Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
President Augustin Kuk, Dr. Jur.
Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscriplion rates: $ 3.- per year, per copy.
Advert. 1 column x 1" $2.10
FOR AFREE SLOVENIA
VELI MOJ J02A, KRPAN MOJ KREPKI, DA MI JE DANA VAJINA PEST, SVET BI NA DLANI NESEL V ZAVETJE, CELA BI STALA NASA POSEST.
A. Debeljak: Slovenska zemlja
LETNIK XI. — VOLUME XI.
TORONTO t. MAREC 1960
ŠTEVILKA 3— NUMBER 3
IVAN CANKAR O NAŠI MALODUŠNOSTI IN VERI V NAS SAME
Položaj slovenstva je danes v določenih ozirih podoben položaju pred petdesetimi leti, dasi so sicer zunanje okoliščine temeljito izpremenjene.
Zopet so na delu sile, ki jim je slovenski jezik odveč in v napoto, sile, ki stremijo za tem, da bi se Slovenci odpovedali in opustili svoj jezik in svojo narodno individualnost.
Zopet je čas, da Slovenci iščemo in najdemo svoj narodnopoli-tični program, katerega uresničitev naj bi slovenskemu narodu zagotovila samostojno bodočnost in fn svoboden razvoj na narodnem, političnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem področju. ■»
V takšnem položaju je nam Slovencem prav gotovo potrebna jasna miselna orientacija, prav tako pa tudi vera in zaupanje v sile lastnega naroda in v njegovo bodočnost.
Slovencem doma in po svetu naj bodo v opomin in vspodbudo misli Ivana Cankarja, ki jih je izrekel pred nekako petdesetimi leti. Misli so vzete iz razgovora, ki ga je imel z njim dr. Izidor Cankar enkrat v času med jesenjo 1910 in jesenjo 1911. Dr. Izidor Cankar je objavil razgovor v svoji zbirki razgovorov "Obiski" 1. 1920.
—	"Nekateri menijo, da se bo naše slovstvo stopilo s hrvaškim v enega".
—	"Slovenska literatura bo ostala vedno samosvoja. Naš je-zik-tudi literarni — ne bo nikdar prešel v hrvaškega. Seveda pa nimam nikakor nič proti temu,1 če Hrvati sprejmejo slovenščino za svoj literarni jezik; to je njihova privatna reč. Dežman in Vraz sta obadva renegata; vendar Dežmana bolj spoštujem, ker je bil večji od Vraza in je vsaj človeštvu kaj koristil. Ko so bile tiste Vrazove slavnosti, se mi je naravnost gabilo. Slaviti takega lirika srednje vrste! Ce je njegova zasluga, da je propagiral ilirizem, je slave vreden, kdor propagira katerokoli rene-gatstvo. Sramoval sem se, ko sem bral v Drechslerjevi knjigi, ki jo je izdala naša Matica, Vrazovo pismo, v katerem pravi: Mit Slovenen habe ich cs abgetan. Kdaj bo kdo drugi dobil zaradi take besede spominsko ploščo v Celovcu ali kjerkoli?
In tako sva srečno prišla do tega nevšečnega vrazovanja — Bog se naju usmili!"
—	"Nem vem, če niso te misli preenostranske, Nekateri se vendar trudijo — in uspešno trudijo —, da stesnijo zvezo s Hrvati".
—	"Kdo se trudi na primer?"
—	"Na primer dr. Ilešič".
—	"Ilešič je škodljivec. Prijatelj je nekoč zapisal, da spoštuje llešičev idealizem. Takega idealizma ne spoštujem, ker škodljive neumnosti ni spoštovati, čeprav je idealna. Ilešič je res škodljivec, zlasti s svojim delovanjem v Matici, ki jo je zapeljal v ilirski gnoj. Slovenska Matica, ki bi imela biti naš prvi književni zavod, je postala pod njim ilirska agentura.
Nihče ne dvomi, da je medsebojno spoznavanje in zbliževanje s Hrvati potrebno. Toda Ilešič nam je vse skazil. Njegov način zbliževanja je žaljiv, ker ima oba naroda za otroka. Poglej Hrvatsko knjižnico! V njej nam ni pokazal najboljših Hrvatov, ampak jugoslovansko jokavost. Kjerkoli zasledi to čednost, jo mora takoj prodati ali Slovencem, ali Hrvatom. Hrvate je predstavil Slovencem kot jeclja-ve jokavce, še slabše pa je ravnal z nami. Njegovo Cviječe je naravnost jugoslovanski škandal. Kar je kdaj skokodakalo kak slo-
A Kardinal Alojzij Siepinac
^^	hrvatska in niti srbska, pač pa primer, da je nadškof prihranil
S smrtjo zagrebškega nadškofa jugoslovanska-. (ciliram po spo. pridigo za akademike za čas tik
kardinala Alojzija Stepinca, ki so jo komunistični zapori gotovo pospešili, je zaključeno eno izmed mnogih žalostnih poglavij zgodovine komunistične strahovlade v Jugoslaviji.
Pokojni kardinal je bil vseka-! kor tako močna osebnost, da so se vse grožnje in pritisk ter zvijače vsemogočne komunistične stranke odbile od njega, ne da bi ga mogle le nekoliko ukloniti. Upravičeno je uvodnik v katoliškem tedniku The Canadian Register (20. februarja) zaključil: "Njegov zgled bo še naprej navdihoval vse tise, ki so izpostavljeni tiraniji in nasilju: njim more ponoviti za svojim Gospodom: "Bodite pogumni, jaz sem svet premagal" ".
Kardinal Stepniac je živel v več ozirih v kritični dobi.
Kot predsednik škofovskin Konferenc v Jugoslaviji je le predobro vedel in poznal namero srbskih krogov, da bi popravoslavill Katoličane. Zapostavljanje katoličanov v državnih službah in zlasti v vojski, kjer so bili praktično izključeni od vseh višjih oficirskih činov, potvarjanje statistik o verski pripadnosti, ovire zasebnemu katoliškemu šolstvu po dolgih težavah od vlade sprejeti, pa od parlamenta zavrženi konkordat in podobno so bi! • h nekatera boleče točke, ki so oteževale normalni razvoj katoliške vere v kraljevski Jugoslaviji.
Ustanovitev Nezavisne Hrvatske mu je prinesla nove težave, ki jih je imel tako s predstavniki hrvatske države kot tudi z Nemci, ki niso bili brez vpliva v Zagrebu. Njegove pridige proti nacizmu so vzbujale nevoljo v Berlinu. Proti koncu vojne so Nemci posvečali več pozornosti nadškofu Stepnicu kot Paveliču, ker so se bali, da ima zveze z Zavezniki in tia bo preprečil nemškim cdinicam umik.
Nadškof Stepinac je bil jugoslovanski dobrovoljec. Ne vem, ali je gledal v združitvi s Srbijo prehodno stopnjo cio hrvatske samostojnosti ali pa je podlegel psihozi jugoslovenstva pooobno kot škof Srebrnič, ki je ob ustanovitvi Slovenskega vseučilišča v Ljubljani zapisal, da ' nova univerza ne bo niti slovenska, niti
...	1 pred obhaiilom, ker se je bal, da
pa je bil p jzneje ena , \,	. , ; , . ..
bi mu odslt iz cerkve, če bi jim
venski verz, je podal kot slovensko poezijo. V kratkih življenje-oisih blesti kot literarni karakte-ristikon in najvišja odlika dični naslov: Zemljak Stanka Vraza. Kastriral je Zupančičevo pesem Grobovi tulijo, kastriral kasneje tudi Martina Krpana, da je dobila prostora Staretova "Vanda". — Poznaš to novelo?"
—	"Ne."
—	"Saj je nihče ne pozna! Tudi jaz sem jo takrat v prvo občudoval. Edina dobra posledica Cviječa je bila Župančičeva kritika v Zvonu.
Izvirek tega rogovilastega ili-rizma je nepoznanje naroda, malovernost ljubezni ter tista strahopetnost: Kaj ko z nami? Tista strahopetnost, ki škili na jugoslovansko teto in češkega strica, namesto, da bi pogledala v zdravo srce naroda. Če smo se držali v klavrnosti petnajststo let, se bomo držali še sedaj, ko smo kulturni. Nase se zanesimo —to je vse!"
Kako silno malodušno zveni ob gornjih besedah velikega Cankarja odgovor dr. Ivana Tavčarja na vprašanje v razgovoru iz iste zbirke: "Kaj sodite o pri-hodnjosti slovenske literature in jezika?" — "O prihodnjosti slovenske literature govoriti, za to nimam ne poguma, ne sodbe".
minu), ki vodilnih osebnosti v borcli proti beograjskemu centralizmu in uni-tarizmu, dejstvo je, da je njegova udeležba na solunski fronti olajšala pjegovo imenovanje za nadškofa — bil je takrat najmlajši katoliški nadškof — in dejstvo je tudi, da je priznal izraženo voljo hrvatskega naroda po svoji samostojnosti in jo tudi zagovarjal pred sodižčem. Kljub temu je ohranil kritično stališče do predstavnikov Hrvatske države in odločno protestiral, kadar so kršili nravno postavo.
Kot katoliški škof je moral dvigati svoj glas proti komunizmu, kjer koli se je javljal — v tisku in propagandi tci podtalno v kravljevi Jugoslaviji, kot vo dilna plast v partizanstvu in kot nosilec oblasti v povojni Jugoslaviji. Ko so mu komunisti ubili brata (1945) je poleg obsodbe zločina izjavil v pridigi v stolnic?, da kljub temu, kar je povedal, ne bo zbežal, če bo komunistom uspelo prevzeti oblast, marveč jih bo počakal in njihove zločine obsodil tudi v njihovi prisotnosti.
Nadškof Stepinac si je ob nastopu svoje škofovske službe nadel težki? nrdogo, da bi v:/p«.»st»vil pri katoličanih pravilno vrednotenje vere in narodnosti. Z vso rečnostjo se je posvetil Katoliški akciji in skučal vzgojil: nov rod brez napak preteklosti. Pri juž-njaški vročekrvnosti hrvalske mladine to ni bilo vedno lahko. Znan je vsaj en primer,
isto povedal po evangeliju. Kmalu po nastopu svoje službe je izdal stroga navodila duhovščini, da se ne sme vmešavati v strankarsko politiko. Kdor koli je sprejel politično službo, sc je moral takoj odpovedati dušno pastirski siužbtl
Kot je bil velik v načelnih odločitvah, ni tako tudi poznal meje v dobrodelnosti. Njegovo delo je bila dobrodelna organizacija Ca-ritas, ki je storila velika dela za lajšanje bede na področju Zagrebške nadškofijc.
Slovenci mu dolgujemo posebno zahvalo za vse, kar je dobrega storil za slovenske begunce, laike, duhovščino in redovnike, ki so se pred Nemci in Italijani zatekli na področje njegove nadškofije. G tem njegovem delu bo sledilo obširnejše poročilo v prihodnji številki).
Za veliki zgled, ki nam ga je dal s svojim življenjem, mu bodi Vsemogočni dober plačnik. Bratskemu hrvatskemu narodu ob izgubi cerkvenega kneza in velikega narodnjaka iskreno sožalje.
Rudolf CujeS
MAL POLOŽI DAR
Hranilnica in posojilnica Jane-go- za E. Kreka v Torontu je prejela od ge Frances Star iz Winthorb Harboja, 111., 25 —USA $ za slovensko bogoslovje v Argentini in 25.—USA $ za sklad za slovenske dijake na Koroškem. Iskrena hvala!
Rodil se je 8. maja 1899 v Krašiču — sedmi od enajstih otrok.
L. 1916 je moral na vojsko, bil ujet na italijanski fronti in stopil v jugoslovansko legijo. L. 1919 se je vrnil v civilno življenje, končal klasično gimnazijo in začel študirati agronomijo. 1924 se je odločil za duhovnika in je študiral v Rimu, kjer jc promoviral za doktorja filozofije in teologije. V duhovnika je bil posvečen 25. oktobra 1930.
L. 1931 se je vrnil v Zabreb in postal kaplan v eni revnih mestnih župnij. Ustanovil je dobrodelno družbo Karitas. Leto pozneje je bil imenovan za tajnika zagrebškega nadškofa dr. A. Baucrja.
28. maja 1934 ga je Pij XI. imenoval za naslovnega nadškofa Nicopse in pomožnega škofa s pravico nasledstva.
7. decembra 1937 je postal redni zagrebški nadškof.
17.	maja 1945 so ga komunisti prvič zaprli. Po nekaj dneh so ga sicer izpustili, toda bil je pod nadzorstvom OZNE.
18.	septembra 1946 je bil ponovno zaprt in obtožen zločinov "prot ljudstvu in državi in obsojen na 16 let prisilnega dela.
V decembru 1951 je bil pogojno izpuščen iz zapora in konfini-ran v lastni župniji Krašiču, ne da bi mogel voditi svojo nad-škofijo.
1953 jc bil imenovan za kardinala, toda ni šel v Rim po rdeči klobuk, ker se je bal, da se ne bi smel vrniti v svojo nadškofijo. 10. februarja umrl in 13 februarja bil pokopan v stolnici v Zagrebu.
Eno izmed sporočil uslužnosti ontarijske vlade
Hon. Jamo N. Attan
ONTARIO SLEDI RASTI NARODA
Gospodarski oddelek ontarijske vlade analizira in izdaja tiskane informacije o vladnem programu in načinu dela, o gospodarski in socialni rasti in razvoju pokrajine. Zgodovina ontarijske povojne rasti je razgibana, ker je bazirana na zdravi podlagi. Tu navajamo nekaj primerov:
I. Meštrovič: Dr. Alojzij kardinal Stepinac
IZ ZAGOVORA NADŠKOFA STEPINCA PRED LJUDSKIM SODIŠČEM
"... Več kot stokrat so me nazivali med procesom "obtoženec Stepinac". Toda nihče ni tako naiven, da ne bi vedel, da sedi na zatožni kiopi z .o^r.cem Stepmeem" zagrebški nadškof, metro-polit in glava katoliške Cerkve v Jugoslaviji . . .
"Nisem bil persona grata niti za Nemce niti za ustaše, nisem bil ustaš in niti nisem položil ustaške prisege kot so jo nekateri uradniki tega sodišča, ki jih vidim pred sabo. Hrvaški narod se je enoglasno izrekel za hrvatsko državo in napačno bi bil storil, če ne bi spoznal in priznal te želje hrvatskega ljudstva, ki je bilo usužnjeno v prejšnji Jugoslaviji . . .
"Karkoli sem izjavil o pravici hrvatskega naroda do svobode in neodvisnosti, je v popolnem soglasju s temeljnimi načeli, ki so jih zavezniki izpovedali v Jalti in Atlantski listini.
"Ce ima po teh načelih vsak narod pravico do neodvisnosti, zakaj naj bi bila zanikana Hrvatom? Sveta Stolica je izjavila, da imajo pravico do svobode tako mali narodi kot tudi narodne manjšine. Ali bi moral potem katoliški škof in metropolit popolnoma molčati v tej zadevi? Ce moramo zato pasti, pademo, ker smo izpolnili svojo dolžnost . . .
"Ce mi verjamete ali ne, ni važno. Obtoženi zagrebški nadškof ne zna samo trpeti, marveč tudi umreti za svoje prepričanje . . ."
(Prevod iz knjige Richard Pattee, The Čase of Cardinal Alovsius Stepinac, The Bruce Publishing Company, Milvvaukec, 1953, str. 238—244 passim).
PREBIVALSTVO—Sedaj preko 6,000,000 —. Porast ontarijskega prebivalstva je povprečno 157.000 na leto v zadnjem desetletju ter narašča hitreje kot v ostalem delu Kanade in je dvakratna od rasti v Združenih Državah.
VSELJEVANJE— Od 1,900,000 doseljencev, ki so prišli v Kanado v zadnjem in pol drugem desetletju — se jih je okroc 1,000,000, ali preko 52% naselilo v Onia-rio.
DOHODKI — Letni dohodek osebe v Ontariju je 20 procentov višji, kot povprečni kanadski.
GHANDJA HIS — Lansko leto je bilo Zgrajenih 53.000 novih stanovanjskih hiš, v . Ontariju, okrog 38% kanadske hišne gradnje.
ElEKTRICNA ENERGIJA — Ontarijski "HVDRO" je izdal skoraj 2 biljona dolarjev v povojni gradnji ter početvoril
Ji
električno silo. tako. da sedaj produciru 7.4 miljonov konjskih sil energije.
PROIZVODNJA — Ontario je odgovoren za 50 procentov vse kanadske proizv odnje.
RUDARSTVO - Vodeča rudarska po-krauna, Ontario ie produciral 1. 1959. za 963 miljonov vrednosti mineralnih rud, —to je preko 40°o nacionalne produkcije.
POLJEDELSTVO — Glavna pokrajinsk i produktivna industrija, poljedelstvo da kmetom najvišji denarni dohodek v Kanadi.
GOZDARSTVO — Ontarijski ogromni gozdovi — 170.000 kvadratnih milj da eno tretjino kanadske papirne in lesne proizvodnje.
NALOŽBE — Okrog 28 biljonov dolarjev je bilo naloženih v ontarijski razvoj po vojni.
ONTARIO DEPARTMENT OF ECONOMICS
Hon. James N. Allan, TREASURER OF ONTARIO
V^U.. V v ,, ...
Hon.
Ušli« M. Frost, O.C., U.D.
PRIME MINISTER
1 Se nekaj o zimski olimpijadi
O sklepu Olimpijiskega komiteja v Beogradu, da se Jugoslavija ne bo udeležila zimske olim-pijade, kamor bi seveda bilo potrebno poslati slovensko moštvo, piše ljubljanski "Tovariš" t dne 31. decembra 1959. sledeče:
"Še dober mesec in zagoreli bodo olimpijski ognji, zadonele bodo fanfare in v Squaw Vallevu se bo začela olimpiada-brez Jugoslovanov! Olimpijski komite v Beogradu je namreč po dokaj "načelni" in vijugavi poti ugotovil, naši smučarji niso zreli za olimpiado-pa mir besedi. Zavidljivo je, kako člani komiteja prerokujejo formo naših smučarjev, ko pa letos še ni bilo večjega tekmovanja? — Olimpiada je manifestacija miroljubnega sodelovanja med narodi. Njeno geslo: Ni važno zmagati, važno se j je boriti! Na olimpiado bodo recimo, odpotovali boksarji, ki so nedavno izgubili z italijanskimi dvoboj-20:0; (Italijanska reprezentanca V boksu ne pomeni kdo ve kaj.) Naši smučarji pa so se na zadnji olimpiadi v Cortini uvrstili med prvo tretjino. Mar bo sedaj po mnenju našega komiteja tekmovalo na olimpiadah največ do dvajset smučarjev?— Navkljub vsemu pa smučarji pridno trenirajo, medtem ko se je nabiralna akcija za njihovo ude-
Škof Vovk v Rimu
Po poročilih iz Vatikana je bil na obisku pri papežu Janezu XXIII. novi ljubljanski škof Anton Vovk.
V MOSKVI NE BO
JUGOSLOVANSKEGA
CENTRA
Po poročilih iz Moskve so sovjetske oblasti zavrnile prošnjo jugoslovanskih komunistov, da bi odprli v Moskvi Jugoslovanski center.
Še nekaj . . .
S.D. bo uvedla dve novi koloni in sicer "Ženski kotiček" in kolono z nasveti o fotografiji za amaterje.
ležbo na olimpiadi že spontano načela".
K gornjemu pripominjamo, da po poročilu "Timea" prireditelji olimpiade v Squaw Valley prispevajo za vsakega udeleženca $500 za kritje stroškov (Tirne, 2. feb. 1960).
Kot član argentinskega moštva pa se bo udeležil zimske olimpiade Slovenec France Jerman, ki ima že osem let argentinsko prventsvo v smuškem teku na dolge proge, od leta 1958. pa južnoameriško prvenstvo v isti panogi.
l
POSLANSTVO IN USODA 2ENE V KOMUNISTIČNEM SVETU....
Na enaindvajsetem komunističnem kongresu 1. 1959. v Moskvi so bjle jasno začrtane osvajalne gospodarske osnove kot piedpo-goj za dokončno osvojitev sveta. Iarečno je bilo poudarjeno, da bo v predvidenih petnajstih letih, po letu 1970., Sovjetska Rusija v
Novo politično gibanje med Slovenci
Za Novo leto smo dobili Slovenci nov politični program Slovenske demokratske zveze s pozivom za pristopanje k temu "vsenarodnemu gibanju Slovenske demokratske zveze" (letna članarina SI.—). V okrožnici so dani naslednji naslovi: Tajništvo — Milan Žagar, 2 rue Mas-esnet, Strasbourg, France; pred-sedništvo: Stanko Savinšek, 6, rue des Valle, St. Mande (Seine), France; referent za propagando —Ciril Guštin, 25, due du Porte Diner, Creteil, France.
Slovenska demokratska zveza (SDZ) pravi v svoji poslanici, da predstavlja "slovenske domoljube različnih idej in bivše politične pripadnosti", ki so se združili 1947 z namenom "dati svojemu narodu v času njegovih najtežjih preizkušenj prepotreb-no moralno oporo ter na političnih in idejnih razbitinah preteklosti začeti z delom za svobodo, demokracijo in socialno pravičnost, za ohranitev kulturnih in narodnih svetinj v dobi kolektivnega barbarizma in komunističnega totalitarizma"
Program
Točka 2 statuta pravi: "Zveza predstavlja gibanje za osvoboditev slovenskega naroda in skupne države Jugoslavije od komunističnega totalitarizma in enopartijske diktature, za popolno demokratizacijo narodno—političnega življenja slovenskega naroda, za zaščito in razvoj njegovih življenjskih virov in sredstev".
SDZ je politično izključujoča organizacija. Njeni člani ne morejo biti istočasno pripadniki še kake druge politične organizacije.
"Zveza stoji trdno na sLališču narodne in upravno politične samostojnosti slovenskega naroda tudi v kakršnem koli drugem državno—političnem okviru. Popolna in svobodna samouprava mora biti osnova in gibalo narodnega življenja, ki dejstvuje iz osnovnih edinic (občin) in okrajnih odborov do izvršne avtonomne vlade, ki je podrejena narodni skupščini" (točka 9).
SDZ je mneja, da se mora Jugoslavija ohraniti kot država, ki pa mora biti urejena kot federacija s sorazmeno udeležbo edinic pri osrednji upravi.
Gospodarski program, ki ga SDZ predlaga, "ni niti klasično liberalen, niti državno-diktator-ski" (t. 14).
Še nekaj zanimivih iz parlamenta v Ottavi:
•	Na vprašanje koliko nadur
so naredili uradniki komisije za brezposelno zavarovanje, je delavski minister Hon. M. Starr odgovoril, da je bilo v koledarskem letu 1959 v tem uradu 148.397 in pol nadur.
•	Po podatkih, ki jih je dal v Parlamentu minister za delo Hon. M. Starr, je bilo v Kanadi 21. januarja 1960 leta, 772.644 nezaposlenih, oz. takšnih, ki so iskali delo. Po izjavah opozicije bi številka ne smela presegati niti 200.000.
•	Svetovna mednarodna razstava v Kanadi v letu 1967 bo po vsej verjetnosti v Montrealu.
•	Kanada se poteguje za to, da bi zimske olimpijske igre leta 1968 bile v Zapadni Kanadi, najbrže v Banfu.
•	Po Izjavi ministra za Državljanstvo in Vseljevanje Hon. E. L. Fairclough v parlametu, evropski begunci neprestano prihajajo v Kanado. V drugi polovici leta 1959 naj bi se bilo vselilo okrog 1400 ljudi brez državljanstva, poleg tistih 100 družih enim jetičnim članom, ki so bile prepeljane v Kanado pod pokroviteljstvom in finančno pomočjo Zunanjega Ministrstva kot kanadski doprinos k Mednarodnem begunskem letu.
splošni proizvodnji na vseh področjih prehitela Združene ame-rike države in ostali "kapitalistični" svet in s tem zagotovila svojim ljudem zavidljivo visoko življenjsko raven, postala vodilna sila, nemotena gospodarica sveta.
Zato je popolnoma razumljivo, da je sovjetska komunistična stranka v to svetovno gospodarsko tekmo, ki je sama na" sebi zopet samo sredstvo k popolnem zasužnjenju sveta, vključila tudi ženo in ji pri izvedbi tega široko-poteznega načrta, namerno prezirajoč njeno naravo, njeno naravno poslanstvo in zmogljivost, dalo svojstveno nalogo.
Sedanji izoblikovalec komunističnega sveta, diktator; N. Kruš-čev, je posvetil v svojem obširnem govoru celo poglavje o poslanstvu žene v komunističnem svetu.
Najprej je osmešil njeno poslanstvo v družini, prezaposlenost v "utrujajočem in dolgočasnem" gospodinjstvu potem pa po znani materialistično dialektični logiki istočasno nakazal rešitev sodobne žene v izgraditvi pravega komunizma in v njeni popolni vključitvi v komunistično gospoda i stvo in atomsko industrializacijo.
Z organiziranjem sodobnih poklicnih ženskih šol, počitniških taborišč, zdravstvenih zavodov, hoče komunistično vodstvo po-dalpšati in utrditi žensko fizično zmoglijvost in jo tako usposobiti za najtežja dela.
Vsa ta načrtna komunitična prizadevanja imajo en sam namen : Izmaličiti naravno poslanstvo žene in s tem družine same kot zibelko človeštva, človečanst-va, neusahljivi vir ljubezni in vseh tistih številnih vrlin, ki človeka plemenitijo in ga neprestano ohranjajo kot večno "krono stvarstva" in jo prisilno vključiti v načrtno izgrajevanje in osvajanje sveta.
S tem načrtnim prizadevanjem skušajo ubiti v ženi smisel za razmišljanje, duhovne dobrine, njeno prirojeno poslanstvo v družini pri vzgoji otrok, ki je po večni Zamisli zibelka duhovnosti, vsake kulture in človekega napredka sploh!
lena naj postane robot! tu prav' to je sodobna vsebina komunističnega osamosvojitvenega ženskega gibanja, še več, po komunističnem ukazu,., dolžnost in naloga, ki jo mora izvršiti in doprinesti pri izgrajevanju komunističnega sveta!
Zdravstveni minister, M.D. Kovrygin, je šel v svojem izoblikovanju sodobne komunistične žene še dalje. V svojem pozivu na komunistične "kulturnike" je razvil sodobni ideal ženske v sovjetski literaturi: žena, ki nosi opeko, koplje jarke, gradi ceste, oblikuje kamne i.t.d.....
V knjigi "The Settlement of the Woman's Ouestion in the USSR" pisatelj W. Bilshay enači in brani ženo z možkim v fizičnem in duševnem pogledu. Med .drugim tudi trdi, da bi tisti, ki bi to fizično in duševno enakost tajil, izmaličil pravo žensko dostojanstvo.
Podobno je s položajem žene v družini. Lenin je vlogo žene v družini in z njo družino samo jasno opredelil. V komunistični družbi družina ne zavzema tistega naravnega poslanstva in ni najmanjša naravna gospodarska enota iz razloga pač, ker je po komunistični miselnosti, kotišče, vir človeške sebičnosti. Osnova in gibalo "komunistične družine" je neprestana rast in vključevanje v komunistično družbo, v vanje v komunistično družbo, v kateri ne bo več poudarka na človeku poedincu pač pa človeku vključenem v komunistično družbo. Razumljivo, da v tako pojmovani družini ni mesta za vzgojo otroka, ne mesta za pre-potrebne duhovne dobrine kot so medsebojno spoštovanje, ljubezen, prijateljstvo, zakonska zvestoba i.t.d... ki oplemenitijo človeka, družino samo in po njej ves človeški rod.
In prav zaradi težkega dela, njeni načrtni, nenaravni gospodarski vključitvi, nepriznavanju njene biološke in fizične posebnosti so vidne občutne posledice pri rodnji otrok. Vkljub organizacijskemu prizadevanju komunistične
vlade in številnim ugodnostim, ki jih imajo noseče žene, ja Sovjetska Zveza edina država na svetu, v kateri je največ prezgodaj rojenih, edonošenih otrok. Ta primer je najbolj pogosten pri navadnih delavkah.
Čeprav država nagrajuje in daje javno priznanje materam številnih družin, je splošen prirastek celotnega prebivalstva nezadovoljiv. Posledično je sovjetska ko-mnistična vlada že med zadnjo svetovno vojno, 8. julija 1944. in kasneje podprla in zaščitila nezakonske otroke in s tem vzpodbujala mladino k izven zakonskemu spolnemu izživljanju. Za usodo tako ponižanega dekleta se komunistična vlada ne zmeni. Zanjo ja važnole, da delovna moč, ki je neobhodno potrebna pri komunističnem osvajanju sveta, neprestano raste.
Z ozirom na komunistično pojmovano družino je otrok že od
rojstva dalje iztrgan iz naravnega družinskega okolja, materi in očetu, ter postavljen v državna vzgajališča. Ženi, materi, je tako odvzeto njeno naravno poslanstvo: skrb in vzgoja otroka. Od tod torej njena, po komunistični načrtni zamisli, prisilna in vsestranska fizična zaposlitev, vključno notranjen prisilno naseljavanje še neobljudenega razsežnega sovjetskega ozemlja.
Sodobna žena je pri vsem tem komunističnem državnem skrbstvu oropana osnovnega človekovega dostojanstva in zasužnjena po vsemogočni državi. Znašla se je zopet v položaju, iz katerega jo je rešilo krščanstvo. In to sodobno komunistično žensko suženjstvo je veliko bolj občutljivo, pereče, ker se poraja iz zlagancga osvodobilnega komunističnega ženskega gibanja.
Ludvik Jamnik
1
KNJIGE IN REVIJE
• SLOVENSKA POT, št. 3—4zofske probleme se zanimajo,
je izšla in prinaša naslednjo vsebino : Škof dr. Gregorij Rožman (Pavle Verbic), Usodna doba med dvema vojnama (P.V.), Vojna in politika, Številčni pregled prebivalstva Slovenije (-k), Nauki jalstke konference (dw), Glasovi in mnenja (Razgovor z dr. Krnjevičem).
• DER DONAURAUM, revija Instiuta za Podonavje na Dunaju, prinaša v 4. zvezku 4. letnir ka med raznimi poročili tucli dokaj poročil o Slovencih. A (nton) L (ipovšek) poroča o duhovni podobi slovenskega maturanta, kakor jo je pokazala anketa, ki jo je izvedla komisija petih sosiologov po nalogu "Filozofskega in sociološkega društva LR Slovenije". Vprašalne pole so bile razdeljene 1246 osmo-šolcem v Sloveniji.
Na vprašanje, za kakšne filo-
jih je odgovorilo: 48.29'o za etiko, 42.2% za politiko, 18.9% za spoznavno teorijo, 27.8% za vero, 50.6% za umetnost, 37.5% za go-spodartsvo, 396 drugo, 11.2% se zanima za vse na spolšno, toda za nobeno področje posebno, za nobeno pa 0.4%.
Osebni odnos do vere so opredelili: 13.296 je vernih iz lastnega prepričanja, 30.5% si še ni na jasnem glede vere, 55.3% ne veruje, 1.1% ni odgovorilo na to vprašanje.
Pripravljenost včlaniti se v komunistično stranko kaže naslednjo sliko: 1.2% so že člani, 40.496 bi bilo pripravljenih vstopiti v stranko, enak odstotek ne mara vstopiti v stranko, 4% pa ni odgovorilo.
Življenjske vrednote so ocenili kot najvišje: osebno blaginjo 8.1%, delo 49.996, oblast 1.3%,
HRVATJE IN JUGOSLAVIJA
V dopolnilo našega poročila o razgovoru z dr. J. Krnjevičem, ki smo ga objaviil v izvlečku v decemberski številki lanskega leta (str. 1) ponatiskujemo iz Klica Triglava (štev. 248, str. 9 —10) nadaljnje pismo dr. Krn-jeviča g. Farkašu, s katerim zaključuje svoje razgovore: "Spoštovani gosp. Farkaš!
Hvala za Vaše cenjeno pismo. Za 'Klic Triglava' Vam pošiljam odgovor na tri stvari, katere mislim je treba razjasniti v zvezi z najinim razgovorom meseca oktobra.
Kot prvo je točna pripomba urednika 'Klica Triglava', da nisem odgovoril na Vaše vprašanje o demokratski Jugoslaviji. Dejansko sem, ko sem Vam ob najinem razgovoru diktiral moje odgovore, prezrl na to odgovoriti, a to bom dogovoril sedaj: ne verjamem v možnost demokratske Jugoslavije. In to zaradi imperialistične mentalitete Srbi-jancev. Res da Srbijanci mnogo govore o svojem demokratizmu, toda v resnici so hegemonisti in imperialisti najslabše vrste. Da
ni bilo v Jugoslaviji nikdar prave demokracije, za to so oni odgovorni. Čeprav tvorijo Srbi le manjšino v Jugoslaviji, so imeli v vsakem parlamentu Jugoslavije dvotretjinsko večino. Te večine so bile narejene s falsifici-ranjem demokratičnih načel. Srbijanski okrajni glavarji so ustvarjali srbske večine s ponarejanjem volitev v krajih, kjer živi madžarska in nemška manjšina v Vojvodini a na jugu v Macedoniji in na Kosovu in v Metohiji in poleg tega še v Črni Gori. Na takih lažnih večinah so Srbijanci temeljili svojo upravičenost, da drže vso oblast v državi. To je demoralizi-ralo vladajoče srbijanske politične stranke (radikale in demokrate) in vse politično življenje Srbije ter neobhodno privedlo do kraljevske diktature ter do onega kar se je dogodilo 1. 1941. Še poraznejše je za. Srbijo, da nikogar ni bilo v Srbiji in Beogradu, ki, bi te metode obsodil in rekel, da vodijo v pogubo. Ne vidimo tega niti po I. 1941. Prečanski Srbi so igrali pri tem Le. vlogo druge ali tretje
ljubezen 17.896, žrtvovanje za druge 13.1%, žrtvovanje za ideale družbe 9.8%.
Izbira poklica je pokazala naslednjo lestvico: zdravniki 37%, profesorji 8.5%, psihologi 0.9%, farmacevti 0.9%, biologi 0.2%, kemiki 1.996, agronomi 1.494, arhitekti 2.39'6, gradbeni inženirji 0.796, strojni inženirji 1.2%, pravniki 2.396, gospodarstveniki 1.896, časnikarji 0.5%, duhovniki 0.29/O, diplomati 0.3%, častniki 0.4%, umetniki 2.7%.
Anketa je bila sicer tajna, toda pisali so jo med šolskim poukom v razredih v prisotnosti profesorjev.
Po ljubljanskem dnevniku Delo poroča o Kardeljevem govoru v Mariboru, v katerem je
povdaril, da morajo bolj razviti predeli Jugoslavije pomagati gospodarsko zaostalim predelom. Dokler se ti predeli ne dvignejo, ni mogoče dvigniti življensko ravan naprednejših delov države.
Po tržaški Demokraciji poroča o spomenici političnih predstavnikov Slovencev, ki so je predložili italijanski vladi ob 5. obletnici podpisa londonskega memo-randa glede Trsta.
Ostala poročila se nanašajo na pomanjkanje električne energije, rudniški zakon (30.6.1959), načrt za kanal v Vzhodni Slavoniji in proste trgovske cone. Med knjigami poroča o knjigi, ki je izšla v New Yorku; Josef Kalvoda, Ti-toism and Masters of Imposture„ Vantage Press Inc. 320 strani.
Ali planirate
PROGRAM 0 DRŽAVLJANSTVU?
Če Vaša skupina pripravlja program o državljanstvu za svoje člane, the Citizenship Branch (Oddelek za Državljanstvo) Vam bo rad pomagal, da bo isti zanimiv in uspešen.
The Citizenship Branch Vam —
daje brezplačne nasvete kako da pripravite prosvetni program za državljanstvo, pomaga Vam zbrati publikacije, filme, oglasilni kakor tudi drugi materijal, pomaga Vaši skupini najti vezi z drugimi skupinami, ki
se zanimajo za program o državljanstvu.
• ' ' /
Nikar ne čakajte — stopite v vezo z bilo katerim uradom Oddelka za Državljanstvo (The Citizenship Branch), katerih naslovi so nižje navedeni:
BRITISH COLUMBIA
Vancouver, 326 Howe Street ALBERTA
Edmonton,
10138-100 "A" Street SASKATCHEWAN
Saskatoon,
Room 306, London Building.
MANITOBA
Winnipeg, 537 Dominion Public Bulding. ONTARIO
Toronto, 1200 Bay Street. London, 120 Oueens Avenue. Hamilton, 150 Main St. W. (P.O. Box 305)
OUEBEC
Montreal, 1247 Guy St., Quebec City, Palais Montcalm Room 24 "B", St. John St.
ATLANTIC PROVINCES
Moncton, N.B. 128 Highfield St.
vrste, kot štafaža Srbijancem, ki so jih uporabljali v svoje imperialistične namere. Na osnovi tega, kar sem doživel s Srbijanci, a prišel sem do njih brez predsodkov, ne verjamem da je mogoče to mentaliteto spremeniti in karkoli resnega temeljiti na sladkih besedah Srbijancev o demokraciji.
Kot drugo bi odgovoril Pere-grinu, ki pravi, da ne vidim ničesar drugega kot samo Hrvatsko. Moja prva in glavna dolžnost je braniti toliko napadano Hrvatsko in hrvaški narod, ker sem glavni tajnik one politične organizacije, kateri je hrvaški narod izkazal ogromno zaupanje na vseh parlamentarnih volitvah v moderni dobi in katera tvori Hrvaško Narodno Predstavništvo. To pa ne pomeni, da nisem za sodelovanje z ne-Hrvati. Prav jaz sem predsednik Hrvaškega gibanja za Evropsko sodelovanje, kjer Slovenci sploh ne sodelujejo, a kjer mi sodelujemo s Francozi, Nemci, Belgijci, Holandci, Italijani itd za ta cilj, da pride do sodelovanja svobodnih demokratskih narodov Evrope. Pri tem nam je glavno to, da ijii tu sodelujemo neposredno a ne preko Beograda in preko raznih Fotičev, Puričev ali Kneževičev. Mi sprejmemo tudi vsako drugo sodelovanje, ampak samo kot enaki z enakimi.
Končno, omenjam še to, da je Radoje Kneževič vendar priznal, kako so Srbijanci ministri za časa vojne najprej svečano z nami Hrvati sprejeli Banovino Hrvatsko, kasneje pa so enostavno te svoje podpise poga-zili. G. Kneževič vztraja pri obrambi tega samovoljnega in enostranskega akta, a pri tem pozablja, da se tistemu ki enostransko prekliče svoj podpis kasneje ne verjame. Glede mojega senatorstva in nekakšnega podpiranja jugoslovanske kraljevske diktature, dodajam samo to, da sem bil v tej dobi v emigraciji polnih 10 let od 1. 1929 do 1. 1939 in sem celo izdajal v Ženevi v Švici protidiktatorski časopis "Croatia". V Zagreb sem se vrnil na poziv predsednika Mačka, ko je prišlo do sporazuma. V devetem letu moje emigracije, L. 1938, pa so bile senatne volitve v Jugoslaviji, kjer sem bil izvoljen za senatorja v zagrebški oblasti. Meni ni bilo potrebno priti v parlament po ukazu. Bil sem izvoljen v vsak parlament Jugoslavije, kadarkoli sem mogel biti kandidiran in to vedno kot kandidat na opozicijski listi Hrvatske Seljačke Stranke, medtem ko g. R. Kne-ševič sploh ni bil izvoljen v parlament, a ima ambicijo govoriti v imenu Srbije.
V zvezi z najinim razgovorom mislim, da sem rekel vse, kar je bilo potrebno reči in da na eventualne nadaljnje pripombe ne bom več odgovarjal.
Z iskrenim pozdravom, Juraj Krnjevič" l.r.
v m
r/ r	Ellen L. Fairclough
Minister of Citizenship and Immigration
CERKEV ŠE VEDNO PREGANJANA V JUGOSLAVIJI
Kljub temu, da je komunistična vlada Jugoslavije v zadnjem trenutku spremenila prvotno odredbo, da mora biti pokojni kardinal Stepinac pokopan v njegovi rojstni vasi in je pozneje dovolila, da ga pokopljejo v njegovi stolnici, se preganjanje Cerkve
Pred kratkim so v drugi seriji in duhovnikov v Jugoslaviji nadaljuje.
odsodb katoliških duhovnikov v Jugoslaviji obsodili šest duhovnikov in dva bogoslovca sremske škofije, češ da so delovali za vzpostavitev neodvisne Hrvatske. Preč. Ciril Kos je bil obsojen na sedem let, ostali na dveleti in pol.
Teden preje so obsodili hrvatskega frančiškana preč. R. Jera-ka na 15 1. ječe, češ da je hotel odstraniti Titov režim.
• Zunanji ministeri Avstralije je udaril v svojem govoru po komunistični frontni organizaciji "World Peace Movement" v zvezi z njenim sestankom v Mei-bournu zadnjega novembra. Prav tako je udaril tudi po "World Peace Congress-u", ki ga je imenoval orodje prvega.
MED SLOVENCI
PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO! DARUJTE V TISKOVNI SKLAD "SLOVENSKE DRŽAVE"! PRIDOBITE NOVE NAROČNIKE!
Toronto
•	The Canadian Register prinaša 30. januarja daljše poročilo o sestanku Katoliške ženske lige pri fari sv. Gregorija v Oshavvi, kjer je za kaplana nastavljen preč g. Franc Skumavc. Na sestanku je poročal o svojih doživljajih v nemški vojski, ruskem ujetništvu in begu iz komunistične Jugoslavije.
•	The Canadian Register je
objavil 20. februarja 1960 več poročil o smrti kardinala Alojzija Stepinca z lastnim uvodnikom in ponatisnjenim uvodnikom iz The Montreal Gazette 11. februarja.
•	7. februarja so odkrili v International Institute za Veliki Toronto spominsko ploščo v spomin Artura Scottija, urednika ve-čih italijanskih listov, ki se je mnogo trudil za pomoč italijanskim novonaseljencem. Slovesnosti so se udeležili med drugimi minister za državljanstvo in vse-Ijevanje ga. Ellen Fairclough, torontski pomožni škof Francis Marocco, torontski župan N. Phillips, več poslancev, senator Croll in drugi. Pevske točke je vodila gdč. Grison.
•	International Institute Me-ropole Toronto ima svoj klub zbiralcev znamk. Prvi sestanek bo 6. marca 1960. ob 5 uri po poldne. Vabljeni!
•	Dve prireditvi v slovenski
cerkveni dvorani sta v zadnjem času odjeknili širše kot ponavadi, ter sta to tudi zaslužili. Mislim na opereto "Planinska roža" in pa prireditev otrok slovenske šole. (Glej poročilo!)
•	Slovenska Hranilnica in Posojilnica Jan. Ev. Kreka v Jo-
rontu je imela uspešno predpu-stno zabavo s plesom v madžarski cerkveni dvorani. Obisk je bil lep. Cisti dobiček bo šel za slovenske študente na Koroškem. Čestitamo in upamo, da bo kaj posncmalcev.
Med plesom so bile razdeljene tri nagrade. Prvo nagrado, servis za solato, ki ga je darovala zadružna zavarovalnica Coope-rators Insurance Association (CIA), je žreb dodelil g. štuklju, nakaznico za dvoje brezplačnih kosil v Tiroler House, dar gdč. šešerko, g. V. Malusu, brezplačni fotoportret pa gdč. Karlini Mer-har.
•	Žrtev neprevidnega vozača
je bila gospodična Pavla Škerlj. Čeprav bo poškodba zahtevala daljše zdravljeneje v bolnici, ji želimo srečno in skorajšnje okrevanje.
otvorilo "Slovenski dom" z zabavnim večeron (Pustovanjem).
Za pijačo in jedačo je bilo dobro preskrbljeno. "Slovenski dom" stoji no 499 Hamilton Rd., London, Ontario.
Cleveland
LONDON, ONT.
• Slovensko kulturno in družabno društvo v Londonu je dne 27, februarja 1960. ob 8 uri zvečer
•	G. Jože Dovjak-petdesetletnik
9. februarja je praznoval petdesetletnico svojega življenja in se tako "srečal z Abrahamom" g. Jože Dovjak, pevec, igralec in vnet kulturni delavec. Večina nas tukaj v Clevelandu ga poznamo po njegovem tukajšnjem udejstvovanju, mnogi pa ga imajo še vedno v spominu v domovini na njegovem rodnem Viču, mnogi primorskih Slovencev pa po njegovem udejstvovanju na Tržaškem, kjer je pred odhodom v Ameriko preživljal svoja prva begunska leta. Tu v Clevelandu sodeluje g. Dovjak pri zborih Korotan in Lira, kjer nastopa tudi kot solist. Igralsko je nastopal pri šentviških igralcih, združenih igralcih, pri nastopih slovenske šole pri sv. Vidu in pomagal pri posebnih oddajah slovenskega radia v Clevelandu. Vsem nam je še v spominu kot ena najlepših odrskih prireditev v Clevelandu predstava Slehernika, katerega je sam režiral in igral. G. Dovjaku kličemo: Bog Te živi še mnoga leta, da bi še mnogo pel in igral med nami;
•	Samostojni nastop plesne skupine "Kres".
V soboto zvečer 6. februarja je elevelandska plesna skupina "Kres" priredila v šentviški dvorani svoj prvi samostojni plesni nastop. Skupina je sicer že v preteklih letih večkrat nastopila pred javnostjo s svojo točko v okviru širših sporedov, tokrat pa je sama izpolnila program celega večera. Program je obsegal 13 točk, ki so jih sestvljali na rodni in umetni plesi ter poskus baletne priredbe pravljice Sne-guljčica in sedem škratov in balade Povodni mož (po Prešernu). Najbolj pristno in temperamentno je skupina izvajala skupinske narodne plese: Vesela Gorenjska, Venček poskočnih valčkov, židana marcla in Vasovalec. V vseh točkah pa so skupina, kakor tudi posamezni izvajalci pokazali visoko raven izvajalne sposobnosti, kar jc gotovo rezultat vnetega in marljivega vežbanja. V vodilnih vlogah in samostojnih plesih so nastopili naslednje gopodične in in gospodje: Breda Oseriar, Ncška Petek, Jaroška Novak, Albina Longer, Marjetka Svajger, Janez Zakelj, Slavko Grajžl, Jože Lah, Marjan Ovsenik, Božo Pust in Ivan Zakrajšek. Plesne zamisli jc dala in skupino požrtvovalno vadila ga. Eda Vovk, ki je tudi setavila program in vodila večer.
Gospej Vovk moramo biti hva-' ležni, da je med nami v Clevelandu oživela plesno udejstvovan-je in ga dodala pevskemu in igralskemu udejstovanju.
•	Predpustne zabave.
V	prostorih Slovenskega doma na Holmes Avenue sta priredila svoji že tradicionalni predpustni zabavi društva Lilija in Korotan; in sicer Lilija 30. januarja, Korotan pa 20. februarja. Igral je orkester Marjana Tonklija.
•	Sklad za koroške dijake Slovence iz Clevelanda in okolice opozarjamo, da je Slovenska hranilnica in posojilnica v Torontu odprla poseben račun za Sklarza slovenske koroške dijake v počastitev spomina pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana. Obračamo sc na vse Slovence, da bi v smislu srčne želje Prevz-višenega darovali v ta sklad. Denar, ček ali money order pošljite na sledeči naslov: •
John E. Krek's Slovenian
Credit Union Ltd.
646 Euclid Ave.
Toronto 4, Ontario, Canada
s pristavkom "Carinthia".
•	Predavanje.
V	soboto 30. januarja je priredil klub "Krog" večer, na katerem je predaval dr. Mate Resman o temi: "Slovenstvo in jugoslo-vanstvo". Predavanje bo pričela objavljati prihodnja številka Slovenske države.
•	Rcquiem za pokojnega kardinala Stepinca
V	soboto 20. februarja ob desetih dopoldan se je vršil v hrvatski cerkvi sv. Pavla na East 40th Street slovesni requiem za pokojnim Alajzijem kardinalom Stepincem, nadškofom zagrebškim. Pomožni škof elevelandski Tohn J. Krol je daroval sv. mašo, opravil molitve za pokojne in govoril o veličini in mučeništvu pokojnega prvega kardinala-mučenika molčeče cerkve. "Kardinal Stepinac je postal živ simbol najtrdnejšega odpora proti silam, ki hočejo oropati človeka njegovega dragocenega daru-svobode. Njegov molk pa je bil najzgovornejši krik opimina Titu 'n svobodnemu svetu", je dejal *;kof Krol. Hrvatje iz Clevelanda o napolnili cerkev sv. Pavla.
•	Naročnina.
Ponovno se vljudno obračamo na vse naše naročnike s prošnjo, da poravnajo naročnino za naš list. Dasi so stroški tiskanja na-rastli list ni dvignil naročnine, ki je za prilike prav gotovo malenkostna. Prepričani smo, da se bodo naročniki temu pozivu odzvali zaradi pomembnega narodnega dela, ki ga list opravlja.
Chicago
• Smrt kardinala dr. Alojzija Stepinca je vse pretresla, zlasti hrvatske katoličane. Čikaško časopisje je lepo pisalo o njem in ga prikazalo kot odločnega borca proti komunizmu in za ideale krščanstva ter demokracije. Zlasti tednik čikaške nad-škofije "New World" je lepo pisal o njem. V soboto 20 februarja je porabil čikaškj nadškof, kardinal Albert Meyer v Holv Name Cathedral slovesno mašo zadu-
šnico z Libero ob številni asistenci duhovnikov. Pridigo je imel predstojnik hrvatskih frančiškanov Rev. Ferdinand Skoko. Stolnica je bila polna.
•	"Valentinovanje" plesne skupine Slov. Rad. Kluba v soboto 13. februarja pri Tomazinu je odlično uspelo. Prireditelji so bili iznajdljivi in so pripravili prisrčen vesel večer v znamenju srčkov, še večkrat kaj takega.
•	Policijski škandali razburjajo že nekaj tednov čikaško javnost. Tudi to je znamenje materializma! Lov za dolarji na škodo javne varnosti! Komu naj še zaupamo, če organi javne varnosti pomaganjo krasti.?
•	"Ubogi samci" je bil naslov igre, katero so nam podali Ligini igralci v soboto 6. februarja v cerkveni dvorani. Predpust je. Prav je, da da se pred postom masmejemo iz vsega srca. Igralcem, ki so nam predstavili to igro, se je to v polni meri posrečilo. Režija je bila tudi tokrat v spretnih rokah g. Filipa Sta-novnika. Ne bomo naštevali igralcev. Ni potrebno. Vsi so se potrudili in nam pripravili nekaj uric pristnega veselja in smeha, ki ozdravlja vse neprilike. Vsem naše priznanje in čestitke! Pa še kaj v bodočnosti!
•	Podružnica Lige Slov. Kat. Amerikancev je imela koncem januarja svoj letni občni zbor. Liga SKA je postal sedaj tudi od države priznana organizacije in je dobila svoj charter. Sedež bo, kakor pravijo, v Clevelandu. V Chicagu v odboru ni nobene spremembe.
•	Hrvati — brez ozira na stranke — so priredili v nedeljo dne 31. januarja v South Chicagu — žalno komemoracijo za pokojnim Poglavnikom NDH dr. Ante Pave-ličem. Dopoldne je bila v cerkvi Presv. Srca Jezusovega svečana služba božja, ki jo je opravil preč .g. Berto Dragičevič, popoldne je bila v Hrvatskem Domu žalna komemoracija, ob lepi udeležbi Hrvatov in zastopnikov ABN. Glavna govorika sta bila: prevz, g. dr. Krunp Pandžič in prof. Anton Bonefačič.
•	Kaj želimo? 1) Poravnajte naročnino ! Lahko vsako nedeljo kar pri cerkvi g. Mirku Gratiču, ali pa po pošti na naslov: Mr. Mirko Geratič, 2737 W. 16th St„ Chicago 8, 111., — 2) Naročite knjigo "This is Slovenia" na gornji naslov. Kdor ne bo tekom feb-nuarja poravnal naročnine, ne bo več prejemal lista..
Uživajte toploto brez obtežitve

avtomatično električno odejo
loNTAmoTŽSi HYPRC£
• Ali ni bila morda naročena nesreča? Sv. oče Janez XXIII. je imenoval dunajkega kardinala Koeniga za svojega .osebnega zastopnika na pogrebu kardinala Stepinca v Zagrebu. Kardinal Koenig ni prišel. Na poti blizu Varaždina jc prišlo do trčenja kardinalovega avtomobila s tovornim vozom. Kardinalov voznik je bil ubit, kardinal sam pa težko ranjen. Nehote se vsiljuje misel, ali ni bila ta nesreča na-j Iašč povzročena po jugokomu-nistih? Vzpričo surove sile, brez-boštva in sovražnosti do katoličanov, ni tako težko najti prilike za trčenje.
Iz pisma uredniku Slovenske države:
Spoštovani gospod urednik!
Potem, ko sem prebil 6 mesecev v Torontu med svojimi rojaki, sem si vsaj do neke mere skušal ogledati "položaje" na slovenski fronti. Resnično Vam povem, da me silno boli, kar sem mogel videti doslej v življenju naših priseljencev in česar ni treba več nikogar učiti, ker je splošno znano vsem. Škoda, kise je pripetila samo doslej slovenski skupnosti je že orgomna in bojim se, da niti prva slovenska generacija ne bo uspela kot ena izmed etničnih grup v Kanadi, da bi obdržala svoje značilnosti v konglomeratu nastajanja "kanadskega naroda". Taka vprašanja se menda tičejo prav vseh nas, tako tistih, ki se mislijo spojiti prej ali slej s kanadskim narodom, kot tudi onih, ki so iskali ter našli tu samo začasno zavetje.
Slišim, da nas je 6000 samo v Torontu. Polovica skoraj nas je takih, ki smo se vselili v zadnjih petih letih in smo stari od 20 do 35 let povprečno in h katerim
spadam tudi sam. Ti ljudje mc najbolj zanimajo; predvsem zato, ker vidim, kako zgubljajo glave, ne vedo zakaj govorijo slovensko, zgubljajo vero v domovino, narod, starše, krščanstvo, humanizem itd. "Ljudska oblast" jim je ubila vsakršne ideale ter jih okradla vseh duhovnih vrednot; tuja jim je narodna, politična, kulturna ter krščanska zavest. Ti ljudje potrebujejo danes nekaj, kar bi jim moglo vliti v podzavest, čc že ne v zavest, vsaj to, da spadajo k istemu rodu ter da izhajajo iz ene in iste domovine, to bi bilo že veliko. Iz domovine smo prišli raztresenih pogledov in bi morali prav vsled tega dobiti v tujini močno, zdravo vse-narodno skupnost, ne pa razmer, ki so tako nerožnate. Samo eno vprašanje: ali se zaveda priseljenec iz leta 1949, kaj potrebuje in kaj si želi od slovenske organi-izrane skupnosti 25 let star fant ali pa tudi 30, ki je bil med drugim deležen 10 let totalitaristič-nega dresiranja? Morda deloma, toda verjetno čutimo to tisti najbolje, ki smo to poskusili in kljub temu prinesli v svoboden svet še trohico misli človeka iz sodobne Evrope.
Naj izpovem, kaj me najbolj boli: povezava mladih priseljencev, nato pa — časopis, ki bi pritegnil novodošlo mladino. Tekom treh let bivanja v Kanadi sem poskušal, da bi se spoznal z miselnostjo vseh slovenskih "pokretov", to predvsem z branjem listov, ki izhajajo na tem kontinentu. Počutil sem se, da sem pahnjen nekam v stran. Znanec, ki je izjavil, da sta slovenstvo in katolištvo dva različna pojma, mi je potožil, da je bil z neke strani proglašen za "rdečega", 55-letni rojak, ki biva tod že od 1. 1951., pa je dejal, da si ne bo ogledal spevoigre "Planinska roža", "češ, da nastopajo v njej osebe, ki niso na isti politični liniji kot on sam. Ali ni no-vodošlec upravičeno razočaran nad tako izjavo, ki tako močno spominja na linijo "Partije", ki je prav radi svojega netolerantnega monopolizma napravila iz nas mladih apatično maso, gluho za zanimanje kakršnihkoli vprašanj javnega življenja. Nisem jaz morebiti edini, ki me to boli, mnogo nas je, le, da nekdo to bolj drugi pa manj zavestno občuti, tretji pa daje izraz svojemu nezadovoljstvu čisto na primitiven način s tem, da v svoji jezi
blati tudi vse tisti dobro, kar so napravili v Kanadi naši predhodniki prva leta po vojni. Tega se zelo bojim ter varujem, kajti primeri, kako nekateri primitivci nasedajo jugoslovanskemu konzulu, ki je zadnje čase tudi v "Je-dinstvu" našel prostor, od 'koder meče blato na nas vse, nas morajo poučiti, kaj se lahko zgodi v najbljižji bodočnosti, če se ne zavemo pravočasno svoje nevarnosti in preprečimo "tovarišem" njihovo poslanstvo.
Zadnje čase sem videl tu pa tam v AD članke izpod peresa najnovejših, ki veljajo predvsem starejšim rojakom kot opozorilo, kar kaže, da je med mladimi mnogo zdravih misli ter čuta za realnost, toda bati se je, da vse to zatone, če tudi kdo od starejših ne da roke in pomaga preprečiti konzulovo rovarjenje z zloglasnimi "celicami" odno-sno "trojkami". Ne bi rad kdaj slišal, da smo zamudili priliko. Škoda, da ni mecl nami več Edi-jev Gobec ali pa Dolenjcev. In če preberem tisto zlobno ter potvorjeno klevetanje v "Jedin-stvu" z dne 2. feb. t.l., potem si pravim: Ne, ne bodo nas prehiteli; s tem, da nismo nikoli bili člani SLS, Straže ali česar dru-
Slovenska šolska mladina
v Torontu nastopa . . .
Otroci sobotne in nedeljske slovenske šole župnije Marije Pomagaj v Torontu in slovenske šole iz Nevv Toronta so se v nedeljo, 14. februarja 1960, odlično odrezali. Program je bil pester in prisrčno izveden vendar predolg. Zlasti nekatere točke so bile tako izredno lepo podane, da bi bilo napačno in krivično, če bi to otroško prireditev, podobno ubrani molitvi, obšli in jo prezrli.
Slovenska šola v Torontu že nekaj let obstoja; tudi nekaj mladinskih prireditev je že bilo. Bile so mrtve, puste in dolgočasne. Dosedanje slovenske "učne moči" niso znale razgibati številne slovenske mladine. Otroci so se v šoli dolgočasili.
Razgibanost in zanimanje so pred kratkim prinesle in znale vzbuditi v naših otrocih šele slovenske Usmiljene sestre sv. Vin-cencija Pavelskega in pa požrtvovalni slov. duhovnik, prečasti-ti g. Tone Zrncc.
Zadnji dve mladinski prireditvi že spadajo v novo obdobje slovenske šole v Torontu in sta po izvedbi pravo nasprotje od vseh prejšnjih.
Novo vodstvo slovenske šole v Torontu je opustilo staro, popolnoma zgrešeno, izoženost in k izvedbam otroških prireditev pritegnilo moči, ki so s svojo usposobljcnnostjo doprinesli k uspehu.
Slovenskim Usmiljenim sestram preč g. Tonetu Zrnecu, ravnatelju slovenske šole župnije Marije Pomagaj v Torontu in ostalim vzgojiteljem iskreno čestitamo in želimo še veliko uspehov pri vzgoji in oblikovanju naše mladine!
Da bo pa uspeh resnično zagotovljen, moramo tudi mi, starši, doprinesti svoje: Imeti sami več zanimanja za slovensko šolo in jo tudi denarno podpreti!
Luka Dolenje
SLOVENCI V TORONTU, POZOR!
SWISS HERBAjL REMEDIES
EM. 4—5985
_479 QUEEN STREET WEST
Na zalogi različni ddmači čaji in zelišča Pravkar dospela sveža pošiljka medu iz Slovenije
OBRNITE SE Z ZAUPANJE!*! V VSEH NEPREMIČNINSKIH,
DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZADEVAH NA:
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 Bathurst St.. Room 4, Toronto, Ont.
EMpire 4-4004
STALNA . Part tirne - DOSTAVA V NAŠEM OKRAJU
Dobroidoča kanadska družba, vodeča na njenem področju, najema, in izvežba krajevne prebivalce za lahko dostavo h krajevnim prodajalcem. Zajamčeno, da ni treba prodajati, zmožnost (experience) ni potrebna.
Prosilec mora biti zanesljiv, trezen in zaupljiv, z dobro vozaškom zgodovino, imeti mora svoje prevozno sredstvo, avto ali lahki tovorni avto in mora imeti jamstvo v svoti S 1.200.—
To delo je lahko opravljano po kom, ki ima siccr stalno službo.
Pismene prošnje naslovite na:
CONTRACT DIVISION 1512 Eglinton Ave. W., Toronto 10, Ontario
gega, še ni rečeno, da ima "tovariš" konzul pravico, da nam laže o onem čemur smo zrli v oči deset let na slovenskih tleh sami. Našli se bodo tudi slepci, tem bo treba najti pravočasno zatočišče.
Oprostite tem našim "težavam". Pozdravljam Vas z iskrenimi željami, da bi prišlo nekoč vsaj do neke mere do edinosti slovenske skupnosti v Kanadi, želim Slovenki Narodni Zvezi mnogo uspehov pri njenem plemenitem poslanstvu.
Najnovejši
(Ali ni g. Najnovejši zadel v živo pri analizi razmer med slovenskimi Izseljenci? Upajmo, da nam bo to pismo dalo misliti ter tako pripomoglo k uspešni rešitvi tega res aktualnega problema. Op. uredništva)
STANOVANJE
V okolici St. Clair & Dufferin, prvovrstna sprednja soba v pritličju, kuhjnja na razpolago, prostor za parkiranje. Kličite:
LE. 7—3310.
Kadarkoli pišete pismo pazite, da napišete naslov točno, čitljivo in popolno.	t
•	Ne pozabite napisati krstno ime, ali oznako naslovljenca.
•	Vedno vključite hišno številko, ulico, poštno okrožje (kjer je v uporabi), mesto ali kraj in pokrajino v naslov.
•	Pošta naslovljena na apartment ali uradno poslopje naj ima številko istega.
•	Vstavite naslov odpošiljatelja v zgornji levi kot.
•	Ce pišete izven Kanade, ne pozabite vstaviti popolnega imena države.
•	Vedno prilepite zadostne znamke če ste v dvomih, vprašajte na vašem poštnem uradu.	M
Popoln in čitljiv naslov povspeši dostavo vaše pošte.
KANADSKI POŠTNI URAD
MED SLOVENCI
CARACAS
Caracas: Slovensko žensko
• Gotovo Vam je zano, da je prišel iz Argentine pred dvemi leti k nam Slovencem v Venezuelo mlad slovenski duhovnik. Vsak iz med nas mora priznati, da je zelo agilen, ljubezniv, dober in priden organizator za našo malo slovensko skupino. Takoj je zašel družiti vse Slovence in tako ustanovil malo kulturno slovensko društvo. Priredili smo štiri igre: Miklavževa delavnica. Očala, Mavrica in Miklavževa obveščevalna služ-jc" je začel obveščevati vsak me-pevski /bor, deklemacije in govori. Tuli slovenski list "Življenje" ja začel obveščevati vsak mesec o naših verskih in domačih zadevah. "Življenje" je mesečnik in duhovni list. Gospod Janez Grilc, naš duhovnik, se tudi zelo zanima za pomoč bolnikom, tako je vsakemu Slovencu v nesreči pomagal. Za bolnike je zbiral denar in se ni oziral na versko prepričanje, ne na politično pripadnost nesrečneža.
Na raznih sestankih smo rojaki v Venezueli debatirali, kaj naj storimo, da bi čim bolj koristili Slovenstvu in naši skupnosti. Zelo nas je malo, da bi kaj pomenila naša skupnost. Kakor Caracaško slovensko društvo, tako vsi Slovenci v svetu in domovini smo žal razdeljeni v tri politične struje in to: komuniste, jugo slovanske konservativce in slovenske državljane, zadnjih je gotovo podedovana želja in borba
petje pred igro |'Očala".
naših pradedov. Gotovo je v vseh teh treh glavnih slovenskih političnih skupinah mnogo poštenih ljudi, kateri mislijo na slovensko nacionalnost in nje rešitev. Rešitev slovenskega jezika je vsakega zavednega Slovenca prva skrb. Mala skupina Slovencev v Caracasu je sklenili, da bomo nekaj storili složno nad političnimi razlikami naših mišljen. Sklenili smo, da bomo poslali našo prvo denarno pomoč slovenskim študentom na Koroško in pozneje v Trst. Naša velika želja je, da bi se nam priključili vsi Slovenci sveta; Naši dijaki so branitelji slovenskih meja in narodnosti, potrebujejo našo pomoč in dolžnost nas vseh je, da jim ustrežemo in pomagamo v prvi vrsti z denarjem. Vsa očitanja napačnih mišljenj naj bi se spremenila v tekmo pomoči naši - manjšini na Koroškem in Primorskem, v prvi vrsti dijakom in njih učiteljem! Zavedajmo sc, da je slovenski rod v borbi za svoj obstoj in, da naši vojaki, kateri se naj bolj hrabro bore in trpe zaradi ljubezni do materinega jezika, so študenti in njih učitelji na Koroškem v Avstriji in na Primorskem v Italiji! Pomagajmo jim!
Gospod Ilija Lojze mi je pokazal knjigo "This is Slovenia". Čestitam vspm urediteljem in sodelavcem pri tem pomembnem in požrtvovalnem delu, katerega ste tako lepo dovršili.
Ivo Moškon
JAVNA TRIBUNA
Kako je z narodno-politič-nim programom SLS?
Knjige in revije
G. urednik!
Da bi Slovcnci po svetu dobili jasnejšo podobo o tem, kako je z zadevo narodnopoli ličnega programa v vodstvu SLS, Vas naprošam, da objavite naslednja dva citata.
"Glas kanadskih Srba" januarja 1960. poroča o
od 14.
"krsni
slavi" elevelandske krajevne organizacije "Udruženja boraca KJV Draža Mihajlovič", katere se je udeležil tudi predsednik SLS in NO dr. Miha Krek. "Glas" navaja med drugim, da se je na slavi oglasil k besedi tudi dr.
Domovina Miklove Zale vstaja . . .
Greiner Rajmund in Košutnik Matilda:
"Vislavina odpoved"
Slovenska kulturna dejavnost na Koroškem je po končani zadnji svetovni vojni oživela. Prepričani smo, da bo to zavestno kulturno ustvarjanje rodilo Slovencem na Koroškem bogate sadove. Okrep Ijena slovenska narodna zavest bo tako zdramila tudi one, ki su pod težkimi življenjskimi okoliščinami, v stoletni brezizglednosti, za-padali malodušju. Z živahnim in vsestranskim kulturnim udejstvo-vanjem, utrditvijo slovenske narodne zavesti bodo obogateli slo-
Miha Krek in o njegovem govoru i vensko misel v kraju, kjer je bil;
navaja takole:
"Osvrčuči se na neke primjedbe u odnosu na stav Slovenaca, dr. Krek je, uz opči aplauz, rekao: 'Slovenci nemaju potrebe, da se izjanšnjavaju za Jugoslaviju-oni se nje nikada nisu ni odrekli!' Pored toga, dr. Krek je naveo nekoliko primjera gdje suse Slovenci, od pred kraj rata pa do danas, odlučno zalagali za integritet jugoslavenske države...."
"Ameriška domovina" od 8. februarja 1960. pa prinaša poročilo o januarskem sestanku somišljenikov in zaupnikov SLS v Argentini, ki ga je napisal R.S., ki omenja med drugim tudi predavanje g. Miloša Stareta in pravi o njem takole:
"G Stare je citiral razne izjave dr. Krnjeviča, dr. Pešlja, Božidarja Vlajiča, Kljakoviča, Ivana Avseneka in je ugotovil, da je Slovenski ljudski stranki lahko v veliko zadoščenje, da je že
pred šestimi leti razglasila program, i ki danes zmaguje, t.j. zahtevo po lastni slovenski državi in povezanosti te države z drugimi južnoslovanskimi suverenimi državami v zvezo držav ali konfederacijo".
»Sodbo naj si ustvari bralec sam. Omenil bi le dvoje. Morda
dolga stoletja zatirana, na tem, da popolnoma izgine, umre. Temu bo sledila tudi gospodarska rast in osamosvojitev, kot pogoj uspešne narodne rasti in s tem v očeh neposrednih sosedov, tisočletnih zatiralcev slovenstva, ugled in spoštovanje. S temeljito narodno vzgojo, slovenskim šolstvom, bodo Slovenci na Koroškem vedno bolj bogatili slovensko kulturo.
Upanju Milke Hartmanove, ki ga je v svoji globoki narodni zavesti vložila in umetniško izoblikoval v svojih rodoljubnih pesmih, bo sledil dan težko pričakovane resnične narodne svooode v popolni združitvi s Slovenijo.
Oživitev in utrditev slovenske narodne zavesti! To občuti človek, ko prebira izvirna literarna dela naših bratov in sestra na Koroškem.
Tudi "Vislavina odpoved", tragedija v petih dejanjih, ki sta jo napisala Greiner Rajmund in Matilda Košutnik, budi v človeku narodni ponos in hkrati dolžnost, ki jo ima človek do svoje rodne grude.
Snov je zgodovinska, vzeta iz
moralno razkrajajočega fevdalnega poljskega narodnega življenja, že nekaj stoletij odmaknjene dobe, polne neprestanih kivavin bo-; jev s Švedi, Tatari in teutonskmi sosedom.
Vsebina jc bogata in vsestransko razgibana. Zgradba je običajna, polna odersko teh.dCueg . prirmtivizma, sem pa tja prevj*. nagrmadena z istočasnimi do godki, ki bi jih pisatelja iahko poenostavila, večkrat tudi opusi la, oziroma samo rahlo nakazala in pri tem ohranila zahtevano odersko nazornost. Čelo.no sinte tično zgradbo zgodovinske tragedije poživi umesten analitični vložek na koncu čelrlega dejanja, ki Vislavo, glavno juak njo, v popolni predanosti Bogu, rodn zemlji in trpečemu poljskemu narodu, pri osvojitvi duhovnih vredot, opogumi, da zmore naj večje žrtve in odpovedi. Z vključitvijo takratne socialne promle-matike, borbo med številnimi vrednotami, tvarnimi in duhovnimi, sta pisatelja tragedijo vsebinsko osvetlila in ji tako dala večjo literarno vrednost.
V podajanju značajev nastopa jočih sta pisatelja veliko bolj uspela kot pa v slogu in jeziku, ki je v mnogih primerih z ozirom na značaj osebe omledno prisiljen, suhoparen in zato neživljenjski. Skoraj nemogoče je, da bi Janus Čerski, mladi poljski grof, govoril Vislavi, svoji ljubezni iz mladih let, v tako prisiljenem, religijozno vzvišenem slogu. "Vislava, srce moje, moje vse! Kakor žejen jelen hrepeni po hladilnem studencu, tako hrepeni moja duša po blaženem trenutku, ko bom tebe, ki si jasna zvezda na nebu moje sreče, krasna kakor lilija jezer, lahko povedel na svoj •dom kot svojo ljubljeno ženo." Način govora in njegov značaj sta si v kričečem nasprotju.
KRIŽ X KRAŽ Spodnje hlače za
može in fante
Patentirane 1945.
Posebej narejene Z lahno oporo — udoben elastičen pas — patentirano zapirajoč "Kriz X Kraž" sprednji del daje prilegajoč krojen videz. Narejene iz dobre kvalitete česanega bombaža. Dolga nošnja, lahko pranje, likanje nepotrebno. Jersev majice za kombinacijo.
16W-0
I
in če ze pisatelj, v svoji ustvarjalni svobodni izbiri, obravnava zgodovinsko snov drugega slovanskega naroda, v naš^m primeru, Poljake, mora biti dosleden vseskozi! Tako bi slovenska na-rona pesem: "Tam na vrtn: gredi....."' v začetku prvega dejanja
lahko nadomestila s kako lju-bavno narodno poljsko pesmijo.
Koroška, rojstni kraj, v našem narodr večno žive, Miklove Zale! Živeli, bo vedno, ker je zrasla iz naše srede in /e s svojim vrlinami in junaškimi dejanji osvojila na-
nimivem branju tega izvirnega dela. Pisateljema gre zasluga, da sta na svoj način, v kraju, kjer slovenska narodna zavednost terja od ljudi velike žrtve, obogatila slovensko dramatiko.
Luka Dolenje.
• Na "Svetovni konferenci proti atomski in nuklearni bombi", ki je bila lani avgusta v japonskem mest Hiroshima, je pet delegatov iz zapadnih evropskih držav protestno zapustilo sesta-
nek ker je bil po njihovem ša srca. Naša je, zato jo ljubimo! mnenju podoben komunistične-
Lep primer in epomin hkrati! ....
Sleherni pisatelj, umetnik, mora v svojem delu, če hoče, da bo preraslo dobo in okol, e, v katerem živi, sodoživljati, upodobiti in zajeti duha svoje rodne e,ruae, svoje domovine, vso njeno resničnost, ljudi takšni kot so! Le s takimi izvirnimi dzli je edino možno renično obogateli slo vensko književnost in povečati zakladnico pristne slovenske kulture.
To je nekaj mojih osebnih misli, ki so se mi vzbudile ob za-
U

V TORONTU
mu cirkusu".
bi kdo rekel dr. Krek je govoril j Gobčevo spevoigro "Planinsko da je scenarist predvsem v dru-Srbom in pred Srbi. Oziri, poli-rožo", sem že nekajkrat videl gem dejanju na to pozabil.
tična taktika.
Menda vendar z oziri in taktiko ne bo šel tako daleč, da bo Srbom sploh zamolčal narodno politični program svoje stranke? Posebno še, če ta program danes "zmaguje".
Drugo: g. Miloš Stare je v svojem predavanju citiral precej južnoslovanskih politikov. Oči-vidno pa ni citiral predsednika svoje lastne stranke. Ali ga ni mogel? — K vsemu pa: kje je začetek in kje je konec taktike pri SLS?
Bivši somišljenik SLS
doma v Sloveniji. Zato je bila I Tudi režiserju je malo spodle-moja nestrpnost, da si jo po dol-1 tel°- VloSe so bile sam" delno gem času spet ogledam v čisto j Pravilno razdeljene, bodisi da je
režiser premalo poznal igralce, ali pa so mu bili ponujeni in jim je brez premisleka razdelil vloge, ki jim v celoti niso dorasli. Predvsem v zboru je bilo nekaj glasov, ki bi jih lahko brez obota-
Hovice iz Slovenije
Beograd naj zatre uspehe in napredek slovenskega pomorskega podjetja
Z januarjem tega leta je slovensko pomorsko podjetje "Splošna plovba", ki ima svoj sedež v Ljubljani, za svojo do mačo luko pa Piran, začelo redno tovorno-potniško zvezo med Koprom in Nevv Yorkom s svojimi ladjami. "Splošna plovba' namreč razpolaga s 14 ladjami v skupni tonaži 119.000 ton. Največja med njimi je "Piran" (16,-076 ton). Njej pe slede "Bled", "Bohinj" in "Bovec" (po približno 8,000 ton). Te preko-oceanske ladje naj bi vzdrževale novo pomorsko linijo. Obseg obratovanja nove linije predvidoma vključuje tudi postanke teh ladij v tržaški in reški luki z namenom natovarjanja in raztovar-janja blaga in vkrcavanja in razkrcavan ja' potnikov.
Slovensko pomorsko podjetje je tako postalo gospodarski tekmec reški "Jugoliniji", ki je doslej imela monopol na pomorsko zv ezo med Jugoslavijo in Severno Ameriko. "Jugolinija" hoče seveda obdržati ta monopol in reško časopisje je očitalo slovenskemu podjetju nelojalnost, nepošteno konkurenco in sabotažo. Namesto, da bi se spustilo v gospodarsko tekmo, pa se je, kakor moremo razbrati po pisanju beograjske "Politike", reško podjetje
PABERKI
• Bob Darke, ki je bil v Hack-nev Borough v Angliji svetovalec in 8 let eden vodečih komunistov Anglije piše v svoji knjigi: "Co-munist Techniques in Britain" (A Penguin Special) o infiltraciji kumunistov v šolstvo naslednje.
"Komunistična stranka želi dobrodošljico učiteljem v komunističnih vrstah, in mi jih imamo več v Ifackney-u. Kolikor je meni znano nimajo navodila od komunistov uvajati komunizem v iolski pouk, vendar sta bila 2 tako neprevidna.
"Delo za partijo mora biti prekanjeno. Naročeni so na list "VVorker" (Glavno komunistično trobilo Anglije, v Kanadi pa imajo dve: "The Canadian Tribune in The Pacific Tribune) in morajo
drugačnem svetu in pod drugim okoljem, tem večja. 2e takoj iz samega programa, ki sem ga imel v rokah, sem si ustvaril neko površno sliko o prireditvi, igralcih, pa tudi mojem doživetju.
Verjamem, da jc bila spevoigra, ki jo je priredil cerkveni zbor župnije Marije Pomagaj v TOrontu, s sodelovanjem članov tukajšnjega slovenskega gledališča, za mnoge prijetno doži-
obrnilo na beograjsko vlado za pomoč v borbi s tekmecem, ki naj bi ga z upravnimi ukrepi pri-strigla in ga napravila nenevarnega tekmeca. Slovensko pomorsko podjetje naj bi prenehalo obratovati neposredno linijo med Koprom in Nevv Yorkom, s katero je komaj začelo. Kot vse kaže stoji beograjska vlada na strani reškega podjetja. Takšnega "bratskega" reševanja zadeve pa [ se seveda ne veseli le "Jugolinija", temveč tudi italijanski po-j morski krogi.
istega prodajati kolegom. Nekomunistične člane šolskega zbora morajo pripraviti do zanimanja za "Delo za mir" in morajo v njih vzbuditi zanimanje za partijski pogled na vzgojo ter zahtevo po kulturnih stikih za železno zaveso".
"Aktivni morajo biti v narodni zvezi učiteljev, ostati morajo na "dobrih nogah" z učenci; vodijo jih naj na skupno kopanje, nogomet, sodelujejo naj z njimi v organizacijah in socialnih aktivnostih izven šole".
"To ni le dobrosrčnost. Učenec mora vzljubiti učitelja in ti jih bodo tako lažje pripeljali v "Younge Comunist League" (Ista je v Kanadi poznana pod imenom "Socialist Youth Leagu of Canada". Ta ima stalnega predstavnika v glavnem stanu komunističnih organizačij "World Federation of Democratic' Youth" v Budimpešti.)"
"Organizacija staršev in učiteljev je glavno področje delovanja komunističnih učiteljev. Tu naj razvijejo vse sposobnosti politične aktivnosti, ki naj se odraža na področjih vzgoje, miru in vojne. Zanima me koliko staršev je podpisalo spomenico za mir, ker jim jo je preložila dobra gdč. Brovvn, ki poučuje tretji razred".
Zavedati se moramo, da komu- jame s popolnostjo, če ni po- I nisti danes uporabljajo slične stavljeno v milje, ki je odgovarja-metode tudi v Kanadi, kot so jočim stvarem potreben. Nihče jih pred leti pri nas doma. Sto- temu kriv, toda scenarija v jmo na straži, da se to ne doga- j Torontu ne more bili takšna, kol ja v našem javnem življenju. bi lahko bila doma. Zdi se mi,
vljanja zamenjal z nekaterimi solisti. Kljub temu je bila spevoigra dobro režirana, vsaj pod danimi pogoji.
Glasbena spremljava je bila prešibka. Že samo majhen orke-vetje. Mnogim je bila ta opereta j ster bi dvignil celotni učinek prvo tovrstno delo v življenju, | petja na neprimerno večjo viki so ga kdaj koli gledali na odru. jino. Prireditel ji so pozabili, da Temu primerno so poslušalci j dvorana ni najbolj akustična.
tudi sledili izvajanju: govorjen-! i- t-	, , ,
J	fc	Katja Suvana, katere vlogo |e
je, nepotreben smeh, neokusne „ , ____, .	... .
J K	pela gospa Čekutova, je bila da-
opazke, starši z majhnimi otroci , - i . u i - ^ . ..	. .	lec od vseh najboljša. Čeprav
včasih ne dovolj poln, pa je njen
las žameten in osvajajoč. Nasta-
in še vrsto stvari, kar mi je takoj dejalo, da sedim med glasbeno nevzgojenim in nezaintresiranim občinstvom. Mislim, da bi odgovorni ljudje lahko predčasno poskrbeli zato, da bi starši pustili majhne otroke doma in vsaj tistim, ki so prišli v dvorano zaradi glasbe, privoščili del tistega, kar so pričakovali. Vendar je to le stranska pomanjkljivost organizacije. Važnejša je spevoigra.
Na odru, kakršen je bil na razpolago, je težko uresničiti vse režiserjeve in scenaristove zamisli. Skratka, za "Planinsko rožo", je bil oder veliko premajhen. Kljub temu je bila scenarija dobro postavljena in izvirna v prvem in tretjem dejanju. O-sebno tudi ne bi veliko pripominjal k scenariji drugega dejanja, kljub temu pa se mi zdi, da je bila veliki večini scenarija v tem delu pretežka in nerazumljiva. Scenarist se mora prilagoditi občinstvu in mu dati ne samo sebe samega, ampak v pretežni meri jasnost in izraz, ki dopolnjujeta besedo, petje in igro. Kakor sam cvet neke rože brez stebla in zelenih listov ne ugaja očesu, tako te tudi petje ne za-
vek in izvedba sta pri njej izdelana, Zdi pa se, da jo je v gotovih trenutkih petje preveč odtegnilo od igre, kar pa v celoti njeni vlogi ni bilo na škodo.
Miran Svetlin ni imel prave vloge. S petjem in igro še posebej bi ga režiser lahko mirne vesti dodelil zboru in ga zamenjal z nekom drugim. Vse je bilo pri njem preveč narejeno, prisiljeno in boječe. V njegovem gla-
su je bilo premalo čustvenega, z malo glasbene resničnosti, ki začne izpovedovati tam, kjer beseda umolkne.
Neprimerno boljši je bil Ciril Dobrovnik, tako s pevske kakor igralske strani. Ervin Gabernik pa se v cclotnem delu ni dvignil nad povprečje.
Melita je bila ponekod utrujajoča zaradi prenasiljene nareje-nosti in malo igralske izvirnosti.
Največ življenja spevoigri je dal Izidor. Igral je, kakor je treba igrati, da si brez razmišljanja zadovoljen z igro. Tudi dr. Pravnik ni bil preslab. Manjkala mu je samo pravniška dinamika.
Oskrnik ni imel v sebi prav nič igralskega. Mislim, da bi ga vsakdo lahko nadomestil. Prav
• V Islandiji je časopis "Mor-gunbladid" pisal 2. oktobra lani: "Islanska grupa za mir je bila pograbljena po komunističnih frontnih organizacijah, kot n. pr. "VVorld Peace Council" in "Women's International Democratic Federation" itd.) Ki so obsojene od vseh resničnih prijateljev miru. Isti list pravi, da so mnogi mladi, ki so nasedli komunistom, spoznali njih masko, ki se skriva za izrazi "mir" in "nevtralnost", ki objasnjujejo sedaj tako, sedaj spet drugače, kakor pač trenuten položaj boljše kaže komunističnim imperialistom in mogotcem.
potrudi predvsem na tujem, da nam nudi vsaj malo te prepo-trebne duševne hrane, zasluži, da bi mu človek v zahvalo prisrčno stisnil roko.
T. Zagorc
PROSIMO,
PORAVNAJTE
NAROČNINO!
Važno sporočilo
Uredništvo "S.D." sporoča, da ni odgovorno za jezikovne napake v oglasih, ker agencije, ki tako sta se tudi Tone in France iste priskrbijo, pošljejo tudi prav ponesrečeno obnašala na1 prestave ter striktno zahtevajo,
odru.
Brez pretiravanja lahko re-čcml, da si pri poslušanju zbora pozabil na vse ostalo. Bil je močan, res, kar mogočen na tako majhnem odru.
Tako sem s svojimi doživetji pri kraju. Kljub temu, da sem že nekajkrat videl "Planinsko rozo" v boljši priredbi, sem bil zadovoljen, ko sem odhajal iz dvorane. Slišal sem po dolgem času nekaj domačega in to je bilo zame veliko. Slovensko petje je nekaj prelepega in vsak, ki se
da se prestav dobesedno držimo, sicer niso dolžne plačati oglasov! — Prosimo tudi oproščenja za manjše tiskovne in jezikovne (delitev ob koncu vrste) napake v ostalih člankih! Uredništvo.
Odobreni po
PATENTIRANE
NOGAVICE Z DVOJNIM PODPLATOM
S-11-0
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD "SLOVENSKE DRŽAVE"
SLOVENSKA DR2AVA izhaja
prvega v mesecu.
Za SNZ, predsednik: Dr. A. Kuk. Urejuje: Uredniški odbor Tehnična stran in oglasi: V. Mauko.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 20 , pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.