Politični ogled. DRŽAVA SHS. Pašičeva vlada sc nahaja v škripcih. Vprašanje Iteke in tiesrcčni novi zakoni so jo močno zrahljali. Niti y radikalnem klubu ni več edinosti. Pašiču obračajo hrbet celo možje njegove strankc. Vedno gostejši so -glasovi, ki zahtcvajo, da se poveri vodstvo radikalne stranke in vlade Stojanu Protiču. Današnji beograjski listi pišejo, da je dospcl v Beograd nekdanji načelnik tadikalne slranke siari Aca Stanojevič, ki dela na to, <ta se režiui preokrene. Stanojevič svetuje dvoru, da se Pašiča da v penzijon, a na njegovo mesto naj bi prišel Protič, ki jc bolj razsoden in ima vcč ugleda. Pašič nima vcč moči, da bi zdržaJ disciplino v slranki in kliibn. Radi Reko je javna lajnost, da je l^ašič na lastno roko barantal. Gotovo jc, da je bilo nepremišljcno, lako starega človeka kot jc Pašič (ima nad 80 let) poublastiti, da «razgovarja« o usodi Reke in Adrije. Ccla parlamcnlarna opozicija iii celo del radikalov očita siaremu Pašiču krivdo na zgubi Reke. Prihodnje dni pride v skupščini do ostrih naslopov proti Pašiču. t Sedanja vlada pa se nahaja v hudih škripcih tudi rarii iega, ker prinaša naredbe in zakone, ki ubijajo med narodom patrijotični duh ter širijo strašno nczadovoijnost in vzrujenost. To je n. pr. kuluk, nove lakse, krivične avanajstine, odpuščanje prcčanskih ofieirjev in uradnikov. Ker v radikalnem kliibai vstaja zopet grupa, ki je pioti 1'ašiču in proti innogim ministrom, je vladna parlamcntarna večina nesigurna. Radikaia jRankovič in Pantovič zbiraia okoli sebe nczadovoljnc demente v ; klubu in grozita, da nočeta glasovati za vladne predloge. Nameravala eelo izstopiti iz kluba. Gotovo skušata na ta način kaj «iztisniti.« Ncmci (8) in Džemijel (13) pa so rc-s pravi Jiiapci srbske radikalije. So Pašičeva rezerva. K(» bi naj bil dne 22. t. m. načeliiik r.emške«a kluba dr. Krafft glasovai proti kuluku, ga ni bilo v fiuancni odbor. Ko je bilo glasovanje končano, pa se je lakoj pojavil. Sedaj je ugodna prilika, ko bi lahko vse ineradikalnc stranke Pašičevo vlado slrmoglavile. Splošno prescnec-enjc je vzbudilo energično nastopanje slovenskih poslancev v finanonem odboru proti vladi. Proti kuluku so povzročiii naši tak kiaval in so tako naslopiU, da imenujejo srbski listi le dogodke «paklena larma« (peklensko burjo). Radikali so grozili našim zastopnikoin z zapori in zakonom o zaščiti države ter da bodo Slovence že po svoje ukrotili. A naši se niso dali ukrotiti. Če bo zopel kdo trdil, da so «klerikalci« zakrivili kuluk, ta res ne zasluži drugega imena ncgo: lopov. Naši poslanci so s povzdignjeniin glasom klicali vladi: «Vi rcžhnovci spadate pod zakon o zaščiti države in v zapor, ker vsiljujete ljudem zakone in naiedbo, ki med narodom uničujeie s tem ljubezen c!o državc!« Poloiaj jc danes silno zamolan, zunanji in notranji. | Naši so imeli čisto prav, da niso nasttlli radikalnim ¦ obljubam. Sigurno je: doklcr Pašit- s svojo žlahto ne bo ' nehal biti premier in doklcr Hrvati nc bodo ubrali resj nejše politične smeri, nc bo boljšt. j Slišijo se glaso-vi, da bo v slucaju Pašičevega porai za parlament razpuščen. Nato bi prišli na kiinilo dik! tatorji, ali pa — nove volitve. REVOLUCIJA V BOLGARIJL y Bolgai-iji se bijejo hudi bojf incd združenimi kmeti in delavci in med pristaši meščanske. vlado, položaj se pa ne da z gotovostjo presoditi. ker so pretrgane poročevalne in prometnc rveze. Razumljivo je, da vlada v Sofiji noče priznati svojega slabega položaja pred svetom in če bi bila njena obiast omcjcna tudi samo na mesto in pa na pokrajine, ki so pod oblastjo makcdonskih komitov. Po zadnjih porot-ilih je edina zaslomba vlade komitska sila. ker tudi vojaštvo mnogoštevilno pristopti na siran zemljoradnikov, ki so sevc-rne in vzhod ne dek države popolnoma osvojili ter jih odrezali od vladnega območja. Vodja makedonskih komitov Todor Aleksandrov je postal notranji minister. Vstajo proii vladi spremlja gcneralni šlrajk na želcznicah in pošli. Sofijska vlada je tudi to tajila, dokler se ni vse to obistinitilo s tem, da so izostali orienlekspresni vlaki. — Glavna proga Sofija—Carigrad je pokvarjena in Sofija je brez telegrafske in telefonske z\-oze. Vstaji je hotela dati vlada komunistični značaj, sedaj je pa žc povsod znano, da so na čclu vstaje zemljoradniki in da jih vodi maščevanje nad krvoločno.stjo kraljevske Alade proti prejinjemu zemljoradniškemu režimn. POLOŽA.I V NEMCIJI nosi žc vsa znamenja preteče državljansko vojnr. Monarhistične in nacijonalistične organizacije ali fašisti pripravljajo preobrat z ene srrani, z drugc pa vstaja delavstva, ki iščc izhod v/. silne bedo iu kri^e v delavski revoluciji in vladi delavskega ljudstva. — Pripravijcnosti nemške vlado, da bi pod gotovirui pogoji prenehala s pasivnim odporom v Poruhrju, odgovarja Francija še vedno s tido nepopustljivostjo. Ministrski predsednik Poincare je imel pri odkritju nckcga spomenika govor, v katerem je rekel, da se pasivni odpor Nemčijc k)mi. Ncmška vlada se zaveda, da se ne bo mogla več : dolgo upirati, kljub temu pa hoče šc v zadnjem trenutku od Francije izsiliti neke ugodnosti. Toda Francija se ue ! uda in ne bo odnehala od svojega stališča. Svojim zad- : njim izjavam nima francoska valada ničesar dodajali. ZA VOJAŠKO DIKTATURO. ¦; Vzgledu španskih generalov, ki so se polastili vlade, so skušali slediti tudi rumunski visoki vojaški krogi. Imcli so vse pripravljeno za državni preobrat, ka- j tercga so hoteli začeti z velikim židovskim progromom, ' vlada jc pa za tc načrte rvedela ter kolovodje znprla. DRUŠTVO NARODOV. Raziskovalec severnega tečaja, Norvežaii gospod Nansen, ki zastopa svojo domovino v Društvu narodov, je dejal v zadnji seji, da so raznc vlade, ki so prej posamezno skušale pomagati Avstriji, izdale 75 milijonov angleških funtov brez vsakega uspeha, med tcm ko je društvo narodov z velikim uspehom in brez stroškov rešilo ta nenavadno težavni problem. NASE PRIREDITVE. Sv. Peter pri Mariboru. V nedeljo, dne 30. septeinbra priredi na5 OrJovski odsek malo priredilev z igro «Dva gluha«. Polem jc tolovadni nastop članov in naraščaja. Prijatelji orlovske misli prisrčno vabljeni. — Vslopnina 2 J). Bcg zivi. Tombola Udmženja invalidov s« vrši dne 7. aktobra ob 14. uri na Glavnem trgu. Cenjeno občinstvo se naproša, da prispeva k tej tomboli z dobitki, katere sprejema tajnica ga. Maček, Aleltsandrova cesta 9 (tobakarna") tcr z nakupom srečk; kcr je čisti dobičck natnenjen londu za podporo ubožcev, navezanih na državnf prispevke, upa odbor, da se bode cenjeno občinstvo pokazalo radodarnim ter pomoglo do najiepšeg-i nspcha. Udniženje vojnih invalidov Maribor. Priredite\ v Makolah. Igia «Turški križ«, katero je piircdil Orel v Makolab dne 16. 1. m., je krasno izpadla. Na občno željo se bode zopet ponovila v nedeljo, dne 30. sepiombni. Kdor jc še ni videl, naj nride poglcdat. Pa tudi oni, ki so jo že videli, jo bodo zopet radi pri.šii poglcdat. Tako lepa igra se malokje vidi. Da ne bode nied odmori gledalcera dolg čas, se bode zopet prcskrbela godba. Domači pevski zbor bode pel novc narodne pesmi. Pcvci s pevovodjem od Št. Florjana, dolno dožli. Torej na svidenje! Bog živi! Bralno društvo v Ljutomeru naznanja, da sc pripravlja velika javna J>ogata tombola, ki se bode vršila pri lepem vremenu v nedeljo, dne 30. spotembra ob 2. uri takoj po večernicah na Glavnem trgu v Ljutomeru. Glavni dobitki bodo: 1 polovnjak vina, vrcča moke. voz drv (bukovih) blago za moško in žensko obleko. 1 prašič in drugih, najmanj 400 bogatih dobitkov. Občinslvo se opozarja vslcd krajšega dneva, da prihiti točno ob 2. uri na to izredno bogato tombolo, sicer bi lomobola vsled zadržanja občinstva Irajala pozno v tioč. Srcčke po 3 D se bodo dobile v predprodaji v prodajalni Prvcga del. konzumnega društva in v trgovini gospoda Repiča v Ljutomeru. V slučaju slabega vremena se preloži lombola na dne 7. oktobra. Torej v nedeljo dnc 30. septenibra vsi po siečo v Ljutomer. Vtržej. Dekliška zvcza ponovi v nedcljo, dne 30. septcmbra v prostorih Marijanišča igro «V šoli križa« v petih dcjanjih in «Prisiljen stan je zaničevan«. Vabimo k obilni udelfžbi. SLOVENSKEMU UUDSTVU! Na ljubijan.ski visoki šoli sc pripravlja mnogo nasih najboljših lniadeničev za svojc bodoče poklke, za ' profesorje, zdra\Tiike, odvetnike, sodniko, inžonirje itd. Večina U'h je revnih staršcv ,iz kmetskih in delavskih ; slojev. V prejšnjih letih jc za tc skrbcla vlada in vzdf«ževala v Ljubljani vseučiliško kuhinjo. Ker lansko lelo ta kuhinja ni dobila vec <>d vlade podpore, je morala s poslovanjem prenehati. Takrat so stopfli katoližki visokošolci pred ljudstvo in ga prosili pomoči. Vedno darežljivi Slovenci jhu niso odrekli podporo. Poslali so V" Ljubljano živila in denar ter tako omogočili ustanovitev Dijaškcga podpornega društva, ki je nudilo skozi ceJo ieto prehrano preko 100 akademikom, najrevnej-^im zastonj, drugim pa po zuižani ceni. živil se je nabralo v vrednosti okrog 160.000 D. Obral kuhinje je zahteval skupnih slroškov prcko 290.000 D, tako, da smo zaključili s primanjkljajem 11.000 D. Tudi letos stoji naša akademska omladiiia prcd vprašaiijem, kako bo v jeseni, ko bo morala iti v Ljubljano nadaljevat svoje študije. V bodočem šolskem letu bo prosilo za prchrano v naši kuhinji do 150 visokošolcev, tako, da so stroški proračunjeni na 680.000 1). Te ogromne svote nikakor ne bodo mogli plačevati povečini rovni visokošolci. Primorani so ponovno prositt ijubitflje dijaštva pomoči. Tudi naše Ijudstvo ve dobro, da so izobraženci knictskih ia delavskih slojev. Ravno li bodo pač na vscb mestih najboljo upoštcvali Ijud&ke potrebe. Na odgovornih mostih mora imeti uaš kmel iu delavcc. izobražente, ki bodo znali braniti in Hpoštevati ljudske zahteve in pravice. Visokošolstvo dijaštvo se za to obrača na celokupno javnost, da pripomore po svojih močeh društvu, ki ima namen podpirati in omogočiti rcvnim visokošolt-em njihov študi.j. Vsem ristim, ki bodo xiobili od pod- ¦pisanega di-uštva šc posebne prošnje, polaganio na srcs, da so za stvar zavzamejo, vse pa prosimo, da prispevajo pri uabiranju živil in denarja za naše podporno dru- štvo. Predvse sc obiačamo na dekliška društva in vse druge našc organizacije, da arganLzirajo uabiranje v njih okolišu. Ljndstvo, bodi prcpiičaiio, da se ti bo izkazalo vi- sokošolsko dijaštvo prej ali slej hvaležnega. Pokrmitclja: Dr. A. B. Jeglič l. t. Dr. A. Karlin, 1. r. Łkof ljubljtmski. škof lavantinski. !|!i! :!j!!j