MLADO JUTRO
Št, 45. V Ljubljani, dne 10. novembra I940 Leto XI.
Z nožnim letalom
Kakšen pa je bil prav za prav smoter Mickovega nočnega poleta v Pariz? S seboj nri vzel nobenega potnika, samo zaradi Johna pa tudi najbrže ni šel na pot. Saj bi mu mogel izpolniti njegovo željo n. pr. ob primernejšem dnevnem času. Namen Mickove nocojšnje vožnje je bil znan le malokaterim. Pariški cariniki in policisti pa so bili celo trdno prepričani, da le oni sami — razen prodajalcev in kupcev seveda — vedo, da je Mick prišel v Pariz, da prepelje dragocen tovor draguljev v London. Toda motili so se. Mednarodna vlomilska tolpa, ki ji je načeloval Zagoczy, je bila
po svojih Številnih zaupnikih obveščena, kaj se pripravlja. Ne bodi len, je Zagoczy brž naznanil mamljivo novico svojim najspretnejšim tovarišem. Napravili so načrt, kako bodo ravnali, da si pri-svoje dragocenosti. Vsakomur je bila odrejena posebna dolžnost. Zagoczy in Jônsson sta prevzela nalogo, da se kakorkoli polastita zaklada, a drugi tovariši ju bodo čakali na dogovorjenem kraju, da jima olajšajo beg in zaščitijo plen pred zasledovalci. To je bil smisel prizora, ki smo ga vam opisali zgoraj Zagoczy in Jonnson sta drvela sedaj v avtomobilu proti letališču. Po gladki
beli cesti, ki jo je razsvetljeval odsvit z letališča, sta pognala vozilo s stokilo-metrsko hitrostjo. Trdna in prisebna roka za krmilom je premagala varno vse nevarnosti ovinkov in redkih srečanj z drugimi vozili
Na streljaj daleč od letališča sta se ustavila. Zagoczy je izstopil in ko je ugotovil, da ni nobene nevarnosti, je zapeljal avtomobil v bližnji gozdiček, kjer sta ga zaklenila, potem pa sta se v senci dreves tihotapila proti letališču. Posrečilo se jima je, neopazno priplaziti se v bližino Mickovega letala, ki je že bilo pripravljeno na polet nazaj v Lon-

don. Zavihtela sta se na krov, se pritajila v temnem kotu za sedeži in prtljago Kmalu nato so se Mick, njegov telegrafist in naš mladi prijatelj poslovili od prijaznih Francozov, ki so hoteli Johna kar pridržati za nekaj dni v Parizu. Seveda jim te želje ni mogel izpolniti, obljubil jim pa je, da se bo ob priliki spet oglasil, ali pa da jim bo vsaj pisal. Ko so zasedli svoja mesta v kabini in se je zabliiskala startna luč, je Mick pognal letalo John je s svojega sedeža v'ozadju opazoval, kako naglo so se izgubljale luči velemesta pod njimi in kmalu ni videl drugega kot svoje tovariše pred seboj Poslušal je enakomerno pesem motorja ki ga je utrujenega kar silila k dremanju.
Letalo se je še vedno dvigalo više in više. Ko je John pogledal k Micku, je
ugotovil, da so že 3000 metrov nad zemljo. Premagal je dremavico in pozorno opazoval delo svojih tovarišev. Kljub ropotu motorja se mu je čez čas zazdelo, da sliši iz ozadja nek tuj šum. Ko se je v radovednosti brezskrbno obrnil, ie ostrmel. V temi je zapazil obrise dveh postav, ki sta se kobacali izpod prtljage. Ko sta se možakarja dvignila, sta naperila proti posadki samokresa. Zagoszy in Jônson sta navalila proti Micku in telegrafistu, ki nista slutila, kaj se dogaja za njunima hrbtoma. Johna je stisnilo v grlu, da prvi hip ni mogel izdaviti glasu ko pa se je sprostil, je zagnal obunen krik, da bi prevpil rooot motorja. T:sti hip je že tudi odjeknil strel in telefrrafist se je zadet v glavo zvrnil s svojega stola.
Zima se bliža. Smuči, sani, drsalke, pa še kaj podobnega bo po dolgem odmoru prišlo na dan Poizkusite kaj novega, da bo bolj pestra zabava, n pr. jadrnico na ledu. 2 izdelavo ne boste imeli posebnih težav, ne bo vas mnogo stala, imeli pa boste mnogo prav prijetnega razvedrila Da se izognete nepotrebnim izdatkom, odložite nabavo jader do zadnjega.
Najvažnejša sestavina te jadrnice je srednja deska Biti mora 3 cm debela, 10 cm visoka in 150 cm dolca Spredaj je zaokrožena, spodaj po drsalni povr-
Z jadrnico po ledu
šini pa pribijete železen trak. da bo boljše drsela Zadaj pribijete majhno desko za sedež, nato pa pritrdite rav-notežnostni ploh, ki naj bo 5 cm širok in 65 cm dolg Na konceh ploha pritrdite dve kratki sanovki Biti morata dobro nabrušeni. da se zarežeta v led in preprečita vozilu, da bi ob močnem vetru zdrsnilo vstran Najprimernejše pa je, da pribijete na oba konca ploha dva debelejša kosa lesa. na katera privije-te dve stari drsalki.
Visio ne sme biti daljše kakor 100 cm, jambor 150 do 175 cm in debeline
močnega metlinega toporišča. Merila seveda lahko poljubno izpremenite, le razmerje med njimi mora ostati enako. Tudi površino jadrovine smete povečati. Jambor pa naj vendar ne bo previsok. ker se jadrnica v takem primeru rada zvrne.
To ie vse! Toda predno se boste poskusili v tej novi zabavi pa le prosite starše za dovoljenje, saj tudi ta drsalni sport ni brez nevarnosti.
Srenc Breda, dijakinja — Celje.
Listje rumeno odpada na tla, veter prešerno se z listjem igra. Po travnatih jasah lučke žarijo, modri podleski med travo cvetijo.
Lovski rog po gozdu doni, lovski peš se za srno podi. Cvetje, zelenje od nas se poslavlja, vse se na belo zimo pripravlja.
Tanja in Živa Feigel, dijakinji:
Pištanci
Čiv, čiv, čiv, hitro nam odprite 1 Živ, živ, živ, zrnja natrosite.
Pozno, pozno, danes ste vstali, sončni vzhod
že zaspalL	•
Mamica pa šteje, pctelince, reve, treba je skrbeti za brezmesne dneve.
— Kaj že spet mislite vi egoisti, še pri nas le na koristi?
Da bi se
okoristili, naužili, vse, vse. vse, bi uničili, pobili.
Sebe, sebe, le poglejte, roko na srce, pa nam povejte:
Koliko od vas, bi ljudi ostalo, če vse nekoristno, pri vas bi se odbralo? Menda, menda, menda, presneto malol
Kan — Bosilek:
liato abolko
Cesar je privolil. Cesarska hči in mladenič sta stopila v kočijo in se odpeljala k zmaju.
Cesarjeva hči je sedela pod drevo. Mladenič je sklonil glavo in zaspal na hčerini obleki. Tedaj je stopil iz pečine zmaj in se zagnal proti drevesu. Cesarjeva hči je zajokala. Solza ji je pad^ na rnladeničevo lice. Mladenič je skočil, pograbil za nož in prebodel zmaja.
V tistem hipu je iz vseh vrelcev pritekla voda
Vsi ljudje v prestolnici so si oddahnili. Cesar se je razveselil. Objel Je
mladeniča in rekel:
»Zahtevaj vse, kar želiš, mladeniči Rešil si moj narod. Povej, s čim naj te poplačam! Oženi se z mojo hčerko! In takoj ti dam polovico svojega cesarstva. Ko pa umrem, boš moj naslednik.«
»Hvala, častiti cesar! Naj bo veliko tvoje cesarstvo! Bog daj sreče tvoji lepi hčerki! Prosil bi te samo nekaj — da smem v svojo domovino... «

»Kje je tvoja domovina?«
»Na gornjem svetu.«
Car se je zamislil in rekel:
»Težko bomo našli nekoga, ki bi te odnesel gori. Toda počakaj. Poiskusil bom. Ce najdem takega človeka, mu bom dal vse, kar treba.«
Minilo je nekaj časa, mladenič je ne-nehoma mislil na gornji svet. Nekoč je šel izven mesta, da bi se raztresel. Sedel je pod visoko drevo. Na drevesu je * bilo orlovo gnezdo. Mladenič je zaspal. Naenkrat je pod njegovo glavo nekaj zažvižgalo in ga prebudilo. Pogledal je navzgor in kaj vidi: Po drevesu pleza triglàva kača. Mladenič je pograbil nož, ubil kačo in spet legel spat. Ko se je prebudil, je videl, da mu dva velika orla delata senco.
»O, orla!« je rekel mladenič, »čemu sta razprostrla krila in mi delata senco?«
Orla sta odgovorila:
»Do smrti se ti ne bova mogla oddolžiti, mladenič! Rešil si najine orliče. Ze tri leta ne moreva ohraniti mladičev pred triglavo kačo. Povej, s čim naj te poplačava!«
»Ponesita me na gornji svet!«
»Ponesla te bova, junak!« sta rekla orla, »toda mesec dni naju moraš hraniti s pitanimi kravami. Potlej pa napravi železno skrinjo z verigami. Napolni jo s hrano in mehom vode Ti boš sedel v skrinji. Verige si bova dela okoli vratu in te bova nosila. Ko bova rekla »aga«, nama boš dajal mesa. Ko bova zaklicala »pin«, nama boš dal vode. Tako te bova ponesla na gornji svet «
f/ladenič je šel h cesarju ln mu povedal, kaj sta sporočila orla.
Cesar je zapovedal, da mu pripravijo vse, kar je bilo potrebno.
Čez mesec dni sta ga orla dvignila in poletela z njim navzgor. Toda zmanjkalo je mesa. Orla pa sta vpila »aga«. Mladenič si je odrezal meso s stopal in jima ga dajal.
Nazadnje so prišli do gornje zemlje.
»Pobratim,« sta rekla orla. »Vstani in pojdi domov!«
»Ne morem vstati,« je odvrnil mladenič. »Bolijo me noge.«
»Od česa?«
»Trgal sem vama meso z nog, ko je v skrinji zmanjkala hrana.«
»Čakaj!« sta rekla orla in odletela Cez malo časa sta se vrnila. Orlica mu je dala čašo iz želodca, polno vode. Mladenič si je z vodo poškropil noge in ozdravel. Skočil je iz skrinje in odšel domov. Brata sta se še vedno prepirala za najmlajšo deklico. Oba sta jo hotela zase.
Ko je deklica zagledala najmlajšega brata, je rekla:
»Kateri mi bo dal čarobno obleko, s tistim se bom poročila!«
Najmlajši brat se je spomnil prstana. Vzel ga je s prsta in ko ga je premestil na mezinec, že je bila čarobna obleka pred deklico.
Brata sta se prenehala prepirati. Najmlajša deklica se je omožila z najmlajšim bratom, ostali dve pa sta se poročili s starejšima bratoma. V enem dnevu so bile tri gostije. Devet dni so jedli, pili in se veselili, sc)
(K. Spur — St. Atanasov).
Hekoi ie žive!...
TiburclJ:
Nekoč je živel otrok, ki ni imel nikogar na vsem božjem svetu, ne staršev, ki bi ga ljubili, ne sovražnikov, ki bi ga sovražili. Dobri ljudje so skrbeli zanj, da je zrastel v krepkega pastirja Svoj živ dan je pasel bele ovčice viso ko pod skalnatimi vrhovi. Nič prav ni vedel, kaj je sreča in bogastvo, a tudi ne, kaj je nesreča in siromaštvo. Nič prav ni vedel, da je tako ostra meja med zadovoljnostjo in nezadovoljnostjo, kajti njegovo srce ni nikoli hrepenelo po najmanjši stvari. Vse življenje ni imel nobene že4e
Tako se je postaral.
Ko se mu je približala zadnja ura, je legel na zelen mah ter gledal skozi na pol odprte oči. Gledal je znane bele ovčice, ki so se pasle med skalami, in ves ta božji svet okrog njega Tedaj se je nevidno prikradlo v njegovo srce nekaj novega, čisto nepoznanega. Bila je želja, ki ga je vsega prevzela Vzdih-nil je:
»Da bi bil še enkrat otrok, še enkrat mlad . .«
In glej, kakor da je zrasel iz tal, je ч+al tisti hio ob njegovih nogah starec
3.50
čudodelnik г dolgo sivo brado. Izpre-govoril je:
»Ljudje imajo v življenju mnogo želja, ki se jim res ne izpolnijo vse, a se vendar mnoge uresničijo. Ti pa nisi imel svoj živ dan nobene, le na zadnjo uro ti je srce zahrepenelo po mladosti. Ali bi bilo pravično, če bi se ti še ta edina ne izpolnila?«
Tako je dejal starec-čudodelnik, pogrnil je umirajočega pastirja s čarobnim prtom in ko se je ta pri priči po-greznil v globok sen. ga je odnesel.
Pastir se je prebudil v čudnem, za res prečudnem svetu, kjer ni bilo ne rojstva in ne smrti Življenje je poznalo rast in upadanje kakor val sredi morja, le pretrgalo se ni nikoli.
Kako naj vam to povem?
Ljudje so rasli najprej tako, kakor rasemo mi Od dne do dne so bili starejši, najprej otroci, nato odrasli in nazadnje starci Toda ko so dosegli najvišjo starost, jih ni čakala smrt. temveč se jim je življenje vračalo nazaj prav po isti poti, kakor je napredovalo. Čas se jim je obrnil vsak dan so postajali mlajši Onemogli starčki so se preminiali v krepke može, nato ▼ zorne mladeniče, igrave otroke in nebogljena deteta, ki so nekega dne zopet krenila starosti naproti
Povračalo se je eno in isto življenje kakor v začaranem krogu Tako rase in gine mesec na nebu.
Kadar so hiteli ljudje proti starosti, kakor hitimo mi. jim je ostajala preteklost vsa živa v spominu, kakor ostaja nam, le bodočnost jim je bila s sedmimi pečati zapečatena knjiga Kadar pa jim je življenje odtekalo nazâj v mladost, je svetil spomin v njih zavesti vse tja do ranega detin«tva Vedeli so vse. kar jih še čaka, pozabljali pa so sproti vsak dan, vsako uro in vsak hip življenja, kakor hitro *o ga preživeli. Življenje od starosti sem je ugašalo v spominu, nanj je padala temna zavesa pozabljenja. Recimo, da je bil takle kopneči človek velik umetnik ali učenjak. Kolika škoda zanj! Od njegovega silnega duha in velike učenosti ni ostalo prav nič. Dete v plenicah ni pomnilo ničesar in je moralo začeti živeti znova.
In še to pomislite, da ni bilo nikjer niti trohice trpljenja. Bolezen je bila nepoznana, lahko je bilo živeti. Nihče ni zasajal drevja, oral in seja!, saj se je vse povračalo v večni rasti: iz ne-
znatne klice Je zraslo mogočno drevo in iz mogočnega drevesa zopet neznatna klica. Ljudje so samo obirali poljske sadeže in pazili, da ni nihče izril iz zemlje najmanjše koreninice, ne ubil najneznatnejše živalice, ker bi ta za vselej zmanjkala v stvarstvu in bi bil to greh, ki ga ne bi bilo mogoče več zabrisati.
Kaj naj bi vam še povedal?
Morda to, da je bilo takšno življenje brez presenečenj, zato enolično in nezanimivo. Ko se je starec pomlajaL je itak videl vse do mladosti, kaj ga še čaka in kaj se ima zgoditi. Vse to je lahko razodel tudi mladini, ki je rasla v obratno smer, proti starosti in ji je bila bodočnost neznana. Da bi ta mladina vendarle doživela tudi kakšno presenečenje in bi ji bilo življenje kratkočasnejše, so ustanovili zanjo posebno šolo nevednosti. Obiskovali so jo vsi otroci, da bi ostali čim bolj nevedni. Tu so se igrali sami zase, učitelji pa so pazili, da jih prav gotovo nič ne nauče in jih tudi niso pustili med odrasle, od katerih bi zvedeli lahko kaj takega, kar bi jih že naprej pripravilo za jutrajšni dan.
Poglejte, v takemle svetu se je znašel naš umirajoči pastir. Seveda ni umrl, ampak so se mu začele vračati moči, od dne do dne je postajal mlajši. Postal je čisto mlad, otrok, potem zopet star in zapet mlad. Sedemkrat je živel od detinstva do sive starosti in prav tolikrat od sive starosti do detinstva. Ker ni bi! iz tega prečudnega sveta, mu je ostal spomin v obeh smereh življenja, zapomnil si je bil vsak hip in vedel za vse, kar se je in kar se bo zgodilo.
Mari mislite, da se človek ne naveliča vedno ene in iste poti, če mora brez konca in kraja postopati sem in tja po njej, da pozna že vsak kamen na njej in vsako najtanjšo bilko ob njej? Tudi naš pastir se je naveličal življenja, ki je bilo podobno takšnemu tavanju sem in tja po poti. Ko je preživljal že osmo mladost, je ležal nekoč na mehki travi. Gledal je bele oblake na nebu in razmišljal:
»Pred davnim, davnim časom se je porodila v mojem srcu želja, edina v življenju. Mar bi ne bilo bolje, da se ni porodila? Ostal bi bil na prvem svetu in v miru umrl.«
Komaj je izgovoril, že je stal ob nje-
govfh nogah starec-čudodelnik z dolgo sivo brado. Dejal je:
»Čul sem, kako je govorilo tvoje sr-ce.Odreklo se je edini želji, ki jo je imelo nekoč. Ali bi bilo prav, če ne bi bilo uslišano?«
Tako je govoril starec-čudodelnik, pokril pastirja s čarobnim prtom, da je pri tisti priči zaspal nato ga odnesel nazaj na naš svet. In kaj se je tu zgodilo z njim? Nič prav vam ne vem povedati. Če je živel tu še poslednjič do pozne sta-
rosti, se mu je utegnilo pripetiti marsikaj. Morda je razlagal ljudem, kod in kako je živel, pa so ga spoznali za norca ter ga vtaknili v blaznico. Ker je videl naprej, kar se ima zgoditi, je morda napovedal kaj takega, kar se je pozneje res zgodilo, pa so ga zato dvignili na oltar kot preroka Ce pa je bil pameten, se je tudi na našem svetu dolgočasil kakor na onem, pustil je ljudi na miru in jim ni niti pripovedoval svoje storije.
Marijana Zel jeznova-Kokal j :
VaDkan K
O polnoči je ukradel velikan Nočan deklico Marjetico in jo skril v svoje kraljestvo noči.
Marjetica se je zbudila, poklicala mamico in jo vprašala: »Mamica, zakaj se danes tako dolgo ne zdani.«
»Pozabi na mamico,« se je oglasil velikan Nočan z glasom, podobnem pasjem lajanju. »Pri meni si, moja si in menii boš stregla z ljubeznijo človeka,« je dodal nežno velikan.
Marjetica je zajokala.
»5ok ti ne bo pomagal,« je dejal trdo velikan »Obriši solze!« ji je zapovedal.
Marjetica je Vzdihnila in ubogala Na tleh so zableščali demanti, njene solze in razsvetlili noč. Zagledala je velikana Nočana. Hudo se ga je prestrašila, on se ji je pa nasmehnil: »Dobro ti bo pri meni. Kar si boš poželela, boš imela, le mame ne «
»Mamica!« je vzkliknila in zdrknil ji je dijamant z njenega lica.
Velikan Nočan jo je vzel na roke in vprašal:
»Ej- Marjetica ti mlada,
ali me imaš kaj rada.«
Marjetica je odkimala.
»Poglej, torte, piškote, čokolado, bon-bončke! Vse to je zate!«
Marjetica je vzdihnila.
»Ne bodi žalostna! Pri meni je lepo. Pri meni ni bolečin ne smrti. Žalost ti bom pa pregnal!« Zažvižgal je.
Iz teme so se prisvetili zlati ptički in zapeli tako lepo kakor orgije v cerkvi.
Marjetica jih je zamaknjeno poslušala in mislila na mamico. Išče jo, kliče jo in joče za njo.
Ne ptički ne zlato sadie ne slaščice

ne velikanova ljubezen ji niso mogli iztrgati žalosti iz srca
Marjetica ni vedela, koliko časa je že pri velikanu Nočanu. Samo noč jo je obdajala.
Velikan je bil dober z njo in vedno in vedno jo je povpraševal:
»Ej, Marjetica ti mlada,
ali me imaš kaj rada!«
Odgovarjala mu je: »Imam te že rada, ker si dober z menoj. Nimam te pa tako rada kakor svojo mamico. Udova je, očetov grob ima, za mojega pa ne ve.«
Velikan Nočan pa ni bil zadovoljen. »Bolj me moraš imeti rada!«
»Če pa ne znam!«
»Naučil te bom,« je odvrnil in bil še bolj dober z njo.
Marjetica se je navadila teme. Nikoli ni spala, v kraljestvu noči tudi ni spanja.
Začutila je v sebi praznično razpoloženje Zazdelo se ji je. da sliši zvonove.
»Mamica,« je šepnila.
Ozek sončni pramen je pokukal skozi temo. Siril se je in jasneje in jasneje je razločevala brnjenje zvonov.
»Mamica!« je vzkliknila.
Skala se ie presekala neslišno, sonce se je vsulo v kra^'estvo noči in vsa obsijana je stala pred njo mamica.
Za njo so se gnetli kmetje z gorja-čami, vilami in motikami.
Mamica je objela Marjetico, kmetje pa so planili na velikana Nočana.
»Stojte, ne storite mu zlega!« je za-vpila Marjetica. »Dober je bil z menoj!«
Kmetje so obstali.
Velikan Noîan pa je prvikrat zajokal od sreče:
»Vidim zdaj, Marjetica ti mlada, da imaš me res ti rada! solnčni žarki — zame so le žarki
smrti — si rešila me pogina, smrti!« Bom hvaležen ti vse čase, kaj želiš si srčno zase?« Marjetica pa je odgovorila: »Nič, saj imam zdaj svojo mamico. Spremeni nam naše skale v cvetna polja, da nam ne bo manjkalo kruha.«
»Bodi zemlja vaša mati! In ne le na površju, tudi v notranjosti. Glejte premog. grel vas bo pozimi.«
Marjetica se je poslovila, poslovila se je tudi mamica in za njo tudi kmetje.
Velikan Nočan je zrl za njimi. Jokal je. Vsečloveška ljubezen ga je osrečila. Nihče ga ni več videl Kamnita dolina je dobila ime Cvetni dol.. Kruha, cvetja in premoga ni manjkalo nikoli tem dolincem.
PIŠEJO...
Zgodbica o steklenici z mlekom. Mlademu kolesarju pade steklenica z mlekom na cesto iz nahrbtnika, steklenica se razbije, mleko se pa vlije po cesti. A on tega ne opazi in se pelje dalje. Mali šolarček pride mimo ln se smeje, ko vidi razbito steklenico ln razlito mleko. Ko pa pride deklica, žalostno vzklikne: »O kakšna škoda za dobri mlekec!«
Majda Jerman, dij.
I. razr. gimn., Ljubljana.
Dragi stric Matic! Jaz sem se ojunačila, da se prva oglasim iz naše vasi. Rada čl-tam »Mlado Jutro«. Naj Ti povem povest, ki je žalostna, ampak resnična.
Bil je zidarski delavec, vzel je steklenico bele kave za malico in šel na delo. Začel je padati dež. Kaj zdaj? Delati ne more, pa je šel v gostilno čakat boljšega vreme-Da. Postavi malico na klop ln glej, punf, ln steklenica je na tleh, vsa razbita, in cela mlaka kave. Gostilnlčarki se je revež ■milil, pa mu je dala dober čaj.
Te lepo pozdravlja s sokolskim pozdravom »Zdravo«!
Perhaj Lojzka, uč. П. razr. oen, šole v Sp. Gorjah pri Bledu
Dragi stric Matic! Tudi jaz se oglašam v Tvojem novem natečaju. Pravljica o razbiti steklenici Je takšna:
Dragi stric M*He! Na svetu Imam najrajši resnico. — Zdravo, stric Matic! — Te pozdravlja
Vrisk Vera, dij. Novo mesto, Preôernova 10.
Nekoč je živela mati. ki je imela sina Tončka. Nekega dne je zbolela. Tonček je ves žalosten posedal ob materini postelji. Nekega dne se ji zdravje poslabša. Ves žalosten se napoti z zadnjimi dinarji k zdravniku po zdravilo. Ker pa je bilo daleč, je šel s kolesom. Ves srečen, da bo mati ozdravela, se je vračal domov. Ali sreča je opoteča. Sredi pota mu steklenica pade iz nahrbtnika na trda tla in se razbije. Tonček se je žalosten vrnil domov ln povedal materi, kaj se je pripetilo. Mimo razbite steklenice pride sosedov Mihec in se škodoželjno nasmeji. Tudi Terezika je šla mimo. Zasmili se ji Tonček in bolna mati, a jima ne ve pomagati. — Te lepo pozdravlja s sokolskim pozdravom »Zdravo«
Stramič Marija dij. drž. mešč. šole v Žalcu
Kaj linam najrajši? Najrajši Imam prosto naravo. Kadar sem prost, se vedno mudim v naravi. Spomladi: Drevje prične poganjati. Po drevju se pretaka sok, ki je za nas otroke zelo uporaben. Lepe palice se dajo lepo omajati in mi si Izrezujemo piščali. Nabiramo tudi lepe pomladne cvetlice. Poleti: Zelenje je najbolj bujno in ml smo tedaj najbolj srečni. Postavljamo si šotore "iz vej, Iz palic pa delamo loke. Včasih uprizarjamo boje. Jeseni: Narava se poslavlja. Listje rumeni, kostanj zori. V šoli rišemo lepe rdeče liste, doma pa nabiramo kostanj, ki nam gre zvečer zelo v slast. Zima: Tu je pa posebno veselje. Po srozdu gradimo smučišča in sankališča. Tudi po ledu smo se včasih drsali, toda sedaj se bo treba odpovedati tej zabavi, ker so čevlji dragi. Na dvorišču si gradimo trdnjave, izza katerih se potem kepa-mo. Vsako trdnjavo pa varuje močan sneženi mož. Tako se radujemo zime, dokler ne prežene tega veselja toplo pomladno sonce.
Punčoh Janez, nčenec osnovne šole ▼ šiš'd, Ljubljana VU.
Dragi stric Matic! golarček se pelje s kolesom v šolo. V nahrbtniku Ima poleg knjig in zvezkov tudi kos kruha in steklenico mleka. A nesreča nikoli ne počiva in steklenica pade iz nahrbtnika. Mimo razbite steklenice pride poreden šolarček in se škodoželjno smeie. Kmalu pa pride mimo razbite steklenice tudi deklica, ki se ji zdi škoda razlitega mleka in se ji smili deček, ki se mu je zgodila nesreča.
Nerat Tatjana, uč. 2. razr., Ljubljana VIL
Dragi stric Matic! Nekemu učencu, vozečemu se na hoiesu v šolo, se zgodi nesreča. Ia nahrbtnika mu pade steklenica ( kAvo. Mimo pride njegov sošolec, ki je poreden in škodoželjen. Smeje se tej nesreči na vea glae in Se malo ne pomisli, da bo moral zdaj deček oetatl brez kave. Kmalu pride po isti poti učenka, ki je po srcu dobra. Deček se ji smili in žalostno gleda aa razlito kavo. Slike, ki si jih objavil ▼ Mladem Jutru«, nam kažejo razliko med dobrimi ln porednimi otroci. Lepo Te pozdravlja
Sonja Snrc, uč, VI. r«UEr. Velenje, Drž. rudnih.
Dragi stric Matic! V novem natečaju vpraflaš, kaj imam na vsem svetu najrajši. Odkrito TI povem, da imam najrajši knjige. Zelo rad berem povesti, romane, detektivske povesti, kjer vešči detektivi zasledujejo zločince. Rad pa berem tudi potopise. Vsako nedeljo popoldne berem. Ko sem bil še majhen, sem rad poslušal mamico, kadar mi je pripovedovala pravljice pripovedke ln bajke. Ko sem se pa naučil brati, pa rad berem knjige in so mi najljubše tovarlšice. S sokolskim pozdravom »Zdravo« ostajam Tvoj
Prešern Jojef, dijak III. razr. mectč. Soie, Poljčane 88.
Denarnica
Denarnico, kakršno vam kaže slika, •zdelate iz usnjenih odpadkov skoraj igraje; najzanimivejše pri njej pa je, da je tako kmaiu ne bo mogel odpreti,
kdorkoli jo bo imel v rokah, če ne bo poznal posebnega prijema, se mu nedvomno ne bo posrečilo. Približna merila so razvidna z risbe št. 1, treba jih je le primerno povečati. Potrebujete pa štiri kose usnja: enega za ABCD, drugega za CDEF; nato pa še dva kosa po meri EFGH. Najdaljšega razrežete z 06trim nožem v tenke trakove, pri čemer začnete 2 cm pod zgornjim robom in končate 1 cm pod premico EF (glej risbo št. 1).
Kose usnja položite drugega vrh drugega, kakor vidite na risbi št. 2, ki kaže denarnico v prerezu. Dele pravilno sešijete. Prostor za denar nastane pri tem tako, da gre šiv ob premicah EDCF. Sedaj pa je treba napraviti še skrivno zapiralo ali odpiralo, če raje tako imenujete zarezo. Pri tem pritrdite obe pokrivali tako, da šivate od E do F. Pri šivanju pa morate paziti, da padejo šivi med tanke trakove. Te torej ne smete prižiti. Siv mora biti zelo močan, ker se drugače rad strga. Sedaj pa poskusite sami najprej. Primite močne prednje pokrivalo in potegnite mošnjo. Trakovi bodo zdrsnili med šivi in se ulegli na drugo stran zaklopca, kjer lahko potem, ko jih razmaknete, pridete v mošnjo. (Glej risbo št. 3.)
Ustnic* uredništva
Uganke ln križanke i® zadnjih številk so pravilno rešili: Milena Comino, učenka II. razr. na Igu pri Ljubljani; Edvard Laznik, uč. III. razr. višje osnovne šole v Libojah; Breda Zupančič, uč. V. razr. v Rajhenburgu; Pavla Pernuševa, dijakinja v Prevaljah; Marta Jošar, uč. IV. razr. v Lucovi (Prekmurje); Jože Rancinger, uč.
IV.	razr. v Petrovčah; Franci Reiter, uč.
V.	razr. y ćrni pri Prevaljah.
Ka-Ma. Vse bi še šlo: misel je lepa, dovolj jezikovnih sredstev imaš, da lepo la-raziš razpoloženje — toda obliki nisi kos!
Kakor povsod, je treba tudi tu mnogo vaje!
★
S. A., dijakinja. Pusti peenikovanje in piši samo v prozi! Pravljico o črni roži objavim v eni izmed prihodnjih številk. Piši razločno, po možnosti na stroj, da prihraniš stavcu mučno delo. Proza je prav dobra, pesmicam pa se vse preveč pozna, da so prisiljene. Mora se rimati, naj se hoče ali ne, in tako nastane skrpucalce, ki ni za nikamor. Tudi m nikjer zapisano, da bi morala biti vsaka pesem žalostna. Pa kaj ti toliko pisarim: vzemi si k srcu pivi stavek, in vse bo v redu!