12. štev.
Radgona, dne 20. marca 1920.
II. leto.
Murska Straža
Glasilo obmejnih Slovencen.
Uredništvo in ¡¿pravništvo v Radgoni, Murska ulica štev. 184. — Telefonska štev. 31.
. .«■'...= Rokopisi se ne vračajo.	:
Izhaja vsako soboto zjutraj in stane s poštnino vred za vse leto 22 K, za pol leta II K, za četrt leta 5 K 50 vin.
Inserati: Ena petsiolpna petiivrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) 80 vinarjev.
Pri večkratni objavi primeren popust.
Znamenja.
V Nemčiji imajo zopet revolucijo. Vprizo-rili so jo pruski generali in junkerji, sledeč menda vzgledu madžarskih grofov. Dogodke omenjamo na kratko: Že dne 12. t. m. se je v Berlinu izvedelo, da so se v berlinski okolici zbrale močne čete, ki stoje pod poveljstvom monarhistično navdahnjenih generalov. Vlada je alarmirala vojaštvo in zastražila s topovi, strojnicami in žičnimi ovirami yse dohode v mesto. Med 4. in 5. uro zjutraj pa so revolu-cijonarci vkorakali v mesto in se polastili uradov ter važnejših objektov. Že po noči je vlada dobila ultimat, da naj odstopi in izroči državno oblast v roke revolucijcnarcem. Vlada je ultimat odklonila; ker pa so se vladne čete branile nastopiti proti revolucijcnarcem, je izdala povelje, naj se čete umaknejo v vojašnice, člani vlade pa so na avtomobilih zapustili Berlin. Revolucijonarci so izročili poveljstvo čet generalu von Liittwitzu, za državnega kanclerja je bil imenovan ravnatelj Katt, za začasnega predsednika republike pa general Karel Adolf Paul-Paul. Spričo teh dogodkov so se združile vse socialistične skupine ter proglasile generalni štrajk po celi Nemčiji. Iz Bavarske so došla poročila, da se Bavarska ne pridruži vojaškim revolucijonarjem. V Nemčiji vre. Razpoloženje med ljudstvom mnogo spominja na politične dogodke pred enim stoletjem, po napoleonskih vojnah. V Berlinu sicer vlada mir in ni opaziti razen generalnega štrajka nobenega odpora. Z dežele še ni natančnejših poročil. Jasno pa je, da bodo ti dogodki odločilni za bodočnost Nemčjje in morda tudi vse ostale Evrope. Zmaj, katerega je mirovna konferenca s svojim krošnjarenjem in zarjavelo diplomatsko sulico ubijala dve leti in ni mogla ubiti, je sedaj vzravnal svojo glavo. Revolucija ni naperjena toliko proti dosedanjemu socialističnemu režimu, kolikor proti yersaillski pogodbi. Delovanje junkerske reakcije se je čutilo v Nemčiji zlasti zadnjih par mesecev. Ulica je slavila Hinden-
burga, protestirala proti izročitvi takozyanih »vojnih krivcev» in z prepevanjem himne »Deutschland, iiber alles» napadala francoske oficirje. O Viljemu so izdale socijalistične založbe par pamfletov, toda v očeh mase je bil ošabni ekscar še zmerom predstayitelj Nemčije in nemštva. Vojaška revolucija na Pruskem je velepomembno znamenje. Izsilila bo v prvi vrsti* spremembo mirovne pogodbe, za katero imajo Angleži takointako precej napnenja, da niti ne omenjamo Amerikancev. M.' se ne motimo, če trdimo, da bo veliki u eri pripomogla k rešitvi avstrijskega vprašanja. Dan pred revolucijo ¿0 listi poročali, da je antanta pripravljena dovoliti pod gotovimi pogoji združitev Avstrije z Nemčijo. Padec socijalisiič-nega Berlina bo pospešil padec socialističnega Dunaja. Budimpešta pa je itak že pripravljena za nekako reakcijonarno alijanco. Kaj bo rekla Rusija? Ali pa je v Nemčiji na obzorju državljanska vojna, ki bo zasukala tir v drugo smer? Pišemo te vrstice ped dojmom prvih vesti in je verjetna ta ali ona dovmeva. Ampak dozdeva se, da nemški narodni organizem prehitro zaceli revolucijske rane in da bo Unter den Linden zopet zarožljala hohenzollernska sablja. To bi bilo tem manje čudno, ker je antantina diplomacija doigral.a popolnoma. Vse, kar je ustvarila, je nezrelo, površno, slabotno, za en dan rojeno. Pogodbe se trgajo kar sproti. Ljudstvo mora izbirati med ekstremi: med boljševizmom in reakcijo. — Mi Jugosloyeni moramo biti na straži. Ob naše mlado, neutrjeno državno telo se drgne veliki nemški orjak, čigar tisočletni meč, naperjen proti Slovanstvu, še ne leži v nožnici. Znamenja so se pojavila na nebu in nas svare, naj se strnemo in pravočasno pripravimo. Z zanimanjem bomo zasledovali nove dogodke v nemškem svetu.
Stjepan f^adie.
(Slika iz Hrvatske.)
Vodja hrv. seljačke (kmetske) stranke Stjepan Radič je bil vedno zelo glasen politik.
V	hrvaškem saboru je pogosto prišla na dnevni red izključitev Radiča od iztvestnega števila saborskih sej. Ko si je bil zopet priboril sedež v saboru, je vpil in razgrajal tako dolgo, da so ga na parlamentarni način vrgli skozi vrata. Udrihal je pô Habsburgovcih, a z druge strani prav ponižno vpogibal svoj hrbet pred »mogočnim kraljem Hrvatov.» Kdor ga pozna, je preverjen, da bi bil Radič navdušen pristaš Karadžordževičev, ako bi bila večina Jugoslovanov tako za republiko kakor je sedaj za monarhijo. Radie pozna vlogo temperamenta in kričavih gesel v politiki in je pravcati virtuoz v hinavščini . . . Daši je bil za časa svojih študij v Parizu brezverec in tudi pozneje ni opustil nobene priložnosti, da bi ne udrihal po »popih«, je vprizoril nekoč to le komedijo: Govoril je na shodu pred množico kmetov. Zazveni poldan, Radič se prekriža in začne glasno moliti. Na to nadaljuje svoj govor, udriha po duhovščini in hoče po shodu k župniku na kosilo, ker pa ni bil povabljen, vprizori po časnikih ,celo gonjo proti temu »sovražniku ljudstva«. Tudi pred par dnevi je otvoril kmetski shod v Zagrebu z pozdravom: Hvaljen Isus. .. To je ena značilna stran. Značilno pa je tudi njegovo stališče v jugoslovanskem vprašanju.
V	času deklaracijskega gibanja je imel razgovor z nekim dunajskim žurnalistom, ki je njegovo mnenje o jugoslovanski ideji objavi!, če se ne motim, v »Neue freie Presse«, Pri nas se je pisalo o tem, čudili pa so se tudi Čehi, zakaj Radič je skoraj istočasno podal na Češkem neko izjavo v jugoslovanskem smislu. (Radič je znan kot prijatelj Čehov. Študiral je tudi v Pragi ter je oženjen z Čehinjo.) »Venkov« ga ie precej ostro napadel, a Radič je vse to démentirai in se delal prepričanega Juguslovena. Še y oktobru 1918. 1. je istočasno z Pribičevičem pozdravljal narodno svobodo in postanek Jugoslavije, a že decembra istega leta je paktiral z Italijani, sodeloval z frankovci in drugimi rovarji proti mlademu državnemu telesu. Oblasti so ga aretirale. Ko je bil nedavno izpuščen iz zagrebškega zapora, se je priglasil h komuni-
Stari zvonar.
(Spomladanska idila.)
Spisal V. G. Korolenko. Iz ruskega prevel B. Borko.
(Da)je.)
On ve. Njemu ni treba ure: božje zvezde mu kažejo, kedaj je čas , . . Zemlja in nebo, in beli oblak, ki tiho plava v sinjini neba, in temno borovje, ki plaho šumi tam-le spodaj in pljuskanje reke, ki se skriva v mraku . • . vse to mu je znano, vse to mu je drago ... Ni zastonj preživel vsega življenja tu doli . . .
Pred njim oživi daljna preteklost. Spominja se, kako se je prvikrat z očetom povzpel na ta zvonik. Moj Bog, kako daleč je to ;n . . . kako blizu , . . Vidi samega sebe kot plavolasega fantiča; veter — toda ne oni, ki dviga prah na ulici, temveč nekak poseben veter, ki visoko nad zemljo vihra s svojimi perotmi, razpleta njegove nežne lasi. Spodaj — daleč, daleč, hodijo nekaki mali ljudje in stare lesene koče so tudi majhne in gozd se je razprostrl v daljavo in okrogla poljana, na kateri stoji vasica, se dozdeva tako velika, skoraj brez
konca ... —- Pa to je ona, vsa ona, se nasmehne osiveli starec, ozreyši se na malo poljano.
Glej, tako je tudi — življenje. Iz mladosti mu ne vidiš ne konca ne kraja ... A glej, tu le je celo kot na dlani, od postanka pa vse do tistega groba, ki si ga je bil izbral na koncu pokopališča ... In zdaj . . . slava T:, Gospod! — prihaja ura počitka . . . Težka pot je častno končana, črna zemlja je mati . . . Kmalu, kmalu že . . .
*
Morda je že čas. Mihejič se še enkrat
ozre na nebo, se dvigne, odkrije in prekriža
ter začne zbirati zvonove vrvi . . . Čez minuto
je vztrepetal nočni yzduh od zvonkega udarca .
Drugi, tretji, četrti ... en za drugim polnijo
občutljivo predprazniško noč in na to se začno
razlegati težki, močni glasovi ter se lijejo v
noč kakor kaka pesem.
* *
Zvon umolkne. V cerkvi je pričela služba. Prejšnja leta se je Mihejič spustil navzdol po stopnicah in se postavil v kot tik duri. da moli
in posluša petje. Zdaj pa je ostal na svojem mestu gori na zvoniku. Težko mu je, a tudi tako čuti ravno isto. Sedel je na klop in slu-šajoč umirajoči odmev zvona, se je globoko zamislil. O čem? — na to bi on sam težko odgovoril ... Na zvoniku je slabo svetila njegova luč. Zamolkli glasovi zvona so tonili v mraku, iz cerkve je tupatam doprlo slabo odmevajoče petje, a nočni veter je majal vrvi, ki so bile pripete na zvonovem železnem kljunu.
Starec spusti na prsi svojo osivelo glavo, ki v nji roje razni nezavestni prizori . . . »Zahvalno pesem pojo!» misli in ugleda sebe v cerkvi. S kora se razlega petje desetih otroških grl; stari duhovnik, pokojni oče Naum, odgovarja z 'trepetajočimi glasovi, sto kmetskih glav se pripogiblie in zopet dviga kakor klasje v vetru. . . Mužiki se križajo . . . Sami znani obrazi in vendar vsi že pokojni . . . Glej, strog obraz očeta; tudi starejši brat se križa in vzdihuje, stoječ v isti vrsti z očetom . . .
(Dalje prihodnjič.)
stom, ali ga niso sprejeli. Da je po svojem prepričanju republikanec, se mu ne more zameriti. Ampak njegovo prepričanje je zelo čudna reč. Človek bi ga primerjal s starim mojstrom N. Machiavellijem, toda Machiavelli je imej normalne živce in trezen razum, o Radiču pa tega ni mogoče trdit'.
Radič je spisal par dobrih knjig, ki ga kažejo kot pridnega absolventa »Ecole politique« (politične akademije) v Parizu. Temeljito je njegovo delo o moderni kolonizaciji in Slo vanih. Bil je velik Vseslovan, a danes noče slišati o drugem kot o hrvaški republiki brez »Srbov in Kranjcev». Če se mu to očita, de mentira.
Radič je tip politika, vzraslega na hrvaških tleh, posejanih z kuenovščino, židovskim gulenjem ter duševno in gmotno revščino kmeta. Več kot polovica analfabetov; uradniške kaste; židovske banke; framazonska inteligenca; ljudstvo v ozadju — nekak réservoir za hrvaški narod, ne pa živ in aktiven del naroda — izročeno židovskim pijavkam in gospodski nekulturnosti bilježnikov ter drugih podobnih krvosesov. Radičeva pučka stranka je bila pred kat. pučko stranko edina, ki je postavila ljudstvu pred oči idejo prave kmetske demokracije. Radičev politični temperament pa je zavozil stranko v umazane vode, in kaj je danes po-magano ubogemu ljudstvu? Dogodki v Hrv. Zagorju, Slavoniji in drugje so pokazali, kako napačno razumeva duševno zapuščeno in gospodarsko izčrpano ljudstvo gesla o svobodi, demokraciji, republiki. Kmalu po dogodkih v Banskem dvoru pri Varaždinu sem govoril z nekim kmetom iz okolice, o položaju. Rekel mi je: »Mi hočemo razrušiti vse gradove na naši kmetski zemlji». — »Lemu rušiti gredove, ki so lahko vaši, kakor bo zemlja vaša, zakaj do delitve mora priti, to je jasno.« — »Ne verjamemo. Gospoda nas je prodala Srbom. Radič bo šele prinesel svobodo, t j, republiko. » — »Tudi republika je dobra, pa upate li, da 'ho Radič res to dosegel? in če doseže, kako bo potem v republiki?« — »Gospode ne bo, davkov ne bomo plačevali in sami bomo trgovali z tujimi deželami.» — »Kdo vam je to povedal?» — »Prišel je nek mož iz Zagreba, znanec našega Radiča . , .« In tako dalje. V resnici so zagorski kmetje oplenili par graj-ščin, a življenje ni bilo nič boljše. Mogotci v Parizu so se celo obotavljali, priznati Jugoslavijo — kaj šele hryatsko republiko, ki bi stala pod vodstvom ljudi, ki so kar goreli za Avstrijo . . . Blažena republika, kjer ni davkov in ne uredništva; kjer se živi in trguje tako patrijarhalno kot nekje v srečnih deželah onkraj morja . . .
Tudi danes se oglašajo ta gesla. Radič prireruje kmetske shode in pripoveduje ljudstvu o zlatih časih. On seveda ne veruje v nje, ali če se mu to očita, démentira, da bi ne veroval. Republikansko gibanje Radičevih kmetov ni istovetno z republikanskim prepričanjem mladih izobražencev. To je zgolj silen upliv Radičevega temperamenta, ki bi mogel ubogega zagorskega »možeka«, kateremu je največji ideal lastno posestvo, pretvoriti v gorečega komunista, ki se bori proti zasebni lastnini.
Ne vem, ali se ni v zadnjem času pojavilo tudi v Sloveniji nekaj simpatije za Stjepana Radiča. To bi bil greh na našem poštenem ljudstvu- Radič kot politik nima in ne sme imeti bodočnosti, kakor je nimata lyica Frank in Šušteršič. Tem negativnim simpatijam do politikov, ki nimajo ne značaja ne prepričanja, ampak samo — razdražene živce ali pa nikdar polni žep, pri nas ne sme biti mesta.
B. Borko.
Pesek v oči.
Kakor povzemamo iz nemških listov, je »Reue Züricher Zeitung« (list je znan, da je izmed vseh švicarskih listov najbolj ščuval proti jugoslov. gibanju) objavila članek o Prekmurju, katerega je z pomočjo dobre nagrade spravil v javnost na mirovno konferenco potojoči »zastopnik ogrskih Vendov», prof, dr. Mikola. (Odkod je ta »čistokrvni» Arpadovec naenkrat »Vend«? Žabja metamorfoza!) V tem članku poizkuša zapadnim Evropejcem, v kolikor se sploh zmenijo za zuriški list, predočiti trpljenje malega naroda »Vendov«, ki žiyi med Muro in
Rabo, in ki je strašno nesrečen, ker so namesto Madžarov, teh viteških, dobrih ljudi, v njegovo deželo prišli Jugosloveni, h katerih obitelji sicer ta liarodič spada. Podajamo našim čitateljem par duhtečih cvetk iz tega »duhovitega« članka, ki je bil dobrodošel nemškemu šraoku v Gradcu, da je poučil svoje bralce o razmerah v bližnjem Prekmurju (preko Švice). »Daši šteje sarnO ipo.ooo duš, ima ta narod lastno literaturo in gramatiko . . . Jezik se razlikuje od slovenskega in hrvaškega po priliki tako kakor holandski od nemškega . . . Ubogo ljudstvo je samo zbralo potrebna denarna sredstva, da se je lahko njegov vodja profesor Mikola podal v Pariz z prošnjo, da vrhovni svet pusti Prekmurce Madžarom . . . »Vendi«, ki se ponašajo z visoko inteligenco in dobro kulturo zato jih tudi hočejo Madžari, ki so se učili od njih poljedelstva! Op. ured.) so večinoma trgovci (!?) in imajo v rokah znaten del transdonavske trgovine.» — To »duhovitost» je lahko pobiti, saj je o prof. Mikoli znano samo to, da se ni nikdar zavedal svojega slovenskega pokolenja in da ga nihče ni videl med slovenskim ljudstvom v Prekmurju. Denar so pa zbrali grofje in ga tudi — izgubili, zakaj Mikola je neslavno odnesel svojo duhovito glavo nazaj v Hortyjevo Budimpešto.
Politični pregled.
Jugoslavija.
Narodno predstavništvo zboruje. Na dnevnem redu so večinoma dolgovezne debate med zastopniki posameznih strank; zlasti radikalci iznašajo na dan razne politične grehe prejšnje demokratsko-socijalistične vlade. Z ozirom na očitke nasprotnih strankarjev in listov, je ministrski predsednik Protič opetovano izjavil, da nova vlada ne namerava zavleči volitev v ustavo-tvorno skupščino, temveč bode v najkrajšem času predložila nov volilni zakon, da ga narodno predstavništvo sprejme in uzakoni. — Dalmatinski poslanec dr. Sgiodlaka, prej član naše mirovne delegacije v Parizu, se trudi, da doseže sporazum med strankami in sestavi novo koncentracijsko vlado. Pogajanja se vrše že več dni in še niso končana. Dne 14. t. m. je ministrski predsednik Protič odgovoril dr. Smod-1-aki, da je parlamentarna zajednica (v kateri so vse stranke bivšega opozicijonalnega bloka) sprejele pogoje za sporazum, ki jih je bil stavil dr. Smodlaka. Upati je, da bo vendarle končan državi in ljudstvu škodljivi strankarski dvoboj med radikalci in demokrati in da pridemo do vlade, kjer bo več odločevala zmožnost posameznih ministrov in interesi države kakor pa strankarska pripadnost.
Nemčija.
O dogodkih v Nemčiji poročamo v uvodniku; najnovejša poročila pravijo, da je y Nemčiji več razpoloženja za novo vlado kot se je prvotno mislilo. Splošna stavka y Nemčiji traja dalje. V Kielu je prišlo do krvavih izgredov. Spopadli so se vojaki in delavci. Medtem se pa vrše pogajanja za sestavo nove vlade, v kateri bi bilo zastopanih tudi nekaj socijalistov. izid še ni znan.
Italija
ima zopet vladno krizo. Nitti upa, da si pridobi krepek vladni blok ter stavi mnogo upov tudi na katoliško ljudsko stranko. Pogajanja glede jadranskega vprašanja se baje nadaljujejo in sicer sedaj v Parizu. Italijani so začeli nekoliko popuščati, vendar ni treba gojiti nobenih posebnih upov. Wiisonov ponovni odgovor v zadevi jadranskega vprašanja je vplival ugodno.
Avstrija.
Vsled dogodkov v Nemčiji je vlada odredila prometno zaporo, ker ne dobi iz Nemčije premoga. Na nedoločen čas je ustavljen ves železniški promet. — Avstrijski državni proračun izkazuje že skoro 9 milijard primanjkljaja. Skupni dohodki znašajo samo 4 milijarde, a že uradniške plače presegajo 5 milijard. Stroji za bankovce teko dalje . . .
Rusija.
Rumunska vlada je prva pristala na mirovni predlog sovjetske Rusije. Japonska je načeloma tudi zanj, vendar bo iz previdnosti počakala, kaj poreko v Evropi. Zveza narodov je skle-
nila, brzojavno vprašati sovjetsko vlado, bi li hotela privoliti, da se odpošlje v Rusijo posebna zavezniška komisija, ki bi proučila notranje razmere y Rusiji.
Tedenske novice.
jz uredništva. Urejevanje lista je zopet prevzel prejšnji urednik B. Borko.
Radgona in diplomati. Dne 12. t. m. se
je vršila v Parizu seja poslanikov pod pred-sestvom Julesa Cambona. Med drugimi vprašanji, ki se tičejo izvršitve mirovnih pogodb, je angleška delegacija pripomnila, da Jugoslovani Še niso zapustili mesta Radgone, čeprav je bilo v senžermenskt pogodbi priznano Avstriji. Konferenca je sklenila, da pošlje jugoslov. vladi noto, ki se peča s tem vprašanjem.
Velikodušni prijatelji malih narodov,
Angleži, so se spomnili, da Radgona še vedno ni vrnjena materi Avstriji. V svoji skrajni pra-vicoljubnosti pa so naši vitežki »zavezniki» pozabili, da Jugoslavija še vedno ni zasedla apačke kotline, ki ji je po senžermenski pogodbi priznana. In še nekaj bi radi vedeli: ali je že prispel na Reko tisti angleški admiral, ki ga je antanta že v septembru 1. 1. pooblastila, da nastopi proti d’Annunzijevemu pustulovstvu, ki je v kričečem nasprotju z mednarodnim pravom in še bolj s samoodločbo narodov, o kateri je vedel ravno Lloyd George tako mično govoriti -— dokler smo še stali v strelskih jarkih. Reka tudi po londonski pogodbi ne pripada Italiji, še manj pa italijanskemu poetu d’Annunziju. Hic Rhodus . . .
Angležko zanimanje za Radgono, neznatno mestece ob robu avstrijske države in v slovenskem etnografskem ozemlju, korenini baje
—	kakor se že delj časa govori v obmejnih krajih — v Meinlovem gradu blizu Apač. Tja zahaja šef angleške vojaške misije polkovnik Coudenhan. Ker je apačka kotlina priznana Jugoslaviji, namerava Mein! svoj grad prodati in kot najresnejši kupec prihaja v poštev omenjeni angleški polkovnik, ki si je bržkone pri-štedil par tisoč funtov sterlingov in za tak denar se danes dobe v falirani Avstriji cele grajščine ali tovarne. Polkovnik ima interes na tem, da se Apače čimprej zasedejo, kar se pa utegne zgoditi šele takrat, ko bodo jugoslov. čete izpraznile Radgono. — Beležimo to govorico samo kot kronisti, dasi ni preveč neverjetna. Polkovnik Coudenhan je velik ljubljenec obmejnih Nemcev, ki so še pred dvema letoma nosili znake: »Gott strafe England!«
O noti še spregovorimo, kakor hitro dobi naša vlada izvirno besedilo. Radgonsko vprašanje za Jugoslavijo sicer še ni rešeno — imamo več gospodarskih oziroma prometnih zahtev, o katerih bo razpravljala komisija za uredbo meje
—	vendar povemo že naprej, da nam ne pade na misel, braniti Radgončanom vrnitev v obljubljeno deželo, kjer se cedita med in mleko, kakor vedo povedati zlasti avstrijski meščani in pa nemški kmetje kot navdušeni »pristaši» premoženjske oddaje . . .
Naše finance. Vlada je predložila narodnemu predstavništvu načrt zakona o novih taksah (razširjenje srbskih taks na vse kraljevstvo), o uvedbi izvozne carine, o čuvanju carinskih mej in zakon o tem, da se onih 20 % kron; ki so se pri kolkovsnju bankovcev odtegnili, pretvori v notranje posojilo z rokom 5 let ter se obrestuje po 1 %
Za znanega slov. pisatelja Josipa Stritarja, ki
živi v veliki bedi v Aspangu pri Dunaju, se nabirajo denarni prispevki. Sprejme jih tudi naša uredništvo in odpošlje nabira tel jem.
Izvoz živi! ustavljen. Uradno se poroča, da je vsak izvoz živil iz Jugoslavije ustavljen.
Meje proti Madžarski ostanejo nespremenjene.
Angleški list »Times« poroča, da je vrhovni svet odklonil madžarski predlog glede revizije meja. Meje ostanejo take, kot so določene v pogodbi. Italijanski minister se je baje trudil, da pridobi kaj za Madžare, toda zavezniki so vztrajali pri prvotnem sklepu.
Tisočkronski bankovci. Delegacija ministrstva fiaanc v Ljubljani nam piše: Kakor smo že ponovno objavili, se tisočkronski bankovci po 15. marcu t. 1. ne bodo več zamenjavali in prenehajo s tem dnem biti splošno zakonito plačilno sredstvo. Opozarjamo občinstvo, da se požari z zamenjavo, ker po tem roku se tudi falzifikati ne bedo več odvzemali. Če kedo rok zamudi, naj si sam sebi pripiše posledice in naj pozneje nikar ne nadleguje uradov, ker bi bil vsak tak korak brez uspeha.
O letošnji Zimi nam piše prijatelj lista: Letošnji zimi je podobna zima 1. 1876/77. Tistikrat je Slov. gorice pobelil sneg 24. decembra 1876 zjutraj, dopoldne pa je že skopnel. Najmrzlejši dan je bil 8. decembra (1876), januar in februar pa sta imela krasne tople dneve. Dne 28. februarja 1877 predpoldne je bila megla, popoldne pa je pobelil sneg. Dne marca je padlo snega za en pedenj in je ležal cele tri tedne ter zadržal naravo v razvoju.
Odvadimo se. Marsikateri zaveden Slovenec še yedno rabi nemška krajevna imena za slovenske kraje, če govori s tujcem v nemščini ali če piše v Avstrijo, n. pr. Luttenberg, Pettau itd. Ne glede na to, da je ylada odredila, da se-morajo vporabljati izključno slovanska krajevna imena, je ta običaj zä poštenega Slovenca nedostojen. Če govorimo nemško, francosko, ali če treba kitajsko, za nas mora biti Ljutomer vedno Ljutomer, Ljubljana vedno Ljubljana itd. Tembolj je to potrebno v pismenem občevanju.
Važni zakoni na Čehoslovaškem. Nedavno je čehoslovaški narodni zbor sprejel več zakonov, ki pomenijo velik napredek v sodobni zakonodaji. Vsi so socijalnega značaja. Tako se je sklenilo, da se mora deiavstyu v premogo kopnih podjetjih izročiti 10 odstotkov čistega dobička. S tem zakonom je bila načeta zasebna last in storjen prvi korak k socijalizaciji. Dalje je bil sprejet zakon o 8 urnem delavniku, ki obenem ureja nočno delo ter delo otrok in žensk pri industrijskih obratih. Ob svoji 70 letnici je podpisal prvi prezident čehoslovaške republike ustavo, ki jo je sprejel revolucijski narodni zbor (shromaždeni). Ustava je osnovana na široki demokraciji. Parlament bo imel 300 poslancev, aktivna volilna pravica začenja z 2f. letom, pasivna pa z 30. letom, Uyeden je tudi senat. Predsednik republike se voli na 7 let. Ustava urejuje tudi manjšinske pravice ter so tozadevne določbe zelo tolerantne, če uvažimo, da so se ravno češki Nemci v avstr, državnem zboru najbolj potegovali za nemški državni jezik in zatiranje nenemških narodnosti. — Volitve v poslansko zbornico se vrše i8. aprila, v senat pa 25. aprila t. 1.
Na Koroškem svita? V glasovalni coni »B« (mesto Celovec in okolica), ki spada pod avstrijsko upravo, se pojavlja vedno večje nezadovoljstvo. Vzrok je beda in pomanjkanje ter splošna onemoglost avstrijske države, v katere bodočnost ne verujejo niti njeni vodilni možje. V Celovcu je na krmilu klika starih nacijonal-cev, katere so bogovi udarili s slepoto, da ne vidijo pred seboj nič drugega kot sovraštvo proti Jugoslovanom. Dunaj se ne zmeni za koroške potrebe, cd tam prihajajo zgolj rekvi-ricije in premoženjska oddaja. Celovški profesor Lutz je v imenu večine prebivalstva potom posebne spomenice prosil antantino komisijo v Celovcu, da ta kaj ukrene proti krivcem neznosnih razmer, kateri odvračajo ljudstvo od Jugoslavije, ki bi edina lahko napravila konec bedi in zagotovila deželi bodočnost. Pač pozno spoznanje, a ne še prepozno. Šola izkušnje rodi dobre uspehe. Upajmo, da pridejo v coni »B« ravno ob pravem času k pameti!
Polovico uradništva namerava odpustiti Nemška Avstrija, ker ne more zmagati ogromnih stroškov. Tako je v obljubljeni deželi naših
renegatov !
Kedaj bo mir? Nemški profesor Mewes prerokuje, da bodo do leta 1932 še revolucije in boji. Na to bo mir do leta i960, ko se zopef začne vojna. Kaj vse ne vedo nemški profesorji !
Glasbena Matica v Mariboru, Naš novo ustanovljeni društveni orkester, ki ima nad 50 sviračev, priredi dne 20. t. m., točno ob 20. uri zvečer v sijajni Qötzovi dvorani a sodelovanjem koncertne pevke, sopranistinje g. Lovšetove pod vodstvom svojega mojsterskega dirigenta, ravnatelja Matice g. Topiča svoj prvi koncert s sledečim sporedom: I. del (kvintet na lok) 1. Grieg Eduard: a) Srčne rane (Hjertesar), b) Zadnja pomlad »Varen), c) Preludij iz Holbergove Suite. 2. Gade Niels Wilhelm; Novelete: a) Andante, Allo vivace, b) Andan-lino con motto, c) Scherzo. 3. a) Lajovic: Begunka pri zibeli (Prvič), b) Lajovic: Kaj bi gledal, c) L. M. Škerjanc: Pomladne noči. (Prvič). Poje gd. Lovšetova.
4.	Cajkovsky Peter lijič : Elegija IH.—II. del (popolni orkester). 5. a) Gervaiso: Sarabanda, b)” Dvorak Ant. dr. Humoreska, 6. a) Pucinci: Arija iz Opere Tosca,
b)	Grieg E. Kozlički plešejo, c) Cheminade: Poletje,
7.	D. Ambrosio Alfred : a) Paysanne, b) Rondo des Lutins. 8. Dvorak Ant. dr.: Slovanski ples štev. 8.
Vstopnina k koncertu je sledeča: Sedeži v pritličju, vrsta I. 25 K, H. 20 K, HI. 15 K, balkonski sedeži 18 K. Stojišča: v parterju 5 K, na balkonu 4 K; dijaška 3 K. Predprodaja vstopnic se vrši pri g. Ziati Brišnik v Slovenski ulici, in pri g. Höfer v Šolski ulici. V ogib gnječe pri garderobah opozarjamo nato, da se nahaja garderoba za balkon na balkonu. Z ozirom na pestri spored je velikansko zanimanje, ki vlada že sedaj med občinstvom, popolnoma upravičeno. Začetek koncerta je točno ob 20. uri in ostanejo med proizvajanjem vrata zaprta. Med I. in II. delom daljši odmor.
Faizifikati tisočkronskih bankovcev. Na ukaz gospoda finančnega ministra se ustanovi pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani komisija treh Članov, da še enkrat pregleda stranka odvzete tisočkronske bankovce kolkovane s sumljivimi kolki. Ta komisija naj dožerie, ali so kolki res potvorjeni ali ne. V to komisijo imenuje delegacija ministrstva financ jednega uradnika kot predsednika komisije in jednega strokovnjaka; trgovska in obrtnijska zbornica pa pošlje tretjega člana. Izrek komisije o pristnosti kolka bo definitiven. Bankovci, ki jih bo komisija izpoznaia za prave, se bodo naknadno zamenjali pri delegatih za zameno kronskih bankovcev. *
Prekmurje.
Tretja seja sosveta civilnega komisarja za Prekmurje se je vršila dne 17. t. m.
v veliki dvorani »Narodne čitalnice y Murski Soboti». Natančnejše poročilo objavimo v prihodnji številki.
Madžaroni in Židje, ki so se v naše dobro prekmursko ljudstvo zagrizli kakor uši v berača, so upali, da se bo antanta vendarle ozirala na madžarske ugovore proti mirovni pogodbi in bode navrgla Arpadovim sinovom vsaj še Prekmurje. Up jim je splaval po vodi. Meje ostanejo nespremenjene, le o gospodarskih vprašanjih se še pogajajo. Italijani niso opravili nič, uspel pa je skupen nastop Jugoslovanov, Čehoslovakov in Rumunov.
Madžarski grofje, ki zopet strahujejo ubogega madžarskega kmeta in delavca, so poizkušali rešiti svoja velikanska posestva v Prekmurju in so plačali nekega profesorja, da se je v Parizu postavil kot zastopnik „od Jugoslovanov zasužnjenih Prekmurcev.» Profesorja so napodili nazaj v Budimpešto — za profesorja je šola, pa ne mirovna konferenca — madžarskim grofom pa teko grenke solze za tisoči in tisoči oralov rodovitne prekmurske zemlje. Grofovska zemlja se bo razdelila in dala poštenim, delavnim Slovencem!
Evangeličanski duhovniki so — kakor
poročajo »Novine« — prosili za državno podporo, s čimer so tudi oni priznali, da smatrajo Jugoslavijo za svojo novo domovino. Vsi, razen dveh, so rojeni Slovenci.
Zaprti grof. Grofa Macenauerja iz Prosenjakovce so zaprli, ker je vtihotapljal ponarejene bankovce čez mejo. Tudi »žlahtnokrvni» ljudje so v vrstah tihotapcev!
Zaplenjeni tisočaki. V Soboti so nekemu trgovcu zaplenili 75 ponarejenih bankovcev.
Domače vesti.
Gornja Radgona. V dvorani tukajšnje Posojilnice se bodo vršila vsako drugo nedeljo javna ljudska predavanja. Namen teh predavanj je, vzbuditi med našim obmejnim ljudstvom zanimanje za domačo kulturo, ga pritegniti k izobraževalnemu delu in seznanjati z najvažnejšimi časovnimi vprašanji, ki morajo zanimati vsakega človeka, Predavanja bodo poljudna in ne bo nikomur žal, če ba eno ali poldrago uro poslušal predavatelja. Skrbeli bomo, da pridejo predavatelji tudi od drugod ih da se bo ta akcija Čimbolj izpopolnila in utrdila, Prvo predavanje se vrši v nedeljo, dne 21. marca ob 3. uri popoldne. Predava urednik in pisatelj Božidar Borko o nalezljivih boleznih in o glavnih načelih ljudskega zdravoslovja z posebnim ozirom na razmere na deželi. Pridite polnoštevilno!
Ljutomer. Za definitivnega vodjo tukajšnje meščanske Šole je bil imenovan dosedanji začasni vodja g. jan B a u k a r t.
Gornjeradgonska okolica. Lep razvoj naše Gospodarske zadruge, ki je sad neutrudnega dela poštenih in delavnih ljudi, je nekaterim trn v peti. Pa še hujše. Trn se da izdreti, Gospodarski zadrugi pa ne morejo do živega: čimbolj zadevajo ob njo, bolj ponosno in čvrsto stoji. Razumemo že, da ta brezuspešen trud povzroča marsikomu slabo spanje in še — slabšo vest. Tudi za to je zdravilo in upajmo, da ga bodo dotičniki sami našli, pa se bomo razumeii.
V Lokavcih nad Cmurekam imajo še všdno nemško šolo. Enkrat smo že opozorili naše oblasti na to narodno sramoto, pa zmenil se ni nihče. Seveda, Ljubljana je daleč od severne meje . . .
Na Krapju sta zakonca Karba Josip in Katarina nedavno obhajala štiridesetletnico poroke. Jubilantoma še — zlato poroko.
V Cezanjevcih pri Ljutomeru je, umrl dne 8. t. m po dolgi, mučni bolezni vrlonarodni kmet Franc Dunaj. Pokojnik je kot mnogoletni župan dosledno kljuboval nemškim dopisom, pa tudi sam ni hotel nikdar Črhniti hiti ene nemške besede, čeprav je ime! radi tega vedno sitnosti z prejšnjimi uradi. Rajni je bil ud krajnega šolskega sveta, okrajni odbornik, krajni šolski ogleda domače šole, ustanovnik bralnega in gasilnega društva ter član domačega in ljutomerskega pevskega zbora. V njegovi hiši so se zmiraj razlegale najlepše in dostojne naše narodne pesmi. Marsikateri ljubitelj lepe narodne pesmi je črpal iz tega bogatega zaklada. Kot čebelar pa je bil strokovnjak prve vrste. Pri njem najdeš najmodernejši čebelnjak, ki ga je pokojnik sam izdelal. Bil je marsikomu dober svetovalec, zato ga bomo težko pogrešali v občini. Večen mu spomin!
Noršinci pri Ljutomeru. Na gostiji Jožefa Tkalec in Katarine, roj. Lcsbaher v Noršincih je nabral Stefan Rihtarič 43 kron za uboge prekmurske dijake v Murski Soboti. Znesek se pošlje šolskemu vodstvu v Murski Soboti. Posnemajte!
Stara cesta. V torek, dne 9. marca zvečer je izbruhnil pri posestniku Antonu Magdiču požar, ki je v par urah uničil vsa stanovanjska in gospodarska poslopja. Rešiti se ni dalo skoraj nič. Med drugim je Zgorelo tudi 4 glave goveje živine, dva otroka pa sta zadobiia težke opekline in so ju morali prepeljati v ormoško bolnico. Posestnik A. Magdič se je nahajal v Mariboru kot porotnik in ko je prišel domov, ni našel več lastne strehe. Hud udarec I
Kapela pri Radgoni. Dne 28. februarja je umrla Marija Križanič, soproga veleposestnika Lovro Križaniča, na Moti pri Kapeli, stara 53 let. Kako priljubljena in čislana je bila pokojnica v okolici, pokazala je izvenredno velika udeležba na pogrebu, dne 3. marca ob 9. uri dopoldan od hiše žalosti do župne cerkve is pokopališča v spremstvu domače čast. duhovščine. Zapustila je žalujočega moža ter štiri sinove in štiri hčere. Blagi pokojnici, ki je bila vzorna gospodinja, značajna žena in ljubezniva mati, svetila večna luč.
Graščina Steinbrunn ali Steinhof pri Radgoni je zepet prodana. Kupil jo je neki Fischer iz Ilirske Bistrice. Dosedanja lastnica tega posestva je darovala ob tej priliki za uboge otroke gornjeradgonske občine 200 kron in bralnemu društvu v Gornji Radgoni 200 kron. Iskrena hvala!
Ljudsko zdravje.
„Zdravje“. Društvo za čuvanje narodnega zdravja v Beogradu izdaja že 10. ielo mesečnik »Zdravje«, ki objavlja izpod peres najboljših srbskih zdravnikov poljudne članke v vseb panogah ljudskega zdravstva; urednik je sloveči srbski higijenik profesor dr.Jovanovič-Bat ut. Sedaj izhaja »Zdravje» tudi v slovenskem izdanju in je prva številka pravkar izšla. Poljudno znanstvenega medicinskega časopisa Slovenci dosedaj nismo imeli, za to z zadoščenjem lahko beležimo na tem polju velik napredek. To pa še daleko ni dovolj. Da bode listu, ki ima nalogo čuvati narodno zdravje, mogoče ta vzvišeni namen tudi resnično doseči, mu je treba vsestranske podpore. Odpreti se mu mora pred vsem pot v vse stanove in vse hiše. Dolžnost vseh izobražencev je, da širijo list med najširšimi plastmi našega naroda. Vsaj je tudi nam vsekala dolgoletna svetovna vojna rane, iz katerih bodo še pozni rodovi krvaveli, ako ne poskrbimo za naglo odpomoč. Najstrožje uradne odredbe pa bodo iluzorne, ako ne bodemo naroda prav vzgojili. Najboljše sredstvo za to pa je dobro in poučno čtivo. Prva številka «Zdravja» obravnava razna važna poglavja iz ljudske higijene» prinaša zlasti nujna navodila doječim materam, opozarja javnost na nevarnost jetičnih bolnikov, ki trosijo kali tuberkuloze med zdravimi ljudmi, dokazuje s svarilnimi zgledi pogubnost alkoholizma itd. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, ki je prevzel redakcijo slovenskega izdanja, in kamor naj se pošilja tudi naročnina (24 K za celo leto), se obrača na vse vzgojitelje slovenskega naroda, na vsa prosvetna in telovadna društva, na vse stanovske organizacije, zlasti delavske, da širijo list v svojem krogu. Po možnosti so bodo vpoštevale tudi vse upravičene želje in nasveti glede vsebine in oblike, ter poročalo o njih osrednjem druživa v Beogradu. Zlasti pa prosimo slovenske zdravnike, naj ne odrečejo listu podpore in naj se odzovejo tudi s peresom. Vsaka misel in vsak najmanjši prispevek, ki služi koristim ljudskega zdravja, bo dobrodošel. Posnemajmo požrtvovalno delo bratov Srbov.
Imate bolečin? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poiskušite pravi Pellerjev Elza fluidl Bodete se čudili! 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 36 K- Prava švedska tinktura 15 K.
Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem ape-* titu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjev® Elza-krogljice! 6 škatljic 18 K.
Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 ste-i-,enica 15 K. — Omot in poštnina posebej a najceneje, tugen V. Felier, Stubica Donja, Elza trg št. 264 Hrvatska.	A
Gostilničarji!
Hočete li točiti pivo? Obrnite se na domačo z&logo, katera Vam vsaki čas nudi dobro, sveže pivo.
Ai&JsiJ Šfšfeiae*, iučečo^ci,
pošta Križevci pri Ljutomeru.
za
pranje
¡"UH ilBII 9 Katera trajno BLifiM UnM ■ veseljepovzro
veseljepovzročuje?
SUTTNER
Niklasta, jeklena, srebrna, zlata, po vsaki ceni in presenečeni bodete! Tudi verižice, prstane, zapestnice in vsakovrstne potrebne reči, kokor škarje, nože, britve, doze za cigarete, sibič-njake, denarnice itd.
Vse dobro in ceno! Zahtevajte cenike od:
H. SUTTNER Ljubljana štev. 978
Mariborska eskomptna banka podružnica Murska Sobota
Sprejema vloge na knjižice, ter jih obrestuje po 3 °|0 Čistili, ter vloge na tekoči račun po dogovoru.
Dovoljuje vsakovrste trgovske kredite. — Zamenjuje tuj denar po najugodnejšem kurzu. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najkulantnejšimi pogoji.
biši v X.
Kupujem
dobro ohranjene ne-
zrjavele pločevinaste amerikanske petrolejske k a n g I e po najvišjih cenah. Dopisi in pošiljatve na Benjamin Dihefičar, kleparski mojster v Gornji Radgoni.
Kolesarji!
Vse potrebščine za kolesa in motocikle plašče in zračnice dobite najceneje v trgovini
3. Goreč, Ljubljana
Pismena naročila se izvrše še ------------ isti dan.
Ha nfAriaf Pr'^°> za sedajse
lel prOUSJ pa da v najem večje posestvo. Vse v najboljšem stanju ob okrajni cesti; primerno tudi za trgovino. Naslov pove upravništvo „Murske Straže“.
priporoča prvovrstne
domače klobase šunke, Carree itd. ter pristne kranjske klobase vsako množino
prva delikatesna trgovina
Hngela Čeh-Vršič
LJUTOMER
Posredovalnica
vseh služb
posreduje zanesljivo moško in žensko služinčad, sobarice za privatne hiše, hotele, natakarico za gostilne, hlapce, dekle itd., ter se priporoča
Rozalija Ruscher v Ljutomeru. 13—12
Sfacfno kavo
znamka
M Ruar
v zavitkih po 200 in 500 g, originalni zaboji po 50 kg,
po najnizji ceni, franko vsaka železniška
postaja dobavlja
Jovo digovič
Maribor & Glavni trg 21
dobre vrste, 1 poštni zavojček 3 kg, franko K 86'—, dokler je v zalogi. Naročilaje naslovili na M. Jiinker,
zavod za eksport, Petrinj-ska ul. 3, ZAGREB br. 46.
Miši • Podgane
stenice — ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 7*—, za podgane in miši K 7*—, za ščurke K 8-—, posebno močna tinktura za stenice K 7-—, uničevalec moljev, prašek za uši v obleki in periln, proti mravljam, proti ušem pri perntnini K 6-—, prašek proti mrčesom K 6*—, mazilo proti nšem pri ljudeh K 4’—, mazilo za uši pri živini K 4*—, tinktura proti mrčesa na sadje in zelenjadi (uničevalcev rastlin) K 61—. Pošilja po povzetju Zavod za eksport
S. Jfinkor, Zagreb 46, Petrinjska nllca3
primešaj krmi; vsak teden eno pest, če pa se rabi kot nadomestilo za krmo, tedaj 2 pesti. 6 zavojčkov Mastina, prahu za pitanje zdrave, debele živine, za tvorbo jajc in mleka, zadostuje za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišje kolanje v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju. Tisočo gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnarju ali pri trgovcu, vsak ga lahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni Trnk6czy v LjuSiljaui, Kranjsko, po B zabojčkov. Stane 20 kron 50 vinarjev z poštnino.
Garje,
srebečico, kraste, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Brez vonja in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo s poštnino 10-50 K pri lekarni Trn» koczya Ljubljana.
Oglašujte v „Murski Straši“.
ovanski kreditni 3avod
PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po 3 % čistih brez odbitka. — Rentni davek plačuje zavod iz svojega.
Inkaso faktur in trgovske informacije.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Zopet
ogromna pošiljatev manufakture naravnost iz inozemstva je prejela tvrdka
C?€»ljTOL
in sicer volne, cefirja, tiskanina, etamina, batista za ženske obleke, sukna kamgarna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilha, robcev, svile in še mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaje zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razen tega vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev.
Ilustrevani cenik zastonj !	Na debelo samo v I. nadstropja.
™Äi“. R. Stermeeki °í&íh£*
Hočete obdržati svojo lepoto? Hočete imeti kakor baržun mehko kožo?
Nočete solnčnih peg, mozoljev in ogrcev?
Uporabljajte Felerjevo pravo Elza obrazno, kožo ob-varjajočo pomado! Občudovani bodete! Zavidani! 1 lonček 9 K, No. III močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjeve najiinejše lilijnomlečno milo 16 K.
Hočete imeti lepe, zdrave lase?
Fellerjeva prava Elza Tanochina pomada za rast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj,- prerano osivenje. Zabrani plešo! 1 lonček 9 K, No. III 12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K.
Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 v, in 3 K— v.
Mučijo Vas kurje očesa?
Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih kurjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene trde kože! Mala škadljica 4 K — v. velika škadlja 6 K — v.
Želite še kaj?
Fellerjeve Elza umivalne pastil je (Kolonjska voda) 1 škadlja 7 K.
Fellerjev usipalni prašek proti potenju 1 škadlja 6 K. — Fellerjev mentoln čtnik zoper glavo- in zobobol 1 škadljica 4 K —-v.
Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki stekljenici špecijalni 36 K.
Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Klnger, bel, roza in rumen, 1 velika škadlja 12 K.
Močna francovka u steklenicama po 8 K in 22 K. Lilijino mlečno milo 16 K. Katranovo milo 8 K. Hej poštnina posebej a najceneje.
lega-puder Dr. Kluger 12 K. Omot in
EUCiEn y. FELLER, ubica,D0N,A ELZA ™
Nr. 264 (Hrvatska)
POSOJILHO 17 GORIČI RSDG0I1I
fggistfouana zadruga
z neomejeno zauezo
sprejema od vsakega in njih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti ae pripisujejo koncem vsakega leta brez posebnega naročila h kapitalu. Hranilne knjižice drugih, tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam ne razpolago položnice kr. poštnega čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama.
Hranilne vloge
plača le kolek®.
Uradne ure
na osebni kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pogoji. Izposujuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje svoj dolg pri Posojilnici naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 K. Prošnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka
so vsak pondeljek, torek, četrtek in petek od 9. do 12. ure dopoldne, uradnih dnevih se sprejema in izplačuje denar.
Ako pa pride ns ta dan praznik, uraduje se naslednji dan. Ob
Pojasnila
se dajajo, prošnje sprejemajo in ysi drugi uradni posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne.
Uradni prostori
so v lastni hiši, Glavna cesta, štev. 14, tik kolodvora.
Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Radgoni.
Odgovorni urednik: Božidar Borko.
Tisk tiskarne F. Semlitsch v Radgoni.