to oblasti dopuščale, z lovom, krivolovom, prevozništvom. V 18. stoletju ši je vaško prebivalstvo prislužilo 1/3 vsega dohodka z nekmetijsko dejavnostjo. Laže je bilo kmetijam, ki so bile blizu mest, toda tudi z Murskega polja so kmetice še v drugi polovici prejšnjega stoletja nosile v Maribor jajca, sir in druge mlečne izdelke. Po bližnjicah, se pravi po starodavnih poteh, so porabile v eno smer 6 ur. Mnogi avtorji, ki so raziskovali desetinske dajatve, se strinjajo, da so le in še druge obveznosti pobrale kmetu do 30 odstotkov vrednosti vseh pridelkov. Poželo previdni oceni je v vaseh, ki so do druge polovice 19. stoletja spadale pod križevsko faro, desetina količinsko znašala približno 11.600 snopov pšenice, 14.000 rži, 480 ječmena in 2.400 snopov ovsa. M. Slekovec je v kroniki zapisal, da je dobivala župnija 1/3 desetine, preostali dve tretjini pa sta pripadli zemljiškemu gospodu. Tako je bilo to urejeno že pred stoletji v urbarjih. prenehale pa so te dajatve z letom 1854. Da navedbe niso natančne pove to, da je dobival župnik svoj del desetine samo pri štirih kmetih v Lokavcih, in to po zapisih hišnih gospodarjev leta 1892 na kmetijah, ki so jim omenjenega leta gospodarili: Franc Vaupotič, Ana Novak, Gregor Samonja m Vid Jelen. Župnega dela desetine niso plačevali tudi Veržanci, ki so — ni znano kdaj — odkupili dve tretjini gospoščinske desetine od gor-njeradgonske graščine Schachen-turm, ki jo je ta pobirala od svojih podložnikov v Ključarovcih. Tako so postali Ključarovčani podložniki verženskih tržanov. Vendar je Veržej svojo pravico do pobiranja dveh tretjin desetine v omenjeni vasi odstopil župnišču. Tako so bili tržani oproščeni desetinskih cerkvenih dajatev. Niso pa bili oproščeni tako imenovane »zbirce.« Vsak Verže-nec, lastnik cele kmetije, je mo ral župnišču oddati zvrhano eno »drevenko ajde«. Enako količino ajde, vendar z dvema vrhoma, Poleg Slovenije in Madžarske se za tovrstno povezavo močno zanima tudi Italija (iz te sosednje države bi lahko dobili nekaj nepovratnih sredstev), neposredno povezavo med Vzhodom in pristaniščem ob Jadranskem morju pa bi financirala tudi evropska banka za obnovo in razvoj. V novoustanovljeno delniško družbo je pripravljena takoj vložiti milijon dolarjev tudi Luka Koper Do srede februarja naj bi se dogovorili o oblikovanju, nosilca naložbe Gripa tipa A Podatki, daje za gripo ali druga virozna obolenja zbolelo od 30 do 40 odstotkov ljudi, kot sojo objavili nekateri osrednji časopisi, za Pomurje ne držijo. Res pa je, da bolezen ni zaobšla niti Pomurja in so številni morali zaradi bolezni ostati doma. V šolah manjkajo učenci in v podjetjih delavci, vendar sedaj na Zavod za socialno medicino in higieno ni sporočil še nihče, da bi zato morali zapreti razred, šolo ali celo podjetje Po besedah zdravstvenih delavcev, je epidemija v Pomurju dosegla vrh pred dvema tednoma. Seje pa letos proti gripi cepilo v Pomurju v primerjavi z prejšnjimi leti zelo malo ljudi, nekaj v zdravstvenih domovih, komaj sto pa na higienskem zdravstvenem zavodu. Vzrok za to je. ker so s cepljenjem začeli pozno, saj niso dobili potrebnega cepiva. Sedaj pa je za cepljenje, za tiste, ki bi se še radi zavarovali pred boleznijo, že prepozno. mh so morali dajati tudi cele kmetije v Hrastju, na Moti, v Vučji vasi, Bučečovcih, Stari in Novi vasi, Iljaševcih, Šalincih, Kristancih, na Grlavi, v Banovcih in v Bunčanih. Poleg tega so morali dajati še po enega piščanca, eno klobaso in tako imenovani »sirni groš«. Lastniki polovične kmetije so dajali po 3 merice ajde, enega piščanca ali klobaso ter enega in pol »sirnega groša«. Na Grabah, v Logarovcih, Gajšov-cih in Kokoričih je dajal celo kmet namesto ajde voz drv, potem pa še klobaso, piščanca in en sir. V Lokavcih je moralo 8 kmetov dajati po določilih urbarja po »drevenko« ajde z vrhom, en kmet drevenko brez vrha, drugi pa vsak po drevenko z dvema vrhoma. Tudi tukaj so dajali po enega piščanca, klobaso in »sirni groš«. V Križevcih je moral vsak kmet dati drevenko ajde z dvema vrhoma, potem pa še »sirni groš«, piščanca in klobaso. Poleg desetine je dobival župnik v Ključarovcih še »z vršaja«, in to 6 »drevenk« prosa, v Bunčanih 28 »drevenk« prosa in 18 komolcev prediva. V Novi vasi 6 »drevenk« pšenice, 4 komolce prediva in 4 peteiine, v Križevcih pa 28 »drevenk« ovsa. Vsa »zbtrca« je znesla, kot je izračunal Slekovec, 279 »dre venk« ajde, 240 »sirnih grošev«, 252 piščancev, 229 klobas in 24 voz drv. Iz gornjega popisa je lepo razvidno, kakšne kulturne rastline sb v posameznih predelih najbolj uspevale. Iz nekega popisa po letu 1400 zvemo, da so na Murskem polju pridelovali zelo malo ovsa in rži, pač pa več pšenice. Bolj malo je bilo ječmena in lanu ter repe, prosa in graha. Veliko so pridelovali fižola in maka. Za lastne potrebe so pridelovali tudi zelje Sadjarstvo in travništvo je bilo slabo razvilo. Ajda se v Sloveniji prvič omenja leta 1426. Tako imenovani Ferdinandov desetmski red iz leta 1605 podrobno določa, kako se morata obnašati pri pobiranju desetine tako kmet — podložnik kot dese-tinski gospod. Po žetvi mora kmet zložiti snope v kope z enakim številom snopov — na Murskem polju 80 — ter obvestiti o žetvi, v našem primeru grad in župnišče. Po treh dneh sme podložnik snopje odpeljati, na njivi pa pustiti vsak deseti snop. Te snope mora še dva dni čuvati, da se z njimi ne zgodi kaj nepredvidenega. Desetinski gospod sme napraviti kontrolo. Ce kmeta po krivem osumi, mu mora vso desetino odpustiti (!), če pa ga zaloti pri zataji snopov, potem ima zemljiški gospod pravico do dvojnega števila snopov. (!) To je zelo shematičen prikaz desetin-skega reda in v vsakem okolju so se o vsem po svoje dogovarjali. Ponekod so desetinske snope morali pripeljati na grajske pristave in v župnišča. Nasploh je bilo desetinstvo kar precej zaple tena zadeva, saj je ime! lahko tu di kakšen kmet desetinsko pravi- (delniška družba ali drugačna oblika), zavedajo pa se, da bodo morali pobudniki projekta zagotoviti vsaj 20 odstotkov predvidene vrednosti, preden bodo Evropsko banko za obnovo in razvoj lahko zaprosili za medna rodno posojilo. Upamo, da bodo vztrajali in prišli do skupnega jezika, kajti tako prometni tokovi kot posojila si hitro najdejo nove smeri in cilje. Bernarda B Peček co na kmetiji ali celo več kmetijah v isti vasi ali drugod, toda tudi sam je moral za svojo posest dajati desetino graščini, samostanu, trgu ali komu drugemu, ki je imel podobno pravico na njegovi podložniški posesti. 1912 Za 5 prašičev in dve prašiči dobil 156 k, za protje v Meki 38 k, 115 kg pšenice po 0,22 k — 25,30 k, za 2,5 orala travnika v Veščici dobil 5000 k, za prascev 130 k, za meso od telice 33 k, za 7 prašičev, 3,5 mes. starih — 190 k, kobila zmetala žrebčeka v petem mesecu. Naželt 124 križev rži — 35 drevenk, 186 križev pšenice — 57 drevenk, ovsa 28, ajde 45, prosa 4 drevenke. Bilo 6 voz krompirja, repe nič, 5 voz koruze, 12 voz buč. Sposodil si za nakup njive 300 k, dal za so! 7 k, za izdelavo olja 2,70 k, obleka 26 k, za pokrivanje strehe 6 k, zdravniku 59 k, pogrebni stroški 54 k, za drev. semen. ječmena 10 k, za maše 100 k, za vrečo pšen. moke 31 k, za 500 jelševih sajenk 7 k, čevljarju 15 k, pri odvetniku dr. Gromanu v Ljut. položil za njivo 3.600 k, za sinovo obleko 9 k, za izdelavo olja 2,56 k, za izdelavo 6 panjev pri Ferenci v Verž. 22 k, sodarju Polaniču v Kriš. za izdelavo štirih polovnjakov, dveh novih pile za napajanje živine in vedrice za gnojnico 21 k, za deske 4,80 k, za dežnik 3,10 k, prevleki za dve odeji in drobnarije 12,80 k, novi klobuk 4,20 k, za podplale in za strojenje kože 16,40, usnje in podplati v Radg, 11,40 k, za leseno orodje pri vejalniku za med, Leksič Sal. 5,20 k, plašč za kolo in luč 20 k, strošek za čevljarja 21,40 k, 33 težakov po 0,40 k, hlapcu dal 42 k. 1913 Za 500 kg pšenice dobil 170 k, za svinjo 102 k, 250 kg pšenice 85 k, za 8 prascev 184 k, 5 mladih gosi 12 k, za 3,5 let starega konja v Ptuju 610 k, za bika v Strassu 235 k. Naželi 113 križev rži — 60 drevenk, 168 križev pšenice — 85 drevenk, 78 ovsa, 1 I ječmena m 40 drevenk ajde. Na pametivo prodal 4 in polletno žrebico Lisko Martinu Gmachtlu v Salzburgu za 1.720 k in kupil poldrugo leto staro žrebico pn M. Pušenjaku na Moti za 800 k, dobil za 38 kg pšenice 114,92 k Stroški za gradnjo novih hlevov — samo cene: traverze 17,50 k za kg. zidna opeka 1,60 k, strešna opeka 5 k, ena lata 16 k, Žlebnik 14 k, ena smreka za rože-nico 400 k, 41 težakov po 0,50 krone. Včlanil sem se v Kmetijsko društvo Vučja vas in naročil nekaj travniškega semenja. Društvo je precej časa vodil vučenski nadučitelj Franc Cvetko, doma od Male Nedelje. (Dalje) Reki so kopali novo strugo. Na obeh straneh nastajajoče struge so bili oboroženi vojaki, tudi »štUke« (topove) so imeli, večkrat je pokalo in treskalo. Eni so zakopali, kar so drugi izkopali. Z novo strugo seje Mura ob izlivu Ku-čnice na Petanjcih (Phetenegh 1229, Petened 1264, Petanicz 1348, Tres Pethanz 1472 . . Szechenykut... leta 1808 je bil na Madžarskem kraj Petenye in več krajev, predvsem v Žalski županiji, Petened; danes na območju Sevnice zaselek Petan in blizu Birčne vaši naselje Petane) dotaknila prekmurske zemlje. Kot neubogljiva in neukrotljiva je rezala in sekala katastrske in državne meje (sedaj hrvaško ozemlje na območju Hotize). Ustvarjala je dvolast-ništvo in prisilila večino mlinov na prekmursko stran. Kot je razdvajala, tako je z dvolast-ništuom in mlini povezovala prebivalce z obeh bregov. V začetku našega stoletja so nekateri mlini »mleli celo kulturo«. Z desnega brega so prihajale v vrečah med pšenico za mletje slovenske knjige. Kolikokrat je bilo mnogo stoletij prav živo in vroče ob mrzli in deroči reki! Za nas je bilo mnogokrat v več kot tisoč letih. Ko so Nemci avgusta 955. leta na Lechfeldu pri Augsburgu temeljito porazili Vogre (Madžare), je Mura stopnjevano dobivala mejno-obrambni pomen; zlasti od 12. st. naprej. Na levem in desnem bregu so nastajali dvorci, prebivališča stražarjev strelcev. Kot zgodovina so nam ostala imena krajev. Na prekmurskem bregu: Mesynch ob Mokošu (omenjeno 1347., sedaj ohranjeno v zemljiški knjigi, vi. št. 26/1-7 k. o. Tišina kot ledinsko ime Pre miszniky) in sedanji Strehovci (1322. Streleclak, 1764. kot Strelec in za tem Oriszent-vid). Na desnem bregu, v naši neposrednejši bližini, Nova vas in Stročja vas. Pomensko so ostali nespremenjeni kraji: Strelec v Medjimurju in Strelci v okolici Moškanjcev. Kolikšna je povezava posameznih priimkov in imen kra- Feri Maučec Almanah pomurskega rokometa Razpustili ekipo Mure V letu 1931 se je v Sloveniji zmanjšalo zanimanje za haze-no. Zato so se pri Športnem klubu Mura v Murski Soboti odločili, da kljub velikim uspehom ekipe, ki bodo z zlatimi črkami zapisani v analih pomurskega ženskega športa, raz pustijo hazensko sekcijo, saj niso videli prihodnosti. Sobo-čanke v bližnji okolici tudi niso imele pravih nasprotnic. Velik rokomet ni zaživel Po drugi svetovni vojni v Pomurju oziroma v Murski Soboti hazene niso več igrali, pač pa še nekaj časa v nekaterih drugih delih države, zlasti na Hrvaškem. V tem času pa se tudi v Pomurju pojavi nova športna panoga — veliki rokomet. Te igre so se lotili dijaki soboške gimnazije, ki so prvo tekmo odigrali s ptujskimi gimnazijci leta 1946. Potem je bilo še nekaj srečanj med soboškimi in ptujskimi gimnazijci. Nad veli Murina ekipa hazene. Stojijo od lave: Anuš Peček, Boži Gabi Kardoš, Didi Gyory, Gym Nemeš, Paula Sočič. gimnazijcev se je nato udeležila območnega prvenstva v Mariboru in v družbi Branika, Kladivarja in slovenske Bistrice zasedla tretje mesto. Rokomet se je prenesel tudi na druge šole, sekcije pa so začeli ustanavljati tudi pri društvih Partizan in športnih organiza cijah. Tako so med prvimi ustanovili rokometno sekcijo na pobudo Evgena Titana pri soboškem Partizanu, to vlogo v Lendavi pa je prevzel učitelj Franc Bobovec. V letu 1957 so prve rokometne gole dobili tudi dijaki na soboški srednji ekonomski šoli in organizirali -. Erži Jonaš, medrazredna tekmovanja. (Nadaljevanje) jev z vdori, kolonizacijo ali preseljevanjem z enega brega na drugega? Na desnem bregu so znani priimki: Vgrin, Voger, Vogrinec in Vugrinec ter naselje Vogričevci (1413 WogritschJ na območju Ljutomera. V( Prekmurju pa: Nem, Neme. Nernet, kraj Nemčavci (1365. Nemcy) in Murski Črnci (1366. Nemethfalu). Ob Muri je večkrat tekla kri in reka se je neposredno zarezala v našo zgodovino tega stoletja. V krvi zadušeni upori slovenskih vojakov maja 1918. leta, nastanjenih v Judenburgu (12.—13. 5), Murauu (14. 5.) in Radgoni (23. 5.). To niso bili le upori izstradanih in vojne naveličanih slovenskih fantov (V. Vodopivec; Sodobnost, 1933; J. Pleterski: Prva odločitev Slovencev .,. SM 1971). Aprila— maja 1945. leta so po Muri plavala mnoga trupla in veliko jih je tudi ostalo v reki. V času vojaške agresije proti osamosvajanju Republike Slovenije je Mura pomagala zadržali navzgor prodi rjajočo vojsko, ki se je dokončno znesla v Gornji Radgoni. Tam je bil nekoč tudi spomenik radgonskim upornikom. Ali bo oslej Mura tekla mirno brez sovraštev in krvavih obračunavanj na njenih bregovih? Kljub večkrat ponovljenemu vprašanju, mi babica ni vedela odgovoriti, zakaj so spreminjali in spremenili tok Mure. Rekruti so kaj radi zbadali »nepotrjene«, da bodo služili pri murski mornarici. Videl sem in sočustvoval, ko so »borari« (delavci murske regulacije) vlekli proti toku s kamenjem naloženo »šefo«; le nekajkrat so konji nadomestili človeško vleko. Prevoz čez reko so opravljali z ladjami, večjimi čolni. Voz#! so s »štango«, ki je imela kovinsko ost. Pravi mojstri so bili mlinarji in ribiči. Ponavadi je bil mlinar sinonim za dobrega ribiča. Pečena riba, posuta s koruzno moko, je bila pogosta jed v mlinu. Riba pa je morala splavati v pijači »pomelajev« kim rokometom pa se mladi niso preveč navduševali, saj ni bil tako dinamičen kot hazena. Poleg tega tudi ni bilo rokometnih igiršč, saj so tekme igrali kar na nogometnih površinah. Primanjkovalo jim je tudi vaditeljev in sodnikov, pa tudi pravil igre še niso preveč dobro poznali. Tako se veliki rokomet aurju ni obdržal. Mali rokomet privlačnejši Ko je velik rokomet v Pomurju popolnoma zamrl, so se dijaki soboške gimnazije pod. vodstvom profesorja telesne vzgoje Evgena Titana, ki je bil pobudnik igranja raznih športnih panog, lotil tudi malega rokometa. Ta je bil bolj privlačen in dinamičen kot veliki rokomet. V tem času so tudi na soboški gimnaziji ustanovili prvo Šolsko športno društvo pri nas ŠAG (šolski aktiv gimnazije), v okviru katerega so gojili razne športne panoge, med nji- (mlevcev). Rad se spominjam dobrega starega mlinarja Omarja, ki je rastel in umrl z mlinom. Natančno je vedel, kdaj ponoči spijo ribe, in Če je prisluhnil šumenju vode, nam je vedel povedati, koliko št manjka do polnoči ali koliko je že čez. Več pišem po očetovem pripovedovanju in zaradi različnih ohranjenih harpun med starim železjem kot po močno zabrisanem spominu. Ko so ribe mrestile (tudi ob povodnji), so mlini posebej oživeli: bilo je več »pomelajev«, ribičev in radovednežev. Velik dogodek je bil, ko so z ladjami vlekli vlak (okrog 20 m dolgo in 2 m široko mrežo) za velike ribe. Včasih trud hi bil poplačan. Nekoč je bila Mura zelo čista, kjerkoli si se lahko odžejal z njeno mrzlo vodo. Reka je bila tudi bogata z velikimi in žlahtnimi ribami. Na te so pri' rejali (kot na morju) nočni lov. Na ladjah, predvsem na vodnici, so močno svetili ali na posebno pripravljenem ognjišču kurili skeni (dobri »smolenja-ki«). Na ladji je bil ribič strelec z »berdunom« (harpuno) ustrezne oblike in teže, ki je bil navezan na »rinko« v Kljunu ladje. Lovili so bolene (aspiii' saspius), mrene (barbus) in naj; večji uspeh je bil, ko so ujeli glavatico (salmo buchs), največjo in najžlahtnejšo ribo Mure Z Muro se je povezovalo skoraj celoletno življenje prebivalcev ob njej. Velik dogodek je bil, ko so prišle »pralje« (perice) na veliko »žehto«. Otroci smo na bregu kurili pod kotli. Ženske s podvezanimi »jankami« so v Muri izplakovale ponjave, lanene prte in drugo. Potem so perilo prale s »prastarimi pralnimi stroji« Po zloženem perilu na ploščatem brežnem kamnu so tolkle s »praukami« (30 -40 cm dolg in 20—30 cm širok lepo obdelan lopar). Ko so se hjele, je po gozdu odmevala prijetna muzika. Tedaj je bilo pri mlinih več »pomelajev« in smeha, pa tudi vragolij ni manjkalo. (Nadaljevanje) mi tudi nekatere nove, ki jih prej v Pomurju še nismo poznali. Začetki malega rokometa v Pomurju, ki se sedaj imenuje samo rokomet, segajo v leto 1956, ko so soboški dijaki odigrali prvo prijateljsko tekmo s ptujskimi gimnazijci. Sobočani so tekmo dobili, kar jih je spodbudilo, da so se rokometa resneje lotili Ekipa soboških M*--* • MM. ta*-« 1KMMT. ROKOMETNA ZVEZA SLOVENIJE " ~______ItpfaaA — —■ __________ •M ŠA« — _ — •» — f -CA * M___<_______. .. __________ Pni zapisnik z rokorne!ne tekme so boških gimnazijcev. VESTNIK, 30. JANUARJA I0tf .___________________________ Stran 14 šport nogomet Priprave na vrhuncu k si plima rski nogometni ligaši, ki tekmujejo v slovenski in območoi članski ligi vzhod, se it nekaj časa intenzivno pripravljajo spomladanski del prvenstva. Nogometaši Mure iz Murske So-<’ot5 so začeli s pripravami 9. janu •tria m vadijo vsak dan dvakrat izmenično v telovadnici m na pro stem pod strokovnim vodstvom Bo- Prašnikarja, trenerjev Milana MNencerja in Milivoja Gavrilovi « m tehničnega vodje Zlatka TkaL Prvo prijateljsko tekmo je ur3 Grgrala že v petek z Inker J drugo pa (včeraj) 'bajlijo iz Vinkovcev. V soboto, '■tebruarja, igra Mura z Budu nstjo v Hodoša it u, v nedeljo, p lebruarja, pa v Murski Soboti s tonikom iz Beltinec. V ponede J > 3- februarja, zjutraj Sobočani Potujejo na skupne priprave v Novtgrad, kjer bodo do 9. Februar-j. tem času bodo v Novigradu up,1 prijateljske tekme z Iju-Svobodo. Haskom Grad-S? “.^ba, Varteksom iz Oh Zdlna Kbdtvarjein iz Celja. tekmTTK^^09- kbruar’a z tebansko Olimpijo v An... nu Dogovorih pa so se še za <12 Žd"’ " ManbonMura (15. 2.), Mu-(ti 2.), Bakovci Mura ' 'o Mura.MTTč (23 2.1. V odiP?L)alnc:m obdob.iu bo Mura Hi.h,a a 14 lekem V tem času sla bar p,pUsbbl Dani in Slavko Leone ' Sla se vn,da v Turnišče, na ^arkez^0 men’s’tBsa Pa X odšel ^ngonieiaši Nafte iz Lendave so začeli s pripravami 7. januarja pod vodstvom novega trenerja Željka Orehovca, pomočnika Stanka Pre-radoviča in tehničnega vodjo Aleksandra Gašparja. Vadijo vsak dan v telovadnici in na prostem. V tem času je klub zapustil Damir Vodo-pija, ki je odšel v Slrahominac, pri šli pa so poleg Bubcka, Hraniloviča in Djuranoviča še Goran Jezernik in Janez Drk (oba Graničar Benica) ter Emil Pal (Mladost, Čentiba). V pivo moštvo pa so tudi vključili tri mladince: Balantiča, Ferleliča m Vargo. Doslej je Nafta odigrala dve tekmi med sabo in z Varteksom v Varaždinu V soboto. I februarja, igra Nafta v Lendavi s Strahomin cem, v sredo, 5. febraurja pa z MTC-jem iz Čakovca. V petek, 7. odpotujejo, Lendavčani na skupne priprave v Izolo, kjer bodo ostali do 15. februarja. V tem času bodo odigrali prijateljski tekmi s Turniščem in Izolo. Dogovorjene pa imajo še prijateljske tekme Beltrans Veržej Nafla (16 2 ), MT<: Nafta (19. 2.) in Nafta:Wildon Avstrija (22. 2.). Nogometaši Potrošnika iz Belli nec so začeli s pripravami za novo tekmovalno sezono 6. januarja pod vodstvom trenerja Nikole Skrbiča in tehničnega vodjo Zvonka Balantiča. Vadijo vsak dan izmenjaje v telovadnici in na prostem. Dogovorjene imajo naslednje prijateljske nogomet Seminar za nove sodnike ntina7^lns’(o društvo nogometnih sodnikov Lendava organizira sev proS(na ?°, 5 n°gomelne sodnike, ki bo 31. januarja 1992 ob 17. uri zi 174 lb NK Nafta v Lendavi. Prijave zbira Štefan Fclbar na Hoti °B|Sk pri KOŠARKARJIH RADGONE- Zelja priti v prvo slovensko ligo m]aijK°šarkarski klul? Radgona, ki deluje v okviru Pratizana, itna Natisi Se'ekcijo pionirjev ter pionirsko, kadetsko, mladinsko in in jer^^^0 Mlajši pionirji in pionirji tekmujejo v občinski ligi osnov v klubu posvečajo posebno skrb, saj imajo na *adii r ' 5olah na KapOi. Radencih, Apačah in Gornji Radgoni so j e Jc- V zadnjih dveh letih se je to delo dobro obrestovalo, saj deti<,Se .sobdne rezultate v kadetski in mladinski selekciji. Ka ^asedi na'p,ei tekmovali v območni slovenski ligi vzhod, kjer so vzhod'k™0 ’nes,° 'n se uvrstili/v slovensko košarkarsko ligo jih m-’ kJerso bili drugi Za selekcijo nastopa 15 igralcev, vodi pa ligi vz?^t ^^avn^- Mladinci so tekmovali v slovenski košarkarski igra|c . 'n prav tako zasedli drugo mesto. Za ekipo nastopa 12 dvetna” pa ^orls Domanjko. člani Radgone tekmujejo z bori z e*’parna- prva nastopa v drugi slovenski ligi vzhod in se ska er b letvice in za vstop v prvo slovensko ligo Druga član stem • pa naStopa v območni slovenski ligi vzhod in je na še-GlavnT^11’ Trener P?ve ekipe je Vlado Škof ml druge pa Miran ekjpj Ak Pred letošnjo tekmovalno sezono sta se združili moški ske moa. '8°ne in Pomurja z namenom, da bi bilo središče pomur-vejenu r c košarke v Radgoni, ženske pa v Murski Soboti. Za raz-do . °^arkarsko dejavnost bi v Gornji Radgoni potrebovali tri vnj jJi' ‘^rc trenerje. Težave pa imajo tudi s telovadnico v osno-Poz)mj 'O^ja Radgona, saj je premajhna, preslabo osvetljena in čjnicm Prehladna Upajo, da bodo la problem rešili z dokon- Letu ^ovadmee v Radencih. še jn .s n^rtujejo, da bodo organizirali šolsko prvenstvo za mlaj-organjl'rcPe pionirje v začetku drugega polletja. Prav tako bodo Sloven ' turn'r kadetov, na katerega bodo povabili moštva ir bizira|i'JL ln Avstrije. Po končanem prvenstvu pa bodo tudi orga-^°rnii turnir v trojkah Med kmetijskim sejmom v na kate ‘^P°n| bodo pripravili mednarodni košarkarski turnir, iz fier|;^rn bodo sodelovala slovenska moštva in moštvo zdomcev drug(h /j' Premišljujejo tudi o organizaciji Košarkarske noči in cilj s katerimi bi pridobili potrebna sredstva, glavni zom j^J^^kega kluba Radgona pa je, da bi se v tekmovalni se-2'93 uvrstili v enotno prvo slovensko ligo F M vzhod. Fuldi N. Ju h nov ^rij "Rnnc, Ki tekmujejo v Jru^i slovenski lici tekme: Potrošnik:MTČ (I. 2.), Mu-raTotrošnik (2. 2.), Potrošnik:Lju-tomer (5. 2.), Budučnost Hodoša n Potrošnik (8 2). Beltrans:Po-trošnik (9. 2.J, 'Potrošnik;Bakovct (12. 2.), Ljulomcr:Potrošnik (15. 2), Potrošnik Turnišče 116. 2. h Potrošnik .Beltrans (19. 2), Bakovci. Potrošnik (22. 2.), Turnišče:Potrošnik (23. 2.). Nogometaši Turnišče so začeli s pripravami na drugi del prvenstva 7. januarja pod vodstvom trenerja Ivana Maučeca, pomočnika Mirka Stališča in tehničnega vodje Franca Lacka. Dogovorjene imajo naslednje prijateljske tekme Dobrovnik Turnišče (2. 2.), Od 5. 2. do 9 2. bodo na skupnih pripravah v Izoli, kjer bodo odigrali prijateljski tekmi z lendavsko Nafto iri Slavijo iz Vevč. Dogovorjene pa so še tekme: Potrošnik Turnišče (16. 2.), Turnišče Potrošnik (23. 2.) in Bakovci Turnišče (15. 3.). Že nekaj časa sc tudi pripravljajo za drugi del prvenstva nogometaši Beltransa iz Veržeja pod vodstvom novega trenerja Jožeta Jerebica in tehničnega vodje Slavka Osterca. V času od 25. 2. do L .1. bodo na skupnih pripravah v Ankaranu, kjer bodo odigrali tri tekme Poleg tega imajo še dogovorjene tekme Nafta Beltrans (2. 2 ). BdlransPotroš-nik (9. 2), Beltrans:Nafta 116. 2.h Potrošnik Beltrans (19 2.) in Tisi-na:Beltrans (23. 2 ). NOGOMET Prva preizkušnja Mure Nogometaši Mure, ki se že nekaj časa pripravljajo za drugi del prvenstva v S N L, so odigrali prvo preskusno tekmo s hrvaškim ligašem 1 likerjem iz Zaprestča. Na zasne' nem igrišču so sc bolje znašli gostje m zmagali s 3:0. Kljub porazu pa so Sobočani dobro igrali. — NOGOMET--------------- Ošlaj in Vegič V Kopru bo od 29. januarja do 5. februarja 1992 zimska nogometna šola, ki jo organizira NZS. V šolo sta povabljena tudi pomurska nogometaša Damjan Ošlaj (Dokležovje) in Borut Vegič (Turnišče). Med strokovnimi delavci šole je tudi Vlado Vlaška-iič iz Murske Sohote. “ŠD RA DOVČI----------- Uresničili program dela Trije pokali na vaški olttn piadi v Skalah, uspešni nastopi moške in ženske ekipe v malem nogometu na raznih turnirjih, sodelovanje s Parti zanom iz Skal in vaškimi društvi, srečanje harmonikarjev in organizacija dveh izletov, to je kratek povzetek uspešnega dela Športnega društva Radovci v preteklem letu Dostojno so tudi proslavili 5-letnico delovanja društva in zaslužnim podelili priznanja. Na občnem zboru so za novega predsednika izvolili Stefana Bašo ter sprejeli okvirni program dela. Pose ben poudarek bodo namenili ureditvi okolice igrišča in gasilskega doma ter nadaljevali z tradicionalnimi akcijami in prireditvami. E. Meliti ŠAH — PPRL ZIMSKA LIGA--------- Mladinec in Bakovci Začelo se je tekmovanje v po-mursko-podravski zimski rokometni ligi. Rezultati prvega turnirja: Polet- Radgona 13:18, Bakovci—Polet 18:13. Radgona—Krog 14:15, Bakovci- Radgona 18—16, Krog —V. Nedelja 14:13, V. Nedelja —Polet 15:13, Bakovci —Krog 22:18, Videm — V. Nedelja 10:17, Ormož- Videm 21:14, Mladinec- Ormož 19:15, Razkrižje —Videm 18:14, Polet ml.: Ormož 14:19, Mladinec -Razkrižje 25:23. Polet ml.: Mladinec 8:22 in Razkrižje Polet ml. 16:14. Mladinec 3 3 0 0 66:46 6 Bakovci 3 3 0 0 58:47 6 V. Nedelja 3 2 0 1 45:37 4 Ormož 3 2 0 1 5547 4 Rarknžje 3 J 0 1 57:53 4 Krog 3 2 0 1 47 49 4 Radgona 3 1 0 2 48 46 2 Polet » 3 0 0 3 3951 0 Videm 3 0 0 3 38:51 0 Polet ml. 3 0 0 3 36:57 0 M. Šeruga — KOŠARKA------------------ Zmaga Radgončanov V tekmovanju druge slovenske moške košarkarske lige vzhod je Radgona v gosteh premagala Slivnico z 88:76. Najboljši strelci pri Radgoni: Gomboc 37, Ulaga I6, Cigut 13 in Ploj 10. V tekmovanju območne košarkarske lige pa je Koroška premagala Radgono s 103:85. Najboljši strelci: Vukotič 21, M Gomboc 16, Flisar in Golob po 1 L Poraz Sobočank V zadnjem kolu prvega dela tekmovanja v drugi slovenski ženski košarkarski ligi je Comet iz Slovenskih Konjic premagal Pomurje iz Murske Sobote s 77:45. Strelke za Pomurje: Drožina 20, Brezič 10, Forštnarič 8, Kar 4 in Čer 3. Drugi del tekmovanja se začne 25. februarja. 7 T — KEGLJANJE -------- Poraz Nafte v Varaždinu V devetem kolu varaždinske kegljaške lige je Centropromct iz Varaždina premagal Nafto iz Lendave s 5164:4879 podrtimi keglji. Najboljši pri Nafti: Horvat 842. Kopinja 841 in Žalik 814 podrtih kegljev. Sobočani drugi V Ljubljani je bilo drugo kolo tekmovanja v zveneči igri golball. Sodelovalo je pet ekip, med njimi tudi ekipa Murske Sobote. Sobočani so premagali Koper s 14:10, Celje s 15:5 in Gaberje s 16:5 ter izgubili z Ljubljano z 8:10 in zasedli drugo mesto. -j- — Š A H------------- Pomursko prvenstvo V Lendavi je bilo medobčinsko prvenstvo za pionirje in pionirke v šahu Rezultati — ml. pionirji: I. Lendava, 2. Beltinci, 3. Radgona, ml. pionirke: L Negova, 2. Bogojina, 3. Črenšovci; st. pionirji: I Lendava, 2. Murska Sobota, 3. Radenci: st. pionirke: L Radenci, 2. črenšovci, 3. Beltinci. j. g Farago v Radencih Sh Radenska je v sodelovanju z zdravili&em pripravilo šahovsko si-mullanko z madžarskim velemoj sirom Ivanom Farago. Zmagal je gost z 19.5:6,5 (očke Premagala s(a ga Lukič (Radenci) in A Kelemen (MS), remizirali pa so Suba&ič in Horvat (ob:i Radenci), I. Kos. P Kelemen, Kovač. A Marič in K Manč (vsi MS) (er Pukl in Hrdja (oba Lendava). Mala Polana občinski prvak Odigrali so zadnja tri kola občinske šahovske lige Lendava Rezultati — II. kolo: Bistrica:Lenti II. 3:1. Lendava:Genterovci 1,5:2,5, Lenti I Krojaššlvo 0:4. Kovačeva:Petišovci 2:2. Lekop:Pionirji t.5:2,5 in Renkovci M. Polana 0.5:3,5; 12. kolo: Pionirji:Renkovci 2.5:1.5. Petišovci:Lckop 2,5:1,5. Krojaštvo:Kovačeva 1,5:2,5, Gente-rovci:Lenti I 2:2, Lenti II Lendava (.5:2.5 in Gorice:Bistrica 2:2; |3. kolo: Lendava.Gorice 1:3, Lenti I Lenti II 2:2, Kovačeva Gente-rovci 3:1, Lekop :Krojnštvo 1:3, Renkovci; Peti sovci 2:2 in M. Polana: Pionirji 4:0. Zmagala jc Mala Polana z 19,5 točkami pred Kovačevo 15,5, Krojuštvom Mišo 35 ter Petišovci in Goricami po 27 točk. J. Gerenčer — RK POMURKA BAKOVCI---------------------------“ Leto največjih uspehov Minulo leto je bito za Rokometni klub Pomurka Bakovci naj uspešnejše doslej. To so ugotovili na občnem zboru kluba, ko so ocenjevali delo tn se dogovarjali o nalogah. Člansko moštvo je namreč v republiški ligi zasedlo drugo mesto in se uvrstilo v superli-go. Po jesenskem delu tekmovanja v tej ligi pa so na sedmem mestu Kadeti pa so z maksimalnim številom točk na prvem mestu. Ekipi mlajših pionirjev je uspelo zmagati na mednarodnem turnirju v Izoli. Igralec Srečko Meolic pa je nastopil v slovenski mladinski reprezentanci. S pripravami za spomladanski del tekmovanja v slovenski super ligi so rokometaši Pomurke Bakovec začeli 9. januarja. Vadijo šestkrat tedensko v telovadnici v Murski Soboti. V programu pa imajo tudi tridnevne priprave v Slovenj Gradcu, kjer bodo odigrali več prijateljskih tekem z močnejšimi nasprotniki. NAMIZNI TENIS Benkovič zmagovalec Tradicionalni, letos že 31. članski turnir za Rajkov memorial, ki je bil v Hrastniku, je bil letos brez najboljših igralcev Kovine tn Stroj ne, zato so Pomurci v okrnjeni konkurenci odnesli prva tri mesta. Zmagal je Robi Benkovič, kije vjjolfinalu premagal Rihtariča in v finalu klubskega soigralca Kusa. Zitek se je uvrsti) med osmerico. Od Sobočanov nista nastopila Unger, ki je bolan, ter Benko, ki je na pripravah širšega kroga kandidatov za slovensko državno reprezentanco v Novi Gorici. Drugi regijski selekcijski turnir pionirjev, kije bil na Ravnah, je Pomurcem prinesel solidne uvrstitve. V najboljši skupini je bil Horvat drugi. Uhan iz Radgone pa šesti. V drugi skupini je bil Solar drugi, v tretji Kocuvan Četrti in v četrti Radgončan Bukovec peti terŠbufl sed mi. M. U — ROKOBORBA------------------------------------ Zvezo preselili v Ljubljano V Murski Soboti je bila skupščina Rokoborske zveze Slovenije. ki so se je udeležili predstavniki vseh slovenskih klubov. Na njej naj bi razčistili nekatere očitke mariborskega in ljubljanskega kluba Rokoborski zvezi Slovenije v Murski Soboti o nedelavnosti, sprejeli ustrezne dokumente m izvolili novo vodstvo. Z glasovanjem. pri čemer pa niso sodelovali predstavniki pomurskih klubov, Lenart pa je bil proti, so odločili, da se osrednja slovenska zveza iz Murske Sobote preseli v Ljubljano. Za novega predsednika zveze so izvolili Branka Omerzuja iz Ljubljane. ATLETIKA Tri prva mesta AK Pomurje V Lipnici v Avstriji je bilo tekmovanje v krosu, ki so se ga udeležili tudi atleti in atletinje AK Pomurje iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh. Zasedli so namreč tri prva mesta. Najuspešnejši so bili: P. Klemenčič, ki je zmagala pri pionirkah, J. Gujtman, ki jc bila najboljša med mladinkami in J. Kolar, ki je zasedel prvo mesto v konkurenci mladincev. M. Hajdinjak je bila pri pionirkah druga, E. Banfi pri članicah tretja in E. Gbntcr pri mladincih četrti. m, Šeruga Pomurski alpinisti pred odhodom na najvišji vrh Afrike Kitimandža-ro iz Murske Sobote. Stojijo od leve: Ladislav Ligeti, inž. Vili Žižek, Boris Kukanja, dr. Arpad Norčič in Lado Klar. Foto: J. Zauncker ODBOJKA Občni zbor Pomurja Odbojkarski klub Pomurje iz Murske Sobote bo imel v soboto, L februarja 1992, občni zbor, na katerem bodo ocenili dosedanje delo in se dogovorili o nalogah Odbojkarji Vi groša, ki so po jesenskem delu prvenstva v slovenski ligi na odličnem drugem mestu, so že začeli s pripravami za drugi del prvenstva. Novi poklicni trenerje postal Dejan Munih, medlem ko bo Ludvik Janža vodja strokovnega štaba in tekem. --STRELSTVO-------------------------------- Najboljši strelci Turnišča V Lendavi je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško šolskih športnih društev lendavske občine. Pri pionirjih je zmagala OŠ Turnišče pred OŠ Lendava m OŠ Črenšovci, pri pionirkah pa prav tako OŠ Turnišče pred Lendavo. Najboljša posameznika sta bila Režonja, 170. in Tursar (oba Turnišče), 144 krogov V Dobrovniku je bilo na sporedu drugo kolo občinske strelske li ge Lendava. Vodi ekipa ŠK Turnišče z 2862 krogi pred Črenšovci, 2665, in Varstrojem, 2641 krogov. Med posamezniki je na prvem mestu Draškovič s 733 krogi pred A. Maučecem. 727, in J Maučecem (vsi ŠK Turnišče), 718 krogov. Alojz Zver Zmagali Ljutomerčani Društvo za rekreacijo m šport Murska Sobota je bilo organizator tekmovanja invalidov v streljanju z zračno puško. Sodelovale so tri ekipe Zmagala je ekipa Dl L jutomer s 115.1 krogi pred DRŠI Murska Sobota, 1145, tn Dl Ormož, 958 krogov Pri posameznikih G-l je zmagat Vajndorfer s 353 krogi pred Šturmom (oba DRŠI), 290, Vrečarjem (Or ) 262, Puglom 253. in Babičem (oba DRŠI), 249 krogov. Pri G-2 je zmagal Magdič (Ljut.) s 341 krogi pred Stanjam (l.jut.), 310, in Edže-tom (Or.). 236 krogov. Med G-3 pa je Šalamon (l.jut.) dosegel 296 krogov. 130. JANUARJA 1992 Stran 15 utrip življenja FOTOREPORTAŽA SREČANJE Z REDOVNO SESTRO AVGUŠTINO Zadišalo je po jedilnem olju Oljar Anton Kocbek s Stare Gore nam je povedal, da pri njih predelujejo bučna in sončnična semena v olje s presledki vse leto in tako »popravil« naše mišljenje, češ da je sezona priprave olja le pozimi. Dodal je, da ljudje cenijo sveže olje in da zaradi tega ne predelajo vseh semen naenkrat, ampak pridejo v oljarno večkrat. Možnost imajo, da seme zamenjajo za ustrezno količino olja, vendar se jih rajši veliko odloči za predelavo, da tako dobe olje iz svojega pridelka. Na širšem videmskem območju pridelujejo poleg buč še veliko sončnic. Pred praženjem je treba dodati nekaj vode, da se zmes sprime, sicer bi se med praženjem vžgala. Spražena zmes »roma« v hidravlično stiskalnico. Le-ta je močna. zato temu primeren izkoristek: za liter olja je treba 2,7 kilograma semena. BESEDILO IN S| IKK: A1HAN SOBOf \N V teh dneh praznujeta zlato poroko Franc in Verona Pal iz Kocljevega naselja v Beltincih. 79-letni Franc je opravljal težaška dela v gradbeništvu in kmetijstvu, bil pa je tudi v ujetništvu v Nemčiji. Devet let mlajša Verona pa je opravljala gospodinjska dela in predvsem skrbela za vzgojo treh otrok. Sedaj imata sedem vnukov. V jeseni življenja se rada spominjata dobrega in slabega, kar sta si v življenju delila. Tekst in foto: J. I. Mladi imajo veliko načrtov Mladinska organizacija iz Bogojine, ki se bo preimenovala v Društvo mladih občanov, ima tudi za letos veliko načrtov. Poleg že udomačenega Glasu mladih pevcev amaterjev, ki bo letos zadnjo nedeljo v avgustu, bi radi organizirali še dve glasbeni prireditvi. Ze januarja bi radi organizirali prireditev Mladi glas za učence OŠ Bogojina, zadnjo nedeljov marcu pa še Prvi mali glas z nastoom pevcev iz osnovnih šol Pomurja. Poleg tega pa načrtujejo tudi druge aktivnosti. Tudi v prihodnje bo mlade iz Bogojine vodil Matjaž Cerovšek. Posušeno bučno ali sončnično seme najprej zmeljejo v valjčnem mlinu. Praženje. Čeprav se v koritu vrti lopata, ki jo poganja električni motor, je koristno, da tu in tam pomagamo ročno. Prijetno je zadišalo po bučnem olju. Pozneje so ga natočili v manjše posode, da bi bilo pri roki za pripravo solate, čebule na olju ... Gospod, uboge smo RED SPOKORNIC? Iz zgodovinskih virov povzemamo. da je red sv Marije Magdalene za spreobrnitev naravno ogroženih žensk in deklet ustanovil v letih 1224— 1227 kaplan RudolJ iz Wornisa. Med dušnopastirskim delom je hodi! od vasi do vasi in na nekem križišču opazil skupino žensk, ki so se prodajale. Ko jih je hotel s palico razgnati, so ga rotile: »Gospod. uboge smo. ne moremo se drugače preživljati. Daj nam vsaj vode in kruha in bomo delale po tvoji volji!« Peljal jih je v mesto, najel zanje hišo, jim priskrbel vsakdanji kruh in pošteno delo. V skupnost so začele prihajati še druga dekleta. Imenoval jih je spokornice. Določil jim je tudi redovno obleko. Papež Gregor IX. je 1227. leta potrdil red in določil, naj žive po pravilih sv. A vguština. UBOŠTVO ČISTOST, POKORŠČINA Pozneje so v red vstopale ženske in dekleta, ki so hotele preusmeriti svoje življenje. V red magdalenk so prihajale zlasti plemkinje vdove. Zadnja stoletja pa je red sprejemal le idealna dekleta, ki so imele smisel, da z molitvijo, pokoro, požrtvovalnostjo m delom soodrešujejo človeštvo in v skritem življenju služijo Bogu. V pravilih iz leta 1930 je zapisano, da se članice posvečujejo s trojnimi zaobljubami: uboštva, čistosti in pokorščine. Drugi namen pa je poglobljeno premišljevanje o Bogu in verskih resnicah in življenje redovnic, ki se ponudijo Srcu Jezusovemu kot duše — žrtve za grehe sveta. STARŠI so bili srečni Zakoncema Ani in Matiji Gvbrekovima iz Doktežuvja se je rodilo devet otrok. Ko sta slišala od hčerke Urše, rojene 1910. leta, da bi rada šla za nuno, kot se reče v ljudskem jeziku, sta bila vesela Komaj 17 let ji je bilo, ko jo je tnali odpeljala k magdalen-kam v Studenice pri Poljčanah in tedaj se najbrž niti ni za vedla. v kako strog red se podaja. Najprej je bila v 6-mesečnem postulatu in v tem času je še nosila skromno svetno (civilno) obleko. Potem je bila sprejeta v novici-jat. ki se je začel s sprejemom redovne obleke in je trajal 2 leti in v tem času ni smela zapustiti redovne hiše Tudi zato ne, ker se je odločala za kor no redovnico. »Čas novicijata naj služi izobrazbi novink, posebno na escen-tričnem področju, prav tako študiju pravil in konstitucij, premišljevanju in goreči molitvi, pouku o zaobljubah in čednosti, kakor Sateliti in telefoni satelitski oddajniki, pa so za nekaj let v zaostanku v Lendavi, čeprav o tej novosti govore že nekaj let, tudi prijave so že zbirali .. ., se je, kot kaže, premaknilo šele sedaj. Spreiemmo anteno in vse, kar sodi zraven, so že pritrdili na streho hotela Lipa, v naselju Nafte pa so tudi že položili zemeljske kable Brž ko bodo dobili soglasje pošte, bodo dela nadaljevali. Pa ne le v Lendavi, ampak (predvidoma) tudi v sosednjih krajevnih skupnostih: Lakoš, Dolga vas, Centiba, Gorice . . Lendavčani bodo za satelitsko televizijo plačali v tolarski protivrednosti, 893 nemških mark, za druge kraje, ki bi se morebiti priključili, pa ta čas še ne vedo, koliko tolarčkov bo treba poiskati v plitvih denarnicah. Bo pa podjetje Radmg kmalu poslalo ponudbe. Pomembno ie, da je krajevna skupnost Lendava že izposlovala lokacijsko dokumentacijo tudi za te kraje. Kraji ob vznožju znanih vinogradov pa bodo letos bogatejši še za okrog 300 telefonov V Lendavi sp za zdaj zbrali 27 prijav, v KS Gorice 65, KS Centiba 82 in v KS Dolina —Orešje 19 prijav. Pošttejno podjetje je sporočilo, da bo posameznika telefon stal 78.000 tolarjev. »Cifra« ni majhna, Če pa io delimo s tečajem marke, potem jim lahko marsikdo zavida, saj bo stal telefon veliko manj kot 2.000 mark. Marsikje so plačali dvakrat toliko. Upajmo, da pošteno podjetje ne bo snedlo besede — predračuna. Telefonija bo nekoliko cenejša, saj bodo nekatere naložbe pokrili z denarjem iz republiškega sklada za demografsko ogrožena in obmejna naselja, nekaj denarja bo pricurljalo iz občinskega proračuna, saj je ta moralno dolžan pomagati, če se že niso izkazali občani, ki so bili proti podaljšanju občinskega samoprispevka, v katerem so bile predvidene (enako kot v prejšnjem) tudi naložbe za zgraditev tako imenovanih primar nih vodov. In kdaj bodo telefonirali? Optimisti pravijo, da že spomladi, pesimisti pa, da bo dobro, če v tem letu. Nič ne de, bodo vsaj privarčevali nekaj tisočakov, ki bi jih sicer porabili za telefonske utripe S to ugotovitvijo pa vas seveda ne odvračam od namere, da bi pridobili svoj telefon. Res pa je tudi, da je lepše srečanje iz oči v oči kot prek *,ce S. SOBOČAN Prav ie imel odranski župnik in pisatelj Lojze Kozar, ko mi je pred nekaj leti dejal, da so se tudi na vasi ljudje odtujili: prej so sosedje prihajali na obisk drug k drugemu, se pomenkovali ob ograji ..., zdaj pa si telefonirajo. K tem pa naj dodam še svojo »pogruntavščino«: ne le da ni časa (?) za obiske, tudi drugih klasičnih vaških informacij ni več Le kje še sli si te vaškega bobnarja, saj imajo v čedalje več vaseh kabelsko televizijo in interni program: obvestila (tudi, tega in tega dne bodo cepili kokoši, svinje . . ponekod (kjer jim aparature omogočajo) pa predvajajo maturantske plese, včasih celo slabo posnete trde »porniče«. Bog jim odpusti grehe, saj ne vedo, kaj delajo! v nasprotju z vasmi in pomurskimi tremi mesti, kjer že imajo kabelsko omrežje za omenjene »programe« in programe, ki jih oddajajo zemeljski in Urša Gyorek iz Dokležovja ostala verna redovni zaobljubi, čeprav ie dolgo ne živi za samostanskimi zidovi. Zakaj so se redovnice razšle? tudi nekaterim vd/bm, ki so potrebne za temeljito iztrebljanje napak, obvladanje strasti in pridobitev čednosti. . .« LRŠA POSTANE A VGUŠTINA Sestra Avguština se je po preteku pripravljalne dobe slovesno zaobljubila ravnati se po pravilih . Dt » * MAGDALENKE — Od lete proti desni sestre Jožefa. Avguština, Agneza in Stanka. sv. Avguština 'uboštvo, čistost, pokorščina) m si je izbrala redovniško ime Avguština. S lem imenom jo bomo odslej ogovarjali tudi v lej reportaži. »Najprej sem naredita 3-letne. nato pa večne zaobljube in jim poskušala ostati verna vse do danes, ko sem že v 82. letu,« nam je povedala. Brz pa je dodala. da je rada živela in delala c samostanu v Studenicah, žal pa je morala od tam Najprej. 1941. leta so ga zaplenili Nemci, sestre pa izgnali na Hrvaško. Leta 1945 se jih je nekaj vrnilo in so začele popravljati izropano in delno požgano poslopje žal pa so ga štiri leta pozneje <7. maja 1949) morale zapustiti, saj ga je nova oblast nacionalizirala. 32 redovnic pa se je znašlo na cesti. Šle so. kam je katera vedela in znala; sestra Avguština se je vrnila v Prekmurje in se nastanila pri bratu, sicer pa je živela po načelih, ki se jim je bila zaobljubila. PRA VILA SV. A VGUŠTINA Sestra Avguština nam je pokazala knjižico Konstitucije (neke vrste temeljni akt) s 468 členi, kjer piše o namenu in posebnostih reda, o vstopu, zaobljubah in o izstopu; potem o vajah pobožnosti, o telesnih delih in o skupnem življenju; o vodstvu re- • gospodarstvo: poljedelstvo, živi- da. Prinesla je tudi pravila sv. Avguština, škofa in cerkvenega učenika, kot je zapisano v podnaslovu. kjer so poglavja: o ljubezni do Boga m bližnjega, o ponižnosti. o molitvi in postu, o duhovni in telesni hrani, o skromnosti. o sirahu božjem, o svarjenju. o skupni uporabi obleke in njeni čistoči, o skrbi za bolnike, o ljubezni in spravljivosti med sestrami, o pokorščini Poglejmo, kaj pravi pravilo o svarjenju (opozarjanju): »Ako opazite sestro, ki ne brzda pogledov, jo koj posvarile, da se zlo ne poveča. Ce pa se po opominu zopet pregreši, naj jo tista, ki napako opazi, naznani kot osebo, ki je na duši ranjena in jo je treba lečiti. Ne mislite, da je taka naznanitev zlohotnost, ampak vedite, da niste brez krivde, če Tirate s svojim molkom sestro r pogubo, dasi hi jo bile z naznanitvijo lahko rešile. Če bi imela tvoja sestra na telesu rano, ki bi jo iz strahu pred mučnim obravnavanjem prikrivala, ali ne bi bilo kruto od tebe, če bi k temu molčala, in ali ne bi bilo le znamenje sočutja, če bi jn razkrila. Koliko bolj pa si dolžna odkrito govoriti, če ji nevarna gniloba razjeda dušo ... To. kar naročam glede postopanja proti nebrzdanosti v pogledih, naj se natanko izpolnjuje, da se tako vse vrste grehov dokažejo, za branijo. razodenejo, posvare in kaznujejo ...« KORNA SESTRA Magdalenke so se v Sloveniji naselile 1885. leta. Tedaj so v Studenicah prevzele starodaven samostan dominikank in uredile norejo, imele so svoje gozdove lil | celo žago. Za gospodarstvo d, skrbele sestre laike. To so sestre redovnice, ki so imele *r| selje in smisel za tako delo in I bile v samostanu zanj poseM določene Za kome sestre, in . status je v samostanu imela tudi | naša sestra A vguština, pa pravila določajo več molitve v kot* izboru), izdelovanje bogoslužnih oblačil za cerkev, študij Svetek 4 MtlUij bogoslovnih ved ter pom leno kornlnn netie 00 pisma in uk petja za lepo koralno petje p1' opravljanju brevirja 'talini molitveniki). Sestra A vgušliM i nam je tudi povedala, kakšno [ obleko je nosila, ko je še bila • samostanu: habit iz bele volne! usnjenim pasom, nad katerim )c visel rožni venec. Nad tem šM-pulir (na ramah spet kos blaga, padajoč čez prsi in hrbet, segajo do gležnjev). Pokrivalo za glava je bilo iz bele tančice m plalM. ki je pokrivala vrat, ramena m prsi, in iz belega platnenega čelnega traku. Nad njim je bila lena volnena tančica. DEKLE V »ZAPORU« Še nani je pripovedovalo 82-letna magdalenka iz Dokle-žovja Nikoli je ni zamikalo. do bi zapustila samostan, tudi ne pozneje — ko je bila pregnane — da bi prelomila večno zaobljubo. Poskušala je živeti in delati po pravilih, ki se jim je bilo | zaobljubila. Upoštevala je tud1, 184. člen Konstitucije. kjerjepO-j glavje o molčanju Torej: »De t morejo sestre lažje in vztrajne)! • živeli v pričujočnosti božji | ohraniti zbranost duha, naj IN' J bijo molčanje. Vedno molčanj* naj vlada v koru, v zakristiji- ’ kapitlju, v obednici. v spalnicah, pa tudi na hodnikih in stopicah . ..« Molčanje, zbranost, poglobi] tev vase... vse to je še kako lepa čednost, ki je potreba tudi (ah pa še bolj) današnjemu človeku, saj se iz dneva v dan nenehno peha za gmotnimi" dobrinami Taki pač smo. S to sklepno mislijo pa seveda nikogar ne silimo I v samostan, še najmanj dekleta. To pa po mnenju naše sogavor- | niče sestre Avguštine ne pomeni, j da bo ta red izumrl, kajti prihod- I nosi magdalenk se pri nas v Slo- I veniji nakazuje v duhovni pove- J zanosu deklet, ki delajo v cer- I kvenih službah kot katehistinjo. z zakristanke ali gospodinje v ra- | zličnih civilnih službah Ce pa bt | katera hotela vendarle iti. naj s* I ie oglasi pri priorici sesiri A vgU' | štini v Dokležovju. Upoštevati po . mora, da zdaj praviloma sprejo- | majo idealna dekleta, čeprav J* ■ red nastal kot smo zapisali * I uvodu, iz skupine žensk, ki so s* j prodajale . .,J ŠTEFAN SOBOČAN t TEŠANOVCl Z letošnjim februarjem 3 izteče krajevni samoprisP8 vek v KS Tešanovci (Suhejl' Vrhu, Vučji Gomili in Tej< novcih). Zato imajo te zbore občanov, na kateh* razpravljajo o vsebini progra mov novega samoprispe*^ Referendum naj bi bil pfe^‘ doma 2. februarja. S tak^ zbranimi sredstvi bi rad1 Tešanovcih asfaltirali plo^f ke, uredili prizidek pri vašk0* gasilskem domu in parkt^ prostor pri pokopališču popravili kanalizacijo. V 511 hem Vrhu in Vučji Gomili P* si želijo asfaltno prevleko, lefonsko omrežje in nekat^ komunalne objekte. 6- y CV ETLIČA RNA MARIJE FERENČAK Trnje 58 zaposli DELAVKO CVETLIČARKO Pogoji: srednja izobrazba cvetlic^ ske stroke z opravljeni strokovnim izpitom, dve h ti delovnih izkušenj. Lah1*^ pa zaposlijo tudi pripraVI> co. I Razpisni rok: 14 dni po javi. J Stran 16 VESTNIK, 30. JANUARJA utrip življenja Begunci odhajajo Pr-v^^Jn;Lna Hrvaškem se je potuhnila ali premirje še vedno velja, mov Wl° "egunc' zapuščajo Slovenijo, tudi Pomurje m odhajajo do-sobntl ^Ulo T6™ so '.mel' IR9 pribočnikov, ostalo jih je le še 46, na pa se i h"1 kr'žu so imeli prijavljenih 586 beguncev, odjavilo V sled' ’ ‘0 Manj pa odhajajo iz radgonske in lendavske občine ni na * er'T4!0 prijavljenih, so odšli le trije, v Gornji Radgona n t' -?a,vil še nihče, tako da jih imajo še I 13 prijavljenih Morse odi e-j en ze tud' odšli, pa se niso oglasih na Rdečem križu, da bi lo vrač c k' ostajajo, pa so večinoma s krajev, kamor se ne more-krajev "na 'z Belega Manaslirja, Petrinje, Novske in drugih predv^ organizacijah Rdečega križa so jim le pomagali pa delitvijo mednarodnih živilskih paketov, v soboški občim bankabe®unce konec lanskega leta zbrali tudi denar (Pomurska ter oh n. azala 100 tisoč, prva osemletka 24 tisoč tolarjev in drugi) ln če so imeli pred dvema letoma pripombe na njihovo ne-P^čevanje tega dela njihovih storitev, je bilo v lanskem letu - evanje sprotno. storit ^ravs,vo nam Priznilva tri cene, odvisno od zahtevnosti zlikf Ve‘ vei,dar pa zopet ugotavljamo, da so na slovenski ravni ra-v plačevanju, da se ne obnašamo vsi enako.« ju. decembru so podražili varstvo v domu, na ceno, ki jo potr-rnj s°boški izvršni svet, pa so morali dolgo čakati. Z decembrski--enamt so nekoliko dražji od domov v Mariboru. br[1 v, ' smo nekoliko dražji od Maribora, vendar le v dcccm-D,., anskem letu smo bili od primerjalnega doma cenejši v pov-J11 za 20 odstotkov.« stare aftsl<0 leto so morali precej vlagati v obnovo ali zamenjavo sta| kupili so pralni stroj, kt jih je po sedanjih cenah sušiti *Ot TDijon tolarjev, preuredili so pralnico in del kleti za bi. UcC? ^[da. \ bolniškem delu pa so dodatno opremili dve so bodo ° J$at' so morali tudi sistem ogrevanja tople vode. Letos pa bodo na 5,anovanjskem delu doma vgrajevali v sobe tuše, s čimer zvišali bivalno raven varovancev. e vcdo pa, kako bo z večjimi obnovitvenimi deli, obnovo ce lr> fasade, predvsem severnega dela. Ali bodo ustanovitelji-»M)rnUrSke občine imele toliko denarja? tepubri- sl°venski socialni zavodi) smo predlagali, da bi se v gradn ' ' °b ,em- da se ukinja zbiranje denarja za obnovo m r°vani° dQrnov pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zava-se obKc na^€' drug način zbiranja denarja v ta namen. Lahko bi bodo koval Poseben sklad prt proračunu ali kako drugače Ati Vioja i»ias° Pfipombo upoštevali, seveda ne vemo,« je povedala " •*ttrtlutlič _ MAJDA HORVAT IME, KI VSE POVE! t Jul M 4VTOBUSM PHOHFt servis voza psebnl avtomobili, tovornjaki •n druga motorna vozila — kleparska in ličarska obnova avtomobilov — lakirno-sušilna komora z zapečenjem barv — mešalnica barv po evropski tehnologiji " proti korozijska zaščita Zanesljivost, garancija, kakovost Bakovska 29/a. Murska Sobota, tel 21 884. 459 30. JANUARJA 1992 n a/~7 /n AGROSERVIS MURSKA SOBOTA , Kroška c. 58, Tel.: 069/21-630, Telex: 35-219, Telefax: 21-322 ZASTAVA • RENAULT • CIMOS CITROEN • TAS VW • TAM TRAKTORJEV IN STROJEV: IMT. TORPEDO. URSUS ZETOR, TOMO VtNKOVIC, ZMAJ PRODAJA VOZIL: RENAULT. TAS, WV TAM. ZASTAVA V tednu od 27. do vključno 31. januarja 1992 vam ponujamo nakup rabljenih avtomobilov na obroke. Vse informacije dobite pri Agroservisu po tel. št.: 21-630, Opravljamo kompletne servisne storitve na vaših traktorjih in kmetijskih strojih. Naše cene za storitve so sprejemljive. Storitve opravljamo tudi na domu. Pri oddaljenosti do 30 km pa Stroj po potrebi prepeljemo na popravilo v naše delavnice. Ponudba velja do 29. februarja 1992. Hitro se lahko znajdeš na drugem svetu ■ ■. In še res je to kar piše v naslovu. Le malo pomislimo, kaj se dogaja okoli nas, ko gremo v službo, po cesti.. Tretjega decembra, deset minut pred štirinajsto uro je močno zaropotalo na Cankarjevi cesti, tam pred domačijo znanih soboških Obalov. Tovornjaku se je odprla zadnja stranica in začela je na vso moč tolči navzdol po spodnjem delu vozila. In zgoraj je na praznem tovornjaku poskakoval voziček, lak. kot jih uporabljajo v blagovnicah ali skladiščih za ročen prevoz blaga za razvrščanje po policah. Kot razigran žrebičekje skakljala naprava po vozilu in se htp zatem bliskovito znašla na cesti. Srečo jc imel šofer osebnega avtomobila, ki je peljal za tovornjakom. Primerna varnostna razdalja ga je rešila nevšečnega srečanja z vozičkom. In šofer tovornjaka sploh ni opazil, da z njegovim vozilom nekaj ni v redu. Šele za njim vozeča vozila so ga s trobljenjem, kot se za takšne priložnosti spodobi, opozorila na do- gajanje in lo šele tam gori, kjer se zavije v Mladinsko ulico. Voziček je umaknila s cestišča ženica, ki se je znašla v bližini. In tovornjak se je »rikverc« pripeljal ponj. In še nedolgo tega se je po isti cesti peljal nekdo z osebnim avtomobilom. Na strehi je imel naložene deske. In ker mnogi šofer Drobtinica ji pozabijo, da vodi la del »severne magistrale« skozi meslo. pošteno pritiskajo na plin Tako je bilo tudi tokrat in iznenada so razmere na cesti zahtevale upočasnitev prometa. Zavore so zacvilile in deske so zletele nesrečniku pred nos ... In še bi lahko opisoval te nedolžne primere, ki pa bi se lahko sprevrgli na prehitro potovanje na drugi svet... Mnogi, premnogi se .. in to predvsem zaradi malomarnosti, neprevidnosti, ne odgovornosti . . . Franček Štefanec KRAJEVNA SKUPNOST ČRENŠOVCI Poskusiti ni greh , V Crenšovcih, Trnju in Žižkih, vaseh ene krajevne skupnosti, so v letih, ko so imclrkrajevne samoprispevke, zelo napredovali. Zdaj pa že leto dni nimajo samoprispevka, zato je razvoj zastal. Te dni so imeli zbore občanov, kjer so tehtali razpoloženje ljudi, ki so menili, da bi bilo dobro, kn bi spet poskusili z razpisom referenduma za uvedbo samoprispevka. Medtem so že pripravili osnutek referendumskega programa, ki pa ga bodo še nekoliko »pilili«, da bi potem ob pravem času znova šli na glasovalna mesta. Omenjene tri vasi so močno povezane, dasiravno so Čren-šovci krajevno središče. Tam je tudi osnovna šola, ki pa še vedno nima telovadnice, čeprav je bila gradnja v občinskem referendumskem programu. Črenšovčani, Trnjančani in Žižkarji seveda še naprej upajo, da bodo prej ali slej telovadnico zgradili, v ta namen pa so pripravljeni tudi pomagali $ svojo gmotno udeležbo. Prav zaradi te odločitve, tudi spoznanja, bodo na bližnjem referendumu dajali glasove za skupen program, torej za sofinanciranje telovadnice.- Poleg tega bodo v posameznih vaseh še odločali o gradnji drugih objektov. V Crenšovcih bi radi naredili asfaltno prevleko, uredili pločnik po ulici Jusa Kramarja, polem javno razsvetljavo ob mrliški vežici in v novih zaselkih ... V Trnju prav tako nameravajo asfaltirati nekaj cest, popravili bi radi most čez Črnec, uredili ulično razsvetljavo in naredili prizidek k mrliški vežici. V Žižkih bi radi posodobili ceste, bolje kot doslej vzdrževali pokopališče in mrliško vežico in tako naprej. Osnutki programov so na mizi, zdaj pa je treba le še poskusiti z glasovanjem. Poskusiti pa ni greh. Ob dobrem programu in pripravljenosti lju- tli pa glasovanje zagotovo uspe. S. S. I LENDAVA-DOLGA VAS Kje so tovornjaki? Cesta od Dolge vasi do mejnega prehoda je (za silo) že razširjena, zdaj pa ni tovornjakov. Poslanka družbenopolitičnega zbora skupščine Republike Slovenije Maria Pozsonec je v odprtem pismu republiškim ministrstvom za promet in zveze, za zunanje zadeve, za notranje zadeve, za finance in celo samemu gospodu Lojzetu Peterletu med drugim zapisala, da cesto, ki pelje skozi Dolgo vas, »uporablja ne le vsa nekdanja Jugoslavija, ampak tudi po) Evrope. Dnevno vozi skozi Dolgo vas tudi po 300 težkih tovornjakov« Napovedala je zaporo ceste za petek, 13. decembra 1991. PETEK DOBER ZAČETEK Očitno so se ministri zbali, saj so dan prej prišli v Lendavo in obljubili načrt za postopno reševanje problema preobremenjenosti ceste Rezultat ni izostal, o čemer smo se prepričali te dni na lastne oči: Odsek ceste od mejnega prehoda do mostu čez potok v Dolgi vasi so na obeh straneh razširili za več kot meter, na obeh začetkih oziroma koncih so postavili neke čudne prometne znake, ki pa so se jih tovornjaki, kot kaže, ustrašili, saj jih poslej ni od nikoder. Noja, tu in tam že pripelje kak, kar pa je kapljica v morje s tistim, kar je bilo še decembra. So se prometni tokovi preusmerili kam drugam, so našli spet običajne poti čez. Hrvaško, so prepeljali ves tovor, kar so ga nameravali, in zdaj počivajo? KAJ BO S KOLODVORSKO? V lendavski krajevni skupnosti so hoteli, podobno kot Dolgo-vaščani. iztržiti nekaj malega na račun gostega prometa. Po tej ulici namreč pelje magistralna cesta, tod bi jo bilo treba razširiti in uredili pločnike. V krajevni skupnosti ni denarja, saj referendum o samoprispevku ni uspel. Če čez mednarodni mejni prehod ne bo več tako gostega prometa, kot je bil, ko so hoteli zapreti cesto, potem bodo ministri najbrž požrli obljubo o široki cesti od mejnega prehoda in dalje skozi Doigo vas. Tudi lendavskega odseka potem najbrž ne bodo uredili tako kmalu. Skratka: ljudem, ki bi na račun tovornjakov nekaj pridobili (pravzaprav so že, ko so kasirali parkirnino), utegne biti celo žal, da so jih preganjali (jim poskušali prekrižati pot) Drugi pa smo veseli, saj se zdaj, ko ni »sleparjev«, lahko spet »normalno« vozimo NAŠ KRAJ BO LEPŠI Pa še nekaj je, zaradi Česar smo lahko »srečni«, da ni ne tovornjakarjev ne veliko drugih (avtomobilskih) potnikov: urejenost naših naselij, četudi naselja ob mejnih prehodih niso vselej naj bolj kritična (v notranjosti so še lepše »slike«), je pogled nanje v nebo vpijoč, ko vidiš neurejenost. Dolga vas žal ni izjema. Omeni-ma naj le podirajočo se ograjo na pokopališču ob cesti. Prvi vtis, ko prestopiš mejo, je zelo pomemben in te ponavadi dolgo spremlja Saj se še spominjate, kaj smo rekli za Madžarsko (neurejenost) in Avstrijo (Čistoča). Torej: ne želimo si le širokih cest, turistov . . ., ampak zavihajmo rokave in naredimo svojo deželo lepo. Š. SOBOČAN Prestopili smo mejo in prišli v Dolgo vas. Med drugim nam je pogled zastal na tejle sliki. Krvodajalci v Dokležovju Kot vsak četrtek, je tudi danes na Oddelku za transfuziologijo soboške bolnice v Rakičanu živahno, kajti spet pridejo krvodajalci. Tokrat bodo to krvodajalci iz Dokležovja. Že vrsto let so dobro organizirani v okviru Krajevne organizacije Rdečega križa Dokležovje, ki jo vodi predsednica Vera Gjerek. Po vrnitvi iz Rakičana bo v Dokležovju prisrčno družabno srečanje krvodajalcev, ki se že dolgo srečujejo enkrat letno. Ob tej priložnosti bodo danes podeljena priznanja tistim posameznikom, ki so v humanem dajanju krvi za sočloveka sodelovali več kot 15-kral. Tako bodo prejeli za 15-kratno prostovoljno darovanje krvi priznanja: Ivanka Gregor. Marija Zver, Tončka Brunec, Lizika Klemenčič, Ana Škraban, Marija Žižek, Elizabeta Marinič, Vera Gjerek (predsednica!), Drago Fras. Jože Antolin. Alojz Fras, Štefan Pintarič, Jože Lo-pet, Rajmond Žižek. Branko Gregor, Milan Gregorinčič in Branko Zver; za 20-kratno darovanje krvi prejmeta priznanje Vinko Gjerek in Alojz Gjerek; za 25 kramo prejme priznanje s plaketo Dominik Zver; za 35-kratno darovanje krvi prejme priznanje Marija Jerič, za 45-krat-no pa Jože Gjerek. Posebno priznanje s plaketo pa prejmeta Štefan Žižek in Janez Mihelič, ki sta za humane namene darovala svojo kri že 50-krat. Filip Matko Stran 17 Priporočamo vam: Oblačite in obuvajte se z nami! Ugodni družinski nakupi! Vseh vrst oblačil in perila za vso družino po izjemno ugodnih cenah. V zalogi tudi posteljnina, brisače in ostali tekstilni izdelki. 0 Obročno odplačilo na štiri obroke in brez obresti! 0 in še dodatne ugodnosti za nakupe preko sindikata! TAMAŠ a. .. — trgovina s tekstilom GORNJA BISTRICA 130 A 69232 ČRENŠOVCI, tel.: (069) 70-270 PR1MEX to MEDNARODNA TRGOVINA, d.d., NOVA GORICA Q K O U P 65000 NOVA GORICA, VIPAVSKA CESTA 13, TELEFON: 065/22-412, 26-411, TELEKS: 38-103 PREX YU - TELEFAKS: 065/26-265 — P.P.6 — ŽIRO RAČUN: 52000-601-10404 PRI SDK NOVA GORICA PRIMEX seje na letošnjem sejmu Moda 92 od 13. do 16. januarja predstavil s priznanimi italijanskimi modernimi izdelovalci: MARYLIN, MOR GANO, MAGREB. SABINA, LINEA VAL. SAMMA, OMSA in FEDORA. Navedeni proizvajalci so bili zastopani z modo srednjega in zelo kakovostnega razreda, uporabno za vsak dan. Že spomladi bo možen nakup teh izdelkov v večjih prodajnih centrih širom po Sloveniji. Te izdelke, ki jih uvaža Pri me x, bodo prodajali tudi v zasebnih prodajalnah. Že konec meseca februarja pa boste italijanska modna oblačila lahko kupili v novem Shopping centru na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba (tel. (065)32-917). V modnih smernicah predstavljene pomladno-poletne konfekcije je opaziti predvsem mornarski stil (tudi pri otroški konfekciji) in pastelne barve na enobarvnih ali cvetličnih podlagah. Materiali so naravni: bombaž, lan, svila, viskoza ... Predstavljeni modeli žen--ske in moške trikotaže in konfekcije predstavljajo izdelovalce: MARYLIN (tudi moda za močnejše postave), MORGANO in MAGREB. Otroško kolekcijo LINEA VAL in SABINA je bilo opaziti zaradi zanimivih kombinacij vzorcev, barv in struktur. SABINA je predstavila pestro ponudbo pajacev, otroških kompletov in oblekic, LINEA VAL pa otroške jope. Izdelovalec damskega perila SAMMA je predstavil kolekcijo spodnjega perila v kombinacijah spodnja majica in hlačke ali body. Predstavljeni so bili tudi bodyji, ki jih lahko nosimo kot vrhnjo kombinacijo k večerni toaleti, jopičem . . . Vzorci so bili zelo dekorativni, v kom binaciji bogatih čipk, nabor kov, okrašeni z umetnimi kamni, v barvi pa je poleg bele prevladovala v Italiji letos zelo modna modra barva — imenovana avio. Izdelovalec damskih noga vic OMSA se odlikuje po ubranih tonih svojih nogavic v rjavo-peščenih, vijolično rdečih, modrih in sivih barvah. Nekateri vzorci imajo posebno vezavo, drugi svilnat učinek, nekateri so kombinirani s čipko. Vse pa odli kuje velika prožnost in elastičnost. Izredno mehke pa so otroške bombažne žabice, ki jih OMSA izdeluje v roza, rdeči, beli, modri in zeleni barvi. Primex je na sejmu Moda 92 v Ljubljani predstavil tudi vzorce metražnega blaga proizvajalca Fedora. Prevladovali so bolj umirjeni peščeni toni v pepi-ta vzorcih, primernih za klasične moške obleke, ženska krila... Za vse informacije lahko pokličete PRIMEX (oddelek tekstil): tel: (065) 26-411, 22-412. TRGOVINA j DRAGE MAMICE, ZA VAŠE HI MALČKE IMAMO PESTRO PONUDBO! KEKEC Pri nas dobite vse za otroke, stare do 14 let. Posebna ponudba iz programa CHICCO: stekleničke, dude, igrače in plenice. To se ni vse, v zalogi imamo otroške vozičke, stajice, hojice, previjalne mize in ležalnike. Če pa boste kupili izdelke iz programa termo, boste dobili 20% popust. Vedno boste prijazno postreženi. Lendavska I9 a, M. SOBOTA, telefon: (069) 31-031 Stran 18 VESTNIK, 30. JANUARJA 19^ Priporočamo vam: Oblačite in obuvajte se z nami! • Čevlji za zimske športe • Ženski zimski škornji Alpina se zaveda, da otroci čevlje hitro Ponosijo in je potrebno tovrstno obu-pogosteje kupovati. Da bo nakup ,a*j>» smo znižali cene tovrstni obutvi do 30 %. UGODNOSTI: • Za nakupe v vrednosti nad 4.000 SLT Močilo v dveh obrokih alpina Prodajalna obutve, MURSKA SOBOTA P™0 nadstropje), tel.: (069) Za moške in ženske s tisoč različnimi in najmanj eno skupno lastnostjo t NOSIJO OBLAČILO IZ MURE / Nova kolekcija pomlad-poletje *92 že v februarju na prodajnih mestih: v trgovini Mura na Titovi 27 in v trgovini poleg tovarne na Bijedičevi 2 v Murski Soboti /HURN EuROPEAN FaSHION DeSIGN TEKSTI L pletilstvo d. o. o. 69207 Prosenjakovci Partosfalva telefon: Prosenjakovci Službe v Ljubljani Konfekcija Križevci Konfekcija Ormož telefax: (069) 25-291 telegram: Pletilstvo Prosenjakovci železniška postaja: Murska Sobota tekoči račun: SDK 51900-601-16712 h.c. 069/44-005, 44-016 h.c. 061/219-079,219-254 h.c. 069/54-002 h.c. 062/701-471 Priporočamo se cenjenim kupcem za nakup naših izdelkov! TRGOVINA OLuudui. KOCLJEVA ULICA 12 B, M. SOBOTA, TELEFON: (069) 31-064 &li&p *" ŠPORTNA OBLAČILA: trenirke, razne majice, bluze in bluzone ter druga oblačila za šport in prosti čas • Naše izdelke prodajajo v trgovinah v Murski Soboti ter širom po Pomurju in Sloveniji. TEHNIČNI TEKSTILNI IZDELKI: razne krpe in čistila za gospodinjstva, avtomobile, industrijo in druge potrebe, priporočamo vam tudi naš novi izdelek AGROFLIS za potrebe vrtnarstva in kmetijstva, en i« Wi!d and Wonderful CMng 1 ■JEANS« HOM DIESEL Ja AH faJlAe WMMEGOINGMmY Pestra izbira jeansa EMANUEL in drugega jeansa italijanskih izdelovalcev. Različne barve in modeli. Jope kolidž za hladne dni. Novo pri nas in v Murski Soboti — original jeans DIESEL in REPLEY! Stran 19 kronika DVOMLJIVI SODNI PROCESI Morilec obsojen Lani januarja smo pripravili obsežnejšo reportažo iz Balagovca v Medžimurju. Poročali smo o krutem zločinu, saj je 25-letni Radovan Senčar ubil s sekiro svojo mater, dan pozneje pa še očeta. Mesec dni pred tem zločinom je poskušal pokončati še svojo izvoljenko, ki so mu jo menda branili starši. Po zločinu se je še nekaj časa zadrževal (spal) v biši. kjer so bili mrtvi starši, na vprašanja sosedov, kje sta mati in oče. pa je odgovarjal, da sta odšla v Avstrijo. Ker pa se je vozil z avtomobilom roditeljev, kar se prej ni smel, so posumili v njegove govorice. Potem so za to zvedeli še policaji (pa tudi trupli so medtem našli), zato se je začeta za osumljencem prava gonja. Tudi v pomurskih vaseh naj bi ga videli. Končno so ga prijeli in zaprli. Od takrat je poteklo že skoraj leto dni. V tem obdobju smo se večkrat pozanimali, kaj se je medtem zgodilo, pa tudi smo pozneje poročali, da so govorice o Senčar je vem begu iz varaždinskih zaporov neresnične. Medtem se je na Hrvaškem začela vojna, ljudje so govorili, da so zapornike (in najbrž tudi njega) poslali v prve bojne črte ... Ve pa se, kako se to konča. Zdaj pa smo zvedeli, da sin, ki je ubil svoje starše, le ni pod rušo, in da mu izrekli niso smrtne kazni, ampak 15 let zapora. Predsednica mladine križarka? Vroče pesti V Četrtek, 23. januarja, ob 21,45 je neznanec napadel v bližini pokopališča v Gornji Radgoni avtobusnega sprevodnika iz Maribora. Povzročil mu je hude telesne poškodbe, zato so ga odpeljali v bolnico. Ta čas še ni znano, ali je šlo za kak obračun, ali pa zaradi protipravne pridobitve tujega premoženja. Za storilcem poizvedujejo- _ Silvestru N. iz Babinec pa je hudo poškodoval sin Jože. Zahteval naj bi 1.000 mark »posojila«, ker pa mu denarja ni hotela dati, se je znesti nadnjo iu povzročil tako hudo poškodbo, da je morala v soboško bolnišnico. Daniel H. iz Černeiavec je 20. januarja napadel v Murski Soboti Snežano K., ki stanuje v dijaškem domu. Med prerivanjem ji je snel z roke uro in jo oškodoval za 1.500 tolarjev. Potem ko so ga policaji prijeli, so ugotovili, da gre za malopridneža, ki ima na grbi več kaznivih dejanj, zato so uvedli ustrezen postopek. Zasegli orožje 21. januarja so delavci oddelka policije v Rogašovcih zasegli Branku Š. iz Fikšinec plinsko pištolo ME-8 detektive in nastavek za izstreljevanje raket. Dan pozneje pa so bili v akciji ljutomerski policaji. Pri Ivanu K. v Kuršincih so naredili hišno preiskavo, ker so sumili, da ima orožje, ne pa tudi dovoljenja zanj. Med preiskavo so našli 5 nabojev ne pa tudi orožja. Do streliva je prišel med agresijo na Slovenijo. Vlom v počitniško hišico Med 18. in 21. januarjem je bilo vlomljeno v počitniško hišico Rudija G. S Tišine, ki jo ima na Rožičkem Vrhu. Neznanec je zlomil steklo na oknu kleti, se splazil v kuhinjo, se okrepčal, potem pa pobral nekatere uporabne predmete, nato pa izginil po isti poti. Skupna škoda znaša 9.000 tolarjev. Za storilcem pa še poizvedujejo. Javni tožilec mariborskega okrožja Jože Pavličič je 2. oktobra 1946 leta vložil na okrožnem ljudskem sodišču v Mariboru obtožnico zoper štiri Filovčane, štiri Mlajtinčane, tri Krogčane. dva Bogojinčana in po enega Bakov-čana, Tešanovčana, Lukačevča-na, Do maj inča na in Sobočana. Sedem je bilo kmetov, dva študenta, trije navadni delavci in po en duhovnik, vajenec, kovač, natakar. čevljar, trgovec. Med obtoženimi je imel hajstarejši 56, najmlajši pa 18 let. NESMISELNA OBTOŽBA: STIK S KRIŽARJI V obrazložitvi je zapisal, da so si prizadevali zrušiti ljudsko oblast in da so v tej zvezi agitirali za »belo gardo«, ki naj bi postopoma spet spravila na prestol kralja Petra. Obtoženi so bili seveda spoznani za krive in so dobili zaporne kazni od 6 do 10 iei. Sojenje je bilo v Mariboru Med obsojenimi je bila tudi Pepca Borovje iz Kroga, ki pa se je tedaj pisala Titan. V obtožnici je zapisano: Obtožena je bila maja 1946. leta na dveh sestankih s kurirji »kraljevskega komiteja«, kjer so ji na prvem sestanku rekli, da mora odstopiti kot sekretarka LMS in kjer soji govorili o ciljih bele garde; nesla je sporočilo banditu Cajgerju v Rakovce o kurirjih Hegedušu in Senčarju, okoli 20. 5. 1946 pa nesla in predala vodji »bete garde« v Prekmurju vikarju Jeriču v Mursko Soboto pismo, ki ga je dobila od kurirjev »kraljevega komiteta«. Pepca Borovič je bila obsojena na 6 let zapora in izgubo državljanskih pravic Dejansko pa je »odsedela« 4 leta in 4 mesece, saj seje domov vrnila 3. januarja 1951. Vseh 40 let, ki so minila od takrat, je prepričana, da je žrtev montirane obtožnice oziroma da ni naredila nič takega, zaradi česar so ji vzeli prostost. »Zdi se mi. da so me »vzeli na piko« zato, ker je moj brat pobegnil v Avstrijo in ker sem. čeprav sem bila mladinska sekretarka, hodila k maši. Tako naj bi kvarno vplivala na mladino. To, da bi nosila kaka križarska pisma, pa sploh ni res, še manj pa, da bi z njimi sodelovala. 20. avgusta 1946. leta sem pod oknom zasli- Pepca Borovič iz Kroga 4 leta »politična« jetnica — Šivala in betonirala cesto bratstva — Pomilostitev iz Titovega kabineta — V bunkerju se je prikazal mrlič šala glas; >Pepca, pridi ven!< Menda je bila ura dve ponoči. Ko sem se ozrla naokoli, sem videla množico vojakov in pripadnikov udbe. Upirati se je bilo nesmiselno. Začela seje hišna preiskava. Našli niso ničesar, vseeno sem morala z njimi. Tisti dan so priprli še 14 drugih Iz Kroga še Marijo in Antona Žitka.« ZASLIŠEVALCI SO JO STRLI V Mariboru so bili ujetniki zaslišani. V »rednem« postopku ni priznala ničesar. V neki noči, ko pa so jo več ur obdelovali in ji z močno lučjo svetili v obraz, pa je, ne da bi se tega zavedla, podpisala list papirja. Sicer pa to sploh ni bilo (ako pomembno, kajti, kot so ji govorili, zastonj je njeno govorjenje o nedolžnosti, to, kar hočemo, moraš priznati. Občutila je tudi udarce vojaškega »opasača« (pasu). Obdeloval teljstva Zagreb— Beograd, kjer je ostala do maja 1950. leta, ko se je znova vrnila v Brestanico »Na gradbišču (Kutina in okolica) sem delala z lopato, ko smo planirali obcestna pobočja, vozi- jo je mlajši udbovec, ki se zmenil za starejšega oficirja, ga je opozarjal, da se ne dela ko, kajti dekle je mlado, prej slej bo mati. ni ko ta-ali Pepca Borovič iz Kroga — »politična« r a porniča. Gorje pa je ni strlo, saj že 53 let prepeva v soboškem cerkvenem pevskem zboru in zboru upokojencev. Dobila je Gallusovo zlato značko. Za petje seveda, na moralno zadoščenje zaradi več kol 4 let zapora pa še čaka. Foto: S. S. »Želela sem si nazaj v C veli# vo tovarno, v kateri sem dela« od 1936 do 1946. leta, iz kat«1 pa so me odpustih že nekaj *" secev pred aretacijo. Bili so »prepričljivi«, češ da je deta n" lo, da pa imamo doma km#1/1 in bom lahko shajala. PrepriM* sem. da bi ostala v tovarni. & prenehala hoditi v cerkev in P> stala članica partije. Svojega1" zoia nikoli nisem spremenila* to me je stalo, da sem se v uspela znova zaposliti šele I’5' leta. Upokojila sem se 1975 I"1 ko sem bila stara 55 let. V M» sem bila nekaj časa v delavske" svetu in se zavzemala za deta*1* Tudi za mlado delavko, ki s"' hoteli odpustiti, ker ji je vrt" našel v torbi srajco. Potem 5e prišla v konflikt z direktotA Haklom, ki mi jc očital, da dim v cerkev, zagovarjam pal3* co. Deklica je bila zelo m la** več tednov je delala v nočn’'' meni, bita je dobra delavka, p" grešila se je prvič . ..« PRIKAZEN V BI NKERJt I c n ti U T F F t 2 Mamila v Murski Soboti Te dni je mladoletnik, sicer pa učenec ene soboških srednjih šol (njegovega imena iz razumljivih razlogov ne navajamo), prinesel domov v škatlici za vžigalice mamilo, posušeno indijsko konopljo, ki ga je kupil od sošolca. Pozneje sla to skrivaj (v gramozni jami) s Školčem pokadila. Zoper mladoletnika, ki je omogočil uživanje mamil, oziroka k temu napeljat drugega, bodo dati kazensko ovadbo. HOTEL ZVEZDA MURSKA SOBOTA ARSEN DEDIČ IN VEČER ŠANSONOV — v soboto, 1. 2. ’92 ob 20. uri . »Moledovala sem, naj me ja pustijo, saj imam doma nagibnega očeta. Nič ni pomagalo in dobila sem omenjeno kazen. Sodišče se ni menilo tudi za menda 1.500 podpisnikov iz moje vasi, ki so trdili, da sem nedolžna. Ravnalo se je po drugih 30 podpisnikih, ki so trdili, da sem kriva, in so zahtevati najstrožjo kazen. Med temi je bila večina ljudi, ki so bili brez hrbtenice m so se prilizovali zdaj tej, zdaj drugi oblasti.« SLOVENKE DELALE, SRBKINJE PLESALE Pepca Borovič bo te dni praznovala 70. rojstni dan. Povedala nam je. da jo zaporniško življenje spremlja vseskozi in se nekako ne more otresti misli nanj. Iz mariborskih zaporov so jo — 24-letno dekle - prepeljali v zapore v Begunje, kjer je delala v šivalnici. Iz poznejšega zapora v Brestanici pa je morala oktobra 1949. leta na »udarniško«; gradnjo avtoceste bratstva in prija- la sem leseno samokolnico z betonom, ko smo betonirali cesto. Že ob 5. uri smo bili v zboru. Seveda sem imela zaporniško tanko obleko, povrh pa me je uprav -niča še maltretirala: Slovenke smo delale, Srbkinje pa plesale upravnica - Srbkinja — jih je ščitila. Ne preseneča, da je prišlo do spontane prekinitve dela, celo pred tovornjak smo legle. Prišel je neki minister in pozneje so se razmere nekoliko spremenile.« PROMETNE NESREČE Nenadoma čez cesto Na lokalni cesti v Zenkovcih se je 23. januarja hudo poškodoval otrok Primož H. iz Zenkovec. Ta je nenadoma stekel čez cesto in nanj je naletel osebni avto, s katerim se je z neprimerno hitrostjo pripeljal Miran K. iz Lemerja. Se sreča, da poškodba ni preveč huda, vsaj prve ugotovitve kažejo lako, kljub temu pa so mladega poškodovanca pripeljali v bolnico. Voznik je umrl V sredo. 22. januarja, ob 19.20 se je zgodila na regionalni cesti v Hrastje-—Moti huda prometna nesreča. Jože S. iz Radenec je vozil tovorni avto in na zasneženem in poledenelem vozišču ga je zaneslo na desno bankino, kjer je trčil v betonski prepust, nakar se je vozilo zasukalo za 180 stopinj ter se nalo po nasipu prevrnilo na levi bok. Voznik je padel skozi odprto okno na avtomobilskih vratih in se tako hudo poškodoval, da je na kraju samem umrl. Škoda na vozilu pa znaša 100.000 tolarjev. Neprimerna hitrost Na magistralni cesti v .Dolnjem Lakošu se je 20. januarja ob 14.00 zgodila prometna nesreča zaradi vinjenosti in neprimerne hitrosti voznika osebnega avta Štefana Zanika iz Gaberja. Vozilo je začelo zanašati, zapeljalo je v desni obcestni jarek, kjer je trčilo v prepust in se prevrnilo. Voznika, ki se je hudo poškodoval, so prepeljali v bolnico v Mursko Soboto. Avto se je prevrnil V ponedeljek, 2i>. januarja, se je Anton Košar peljal z osebnim avtom po Ptujski cesti. Vozil naj bi z neprimerno hitrostjo, zato je vozilo zaneslo na travnik, kjer se je prevrnilo. Voznik se je poškodoval in so ga prepeljali t bolnic«*. za popravite avta pa bo treba seči g lob je v žep. Trčila v drevo 2! januarja ob 19.00 je Majda Korošak iz Murske Sobote vozilu Osebni avto alfa romeu iz smeri Lipovci proti Murski Soboti. Med vožnjo skozi Rakičan je vozilo v blagem levem ovinku zaneslo. Vzrok: neprimerna vožnja in spolzka cesta Čelno je trčila v drevo ob cesti. Na vozilu je škode za 100.060 tolarjev, voznica in njen sin pa sta se k sreči "poškodovala le lažje. POROKE Pepca Borovič je pokolih* ženska. Zdi se. da tudi malo bova In a, kar je tudi človet* lastnost, vendar pa jo zato vč# .1 .LI'. — a K.1Z rtM*) 5^ dobiš po grbi. Naj omenim"^ mo en »zgled«: ko je bila v zal* rih v Begunjah, so jo dali za dni v »bunker« — celico oken, kjer so ji delale družy podgane, tla so bila vlažna, nekaj časa je izgubila občuti j OSTRE BESEDE DIREKTORJE' Pepcina mama si je seveda močno prizadevala, da bi se hci čimprej vrnila domov, zdi se. da je bilo odločilno'posredovanje Pepčine sestre iz reda usmiljenk, ki je kot bolničarka delala v Beogradu, saj se je ob pomoči nekega zdravnika prebila v kabinet predsednika Tila in pomagalo je: bila je pom i luščena in se je januarja 1951. vrnila domov, še isto leto (novembra) pa se je poročila. dan in nič ter dneve. Neko so se nenadoma odprla vrata J vstopil je Krogčan, ki j® (t946. leta) med najbolj vne"1* 30-timi podpisniki peticije ču, naj jo obsodijo na najstr^ kazen. Ve pa se, kaj je to; strtj nje. Ta človek je bil tokrat * štrav in krvav. Ko pa se ga je tela dotakniti in mu je poglej v oči. je izginil in vrata so se H prla. V pismu, ki ga je čez te"" dobila od matere, je pisalo. "■T tega in tega dne ta mož ut’1' Datum smrti in obiska v bim*e ju je bil isti. Celo ura. Sploh si ne morem preosf vljati, da bi Pepca Borovič paltzirala s križarji. Zdi se, d”/ io priprli in obsodili predvse* zato, ker je njen brat pobeg"’ Avstrijo. Revček je 1948- 1*! znova ilegalno prešel mejo, d" ’ se, preden bi odšel v AmemH poslovil od staršev. To pa ie D' zanj usodno, saj so ga na F? »počili« in menda zakopal’ , kapelskem pokopališču; za c ■ ne ve nihče. _ c STEFAN SOBOC*; PRIHODNJIČ NA TEM MESTU: SOJENJE V KINODVORANI Vestnik informira in nagrajuje 1 Zaokrožite številko predmeta, ki je po vašem mnenju na sliki- ! režite kupon in ga prilepljenega na dopisnico (ne razglednico!) P"'^. tiOte naslov: Vestnik, 69060 Murska Sobota, Titova 29/1. Rešile* F čakujemo do 7. februarja 1992, ko bomo v uredništvu izžrebali na^ do, vredno okrog 10.000 tolarjev. V lem (tedenskem) žrebanju en<*\ pravno sodelujejo vsi bralci Vestnika (tisti, ki ga kupujete v kiosk’ 1 in tisti, ki ga imate naročenega). Čim več kuponov boste poslali, več bo možnosti za nagrado. V sklepnem žrebanju, ki bo na koncuC rije žrebanj za manjše nagrade, pa bomo izžrebali (verjetno na javni prireditvi) osebni avto Renault 5 Campus, vendar bomo pri " upoštevali le poslane kupone rednih naročnikov, kar bomo ob nju preverili v naši računalniško vodeni evidenci. V veliko Vestnik", družino (in potegovanje za nagrade) vabimo nove naročnike. Vesli* lahko naročite z naročilnico, ki jo občasno objavljamo v časop1*/ lahko ga naročite pri svojem pismonoši ali pa na naši upravi v Mt"^ Soboti, Titova 29/1 (nad gostiščem Central). Sodelujte v naši igf’- y lahko dobite avto. , V petek smo v uredništvu izžrebali kupon številka 7. Žreb je"' grado - masivno okroglo mizo za jedilnico dodelil Silvestri “ kan iz Gornje Radgone, Kocljeva 7. Ob predložitvi ustreznega ražC znavnega dokumenta dobi nagrado v našem naročniškem oddel* I Rešitev; na kuponu številka 7 je bil na sliki akumulator. ’’ Kaj je na sliki Kupon št 9 I Stikalo avt. ventilatorja 2. Sukalo trifaznega elektromotorja 3. Stikalo tia vrtalniku MATIČNI URADI SO MURSKA SOBOTA - Stefan Korpič. strojnik iz Markovec, in Milena Varga, likaika iz Markoje, Viljem Luk« ar . iz LL poreč, in Renata Mesarič, čistilka iz Lipovec. Juzcf Gjerek. mizar iz Hlovec. in Tadeja Vogrin, šivilja iz Britanec. ČESTITAMO Pošitia iz ______________——I Stran 20 VESTNIK, 30. JANUARJA J PETEK murski val 5 504ViJj!?Uj|lj,c sc z »“■ni-kOD 6^'.,CeS,e 6 30 H0™-Dru«6^5 esem ledn^ 7 00 ,U,ranJa '‘•onik^ M 5 810 ri J?1*' Porodila X? T™"'' MV 8 15 Mali 1030 kMV 1000 ,ve. H 3QTJede"ske Prlfed‘-tila 7abare’ 12.00 Poro 13 00 2 30 Novic11 dneva xs' r i-<>30 hvrf ’’25 Obvestila l8 « Naro? V00 21 232 Poklja ^laiba 19 00 vn 8 30 Poročila BBC. ly w Konec sporeda. Radijski in televizijski spored od 31. januarja do 6. februarja SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL 5.40 Prebujajte se z nami 5.50 Vreme, ceste 6.30 Horo skop 6.45 Pesem ledna. 7.00 Druga jutranja kronika. 7 15 Vreme, ceste 8.00 Poročila 8 10 Danes na M V. 8.15 Mah oglasi. 9.00 Poročila. 9 15 Predstavljamo vam. 10.00 Poročila. 10.30 Potepajte sc z nami. 11 00 Sobotni gost I230 I6.00 Novica 12.00 Poročila. 13.00 Slovo. Pozdrav popoldnevu 16.25 Obvestila 16.30 Poročil j. 16 45 Mali oglasi. 18 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdra* vi. 18.30 Poročila. BBC 19.00 Konec sporeda. SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 pS' pro *'ati d J |VAmaJ° P0Jma’ 'kiHlm sarJ*. amer' ^-dnTvn i ° hromem 13 30 Skaodd. , IJ 50 Gospodar-*r 4 20 fmeioiiki «-Porof . ' ,J ’ ’«levizip. 16 30 za m)a. J.45 lok. oddaja 20v 30 Tv-dnevmk 2. Pohlep^k01' * b"o 21-00PQ/i aLB : "“daUe^anka. Ootvniki21 50 Tv 20 SoVil Pn Hul<’ "trka mksbler nanizanka; Tri '^ank™ ŠSn?k'Pe’ an8' nada ski nin, ezm mete2, kanad-zank i-» . a’ Ponovitev nani sGdi0 m °.Eurorileln I8 00 19 30 t arlbor 19 00 Klasika ^dlo p^n^nik. ZDF 20 05 d’e 22M*L2J’35 Core ’n ^u-vani. : 7 ^onarodno tekmo adlh Plesalcev. 23 45 jny i . Pfogram. 11.35 ka. nanizan 12.05 Do I serijski film iih, M odmevi 14.00 Poio ^■OOP^aa^11 s,e' P«8lejie ii- 16 39 D 1 a' regionalni studi-'7 0fl p F^klost v sedanjosti Grem,- ^Oni spored. 17.20 !«30 e'1*!6 18 00 Poročila. Olni io'Vli9 Barbara, serijski Predju unevnik. 20.05 V os-22.25 n? ' Glasbeni oder. "evnik. 23.00 Tv-t/bor £L£*nRiJA 1 91(| jC ika v sliki 9 OS Polipu '0-00 030 Ruščina. sti |o v, V1 n* tračnicah in ce 12.10 p ali ne biti, film. ^striv.4:^ 1215 Reportaže iz 13 i- 3'00 Cas v sliki 13 10 . nja Isaura 19 00 niki i.1' 14 45 Mladi glasbe 15 30 . "° Otroiki spored Pod ^2?’ dllm des: Jabolko 8aviJča" 16 05 Otroci iz za J.^sticl, Mlni kviz 16 55 l' 17 ir v00 Mln' ^as v s!' l8.Oo spored po željah. 1830 mS * slike 18.05 Mi s|!ki 2oX, Gyver 19 30 Cas v dva c . sPon 21.13 Zadeva dl s 21 25 Pogle i?1 na vkhA 38 Mistcr Horn 23OS y 'ee, 2. del vesterna ^25 iport: sankanje ^■fi^r0.4oVv,0sHk,b,hk' 1 li h Ska!8 3c"cT° iutro- Madžar-I?10 zdravi "“P'11'- 8 5« Mara del: Kdn S!v° 9t>«llas. 58. ^'n 2a - sl°rilec? 9.55 Mar d>ki sai 't'""* 16.00 Popol >el^id° 6 lo Tenis. ,7 15 y L nadaljevanka. In SvMPal^n,a kristjanov. '9 00 d,F"arja 18.00 Okno 1 : Z*bavn;1 g|;ls* ^Pon J01’* 20 00 Dnev । JO p 2035 Dallas, pon ^'•^eset-. .Of;ini4 22 40 Nora t:ro8ram 7?> nemkki film II Slesla 1630 17 10 Za neonska Sevnik 1838 . ’ ,v Film ;?ra 10 00 Richard l' 2' 25 »A 10 Mojstrske ari, 22 il o 22 OO Večerni ^ ^2.45 k Prc. 0.30 Magnum 9.00 Čas v sliki 9 05 Policijska inšpekcija. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 Življenje v sred njem veku. 10.15 Zima v mestu. 10.30 Argumenti 11 45 Črno na belem 12.15 Kitih za starejše 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sužnja Isaura. 14.00 Wal-tonnvi. 14.55 Park kakadu. 15.00 Otroški spored. 15.05 Cu dovito potovanje v notranjost človeškega telesa 15.30 Am dam des 15.55 Otroški filmi. 16.05 Moja zamisel. 16.30 Uspešnice in napotki 16.55 Te leslick 17.00 Mini čas v sliki. 17.00 Spored po željah 1805 Mi. 18-30 Sedaj ali nikoli. 19 30 Cas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šou miks. 21.20 Pogledi s sirarn. 21.30 Morski razbojnik, film. 23.10 Divja kn, melodra ma. 0 30 Cas v sliki. 18.10 lelešpon. 19.00 Dcmpsey in Makepeacc, kriminalka. 19.55 Ho1lywoodski razgovori 20.45 Silvia Bach xhow 21 30 Spot Lighl 22.00 Večerni saldo 22.25 Parabola. 22.55 Cas obrni nazaj, amer, tv-film. 6.45 Vaška tv. 7.30 Za otroke 8.35 Nedeljski magazin. 11.00 Za boljši jezik H. 10 Vera za otroke. 11.15 Pogled domov. 12.00 Pri McDonaldsu. 13.00 Financial Times. 13.30 Folklora. 14 00 Povojni Irak 14.30 Ar hitektura na razpotju. 15.15 Za znavanje, nadaljevanka. 16.45 TcleVtdco. 16.15 Pesniki, glas beniki 16.40 Verski program. 17.00 Wa1t Disney. 18.55 Tenis 1930 Teden 20.35* Poslednji met, film. 22.15 Sci-fi magazin. 22.55 Jonova knjiga. 23.05 Mi loš Forma n, portret. II program: 7.00 Sončnica 9.20 Za oirokc 10 55 Odbojka, nogo mei 12.50 Hrvaški begunci. 14 05 Teorije zdravljenja. 14.35 Usode 15.35 Magazin Alpe Ja d ra n 16.05 Razgovor 16.30 Filmi Grete Garbo Grand 1 Imel. 18.25 Delta 19.01) Familija Dl), nadaljevanka. 19.35 Hollywo-' odski razgovori 20.10 50 minut o glasbi. 21 05 Šport. 22.1K) Pre gied. 22.55 Koncert. 5 45 Dobro jutro. Madžarska, magazin 8.35 Hiša lutk. 9.05 Muhasti letni časi, magazin 16.00 Popoldanski saldo. 16 10 Rezerviran čas. 16.35 Mozarto va potovanje: Munchen. 17.20 Wilhelm Tell, nadaljevanka. 17.45 Katoliška kronika. 18.00 Svet denarja. 18.10 Ekološke novice 18.40 Videospoti. 19 00 Igra 19.15 Za otroke. 20 00 Dnevnik, šport 20.35 Ne vračaj sc mkdar. nadaljevanka. 21 35 Jonova knjiga. 22.25 Moj teden 22.45 Maša za Rossinija 11. program 15.00 Prenos iz Parlamenta 17 15 Naš ekran, v hrva škem in srbskem jeziku. 17 40 Za otroke 18.00 Dnevnik 18 15 Pop rock. 18.40 Telefonska igra. 19.00 Najbolj vesela bara ka, madžarska nadaljevanka. 20.00 Telešport. 21.00 Studia '92 22 00 Večerni saldo. 22 25 Pred koncem dneva 22.45 Blanche in noč, kanadski film. TV MADŽARSKA SAT 3 13 'OOpol lii^^ih |a ^l11, 13 45 Politični dva n 'a"«° s,a P°-C.Vliki n 17 Min. to. 7 3s m " Ostrzek. nsan-l'in/ '*2s B*fr* 18130 19?2 Dan N""ftu 'n ‘rendr 10 20 Mudio ^"lk' Poročajo z vse-9il }°-45 2 n ' ',4 Rozalin 2 < 21 « r* 21 00 Gbzor. d"cvnll‘ l^a ^lediV:^ V« * sliki l3*lta‘ r0{||'3eseipreda arnl lllm Ha. 1 ed deseto 1.25 Po- 9.00 Cas v sliki 9 05 Video tekst. 13 00 Čas v sliki 13.10 Borza 13 35 Napotki in giba nja. 14.10 Čarobni otroci. 14 40 Gospod Kolnik 15.05 Avsirij ska kulinarika 15 30 Stiriscde žm bob. prenos 17.30 Smrt starih levov, film. 19.00 Danes. 19 20 Studio 3 sat. 19 30 Nor beri SchwieDlek - igralec leta. 20.15 Humanisti. 20 50 Opera Grof Mirabcau. 23 05 Zmešnjava 23.35 Orkestralna glasba 0.30 Športne novice. 1.50 Aklu- 9 00 Čas v sliki 0.05 Video-leksc. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Tednik 13.45 Pred 2$ leti 14.00 Literarni klub. 15.15 Posebnež Daltench 17.05 Gradbeniško besnilo in požiranje pokrajin. 17.30 Heinz Riihmann bere pra vljice. 17 35 Super babica 18.00 V vinu je življenje: o vinu in kulturi. 18 30 Dnevnik 18 50 Šport. 19.00 Danes 19 10 Stal no omizje 20.15 Springsmaus theater novi skeči, pesmi . . 21.15 Znanost v navzkrižnem zasliševanju. 22.15 Čudovita ar hilcktura. 23.10 Muzej krimina 9.00 Čas v sliki 9.05 Vidco-teksl. 13.00 Opoldanski magazin 13.45 Tujina. 14 15 Simfonija številka 4 v c-molu Johan nesa Brahmsa 15.00 Romanu čne operne scene in arije 15.50 Stalno omizje. 17.00 Mini Čas v sliki 17.10 Ostržck 1800 Slike iz Avstrije 19.00 Danes. 19.20 3-sa( studio 19.30 Naravnost, aktualna tema 20.00 Vsi smu čajo. 20 45 Panoptikum Prage 2145 Kulturni dnevnik 21 15 Šport. 22.00 Čas v sliki 22.25 Sanj m mogoče prepovedati -melodije Gunterja Schwenna. 0 05 Deset pred deseto 0 30 Napoved , 5.45 Dobro jutro, Madžarska! 8.35 Angleščina. 9.00 Igra ni film. 16.00 Popoldanski saldo. 16.10 Liszc Sonata v h-mo-lu 16.50 Arhitektura na razpo tju. serija 17.30 Wilhelm Tell, nadaljevanka. 18.00 Svet denarja 18 10 Filmski magazin. 19.00 Videospoti. 19 15 Za otroke 20.00 Dnevnik, šport. 20.35 Velika skrivnost, 5 del. 21.45 Igre Metropoli*. 22.25 Notranja po lilika. II program: 10.00 Prenos iz Parlamenta, vmes ob 13.00 Beethovnov koncert. 16.15 Naša Vhrazovka, v slova-Ščini. 16(40 Od pel do šest, ma gazrn 17.40 Za otroke 18.00 Dnevnik 18.15 Tele šport 18.38 Telefonska igra. 19 00 Moja mala, ameriški tv-film. 20.55 Glasba 21 10 Kriminal no. kronika '92 2200 Večerni saldo. 22.25 Pred koncem dneva 22.45 Naš denar, kakšen ho nov drobiž? 23.35 Mini festival v Vigadu 9.00 Čas v sliki 9.05 Video tekst 13.00 Opoldanski magazin. 13.45 Naravnost, ponovitev oddaje. 14 4$ Melodije iz Italije. 15.25 Rock pop 16.10 Ronni jev pop šov 17 00 Mini Čas v sliki. 17 10 X I a Lendavska, naprodaj ® 26-3W 26-689. M-982 , STAREJŠO HIŠO s 6 ari ze»« Tišini, ugodno prodam. Ružič, IM 37 a,® 46-081. M-983 PRODAJNI Al I POSLOVNI F*; ŠTOR dam v najem. a 25-338. ,(STANOVANJSKO PRAVICO* ali trisobno stanovanje kupi Ponudbe v upravi lisca. MNJ KMETIJSKA MEHANIZACIJA MOTORNA VOZILA GOLF, letnik 1979, prodam. ® 57-193. M-9343 ZASTAVO SKALA 55, rdeče barve, širok branik, star 2,5 leta, prodam, a 70-454. M-997 GOLF GL, letnik 1981. odličen, prodam ® 25-323. M-988 CITROEN GS IJ, prodam za 1.200 DEM ® 25-397. M-986 KOMBI 750. neregistriran, prodam. ®82-089 M-3510 FIAT 126, 10/1988, registriran, prodam. ® 76-814 M-976 GOLF, DIZEL, letnik 1984, ohranjen, rumene barve, 96.000 km, prodam. ®(06D 191-386. M-991 TRAVNIK, 40 arov, Grede, v Hotizi, prodani ®(061) 348-768 M O^O 52 AROV BOGATEGA GOZDA, mešanega, v Vidoncih, prodam. Anton Pozvek, Kidričeva 3, M Sobota. M-987 12-AROŠKO PARCELO v Kančev-cih prodam. Avguštin Gasparič, Ra-tkovci 18. M-929 GRADBENO PARCELO v Bakov-cih, 7,90 ara, prodam. ® 26-428. M 930 POSLOVNI PROSTOR od 60 do 150 m', najamem. Možnost zaposlitve 3 oseb. Prednost prostora v centru Murske Sobote. a (062) 772-621. M-931 V ČRENŠOVCIH PRODAM DVE NJIVI — vsaka po 50 arov ® (061) 221-284. M-344 TRAK TOR DEUTZ RX 75 >n des 300 D. prodam ® 42-888- " TRAKTOR IMT 539, star 3 n'0' prodam. Jože Horvat, Gaberje Lendava M-1000 TRAKTOR ŽETOR 72-11 in O”, sko škropilnico 200 l, pr"11' ® 45-339. M 1001 I SAMONAK1.ADALNO IHIV CO SIP SP-19 IN OBRAČA^ sip p 220 za seno prodam. Zeok“‘ 19. M-933 OVOBRAZDNI PLLG IMT, Hj ni. skoraj nov. prodam. Jožef uf, Vučja vas 37, Križevci pri W meru, ® 87-251 M 937 STROJ ZA POBIRANJE S*£ KORNE PESE z 413, prodam-Košnik, Stročja vas 31 b. M-350! KROŽNE BRANE, tudi neupo^ kupim. Jure Biškup, Babinci 45. tomer M-3506 .a PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVPJ vrtalnik iskra 950 W, za vse vrst4 drov. do 0 33 ler škodo, športno- r dam. Marjan Carli, lljaševci 28. “ ževci pri Ljuiomeru M-3507 ,i samonaki.adalno pri*"; CO PIONIR 20, novo nerabljeno-. neje prodam. ®(062) 731-229« čer. M-960 VPREŽNO ŽITNO SEJAL M1 avstrijske izdelave predelano pa ts7 tonski priklop, prodam in kupim za čiščenje zrnja Bint. Murska Krog, ® 26-122. M-961 TRAKTOR 577 IMT prodam ah^ njam za traktor 565, prednji po! Gederovci 19, ® 46-419. M-965 < ENOOSNI PRIKLOP ZA IMT , avtomobilsko prikolico, kosi11"^ Lombardini. še vozno, in praF" • golf, letnik 1980, prodam. Ko®' Cankova 69. M-980 TRAKTOR ZETOR 724$, 450 niti ur, prodam. Vidonci 116. M-’’ | KAMNOSEŠTVO ŠTEFANA BUNDERLE GRAD 64, tel.. 53-157 • Izdelujemo, prodajamo in vgrajujemo: nagrobnike, okenske police, stopnice, tlake in opremo za točilne mize CENE KONKURENČNE! Mednarodna firma išče zastopnike (akviziterje) za prodajo v svetu visoko priznanega izdelka. Ponujamo popolno uvajanje in nadpovprečen zaslužek v tuji valuti. Tel.: (062) 37-902. Beltinci, Ravenska 27, tel: 42-151 • ponovno levi’s • velika izbira daril VESTNIK VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Renata Bakan-Ficko, Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec. Stefan Smej, Stefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29, Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383,21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1991 je 350,00 SLT, za podjetja 700,00 SLT, za naročnike v tujini 70 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-60340005. Devizni računi pri A-banki Ljubljana :50100-620-00112-5049512. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. s r n r L < s S r j* WP J*"**1' Prodajmo po ze 10 Hrtu TilS -. u * 'X' Gostilna i)' HT?'U ® ’4-W. J" »-»-W5 M^P " '**■«* pa- PM»bna„ r |J";- "Pr-oLirn-i vsa to ueodm £ ^T' l1™*1’11"1« P« z« fic S.l L V*“k- ki k“P' •<» Mr ma in dal™^0?*' Nat?<,,;, 'Pre*-Anice H „* S mlormacije Gostilna Mpp Hlnč'c' Bakovci. «41070 br^° v Pc,cm m< Vo?ri<»o<> m ob praznikih. ZAHVALA V 81. letu življenja nas je kot žrtev prometne nesreče na novega leta dan na svoji vsakodnevni poti v cerkev zapustila draga sestra, botra in teta Tilika Krajnc iz lljaševec ^ahvaijujem se vsem so mj 5tajj ot> S|rani v teh težkih tre-d . Ih- vsem, ki so darovali cvetje, izrazili sožalje, darovali v re namene Zahvala g. župniku, pevcem, govorniku za po-°*''ne besede in vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči: brat Miljan v imenu vsega sorodstva Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeli. odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas. ZAHVALA V 47. letu starosti nas je zapustil dragi mož, sin in brat Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni športni sodelavec Jože Geder s Cankove 29 c Jože, hvala ti za vse, ohranili te bomo v trajnem spominu. NK CANKOVA —--------------' Umrl je naš dolgoletni sodelavec Ernest Breskoč voznik avtobusa Priljubljenega, vestnega in prizadevnega delavca bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv Avtobusnega prometa Murska Sobota Težko je izgubili človeka. ki ga ljubiš. Še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje je, naučili se živeli brez njega. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča Terezija Bencak iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno Horvatovim, znancem ter vsem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje in za maše ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala za ves trud pri zdravljenju g. dr. Korošcu ter osebju internega oddelka. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS g. Bagariju. Vsem še enkrat — iskrena hvala! M. Sobota, 16. I. 1992 Žalujoči vsi, ki so jo imeli radi Prazen ostal je naš dom. ker ti si za vedno zaspal, toda dokler bomo živeli, boš v naših srcih ostal. V SPOMIN 8. februarja mineva leto žalosti. odkar nas je zapustil naš dragi Jože Antolin . iz Odrancc Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavljate ob njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Iskrena hvala. Vsi njegovi V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar si sredi prebujajočega se jutra zatisnila oči, naša draga Sidika Gerlec roj. Gergjek upokojena gostilničarka iz Murske Sobote Hvala vsem, ki se je radi spominjate in postojite ob njenem grobu. Vsi tvoji najdražji ZAHVALA Po kratkotrajni in hudi bolezni nas je v 55. letu starosti zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Štefan Gašpar S Tišine Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. gasilcem, govorniku za poslovilne besede ter pogrebnemu zavodu Banfi. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Jože Geder s Cankove 29 h Ijer^^10 se zabva)jujemo sosedom, sorodnikom, prijate-|a. In ^delavcem. Posebna hvala kolektivu in sode-g'.etn KZ Panonka, podjetju Mura, 411. brigadi, Pevcem, godbi na pihala, govornikom za ee ! 0V1'ne besede ter vsem, ki ste darovali cvetje in vener ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji prerani poti. ■•joči: žena Vika, mati, brat Drago in Drago z družino iz Skakovec Sprva nas obup /e stresel, češ kdo naj prenese to, pa srno morali prenesli, ne sprašujte nas. kako. iseprj ZAHVALA 1992 ^Kovano m mnogo prezgodaj nas je 21. januarja ' ' letu starosti zapustil naš dragi mož. oče, tast in dedek Štefan Tratnjek G| ? iz Gaberja jemo K° Pretreseni in neutolažljivi se iskreno zahvatju-žnancVSer^ ^^Onikom* botrini, sosedom, prijateljem, tako; ern 'n sodelavcem, ki so nam v teh bolečih dneh na PomoC> nas tolažili in lajšali gorje, sožalj? - CVetJe >n m svete maše, izrekli pisna in ustna in ga v tako ve|ikem številu pospremili na njego-Posebrr l, V’ ^nog0 prerani zadnji poti. PevkaJ* nvala g. kaplanu Janezu za pogrebni obred, bese9 le in veljajo od L januarj® J Na letni ravni je stopnja nine enaka, ne glede na '■ B hodka, kot že rečeno, pa s® « hodnino vštevajo skoraj®3 1 dohodki, doseženi med dohodnino se ne obdavčuj8^] dohodki, ki so obdavčeni skrajšanem Zakonu o čanov Po tem zakonu so 0 /J čeni dediščine in danila. P' w ženje in dobitki od iger na 5 j Stran 26 VESTNIK, 30. JANUARJA ! Civilizacijski šok Slovencev lekarn hitro ste sprejeli te spremembe zakona, niti dohro le*° se ni minilo? »Takrat decembra 1990. veliko poslancev niti m vedelo, kaj so Prejemali. Vprašanje je, kaj bi oanes sprejemali . Vsaka dava, reforma komu kaj vzame, orugemu pa da Določeni privi-K Ji ali ugodnosti se jemljejo in jejo tudi z davčnimi reforma-l zal,° so za sprejemanje takš-ZakorLov Potrebne posebne nn ere Takoj po sprejemu, jaS’ »992. smo ' °8ronno emocionalnih P°. takojšnjih spremem-z«r ’■ so protestirali, se grazaJi govorili o uničenju po-dejavnosti . . Takrat smo se torej odločili, da je po-memK SpreJeti "'katere spre tem 7 c Vendar n« takoj, ker po akona ne bi 0'bče več jemal ’ arnPak organizirano.« nujneV"* sPrememl>e so bile torej sprememb je bilo na gretju davčne p0|j'jke ta šav^M0^081'"^’ stopnje, olaj-teh« l ekaj pa tudi s področja izvajanja zakona. Poka-se da je nekaj točk prak-neizvedljivih ali pa soznji-n»„ am5’ .Problemi. Primer takš-. I°a ,ebničnega obdavčevanja je a.L.Prej se je obdavčeval tudi s kapitala, ki je nastal tehrvz J° obveznic. vendar je to k nemogoče spremljati. Deti ' potem morali vsak dan če-na h ne 'e na borzi, ampak tudi nr> a,™ opravi. To je umaknje-Dmn? ‘ iQ94, saj bo potrebno vrednostnih papirjev ure-ure posebn,m zakonom, ki bo slik sanio obdavčitev kapital-00v ne,° dobičkov. Če prodajaš včadkniCe’ ’maš v&>sih izgubo, doh dobiček. Obdavčuje se ;,0, *• pa ’ma»* 'zgubo, je to da\pf°blem. Zato moramo ob-zhlJ1' ne,° dobičke torej ra-t km,ečint»h imamo veliko primerov, da so kmetje lastniki Uprjy9 ' ,u<»' zaposleni. Ti morajo počakali na obvestilo davčnih <»avčn g so zavezanci za plačilo dohodnine. Iz strukture res,,! zavezancev iz kmetijstva ugotavljamo, da je veliko kmetov v »avno J krnetov' pa ,uh a 'Z krrre^Nva Sčasoma bomo prešli na realnejše ugotavlja *ij’IVa Ehv Težave bodo predvsem v letu 1992 in prav zaradi kme De.n d Pričakujemo ludi zamudo pri dokončni odmeri dohodni- V, sP»°b realno pričakovati, da bodo lahko vsi oddali davčne ^Erearja in marca'* , ,c podatke bi morale občine pošiljati že januarja m februar-■ 0 Ha bo veliko dela, toda naredili bodo morali res vse. kar se k srno , P' Ke«a doh, ravzaprav gre le za identifikacijo kmeta in navedbo katastr O(»l(a za zemljišče, katerega lastnik je.« mobili pa kaj dela Bastl z denarjem in drugo . « Vemo, da se vse čedalje bolj centralizira — tudi glede proračunskega denarja imajo občine čedalje manj pristojnosti? »Okey. Pa ni le centralizacija tista Vi imate torej sedaj več distance. Ce bi ta denar zapravljali v domačih občinah, bi mo goče še nekako tolerirali, ko pa ga zapravljajo v republiki, je to drugače, bolj sle pozorni na to. V očeh državljanov postane država nekakšen partner, nekaj, do česar imajo drugačen odnos kot prej. Prej je bila država nad njimi, nekaj, na kar niso mogli vplivati, zato jih niti ni zanimala. Zdaj pa postaja država partner. Prvič so za kaj takega potrebne večstrankarske volitve (to je bil prvi civilizacijski šok), nato pa še dohodnina kol drugi civilizacijski šok« Za rojstvo prave demokratične države sta torej potrebna vsaj dva civilizacijska šoka. So ljudje dovolj zreli in močni, da bodo te šoke primerno preživeli? »Materialno to ni ne vem kakšen udarec — zaradi dohodnine ne bo precej večjega proračuna Ta šok je enostavno . . Po mojem pa si ga ljudje želijo! Vsaj tako podzavestno, kajti vsak Človek ima rad čiste račune in z dohodnino so računi malce bolj čisti. .laz podpiram sistem dohodnine, sporne so le nekatere rešitve davčne politike. Ce ljudje nimajo države za partnerja in ni do nje kritičnega odnosa, se pojavi »... Tipičen problem so študentski servisi, kjer je problem financiranja ob-Študijskih dejavnosti, ki je proračunski problem, a se ga skuša reševati z zakonom o dohodnini; potem banalen primer, da se upoštevajo računi, plačani šolskim zavodom za dodatno izobraževanje, ni pa zakona, ki bi povedal, kaj so šolski zavodi. Ne veš, ali mednje spada tudi Delavska univerza ali ne . ■ ■ Vsebinske slabostipa so stvar politike, l!»a glavnih je, da se dobiček obdavčuje dvakrat. Npr. da je nekdo lastnik družbe z omejeno odgovornostjo. Davčna osnova tega podjetja je dobiček, ki se obdavči z določeno stopnjo. Ce si lastnik firme izplača preostanek dobička, kar je njegov dohodek, sc obdavči še s 4(1,5 odstotka. Kot obrtniku pa se ti dobiček obdavči maksimalno s 36 odstotki. Kot lastnik firme si tako dvakrat obdavčen ...« (iz intervjuja z Janezom Kopačem v Novi dobi vsak državljan je davkoplačevalec. str. 4, 14. januar 1992) davke. Začno razmišljati o tem, kaj država s tem denarjem počne, saj je to njihov denar. Državo gledajo s popolnoma drugimi očmi. Prej jih državna poraba sploh ni zanimala, vsaj jaz imam takšen občutek. Zdaj pa jih vedno bolj, ker ljudem ni vseeno, kaj se dogaja s proračunskim denarjem; zato so te afere z avto- IVAN ROJC, direktor republiške uprave za družbene prihodke apatija, apatija pa omogoča totalitarizem. Zato je za obstoj demokratične družbe odprtost javnih financ temeljnega pomena. Na zahodu je glavna tema vseh političnih debat proračun in se veda davki. Ljudje se o lem pogovarjajo, ne pa o osamosvojitvi itd Odslej bodo tudi pri nas po membnejše druge tekne!« PRESTRUKTURIRANJE DAVKARIJ PRED VRATI Ze dolgo se govori tudi o novi organiziranosti davčne uprave? »Se la mesec bomo izvedli centralizacijo uprav za družbene prihodke. projekt in zakonske osnutke za celotno organiziranje službe, ki bi izvajala in nadzorovala davčno politiko, pa bomo pripravili v prvi polovici leta. Takšno rešitev je predlagala republiška skupščina V prvotni predlog namreč ni bila vključena služba družbenega knjigovodstva, je pa prav tako potrebna celotna preobrazba SDK-ja. Potrebno jo bo postaviti na novo. Sedaj se ukvarjajo s tremi področji: plačilnim prometom (bo ta še naprej v SDK-ju ali se bo prenesel v poslovne banke), inšpekcijsko službo in notranjim nadzorom (to naj bi sc preneslo v novo službo) ler komercialno revizijo. Organizacijsko in pravno bo imel povsem drugo obliko « Nimamo še finančne policije? »Ja, finančna policija . naloge finančne policije naj bi še vedno opravljali tisti delt'ministrstva za notranje zadeve, ki delujejo za zatiranje gospodarskega kriminala. Z novo organizacijo se bo prav gotovo vzpostavila ludi nova služba, ki bo aktualna čez leto ali dve, odvisno od tega, kako se bo družba opredelila Ne moremo namreč spremeniti samo en del zakonodaje, drugega pa ne, ker bo ta drugi omejeval uresničevanje prvega.« sedaj se pojavljajo očitki državljanov, češ da spel nekaj na hitro sprejemamo, ne da hi vse do konca domisliti. Imajo obveze le državljani? »Če bi hoteli vse naenkrat popolnoma spremenili, potem do tega ne bi nikdar prišli, kajti sistem se lahko spreminja le postopoma, ne pa od danes na jutri Tudi nova zakonodaja o organiziranosti ne bi reševala problema nadzora. V tej poplavi zasebnikov je možnost popolnega nadzora zmanjšana. še posebej, ker so ostale le službe še naprej v enakem obsegu m so se odločale le za nadzor na tistih področjih. ki so najbolj pereča. Ob davčem bodo vsi dohodki, ker je o teni na lančna evidenca Drugače pa bo z dohodki iz opravljanja dejavnosti zasebnikov ali pravnih oseb različnih organizacijskih oblik. Za te ho dejansko potrebno ugotavljali dohodek, ga spremljali ler ga na koncu normalno obdavčili tire za osnovni problem cvidcmirnih m necvidentir.inih dohodkov Za opravljanje tega dela bo potrebna dobra služba, kadrovsko izpopolnjena (er z ustreznim načinom dela Saino spreleti zakon, res m dovolj, če se poleg treh osnov vsebine, materialnih sredstev, organizacije ne izpopolnijo tudi kadri. Če ti kadri svojega dela ne opravljajo na ustrezen način, m nobenega učinka « PROGRESIVNOST DOHODNINE Stopnja obdavčitve od 19 do 45 odstotkov Slovenija ima podoben sistem davkov kot druge napredne evropske države z razliko, da plače pri nas niso tako visoke kot tam in da so pri nas obdavčeni tudi najnižji dohodki, prejemniki največjih dohodkov pa še vedno niso obdavčeni po tako veliki stopnji kol v drugih državah. Dohodnina je torej progresivni davek, saj se nizki dohodki obdavčijo po nizki stopnji, visoki pa po višji (najmanj z 19 in največ s 45 odstotki). Prej je bila za vse dohodke enaka stopnja obdavčitve. Kar 60 odstotkov državljanov Slovenije bo obdavčenih po najnižji stopnji obdavčitve, saj je njihov dohodek nižji od povprečnega bruto osebnega dohodka (BODI. 40 odstotkov državljanov pa je prejemalo dohodke nad tem povprečjem, zato bo plačalo večje davke kot prej. Tisti z najvišjimi dohodki bodo spet na boljšem, saj so prej bili obdavčeni po 80-odstotni stopnji, sedaj pa se progresija ustavi pri 45 odstotkih. Večina evropskih držav minimalnih dohodkov ne obdavčuje, s progresijo pa gredo ludi do 60 in 70 odstotkov. Slovenska vlada se je raje odločila za več olajšav. i KU) hO '|, . ULtUfLfV Katere spremembe veljajo že letos? Zakon o sprememnah m dopolnitvah zakona o dohodnini, ki je bil sprejet konec decembra 1991 (Ul,, RS, 14/91), prinaša vrsto novosti, vendar vse ne bodo prišle » poštev že pri izpolnjevanju davčne napovedi za lelo 1991. Pri odmeri dohodnine za leto 1991 se bodo upoštevale določbe L. 2., 3., 4., 5., 16., IK in 22. člena, dalje bo prišla v poštev tudi 4. točka 23. člena, nato 25., 26., 29 in 34. člena, v 30. Členu pa določbe, ki sc nanašajo na samostojne kulturne delavce. Vse ostale določbe (ludi zvišane kazni), začnejo veljali s 1 januarjem 1992. 1 poštevane bodo na primer spremenjene določbe o dodatnih olajšavah in spremenjeni Odstotki. Zasebniki vložijo dve davčni napovedi Vsi zasebniki bodo morali v letu 1992 vložili dve davčni napovedi in sicer najprej davčno napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti in nalo še davčno napoved za odmero dohodnine. Zasebnik mora vložiti davčno napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti do 28- februarja za preleklo leto pri davčnem organu občine, na območju katere je vpisan v register zasebnikov. Davčna uprava je dolžna odmerili davek do 31. maja za preleklo leto z odločbo, ki mora vsebovati osnovo, stopnjo in znesek odmerjenega davka. Davek bodo morali plačati v tridesetih dneh po vročitvi odločbe. Zasebnik (ludi obrtniki in zasebni podjetniki) pa je dolžan poleg napovedi davka od dohodkov iz dejavnosti predložiti tudi dohodninsko napoved in sicer v roku 15 dni po vročitvi odločbe za davek od dohodkov iz dejavnosti. Obračunan in že plačani davek od dohodkov iz dejavnosti predstavlja namreč le akontacijo na dohodnino (tako kot akontacija davka od osebnih dohodkov), z odločbo o odmeri dohodnine pa se ugotavlja dejanska davčna obveznost zasebnika. Zasebniki imajo torej še veliko Časa za oddajo davčne napovedi za odmero dohodnine; najprej bodo morali izpolnili obrazec o inventurnem popisu, opraviti revalorizacijo in izračunati amortizacijo osnovnih sredstev, izdelali končni obračun prometnega davka, zaključiti poslovne knjige ter nato oddali davčno napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti. ODMERA DAVKA JE MATEMATIČNI IZRAČUN Občinski inšpektorji Še danes ne vedo, kdo bo opravljal natančnejše preglede davčnih napovedi — oni ali posebni republiški inšpektorji? »Takrat, ko bo aklualno to izvajanje zakona o dohodnini, bo zakon o organiziranosti (tako upam) že sprejet in bodo vsi občinski in-šjvektorp postali republiški in bodo delali po enotnih navodilih repu bliške uprave — šli bodo pregledal ija, kamor bodo poslani Predhodno bodo morah opraviti še druge zadeve, ki izhajajo iz davkov iz dejavnosti obrtnikov in zasebnikov Prav zaradi tega zakona o dohodnini bodo morali lelos hitreje odmerili davke iz dejavnosti in katastrskega dohodka. Nekatere občine so bile hitre že lani, problem pa je tam. kjer imajo množico teh podatkov - to pa je v SV Sloveniji « Ste optimist in prepričani, da bo izvajanje davčne zakonodaje potekalo brez večjih zapletov? »Ja. saj se že zapleta kot smo že govorili v kmetijstvu'Vendar pa ni kriva davčna politika oziroma občinska davčna uprava, temveč drugih upravnih organov, ki bi morah le stvari urediti (evidentirati) že prej Drugo so potem določeni postopki, ki morajo biti opravljeni. če hočejo poli do določene davčne osnove, ki \ kliučiije to področje /asehništva Občine bodo morale te zadeve urejati nekoliko drugače. Tretje pa je poleni vnos vseh teh podatkov in tudi nadzor to bo naloga delavcev na občinski ravni Sama odmera davkov bo potem matematični izračun: ludi odločbe bodo tiskane v Ljubljani ter poslane občinam, da jih bodo razposlale Vse to bo potekalo postopno, torej se ne bo čakalo posamične občine, da bodo v celoti obdelale vse davkoplačevalce, ampak se bodo zadeve reševale tako, kakor bodo prihajale v centralni računalnik.« 10. JANUARJA 1992 Stran 27 POJASNILA • POJASNILA Dohodnina Davčne Dohodek vzdrževanega družinskega čiana Za vzdrževane družinske čllane lahko davčni zavezanec uveljavlja davčne olajšave, vendar pa se znesek olajšave zmanjša za I toliko, kolikor so znašali letni dohodki tega elana (npr. priložno-' stno delo, delo na domu ali dr). (8. Člen) Preživljanje otrok — razvezani starši Za otroke, ta katere skrbi davčni zavezanec na osnovi sodne odločbe, sodne poravnave ali dogovora o preživljanju, lahko uveljavi olajšavo v višini tega prispevka, vendar največ do zneska, ki je določen za takega otroka; pod enakimi pogoji se priznava tudi olajšava za razvezanega zakonca. (9. člen) Starši v zavodu če davčni zavezanec plačuje del stroškov za starše, ki so v oskrbi v socialnih zavodih ali drugih družinah, lahko uveljavlja olajšavo za vzdrževanega družinskega člana na osnovi potrdila socialnega zavoda oziroma centra za socialno delo. (9. člen) Rezultati večletnega dela Za dela, ki jih je davčni zavezanec ustvarjal več kot eno leto, vendar je prejel dohodek od tega dela šele v letu, za katerega se obračunava dohodnina, lahko zavezanec z ustreznimi dokazili zahteva razdelitev dohodkov na več let, za kolikor je prejel dohodke, vendar največ za pet let. (11. člen) Že plačani davek v tujini Odmerjena dohodnina se torej zmanjša za višino že odmerjenih davkov od posameznih vrst dohodkov, pri tem se upošteva tudi davek, ki je bil plačan v tujini. Ce se zavezancu pri odmeri davka prizna olajšava od posamezne vrste dohodka, se dohodnina zmanjša za to olajšavo. (12. člen) Detaširani delavci Tudi davčnemu zavezancu, ki opravlja deia v tujini na osnovi doma sklenjenega delovnega razmerja, se obračunani davek zmanjša za davek, ki je bit že plačan v tujini. (18. člen) Zemljišče uporablja drugi Davek od dohodka iz kmetijstva mora plačati lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča (kdor je odvisen od obdelovanja zemlje), kije vpisan v katastru 31. decembra pred letom, za katero se odmerja davek. Če uporablja zemljišče kdo drug, ki ni vpisan v katastru, lahko davčni organ davek iz kmetijstva odmeri uporabniku zemljišča. (21. člen) Razvijanje turizma na kmetih Če davčni zavezanec, ki se ukvarja s kmetijstvom, vlaga lastna 1 sredstva (!) v preureditev prostorov v turistične namene, graditev in obnovo gospodarskih poslopij ter nakup kmetijske mehanizacije in naprav, lahko uveljavlja znižanje katastrskega dohodka v višini 25 % vloženih sredstev za dobo štirih let. (24. člen) Dvolastniki Sprejete spremembe in dopolnila uvajajo tudi novost glede dvolastnikov, torej oseb, ki niso rezidenti Republike Slovenije, vendar dosegajo na njenem območju dohodek iz kmetijstva. Vsi ti plačajo davek iz kmetijstva po 19-odstotni stopnji (17. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini) Zasebnikom 20 % znižanje osnove zaradi obnove Zavezanec, ki opravlja dejavnost kot stalni poklic, lahko v letni davčni napovedi uveljavi 20% znižanje davčne osnove za vladanje lastnih sredstev v nakup, obnovo in posodobitev osnovnih s. (štev (tudi najetih poslovnih prostorov. Če se vlaganja ne plačajo iz najemnine); znižanje davčne osnove se prizna za dobo štirih let. (47. člen) Zasebnik, ki šele začne opravljati dejavnost Novega zakona o dohodnini so lahko veseli vsi zavezanci, ki so na novo začeli opravljati dejavnost. Njihov dobiček v prvem letu poslovanja se ne obdavči, v drugem letu poslovanja se obdavči 34 , in v tretjem letu 66% dobička. (49. člen) Dohodnina je ime davka je sintetični davek, s katerim davčno enakopravno obdavčujemo vse vrste prejemkov, ne glede na to, iz česa dohodek izvira. Osnova za dohodnino so torej vsi bruto prejemki, dobički, dohodki med letom, zmanjšani za plačane socialne prispevke in oiajašave. Dohodnina je torej sintetični davek (ker z njim obdavčujemo različne vrste dohodkov), hkrati pa je to tudi progresivni davek, kajti čim višji so dohodki, po tem višji stopnji se obdavčujejo. akontacije dohodnine Podvrsta dohodnine je šest vrst davkov, ki jih plačujemo že med letom in se odštejejo od odmerjene dohodnine. Že med letom plačani davek in plačane akontacije se odštejejo od odmerjene dohodnine - doplačati bo potrebno le razliko oziroma se preveč plačani davek vrne zavezancu ali se mu všteje v naslednje plačilo. Kot akontacije dohodnine se upoštevajo: davek od osebnih prejemkov (osnova za davek so bruto osebni dohodki, bruto pokojnine in bruto priložnostni prejemki); davek od dohodka iz kmetijstva (osnova je katastrski dohodek); davek od dohodkov iz dejavnosti (davčna osnova je dobiček od opravljanja dejavnosti, kamor se šteje tudi kmetijska proizvodnja); davek od dobička iz kapitala (osnova je dobiček, ki je pravzaprav razlika med prodajno ceno in valorizirano vrednostjo kapitala ob pridobitvi; ta dobiček pa se dogaja s prodajo nepremičnin, če je od pridobitve minilo manj kot 10 let (Stanovanja, hiša), premičnin (manj kot 2 teti od pridobitve) in vrednostnih papirjev); davek od dohodka iz premoženja (davčna osnova je vsak prejemek od udeležbe pri dobičku, obresti za dana posojila fizičnim in pravnim osebam, najemnina); davek od dohodkov iz premoženjskih pravic (osnova je vsak posamezni prejemek). Z dohodnino se ne obdavčujejo samo tri vrste dohodkov, ki se obdavčujejo po Zakonu o davkih občanov. To so; dediščine in darila, premoženje, dobitki od iger na srečo. VPRAŠANJA - ODGOVORI IVAN ROJC (RUDP) ODGOVARJA NA VPRAŠANJA: DAVČNI ZAVEZANEC- DAVKOPLAČEVALEC V Sloveniji bo po novem okrog milijon tristo tisoč davčnih zavezancev, ki bodo morali oddati svoje davčne napovedi. Zavezanec za dohodnino je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki je na njenem območju med letom dosegla katerega od dohodkov (osebni dohodek, dohodek iz kmetijstva, dohodek iz dejavnosti, iz kapitala, premoženja ali iz premoženjskih pravic). Zavezanec jc tudi fizična oseba, ki nima stalnega prebivališča v Sloveniji, če je bivala na njenem območju nepretrgoma šest mesecev in na območju Slovenije imela enega ali več izmed navedenih šestih dohodkov. KAKŠEN BO DOLG DRŽAVI? Najprej moramo dobiti osnovo za dohodnino. Dobimo jo tako, da seštejemo vse naše osebne dohodke ali pokojnine (bruto), dobičke iz kapitala, prodaje nepremičnin in podobno, bruto avtorske honorarje, bruto prejemke za priložnostno opravljene storitve in od premoženja ali katastrski dohodek, Če imamo posest. Od vsega lega, kar smo v enem letu prejeli, se odštejejo socialni prispevki, nekaj čez 24 %, ki smo jih plačevali vse leto. Tako dobimo OSNOVO ZA DOHODNINO. Od te osnove, ki predstavlja 100 odstotkov neke vsote, lahko odštejemo 10 odstotkov olajšav (na osnovi računov, potrdil). Olajšava je lahko večja od 10 odstotkov, Če imamo enega ali več vzdrževanih družinskih članov, če plačujemo samoprispevke, če smo starejši od 65 let in če smo 100-odstotni invalid. Ko smo odšteli vse možne olajšave, pridemo v neki dohodkovni razred, po katerem se nam odmeri dohodnina (odvisno od tega, če je dohodkovni razred visok ali nizek). Od lega odmerjenega zneska davka (dohodnine) se odštejejo vse akontacije davkov, ki smo jih plačali že med letom. Tako dobimo DOLG DRŽAVI, v nekaterih prime rih pa bo dftava še dolžna državljanom če so bile akontacije previsoke, osebni prejemki izredno nizki in več vzdrževanih družinskih članov. Pri tem obračunu vseh prejemkov in izdatkov (grobo rečeno) bo možna RAZLIKA, ki nam jo bo sporočila davčna uprava z odločbo o odmeri dohodnine. Razliko bo potrebno doplačali ali pa jo bodo vrnili, če je bilo davka zaračunanega preveč. Vsem prihodnjim davkoplačevalcem in izpolnjevalcem obrazcev za davčno napoved: Od 17 vrst prejemkov posameznik ne plačuje nobenega davka, zato si še posebno pazljivo preberite 16. člen Zakona o dohodnini, ki govori o oproslitivah. Vsak davkoplačevalec ima tudi možnost, da svojo osnovo za dohodnino zniža za 10 odstotkov, če je del svojih dohodkov porabil za določene namene in to lahko dokaže z dokumenti. O tej olajšavi govori 7, člen Zakona o dohodnini, zato si ga naj pazljivo prebere vsak davkoplačevalec. Zakon o dohodnini omogoča dve vrsti olajšav, s katerimi si lahko zmanjšamo osnovo za dohodnino (manjša bo osnova, manjši bosta dohodnina in vsota, ki jo bomo morali plačati). Vsak davkoplačevalec ima možnost, da si svojo osnovo za dohodnino zniža za 10 odstotkov, če je del svojih dohodkov med letom porabil za določene namene in to lahko dokaže z dokumenti. 7. člen Zakona o dohodnini navaja, da se osnova za dohodnino zmanjša za: I. znesek sredstev, vloženih v nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev pri izdajatelju vrednostnega papirja (samo enkrat), 2. znesek sredstev, vloženih v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, zmanjšan za višino sredstev znižane osnove pri davku iz de javnosti, 3. retnvestirani del udeležbe v dobičku, 4 znesek sredstev, porabljenih za nakup ali gradnjo slano vanjske hiše ali stanovanja za rešitev stanovanjskega problema zavezanca, za vzdrževanje teh objektov in odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalida v teh objektih, 5. znesek sredstev, vloženih v gradnjo malih hidroelektrarn, varstvo okolja in varčevanje z energijo, 6. sredstva, ki jih imetnik kulturnega m zgodovinskega spomenika vloži v njegovo vzdrževanje v letu, za katero se dohodnina odmerja, na podlagi dokumentacije izvajalca del, s katerim je strokovna organi zacija za varstvo kulturne dediščine s sporazumom, sklenje nim z imetnikom spomenika, soglašala, 7. znesek sredstev, vloženih v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov ter v zdravljenje in rehabilitacijo v zdravstvenih zavodih in zdraviliščih za zavezanca in vzdrževane družinske člane, kadar so bili napoteni na lakšno zdravljenje, 8. znesek sredstev, s katerim udeleženci izobraževanja ob delu plačujejo storitve šolskim zavodom za pridobitev katere kolt stopnje izobrazbe, za izpo pol nje vanje izobrazbe ter pridobivanje novih znanj, 9. znesek sredstev, namenjen za znanstveno raziskovalno in razvojno dejavnost (nakup raziskovalne opreme, izobraževanje kadrov, vlaganje v projekte za znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti ipd. Ce davčni organ dvomi, da gre za sredstva, namenjena znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti, daje o tem mnenje pristojni republiški upravni organ 10. znesek sredstev za nakup knjig in učnih pripomočkov s področja umetnosti, znanosti. kulture, izobraževanja in vzgoje ter športa, nepremičnin posebne kulturne, znanstvene ali zgodovinske vrednosti in umetniških del, II plačane članarine političnim strankam in sindikatom, 12. plačane prostovoljne denarne prispevke in vrednost daril v naravi za humanitarne, kulturne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene, kadar so izplačani osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje takšnih dejavnosti, ter navedeni prispevki oziroma darila. izplačana invalidskim organizacijam, 13. plačane zneske samoprispevka, 14. letni povprečni osebni dohodek zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja, invalidom s 100 % telesno okvaro, če jim je bila priznana pravica do tuje pomoči in nege, na podlagi odločbe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, 15. 8 % poprečnega osebnega dohodka zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja, zavezancem po dopolnjenem 65. letu starosti. Zmanjšanje za namene po retn členu ne more presegati 10% osnove za dohodnino, razen zmanjšanja po 13^ 14. in 15. točki tega člena (7. člen). Vsa sredstva, za katera zavezanec uveljavlja zmanjšanje osnove za dohodnino, mora posebej izkazati in dokazati z dokumenti (ob davčni napovedi odda le izpolnjen obrazec, dokazila pa. če bo to zahtevala uprava za družbene prihodke). Olajšave na družinske člane Drugo možnost olajšav imajo davkoplačevalci, ki vzdržujejo družinske člane. Svojo osnovo za dohodnino si bodo za vzdrževanje vsakega družinskega člana znižali za znesek, ki Ha čad ni < val ns vf «So um,. bit^ .ilMn h« C tKo seliti,, ieft. k .o ik letali dol* kilt; $ trajeb 50" k neB-plll’ »k u :. st«? veli za P1' Potni stroški Potni stroški niso izredni prejemki, ampak nadomestita materialnih stroškov ki po zakonu niso obdavčena. Tako tudi niso obdavčena nadomestila za prevoz na delo in z njega ter za prehrano šolske knjige in tečaj tujega jezika za otroke Zmanjšanje osnove za dohodnino (7 člen) se nanaša samo na zavezanca (davkoplačevalca, ki odda napoved). Stroški za otroka so upoštevani v 8 členu, ki govori o vzdrževanih družinskih članih Tretji in četrti otrok Med letom je bila olajšava za enega otroka 10-odstotna, za dva prijavljena pa 15-odstotna. Letos bo drugače: olajšava za enega otroka je 8-odstotna, za drugega prijavljenega 10-in tretjega 12-odstotna. Kdor vzdržuje dva otroka, bo imel 18-odstotno olajšavo, če vzdržuje tri družinske člane, bo olajšava 30-odstotna. Prijavljen na zavodu za zaposlovanje Kdor je prijavljen na zavodu za zaposlovanje in prejema mesečna nadomestita, mora prav tako oddati davčno napoved Tudi nadomestila za brezposelne se obdavčijo tako kot vsi drugi prejemki državljanov ne glede na njihovo višino (ni spodnje meje) Strokovne tuje revije Strokovna periodika, ki je potrebna za izobraževanje zavezancev se prišteva k stroškom, za katere je priznana olajšava po 7. členu. , Računi iz lekarn Januarja lani je bito celotno zdravstvo obveščeno, da morajo biti vsi blagajniški odrezki z imenom in priimkom ter žigom — le take jih lahko zavezanci uporabljajo kot olajšavo po 7. členu. Vendar vs tega niso počeli. Lani so se pojavile že nove blagajne, katerih računi so žeto natančni, tako da bo na ‘e potrebno le zapisati ime in priimek Izvajanje tega določila prvo teto še ne bo tako dosledno Vzdrževani otroci Vzdrževani otroci so otroci do 18. leta starosti, če nadaljujejo šolanje do 26. leta starosti, in za delo nezmožni otroci ne glede na starost Ne glede na navedeno se kot vzdrževani člani štejejo tudi otroci, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje ali so njihova lastna sredstva manjša od višine olajšave in so prijavljeni pri službi za zaposlovanje — vendar te, če živijo v skupnem gospodinjstvu. Z DIREKTORJI DAVČNIH UPRAV ZA OKROGLO MIZO VESTNIKA V pokrajini ob Muri bomo oddajali davčne napovedi na naslov uprav za družbene prihodke skupščin občin M. Sobota, G. Radgona, Lendava in Ljutomer. Ker bo v prihodnjih tednih prav na davkariji ogromno dela, prosijo vse občane, da pošiljajo davčne napovedi po pošti (predvsem v M. Soboti in Lendavi). Preden bodo začeli vnašati podatke iz davčnih napovedi v računalnik, bodo morali poslati sporočila o odmeri davkov vsem lastnikom kmetijskih zemljišč in obrtnikom. Struktura davkoplačevalcev v Pomurju je povsem drugačna kot v Ljubljani ali drugih mestih, zato direktorji davčnih uprav upajo, da bodo v republiki to upoštevali. Za okroglo mizo Vestnika so se zbrali direktorji upr ar za družbene prihodke Jožica Voršič iz Ljutomera, Marija Kramberger iz Lendave, Daniel Vrzel iz G. Radgone in Srečko Grosman iz Murske Sobote. Kakšne nepravilnosti ali težave pričakujete direktorji davkarij? Voršičeva: Obrtniki, pa tudi samostojni kulturni delavci bodo oddali davčno napoved na osnovi dobička. Davčna uprava bo nato naredila odmero, jim poslala izračun in šele nato bodo lahko izpolnili obrazec za odmero dohodnine. Napoved za odmero davka iz dejavnosti morajo oddati do 28. februarja. Po mojem bo največji problem pri kmetih, ker se mora katastrski dohodek že prej zmanjšati za vse olajšave, ki jim pripadajo. Pri tistih, ki imajo samo osebne dohodke, ne bo proble mov. Odvisno od tega, kako hitro jim bodo podjetja (izplačevalci) pripravili izračune. Krambergerjeva. Tudi tisti, ki imajo obveznice, so zainteresirani, da oddajo davčno napoved čim prej, saj morajo te obveznice (s katerimi lahko uveljavljajo olajšavo) najprej potrditi mi jim jih bomo ožigosali. Nekateri so nas že spraševali. kdaj bodo lahko to naredili, ker bi radi obveznice vnovčili, vendar bi radi še prej z njimi uveljavili olajšavo. Torej: morajo jih dali žigosati, imeti pa morajo tudi bančni odrezek. Mnogo je takih mejnih zadev, o katerih bodo odločale občinske uprave za družbene prihodke — na primer glede upoštevanja določenih olajšav? Grosman: Veliko je odvisno od tega, kakšno bo razmerje glede na vse druge zahteve. Na primer, če bo imel kdo že veliko drugih olajšav, potem takih, ki so mejne, ne bomo niti gledali. Če pa bodo to edine olajšave, bomo morali bili tolerantni. Voršičeva: Jaz mislim, da mi tega v resnici ne bomo nadzorovali. Mi bomo le sprejemati m ih« ih i' d >i Ir MARIJA KRAMBERGER (Lendava); a V lendavski občini-smo pravočasno poskrbeti za prevode obrazcev za napoved za odmero dohodnine v madžarski jezik. Obrazce z ustreznimi navodili bodo državljani lahko kupili v knjigarnah in trafikah, stanejo pa 43 tolarja. V naši občini imajo tudi precej dvolastnikov (naši občani imajo zemljo na Hrvaškem ali Hrvati v naši občini), precej hrvaških delavcev pa je zaposlenih v lendavskih podjetjih.« DANIEL VRZEL (G. Radgona); »V občini Gornja Radgona imamo osem prejemnikov pokojnin iz tujine. Na srečo ali na žalost smo točno vedeli, kdo prejema tuji pokojnino, zalo so ti »nastradali« in morali plačati akontacije. Vsi so zagrozili, da si hodo dali ta denar nakazovati v Avstrijo — sicer pa to že lako vsi delajo. Velike probleme mi dela tudi Kramberger, ki hodi po Nemčiji in še kje, samo da hi našel način, kako mu ne bi bilo treba plačati davka.« - h, a Ji* 51 Stran 28 Davčne oprostitve POJASNILA • POJASNILA ko je zavezanec tega člana dejansko preživljal in v tem času osezeni lastni dohodki tega člana. . Sprejete spremembe in dopolni-e zakona na zadnji decembrski skupsčmsk! seji dopolnjujejo tudi ’ . n zakona od dohodnim, ki go-on o olajšavah. Teh sprememb bori-, l vsi’ k‘ ustanavljajo podje-' ■ ' za ustanovitveni delež P Jftja m zadrug lahko zahtevam ^P^revala se bo tudi na-ozba kmetov v preureditev prosto-■n V lUr,st^ne namene, graditev er n?v0V° objektov m . kmetijske mehanizacije se upošteva že hrtto od ^irskega do novo loeko s« doda tudi nbčilr.^ uvclj“vIJur»ja olajšave za nienih t’risPcvl!0v m premij, namesti r.,?,Zd P*,vefani« socialne varno skeo ^Zanca (s področja pokojnin Zd L1'’ ,nVaW!sk^ zavarovanja, niat v* ?ga ''‘‘"‘"a '» zaposlova-osehe sedež v 1?™'° ■'m"' P’aVne rovdni U 2 >uie zeva- rodnice torej odpadejo' ' čienamcm^n'' 'e lud' sprememba 9 lahka.^u P° novem določa, da so konca ^'^ani družinski člani za-Posebnim r“Ve.anl zakonec (pod iene P0^"' olroci »i posvo-so nrihu 'n 50 za del° Sposobni, če var^e c le’” na ZL|vodu za zaposlenem V?1’? m°,aj° ž'veti v skup-sredstvalPOd,n',i,vu' ni'bo*a lastna sebne n|P‘! s° od višine po-sk; n “ aj»avc. Vzdrževani družin-POMOjHud^vn^r ° P<>d J <11 vnuki, pastorki in starš,. L” se zavezanci ne •'»veliavuPiOrazu!llel1' kdo od ”Jih bo Save > Prav,cO do posebne olaj-. L isteea _______ ..d m- |0 ■o ja »ne ini 'je jo o-0- Se 6a ib lise it ■o. >ki ga jš- % !S-la-,d. Pa ib-le- skeM«?16*1 vzdrževanegn družin-'ezanen Se pf'7r’a vsakemu za-ntu sorazmerni del olajšave J^evani Člani na kme- tki ia-laso ilu Se “lse?anj“ dohodka ^hodk v /-'n -,e 10 edinl v,r I”). lerri. nlsodiugie zaposle-driieih ^air"tl "Jihov zakonec nima V /“''“dkov. zjo^3 n Rf'mcr’h pripada zave-oiroke a ehna olajšava ludi za 'Oke družinskih članov. la‘ke v ’ nato ^ni , Nova zakonodaja omogoča malo oprostitev in olajšav pri plačevanju davkov. Zakonska osnova za obdavčenje z dohodnino so dohodki posameznika, ki so navedeni v Zakonu o dohodnini razen nekaterih izjem v 16. členu tega zakona so obdavčene vse vrste prejemkov. 16- člen torej navaja naslednje osebne prejemke, od katerih ni potrebno plačati davka: I. prejemki kot odlikovanja in družbena priznanja, 2. dodatki in priznavalnine, izplačani udeležen- 3. 4. cem narodnoosvobodilne vojne. prejemki po predpisih o pravicah imetnikov partizanske spomenice 1941. prejemki po predpisih o pravicah vojnih in mirnodobskih vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne, 5. prejemkov za delo med rehabilitacijo. 6. 7. 8. 9, 10. II I?. prejemkov po predpisih in pravicah borcev španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936 in 1939, borcev za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenskih vojnih dobrovoljcev iz vojn od 1912 do 1918, prejemki za občasno ali začasno nego oziroma pomoč invalidom, ki jih fizičnim osebam izplačajo invalidske organizacije, jubilejne nagrade, odpravnine in denarna nadomestila izplačana v enkratnem znesku po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti prejemki kot socialnovarstvene pomoči, kamor sodijo: - varstveni dodatek k pokojnini, - denarna pomoč za brezposelne, družbena pomoč otrokom, — denarna pomoč kot edini in dopolnilni vir preživljanja ter začasne in enkratne socialne pomoči, rejnine in oskrbnine tuji družini, nadomestila za invalidnost, dodatki za pomoč in postrežbo, 13. plačila za začasno ali občasno opravljanje dela učencev in študentov, prejeta prek študentskih organizacij ljubljanske in mariborske univerze, ki imajo na podlagi pogodbe o koncesiji z republiškim upravnim organom, pristojnim za finance, pooblastilo za izvajanje strokovnih nalog posredovanja dela, 14. štipendije, 15 nagrade na podlagi zakonov in odlokov družbenopolitičnih skupnosti ter aktivov kulturnih in znanstvenih zavodov ter gospodarskih zbornic. ki se dajejo posameznikom kot posebna družbena priznanja, 16. nagrade za življenjsko delo oziroma dosežke, ki se dajejo kot splošno družbeno priznanje vidnim znanstvenikom, književnikom, umetnikom in športnikom. 17. nagrade, ki jih dajejo znanstvenikom, umetnikom in športnikom Organizacija združenih narodov in njene organizacije, mednarodne organizacije in tuje nacionalne organizacije z mednarodnim ugledom kot mednarodno priznanje za znanstveno, književno in umetniško delo ter izjemne dosežke v telesni kulturi. Popolnoma izvzeti iz plačevanja davka so le tisti, ki živijo edinole od socialnovarstvenih pomoči, nizkih pokojnin, prejemkov za delo med rehabilitacijo, štipendij, in pa seveda vsi vzdrževani družinski člani. Izvzeti so tudi tujci, ki delajo v konzularnih predstavništvih v Sloveniji in funkcionarji OZN-a (17. člen). Spremembe in dopolnitve Zakona o dohodnini dodajajo 16. členu dve dotani točki, ki pa sla za mnoge velikega pomena: davka ni potrebno plačevati od prejemkov od opravljanja občasnih in začasnih del invalidskim osebam z najmanj 70% telesno okvaro, ki prejemajo denarno pomoč kot edini vir preživljanja; davka so oproščene tudi osebe, ki prejemajo denarno pomoč kot edini vir preživljanja v skladu z zakonom, za prejemke za odpravljanje občasnih in začasnih del. Katere zakone moramo poznati? Uradni lisi Republike Slovenije 47/90 Zakon od davka na promet nepremičnin (velja od I. I . 91), Sklep o določitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, in za posebne primere zavarovanja v letu 1991 (velja od 1. 1.91, ureja pa tudi plačevanje prispevka od prejemkov po pogodbi o delu). I radni list Republike Slovenije 48/90 Zakon o financiranju javne porabe (velja od I. I. 91, ureja financiranje javne porabe v RS j Zakon o dohodnini (velja od I 191, ureja obdavčenje dohodkov fizičnih oseb v RS) Zakon o davkih občanov, spremembe (velja od I. I. 91. ureja obdavčenje premoženja, dediščin in daril ter dobitkov od iger na srečo fizičnih oseb; ureja tudi postopek prisilne izterjave vseh davkov fizičnih oseb, tudi davkov po zakonu o dohodnini) Zakon o davku od dobička pravnih oseb (velja od I 1. 91, ureja obdavčenje dobička pravnih oseb, npr, podjetij) Zakon o davkih na izplačane osebne dohodke (velja od I. I 91 do 31. 3.91, predpisovat je 12% davek na plačilno listo) Zakon o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje (velja od I. I 91, ureja obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost) Odredba o načinu obračunavanja in poravnavanja obveznosti z obveznicami za pospeševanje izvoza in o evidenci za spremljanje poravnavanja obveznosti v leiu 91 Uradni lisi Republike Slovenije 5/91 Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (veljavnost 16. 2. 91, uvaja možnost prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti) Uradni list Republike Slovenije 6/91 Odlok o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena v Republiki Sloveniji od 1991 do 1993 (na teh območjih davčna politika gospodarsko dejavnost dodatno spodbuja} Uradni list Republike Slovenije 9/91 Pravilnik o vodenju poslovnih knjig Uradni list Republike Slovenije 13/91 Odlok o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo v letu 1991 (velja od 29. 3. 91) ti Uradni list Republike Slovenije 14 '91: Zakon o proračunu Republike Slovenije za le-1991 Uradni list Republike Slovenije 18/91 Obvezna razlaga 32, člena zakona o dohodni- ni (zasebniki, ki dosegajo dobiček z opravljanjem dejavnosti, so lahko obdavčeni po 69. členu zakona o dohodnini, če prejemajo dohodke iz premoženjskih pravic) Uradni list Republike Slovenije 19/91 Sklep o zaključnem računu SPlZ-a Slovenije za leto 1991 Uradni list Republike Slovenije 4/91/ Zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev Uradni list Republike Slovenije 34/91 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini Davek od dohodka avtorskih pravic Ta davek plačujejo tudi fizične osebe, ki niso rezidenti Republike Slovenije, če na njenem območju dosegajo dohodke od avtorskih pravic, izumov, znakov razlikovanja in tehničnih izboljšav, zavezancu, ki doseže dohodek iz premoženjskih pravic v tujini, se obračunani znesek davka zmanjša za davek, plačan od tega dohodka v tujini. Zavezancem se pri obdavčitvi dohodkov iz premoženjskih pravic priznajo stroški v višini 40% od doseženega dohodka, na njegovo zahtevo pa se mu lahko priznajo tudi dejanski (višji) stroški, Če jih lahko dokaže. Demografsko ogrožena območja Tistemu, ki je začel opravljati neko dejavnost na demografsko ogroženih območjih, se dobiček prvih treh let ne obdavči, v četrtem letu se obdavči 50 % in v petem letu poslovanja 75 % dobička. (49. Člen) Kdor zaposli brezposelnega ali pripravnika Spremembe uvajajo še večje olajšave za vse zavezance, ki za nedoločen čas zaposlijo pripravnika oziroma delavca, ki prvič sklene delovno razmerje, in delavca, ki je prijavljen pri službi za zaposlovanje. Davčna osnova se zniža za znesek, ki je enak 23% izplačane plače temu delavcu. (28. člen sprememb) Kdor zaposli invalidne osebe Kdor zaposli invalidne osebe, se mu za vsako takšno osebo davčna osnova zniža za 30 % njim izplačanega osebnega dohodka; kdor zaposluje invalide s 100% telesno okvaro in gluhoneme osebe pa za 50% osebnega dohodka, izplačanega trm osebam. (50. člen) Praktično delo učencev Osnova za davek se zniža tudi za znesek izplačane nagrade učencu, ki je pri zavezancu opravljal praktično delo vzgojno-izo-braževalnega procesa v poklicnem izobraževanju. (28. člen sprememb) SAMOSTOJNI KULTURNI DELAVCI Z novim zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini je bila sprejeta tudi posebna novost za samostojne kulturne delavce, zasebne raziskovalce, zasebnike, ki opravljajo vzgojno-izo-braževalno dejavnost, samostojne športnike, samostojne športne delavce in duhovnike (30. čien sprememb) Pod pogojem, da ne zaposlujejo delavcev, lahko zahtevajo, da se jim od ustvarjenih prihodkov odštejejo odhodki v višini 40 % ustvarjenih prihodkov. Zahtevo morajo zavezanci predložiti davčnemu organu pred začetkom leta, za katero zahtevajo ugotavljanje dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov. DOMAČA OBRT Podobno zahtevo lahko vložij.o tudi zavezanci, ki dosegajo dohodek z opravljanjem domače in umetne obrti, čebelarstvom, s sprejemanjem gostov na prenočevanje kot postranskim poklicem in sprejemanjem gostov na kmečko gospodarstvo. Od dobička se jim odšteje 60% ustvarjenih prihodkov. Dobiček od prodaje stanovanj Zakon o dohodnini v 53. členu določa, da je osnova za davek od dobička pri prodaji nepremičnin, premičnin in vrednostnih papirjev razlika med prodajno ceno kapitala in valorizirano vrednostjo. Spremembe in dopolnitve pa dodajajo: Ce prodajna cena kapitala (npr. stanovanja) ni ustrezala ceni, ki bi se dala doseči v prostem prometu ob prodaji, se za ugotavljanje osnove za davek upošteva ugotovljena vrednost kapitala. Dobiček od prodaje stanovanj ali stanovanjskih hiš (pridobljenih po pogojih odprodaje družbenih stanovanj) ne more biti nižji od valorizirane vrednosti teh nepremičnin brez upoštevanja popusta, ki je bil priznan ob prodaji družbenih stanovanj. VPRAŠANJA - ODGOVORI Pomurju 70 tisoč davčnih napovedi ? iz- m * ,S“- ■ • 5' šato /inske Hate. K na ir J1«) v odstotkov olajšave? t._ or^čeva; Odvisno je od vi-sem dohodka. Zase računala, da bi glede na okr R'a^9 morala imeti lani rui^krtsoi tolarjev vredno hl 9’ bi lahko izkoristila okro" sav°’ s'cef verJetoo ju -d tisočakov v povpreč-davi rasn*c' je tako, da je za . °PlačevaIce boljše, če iina-vzrir™ olajšav in čim več ramoCUm!- ?eb V?d ar mo-uveli- Y-Uj' 0P0ZI>riti, da naj kate 'k ■ le l'ste ohljšave, do tere ; 1ITlai0 pravico in za ka-majo dokumentacijo si v ^^^rgerjeva: Narod pa bodo P'ci/ootstkaj upa' Rekli to ni ’ da n'so vedeli .. vendar n' opravičilo! Kakšne so kazni? Vrzel: Kazni so ogromne. Če ne vloži davčne napovedi, plača pel tisoč tolarjev, kazni pa dosegajo višino 100 tisoč tolarjev. Cc je to že kaznivo dejanje če jc nepravilnost storil namerno, da bi prikril dohodek pred davkarijo — gre na sodišče. Sprašujem pa se. kako bomo te kazni izterjali, Z rubežem'’ Papir res dosti prenese, v praksi pa je vse drugače Verjetno se boste srečevali s posebnostmi tudi v posameznih občinah? Krambergerjeva: Pri nas bo veliko kombiniranih davčnih napovedi, saj ima skoraj vsak kje kakšno zemljo. Pri davku od dejavnosti imajo v lendav- ski občini olajšavo zaradi demografsko ogroženega območja. Delavci iz Hrvaške, ki so zaposleni v naših podjetjih, dohodnine-ne bodo plačevali, saj so davčni zavezanci le tisti, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji. Med letom so plačevali akontacijo davka od osebnega dohodka, vendar niso mogli uveljaviti ojašav zaradi vzdrževanih družinskih članov (otrok). To se jim bo upoštevalo pri plačilu davka v okviru hrvaškega davčnega sistema. Prejemniki pokojnin iz tujine niso plačevali akontacij — ali pa? Grosman: Tu bodo verjetno-največji problemi, saj ne moremo priti do podatkov. Točno se ve, kako je s temi pokojninami iz tujine, in da bi morali prejemniki že lani vsak mesec sproti plačevati akontacije. Banke in pošte bi nam morale dati te podatke, to so dolžne po zakonu, mislim pa, da je to tudi stvar meddržavnih sporazumov, in sedaj, ko je Slovenija priznana, ne bo več problemov. Problem bodo tudi podatki od JA, kje jih sploh dobiti, bomo morali preračunavati dohodke iz neto v bruto? Krambergerjeva: Mislim, da se v republiki zavedajo, da bo letos neke vrste prehodno obdobje. Ce ne bo uspelo, se bodo pa tako ali tako izgovarjali na nas! »NsjlSt (Ljutomer): kratka Prav golo*® ' tako 'Um uh" CaSU P°s,ati vt*m kme-■mam./?’'13 5 odmcr' davkov, rančev m Pr'mer 5 tisoč zavestma, , sr> Hojici gospodinj* tri, ",r,n gospodinjstvu pa je zemlji' al' Pct lastnikov Posb.- Vscm ,em bo potrebno >5 tie,',ohvcs[ita - torej okrog mm..?, »M« te« *i se- Mie *Mili >ie SREČKO GROSMAN (M. Sobota): »S sprejetjem novih zakonov je tudi za nas vse novo. Prej smo bili navajeni na »skupni dohodek občana«, ko so podjetja morala dajati napovedi za občane. Tudi tam je bila progresivna lestvica. V napovedi za odmero dohodnine pa bodo zajeli vsi dohodki, tudi katastrski. Oddajanje davčne napovedi se je razširilo na vse državljane (prej k zaposleni). Za nas pomeni lo te več dela, kajti kadrovsko nismo okrepljeni.« Pokojnine iz tujine Vse pokojnine, katerih izplačevalci so v tujini (ne glede na to. na čigavo ime prihajajo), so obdavčljive v Sloveniji Večina teh prihaja na račune v tujini, ker je pri nas omejeno razpolaganje z devizami Slovenija bo na osnovi že podpisanih sporazumov poskušala dobiti te podatke o tujih izplačevalcih, vmesno obdobje do sprejema novih sporazumov pa urediti z ustreznimi akti. Pri tem ni pomembno, če SO si prejemniki dali nakazovati denar v Italiji ali Avstriji, če bodo države spoštovale dogovore, bodo do teh podatkov morali priti Pokojnina je obdavčena v državi, v kateri biva (prejemnik m davkoplačevalec). Zdomci Zdomci niso obdavčeni po naših predpisih, ker plačujejo davek v tujini, kjer delajo in živijo. Detaširani delavci Delavci, ki jih pošiljajo na delo v tujino naša podjetja, plačujejo davek tako kot vsi delavci, ki so zaposleni na ozemlju Slovenije Obračun je v tem primeru drugačen (podjetja so o tem obveščena). saj se upošteva že plačani davek v tujini. Izvenzakonska skupnost Osebe ki z zavezancem živijo v izvenzakonski skupnosti, se ne štejejo za vzdrževane družinske člane Izvenzakonske skupnosti pri odmeri dohodnine in priznavanju olajšav ni mogoče izenačiti z zakonsko skupnostjo, saj je ta odvisno izključno od volje članov te skupnosti, zato o njenem obstoju ni nobene uradne evidence Vojaški rok Za vzdrževanega družinskega člana se ne šteje član v času ko je bil pri vojakih Lastna sredstva za preživljanje Prejemki po pogodbi o delu, štipendije, delež družinske pokojnine — to so lastna sredstva za preživljanje Za lastna sredstva za preživljanje se ne štejejo otroški dodatek in preživnine. Preživnina Preživnino, ki jo zavezanec plačuje za otroke na podlagi sodne odločbe, sodne poravnave ali dogovora o preživljanju, lahko zavezanec uveljavlja kot olajšavo Pod enakimi pogoji se prizna preživnina tudi za razvezanega zakonca brez lastnih sredstev za preživljanje Osnova za dohodnino se zmanjša za 8 odstotkov povprečnega osebnega dohodka zaposlenih v Republiki Sloveniji Stran 29 Vprašanja - odgovori Mamica z majhnim otrokom kupuje sveže mleko pri kmetu. Ali ji je kmet dolžan dati potrdilo o prodanem mleku? ODGOVOR KMET NI DOLŽAN DATI POTRDILA O PRODAJI MLEKA. SAJ SE DOHODKI IZ KMETIJSTVA OBDAVČIJO PO KATASTRSKEM DOHODKU RAČUN. ČE BI GA KLJUB VSEMU DOBILI, SE NE Bi MOGEL UVELJAVITI V OKVRU OLAJŠAV, SAJ SE MATERI (ALI OČETU) ŽE PRIZNA POSEBNA OLAJŠAVA ZA VZDRŽEVANJE OTROKA. Uprava za družbene prihodke Lendava VESTNIK Z ženo sva prodala parcelo. Pri prodaji sva plačala prometni davek. Ali bomo morali kljub temu še plačati davek? ODGOVOR ČE JE BILO ODTUJENO (PRODANO) PREMOŽENJE PRIDOBLJENO PRED DESETIMI LETI, NE BOSTE PLAČALI NOBENEGA DAVKA ČE PA STE PRODALI NEPREMIČNINO KATERE LASTNIK STE BILI MANJ KOT DESET LET, PLAČATE DAVEK OD DOBIČKA IZ KAPITALA. VENDAR V PRIMERU, DA SE UGOTOVI RAZLIKA MED PRODAJNO CENO IN REVALORIZIRANO VREDNOSTJO KAPITALA OB PRIDOBITVI ODŠTEJE SE ŽE PLAČANI DAVEK. RAZEN V PRIMERIH, KO SE OD PRCDAJE NE PLAČA DAVEK NA PROMET NEPREMIČNIN STOPNJA DAVKA OD DOBIČKA IZ KAPITALA JE 20 %. DOHODEK, KI STE GA DOSEGLI Z DOBIČKOM, PA SE ŠTEJE V OSNOVO ZA DOHODNINO. Srečko Grosman Direktor Uprave za družbene prihodke M Sobota 7000 tolarjev pokojnine Tudi upokojenka, ki ima 7 tisoč tolarjev pokojnine, bo morala oddati davčno napoved, ne bo pa plačala davka oziroma dohodnine, če ima pokojnino kot edini vir dohodka — obdavčene naj bi bile ie tiste pokojnine (fiktivno preračunane na bruto s količnikom 1,62233), ki presegajo 1,1 povprečnega bruto osebnega dohodka. ZGLED IZRAČUNA: a) Mesečni obračun davka od osebnih prejemkov Neto pokojnina = 7000 SLT Bruto pokojnina (fiktivno) = 7000 SLT x 1,62233 = 11356,00 SLT od tega se odštejejo: prispevki za socialno varnost po stopnji 23.36 % (11356 SLT x 23,36 % = 2653 SLT) ter obračunani davke od osebnih prejemkov po stopnji 12% (11356 SLT x 12 % = 1363 SLT). Mesečna neto pokojnina bi tako znašata 7340.00 SLT Izračun nam pove, da upokojenka med letom ni plačevala davka od osebnih prejemkov (akontacija dohodnine), saj je po fiktivnem preračunu njene neto pokojnine na bruto in po odbitku fiktivno preračunanih prispevkov za socialno varnost in davka od osebnih prejemkov neto pokojnina še vedno višja, kot jo upokojenka dejansko prejema V tem primeru je pokojnina izplačana v nespremenjeni višini V davčni napovedi za dohodnino bo upokojenka prikazala. da je med letom davek od osebnih prejemkov že bil obračunan v višini 1363 SLT in povečan za razliko do pokojnine, ki ji pripada po predpisih o pokojninskem ir invalidskem zavarovanju (torej 340 SLT) Izkazal se bo ooračunan davek v višini 1703 SLT (1363 + 340), Ta obračunani davek se ne odvede, upošteva pa se, kot da je bil med letom v celoti plačan, bi Obračun dohodnine za leto 1991 Letna neto pokojnina 7000 x 12 = 84 000 SLT Letna bruto pokojnina (fiktivna) 84.0000 x 1,62233 = 136276 Od bruto pokojnine se odštejejo prispevki za socialno varnost (136275 - 31834 = 104 442) Obračunani davek (dohodnina) v primeru, da uveljavlja upokojenka olajšavo po 7. in 8 členu zakona o dohodnini, znaša do 102.000 SLT znaša stopnja 19% = 19380 SLT od razlike nad 102.000 do 104 442 28 % = 684 SLT odmerjena dohodnina skupaj20.064 SLT Odmerjena dohodnina se zmanjša za fiktivno obračunane akontacije dohodnine — davka od osebnih dohodkov med letom in sicer v višini 1703 SLT x 12 = 20.436 Upokojenka torej ne bo plačala dohodnine (v primeru, da nima nobenega drugega vira prihodka), saj je med letom obračunani davek od osebnih prejemkov višji od odmere dohodnine za 372 SLT Jožica Voršič direktorica Uprave za družbene prihodke občine Ljutomer Kakšna je prava višina davkov Dr. Hannes And rose h, ki je bil enajst let avstrijski finančni minister, je v intervjuju v reviji Denar (Št. 13—14. 15. december 1991) med drugim povedal: »Dejstvo je, da je davke treba plačevati, čeprav tega nihče nikjer ne dela rad. Vsaka moderna država potrebuje sredstva, in sicer med 35 in 40 % družbenega proizvoda vključno s socialnimi prispevki. Davčna država pa ima smiselno spodnjo mejo. Eden od problemov ZDA je. da se v tej državi plačuje premalo davkov. Na drugi strani pa so zgledi npr. Anglije in Skandinavije pokazali, da se ne sme zahtevati preveč davkov, saj je to demotivacijsko in prav gotovo ne privlači tujega kapitala. Z občutkom za pravo mero je potrebno uganili pravo višino davkov Potrebne prihodke je pravilneje pobirati manj z davki od dobička ati premoženjskimi davki m več z davki na porabo, pa naj so to splošni promeint. davki, kombinirani s trošarinami, ali davek na dodatno vrednost. To je potem bolj politično vprašanje Seveda država in državljani potrebujejo socialno mrežo, zalo so potrebni tudi socialni prispevki. Ob vsem tem je jasno, da je potrebno davčni sistem posebej ob vzpostavljanju nove države pravilno poslane Z njim je potrebno dobro zastavili tudi rešitve na drugih področjih npr. varstvo okolja, pospeševanje razvoja gospodarstva, da bo izkoristek lastnih resursov čim večji Kjer je možno, pa je treba uvesti neposredna plačila za stroške storitev države državljanu Davki imajo namreč lo značilnost, da se pobirajo in plačujejo neodvisno od lega, koliko javnih storitev davkoplačevalec potrebuje in porabi. Je cela vrsta javnih storitev, ki hi jih lahko neposredno, zaračuna vab. npr za ceste, za razna dovoljenja in podobno Vse lake možnosti je pametno izrabiti in proračun bo nekoliko manj obremenjen « obrtniki, kmetje, podjetniki Prispevki za socialno varnost Z novim davčnim sistemom je bilo odpravljeno neposredno rmaciranje posameznih delov javne porabe, tako, da so od prejšnjih okrog 40 prispevkov ostali le trije, vsi ostali prispevki pa so tako preoblikovani v davke. Ostali so tako le prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje, saj te oblike socialnega varstva nimajo narave proračunske porabe. Zakon o prispevkih za socialno varnost upošteva določbe mednarodnih konvencij, po katerih mora najmanj polovico sredstev za socialno varnost zaposlenega plačati delodajalec. Zavezanci za plačilo prispevkov so tako zaposleni ali delojemalci kot tudi delodajalci, osnova za izračun prispevkov pa je bruto osebni dohodek in bruto nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela, V osnovo za obračun prispevkov pa se ne štejejo izplačila za letni regres, odpravnine, jubilejne nagrade in drugo. Prispevek za- pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 14,40 odstotkov od bruto osebnega dohodka za zaposlenega in prav toliko za delodajalca, za zdravstveno varstvo 6,60 (tudi dvakrat) ter za zaposlovanje dvakrat po 1,70 odstotka. Večina občin pa je imela tudi posebni prispe vek za zdravstveno varstvo, ki je bil največ 10 odstotkov republiškega prispevka (ali 0,66 od stotkov). Skupaj znaša obremenitev bruto osebnih dohodkov iz naslova prispevkov največ do 23,36 odstotkov. Zavezanec, ki ne zaposluje drugih delavcev prav tako mora plačati vse prispevke (do 15 v mesecu za pretekli mesec) osnova pa je njihova bruto osnova, ki si jo sami izberejo v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Naj nižja možna zavarovalna osnova se ravna po zajamčenem osebnem dohodku. Sicer pa se zavarovalna osnova pomnoži s koeficientom 1,6 in od dobljenega zneska zasebnik plača 23,36 odstotka prispevka za socialno varnost kot zaposlen in 22,70 odstotka prispevkov za socialno varnost kot delodajalec. Obrtniki in davčne spremembe Najbolj ogorčeni nad sprejemom nove davčne zakonodaje so bili obrtniki, saj so jim bile odvzete mnoge ugodnosti in olajšave iz starega sistema. Zato so tudi med prvimi predlagali vrsto sprememb. Vse v Zakonu o spremembah in dopolnitvah niso bile upoštevane, kljub temu pa so dosegli kar precej, kar gre zasluga predvsem organizirani dejavnosti Obrtne zbornice. Obrtniki so opozarjali, da bo zaradi nove davčne politike manj naložb in zaposlovanja tudi pri obrtnikih, saj se bo vsak ravnal predvsem po svojih možnostih ter izbiral najugodnejše načine poslovanja — to pa je lahko tudi zmanjšanje proizvodnje in števila zaposlenih. Zelo pomembna je sprejeta predlagana sprememba, po kaleri se bo davčna osnova znižala za 20 odstotkov, Če je obrtnik vlagal v izgradnjo, obnovo in posodobitev (najprej je bila olajšava ie 19 odstotna). Zakon o dohodnini je tudi ukinil možnost medletnega zvišanja oziroma znižanja akontacij davka od dohodkov iz dejavnosti zaradi spremenjenega obsega poslovanja. Če je torej obrtnik med letom zbolel, ni imel nobenih možnosti, da zaradi tega ne bi plačal akontacije davka (poleg tega pa so bile zelo visoke tudi zamudne obresti). Po sprejetih spremembah lahko zavezanec z obračunom na osnovi evidence iz poslovnih knjig dokaže, da višina akontacij ne ustreza obsegu poslovanja. Zahtevo lahko uveljavi do 15. po preteku vsakega trimesečja Obrtna zbornica je tudi me- nila, da je lahko edino merilo pri koriščenju začetniških olajšav to, če je obrtnik v preteklosti že imel tovrstne olajšave ali ne. Tako bodo lahko vsi obrtniki, ki so v preteklosti že opravljali kakršnokoli dejavnost, izkoristili začetniške olajšave, če jim po prej veljavnih predpisih niso bile priznane. Obrtniki so tudi prepričani, da je zakon narobe določal olajšavo za novo zaposlene le za tiste delavce, ki so težje zaposlivi (pripravnike in delavce, ki so več kot dve leti prijavljeni na zavodu za zaposlovanje). Spremembe so črtale »več kot dve leti na zavodu«, namesto 15 pa se prizna olajšava v višini 23 odstotkov izplačane plače temu delavcu. Sprejeta je bila tudi zahteva obrtnikov po ize načitvi stroškov za reprezentanco kakršen se po zakonu o davku na dobiček pravnih oseb priznava le tem. Prej je bila razlika 70/30 v korist pravnih oseb (podjetij), zdaj pa bodo vsem priznani enaki stroški za olajšavo. Poleg tega je uvedena dodatna olajšava za obrtnike mentorje (davčna osnova se zniža za 'znesek izplačane nagrade učencu). Obrtnikom, ki opravljajo dejavnost domače obrti, se bo v prihodnje priznalo pri dobičku 60 odstotkov normiranih stroškov. Obrtniki lahko dobijo vse potrebne informacije o novih zakonih, predvsem o zakonu o dohodnini, na Obrtni zbornici Slovenije (Celovška 21, Ljubljana). Za davčna vprašanja je zadolžena Boža Macarol- Upokojencev davek Vsem, ki so lam prejemali pla-' če, je lahko ugotoviti njihovo bruto plačo, saj je na plačilnem listku. Tega pa ne vedo upokojenci, saj pokojninski sistem temelji na neto izplačilih pokojnin. Kot osnova za obdavčitev pa je tudi za upokojence letna bruto pokojnina, zato je izračun, kolik šna bo dohodnina za obdavčitev, nekoliko bolj zapleten. Vendar pa to naj upokojence ne skrbi, saj jim bodo s Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja poslali vse potrebne podatke, ki jih bodo samo prepisali na obrazec za napoved odmere dohodnine za lansko leto (če imajo še druge dohodke, na primer od kmetijske dejavnosti, bodo seveda vpisali tudi to). Tako izpolnjen obrazec s priloženimi računi za davčno olajšavo bodo tudi upokojenci morali odnesli (poslati) na občinsko davčno upravo, kjer bodo podatke preverili in potem izdali odločbo o odmeri dohodnine. Za tiste, ki si bodo sami želeli izračunati bruto pokojnino, zapišimo postopek izračuna. Najprej je treba sešteti vse pokojnine (tudi izplačila zaradi usklajevanja pokojnin z rastjo osebnih dohodkov), ki so jih prejeli v lanskem letu. To je letna neto pokojnina, h kateri je treba prišteti letno plačane davke od osebnih prejemkov ali v lanskem letu plačane akontacije dohodnine. To pa je potrebno pomnožiti s koeficientom 1.6223 in dobljena vsota je bruto pokojnina, ki je osnova za odmero dohodnine Tako kot zaposleni morajo tudi upokojenci od te vsote odšteti plačane prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, kar je 23,36 odstotka, tako da je prva obdavčljiva osnova nekaj več kot 76 odstotkov letne bruto pokojnine. Če je upokojenec med letom porabil denar za nakup zdravil, stanovanja in drugega, kar se lahko uveljavlja pri davčni olajšavi. bo lahko od prve obdavčljive osnove odštel še desetino. Dodatno olajšavo imajo tudi vsi. ki so starejši od 65 let, saj jim bodo od osnove za odmero davka odšteli še 8 odstotkov povprečnega letnega bruto dohodka na zaposlenega v Sloveniji (ta naj bi bil znan konec februarja). Če upokojenec vzdržuje še kako osebo, s katero živi v skupnem gospodinjstvu, potem lahko uveljavi še olajšavo za vzdrževano osebo (za eno vzdrževano osebo 8, za drugo 10 odstotkov). Tako dobljena osnova bo torej obdavčena, kakšen pa bo davek, še ni znano, saj lestvica stopenj dohodnine, po kateri se odmerja davek, še ni valorizirana. Nizke pokojnine, fiktivno obračunan davek Kot smo izvedeli v Ljubljani, je plačevalo akontacijo davka od pokojnine v Pomurju le 1142 upokojencev (v Murski Soboti 644, Lendavi 150, Gornji Radgo ni 192 in v Ljutomeru 156). Novembra pa je bilo v Pomurju 19820 upokojencev ter 5500 takih, ki so prejeli kmečko pokoj-nino. To pomeni, da je velika večina upokojencev prejemala pokojnino, ki je bila nižja od povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Sloveniji. Vendar pa so vsem tistim, ki prejemajo nizko pokojnino, med letom tudi obračunavali davek, in sicer fiktivni (navidezni), ki ga seveda upokojenci niso plačevali, se pa bo sedaj ob končnem ali letnem obračunu dohodnine upošteval, kol da jc bit dejansko plačan ali se upošteva kot akontacija dohodnine. Po odmeri davka bodo namreč upokojenci v vsakem primeru plačati le razliko med že plačano akontacijo dohodnine in dokon čnim davkom. Davek od dobička pravnih oseb Za obračun davka od do** čka pravnih oseb za leto91 ’ uporablja Zakon o sprem*1* bah zakona o davku od dol* čka pravnih oseb. Zakon > skupščini in tudi v javnosti* bd deležen takšne pozorn«-'1' kot bi pričakovali, zato v n* daljevanju navajamo spK membe in določbe, kijih«’1 ja na novo. Zakon nalaga obvezni plačevanja davka pravnih osebam, ki dosegajo dobič* z opravljanjem dejavnosti L1 območju Republike Slovel* je. Zavezanci za plače vaflji tega davka so podjetja in d1* ge pravne osebe, ustanovlf ne po zakonu o podjetjih, i* zen družbe z neomejeno <** govor n ostjo. Po novem P1* čujejo davek tudi zavodi i j druge pravne osebe (po rem osebe civilnega pravni ki dosegajo dobiček ter RJ1 pravne osebe, ki so davčni t* vezanci za Cisti del dobič® ki ga ustvarijo v Sloveniji,‘1 ga dosegajo s trajnim op’* vljanjem dejavnosti. D«’** ne plačuje tudi Banka Slov* nije. Davek se obračunava j plačuje za obdobje, za kaK« davčni zavezanci ugotavlja)0 rezultate poslovanja v skl^* s predpisi o računovod$lv11 V zakon je zato poslej dod* na nova določba, da se strošek pri računanju davč* osnove — dobička upošt£’J le 70 odstotkov vkalkulira«1* rezervacij (po jugoslovsK skem zakonu je bilo mogoč vkalkuliranje rezervacij ma|f nalnih in nematerialnih Stfz delavnosti dohodkl iz »er do8od’k d®h°dki iz kapitala vek na a h. Z Premoženja Da koncu Ima °l T0 se plaiuJe "a bodli d,ko 50 znan' vsi do Posam,,.. hnC8a zavezanca. Od ’e med l«omV'Xd°h drugega} ter za vzdržc hi« in za °d-kacibi c ekt0l,!,k>h m komuni ovir za invalida, “nonedivm nakuP Pravil m zdravi; d pripomočkov, za ?drav|| ' za Plačevanje šola delu i-^foPolmevanja znanja ob £ »Iškim zavodom znesek za samoprispevek davni „ . zavx» . .osebnega prejemka UjT '“d* za invalide dohodi« 'n Prispevkov iz osebnih delavc, V n' oPfoščen nihče, niu ah zar,„ *9va!idskih delavnicah nacijah 7"1 v ‘ovaiidskih organi davi« 5a vse lorej velja plačilo čila zu QSehnega dohodka, pla nOrarul". ^Postno delo (od ho-č^e si«n -r °d pokojnine Dav-^obodkv111- davka od osebnega ražličn<> "! Pokojnin pa so zelo ,C°s^iX^ ** za zaP°slova dejavno« ?ave7aDec, ki opravlja 1 JaM?” zaP°sli invalidno davku 7 olajšave pri Vczancu' zaposluje se davek zniia za Psebneoa "? zneska izplačanega lnvalida .bodka zaposlenega nega inv»u'aPS ^rc za 5,0 odslov din dav«r ' al' Bloho osebo, se Zl)eska i, z» 50 odstotkov Pa Je d/p'“'-“nega dohodka Ce v|ta deiavn,?’/^^0«^ k' °Pril siotnj 2n;, ^"ivahd.ima 30 od 8l ohote »r ?! davek, v primeru bosti s» a? odstotne invalid-’kov m miža za odšlo-osebnena "rj?čBa le,nega čistega Siovenii. dohodka zaposlenih v preteklem letu W»čui^*dr“?v» i" zveze ne od d°bička dai° ludi v? ^Iv><«vnosr k01 postransko n ne phčuiejo del njihove b'Ček- dohojV^^h^aocgauseb ^Vczance ,k” dt Jv^- k' 8» K To lr zaP°!'bl za mdi,ločen L* zar£L^;2^^ 0 a)ašve , , °«be k„ ddc/ W'lve 'nvalida " p,'mcr "I" Izpolnjevanje obrazca Z izdajo obrazcev za izpolnjevanje napovedi za odmero dohodnine, ki jih bodo morali oddati vsi občani, ki imajo kakršne koli prejemke, s stalnim bivališčem v Sloveniji, je bil državljanom sporočen tudi javni poziv za oddajo davčnih napovedi. Tudi pomurske knjigarne so prejele prve obrazce šele konec minulega ledna. Obrazec obsega kar štiri strani vprašanj, na katera pa bomo odgovarjali v glavnem s številkami Na prvi strani bomo morali najprej vpisali ime in priimek, naslov, datum rojstva, ter (najpomembnejše) enotno matično številko ter SPIZ-OVO evidenčno številko (če sle upokojenec). Nato sledi najobsežnejša rubrika Podatki o dohodkih zavezanca. Najprej boste vpisali vse osebne prejemke, in sicer za vsako vrslo osebnih prejemkov (kolikor jih pač prejemate) višino celotnega zneska prejetih prejemkov, višino že plačanih akontacij, že plačane prispevke za socialno varnost in druge posebne prispevke ter obračunano neplačano akontacijo (tisti, ki so med letom prejemali izredno nizke prejemke, na primer pokojnine in nadomestila, niso plačevali akontacije davkov). Vrste osebnih prejemkov so lahko plače in nadomestila, pokojr ine in nadomestila, izplačana pri SPIZ-u, druga nadomestila, regres, prejemki, do seženi s priložnostnim opravljanjem storitev, plače m nadomestila ter pokojnine in nadomestila, prejeta od JA in drugih izplačevalcev Na naslednji strani so potem še drugi dohodki in za tiste vrste, ki ste jih v lelu 1991 prejeli, boste vpisali znesek, prav tako pa normirane odhodke oziroma stroške, akontacije dohodnine (v Sloveniji in tujini) ter prispevke za socialno varnost in posebne prispevke Kot »drugi dohodki« so našteti katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, zmanjšan za olajšave, dohodki iz dejavnosti, dobi ček od kapitala (s prodajo nepremičnin in premičnin), dohodki iz premoženja (doseženi z udeležbo pri dobičku ali oddajanjem v najem), obresti na posojila nad eskontno stopnjo, dohodki iz premoženjskih pravic (iz avtorskih pravic in od izumov, znakov, razlikovanja itd.). Nadalje je posebna rubrika za prejemke in dru ge dohodke, ki izvirajo iz večletnega dela (šele lani je prejel dohodek, čeprav je to ustvarjal že več lei). Na tretji strani bodo zavezanci lahko uveljavili olajšave. Najprej je naštetih 13 možnih olajšav, v prazna okencu na desni vpišete zneske, ki ste jih izdali. Osnovo za dohodnino si lahko zmanjšate, če ste vložili sredstva v: nakup obveznic, delnic in v vloge, ki urejajo ustanavljanje podjetij ter deleže zadrug; reinvestirani del udeležbe v dobičku: znesek sredstev, porabljenih za nakup ali gradnjo sla- novanjske hiše ali stanovanja za rešitev stanovanjskega problema zavezanca, za vzdrževanje leh objektov in odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalida v leh objektih; sredstva, vložena v gradnjo malih hidroelektrarn, v varstvo okolja in varčevanje z energijo; sredstva, ki jih imetnik kuhutrnega in zgodovinskega spomenika vloži v njegovo vzdrževanje; prispevki in premije, namenjene za povečanje socialne varnosti zavezanca na področjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja, plačane pravnim osebam s sedežem na ozemlju Republike Slovenije; sredstva, vložena v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov ter v zdravljenje in rehabilitacijo v zdravstvenih zavodih in zdraviliščih za zavezanca in vzdrževane družinske člane (če so bili na tako zdravljenje napoteni); sredstva, namenjena za izobraževanje ob delu, izpopolnjevanje znanja; sredstva, namenjena za znanstvenoraziskovalno m razvojno delo, nakup opreme, izobraževanje kadrov; nakup knjig in učnih pripomočkov za zavezanca, napremicne kulturne, znanstvene ali zgodovinske vrednosti in umetniških del; plačane članarine političnim strankam in sindikatom ter plačani prostovoljni prispevki in darila v humanitarne, kulturne, znan stvene. športne, ekološke jn religiozne namene ter plačani prispevki in darila, izplačana invalidskim organizacijam. Če plačujete samoprispevek, boste tudi tega vpisali v naslednje okence, z da pa obkrožili odgovore na naslednji dve vprašanji, če ste 100-odstotni invalid ali stari nad 65 let. Na četrti strani boste vpisali podatke, s katerimi boste uveljavili posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane. Za vsakega boste morali napisati ime in priimek, EMŠO, leto rojstva, sorodstveno razmerje. Olajšave pod številko 5, 6 in'7 boste lahko uveljavili, če otrok nadaljuje šolanje zunaj kraja stalnega bivanja, če je otrok moten v telesnem razvoju ali trajno nezmožen za delo. Nadalje bosle morali vpisati čas vzdrževanja v mesecih, znesek lastnih sredstev, ki so jih prejemali ti vzdrževani člani, in znesek prispevkov za preživljanje oziroma preživnine. V naslednjo rubriko boste vpisali tiste družinske člane, za katere uveljavljate le razliko od celotne višine olajšav, ki jo uveljavlja drugi zavezanec. Nato boste lahko zapisali tudi svoje pripombe in v zadnjo vrstico še vse dohodke, ki so vam bili nakazani na žiroračun. Ko boste torej vse lo izpolnili, boste svojo davčno napoved dali v kuverto in poslali na naslov uprave za družbene prihodke v občini, kjer imate stalno bivališče. Primer izračuna dohodnine od katastrskega dohodka Pri davku od katastrskega dohodka smo že omenjali nekatere olajšave, ki se priznavajo ob odmeri davka kot akontativnega elementa dohodnine. Znižanje katastrskega dohodka lahko uveljavi tisti. ki vlaga sredstva v graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij ter v nabavo kmetijske mehanizacije in naprav, in sicer v višini 25 odstotkov vloženih sredstev za dobo 4 let. Znižanje za tekoče leto mora zavezanec uveljavili do 31. maja tekočega leta, če ga uveljavi po lem datumu, se olajšava prizna za naslednje leto. Poleg olajšav pri davku pa veljajo še olajšave za dohodnino, opredeljujeta pa jih 7. in 8. člen. Kmetije, katerih katastrski dohodek (zmanjšan za posebne olajšave) v lanskem letu ni presegel 61.063 SLT, med letom niso plačevale davka, bodo pa plačale dohodnino. Vendar tudi teh ne bo veliko, saj predpostavljamo, da bodo uveljavljale določene olajšave. Oglejmo si dva primera izračuna dohodnine ob predpostavki, da je lastnik zemljišč, in zavezanec za dohodnino le en član gospodinjstva. L primer Katastrski dohodek kmetije je znašal 8.000 SLT. kmetija je vložila v nakup kmetijske mehanizacije 60.000 SLT, plačuje prispevke za zdravstveno zavarovanje in prispevke, uvedene z zakoni, krajevni samoprispevek v višini 10 odstotkov od KI) in vzdržuje enega družinskega člana Takšna kmetija je med letom plačala naslednje prispevke in davke. 22 % prispevkov za zdravstveno varstvo 5,05 % prispevkov, uvedenih za- koni 10% krajevnega samoprispevka 8% davka od zmanjšanega KB (65.000,00 SLI) (zmanjšanje znaša 25% vloženih 15.000 SLT) Izračun dohodnin« je naslednji: Katastrski dohodek Znižanje za 25 % vloženih sredstev za plačane prispevke : za zdrav, zav. za plačane prisp po zakonih 17.600,00 SLT 4.040,00 SLT 8.000,00 SLT 5.200.00 SIT sredstev oz 80.000,00 SLT 15.000,00 SLI 17 600,00 SLT 4 040,00 SLT — za plačane krajevne samoprispevke olajšava za vzdržev. enega druž. člana (izračun olajšave za vzdrževanje enega družinskega člana, ki znaša 8 % lanskoletne povprečne plače, je približen, saj dokončna plača še ni znana) Osnova za dohodnino Dohodnina (!9 % od osnove) - 8.000,00 SLT - 14.660,00 SLT 20.700,00 SLT 3.933,00 SLT Po vsem tem bi morala ta kmetija plačati za leto 1991 3.933,00 SLT dohodnine, ker pa je že med letom plačala 5.200,00 SL I davka kot akontativnega elementa dohodnine, bo dobila vrnjenih 1.267,00 SLT preveč plačanega davka. 2. primer Katast rski 40.000 SLT. dohodek kmetije je znašal v nakup kmetijske mehanizacije je vložila 60.000 SLT, prispevkov za zdravstveno varstvo ne plačuje, saj predpostavljamo, da so nekateri člani gospodinjstva zaposleni in so preostali zavarovani po njih, kmetija plačuje, prispevke, predpisane z zakoni, 10-odstolni krajevni samoprispevek in vzdržuje enega družinskega člana. Takšna kmetija je med letom plačala naslednje prispevke: 5,05 % prispevkov, uvedenih z zakonom 10% krajevnega samoprispevka Kmetija med letom ni plačala davka. Izračun dohodnine je naslednji: Katastrski dohodek Znižanje — za 25 % vloženih sredstev za plačane prisp. po zakonih za plačane krajevne samoprispevke — olajšava za vzdr enega druž. člana Osnova za dohodnino Dohodnina (19 % od osnove) 2.020,00 SLT 4.000,00 SLT 40 000,00 SLT 15.000.00 SLT 2 020,00 SLT 4.000,00 SLT 14.660,00 SLT 4.320.00 SLT 820.00 SLI Torej bo morala kmetija po Krn lem za leto 1991 plačati 820,(M* SLT dohodnine. D lega pa lahko tudi zaključimo, da kmetija sploh ne bi plačala dohodnine. če bi bil njen katastrski dohodek manjši od 35.680 SLT. Z« prekršek od 25 do 50 tisoč tolarjev (najmanj) S sprejetimi spremembami in dopolnili zakona o dohodnini so bde tudi zvišane kazni, ki jih plačajo posamezniki in podjetja (pravne osebe), če davčni organi ugotovijo napako (storjeno nenamerno ah namerno), če izplačevalci dohodkov ne obračunavajo in izplačujejo davkov v zakonitem roku, ne pošiljajo podatkov o imetnikih žiroračunov itd. Kazenske določbe so v zakonu od 115. do 120. člena. Zavezanec — posameznik se tako kaznuje za prekršek z najmanj 25000 tolarji, za prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti pa z najmanj 50000 tolarji, in ^icer; če davčne napovedi ne vloži pravočasno, če nima pravilno vodenih poslovnih knjig. Če vloži pomanjkljivo izpolnjeno napoved, če na zahtevo davčnega organa ne da zahtevanih podatkov, če v predpisanem roku ne sporoči začetka opravljanja dejavnosti in če pri izplačilu osebnih dohodkov ne obračuna in vplača davkov po odbitku v zakonitem roku. litaja davkov V celoti je spremenjen 117. člen zakona, ki govori o kazni zaradi utaje davkov. Njegovo vsebino si pazljivo preberite: »Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki je napovedal manjšo osnovo za dohodnino oziroma manjšo davčno osnovo za posamezno podvrsto dohodnine, če se ta ne vključi v osnovo za dohodnino, če utaja dohodnine oziroma davka, ki odpade na nenapovedane prihodke, ne predstavlja kaznivega dejanja.« Davki v Nemčiji Vsak državljan plača povprečno lelno 9000 DEM davka Skoraj pri vsaki porabljeni marki dobi svoje pfeninge tudi država: 10 pfeningov pri sladkorju, 17 pri čaju m lotu, 19 pri soli, žarnicah in pivu, 34 pri kavi, 41 pri sektu, 67 pri žganju in kar 7] pfeningov pri cigaretah. Pri vsakem litru bencina zasluži država 1,13 DEM. Največji davkoplačevalec Največji nemški davkoplačevalec je Daimler Benzz 2 milijardami DEM Poraba Za zgraditev in ureditev dežele je namenjenih 90 milijard DEM, za vojaške namene 52,53 milijard DEM. zalivska vojna je Nemčijo stala 18 milijard DEM. za ministrske plače porabijo 14 milijonov DEM. za službena potovanja državnih uslužbencev 425 milijonov DEM .. 1990. leta naj bi v Nemčiji pobrali 180 milijard, letos pa 196 milijard DEM davka. Davčni privilegiji V Nemčiji imajo nekaj prav zanimivih davčnih privilegijev. Tako imajo na primer manekenke pri dohodnini dodatno pavšalno letno davčno blajšavo, in sicer 150 DEM za nakup Čevljev in oblačil in 150 DEM za nakup perila. Balerine in solo pevci imajo mesečno 365 DEM dodatne pavšalne davčne olajšave. Akrobati, humoristi, komiki in napovedovalci ter pevci v zboru ali skupini imajo mesečno 265 DEM olajšav. Visokošolskim učiteljem, ki imajo občasno predavanja v ZDA, se kot pavšalna olajšava pri dohodnini prizna do 40 % njihove plače. UMETNOST POBIRANJA DAVKOV JE V TEM. DA PULIŠ PERJE GOSKI, NE DA BI GOS VPILA. (Duc de Sully) V TUJINO ZBEŽI PRED DAVKI SKORAJ TOLIKO LJUDI, KOT PRED DIKTATORJI (1. Newton) POSEL JE ŠELE TAKRAT POSEL,CE LAHKO DAVKARIJI DOKAŽEŠ, DA TO NI POSEL. ODGOVORI NA VPRAŠANJA Vprašanje: Zaradi gradnje in obnove ceste so mi izplačali škodo, ki jo je utrpel sadovnjak ob cesti. Odškodnino v višini 50000 tolarjev sem dobil izplačano na tekoči račun. Ali moram plačati davek'.’ Odgovor: Točnega odgovora vam ne moremo dati, ker zakon tega v nobenem členu ne opredeljuje. (Tako kol mnoge druge zadeve, se bo morala ludi ta reševati posebej.) Vprašanje: Ah moram oddali davčno napoved, če sem kmečko zavarovana m imam bolniško poirdilo, da sem že iri Jela za delo nezmožna ter lahko hodim le z berglami? Odgovor: Zavezanka mora oddati davčno napoved, njena osnova za dohodnino pa se zmanjša za znesek sredstev, vloženih v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov ler zdravljenje in rehabilitacijo v zdravstvenih zavodih in zdraviliščih. Uprava za družbene prihodke G. Radgona KDOR IMA OBVEZNOST, DA PLAČUJE DAVKE IMA TUDI PRAVICO, DA JIH PRIHRANI. •30« JANUARJA 1092 Stran 31 Dajatve w MURSKA SOBOTA Vaša zavarovalnica vam bo zastonj pomagala pri napovedi dohodnine od države predpisane alimente. PRILOGO O DAVKIH SO PRIPRAVILI: Odgovorni urednik: Janez Vo-tek Novinarji: Ludvik Kovač, Renata Bakan Ficko, Majda Horvat, Bernarda Balažič Peček Fotografije ' Nataša Juhnov in Jure Zauneker Tehnični urednik: Endre Gon-ter Lektorica: Nevenka Emri Po svetu zavarovalnice vedno bolj preraščajo v pomembne finančne inštitucije, ki poleg različnih sodobnih zavarovalnih vrst svojim poslovnim partnerjem ponujajo tudi druge storitve — med njimi pravno, davčno in investicijsko svetovanje. V zavarovalnici Triglav v Murski Sobot? smo se odločili, da poleg že ute čenega pravnega svetovanja začnemo z davčnim in kasneje tudi z investicijskim. Vsem občanom ponujamo svoje storitve na področju letos novega in tako pomembnega davčnega svetovanja predvsem o dohodnini. Zastonj bomo vsem zainteresiranim svetovali; — kako naj izpolnijo napoved za odmero dohodnine, — katerih olajšav pri dohodkih in napovedi so deležni. — katere račune in dokazih morajo shranjevati čez leto, — kako se preračuna, ali se jim še »splača« letos ali nekaj mesecev kasneje investirati na primer v stanovanje, kmetijske stroje, trajne nasade, računalnik, knjige. - kakšnih olajšav so deležni pri vlaganjih na demografsko ogroženih in obmejnih območjih itd. Zavedamo se, da smo tudi mi. kot pravzaprav vsak, letos novinci na tem področju, saj izpolnjujemo vsi občani davčno napoved letos prvič. Skupaj se bomo zanesljivo dokopali do pravih in pravilnih rešitev. Iz izkušenj vemo, da marsikateri občan, kmet, delavec ali obrtnik ne ve, da; — so deležni 100% davčne olajšave po zakonu o davkih vsi tisti kmetovalci oz. občani, ki na novo vlagajo v trajne nasade (sadovnjak), za 6 let m v neobdelano zemljišče ter vinograde za 5 let — pripadajo jim olajšave v vrednosti 25 % vloženih sredstev v turizem, v nova gospodarska poslopja, kmetijsko mehanizacijo — za 4 leta. — obrtniki in podjetniki lahko uveljavijo olajšave za prispevke športnim, kulturnim, verskim, političnim, humanitarnim ter drugim organizacijam v višini 0,1 % vseh ustvarjenih prihodkov (kar je predvsem v trgovini precej), zato je pomembno vedeti, da $i z vlaganjem v ta področja naredijo zelo dobro reklamo, obenem pa znižajo davčno osnovo; — so novi obrtniki in podjetniki, ki vlagajo oz odpirajo obrt na demografsko ogroženem in obmejnem območju v prvih letih, deležni izrednih olajšav. Prvo, drugo in tretje leto, ko izkažejo dobiček, so oproščeni plačevanja davka, četrto leto ne pla čajo polovice davka, peto leto pa plačajo le tri četrtine odmerjenega davka, demografsko ogroženo je v Pomurju celotno Goričko, hriboviti del ljutomerske in radgonske občine ter kraji v 10 km obmejnem pasu, torej tudi velik del lendavske občine: — so letos deležni olajšav vsi, ki so utrpeli vojno škodo, pa tudi vsi, ki smo darovali za odpravo le-te, pa še veliko takšnih podrobnosti iz nove davčne zakonodaje je pomembno poznati in upoštevati. Vsem, ki bodo (o hoteli, bomo takoj, ko bomo spoznali njihovo poslovanje oz. dohodke, rudi svetovali. Vsem tistim, ki sami ne bodo znali izpolniti svoje davčne napovedi — napovedi za odmero dohodnine — jo bomo na osnovi podatkov, ki nam jih zagotovijo, zastonj izpolnili mi. Zavedamo se, da bomo imeli vsi skupaj največ dela v februarju in marcu, vemo pa tudi, da bodo naši nasveti marsikomu koristili tudi konec leta, ko bomo okvirno Že lahko izračunali, kakšen davek od vseh dohodkov bo kdo plačal v naslednjem letu, ter posameznikom svetovali, kako naj naložijo preostanek denarja, da se izognejo plačevanju davka oz. mileje rečeno, da bodo deležni ustreznih olajšav. NEKAJ ZGLEDOV IZRAČUNA DOHODNINE ZA LETO 1991 I. Zgled Občanka A. B. je zaposlena, mali dveh šolajočih se olrok. uv-lejavila bo olajšavo le za enega, ker bo za drugega uveljavljal mož (pri »visoki« plači posameznika je »racionalneje«, da — le ta uveljavlja olajšavo za oba otroka, ker je takrat 2 % višja). Občanka A. B nima drugih dohodkov, je pa skrbno hranila vse račune za izdatke, ki jih lahko priloži in uveljavlja kot olajšavo: Vsi bruto dohodki v letu 1991: — med letom plačam prispevki za socialno varstvo 360 391 84.063 v SLT Skupaj 276.328 možne 10% olajšave oz. v znesku 27.633 SLT — že plačan davek med leiom (pri akontacijah plač jih odtegne delodajalec) 60.578 Odbitki oz. olajšave: — sindikalna članarina — samoprispevek (v občini MS in 1 760 mestu MS za 3 mes ) — solidarnost (po zakonu za od- 33! pravo vojne škode, enodnevni zasl.) 3.144 knjige, izobraževanje — teniški tečaj, članarina klubov, 4997 prispevek za orgle — za RK, begunce v denarju, hra- 5.360 m in obleki (ocena) 3.000 zdravljenje 2.960 Skupaj 21.552 A. B ni dosegla 10% možnih olajšav. Ima pač smolo, da nima potrjenega računa obrtnika, ki je izdelal sončni vodni grelnik — torej bomo v prihodnje pazili in izračunali, ali se nam kljub relativno nizki (vsaj tako pogosto mislimo) ceni splača storitev šušmarja. A. B. — bo uveljavila olajšavo za enega šoloobveznega otro. ka. Čeprav bodo podatki o povprečnih mesečnih bruto OD oz. plačah v Sloveniji v preteklem letu znani šele konec februarja, pa ocenimo, da ta znaša pribi. 16.610 SLT. Tako je možno uve-Ijaviti za enega otroka po zakonu 8% oz 16.610 SLT x 12 mesecev x 8% - 15.946 SLT Ko bo šla hčerka čez eno leta študirat v Ljubljano ali Maribor, si bo A. B. povečala olajšavo za 4’1. Upamo, da se zakonska določila ne bodo spremenila, kvečjemu v dobro zavezanca, saj nas otrok stane že sedaj več kot 16 tisočakov letno, ki nam jih prizna država. Osnova za dohodnino: 276.328 (plača) - 21.552 (olajšave) - 15.946 (otrok) - 238 830 SLT Lestvico za izračun davka na dohodnino iz 10 čl. Zakona smo valorizirali z 1,7, kar bo predvidoma glede na rast cen priznani faktor revalorizacije, in dobili: A B spada v razred med 204 000 in 408.000 SLT Izračun davka: 47 940 SLT + 35’/« nad 204.000 47.940 SLT + 35 % od 34.830 SLT 47 940 SLT + 12.191 = 60.131 - davek Ker je A B med letom že plačala 60.578 SLT davka, je le tega preplačala v višini 447 SLT, kar bo dobila vrnjeno 2. Zgled: Manjši kmet C. D. s 3 ha obdelovalne zemlje in 30 a gozda plačuje davek od katasterskega dohodka, konkretno v letu 9t davka m plačal zaradi majhne osnove. Ustvarja si tudi dohodek s prodajo zelenjave, pridelane na najeti zemlji. Med letov j vlagal v obnovo stanovanjskega poslopja. Ima l otroka, dijaki' v 15 km oddaljenem kraju, ter zaposleno ženo Občasno usMl nekaj dohodka rudi z drobnimi mizarskimi opravili sosedo«? znancem kot postransko obrt. Dohodki Katastrski dohodek 9.510 SLT zmanjšan za plačane^ spevke za socialno varnost iz KD v visim 22 % oz. 2.0" SLT - 7.420 SLT - V letu 1991 je imel C D 180.000 SLT dobička od pop* danske obrti in drugih dohodkov od dejavnosti (prodaja " min), zato mu jc davčna uprava odmerila mesečno akonli*! davka 2.250 SLT oz. 15%, med letom je plačal 12 X 2-2“ SLT = 27 000 SLT davka od dohodka iz dejavnosti. Skupaj bruto dohodki 189 510 SLT — med letom plačani prispevki za socialno varstvo iz K D _ _____________ 2.090 (57.4’0 - 10 % možne I olajšave ' 18.742 SLI Možni odbitki oz. olaišave, dokazani izdatki v letu 1991 ; — samoprispevek 500 — solidarnost po zakonu (ocena) I.600 knjige izobraževanje, seminarji tečaji 2.500 — prispevek cerkvi 2.000 RK. gasilsko društvo NK 3.000 — prispevek za begunce v vojni v hran’ — ocenjeno 4.150 — zdravljenje v bolnici, 2.350 obnova stan hiše 4i.i 000 SKUPAJ 56.100 SLT Osnova za izračun dohodnine po zakonu lahko znaša le ■ ■ oz. 18.742 SLT. C D. bo uveljavil tudi olajšavo za enega vzdrževanega žinskega člana otroka, ki obiskuje šolo zunaj kraja s(a|n