DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-7S Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-1* Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 1*. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina) mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto X. - Štev. 39 Trst - Gorica 28. septembra 1956 Izhaja vsak petek Pokopana začasnost VOJAŠKA SLUŽBA V CONI B Ali še obstoja Svobodno trža« ško ozemlje ali ne? Ali je sploh kdaj obstojalo, in če ni, ali so določbe, ki so bile v zvezi s tem vnesene v pariško mirovno po: godbo, vkljub temu obvezne ali ne? Že vse od leta 1947 se neprestano ponavljajo ta vprašanja in marsikdaj kaže, da večina be-. sednikov, ki posegajo v to deba: to, odgovarja pač tako, kot tre* nutno odgovarja koristim, ki jih zastopajo. Precej jalovo pa je postalo razpravljanje o tem še posebno po londonskih dogovo* rih, ko sta si Italija in Jugosla* vi ja praktično razdelili ta sporni kotiček ob Jadranu, pa čeprav sta ga formalno dobili samo v »začasno upravo«. Odtlej je de: bata v glavnem potekala ravno okrog te »formalnosti« in »za: časnosti«, v katero — v kolikor je v politiki sploh kaj več kot zgolj začasno — nihče več ne verjame. Tudi na italijanski str a: ni se vedno bolj množijo glaso: vi, ki zahtevajo, da je treba pač sprejeti stanje takšno kot je, in temu primerno urediti pravni po: ložaj Tržaškega ozemlja in nje: govega prebivalstva. Med določbami nekdanjega statuta Svobodnega tržaškega o: zemlja je tudi ena, ki pravi, da prebivalci Svobodnega trža: škega ozemlja ne bodo imeli ob: vezne vojaške službe. Italija, ki se formalno smatra za upravite: Ijico svojega dela nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja, to določbo še vedno spoštuje. Do nedavnega jo je spoštovala tudi Jugoslavija. Zadnje dni pa so v nekdanji coni B začeli klU cati pod orožje mladeniče letni: ka 1936, ki bodo morali tako na: stopiti dvoletno vojaško službo. Poročajo celo, da so mladeničem tega letnika odvzeli obmejne prepustnice, da bi tako prepre: čili njihov morebitni beg v Ita: lijo. Prvi naj bi dobili pozive mladeniči iz Bujščine, od kat e: rih naj bi se eni morali predsta* viti v vojaškem okrožju v Pulju, drugi pa v Zagrebu. Pozivi so v skladu z določbami zveznega u: kaza, ki je stopil v veljavo že 1. januarja lani, pa ga zaradi kočljivosti vprašanja vse do le: tos niso izvajali, tako da so že mnogi mislili, da so si jugoslo: vanske oblasti premislile in da ne bodo izvedle ukrepa, s kate: tim bi se enostransko in svoje: voljno pregrešile proti formalno začasnemu značaju rešitve trža: škega vprašanja. Zdaj, ko se je to zgodilo, ne da bi ta sprememba položaja in pravic stalnih prebivalcev nek: danjega Svobodnega tržaškega ozemlja bila dogovorjena z lta* lijo, ki po skupnem dogovoru prav tako upravlja del tega nek: danjega ozemlja, je jugpslovan: ski ukrep seveda izzval v it alb janskih krogih val protestov in ugovorov. V nizu drugih dogodi kov in vprašanj je to še en do: kaz več, kako kratkotrajna in dvomljiva je solidarnost in do: bra vera, s katero je bilo v Lom donu razdeljeno Svobodno trža: ško ozemlje. Uvedba obvezne vojaške sluz be v nekdanji coni B STOsja ne: sporno pomeni, da je JugoslavU ja, vsaj na svoji strani, sklenila dokončno izbrisati vsako utvaro o začasnosti rešitve tržaškega vprašanja. 1IPRRSRHJE SUEZH PRED UBRIIOSTIIIIII SUETOm Dve pritožbi: anglo - francoska zaradi kršitve pogodb in egiptovska zaradi vojaških ukrepov Pretekli teden je končala dru« ga londonska konferenca o Sue* zu. Na njej so sklenili ustanoviti združenje uporabljevalcev Sue* škega prekopa, vendar v drugae* nem smdslu kol sta to prvotno napovedali Francija in Velika Britanija. V ustanovni listini se ne govori o bojkotu Sueškega prekopa, o preusmeritvi prometa okrog Južne Afrike, o gospodar* skih sankcijah proti Egiptu, o izsiljevanju prehoda skozi Sue* ški prekop za ladje, ki bi jih vo* dili piloti združenja. Ustanovna listina omejuje namene združe* nja uporabljevalcev Sueškega prekopa na podvze'manje kora* kov, ki naj dovedejo do začasne ali končne rešitve sueškega spe* ra, na pospeševanje varnosti in tehnične popolnosti plovbe sko* zi Suez, vse to pa v sodelovanju z egiptskimi oblastmi in z zavze* manjem za vsako rešitev, ki bi jo mogli sprejeti v okviru Zdru* Ženih narodov. Združenje je tu* ui že dobilo svojo kratico, in si* cer SCUA. Od osemnajstih u* deleženk konference bo sodelo* \alo v njem 17 držav, odpadel je Pakistan. Druga londonska konferenca je v svoji končni izjavi sicer po* trdila pravičnost in pravilnost predlogov, ki jih je »odbor pe* tih« stavil Naserju in jih je ta odbil, toda dodali so še, da bi spor mogli v vsakem trenutku predložiti Združenim narodom, v kolikor bi kazalo, da bi to o* lajšalo pot k rešitvi. To sta Fran* cija in Velika Britanija medtem že storili in v sredo je bila sklicana prva seja Varnostnega sveta. Zaključki londonske konferen* ce so posebno močno razočarali francoske kroge, ki so vedno za« govarjali večjo odločnost v od* nosih z egiptskim diktatorjem Naserjem,. Svojim atlantskim za* veznikom so očitali, da so se ob priliki sueške krize kaj slabo iz* kazali. Še posebno jih je priza* delo, da je zunanje ministrstvo Združenih držav izdalo potni list sedmim ameriškim državljanom, ki so sprejeli Naserjevo ponud* bo in gredo v Egipt, da bi tam delali kot piloti v Sueškem pre* kopu. Vkljub temu pa je franco* ska vlada, po posebni seji, ki jo je imela po povratku svojega zu* nanj ega ministra iz Londona, sklenila, da bo pristopila k no* vemu Sueškemu združenju, ven« dar s pridržkom, da si pridržuje popolnoma proste roke za pri* mer, če ne bi Združenje uporab* Ijevalcev Sueškega prekopa za* dovolj ivo in učinkovito izpolni* lo svoje naloge. Potem ko je bi« lo sueško vprašanje predloženo Varnostnemu svetu, je omenje* ni val nezadovoljstva in razoča* ranja v Franciji nekoliko popu* stil. V splošnem je druga london* ska konferenca pustila odprta številna vrata za pogajanja z E* giptom. Do prave ustanovitve združenja pa bo prišlo šele na tretji londonski konferenci, ki so jo sklicali za 1. oktober. Se* dež združenja naj bi bil v Rimu, predsedoval pa naj bi mu en Skandinavec ali Američan. Potem ko sta Francija in Ve* lika Britanija v nedeljo 23. t. m. tako nepričakovano objavili, da sta izročili sueško vprašanje Varnostnemu svetu Organizaci* je združenih narodov, je veliko vprašanje, ali bo novo Združenje uporabljevalcev Sueškega prc* kopa tudi zares tako hitro usta* novljeno in bo tako hitro začelo poslovati, kot so to predvidevali v prvih trenutkih. S predložitvijo spornega vprašanja Organiza* ciji Združenih narodov se je namreč težišče preneslo drugam, kjer bo ostalo precej časa, če* prav je že vnaprej jasno, da bo Sovjetska zveza s svojo pravico veta v vsakem, trenutku ustav* ljala vse odločitve., ki bi znale bi* HRUŠČEV V JUGOSLAVIJI Že prejšnji teden smo pisali c obisku tajnika sovjetske ko* munistične partije, Nikita Hru= ščeva, v Jugoslaviji in izrazili svoj dvom o resničnosti trditve uradnih krogov, da je prišel na počitnice. Trenutek, ko je zara' di sueške krize alarmiran ves svet, gotovo ni primeren za navaden počitek odločujočega po* litika, posebno če naj bi ta, kot vidimo, trajal kar precej časa. Tudi beograjski zahodni di* plomatski krogi ne verujejo v zaseben značaj obiska. Po njiho* vi sodbi gre za važen političen obisk, Hruščev pa je porabil fot* mo zasebnega počitniškega obi* ska zato, ker njegov uradni o* bisk spričo sedanjega mednarod* nega položaja beograjskim vodi* ieljem ne bi bil dobrodošel. Hru* ščev je spravil jugoslovanske komuniste v zadrego, nadaljuje* jo ti krogi, ker jih je kompromi* tiral v očeh Zahoda, ki je že ta« ko prepričan, da se je Jugoslavija skoro povsem vrnila v vzhod« ni tabor. Tako bo imel ameriški predsednik Eisenhower z ame* riškim javnim mnenjem preče] težav, ko bo moral odločiti, ali naj Jugoslavija še dobiva ame« riško pomoč’ ali ne. Isti krogi tu* di pravijo, da je prišel Hruščev izgladit nekatera nesoglasja med jugoslovanskimi in sovjetskimi komunisti glede sovjetske poli* tike močne roke v podložniških državah in glede ustanovitve de« stalinizacije v Sovjetski zvez: sami. Poleg tega naj bi si zago* tovil večjo Titovo podporo v sovjetski politiki do Egipta. Sov* jetska politika hujskanja v Eč giptu se namreč ne strinja z ju* goslovansko zamislijo politike o miroljubni koeksistenci. Takšno je torej v bistvu gledanje zahod* ne diplomacije na sedanji obisk Hruščeva v Jugoslaviji. Podobno piše tudi zahodni tisk. Nekateri listi pa objavlja* jo naravnost fantastične domne« ve v zvezi s potovanjem! FIrušče* va na Jadran. Potovanje spravljajo v zvezo z dogovoritvijo ve* likega sovjetskega podmorniške* ga oporišča na obali Albanije, o katerem vedo poročati, da je iz* dolbeno v skalah in zaščiteno z mogočnimi bunkerji. Mislimo pa,-da to oporišče ne more imeti no* bene zveze s potovanjem Hru* ščeva, in da je dokončanje teh cel, če gre res za isti čas, le slučajno vpadlo s prihodom Hruščeva na Brione. V ponedeljek sta se Tito In Hruščev pripeljala z Brionov v Koper, od koder sta obiskala So* cerb, s katerega je lep razgled na Trst. V Kopru pa si je Hruščev posebno pozorno ogledal tam* kajšnjo veliko klet podjetja »Vi* no Koper«, za kar je prav goto* vo velik strokovnjak. Izlet na Socerb je vzbudil posebno v ita* Hjanskem javnem mnenju veliko in neprikrito nezadovoljstvo. Predsednik Gronehi obišče 7. oktobra Trst Predsednik republike Gronehi, ki je sprejel povabilo Vsedržav* ne zveze italijanskega tiska in tržaškega mesta, je sporočil, da bo 7. oktobra, ob priliki vsedr* žavnega kongresa tiska, obiskal naše mesto. Povabilo so pred* sedniku republike izročili zastop* niki Zveze tiska, v imenu tržaškega prebivalstva pa mu ga je izrazil župan Bartoli. Tržaško mesto se pripravlja, da dostojno sprejme najvišjega predstavnika države. Pralsedilk ustavnega lodiSCa De llicola je umahnil svoj odstop Kakor je bilo pričakovati, predsednik republike ni »prejel ostavke predsednika •ustavnega' sodišča , De N teol«, temveč ga je pozval, naj ostane na. svojem mestu in naj nadaljnje svoje delo v korist skupnosti. Poleg tega se je Be Nlcola te dri laiiko prepričal, da je .za njim vsa italijanska javnost, ki 'zahtevo, da se -raasod •be ustavnega sodišča spoštujejo in izvajajo. Zaito se je 'Uklonil splošni želji in je sporočil predsedniku republike, da oh ra .nja zaupane mu funkcije. S svojo ostavko, ki je vzbudilo veliko pozornost in je .bilo že^ nevarno, da izzove .težke notranjepolitične zaipletljaje, pa je De 'Nicola le dosegel, da bodo razsodbe ustavnega sodišč« v bodoče hitreje upoštevane. Tako je vlada 4e sporočile dfi bodo v kratkem uzakonjene spremeni be tistih določil obstoječih -zakonov, za katere je •ustav,no sodišče ugotovilo, dr so .protiustavne. Medtem so n. pr. določila o kor.ifinaciji, o kateri so doslej sklepale in jo ukazovala 'upravna' obl-asitva (kvesture). 'Po novem pa bodo k ves. tor/' •posameznike lahko samo opominjali, mo robit no konfioacijo pa bo moralo ukaza/ redno sodišče, pri katerem se bo prizidati lahko pritožil na vse instance. Krm-finacija je predvidena za primere, ko nekdo -s svojimi dejanji spravlja v varnost .uživanje pravic, ki so državlja ■ nom ustavno zajamčene. Mednarodno socialno demokratsko zborovanje v Londonu V preteklem tednu se je. v Londonu sešel izvršni odbor 'Socialistične interns cionele. Italijanske socialne demokrat« je zastopal njihov tajnik Ma.t.teo Matteo' ti. Razpravljali .so o raizinih tekočih zad. -v ah. o stališču- .socialistov do sueškega vprašanja in drugih -perečih vprašanjih. Ena od najvažnejših točk delovnega sporeda .sestanka je 'bila združitev italijanskih socialistov. O tem vprašanju je poročal francoski senator Commi-n, ki se je v Italiji posvetoval r v-odstvi socialnodemokratske in socialistične stranke. U stanovih so tričlansko komisijo, ki naj iagladi razlike med obema italijanskima socialističnima strankama. V komisiji io britanski laburist Morgan Phillips, ki je predsednik Internacionale, Francoz Pie -re Commin im Avstrijec Schaefer. Ki Cipra stavke ii atentati Ob -novem položaju, kakršen je nastal in se še vedno Taizvij« v Egiptu, je za Veliko Britanijo in vse .zahodne sile z vsakim dnem bolj važna in dragocena hranitev oporišč na Cipru. V glavnem je to pravzaprav edina zares sigurna točka, s katero razpolagajo v tem delu sveto, kjer se križajo tako veliki gospodarski-(.petrolejski) in politični (strateško - pro-roetni) interesi. ■Ne Ci-pru .pa ni in ni miru. Pretekli teden je -britanski guverner potrdil smrtno obsodbo treh nacionalistov, ki so jih nato obesili. Med prebivalstvom Cipra in vse Grčije je to dejanje vzbudilo val ogorčenja. Oklicana je bila splošna, stavka in eksplodirale so nove bombe. Ciprsko vprašanje je dejansko že prenehalo bitit .zgolj britamsko-grško-tturško jabolko. Nedvomno so vanj vpleteni prv sti sile, ki spodkopuje britanski ugled na Bližnjem vzhodu. To je 'Sovjetska zveza, katere »dolga roka« so v 'tem primeru grški in ciprski komunisti. Na drugi strani pa tudi Britanci, ki so -sicer v kočljivem položaju, ne izbirajo sredstev, ki niso najbolj posrečena. In tako eno podžiga, drugo, vmes pa krvavi in trpi prebivalstvo, katero ne more več ustaviti toka dogodkov, tudi če bi to hotelo. ti Egiptu neprijetne. Dolgi po stopek, v katerem1 se bodo vrsti* le seje za sejo, bo še bolj razvodenil sueško vino. Značilno je, da so celo v Parizu smatrali z% potrebno izjaviti, da predložitev spora Varnostnemu svetu še ne pomeni, da so opustili misel na ustanovitev Združenja. Poleg te« ga tudi Sueški prekop kar funk* cionira, ladje plovejo skozi Ltt tako je odpadel glavni razlog, ki bi terjal in opravičeval hitre u« krepe. Stvar se je še bolj razplet* la, ker se je na VS pritožil tudi Egipt. Pri vsem se pa postavlja še drugo, mnogo važnejše in teht* nejše vprašanje, ki smo ga že zadnjič nakazali: zakaj se pa ni« so prizadete sile že prej zatekle k Združenim narodom? S tem bi sebi prihranile neprijetni u* mik, izgubo prestiža, svetu pa živce in mir. Mshi dvomi In pomisleki Sueško vprašanje ne povzroča preglavic samo n«, zahodni strani, (temveč tudi med- Arabci, katerih solidarnost je bolj načelna in splošna, medtem ko so v posebnih vprašanjih precejšnje razlik'/ Mnogi odgovorni airabski državniki menijo. da jih 'Naser vleče predaleč. Zalo se tudi 'tam -zbirajo na konference, rta katerih skušajo izravnati prevelik« .odstopanja od, linije, ki naj bi bila, takšna, da tbi jo lahko Sprejeli in podprli, če že ne vsi, .pa vsaj 'Naserju bolj naklonjene arabske države. Takšna konferenca je bila prve dn> tega' tedna. V nedeljo so Se v Dammainu, ob .Perzijskem ,zalivu, sešli egitptski pred -sednik Naser, sirski predkednik Kvatlv i,n -kralj Saudske Arabije, Sand. Sprem ijani od svojih političnih svetovalcev % se razgovor j#ši o vprašanjih, ki (zanimajo arabski- svet. V ponedeljek so «ad«itje vali razgovore v prestolnici Saludske A-rabije, v Riadu. Zaključno poročilo sebno Kardelju talko pri srcu. Toda po drugi st.rami pravijo, da je tradicija neposrednih volitev v Jugosla v.iji (zelo uit/rjeina. Pri item vsekakor misT jo na .nekaj povojnih volitev, ki so prinesle 99-pracenitne uspehe slaibeiga slovesa. Drugič se jim me zdi prav, da bi poslanci, ki .zasedajo visoke položaje v v1' di, bili zastopniki posameznih okrajev m bili .torej dolžni skrbeti za krajevne ;n-itareve. Pri tem mislijo na člane izvršivh svetov, skupščinskih odborov in komis'1. Tretjič mislijo na voditelje, ki jim poje ■slavo ve« narod in zato ne bi bilo primerno, da bi bili izbrani kot zastopnik, 'izključno tega ali onega okraje. Zairadi teiga se izaenikrat ogrevajo za izmes posrednih in neposrednih volivcev, taiko da bo volk sit in koza cela. Ena tre 'tjina poslainjcev naj bi 'tudi v bodoče b;ia voljena neposredno. En poslanec bi prišel nekako na vsakih- 100.000 volivcev. To bi prineslo oblazinjene stolčke kakim 100 izbrancem. Ostali dve tretjini poslancev bi bili odrejeni od okrajnih ljudskih odborov. Do volitev je sicer še več kot eno -leti-. vanja pa prepovedati, jih obso* diti in kaznovati. Do tega pa pride le, če bo zraven evropske 'zveze, to je evropske vlade, nastalo in delovalo tudi evropsko sodišče, ki naj brezplačno sprejema in rešuje pritožbe nc le držav in skupin smpak tudi posameznikov. Prav pri tem sodišču, ki je sicer v načrtu in je načelno že odobreno, pa so se stvari zataknile in tako narodne manjšine še vedno ni* majo nobenega foruma, na kate* vem bi lahko iskale pravico, če jim jo države, v katerih živijo, nočejo dati. Vedno nosi begunci /Naravnost neverjetno je, toda vkiljiub raizmim vračanjem, od kaiterih so zadnja pred par dnevi izzvala v Vidmu celo poulične demonstracije, se dotok jugoslovanskih beguncev v Italijo ne ustavlja. 'Samo preteklo soboto je pribežalo in zaprosilo lza politično zatočišče v Italiji nadaljnjih dvajset Jugoslovanov. Trije mladeniči, ki naj bi prestopili Na zadnji seji občinskega sve* ta se je k besedi oglasil neki sve* tovalec, ki je izrazil misel, da bi bilo treba samostojno števerjan* sko občino odpraviti in prositi za priključitev h kaki drugi, menda h goriški občini. Domačini se nad tako mislijo zgražamo, ker želimo ohraniti isvojo samostojno občino. Prevec ljubimo občinsko avtonomijo in preveč smo občutili zloglasno ur-kazovanje fašističnih podesta* tov, da bi ne bili za občinsko samostojnost. Res je, da moramo za ohrani* tev te občinske samostojnosti tudi nekaj žrtvovati, toda pod drugo, tujo občinsko upravo bi morali plačevati še več in zraven prenašati še prezir in postopno laznarodovanje v vse večji meri. Pod tujo občino bi padli na položaj kolonov, ki morajo trdo garati za tujega gospodarja! Sa* mostojni kmet pa mora tudi de* Sedamija skupščina je bila izvoljena, v nc vembru 1953 za štiri leta. Zato so spremembe v volilnih načrtih ne. samo rmv-ne. temveč skoraj neizbežne. Zaenkrat v Beogradu le premišljujejo o -njih. Odločilni voditeljr med titovci se običajno e odločijo, dokler res ni čas za. to, a takra njihova obvelja brez obzira- na razpravljanja med nižjimi titovci, 'ki bodo naravnost prizadeti pri spremembah volil nega sistema. Voditelji si bodo tako ali tako obdržali položaje. O tem ni dvoma, kajti sicer nc bi ibili voditelji ped komu nizmom. Toda poslanci, ki so sicer komu nisti, a imajo druge komuniste tekmece v svojem okraju, nikakor niso sigurni, da 'bodo tudi po prihodnjih volitvah še obdržali vzvišeni in čaiščeni položaj poslanca. v svojem okraju in se vozili v Beograd. Po gornjem posrediniem načinu volitev bi bili predsedniki okrajnih ljudskih od" borov, ki so običajno tudi dobro .usidrani v 'krajevnem komunističnem odboru, v sijajnem položaju, da si povečajo slavo in sami sebe pošljejo v. Beograd. V sedanjem komunalnem sistemu imajo v svojem okraju precej oblasti. Toda po sitem sistemu je ljudski poslanec kot tak tudi član okrajnega odbora — in ker hodi v Beograd ter poseda pod isto streho včasih celo s Titom, ima v okrajnem odboru precej ibesede. Mož, ki bi združil poslanski sedež s predsedovanjem okrajnemu odboru, bi ibil res cesar v svojem o kraju. Kakršna- koli 'že je teorija volitev, praktično v Jugoslaviji ne bo velike ra? like med posrednimi in neposrednimi volitvami kar se demokratičnosti tiče. Leta 1953 so kominformovci, iki so bili takr.v še aaigriizeni .sovražniki Tiita, vpili, da volitve niso demokratične, ker so kandida te postavljali zbori volivcev ima predlog Socialistične »vaze seveda. Samostojn. kandidati .so bili domala izključeni. T-ko ne bo veliko Ktelfike, če bodo izbira H poslance ljudski odbori, kjer seveda tur1! mejo pri Trsibu, so se javili na policiji v Florenci. Peit mladih ljudi se je izkrca1 blizu Ancone. 'Prišli so na majhinem čolnu. Sest oseb, med .njimi .trije otroci, je pobegnilo iz Poreča. S čolnom so prišli v Ohioggio. Neka italijanska ribiška- la -dja pa je privlekla v Termoli motorni čoln, na katerem je: ibilo šest jugoslovanskih beguncev, katerim je zmanjkalo goriva okrog pet milj od italijanske obale. preteklo nedeljo so nato štirje Jugoslovani skrivaj prekoračili -mejo pri Gorici, medtem ko je .neki jugoslovanski miličnik enostavno preskočil žične ovire pri svetogorski postaji. En jugoslovanski 'begunec, ki je pobegnil z Jesenic, se je prijavil' policiji v. Miljah pri Trstu, tri pa je pripeljala v Ancono italijanska rir biška ladja. Našla jih je nedaleč od italijanske obale v čolnu, s katerim so pobegnili iz Dalmacije. Konec preteklega tedna je drzrnio pre skočil obmejno žično pregrado na gorski severni postaji neki jugoslovanski cestni stražnik. Prosil je za- politično za točišče v Italiji. Na isti način je 24. t. m. »zvečer pribežal v Italijo neki jugoslovanski gozdni inženir, star 30 let in doma iz Lošinja Bil ie precej izčrpan, ker se je nekaj dni ■stiskal med tovorom lesa. na nekem že. lezniškem vagonu. lati, da si ohrani domačijo, toda je na njej svoj gospodar! Le kdor samostojnosti ne zna pravilno in zadosti ceniti, si želi tujega gospodarja. Zaman si »Soča« prizadeva pripisati krivdo o vsej tej zade« vi le nekaterim števerjanskim »liparjem«, ker se za stvar za* vzemajo tudi nekateri frontaš', med temi najbogatejši Števerja* nec. Posebno agilen jev zvezi s to gonjo neki priseljenec, ki svoje otroke daje vedno samo v itali* janske šole in ne plačuje baje nobenega davka. Vemo povedati tudi to, da je videti, kot da bi ta bil od nekje in od nekoga nalašč za to poslan. Na drugi strani pa beležimo tudi odločen odpor pametnih Števerjancev, ki vedo, da bodo morali pod tujo upravo plačevati še več davka, kakor pod št.* verjansko. vladajo komunisti preko Socialistične zveze. Čudno je le, zakaj se .komunisti spVh toliko ukvarjajo c demokratičnim vide zom volitev. iSedanje razpravljanje o spremembi volilnega siist-ema je značilen doka'/,, k -ko se jim igre le za videz demokracije, meditem ko jim je bistvo popolnoma tu je im nasprotno. Po trenutnem načrtu' bi bila ena tretjina poslancev vnaprej brana za vodilne polečaje. Drugi dva tretjini posredno izvaljenih poslancev bi bili določeni v ibis.tvu 'za kimavce in plo-skače, saj .bi jim bili zaprti vodilni položaji. Tako bi celo v najvišjem predstavniškem organu, kot slovesno imenujejo zvez.no ljudsko skupščino, imeli dva razreda1: vsi bi ibili enaki, a nekateri bi bili bolj enaki koit drugi, kot je rekel George Qrwell. (Iz »Klica Triglava.«) DELOVNE URE IN P.LACE Zve-zni zavod za statistike je objavil v septembrski številki »Indeksa« rezu'-tate ankete o povprečnem številu delovnih ur im plač delavcev in uslužbencev v: gradbeništvu, industriji in rudarstvu v prvem tromesečju letos. V gradbeništvu- je znašalo po-vprečn, Število plačanih ur 179. Povprečna .plači* v itej stroki pa- je ‘znašala 8,50 din na uro. Visoko kvalificirani delavci so dobili v prvem tromesečju 1956 11.050 din, nekvalificirani pa le po 5450 din na. mesec. Višje strokovni uslužbenci so dobili, po 18.170 din, srednji po 11.950 din, pomožni uslužbenci pa po 6870 din povprečno mesečno V industriji in rudarstvu pa je, znašalo povprečje plačanih ur 199 mesečno. Na--nižje povprečje je -zabeležila industrija gradbenega materiala, in sicer 184, najvišje pa filmska industrija, in sicer 217. Povprečna mesečna plača v vsedržavner. merilu je znašala 10.040 din, povprečni dodatek iz dobička pa. 160 din mesečno Pri Sicer pa je vredno omeniti, da mora vlada nuditi tudi našim ob* cinam ravno toliko pomoči, kot jo nudi na primer goriški. Vlada naj finansira napeljavo potrebne« ga vodovoda, pristojna oblast pa mora pristati na znižanje občin* skega uradništva, ki je glavni krivec slabosti občinskih financ. Občinska seja in stannvanja Na seji števerjanskega občin« skega sveta, ki je bila 16. t. m., so poleg, pregleda in odobritve računov delovnega središča raz* pr a vi j ali tudi o poti skozi Groj* no. Zaradi napeljave vodovoda na Osla v je je namreč zadnje ča* se osredotočen ves promet na to pot, ki zelo trpi. Potrebna bi bi* la tudi luč na ovinku pred Dvo* rom. Še bolj potrebna pa je popra* va kolonskih stanovanj, ki so, vsaj nekatera, v prav obupnem stanju. Vemo, da je baronica Tacco s popravljanjem hiš svojih ko* Ionov že začela in upamo, da pridejo na vrsto hiše vseh, ki obdelujejo njeno zemljo. Treba pa je, da se zganejo tu di drugi gospodarji števerjanskih kolonov. Predvsem gre tudi za to, da se stanovanja uredijo v vsakem oziru temeljito in udob* no, ne pa, da se samo zalepajo kake luknje in podprejo kake u* drtine.... Še živina terja zdrav in trden hlev! Ali ne bi bilo prav, da se za ta stanovanja pobriga občinska ko* misija, n. pr. tako, da bi popisa* la njihovo stanje in zahtevala po* pravilo? Če bi se pa gospodarji zahtevi upirali, potem naj bi žu* panstvo ukrenilo vsŠ potrebno. Težka prometna nesreča Pretekli teden je .prišla s kolesom j 2 Steverjana v Gorico domačinka Jerici Tirata-. Vozila- je po korz/u, ko se je d zadaj zaletel vanjo avto zdravnika' di 'Daineseja in jo podrl. Zdravnik sam 'o je z avtom prepeljal v bolnico, tkjer so ugotovili, da ima- hude poškodbe na gl? ■ vi iira po drugih delih 'telesa. Po Štirih dneh, ki jih je prebila v bolnici, še vedno ni prišla k zavesti. V obupnem stan:u so jo prepeljali domov, kjer je umrla. Težko 'prizadeti, družini in sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. vse dobro premešali. Ce pa je bolezen že močno napredovala, moramo mošt ali že .nastalo vino -takoj pretočiti v zdrav sod, iki ga moramo zažveplati z 1 trakcem ■za vsak hektoliter. Pri pretakanju mor1 mo vino njočn-o prezračiti in zbiti. T -dosežemo na ta. način, da ga pretočimo v brento im 'ga nekajkrat prelivamo iz brente v brento. Tej. 'bolezni 'zapadejo najprej bolj šibka vina. Zato bomo pri omenjenem pretakanju-dodali po eno kocko sol-fitotanina- na. 100 litrov. Pozneje bomo ta.ka vina, ki se navadno ne sčistijo, v>o potrebi čistili- iz. umetnimi pripomočki.' Dobimo jih v trgovinah. To so ali španska zemlja ali čistilo 1-2. SEMENSKA PŠENICA. Za semensko pšenico bo država tudi leitos prispevala po 3500 lir na 100 kg. Tozadevno prošnjo, je treba ‘takoj predložiti Kmetijskemu uradu bodisi direktno ali pa petom kmetijskih konzorcijev. Pri konzorcijih na>-.ročimo tudi semensko selekcionirano pšenico. Vsem kmetovalcem priporočamo, da sejejo po možnosti .samo selekcionirane, pšenico, ker je dokazano, .da da večji pr'-delek. Za Slovence je Ločniii bil in ostane vedno samo Ločniii V svoji šovinistični nestrpnosti im' mržnji do Slovencev in' slovensikega je • ziika se je pretekli teden tržaški »II Pio colo« jeiz-no zagnal prati »Prim. dnevn'-ku« .zaradi, imena Ločnik. Ločnik je nekdanja samostojna obč’-na, danes pa frakcija goriške občine in leži onstran Moše pod slovenskimi Brdi. Ločnik je torej: n® druigi strani Soče, -> čen od Gorice in njegovo ime zveni popolnoma slovensko. Furlani mu pravijo Lucinis, kar bi potrjevalo to domnev, saj izgovarjamo tukajšnji ločniški Slrv venci -tudi Ličnih. Iz teige so Furlani stv v rili 'Luciniis. 'Ne verjamemo in tudi ni nikjer nic zapisanega, kar bi dokazovalo in prič i -lo, da izvira, ime Ločnik od .nekega rimskega Lucinija. Pa tudi če bi' ta šele- pred kratkim Iznesena' trditev o Luciniju bila resnična, bodo Slovenci kljub temu imenovali Lečnik le - Ločnik, kakor je tudi, res, dai je Gorica slovensko ime, po griču, na- katerem .stoji grad, pa so ga še Italijani le malo predrugačili, in .pravijo Goriziia. Izvirna imena niso ika.r tako, da bi se jih poljubno potvarjalo. To naj si -»Pic col o« enkirat iza vselej zapomni. V goriški občini ni morda niti meitra zemlje, ki n» ibi iniosil slovenskega imena-! Novo šolsko leto 'Na Nižji- srednji šoli (-nižja gimnazija) in na Strokovni šoli se novo šolsko leto prične 3. oktobra s -sv. mašo ob 10 uri v stolnici. Dijaki q»j se zberejo tega dne ob 9. uri vsak na svoji -šoli, da jim profesorji dajo -potrebna navodila za naslednje dni Na liceju in učiteljišču pa- se šolsk > lato prične 15. oktobra s sv. mašo ob 10. uri v stolnici. Dijaki teh dveh šol naj- se tega dna zberejo ob 9.30 vsak na svoji šoli. Seja štBvepjanshe HDZ V soboto 22. t. m. je bla seja: šte-ver-janske organizacije, Kmetsko- - delavsk' izveze, na kateri so udeleženci pretresa'-•razna važna in bolj pereča vprašanja. Pokopališče v Dolu bodo ftmolu obnovili Iz verodostojnega vira smo izvedeli, da bo doberdobsko županstvo v kratkem, verjetno že v oktobru, pričelo z obnavljanjem pokopališča v Dolu. V .bližnjih mesecih pa /bo SELVEG pričela- z delom za napeljavo luči 'tudi v ta kraj. 'Neumestno je torej vsako pisanje in natolcevanje proti doiberdobski upravi, ■ki 'zares skrbi, da bo tudi prebivalcem iz Dola zadoščeno. Odvzem šoferskega dovoljenja Goriška prefektura je na ukaz prefekta odvzela dvema Goričanoma šofer frkp dovoljenje II. in III. stopnje. To'6-ta: Giovanni Costami iz ul. Cappuccini št. i in Rinaldo Gaier te tul. Leopardi št. 8. Prvemu so odvzeli šofersko izkaznico, ker je na ovinku prehitel druge vozače, drugemu pa, -ker je zagrešil smrtno nesrečo. Izlet v Bardolino Veliko Števerjancev se je udeležilo ia-leta v Bardolino. Tam smo imeli prilile . spoznati dober položaj in gospodarski .trdnost tamkajšnjih obdelovalcev zetnlj*. Videli smo pa tudi, da so bandolimsk. 'kmetje v vsakem oziiiu zelo skrbni .gospodarji. To se jim seveda izplača in tudi pozna. AVTOTAKSI Marko Kovačič GORICA • VIA A. MANZONI 16 . TEL. 22.44 Se priporoča za preooz potnikoo po Goriškem in v Jugoslavijo NOVICE IZ SLOVENIJE Šteperiancl m samoslolno občino Proti varljivemu in nesmiselnemu zavzemanju nekaterih neodgovornih ljudi Obisk d današnii Urednik uglednega zahodneevropskega dnevnika je bil na tritedenskem obisku v Bukarešti, od koder se je pred nekaj dnevi vrn1 in objavlja zdaj svoje vtise. Ker so ti vtisi precej podobni vtisom, ki jih dobi z odprtimi očmi gledajoči potnik tudi v sosednji republiki, nekateri naši rojaki pa tudi govorijo, da je le v Titovi deželi slabo, v drugih komprnistič-nih podložnih deželah se pa ceds-ta za delavca med in mleko, bo tudi naše čitatelje zanimalo to poročilo, iz katerega posnemamo nekaj zanimivosti. Časnikarja so v Bukarešti spre? jeli nadvse gostoljubno, bil je skoraj ves čas gost in je imel stalno na razpolago poseben av? tomobil. Vendar je kmalu ugo? tovil, da ga niso detektivi ro? munske varnostne policije niko? h spustili izpred oči. Večkrat sc ti organi ljudi, s katerimi se je razgovarjal na ulici, pred njego? vimi očmi, takoj po pogovoru pozvali, naj gredo z njimi. Nih? če se torej v Bukarešti ne more brez nevarnosti pogovarjati z zahodnim časnikarjem. Le z naj? večjo previdnostjo se je naš ča? snikar lahko zaupno razgovarja1 z Romiuni o politiki. Na prvi pogled pa je v Buka? icšti vse dobro. Izložbe držav? nih trgovin na širokih avenijah so polne naj lepših stvari. V lepo gojenih parkih vozijo na sprehod dojenčke v najmodernejših otro? ških vozičkih. V slaščičarnah so naprodaj najboljše slaščice. Ro? muni imajo posrečen optimisti? cen značaj, mnogo ljudi se na u? licah smeji, na zunaj prav nič ne kaže, da bi jih trla kakšna skrb. Površni turist bo nadalje opazil v romunski prestolnici skrbno obnovljene patricijske hiše in že? iezobetonske stavbe v ameri? škem slogu. Videl bo živahen av? tomobilski promet in lepo uni? formirane prometne stražnike. Česar pa ne bo videl, je slede? če: kače ljudi, ki stoje že ob sončnem vzhodu pred trgovina* mi, bose in strgane berače v stranskih ulicah, bedne kolibe v predmestjih in družine, ki mora? jo stanovati že 12 let v eni sami sobi. Novih stanovanj niso v deželi skoraj nikjer .zidali. V ameriških limuzinah se vozi pretežno var? nostna policija. Kruh je povsod, z izjemo prestolnice, še vedno na nakaznice. Meter volnenega blaga stane 300 lejev. Več kot 300 do 500 lejev pa ne zasluži na mesec skoraj nihče. Tipkarica si z mesečno plačo ne more kupiti para čevljev, in inženir bi moral žrtvovati celo plačo osmih let, če bi si hotel kupiti majhen avto? mobil. Djelavci stojijo pred trgovinami z urami z obrazi, iz katc? rih se zrcali brezupna želja po nedosegljivi uri. Najcenejša ura stane 1.000 lejev in o njej lahko delavec le sanja. Morda si bo lahko kdaj kupil naočnike proti soncu za 150 lejev, to je eno tre? tjino do polovice svoje mesečne plače! Gotovo romunskemu delavcu tudi v prejšnjih časih ni bilo z rožicami postlano. Tuje indu? strijske družbe so izkoriščale de? želo. V pogovoru je znan komu? nist izjavil: »Naša dežela je r~? bila socializem. Ljudje so nanj čakali, toda nad takim komuniz? mom, kot ga imamo zdaj, mora? mio obupati!« Kakor drugje, je novi režim tudi v Romuniji prinesel izbolj? šanje zdravstvenega zavarova? nja, pokojnine, izlete v času do? pustov, šole in univerze. Princ? sel je pa tudi vsaki zdravi parne? ti nasprotujočo gradnjo ogrom? nih industrijskih objektov. Ta težnja je dosegla svoj vrhunec v gradnji prekopa, ki naj bi po? vezal Bukarešto s Črnim mor? jem. Delo, ki so ga po Stalinovi smrti takoj ustavili, je požrlo milijarde, nobena statistika pa ne pove koliko ljudi, ki so bili na prisilnem delu, je pri njem našlo svojo smrt. Izgradnjo do? mače težke industrije so zdaj kot zgrešeno zavrgli. V načrtu pa je izgradnja kemične indu? strije. Tudi ta stane, posebno, ker jo hočejo postaviti hitro, in spet bo država v neskončnost plačevala delavcem in kmetom le eno petinko njihovega za? služka. Romunskim poljskim dela v? cem je komunizem najprej dal zemljo v last. Že čez eno leto so pa nove kmete silili k vstopu v kolhoze. Kljub pritisku je šlo v kolektivno gospodarstvo le 400 tisoč kmetov, tri milijone se jih pa še sedaj upira. Moderni otroški vozički, lu? ksuzne slaščičarne in elegantna plesišča, vse to je dostopno sa? mo novemu, vrhnjemu sloju pre? bivalstva, ki živi bolj razkošno kot nekdanja fevdalna gospoda. V Sovjetski zvezi šolani 'komu? nist je zagrenjen vzkliknil: »Kaj ima ljudstvo od cenenih knjic, če ne dobi moke? Kaj ima kmeč* ki fant od svoje nadarjenosti, če nima 10.000 lejev, ki jih rabi za podkupnino, da mu dovolijo vpt? sati se na univerzo?« Le tisti, ki zapira obe oči, lah? ko prezre, kakšna korupcija vla? da po vsej deželi. Če hotelski vratar ne dobi 25 lejev, ne da sobe. Skladiščni direktor dobi podkupnino1, da telefonira, ko je prišel kak uvožen artikel. Šofer državnega avtobusa dela zaseb? ne vožnje in pobira za sebe voz? nino, ki jo ljudje radi plačajo, veseli, da lahko pridejo naprej. Krade in goljufa vse! Vlada sku? ša to preprečiti z armado kontrolorjev, na vsako blagajničar* ko prideta zdaj dva nadzornika, zato pa kradejo vsi trije skupaj. Vlada jih v to samo sili , kajti s 300 leji, kar je po kupni moči o? koli 7.500 lir, ne more nihče ži? veti. Samo delavec nima prilož? nosti za goljufije. Danes je dva in pol milijona delavcev, katerih žene morajo prav tako delati, če naj družina živi! Na vprašanje, če se bo to lahko držalo, je funk? cionar odvrnil: »Saj ni naš cilj, da bi se naj delavcu dobro godi? lo! Glavno je večji gospodarski potencial.« V zaupnem razgovoru so vsi povprašam odgovorili, da bi pri svobodnih volitvah v Romuniji komunisti dobili le 3 do 5 od? stetkov glasov. Revolucije pa Romuni ne bodo delali, težave skušajo prebroditi z raznimi do? vtipi. Izkoristijo vsako prilož* nost, da demonstrirajo proti re? žimu. Tako ploskajo pri nogo? metnih tekmah vedno nekomu? nističnim moštvom. Oblastvo skuša priti tem v okom s tem, da izroči velik del vstopnic de? tektivom, kar pa ne pomaga do? sti, kajti detektivi prodajo svoje vstopnice dalje za dvojno ceno... Bradišsanslii Hrvati za suoje pravice Zbor Hrvaškega kulturnega društva v Čembi, v južnem Gradišču /Na meji med Avstrijo in Madžarsko živi -precej-šanja narodna manjšina tak' imenovanih Gradiščanskih Hrvatov. Danes jih je še okrog 50.000. Ti gradiščanski Hrvatje so torej poleg Slovencev druge pomembna južnoslovanska narodna manjšina v sosednji Avstriji. Kot takim so jim bile a avstrijsko državno pogodbo priznane iste pravice kot koroškim Slovencem (dvojezičnost, šole, nemoteni kulturni razvoj itd.), a prav tako kot koroški 'Slovenci se morajo tudi oni še vedno trdo boriti, da bi se te pravice preselile e papirja v 'življenje. Tako so vsaj izzveneli govori in poročila, ki .so jih podali vodilni funkcionarji ,in izborovalci dne 9. septembra na velikem zboru Hrvaškega kulturnega društva v Cembi v južnem Gradišču. Na zboir so prihiteli ljudje iz vseh delov Gre di-šča. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik deželnega zbora za. Gradišča (avstrijsko »Bu-rge-nla-nd«), bivši desetletni deželni glavar- Lovro Karal, ki je po poreklu gradiščanski Hrvat. Z njim je bil deželmozbor-ski poslanec Leopold, veliko je bilo učiteljev in. duhovnikov, ki so na Koroškem in Gradiščanskem vodilni glasniki narodne zavednosti. Predsednik Horvat je naglasil v svojem govoru nujnost sodelovanja vsega hrvaškega i-z-o-bra-žen-stva z ljudstvom. Poudaril je, da gradiščanski Hrvatje hočejo, da se njihovi otroci učijo materinega hrvaškega jezikA, poleg tega pa- tudi dobre .nemščine. To zahtevo so zbran - na-vdulše-r.o pozdravili, občni zbor pa je v svojih sklepih postavil zahtevo po posebnem kulturnem referentu za hrvaško -ku'-turno delo na Gradiščanskem. Od držav: je zahteval zadostno finančno pomoč in podiporo v smiislu člena 7. državne pogod- be, ki jamči in priznava gradiščanskim Hrvatom .narodnosilne pravice. V resoluciji je izraizil občni zbor ogorčenje nad zavlačevanjem .uresničenja člena 7. državne pogodbe. 'Takšno eavlaičevatnje namreč samo opogumlja razne hujskač* ki se je je -mržnjo proti Hrvatom in rušijo slogo med državljani'. Kakor vidimo, iso težave približno tak-š-rje. narave kakor jih poznamo tudi primorski Slovenci. Položaj narodne manjšine je pač povsod precej, trpek in dolga je pot, poredno se doseže priznanje še ja ko enostavnih in samih ob sebi .umljivih pravic, posebno čim .gre, iza .kaj takega, kar predstavlja razliko z večinskim ne rodom. Na občnem zboru Hrvaškega kulturnega društva za Gradiščansko je bil v ■nedeljo tudi izvoljen nov odbor. Predsedstvo je prevzel .prof. Beli Schreiner, poleg njega pa so>v odboru še učitelj Ba-lo-g, šolski nadzornik Zvonarič, šolski ravnatelj Komfeind, ravnatelj Meršič in drugi. Novemu odboru želimo tudi primo--ski Slovenci čim več uspeha, gradiščanskim Hrvatom pa, da bi čimprej dosegi uresničenje svojih že priznanih pravic! Vse za »linijo “ Jugoslovanska baletka liana Gluviko-va je> iznašla poseben način urjenja svojega telesa-, da ga ohrani prožnega. Pra - vi, da si vsako jutro potisne osem bonbonov »pralines« v usta — s prsti na nogah. »Ti bonboni ne debelijo«, je pristavila živahno. Prepričani smo, da bi posnemanje te »shujševalne kure« odstranilo premnoge okrogline tudi naših lepotic, ki bi se rade znebile nekaj podkožnih oblog. Le pogumno na delo! Kako je z vinom drugod? Maršala«hrizi Ko zapusti vlak (Palermo, .se izačenja potovanje v preteklost. Ta ni -talkb daleč.: čim obkroži žeileiziniiea .gorski s,klop Molite (Pe-llegrima, se pokažejo sive, skalnate, .gole gore Montelepra, ki so pred nekaj lati živele v .bujni- domišljiji celega sveta, takrat namreč, ko je itu gospodaril roparski poglavar Giuliano. »Rapido« -nadaljuje svojo pot v Mar-.salo, potni cilj vseh pristnih poznavalcev vina. 'Po- žarečem soncu, .sopiha« vzdolž j-uižnozahodne sicilijske . oba-le mimo samih vinogradov, dokler se končno ne u-stavi na cilju. Na kolodvoru nakladajo ogremne pletenke. Rahel vonj, ki ga ni bilo čut liti- doslej, prodira v vse--pore in v obleko. Prebivalci živijo n' precej tesnem .prostoru skoraj izključno od vinogradstva. Tri če--tntim-e domačinov je za-poslenih v vinogradih, ostali delajo v kleteh. Verjetav' bi ostala vsa pokrajina, širšemu sveit-u neznana, če ne bi prišel 1 etn .1773 prav v Maršali neki Anglež, Woodhou.se po i-me.nu\ na misel, da ibi bil kraj primeren za velike .nasade aromatičnega grozdja, iz katerega: bi na poseben način pridobivali vino, ki bi ga predajali tudi v tujine. Uspeh je -bil -nepričakovano ugoden. 2e leta 1800 je naročil admiral Nelson, vrhovni .poveljnik angleškega ibrodovja, velike količine slastne pijače, ki naj bi dvignila razpoloženje na krovu njegovih ladij. Nekaj časa ,se je na-selil tu drug An glež, miste.r I-ngham, ki je še bolj razširil pridelovanje maršale, -kot so izdaj prvič splošno, in uradno (začeli, imenovati novo vino. Veliki prodor se je pa posrečil šele domačinu, Sicilijancu Vincenzu Flori«, ki je izpopolnil predelovanje grozdja v vino, ne da foi pa pri tem dodajal kake -umetne snovi. Sicilski maršala je kmalu zaslovel no vsem sveitu. To ie bilo v času pred prvo .svetovno vojno. Sicer pa vladajo v podjetj-u Florio še danes stari običaji. V obrat-u, ki noče u-vesiti -nobenih (tehničnih .novosti, ki bi lahko -škodile aromi vina, velja še vedno .geslo: »kakovost pred količino«, in -rav--nia-telji prihajajo v urad še vedno na kolesu.... Upadanje potrošnje »Kakovost pred količino« je hvalevredno načelo. Kako dolgo bodo pa lahko ostali zvesti temu načelu, ali z drugo besedo: ikeiko dolgo 'bo lahko obstajalo podjetje, če ne ibo pri sta-ri kakovosti količina, ito-rej promet, v -nobenem sorazmerju s prodanimi1 množinami drugih, sodobnih »drin-kov«, -kot so -na primer razne sadne pijače in -zelenjavni »cockta-ili«, da Coca-ccile in njenih posnetkov sploh ne omenjamo. 'Samo ena pi:ačai -naših cče-tov je ostala -priljubljena t-udi pri današnjem poko-1-e-nj-u: pelinkovce, vermut. Mlajši ljudje imajo ve.rmut -zato radi, ker ga lahko v v.ročini mešajo e -sodavico al.i ledom. To -bi -pa samo po sefoi še -ne zadoščalo. Tovarne vermuta imajo to srečo, da imaj" v svoji .sredi d-enalrno ta.ko močno podjetje kot je družba CIN-ZANO v Turinu, ki vleče vsa dru-ga manjša, podjetja- kot na vrvi .za , seboj. Vodilni -možje CINiZAN A vedo, da se lahko v čas-u vitaminske psihoze sladko vino -uveljavi le z ame-rika-n-sko propagando. Treba je pa- -bilo pri te-m tudii- spraviiti1 s pota- vse konkurenčne pridelke. (Načrtom finančne skupine CINiZA- MNuniummiittmiiimiiiiHiiHiHnimsiiiiiii ..................................................................................................................................................................... POP ČRTO MAŠČEVANJE MORJA (Po norveški pravljici) Edda je -ljubila morje irjad- vse. Ko so zlatožareči sohčni prameni- razsvetljevali modrino -tihih fjordov, so njeni pogledi pazljivo sledili poigravanju- mavričnih barvnih pretakanj. Njena mladostna domišljija ji je čarala- še .nikoli spočete varljive prizore. »Edda! -I-graj se vendar z nami!« so jo va-bi-li vaški otroci, vende-r se Edda- ni ameinii-la za njihova prigovarjanja. Obsedela je na skalnatem previsu vsa zatopljeine v morje in sonce. U-soda- -na v,se mogoče načine oblikuje človeško življenje. Nekaterim poteka življenje kot -prijeten sen, dir-ugim se vleče s -po-ča-snostjo -temne polarne noči.... V ribiški koči, kje-r je Edda- dorsišča-ila, je bito tiho in puščobno. Teta- Antja je stalno- -godrnjala in vsemu svetu pretila s .peklenskim ognjem. Molčeči sit-ric Ulev pa je bi-l le redko doma. Ce ni ribaril daleč tam na odprtem morju, je odhajal ob bogatem -lovu -s plenom v Trom-eoe nai -trg. Edda se- je nekega dne -začudila, ko jo je -stric Ulev -nagovoril: »Jutri pojdeš z menoj v T-romsoe,« je dejal, »danes sem-nalovil toliko rib, -da1 mi 'boš -morala- pomagati.« Ed-di je. srce zaitripalo z vso silo, saj še nikoli' ni videla mes-ta i-n je nje sove čudovite skrivnosti po-znala le i-z ribiških pesmi. Te so -pripovedovale, kako izgubljajo -tam prostodušna dekle-ta svoja s-rca -in kako čudovito zapeljivo so u-datrjali -zvoki godbe, ki. je Edda poprej ni nikol-i slišala. -Divje so jo razposajeni, gostje vrteli po skromnem plesišču. Stric Ulev je h-i-tro uganil, kakš-no občudovanje je žela- med mladim meščanskim moškim svetom njegova »zlaita ribica*. Dobro bla-go vedno najde -k-upca, je premišljeval stri-c U-lev in v mislih je že prešteval srebrne 'krone po žepu. V -resnici so po tem -za Eddo tako nenavadnem dnevu -številni snubači -dodobrega rag-ladi-l-i stezo do njegove -koče. Dnevno se je po kak meščan prika-zoval a -r.ajraizlične-jšim-i o-pravki. Fantje, so naenkrat pričeli povpraševati. po ribah ali naj-ra-znovrsitnej-šem ri-bairskem orodj-u. Teta, Antja je še glasneje godrnjala ob svojem kotov-rabu-, st-ric -pa- j-e molče -spušča-l obilne oblake dima i-z svoje stare porcelanaste .pipe. V peči pa- je zamolklo tulila burja: »Oj, ti -uboga Edda!« -Sta-ri -Hopre je svojima- sinovoma za? pus-t i-1 bogato- premoženje, ko se je po o-bilne-m uživanju mastne polenovke 'n močnega žganja poslovil od -tega, sveta. Mlajši Troimtje, -lep in postaven fant, je opravljal kupčije v. zunanjim svetom in se je -le redko vrača-l v Tromsoe. Starejši -Olaf pa je -skrbel -za, dom in je iza-to pogosto -zahajal v .ribiško stričevo kočo. Ni -se pogajal za mreže in ri.be. Kakor zažene v-sak pravi -ribič naravno-st svoj t-rnek, tako je tudi Olaf prišel hitro z besedo na dan. »Sem zadovoljen,« je dejal stric U-lev Nato pa i-e ."e dostavil: »kdaj misliš, da bi opravili poroko?« Olaf ni dolgo razmišljal: »V štirih tednih, ko se v-me brst -domov. Ta,krat si -bova razdelila premoženje in vsak -bo delal na, svojo roko.« Stric Ulev je udaril v Olafovo desnico m kupčija je -bila sklenjena. »Ce-z mesec dni bo-š poročila Olafa,« je dejal stric Eddi, ko se je v-rn-i-la domov. »Jaz — Olafa?« »Dal sem mu besedo, in da -besede nikoli ne pojem, ti je znamo,« je jezno še dodal stric U-lev. Edda j-e umolknila. V -njenih očeh je od tega -dne dalje ugasmi-l nekdanji blesk. Kolovrat tete An-t-je ’e tudi- nadalje še brnel. Molče je stric U-,lev vlekel, svojo pipo, le burja- je še žalostne je tulila: »Oj-, ti uboga- Edda!« !Do mesta Tromsoe je -še kar dolga pot, vendar Edda in Olaf med potjo miist-a -spregovorila niti besede. Končno je >z zastavicami okrašen čoln pristal ob mestnem obrežju. T-u je -zaročenca pričakovala velika' množica prijateljev, znancev itn radovednežev. Zaročencema so zapeli na-rod-rjo svatbeno pesem in j-u pospremili v cerkev. Tu je Olaf spregovoril prve besede: »To -je moj brat Trontje,« je dejal. Edd-i se je dozdelo, ko da je nenadoma zagledala tis-to živo sli-ko, ki jo -je tolikokrat ulz-nla v svojih sanjah. Trantje pa je bil prepričan, da stoji pred njim morska vila, katere zlati: prameni in si--n-jemodre oči priklenejo tudi, še tak -močno moško srce, da- ga nikoli več ne izpustijo. Pričela je razkošna gostija. Vino je -teklo v potokih. Godci so pihali na vse pretege i-ni pari 'so se vntel-i v polni razposajenosti. Olaf se -je -izkazal za pravega junaka- v tekmovanju s pijačo. Prijatelji -so -ga -morali nositi dotmov.... Počasi je umi-ra-la. žerjavica v peči. Olaf je glat-s no -smrčal oblečen na postelji. Edda pa je prisluškovala bu-rji, ki je prepevala svojo staro pe-se-m: »Oj, ti -uboga Edda'« Ko je -zjutraj prišla ik sebi, je sonce medlo sijal ) skozi okina njej -neznane sobe. -Poleg nje je sedel — Tronfje. Boječe je Edda spraševale, kaj- se je pravzaprav zgodilo in kje je Olaf. Ne da bi jo -po-gle-da-1 v oči je -svak od-govoril: »Ponoči j-e v vaj-ind -hiši izbruhnil požar. Tebe je z-„-de-1 lese-n-i ogorek -na glavo in nezavestno sem te odnesel- v -mojo -hišo. Olaf je skupno s hišo zgorel.« Dve leti sta pretekli od -tega dogodka. 'Trantje i-n Edda sta že precej časa poročena. Mladi ženin -pa je iz dneva v dan -bolj molčeč. Skrivnostna -bolečina mu razjeda srce. Niti sinček dojenček ga ne more razvedriti. Ne-ke-ga večera -so se vsi trije vračali z izleta s čolnom proti domu. Morje je ■bilo mirno kot olje. -Medlo so sijale zvezde na temnem nebu. Edda je poskušala zapeti neko veselo ribiško pesem. »Ne prepevaj, moli!« jo je opominjal T-ron--tje, »danes je obletnica, Olafove smrti — e-li vidiš na obzorju tisto črno me-glo? (Pred neurjem ne bomo doma!« Kmalu, -zatem, ko je Trontje spregovoril te -besede, se je stresla morska površina, zvezde so izginile, morje se je por (krilo s snežnobelo peno. Burja je za-tu'' .lat Edda je -molila im tesno 'stiskala, svojega otroka. Njene -besede pa- je -pogoltnila burja. Zdelo se ji je, da burja- laja: »Mors-ko maščevanje velja morilcu!« Trontje je z grozo vzkliknil: »Uboga Edda! -Za nas ni -rešitve! Morje ne poznat u-smiije-njav pa tudi Olaf, ki sem ga ugonobil, ,ga -ne poz-na im kliče morje po maščevanju....« Naslednjega dne po -neurju- so našli na obrežju razbitine čolna. Kasneje pa "o valovi odvrg-li na suho štiri trupla. Tron-tje je tesno objemal -svoje-ga- -brata, ki gaje pi-janega -na -poročno noč -zagnal v morje, Edda, pa je ina prsi priti-s-ka-la svojega -sinčka. Bergit Fergason NO je prišla prav okol.nost, da so bile maršalske kleti že nekaj časa v la-temntni: krizi. Tvrdka FLORIO je v času u-godrne gospodarske konjunkture zaposlovala več -kot 600 delavcev, danes jih pa ima -tudi v obeh- najvažnejših mesecih — v -septembru in oktobru — kvečjemu 150. Koncern Cimizana- je lahko tovarno FLORIO potisnil popol-notna v kot s -tem, da se je na- izunaij z njo fu-zdoni-ra-L to se pra- vi pristopi-l s svojim kapitalom, s tem si pa pridobil v podjetj-u tudi glavno -besedo. Reklame pa ‘zdaj ne delajo morda- tudi za marsaio, ampak le -za vermut, to pa V podvojenem obsegu. (Potrošnja maršale v Italiji sami pada. Prodaja v tujino .se pa dvi-ga-, vsaj v primeri z letom 1914. Toda to -niti od dale« ime krije težav, ki jih imajo vinogradniki zaradi manjše -potrošnje na notranjem tr-g-u. Katastrofalna vinska letina v Avstriji Medtem ko je v Italiji vina preveč, pričakujejo v sosednji Avstriji le-tos pra to katastrofalno- letino. Zaradi neviht ia slabega v-remsna, ki si je letos poleti pošteno privoščilo vinograde, p® -tudi -dru ge predele Avstrije, se bo vinski pridelek -sukal tam nekje okrog 500.000 hi, medtem ko normalne tetine presegajo 1 milijon hi. Rekordna vinska -letina leta 1954 je da-la avstrijskim vinogradnikom celr-1.639.000 -h-l domačega vina-. Tako bo letošnja- vinska .letina -na-jslabša v vsem povojnem času. -Podobno ko-t pri nas, kjer je posebno do-l-ga -su-ša- -zadnjih te-d-nov vplivala ne zmamijšanje pridelka, a je zato ms-tva-rito pogoje za -njegovo boljšo -kakovost, tako pričakujejo tudi v -Avstriji, da bo let-ps • nji vinski letnik odličen. Tudi tam s.? namreč imeli skoro ves september lepo sončno v-reme. V takih okoliščinah je razumljivo, da se cene vi-nu že dvigajo. Zanimivo pa je, da bi sami proizvajalci avstrijskih vin jo dvi-ganje cen radi zavrli. Zato so zahtevali, da državne oblasti, upoštevajoč slaba .letino v avstrijskih vinogradih, dovolijo veliko večji -uvoz -tu-ji-h vin ko-t lani. Njihova- razlaga je -sledeča; če bodo c> -ne šle preveč nav-zgor, jpotem se bo marsikateri potrošnik raje odrekel vinu i» bo pil kaj drugega. Nevarno je, da se tako izg-ubljeni potrošnik nikdar več ne povrne k vinu. Komu bomo torej- proda!1 -svojo kaplj-ico y prihodnjih, boljših 1° -tih? -In -kakor j-e presenetljivo, se avstr i ski producenti vina zavzemajo -za ehra -niitev primerno nitaki-h, ne pa čim višjih cen, čeprav 'bi- -zaradi -tega za svoj letošnj-i-prideiek me dobili toliko, kot bi se da' > doseči, če -bi -ne povečali -uvoza- tujih vir-> Mislijo pač -na bodočnost i-n ne samo na ■tre-niutno špekulacijo. Nočejo si s-podre-eafi veje, -na kateri, sedijo. V nekem londonskem zdravniškem listu poroča angleški zdravnik, da je dve ma bolnikoma predpisal preparat proti ravmatični artritis. Zdravilo bolnikoma sicer ni pomagalo, vendar sta se po uživanju oba pacientu počutila izredno do bro. Dotedanja temna barva las in obrvi se jima je nenadoma spremenila v pšenično plavilo. Ali bo to prebarvanje tu di trajno, še ni mogoče povedati. Zdravniki z velikim zanimanjem raziskujejo nenavadni pojav. Zdravnik pa seveda rrf objavil imena zdravila, ki ga je mogoče dobiti v lekarnah samo proti zdravniškemu receptu. —— ■ — —— ■ - —I ■■■■—— — -■tal — .1 — — ■■■ —— ■■ ■ . M ■■■!■ — Nov tržaški občinski odbor Nauh slovenshim homunističnim upliucem „ Slikajte, da vidi svet, kako se živi v Jugoslaviji“ Zadnjič smo objavili imena novih občinskih odbornikov. Vseh skupaj je, poleg župana, trinajst. Demokrščani imajo de= set odborniških mest, tri mesta t podžupanom imajo socialni de-mokrati in eno mesto imajo re* publikanci. Glavni resori, kot javna dela (odv. Harabaglia), ce* ste, kanalizacija in čistoča (inž. Visintin), davki (dr. Rinaldini), ekonomat (dr. Verza), občinska podjetja (dr. Venier), šolstvo (prof. Sciolis), personalni oddelek (prof. Gridelli) so v rokah demokrščanov. Socialni demo* krati imajo podžupansko mesto in, računovodstvo (prof. Dulci), anagrafeki urad (odv. Miani, bi v? ši župan do 1. 1949) in upravo posebnih ustanov (dr. Benussi s Gam;bel). Republikanci, ki so i* meli poprej personalni oddelek, so dobili sedaj trgovske licence. Iz te razpredelbe izhaja, da so vse ključne postojanke prišle v posest demokrščanske stran* k e, medtem ko so imeli v prejš* nji občinski upravi referat za personalne zadeve republikanci, ekonomat soc. demokrati in dav« ke liberalci. Zaradi ogromnega opravka z javnimi deli in novimi zgradba* mi je bil resor, ki ga je vodil pod bivšo upravo sam inž. Visintin, razdeljen na javna dela, ki jih bo upravljal odv. Harabaglia, in na ceste, kanalizacijo in čistočo, kar bo vodil inž. Visintin. Samo prof. Sciolis je ohranil svoj stari referat. Vsa druga odborniška mesta so zasedli no* vi odborniki. Z ene strani je ta vrstitev v resorjih demokratie* na, z druge — tehnično*gc>spo* darske plati — je pa ta rotacija in zasedba z novimi odborniki — dokler so stari na razpolago — manj umestna. Poprej ko se nov odbornik poglobi v svoj resor in ga spozna, pretečejo meseci in meseci, če ne celo leta. Vsekakor pa možje, ki so na čelu oddelkov občinske uprave, s svojo preteklostjo in resnostjo jamčijo za točno poslovanje ob* činskega aparata. Ob tej priložnosti moramo reči, da kot itali* janski državljani slovenske na* rodnosti z vso pravico pričaku* jemo, da bodo odborniki pil vodstvu poverjenih jim funkcij ravnali s Slovenci v duhu pravi* ce in demokracije ter v kali za* trli vsako zapostavljanje in di* Pouk, prazniki in počitnice v šolskem letu 1956-57 Objavljen je bil odlok, s katerim je maiistrsivo dotočilo tako imenovani »šol-t ki koledar« za prihodnje šolsko leto. ■Na nižjih srednjih in strokovnih šo-čah bo izače-lo šolsko leto 3. Oktobra, na višjih -srednjih šolah ('klasičnih in realnih 'gimnazijah, 'učiteljiščih in tehničnih šolah) pa 15. oktobra. Šolsko leto bo raz deljeno na tri redovalna razdobja (tako imenovana (tromesečja). Prvo traja od cačet-ka pouka do 22. decembra, drugo od 7. januarja do 20. marca, tretje od 20. marca do konca pouka. Dneva zaključka eolskega pouka pa še niso določili. (Pouka 'prosti (torej- praznični dnevi) Jezikovni tokaji SPRI V prostorih SPM v Trstu, ulica Machiaveiy. 22-11., bodo odprli v prihodnji seziji naslednje jezikovne tečaje: SLOVENŠČINA Tečaji (začetnike ki iapcftnje-valni tečaji se vse vnete poznavalcev slovenskega jezika. ANGLEŠČINA Tečaji za začetnike angleškega jezika in tečaj za konverzacijo. Tečaje vodi profesorica iz Anglije. NEMŠČINA Tečaji za začetnice nemškega jezika .in teča ji za tiste, ki deloma le obvladaj© nemški jeaik. 'Poučuje usposobljena 'profesorica nemškega jezik«. V slučaju, da bi bilo dovolj interesentov za francoščino, bo SPM poskrbela 'tudi za otvoritev tega tečaja. Pri jave za vse obiskovalce sprejema pisarna SPM v Trstu vsak dan, razen ob sobotah, od 17. do 18. ure. skriminacijo na škodo naših lju di, našega jezika in naših usta* nov. To je postulat trezne, dale* kovidne in pravične politike nasproti slovenski narodnostni manjšini. Kajti pri današnji po* litični konstelaciji v svetu in v dobi zrakoplovstva, radia in te* levizije, ki ne poznajo več dr* žavnih meja, bi si mogel le on-, ki je prespal evolucijo in nauke zgodovine zadnjih petnajst let, utvar jati, da je mogoče še danes, sredi Evrope, reševati manjšin* ske probleme z raznarodovat njem. Delegati pokrajinskega sveta v raznih ustanovah Freiteklo soboto je bil® seja tržaškega pokrajinskega sveta, ,na, kateri, so voi"i razne delegate, ki zastopajo pokrajinski isvet v raznih ustanovah. Tako so izvolil' predsednika pokrajinskega sveta, Grego-rettija, kot zastopnika v upravi tržaške univerze, profesorje Ciacchija :za delegata v upravi velesejmstke uis-tamove, svetnika Malaizzija- v 'ustanovo -za industrij sko pristanišče in dr. Appollonija v ustanovo središča za zdravljenje tumorjev. (Pred izvolitvijo naštetih zastopnikov je načelnica komunistične -skupine pce Gospod urednik! Oprostite, da y '»Demokraciji« izrazim nekaj misli, iki se mi zdijo prav v teh časih zelo pereče. V enem -samem dnevu sem prejšnji teden kar štiiri- nezadovoljneže tolažil. To ni nič čudnega — boste dejali — .pri fej inflaciji nezadovoljstva, ampak 'tu ni šlo za tisto vsakdanje mrmranje in godrnjanje, (ki nam je v 'brvi, pač pa >za /težja' in 'usodnejša vprašanja. Kar štirje razmeroma zadovoljivo zaposleni ljudje mi lepega dne, neodvisni drug od drugega, pridejo s sporočilom', da so naveličana, »garanja za nič« in, da pojdejo — čez morje. Kakšni varoki — morda bolje manije — so tem štirim zdravim, krepkim in -razmeroma mladim ljudem narekovali -tako —• v vseh štirih primerih nepremišljeno — odločitev? Brvi vzrok, ali bolje izgovor, pri vseh štirih je bila nezadostna, plača: 35.000, 42.000, 38.000, 40.000 lir so mesečni prejemki, ki so mi jih štirje »obupanci« navajali. Ko sem z njimi preračunaval izdatke in črtal nekaj postavk, ki v njihovem življenju ne pomenijo — tudi po lastnih priznanjih — .nobenih pomembnih odrokovanj, so se prejemki -z izdatki ■kar lepo izravnali; v dveh primerih pa je še celo nekaj tisočakov ostalo iza težke čase. ■Drugi iizgavar je -bil nezadostno delovno zadoščenje. Kdo izmed nas ne ve, da je volj«: šefa nespremenljivi zakan, pa četudi šef enkrat nima prav? Ali pa se bodo: vse nedelje, 1. -november (Vsi sveti), 2. november (Vseh vernih duš dan), 4. november (Dan narodne enotnosti), 8. december ((Brezmadežno spočetje), božične počitnice (od 24. decembra do 6. januarja), 11. februar (obletnic« konkordata), 19. marec (-sv. Jožef), velikonočne počitnice (od četrtka pred veliko nočjo do velikonočnega ponedeljka), 25. aprl (obletnica osvoboditve), 1. -maj (praznita dela), Vnebohod, Telovo, 2. junij (obletnica Republike), 29. junij (sv. (Peter in Pavel) ter praznik patrona občine, v kateri je šola (v Trstu sv. Just, 3. novem tara). (Naši dijaki bodo torej imeli dovolj počitka, vedo 'kdaj bodo redovani in zato bi bilo prav, de «e takoj od začeitk J dobro primejo del«. Dotlej naj se pa ob sladkem grozdju še naivžijejo eadnjh dni počitnic! ParmocevtsliB In pedagoško fakulteta tidi v Trstu V pričakovanju zakona, s katerim bosta tudi in« tržedki univerzi ustanovljeni farmacevtska in pedagoška fakultet«, je tajništvo 'tržaškega vseučilišče sporočilo, da sprejema prošnje za vpis n« iti dve fakulteti -le *a tekoče 'šolsko leto. Pedagoška fakulteta ‘bo imela tri oddelke in se nanje lahko vpišejo tisti, ki imajo učiteljsko diplomo. Predavanj«! bodo verjetno začela *e novembra'. Podrobnosti 'tako glede pouka 'kot prošenj pa so objavljene na oglasnih -deskah vseučilišča. Šolske knjige Z ozirom na to, de se mnogo revnih dijakov -obrača' na naše društvo s prošnjo za šolske .knjige, naproša- tajništvo SDD dijake, 'ki so se vpisali v višje raz rede ali ki so končali študije, naj po možnosti knjige, katere jim ne služijo več, darujejo ŠDD, 'ki jih -bo potom izposoje-valo revnim dljakcen. Knjige sprejem,i tajništvo ob uradnih 'urah v ulici Machiavelli 22-II. dala glasovalno izjavo, s katero je predlagala, naj -bi tiudi komunistom zaupali del' odgovornosti pri upravi omenjenih ustanov. Poudarila je, ida ima: njena izjava- -načelen značaj in .da bo od njenega ■upeštevanja ali neupoštevanja odvisno bodoče zadržanje komunističnih svetovalcev v tržaškem pokrajinskem svetu. Weissovi je odgovoril predsednik Gre-goretti-, -ki je obljubil, da bodo 'manjšinske skupine pravično zastopane v raznih odborih-, da pa ne morejo -zahtevati zastopstva v tistih ustanovah, v katere i-meuuje pokrajinski svet lahko sa-mo en s osebo. Zaradi takšnega predsednikovega st' ■lišča so se -komunisti' nato vzdržali igkv sovamje- iza izvolitev izastopnikov v te stanove. -Na i-sti -seji je komunistični sve tovalec Ju-ra-ga- poudaril, da se je -treba zavzeti za' ustanovitev proste cone, pripadnik Krščanske demokracije, odbornik -De-lise, pa je dodal, naj bi ustanovili od* .bor strokovnjakov, ki ibi temeljito proučil to zadevo. Predsednik Gregoretti je zaiključil razpravljanje s sklepom, da- se nadaljnje Ukrepanje o tej stvari poveii pokrajinskemu odiboru. 'Tako je tudi v 'pokrajinskem svetu vprašanje proste cone spravljeno v .roke, ki niso ravno naklonjene uresničenju te želje velike večine tržaškega prebivalstva. Na seji, ki je 'bila V ponedeljek, je pokrajinski svet razpravljal o uvedbi obvezne vojaške službe v nekdanji: coni B. 'Predsednik Gregoretti je izrazil presenečenje in poziv italijanski vladi, da mara v tem vprašanju -takoj intervenirati.. vsi .zavedamo, ka-j nam je v .takih primerih storiti, kako se obnašati? Ce tega ne vemo, kaj lahko nastajajo razočaranja -in /ne,zadovoljstvo nad1 -tem, da. naših .zamisli ne priznavajo, naših predlogov •ne upoštevajo in našega -dela .ustrezno ne cenijo. Nič čudnega, če nais ob takem razpoloženju napadajo skomine po Ameriki, Avstraliji ipd. Tam — .taka prepr' oujemo sami sebe — ibomo našli delo, pri katerem bomo pokazali svoje sposobnosti in s tem našli'zaslužek, bi nam pri-'tiče. Nezadovoljstvo še narašča, če smo se prepričali, -da tudi' naši- delovni- kolegi naših naporov ne upoštevajo in ceinijo. Talko .postajamo na delu nesimpatični, občutljivi. To stanje nas spravlja celo v fizično 'bolehanje. Vsem tem ljudem, ki jih -ni malo, bi želel vdahniti- nekaj- .nasvetov, ki so sadovi dolgoletnih izkušenj: 1) Ne odločajmo ničesar v jezi- in -razburjenosti! Vsi- preživljamo trenutke pobitosti. Ce že mislimo, da- si moramo prebrati zaposlen je ali' celo poklic, temeljito premislimo vso zadevo mirno in trezno! 2) Ne menjajmo dela ali celo poklica zaradi, trenutnega ne razpoložen ja s sedanjim delom! Vsako delo ima svoje sončne in senčne strani. 3) -Dobro premislimo, ali borno novemu izapos-lenju tudi kos! Izprašajmo samega sebe ta priznajmo si slabosti, da. s-e ne zazibljemo v neutemeljeno samozavest! 4) Temeljito pretehtajmo, ali res ni nobenega drugega- izhoda' kot avstralski parnik! Ne vdajajmo se zapeljivim vestem znancev! -Ljudje nismo vsii enaki! Kair je enemu pra-v, je drugemu -kaj lahko v na-potje. Premislimo .temeljito, ali 'bomo v tujini našli -tudi -notranje zadovoljstvo, .saj je od- te,ga odvisen uspeh v življenju. Meščanu že sama misel, da bi nenadoma moral stanovati nekje na podeželju, po-vzro' neugodja. Kakšno razkrojenje bo mastailo šele takrat, /ko .bomo morda na sto i-n tisoč .kilometrov oddaljeni od mes‘ n ih -središč, ki so nam povrhu še- tuja- in neusmiljena. 5) Ne pozabljajmo nikoli: Ljubo doma, kdor go ima! tBrišli bodo časi, ko se -bodo vrata med lastni svet, med lastne ibrate na stečaj odprla. Ne pozabljajmo tega! I. M. Nekaj pripomb Gospod urednik! Gospodje okrog »Novega lista«, posebno pol še njihov diuhovnl in krušni oče, so .zalo gostobesedni a nauki ta prerokovanji. V teh dneh malih in velikih matur p« «e plodovito urijo v izpraševanji — ne .lastnih. pač pa. tujih vesti. Nihče jah sicer ni poatavll za eksaminaterr-je politike niti na Tržaškem in Goriškem, niti na KnuoHce-m im na Južnem Tirolskem, vendar jim žilico ne d« miru V -pred* ta medvojni -borbi na- Trta škem so marsikaj oanonjeva-li, kar bo v Glasbena *ola SPM Vpisovanj« lanskih In novih- gojencev je začelo v ponedeljek, dne 17. septembra in kraj® dnevno od 10. do 12. ta od 1«. do 1«. ure v u-Hci Machiavelli 22-1-1. Pouk bc» zai klavir, violino, harmoniko in orkestralne instrumente poleg teoretičnih predmetov. Vsa podrobna navedita im informacije daje. vodstvo v ul. Machiavelli ob zgoraj omenjenem čaBu, Titov 'list »Niške Novime«, ki izhaja v Nišu, primeša .v rubriki »Beležke« pod naslovom »Brez ponosa« -naslednjih mekaj vrstic: »Pred določenim časom -se je v vas' 'Bukovec na .trgu- ustavil avtomobil s tujci. -Izstopili so iz alvto-mdbila in se sprehodili po 'tngu. Seveda -so imeli s sebo-j -tudi fotografski aparat, .da .bi nabrali nekaj .posnetkov po Jugoslaviji. To »o pri nas vsakdanjosti'. Tujci, fotografirajo vse, od -zgodovinskih .spomenikov do osličkov, ki so natovorjeni z vrči mleka-.... Bred tujci, .ki; so bili Francozi, se 'e nenadoma pojavil kmet Anastas Ilič. V razcefrani obleki, razgaljenih prs in s koščkom suhe krušne .skorje v -roki se je 'Pos-tavil v pozo v pričakovanju, da bo .ovekovečen’ v apalraitu nekega tujca. ,Slikajte, da vidi svet, kako se živi v Jugoslaviji!’ je 'zaklical Anastas Francozom, 'ki ga- sicer niso- ramumeli, vendar so zaslutili, aa- kaj gre.« Ko je dopisnik »Niških Novim« gornje stavke napisal, se je seveda »po liniji« 'zgražal ma-d postopanjem Anastasa Iliča ;i-n nadaljeval: »I-zgubljeno dostojanstvo :im potnos, vise. to .ponižuje vse tisto, kar je ljudskega in plemenitega v človeku, na najpodlejše sovraštvo -nasproti lastnemu narodu.« 'Za kaj je šlo v primeru kmeta Aneista-sa Iliča? Bosliušal je Ana&tas iz Bukovca, -kakor posluša ostail-ih 17 milijonov Jugoslovan -nov, kako tujci, ki- jih -titovska prevarantska propaganda zapeljuje, navdušeno politični zgodovini ostalo čnn madež političnega 'hazarderstva. Tudi s prerokovanji niso imeli več sreče , . . Slovenci smo šotorski dobi že odrasli, zato eksaminartorjev ne potrebujemo, potrebujemo pač učitelje i-n blagohotne svetovalce. Nimam nič proti temu, -da. je SL .nemudoma odgovorila dr. Besednjaku, -mislim pa, da je -ta gospod dolžan še kup odgovorov slovenski javnosti. Ali- .bi ne kazalo, da ga -povabite -na. javno raizpra-v-Ija-nje o slovenski politiki v zamejstvu, ob taki priložnosti -bi se mnoge zadeve 'razčistile. A. G. Program obiska predsednika republike Bredšednik Gron-chi, ki bo v nedeljo 7. oktobra obiskal naše -mesto, -se bo dopo1-dne udeležil Vsedržavnega kongresa it-; ■lijanske-ga tiska, popc-ldne bodo predsednika republike sprejeli na županstvu, nakar -si bo ogledal mesto. Predsednik Gronehi s-e ibo vrnil v Rim še isti. da i -zvečer. Komisije za važna vprašanja Na predlog občinskega odbora .bodo v tržaškem občinskem svet-u- ustanovljene komisije iza -posebno važna, vprašanja. Med drugim so predlagali ustanovitev komisije iza- deželno avtonomijo, za vprašanje prosite c.:>ne in za prometne zadeve. -Komisije bodo sestavljali člani vseh v občinskem -svetu -zastopanih skupin, v-s - -ki pa 'bo predsedoval občinski odbornik. Oprostitev šolnin Iz Rima poročajo, da je prosvetni minister 'za prihodnje šolsko leto op ros1 ,1 ■plačanja šolskih .pristojbin srednješolske dijake-begunce iz Julijske Benečije 'Dalmacije. Begunski dijaki s področja Tržaškega ozemlja, ki ni pod- italijansko upravo, kakor .tudi z ozemlja, ki je po določilih mirovne pogodbe prešlo pod vrhovnost drugi-h držav, ne bodo plačevali šolskih pristojbin, kakor jih ne plačujejo otroci italijanskih državljanov, ki imajo stalno bivališče v (tujini. Ukrep velja seveda tudi -za dijake slovenskih šol, v -kolikor spadajo v omen-je no skupino beguncev, med/tem ko so "Ji-j-aki-nedrža-vlja-ni že prej uživali predv' dene olajšave. BAZOVICA Musi v staroslovanskem jeziku ‘Preteklo nedeljo so imeli v Bazovici redko ®k>veisno&t. Častiti gospod Stanko Janežič je opravil sv. mašo po vzhodnem obredu ta V staroslovanskem jeziku, kar je privabilo v baizoviško cerkev t-udi veliko -število vernikov, ki sicer ne spadajo pod bazoviški zvon. Delo za kovinarje v Švico Za Švico iščejo delavce kovinarske široke. Stari morajo biti 20 - 45 -let. Podrobnosti v .uradih ha Sprehajališču Sv. Andreja- štev. 25. TRGOVINA Z EGIPTOM SREDISCE ZA POSPEŠEVANJE GOSPODARSKIH ZVEZ Z EGIPTOM Bred dobrim mesecem čini so v Trstu ustanovili .središ-če za pospeševanje trgovine to gospodarskih stikov z Egiptom. Novo središče daje prizadetim trgovcem in vsem, ki -bi radi -trgovali z Egiptom, vse potrebne informacije in podporo. Središče ne igra vloge -samo pri stikih Trst - Egipt, temveč -se uveljavi jo tudi pri urejanju in vzpostavljanju zvez. E--gipta s 'Srednjo im Vzhodno Evropo, v kolikor gre 'za predele, ki -težijo k Trstu-kot k svoji naravni -luki za trgovino z F-gi-ptom. Središče prejema od egiptskih trgovcev veliko vprašanj g-le-de -zvez z evropskimi -dobavitelji za razno blago. pripovedujejo o »raju« in »blaginji« pod komunizmom. Nasičen itakih laži, ki jim nasedajo ne samo tujci, -oddaljeni na .tisoče in. tisoče kilometrov od »Titovega raja«, pač pa premnogi noši Kraševci i-n Kraševke, ki živijo tik ob ograji tega -roja, je kmet A-nastas -razmišljal. Iz Burme pride U Nu. Kot medveda ga- vlačijo z banketa na banket. Ba mu uhajajo ob slovesu iz ust obljube, da mu bo življenje in stanje v Titovi Jugoslaviji s-luži-lo kot vzorec -za »napredek« Burme!... 'Prihaja, cesar Ha-ile Se-lasie iiz Adis A-bebe. Udbovci ga spremljajo s sijajem vseh vrst zemelj.skih blagrov. Polnih štirinajst dni 'bobna komunistični tisk, da bo že sam oseibni stik s Titova Jugoslavijo pričaral v 'zaostalo Abesinijo gospodarski napredek i-n družbeni preporod.,.. Za njitna. -so se zvrstili vsi mogoči zahodnoevropski, ameriški, afriški, aizijsk' Nehruji, Naserji, 'posamezno ali v skupinah. Ker jih je režim 'bogato gostil in za-kladal z hajdragocemejšimi darovi, so navdušeno, poveličevali -»obljubljeno deže lo«, v 'katetri 'ljudstvo od izobilja in blaženosti kak -umira.... Prihajali so tudi ,spokorniki: Hruščev, Bul-gani-n et Co., 'ki so -preklicevali Titov fašizem, -se kesali svojih grehov, prinašali so darove :in odnašali slavospeve Titu in njegovi vladavini.... O vse-m tem je .razmišlal k-meit Ana-stas Ilič. Razmišljal je, kako najprej London sprejema- in proslavlja Tita. Za njim Bar iz. Kako mu pridno lepijo po goerin-šk-ih prsih /zlate kolajne i-n križce, ka-k se mu- klanjajo in -ga- -slavijo -ne -samo ko: prijatelja ta zaveznika, pač pa 'kot pre roditelja, modrega -upravitelja, in dsreče-valca -nekdaj »zaostale dežele«. (BosLu-šal je vse it-o kmet Anastas Ilič mesece in leta, poslušal pravljice v »razcefrani obleki i-n s koščkom suhe krušne skorje v -roki«. Razmišljal je, -bistra igla-va, s .svojim lastnim- razumom in ne -s plačano modrostjo pokli-oniih komunističnih zaslužkarjev; -razmišljal, kako -bi -raaga-li-l visite laži, kako sprostil iz sebe vso svojo sveto ogorčenost. V njegovi domovini, zgrajeni- -na kmečkih žuljih, pognojeni s -kmečkim iznojem in kmečko krvjo, danes mri svobode, ni pravice, .ni nikogar, komur bi se pritožil zaradi- lakote m ibede, ki je -zajela o-gromni del -njegove lepe -domov i-ne. -Opazil je -končno Anasitas -tisto, kar je opazil -tudi dopisnik »Niških Novin«, o-pezil je »vsakdanjosti«. — »Tujci fotografirajo v-se, od 'Zgodovinskih spomenikov do osličkov, ki so -natovorjeni z vrči mleka....« Ali mi -tudi sam, A-na-sta-s Ilič ,-kate* iz Bukovca, »spomenik« za. tujčevo radovednost? Morda bi bil on v svoji »origtaal-nos-ti« iza -tujce še večja -zanimivost od o slička' -z vrči mleka! Ša-.j je prav on, jugoslovanski krnet, živa zgodovina to neizbrisljiv spomenik za zgodovino! Tudi on sipada v v-rsto osličkov, obloženih z najtežjim -tovorom. A-nasta-s -Ilič, kme.t iz Bukovca, se je odločil. V svoji razcefrani- oble-ki, razgaljenih prs i-n s isiuho krušno skorjo v roki -se je Anasta-s postavil z ogorčenjem ta jezo v s-rou pred tujčev fotografski apar irat. Ta -slika bi lah-ko navdahnila največjega mojstra z-a ve-liča-stno delo današnje jugoslovanske stvarnosti. Bila- bi -to inie-'primemo .globlja, bolj ljuds-ka in pomembna slika od vseh današnjih spomenikov v Titovi Jugoslaviji. V tem trenutku je bil Anasta-s Ilič pravi orjak in tudi junak je ibil. Rod .razgaljenimi -prsi je u--tri-palo ogorčeno srce, -milijonov prikovanih sužnjev, -njegovih rojakov. Ni mislil Anasta-s -nase, n-iiti na -Udbo, niti se r.ii A na-stas v -tem trenutku »postavljal v po-.zo«, -da- bi .se '»ovekovečil«. V -tem trenutku je bil An-astas Ilič. lemet iz Bukovca, poosebljena slika zasužnjenega naroda-, in pra-v to stanje j-ugoslovainiskega- človeka so kriknile njegove 'besede: »Slikajte, da vidi svet, kako se živi v Jugoslaviji/« prepričljivo, neizbrisljivo v svet. V teh besedah je .bila osredotočena- -moč i-n sila milijonov, ‘ki nimajo nobene druge -možnosti, da svojo revščino in -svoj odpor 'postavijo naisproti titovskim propagandističnim lažem ta prevaram. Istočasno se je v teh .besedah sprostila vsa izatajena mržnja — tne proti- lastnemu narodu, kakor bi- to hotel ponarejati komunistični pisun — pač pa proti odvratni vladavini, ki je zasužnjiila narod, ga izropala in ga pripeljala na beraško palico, do razcapanih oblačil to do koščka suhe krušne-■skorje.... ■Kmet A-nastas Ilič k Bukovca je ~ svojo razumnostjo, svojim pog-umom in »originalnostjo« postregel iz naukom med drugimi tudi našemu podeželju; tistim, ki so se a svojimi glasovi db zadnjih volitvah postavili v vrsto koristnikov jugoslovanskih delavskih to kmečkih žuljev in proti vsem tistim delovnim milijonom v Titovi Jugoslaviji-, 'ki jih je priložnostno zastopal Anastas Ilič na trgu v iRukovou. Verjetno so v -teta dneh te množice komunističnih podpornikov spregledale, kam jih je, zapeljala komunistična prevarantska propaganda to bodo prihodnjič svojo amoto popravile. Janez 2. Odgovorni urednik: Brof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STMHSLMf PRULICH sprejema v svojem amtoulatoriju v ulici Rtttmeyer 13, tel. 31-813 dnevno od 9 -13 in od 17 - 19 ure ŠOLSKE VESTI krajinskih svetovalcev, gospa Weiss, po- Ljubo doma, kdor ga ima 1