i
N
KAMNIŠKI
TEKSTILEC
glasilo delovne organizacije
Svilanit Kamnik 11-12
Vsem delavcem Svilanita, kot tudi njihovim družinam želim srečno in uspehov polno Novo leto 1979.
Direktor DO: Ribaš ing. Slavko
Optimistično v leto 1979
Naš gost tov. Tone Pengov
V	zadnjih novemberskih dneh je na povabilo uredniškega odbora obiskal našo organizacijo predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kamnik, tov. Tone Pengov. Funkcijo predsednika izvršnega sveta je prevzel v letošnjem letu, pred tem pa je bil načelnik oddelka za gospodarstvo in finance v Kamniku.
Tov. Pengov je dokončal drugo stopnjo ekonomske fakultete in podiplomski študij na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo in dosegel akademsko stopnjo specialista za mednarodne odnose. Že pred izvolitvijo na sedanjo funkcijo je opravljal več družbenopoltičnih nalog v Kamniku in Domžalah, kjer živi.
Ob obisku smo tov. Pengovu postavili nekaj vprašanj v zvezi z razvojem in problemi kamniške industrije in samega mesta.
Po poročilih o rezultatih poslovanja je opaziti zaostajanje kamniške industrije v primerjavi z ostalimi občinami. Kaj bi po vašem mnenju za pospešitev razvoja moralo storiti samo združeno delo in kakšna je pri tem vloga izvršnega sveta in ostalih občinskih organov?
V	zadnjih letih z rezultati kamniškega gospodarstva ne moremo biti zadovoljni, tako glede na postavljene cilje kot v primerjavi z doseženimi rezultati v nekaterih drugih občinah. Vsekakor pa moramo dosežene rezultate primerjati iz več vidikov, kot npr. družbeni proizvod, narodni dohodek, investicije, struktura družbenega proizvoda ipd.. Za kamniško gospodarstvo je značilno, da pretežni delež družbenega proizvoda ustvarja industrija.
Industrija pa ni imela jasnih razvojnih konceptov, investicijska vlaganja so bila minimalna, zapostavljeno je bilo vprašanje kadrov, razpoložljivi intelektualni potencial pa je bil premalo izkoriščen. Ker v okviru republike delujemo pod enakimi tržnimi in gospodarskimi pogoji, so slabi rezultati odvisni od nas samih in se ne moremo sklicevati samo na objektivne težave in pogoje gospodarjenja.
V	prihodnjem letu načrtujemo 9 %-no rast družbenega proizvoda. Glede na dosežene rezultate v zadnjih letih je to veliko, v resnici pa je realno in nujno, če nočemo še povečati razlik v primerjavi z ostalimi občinami, ki načrtujejo prav takšno in še večjo rast družbenega proizvoda.
V	tistih OZD, ki še nimajo jasnih razvojnih konceptov, bo potrebno pristopiti k izdelavi teh in srednjeročnih planov. Investicijska vlaganja pa bo potrebno usmeriti za dosego večje produktivnosti dela in konkurenčnosti na domačem in mednarodnem trgu.
Izvršni svet posveča posebno skrb TOZD, ki poslujejo z izgubo oziroma na robu rentabilnosti. Izgube bi morali v naslednjem letu odpraviti, zmanjšati pa bi morali tudi število TOZD, ki ne ustvarjajo zadostne akumulacije za normalni razvoj. Pomembna je tudi vloga izvršnega sveta v sodelovanju z bankami in usmerjanju bančnega kapitala v razvoj gospodarstva. V prihodnosti ne bomo več dovolili, da bi banka plasirala takšen delež razpoložljivih sredstev za naložbe izven Kamnika, kot je to storila v letu 1976. Nujno je potrebno sodelovanje gospodarstva, izvršnega sveta in ostalih občinskih organov ter banke in le s skupnimi napori bo možno doseči željene rezultate.
V	preteklih letih so si sledile v Kamniku tovarne z izgubo ena za drugo. V letošnjem letu so bili sprejeti ukrepi družbenega varstva v „Utoku", imamo pa tudi nekaj TOZD, ki poslujejo na robu rentabilnosti.
Ali bo v naslednjem letu rešen problem „ Utoka" in kako bo izvršni svet preprečeval takšna brezciljna prenašanja izgub iz leta v leto?
Izvršni svet skupščine občine v sedanji sestavi je pričel reševati problematiko Utoka v času, ko je bilo stanje v tovarni že izredno problematično. Ob uvedbi ukrepa družbenega varstva je bila tovarna ..klinično mrtva", rešitev pa so nekateri videli samo še v stečaju. Na osnovi temeljitih analiz smo ugotovili, da bi bili stroški sanacije nižji kot pa stroški stečaja in s tem prekvalifikacije zaposlenih, preusmeritve proizvodnje in adaptacije obstoječih stavb in potrebna sredstva za nove naložbe.
V mesecu juliju je občinska skupščina sprejela ukrep družbenega varstva. Sestav začasnega poslovodnega organa pa je bil dopolnjen konec oktobra. V okviru začasnega poslovodnega organa so bila izoblikovana stališča za dopolnitev sanacijskega programa in sprejeti nekateri ukrepi znotraj Utoka. Zagotovljena so bila sredstva za pokritje izgub in izdelan nov sanacijski program. V povezovanju Utoka z ostalo slovensko usnjarsko-predelovalno industrijo in trgovino ter s posebnim prizadevanjem predsednika začasnega poslovodnega organa tov. VONTA, se že kažejo premiki na boljše in ob izpolnitvi sanacijskega programa lahko pričakujemo v letu 1979, da bo Utok posloval brez izgube.
Poleg Utoka se v težji situaciji nahaja tudi rudnik kaolina Črna in še nekaj TOZD komaj pokriva stroške poslovanja. Prav takšnim TOZD bo izvršni svet skupščine občine v bodoče posvečal posebno skrb in spremljal njihove rezultate poslovanja ter v sodelovanju z vodstvi teh TOZD in samoupravnimi organi in ostalimi subjektivnimi faktorji skušal izboljšati rezultate poslovanja.
Posamezna področja Kamnika, posebno Bakovnik, so se v zadnjem času močno razvila, manjkajo pa spremljajoči objekti in občani se srečujejo s problemi otroškega varstva, obrtniških in servisnih uslug, trgovine, družbene prehrane, prometa, pereč je problem osnovnega šolstva, zdravstvenih in zobozdravstvenih uslug.
Kateri od naštetih problemov bodo rešeni v naslednjem letu in kdaj lahko pričakujemo primerno rešitev ostalih?
Ob precej pospešenem reševanju stanovanjske problematike je bilo zapostavljeno vprašanje izgradnje spremljajočih objektov. Razmišljali smo že o delni ustavitvi stanovanjske izgradnje, vendar bi s tem bila storjena večja škoda, kot pa je danes problem nekaterih storitev. Te probleme pa bo v prihodnjem potrebno reševati pospešeno, vendar v okviru razpoložljivih sredstev.
Na Duplici so že pričeli z gradnjo osmih učilnic. Predvidena je tudi gradnja telovadnice. Za rešitev problema osnovnega izobraževanja na tem področju bi bilo potrebno zgraditi še najmanj nadaljnjih osem učilnic. Šolski center je v izgrad-
nji, z domžalsko občino pa tečejo dogovori o delitvi progra-.mov usmerjenega izobraževanja.
Za izgradnjo blagovnice se predlaga sprememba zazidalnega načrta na območju Perovo. Investitor ABC POMURKA — Kočna nam je zagotovil, da bo z gradnjo veleblagovnice pričel šest mesecev po definitivni določitvi lokacije. Za izgradnjo veleblagovnice pa imamo tudi nekatere druge ponudbe.
Načrtujemo tudi izgradnjo športne dvorane v centru obstoječih šolskih objektov. V naslednjem letu je predvidena izgradnja obvoznice na odseku Duplica — železni most. Prostorsko povečanje zmogljivosti zdravstvenih storitev pa verjetno ne bo možno pred letom 1981.
Ostale probleme bo potrebno reševati postopoma.
V industriji je cesto slišati pripombe, da se sredstva v družbenih službah trošijo manj varčno kot v združenem delu, osebni dohodki in sredstva skupne porabe pa so praviloma na zgornjih mejah sporazumov.
Ali lahko pričakujemo na tem področju kakšne spremembe in porast teh sredstev v družbenih službah v skladu s porastom v združenem delu?
Takšne pripombe so zelo površne. Kot v gospodarstvu imamo tudi v družbenih službah dobre in slabe delavce, sredstva pa predvidena v okviru planov in sporazumov. V prvem polletju 1978 je bilo na primer povečanje osebnih dohodkov v industriji preko 20%, v državni upravi pa 8%. Družbene službe so zaradi potreb gospodarstva in občanov sestavni del naše ureditve ob pogojih svobodne menjave dela. Skušamo biti odprti in povezani z združenim delom in občani. So pa
še tudi pojavi birokratizma. Pripombe na račun slabega dela so dobrodošle, če so konkretne, ker nas le takšne lahko usmerjajo k boljšemu delu.
Tako kot v združenem delu, tudi v družbenih službah uvajamo nagrajevanje po delu. Pri tem se srečujemo z enakimi problemi, kot pri nagrajevanju režijskih delovnih mest v združenem delu. Pred družbene službe se postavljajo tudi vedno nove naloge v skladu z zakonskimi predpisi tako, da se obseg in zahtevnost dela neprestano povečujeta. Da bi dosegli racionalnejši način dela, se bomo v bodoče morali več angažirati pri pripravi in obravnavi osnutkov in predlogov zakonov.
Funkcijo predsednika izvršnega sveta opravljate dobrega pol leta. Kako kot predsednik izvršnega organa skupščine občine gledate na iztekajoče se leto in kaj pričakujete od leta 1979, ki je pred nami?
Žal vse začrtane naloge za letošnje leto ne bomo uspeli uresničiti iz različnih vzrokov. Leto 1979 mora biti odločilno za nadaljnji razvoj kamniškega gospodarstva in za izvajanje plana se moramo v polni meri angažirati na vseh ravneh. To je še zlasti potrebno in pomembno, ker bomo praznovali 750-letnico Kamnika. Praznovanje tega jubileja pa mora biti praznovanje z delovnimi zmagami.
Kot predsednik izvršnega sveta skupščine občine pa lahko poudarim, da bomo s tako dobrim sodelovanjem izvršnega sveta, občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in celotnega gospodarstva v občini, kot smo ga imeli do sedaj, lahko dosegli rezultate, ki jih načrtujemo.
VVIEGELE Bogo
Program dela 00 ZK
V skladu s programom dela občinske konference ZK Kamnik bodo tudi naše osnovne organizacije ZK v prvem polletju prihodnjega leta obravnavale vrsto tem, ki zadevajo našo delovno organizacijo in občino.
Ena izmed osnovnih nalog članov ZK je dejavnost v lastni osnovni organizaciji in prav dogajanjem v kolektivu bo treba v prihodnjem obdobju posvetiti veliko pozornost. Uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov v naših TOZD, podrobna analiza gospodarjenja in razprave o naših razvojnih načrtih, vse to bo moralo ostati v središču pozornosti vseh družbenopolitičnih organizacij.
Lotiti se bo treba obravnave stanovanjskih vprašanj v delovni organizaciji in občini. Kritično bomo pregledali de-
lovanje samoupravnih interesnih skupnosti. Posebno pozornost moramo v naši delovni organizaciji posvetiti delu z mladino, saj vemo, da se pri nas mladi ne morejo pohvaliti z večjo družbenopolitično aktivnostjo.
Člane ZK bo potrebno tudi podrobneje seznaniti z organizacijskimi spremembami v ZK. Vsaka osnovna organizacija ZK bo morala podrobno in kritično pristopiti k analizi svojega dela. Pregledati bo potrebno tudi rezultate delovanja delegatskega sistema.
Kot ene od posebej pomembnih nalog se bomo lotili priprav za izdelavo srednjeročnega plana 1981 — 1985.
Sproti pa bomo seveda še naprej obravnavali tekoče probleme.
KUŽNIK Adi
Gradimo, obnavljamo...
Na objektu oplemenitiloice so pričeli že z različnimi obrtniškimi deli. Delavci „Instalacije" pripravljajo pločevinaste pocinkane kanale za prezračevalno napravo v kletnih prostorih in v stropu. Istočasno montirajo tudi dvigala. Zaradi slabega vremena in vgrajevanja klima kanalov v
prostoru med streho in spuščenim stropom se je zavleklo pokrivanje strehe. Podjetje Zarja zastekljuje halo s kopi-litom.
Da bi pospešili napredovanje obrtniških del, smo imeli v zadnjem času več sestankov z izvajalci. Dogovorili smo se, da
Pogled v notranjost oplemenitilnice z avtodv/galom v ospredju
Pogled na oplemenitilnico z vodnega stolpa
Montaža strehe oplemenitiInice, v ospredju prikolica za prevoz tovora z izredno dolžino
Najprej je bilo potrebno opravit! pripravljalna dela na zazidalnem prostoru proizvodne hale Svile in uprave
Svilanit kvaliteta,
Uredniški odbor si je zadal nalogo, da v naslednjih izdajah Kamniškega tekstilca prične z obravnavo aktualnih in za našo delovno organizacijo eksistenčnih vprašanj.
Prvo vprašanje, ki smo si ga izbrali za ,,okroglo mizo", je področje kvalitete naših izdelkov, predvsem izdelkov v TOZD FROTIR. Tema je logično nadaljevanje članka v zadnji številki Kamniškega tekstilca, v katerem je direktor temeljne organizacije tov. Jenko Matija poudaril, da je prihodnost in obstoj temeljne organizacije zasnovan prav na kvaliteti njenih izdelkov.
mora biti zasteklitev proizvodne hale in pokrivanje strehe zaključeno v prvi tretjini decembra. Za to je odgovorno gradbeno podjetje Graditelj, ki je izvajalec. Domenili smo se tudi, da takoj asfaltirajo kleti v oplemenitilnici. Obrtniška dela morajo biti dokončana letos do take mere, da bo možna montaža širinsko razpenjalnega in sušilnega stroja, ki bo predvidoma v začetku januarja 1979. Zaradi pozne dobave a ki i matov, ne bomo mogli hale sprva ogrevati s klimo. Vendar bo kljub temu možna montaža. V dogovorjenem roku bomo dobili na posodo tako imenovan termogen od ,,Gradbinca", ki bo služil za zasilno in začasno ogrevanje zraka v proizvodni hali.
Uvozili smo sušilno razprenjalni stroj. Pošiljka je obsegala osem železniških vagonov. Začasno smo dele postavili v oplemenitilnico.
Za bazen čistilne naprave sta zabetonirani podložna in nosilna plošča. Sedaj pa delajo opaž za stene. Nekoliko moti mraz, vendar bomo delo nadaljevali v okviru možnosti. Talno vodo črpamo v lastni režiji.
Ureditev parkirnega prostora na križišču Kovinarske in Kajuhove ulice je nekoliko v zastoju zaradi vremenskih neprilik. Prostor so že nasuli, teren utrdili, povišali so vodnjak in uredili razsvetljavo. Potrebno pa je še postaviti ograjo in označiti bokse.
Za upravno zgradbo in proizvodno halo svile so postavljeni profili in pričeli so z izkopom gradbene jame za temelje.
MATELIČ ing. Anton
Izkop izravnalnega bazena za čistilno napravo tehnoloških odpadnih voda
i ima svojo ceno
Tako smo za okroglo mizo zbrali sodelavce iz temeljne organizacije Frotir, ki so poleg nas vseh še posebej odgovorni za kvaliteto. Na vprašanja, ki so jih postavljali člani uredniškega odbora Balantič Silvo, Zakrajšek Boris, Okorn Tomaž, Uhan Sonja in Jerman Anton, so odgovarjali: Pirc ing. Irena, vodja kontrolnega oddelka, Repič Marjan, vodja komercialne službe, Kužnik Adi, vodja izvoza, VViegele Bogo, vodja priprave dela, Žlebir ing. Franc, vodja proizvodnje. Bega novi č ing. Salem, vodja razvoja, Seljak Bogdan, vodja tkalnice frotirja, Torkar ing. Florjan, vodja barvarne in tov. Kožuh ing. Rozka, vodja laboratorija.
VPRAŠANJE: Preden bi pričeli iskati vzroke za izredno visok škart pri naših izdelkih in rešitve tega stanja potrebujemo podatke o količini blaga z napako v naši proizvodnji. Tov. Pirčeva, ali bi nam posredovali podatke o tem?
PIRC I.: V letu 1973 smo imeli 20% škart, v letu 1974 pa že beležimo napredek, saj je procent škarta manjši — 14 — 15% oz. s popravili le 12 %. Danes ugotavljamo še ugodnejše rezultate, saj je škart 8,3%, s popravili pa le 5,5%. Tu je viden napredek. V tem poprečju zajemanja podatkov o škartu pa ni viden visok škart pri posameznih artiklih, kot je primer Laike v avgustu.
VPRAŠANJE: Blago z napako se težje prodaja Ali se pri takšni prodaji srečujemo še s kakšnimi drugimi težavami?
REPIČ M.: Danes si moramo odgovoriti, kaj hočemo. Izmed štirih proizvajalcev frotirja je Svilanit med najdražjimi. Blago z napako se na trgu težko prodaja. V trgovskih hišah obstaja politika, da naj bi kupovali samo eno vrsto robe, to je prve kvalitete. Drugi vzrok, zaradi katerega trgovci neradi kupujejo blago z napako, so majhni popusti. Za drugo kvaliteto imamo 10% popusta, za tretjo 20% in četrto 50 %. Vendar te četrte klase na trgu ni. Popusti so premajhni in ne stimulirajo trgovce, da bi se odločali za nakup blaga z napako. In kaj imamo mi danes na zalogi v skladiščih? Skoraj 15% je zalog v brisačah z napako. Na zalogi imamo zvečina izdelke večjih dimenzij, katerih število stalno narašča.
Problem nastaja pri naših kvalitetnejših artiklih. Analizirali smo artikel Mina, kot naš najkvalitetnejši artikel in ugotovili, da je v prvih desetih mesecih letošnjega leta bila dobava tega artikla komaj 84 %, pri tem pa smo imeli 25,9 % škarta. Isto se dogaja pri kvalitetnem artiklu Mira, katerega smo izdelali samo 72% planirane proizvodnje, od tega 15
Adi Kužnik, vodja izvoza: „ Inozemski kupci so glede kvalitete izdelkov nepopustljivi. Škarta ne priznajo."
procentov v škartu. To so podatki, ki pričajo, da imamo pri boljših artiklih večji škart in da s tem na trgu izgubljamo večji dohodek. Naj omenim še en primer. Za nogometna kluba Partizan in Crvena zvezda smo izdelali 4.445 komadov artikla Nera, pri tem pa 1.040 komadov v škartu. Kupec nam je te brisače vrnil, kot vodjo korhercialne službe pa me moti, da takšna zadeva pravzaprav nobenega ne razburi v naši organizaciji. Brisače so še zmerom v skladišču nepregledane. Vsak tak primer bi morali takoj analizirati in ugotoviti, zakaj je prišlo do škarta.
KUŽNIK A.: V izvozu naših izdelkov se problem kvalitete še bolj jasno kristalizira. Znano je dejstvo, da so kupci v izvozu še bolj zahtevni. Ko govorimo o kvaliteti, bi ločil dva pojma, ki pa sta med seboj tesno povezana. Prvi je kvaliteta izdelkov, drugi pa kvaliteta dela. Napake, ki se kažejo v kvaliteti izdelka so razna odstopanja v teži, zunanji izgled, ki je lahko neprimeren in druge napake v blagu. Kvaliteta pa se kaže tudi, ali pravočasno dobavljamo naše izdelke kupcu in če nam razni zahtevni in dobri posli propadajo, ker nismo prepričani, da bomo določeno nalogo uspešno izpeljali. Kupci pa se obnašajo takole. V začetku vkalkulirajo v pogoje varnostni faktor po izkušnjah, ki sojih pridobili v preteklem poslovanju z nami.
Reklamacije so pogoste in človek res ne ve, kje bi se problema lotil, kdo je za posamezne napake odgovoren in kakšen postopek bi uporabil, da se to v bodoče ne bo več zgodilo. Na današnjem sestanku bi bilo res potrebno, najti možnost, ki nam bo zagotovila, da v izvozu, kjer so posledice katastrofalne, reklamacij ne bo več.
VPRAŠANJE: Tov. Repič in tov. Kužnik sta podala težave, s katerimi se srečuje komercialna služba na trgu zaradi izdelkov z napakami. Kako gleda na škart proizvodnja?
VVIEGELE B.: Za našo proizvodnjo je značilna razdrobljenost, še posebno na področju izvoza. To ima dosti neposreden vpliv na kvaliteto. Artikel, ki se v proizvodnji prične proizvajati, potrebuje določeno dobo za normalen tek. Še preden se proizvodnja prilagodi novemu artiklu, ga zamenjamo in s tem se pojavijo novi problemi in težave. Na menjavo vzorcev čestokrat gledamo kot na majhen problem, v resnici pa je to velika težava. Iz prakse vemo da traja teden, štirinajst dni preden se artikel prične proizvajati v takšni kvaliteti, s katero bi bili lahko zadovoljni.
Izredno pereče je vprašanje izvoza. Celotni krog proizvodnje s kriteriji, ki jih zahteva zunanji trg, ni niti seznanjen. Često je izločena celo kontrola, ki bi morala na te artikle polagati največ pozornosti. Na tem celotnem področju nimamo potegnjene enotne „rdeče niti', ki bi ta proces proizvodnje obvladovala.
Tehnologija, s katero razpolagamo, ni takšna, da bi mogli celoten asortiman normalno realizirati brez škarta oz. izpada, kot ga imamo.
ŽLEBIR F.: Postavljam vprašanje, kaj sploh v Svilanitu v danih možnostih, ki jih imamo in pri potrebah, ki jih tržišče narekuje, lahko optimalno planiramo. Svilanit se nahaja v začaranem krogu in vsako leto se ob planiranju zlahka pozablja na vse probleme, ki smo jih v tekočem letu imeli zaradi zahtevnega asortimana. Prepričan sem, da se nikoli že pri planiranju ne odloča, kaj smo sposobni z danimi tehnološkimi sredstvi narediti, zato je tako planiranje in z njimi vsa pričakovanja popolnoma iluzorno.
V kvaliteti preje vidim naše boljše delo in boljše kvalitetnejše izdelke. Dobaviteljem preje smo nakazali naše želje ter v začetku naleteli na razumevanje, ki ga pa v praksi žal ni. Prilagajati se moramo in ukvarjati s težavami, medtem ko predilnica gleda kvaliteto preje samo skozi dinar.
Naj končam z ugotovitvijo, da moramo dosledneje in realneje planirati. Združiti moramo vse moči in vložiti sred-
,,Hitra menjava vzorcev je hud problem", pravi tov. VViegele, vodja pripra ve dela.
stva v tehnološke izboljšave. Vsaj prihodnje leto moramo obstoječi ali zahtevnejši asortiman realno planirati s pravilnimi stroški, saj si lažemo, ko govorimo: ,,Laika nam toliko prinaša", čeprav bi morali istočasno reči: „Laika nam toliko jemlje".
VPRAŠANJE: Iz dosedanjega razgovora je čutiti potrebo po ..redeči niti" — večji organiziranosti. Ali je tako?
BEGANOVIČ S.: Ko načrtujemo proizvodnjo, moramo načrtovati tudi kvaliteto. Bistveno pri tem pa je, kdo je pri tem odgovoren in kdo udeležen. To niso samo posamezne službe ali vodstveni kader. Tu so udeleženi vsi v proizvodnem procesu. In kako zdaj na celi fronti potegniti ,,rdečo nit". Naloge in odgovornosti morajo biti popolnoma jasne v celotnem procesu. Zelo važno je usklajevanje asortimana s tehnologijo, ki je na razpolago. Nastopati na tržišču, ki je visoko produktivno z ustrezno stopnjo kvalitete, je možno samo z najbolj sodobno tehnologijo. Pri načrtovanju pa moramo upoštevati tehnologijo, ki jo imamo mi.
Pri vsem tem je potrebno, da se angažiramo mi vsi, od vodstvenih delavcev pri načrtovanju do delavcev pri izvajanju določenih nalog.
VPRAŠANJE: Znano nam je, da v kvaliteti končnega izdelka predstavlja važen faktor osnovna surovina, v našem primeru bombažna preja. Kakšna je kvaliteta nabavljene preje in kakšne možnosti obstojijo za nabavo res kvalitetne preje?
OKORN T.: Tu smo dokaj omejeni. Jugoslavija danes uvaža bombažno surovino — vlakno iz skoraj vseh dežel na svetu. Torej je kvaliteta vlakna zelo različna. Naša glavna dobavitelja Predilnica Litija in Gorenjska predilnica iz Škofje Loke nam zagotavljata, da je pomanjkanje kvalitetnega bombažnega vlakna večkrat vzrok slabi bombažni preji.
Večkrat smo preko kontrole dokazali slabo kvaliteto preje in uspeli z reklamacijami. Pri kontroli pa pri nas stvari ne tečejo najbolje in bi v bodoče predlagal, da bi kontrole na bombažni preji delali dnevno, da signal o slabi kvaliteti pride takoj in ne tedaj, ko je nekvalitetna preja že prišla v tehnološki proces. Prav tako bi kontrola morala biti poostrena pri barvah in kemikalijah. Tu bi prihranili velikokrat precejšnje denarje.
ŽLEBIR F.: Tovariša Okorna moram dopolniti. Nakazal je problem kontrole ob vhodu surovine v tovarno. Hujši problem pa je po mojem mnenju v tem, da predilnice uporabljajo slabo osnovno vlakno za predivo, ki ga dražje prodajajo.
Probleme s kvalitetno prejo lahko rešimo le tako, da smo pripravljeni za osnovno surovino več dati. Dokler ne bomo analizirali, kje seda prihraniti z reklamacijami, ki nam prinesejo tudi do 200 milj. S din letno, ob tem pa imamo za 500 milj S dinarjev izpadov in drugih problemov v delovni organizaciji, ne bomo rešili vprašanja. Torej moramo za kvalitetno prejo tudi več dati. Pri nas pa za to pravih ušes nimamo. Napravili nismo nobenih pravih analiz, le pavšalno smo rekli, da tega naš artikel ne bo prenesel. Vem pa, da teh milijonov izgube dohodka zaradi škarta tudi ne bo prenesel.
ŠKART SE POKAŽE, KO JE BRISAČA STKANA
SELJAK B.: Iz podatkov, ki nam jih je posredovala tov. Pirčeva je razvidno, da smo od leta 1973 dalje znižali procent š karta. Spominjam se, da smo tedaj pristopi! k analizam ter na podlagi teh analiz izboljšali kvaliteto naših izdelkov. Zato moramo poudariti, da če hočemo kvaliteto izboljšati, moramo k temu pristopiti organizirano in sistematično. Pri
Beganovič ing. Salem, vodja razvoja: „Bistvenega pomena je usklajevanje asortimana z obstoječo tehnologijo."
Seljak Bogdan, vodja tkalnice frotirja: „Delovna disciplina igra poglavitno vlogo pri kvaliteti dela in izdelkov. "
nas pa tega ni. Vsi vemo, vendar je to le ocenjevanje, ni analiza.
K reševanju oz. izboljšavi kvalitete naših izdelkov moramo pristopiti tudi s področja delovne discipline. Dokler te ne bomo izboljšali, ne moremo pričakovati večjega napredka pri kvaliteti izdelkov. Gre za delovno disciplino na vseh nivojih. Naj dodam: vprašati se moramo, kaj hočemo, kakšne artikle in kako zahtevni so ti artikli in temu primerno vložiti boljšo surovino v te artikle. To je pomembno dejstvo.
KVALITETA BARVANJA
TORKAR ing. F.: Naj se posvetim predvsem metražnemu delu barvanja. Tu je stvar v razvoju in velikokrat se ne ve, kdo pravzaprav to razvija. Ni dovolj, da poznamo postopek barvanja samo nekateri. Postopek barvanja mora poznati tudi tisti, ki je za strojem. Ta je odločilen. In kaj se danes dogaja? O menjavi kvalitete nisem seznanjen niti jaz in zato kasneje lovimo to kvaliteto ne naprej ampak nazaj. Tolažimo se z novo opelemenitilnico, da bomo z njo dosegli izboljšanje, vendar bo izboljšanje v pogojih dela, medtem ko bo tehnološka plat še vedno ostala odprta.
VPRAŠANJE: Govorili smo o „rdeči niti". Zanima nas, kako poteka rojevanje artikla in kako se ta artikel obnaša v proizvodnji?
KOŽUH R.: Smatram, da ni prave povezanosti oz. prave informacije. Ni informacije, kakšne zahteve postavlja artikel pred nas. V predpisih pa smo tudi zelo skromni. Dajemo zelo splošne podatke, tako da tisti, ki te predpise bere ne ve, kaj je pravzaprav s tem predpisom povedano oz. kaj se z njim želi.
Verjetno bo res, da gremo včasih prehitro v menjavo kvalitete, v menjavo novega za staro. Mi smo v nekaj letih iz
klasične preje prešli na čisto novo vrsto preje, ki nam še posebno pri oplemenitenju dela zelo velike težave. Z improvizirano opremo zahtevamo oz. pričakujemo kvaliteto na ravni firme, ki ima na razpolago kvalitetno prejo in kompleten strojni park za predelavo te robe. Že vodja proizvodnje je nakazal, da ne vkalkuliramo do kraja, koliko nas bo artikel dejansko stal, ampak vnesemo pri kalkulaciji grobe faze dela. Ko je artikel izdelan, ugotavljamo kvaliteto oz. ne kvaliteto izdelka ter se sprašujemo, kaj delamo, da ne delamo kvalitetno. Informacijam, ki jih danes ni, moramo posvetiti vso pozornost in danes se moramo dogovoriti, po kakšnih poteh bo ta informacija potovala. Osnova vsega je organizacija. Pogosto pa se tudi dogaja, da se dogovorimo za določeno stvar, potem pa, ko se razidemo, vsak na svojem obsedi in nihče več ne razvija naprej načete problematike. Nihče nima več toliko volje, da bi nalogo, ki jo je sprejel, do konca izpeljal.
VPRAŠANJE: Pričakovali bi, da bodo vaše misli neenotne, toda ne; vsi ste mnenja, da le z dobro organizacijo lahko zagotovimo večjo kvaliteto dela. Pa vendarle, kaj je vzrok, da temu ni tako?
REPIČ M.: Premalo smo konkretni. V letošnjem letu smo prodali 3.700 konfekcijskih enot v škartu, na zalogi pa jih imamo še 609. Ne razumem, da iz škartiranega blaga delamo plašče, ker s tem vrednost znižamo za 30 ali 50 %. Ugotavljamo, da še vedno proizvajamo nekatere izdelke, ki jih imamo še dovolj na zalogi. S tem moramo prekiniti. Pri načrtovanju naše proizvodnje smo tudi zelo nerealni. Hočemo več planirati, kot smo dejansko sposobni narediti. Širina asortimana se z realiziranimi količinami ne ujema in prihajamo do nemogočih situacij, da se nam poraja škart, da smo nesolidni, da nimamo tistega, kar prodajamo, da kasnimo z dobavami ter da si s takšnim delom delamo jalovo uslugo. Skratka, precenjujemo naše možnosti.
KUŽNIK A.: Mislim, da je za visok škart kriva pomanjkljiva delovna zavest. Rešitev ni le v podrobnem in preciznem nalogu za proizvodnjo, to tudi ni odgovor na vprašanje. Imeli smo primere, ko podrobno napisanih nalogov nekateri niso prebrali, zato predlagam, da bi pri vsaki reklamaciji ubrali povsem drugo pot od dosedanje, ko reklamacijo rešujemo sporazumno s kupcem. Vredno bi bilo vzroke vsake posamezne reklamacije natanko analizirati in ugotoviti krivce, kajti le tako nas bo vsaka reklamacija nekaj naučila. Tega ne bi delali z namenom, da bi uvajali denarne kazni za krivce.
Prav tako pa se moramo bolje pripraviti na serijsko proizvodnjo novega artikla. Ko se nov artikel uvaja, ko se v proizvodnji spreminjajo finese procesa, je potrebno o spremenjenih razmerah obvestiti tudi barvarja, tkalko in druge ter jim povedati za kakšen artikel gre in za kakšnega kupca.
Poudarjam tudi, da se moramo zavedati, da ni pogoj za večanje dohodka fizična proizvodnja, pač pa mora biti na fizični proizvodnji napravljena žrtev, če se hoče dohodek maksimirat. Kajti na tržišču je povpraševanje po zahtevnih artiklih in ti imajo po pravilu boljšo ceno.
VVIEGELE B.: Planska izhodišča preko leta na vsakem koraku spreminjamo in jih ne upoštevamo. Planirati je treba realno, predvidevati se mora, kaj tržišče v danem momentu zahteva in potem pri naročilih te kriterije tudi upoštevati; kajti proizvodnja se mora pripraviti na izvršitev naročil.
Že na začetku sem omenil ,,rdečo nit" in dodajam, da moramo na področju planiranja vsako naročilo resnično obdelati. Danes pa naročilo le pregledamo v zvezi z zasedbo tkalnice in potem so več ali manj vsi problemi rešeni. To pa je pravzaprav šele začetek, ki nam prinaša težave v proizvodnjo. Vsa naročila bi morala iti skozi določen način planiranja, prav tako pa bo morala proizvodnja narediti vse-
Žlebir ing. Franc, vodja proizvodnje: ,, V kvaliteti preje vidim naše boljše delo in kvalitetnejše izdelke."
binsko spremembo. Ni dovolj, če tkalnica realizira votke, če šivalnica realizira komade, če barvarna realizira kilograme, če konfekcija realizira konfekcijske plašče v komadih, pač pa mora vsaka enota realizirati naročilo, nalogo. Tega pa danes ni in zato lahko rečemo, da jih je samo nekaj v tovarni, ki približno vedo, kaj se dogaja. Celotne situacije, glede na širino asortimana, pa ne obvlada nihče.
PIRC I.: Tov. Okorn je omenjal kontrolo preje, zato naj odgovorim, da bi bila nabava onemogočena v svojem delu, če bi kontrola dajala več signalov, kot jih daje. Kadar dobimo slabo pošiljko, si enostavno ne moremo privoščiti, da bi jo zavrnili, saj zalog preje nimamo. Ne rečem za tisto nesprejemljivo. Skratka proizvodnja bi lahko zaradi takega signala lahko tudi stala. Mi moramo predvsem zagotoviti dobro prejo, ne pa zagotavljati prejo sprotno. To pomeni, menjati dobavitelja ali si zagotoviti takšne dobavitelje, ki bodo stalni v kvaliteti preje.
Slaba informiranost, da, vsi jo pogrešamo. Ni pa prav, da bi morala vsaka tkalka vedeti, da je ta in ta artikel za izvoz, delati ga moramo dobro tudi za domači trg. Biti moramo bolje informirani, kaj pravzaprav želimo imeti na določeni fazi od artikla in tega danes ne vemo.
Naj dodam še nekaj besed o analizah. Kontrola dela določene analize in vem, da smo skopi v teh. Verjetno jih je premalo. Vednar še to, kar naredimo, še tiste analize ne koristijo, ker jih nihče kasneje ne pregleda. Nihče ne vpraša, zakaj imamo na artiklu Mina 33% škarta, kako ga bomo zmanjšali itd.
VPRAŠANJE: O kvaliteti bombažne preje smo danes že govorili, ponovno pa nas je na to opozorila tov. Pirčeva. Skratka, na tem področju še nismo storili vsega. Ima morda kdo kakšne predloge za rešitev tega vprašanja?
OKORN T.: Predlagam, da problematičen artikel, ki se pojavlja v najvišjem škartu poskusimo izdelati v najkvalitetnejši preji ter kasneje ugotovimo, kakšen procent š karta se bo pokazal.
ŽLEBIR F.: Ideja se mi zdi izredno zanimiva in zadnji čas je, da to izpeljemo. Bojim pa se, da bo po mnenju nekaterih to preveliko tveganje in tudi stroški bodo visoki.
OKORN T.: Pri tej količini ne smemo gledati na ceno, ker gre za važne odločitve in ugotovitve.
BEGANOVIČ S.: Ideja je dobra, vendar moramo na celotnem področju ustrezneje ukrepati.
Uredništvo
,,Boljša organizacija dela in informiranje je predpogoj za kvaliteto dela in izdelkov" so potrdili udeleženci razprave za okroglo mizo.
Postopoma do ekonomskih stanarin
Ni novo pisati o ekonomski stanarini, o uresničevanju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu ali o stališčih, sklepih in priporočilih skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj stanovanjskega gospodarstva. Pa vendarle so redki med nami, ki kljub opravljeni javni razpravi določneje ne poznajo ugotovitev stališč in predlogov skupne komisije izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije in predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za
gradnjo stanovanj za delavce, ki so postali osnova nadaljnje usmeritve te zanimive in občutljive teme našega trenutka. Naša želja je na kratko povzeti bistvene elemente nadaljnjega družbeno ekonomskega razvoja v stanovanjskem gospodarstvu, ki jihje pripravila skupna komisija.
V preteklem obdobju smo dosegli dokaj vidne uspehe pri gradnji stanovanj. V zadnjih šestih letih smo v naši republiki zgradili več kot 70.000 stanovanj, 1 0 % teh za solidarnostne
namene. Po številu novozgrajenih stanovanj že dosegamo razvite evropske države z 8,2 stanovanj na 1000 prebivalcev. Navkljub ..operativnim", pa tudi organizacijskim (ustanovljene so bile samoupravne stanovanjske skupnosti v občinah ter Zveza stanovanjske skupnosti v republiki) uspehom nismo realizirali vseh sprejetih dogovorov.
Kompleksno gledano, družbeno ekonomski odnosi na področju stanovanjskega gospodarstva ..capljajo" za sorazmerno velikim materialnim vlaganjem v stanovanjsko izgradnjo. Združena sredstva so še vedno v praksi odtujena in izven dosega sodelovanja delavcev, uvajanje ekonomskih stanarin pa poteka prepočasi. Temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne skupnosti namenjajo za stanovanjsko izgradnjo finančna sredstva neodvisno od rezultatov gospodarjenja, saj se neposredno izločajo iz dohodka.
Še bi lahko naštevali negativne tendence, ki jih ugotavlja komisija, a je za razumevanje, zakaj prihaja do sprememb družbeno ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu tudi to dovolj. Osnova novih družbeno ekonomskih odnosov je uvedba ekonomskih stanarin, ki lahko edine zagotavljajo materialno osnovo za razvoj in obstoj samoupravljanja na tem področju. Ekonomska stanarina je družbeno dogovorjena priznana cena za uporabo stanovanja, ki vsebuje potrebe po enostavni reprodukciji, sredstva za tekoče in investicijsko vzdrževanje ter stroške upravljanja. Taka stanarina ne daje nove vrednosti pač pa le omogoča obnavljanje in ohranjevanje stalne realne vrednosti stanovanja. Izhodišča za oblikovanje družbenega dogovora ob prehodu na ekonomske stanarine ponujajo dve varianti.
Prva varianta predvideva uvedbo ekonomskih stanarin do leta 1 982, druga varianta pa do leta 1 985.
Že v tezah za pripravo stališč in dokumentov 11. kongresa ZK Jugoslavije smo zapisali, da se danes letne stanarine gibljejo najbolj pogosto med 0,8 — 1,2 odstotka vrednosti stanovanja in da je položaj danes še slabši kakor leta 1974.
Letna stanarina, ki zagotavlja enostavno reprodukcijo naj bi znašala cca 2—2,5 % vrednosti stanovanja.
Družbeni dogovor konkretizira način prehoda na ekonomske stanarine, predvideva pa tudi ukrepe za zavarovanje življenjskega standarda delavcev z nizkimi osebnimi dohodki na družinskega člana.
Osrednji kriterij, ki bo opredeljeval pravico do družbene pomoči je odstotek družinskega dohodka, ki ga lahko zajamemo za plačilo stanarin. Teze družbenega dogovora predvidevajo 7,2 odstotka, kar je izračun odstotka, ki bremeni danes povprečno družino v SR Sloveniji, če le ta zaseda
normirano (po velikosti in kvaliteti) stanovanje. Do subvencij med drugim ne bodo upravičeni tisti stanovalci, ki presegajo 10 % nad standardno površino stanovanja, ki družini pripada glede na število družinskih članov.
Teze predvidevajo naslednje standarde:
—	za 1	člana družine	28	m2
—	za 2	člana družine	40	m2
—	za 3	člane družine	56	m2
—	za 4	člane družine	68	m2
—	za 5 članov družine	75 m2
in za vsakega nadaljnega člana družine še 8 m2.
Kaj želimo doseči z uvedbo ekonomskih stanarin?
Zagotoviti enak položaj stanovalcev, ki so sedaj v združenem delu enako obremenjeni s sredstvi za stanovanjsko gradnjo, kot stanovalci pa zelo različno. Nosilec stanovanjske pravice v družbenem stanovanju danes nosi le del stroškov izgradnje in vzdrževanja stanovanj, lastnik mora nositi vse posledice izgradnje in vzdrževanja, medtem ko podnajemnik plačuje danes tržno stanarino, ki je znatno višja od ekonomske stanarine.
S stanovanjskim skladom kot ekonomsko dobrino moramo gospodarneje ravnati ter ji posvetiti pozornost, ki ji po vrednosti v nacionalnem gospodarstvu gre. Z novimi družbeno ekonomskimi odnosi želimo neposredno zainteresirati stanovalce za reševanje samoupravnih odnosov na stanovanjskem področju in ne nazadnje z njihovim vplivom doseči relativno znižanje cen stanovanjske graditve.
Sredstva za stanovanjsko graditev bomo po predlogu oblikovali iz dohodka TOZD in drugih samoupravnih skupnosti za delno nadomestitev stanarin občanom, ki sami ne bodo mogli plačevati ekonomskih stanarin. Del teh sredstev pa bomo uporabljali za solidarno stanovanjsko gradnjo. Za razširjeno reprodukcijo — torej za gradnjo stanovanj bomo oblikovali sredstva iz čistega dohodka TOZD, samoupravnih in drugih skupnosti, iz amortizacije ter z lastnimi sredstvi občanov in kreditov bank. Vsa ta sredstva naj bi po letu 1980 združevali v samoupravni stanovanjski skupnosti.
V dosedanji razpravi je bilo prav zaradi takšnega načina združevanja sredstev največ pripomb. Dosedanja praksa v samoupravnih stanovanjskih skupnostih namreč ne omogoča vpliva združenega dela. Sestavljale! tez so zapisali da moramo prav tu več storiti za samoupravno in demokratično odločanje tako, da okrepimo delegatski sistem in konkretneje opredelimo funkcije zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
ZAKRAJŠEK Boris
Delo delegacij mora zaživeti
Pred kratkim je predsedstvo skupščine občine Kamnik organiziralo posvet vodij delegacij za zbor združenega dela. Posvet so organizirali zato, ker so ugotovili, da se delegati iz nekaterih delegacj ne udeležujejo sej, da ne posredujejo stališč svoje delegacije. Skratka opazili so precejšnjo neaktivnost in nezainteresiranost posameznih delegatov za delo zbora združenega dela.
Predsedstvo občinske skupščine je bilo mnenja, da je treba ugotoviti vzroke za tako stanje in jih v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami tudi odpraviti.
Udeleženci posvetov so preučili delovanje delegacij in aktivnost delegatov ter sprejeli stališče, naj si delegacije pri svojem delu prizadevajo za tesnejšo povezavo s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami ter v ta namen o vseh pomembnejših vprašanjih razpravljajo na skupnih sejah. Vodje delegacij naj bi po potrebi povabili na sejo tudi predstavnike izvršnega sveta, strokovnih služb in drugih predlagateljev gradiva, ki bodo pomagali delegacijam pri pojasnjevanju gradiva za sejo. Vodje delegacij so dolžni poskrbeti za oblikovanje stališč o vseh aktualnih vprašanjih,
d bodo na dnevnem redu zborov občinske skupščine in da bo delegat, ki se bo seje udeležil, ta stališča tudi posredoval na seji ter redno poročal o sprejetih odločitvah.
Z obzirom na obširno gradivo, ki ga prejmejo vodje delegacij in s katerim so delegati seznanjeni šele na seji delegacije, je bilo sprejeto stališče, naj izvršni svet in strokovne službe v Obvestilih kot prilogi Kamniškega občana zagotove pravočasne in čimbolj razumljive informacije o vprašanjih, o katerih bo tekla beseda na zborih občinske skupščine. V bodoče bodo vodje delegacij skupaj z gradivom za sejo dobivali tudi Kamniški občan z Obvestili.
Na posvetu je bilo obravnavano tudi vprašanje izobraževanja in usposabljanja delegatov, kateremu je potrebno posvetiti vso skrb in pozornost. V ta namen bodo za vse delegate organizirani seminarji.
Tudi v naši delovni organizaciji se srečujemo s podobnimi problemi, ki so verjetno posledica premajhne zainteresiranosti delegatov samih kot tudi vodilnih delavcev.
Lahko upamo, da bo z realizacijo sprejetih stališč tudi delo delegatov v naši delovni organizaciji zaživelo.
VRANKAR Mija
Novice iz KS
Iz naših KS poročajo tovariši Zobavnik, Nograšek, Pirš, Rifel in Rozmanič.
V	KS Šmarca smo na zboru občanov 12. 11. 1978 ustanovili skupščino, ki jo tvori 45 članov, izvršni svet, ki ga sestavlja 9 članov, in potrošniški svet.
Skupščina je sprejela program za leto 1979. Naše najvažnejše akcije v letu 1979 bodo: asfaltiranje nekaterih poti, priprava projektov za nov družbeni center, gradnja železniške postaje, gradnja dveh avtobusnih postajališč.
Sestavili smo gradbeni odbor, ki bo skrbel za to, da bodo gradbene akcije stekle tako, kot so občani planirali.
•	e •
G lavna akcija KS Tunjice je asfaltiranje ceste, ki je speljana od Kamnika do naše vasi. To je za nas velika investicija. Sredstva zanjo smo združili iz prispevkov občanov, iz samoprispevka, nekaj sredstev pa je prispeval Kamnik, ker leži del ceste na ozemlju KS Kamnik. Akcija je bila dobro pripravljena, a je nismo mogli izvršiti, ker je izvaja leč del nenadoma odpovedal. Upam, da bomo imeli v prihodnjem letu več sreče s to akcijo.
•	• •
V	KS Tuhinj smo imeli še eno samo hišo, ki še ni bila povezana s cesto z ostalim svetom. Do te smo letos speljali cesto. Naša največja akcija pa je vsekakor gradnja rekreacijskega centra in Toplic Vaseno. Sedaj potekajo dogovori v zvezi s tem in načrtovanje tega projekta, ki bo za nas velika pridobitev.
V	letu 1978 je bila naša KS Nevlje zelo aktivna. Asfaltirali smo 773 m ceste v Oševk, napeljali smo dva vodovoda in pričeli smo z gradnjo novega športnega igrišča. Za ta objekt je prispevala sredstva izobraževalna skupnost, komunalna skupnost Kamnik, ki je izvajalec del, je prispevala material, pomagali pa smo si še s kreditom iz solidarnostnih skladov. S samoprispevkom smo zbrali 40 milijonov din. Imamo vaško skupnost treh hribovskih vasi, ki dobijo 23 % našega denarja, s katerim gospodarijo same.
V	letu 1979 nameravamo napraviti 1200 m pločnika in dokončati športno igrišče.
V	petletnem planu smo si začrtali dve glavni nalogi: izgradnjo trgovine in izgradnjo vrtca.
• • •
Leto 1978 je bilo v naši KS Kamniška Bistrica zelo delovno. V- Spodnjih Stranjah smo asfaltirali 1 km ceste in v Zgornjih Stranjah ca. 800 m. Sredstva za ti dve akciji smo prispevali deloma občani sami, deloma pa KS. Popravili smo še nekaj manjših poti, razširili pokopališče in pred krajevnim praznikom smo naredili pločnik pri šoli in gasilskem domu.
V	prihodnjem letu bomo asfaltirali cesto od Kregarjevega do Bistričice in cesto v Županje njive. Denar za asfaltiranje bomo združili od prispevka občanov, od krajevne skupnosti in od komunalne skupnosti. V načrtu imamo tudi gradnjo vrtca, trgovine in pošte. Najprej bomo morali za te objekte najti primerno zemljišče in ga odkupiti. Pokopališče ne bomo mogli več širiti, zato bomo poiskali novo lokacijo.
Zelo bomo zadovoljni, če bomo lahko izvršili vse te naloge, ki smo si jih zadali.
DOPLIHAR Alenka
Kaj nam je prinesel Dedek Mraz?
Ko zapade prvi sneg, začno naše misli uhajati Novemu letu naproti. Mnogi med nami se že pripravljajo na silvestrovanje. Naši otroci in dostikrat tudi starši pa zelo težko čakajo, kaj jim bo prinesel Dedek Mraz.
Predsedstvo konference sindikata je imelo v novembru mesecu sestanek, na katerem smo se pogovarjali o obliki in načinu obdaritve otrok naših delavcev. Dogovorili smo se, da bo letos organizira na obdaritev kar v menzi naše tovarne.
Za razliko od prejšnjih let, ko je bilo več ponudb delovnih organizacij, da nam pripravijo darilne pakete za naše otroke, je bila letos ponudba dokaj skromna.
Darila smo izbrali v kamniški KOČNI. Predšolskim otrokom je Dedek Mraz prinesel igrače primerne njihovim letom. Deklice in dečki so dobili različna darila. Pri šolskih otrocih smo se odločili za enotno obdaritev. Del darila bo primeren za igro, nekaj pa bp tudi koristnega in
uporabnega v šoli. Vsi otroci pa so dobili tudi nekaj sladkarij.
Če hočemo razumeti, da so darila namenjena našim otrokom, njihovim otroškim željam in ne našim, menim, da smo z darili lahko zadovoljni. Moramo pa razumeti, da vsem željam ni mogoče ugoditi.
PIRŠ Albin
Živahna
zimska rekreacija
Želimo, da bi bilo športno življenje v naši DO čim bolj živahno. Zato smo za nastopajočo zimo tem bolj skrbno planirali razne športne dejavnosti, ki naj bi krepile zdravje in delovno zmogljivost naših delavcev.
V mesecu februarju bomo organizirali začetni in nadaljevalni smučarski tečaj na Veliki planini, ki bodo v taki obliki kot lansko leto, v kolikor ne bo prišlo do novih predlogov.
Sindikalna organizacija pa bo poskrbela tudi za ostale ljubitelje smučanja in planin. Ponovno bo nabavila dnevne karte za smučanje na Veliki Planini. Te bodo interesenti dobili po znižani, sindikalni ceni.
Poleg smučanja pripravljamo za zimski čas še vrsto drugih možnosti za rekreacijo naših delavcev. Potegujemo se za telovadnico, da bi se lahko v njej vsaj enkrat tedensko z vadbo pod strokovnim vodstvom vsestransko razgibali. Poleg tega bi lahko igrali tudi razne igre z žogo (odbojka, košarka, rokomet).
V Planinki imamo še vedno rezervirano kegljišče in sicer za četrtek od 16. do 18. ure. Kegljanje je pri nas na visoki stopnji in ima že kar tekmovalni značaj. Zato priporočamo, da se na kegljišče podajo le tisti, ki obvladajo osnovne elemente kegljanja.
Zelo dobro dopolnilo zimskim športnim panogam je plavanje v zimskih bazenih. Žal je bil lani obisk v hali Tivoli zelo slab. Kljub temu smo za letošnjo zimo pripravili možnost uporabe zimskega plavalnega bazena pri Šternu na Ježici. To kopališče ima poleg velikega bazena še otroški bazen, sauno, trim dvorano, avtomatsko kegljišče in namizni tenis.
Upam, da bo v tej vsestranski ponudbi našel vsak tudi nekaj zase. Ne smemo pozabiti, da je rekreacija za naše zdravje zelo koristna in da povečuje našo delovno zmogljivost.
NOVAK Franc
Pismo vojaka Jožeta
Tov. Mlakar Jože, ključavničar iz DE 20 služi od 1. 9. 1977 vojaški rok v Kumanovem. Takole nam piše:
Mesto je lepo, vendar pa se ne da primerjati z našim Kamnikom predvsem po čistoči. Kumanovo ima približno 60 tisoč prebivalcev z dobro razvito industrijb. Ljudje se največ ukvarjajo s pridobivanjem tobaka, paprike, lubenic (ki jih imam zelo rad) in paradižnika. V poletnih mesecih imajo velike težave z namakanjem polj. V ta namen so zgradili cel sistem namakalnih jarkov. Zime pa so suhe, redko pade sneg, ki takoj skopni. Večkrat piha zelo mačan veter. V mesto grem malokdaj zaradi tega, ker so ulice umazane in polne smeti, ki ležijo po več tednov na istem mestu. Zato raje ostajam v kasarni, kjer počivam in si nabiram moči za
naslednje dni. Tu je veliko Slovencev iz raznih krajev. Ob prostem času igramo nogomet ali šah, včasih pa tudi kaj preberem. Tako mi čas hitreje mine. Ob sobotah in nedeljah se zabavamo ob glazbi, ki igra od 16. do 18. ure, včasih pa tudi ob spremljavi harmonike kaj zapojemo.
V vojski doživljamo prijetne in neprijetne trenutke. Najbolje se počutim, če gremo na teren. Tu je že prava zima, dobili smo zimske obleke in bomo izven kasarne do Novega leta.
Vsem pošiljam prav lepe pozdrave in vam želim mnogo delovnih uspehov in zadovoljstva v Novem letu.
Tudi mi zaželimo Jožetu še veliko lepih trenutkov v Novem letu in v vojaški suknji.
Pripis: Slika nam je všeč, zato jo objavljamo skupaj s tvojim pismom.
MIŠIČ Danica
polikem
TO
trgovino
DELOVNA ORGANIZACIJA Ljubljana, n. sol. o.
Ljubljana, Maistrova 10, TOZD „C NEMO" trgovina s kemično tehničnim blagom na veliko in malo
Izžrebanci nagradne križanke
Uredništvo je prejelo 19 rešitev nagradne križanke. Izžrebani so bili naslednji delavci, ki so poslali pravilne rešitve:
1.	nagrado prejme Lipovšek Martina (kravata Lara),
2.	nagrado prejme Kališnik Darinka (brisača Malta)
3.	nagrado prejme Pichler Milena (brisača Fortuna)
PRAVILNA REŠITEV:
IPSILON, TKALNICA, ARA, V, P, FROTIRJA, OLIVE, D, T, Ž, K, KSENIJA, KRANIOLOG, AGENT, ARKA, NEM, SVIT, GO, L, AREST, ZASLUŽEK, SORA, TOTEM, ITALA, KIS, OR, RN, PD, RAJ, ENKA, URADI, ŽID, E, SEALSKIN, KLASINC, TU, KOC, SKAT, ANE, AS, OBISKI, HORJUL, T, STOJ, RKS, ACEVA, VEGETA-BI LEN, ORIS, EP, SA, UPANJE, AD, GOST, PST, ZIMA, EM, ILO, KOT, TOVOR, VO, AED, APAŠ, RA, AKER, NT, URE, UŠI, KRANJ, IATROK EM IJA, AP, E.
Uredništvo
Zahvala
Ob bridki izgubi moje drage mame, se vsem sodelavcem iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Delavkam iz konfekcije in drobnih izdelkov HVALA za podarjeno cvetje.
VINŠEK Tončka
Zahvala
Ob smrti dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeni venec in spremstvo na njegovi zadnji poti.	L,p0vŠEK Martina
London...
Tower Bridge, LONDON
V muzeju voščenih lutk je tudi voščena figura tov. Tita. Obkrožili so jo udeleženci strokovne ekskurzije in tako je nastal ta/e spominski posnetek.
Ob odhodu
20. oktober 1962:
Prvo praznovanje tovarniškega praznika. Na predvečer praznika je tovarniška sirena naznanila doseženo milijardo, zagoreli so kresovi in številne rakete so zanetile iskre v očeh vseh, ki so praznovali prvo veliko delovno zmago.
Foto arhiv
,,KAMNIŠKI TEKSTILEC" LETNIK XVI. ŠT. 11-12 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „SVILANIT" KAMNIK GLASILO UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Balantič Silvo, Huban Anka, Alenka Doplihar, Stankovič Brane, Okorn Tomaž Tehnični urednik: S KAMEN IVANA Odgovorni urednik: BORIS ZAKRAJŠEK NAKLADA: 800 IZVODOV Tisk: Mestni muzej Idrija
20. oktober 1963:
Pred novo delovno zmago; tov. Seljak, takrat predsednik delavskega sveta otvarja novo tkalnico frotirja. Dokaz uresničenja prisege, ki so jo delavci leto poprej izrekli: „Združimo vse si le v eno pest za napredek tovarne, kajti le na ta način bo naslednji praznik tovarne resnično naš praznik delovnih zmag."
Nagradna križanka