K
SLOVENSKI
VESTNI
CELOVEC SREDA 15. JULIJ 1992
Letnik XLVI. Štev. 28 (2663)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena: 8 šil.
30 tolarjev
P. b. b.
„Sosed v stiski“ % še do konca junija!
Akcija „Sosed v stiski“, ki jo organizirajo avstrijski Caritas, Rdeči križ in ORF za pomoč prebivalcem Bosne in Hercegovine oz. beguncem iz te republike v Sloveniji in na Hrvaškem, bo potekala še do konca junija. Doslej so avstrijsko prebivalstvo, javne ustanove ter velika podjetja darovali nad 600 tovornjakov živil, oblek, medicinskih in drugih potrebščin v vrednosti nad 180 milijonov šilingov. Pomagajte tudi Vi in darujte na konto 70000-7 pri celovški BAWAG. Položnice prejmete pri vaši banki. Hvala lepa!
Klestil prevzel položaj avstrijskega predsednika
Preteklo sredo je pred parlamenta dr. Fischer po-obema zboroma avstrijske- udaril, daje bila Waldheimu ga parlamenta zaprisegel storjena krivica, ta pa je novi avstrijski predsednik dejal, da obžaluje, ni vedno dr. Thomas Klestil.	našel pravih besed za grozo-
V svojem govoru je naka- dejstva nacionalsocializma, zal, da bo aktiven zvez- Dr. Klestil ima že številna ni predsednik. Zavzel se je povabila za državniške obi-za čimprejšen pristop Av- ske in torej ne bo kot Wal-strije k ES, politične stranke dheim sameval v Hofburgu. pa opozoril, naj se vzdržijo V svojem govoru v parla-medsebojne agresije in radi- mentu je poudaril, da se kalizma.	zgodovina ne sme pozabi-
Pred tem je predsednik ti.
Varnostni svet dopušča totalno uničenje BiH
Pričakovanja po zahtevi predsedstva Bosne in Hercegovine in Hrvaške, naj Varnostni svet OZN odobri vojaško intervencijo za zaustavitev morije, so se razblinila v nič. Na ponedeljkovi večerni seji je bilo sklenjeno samo povečanje števila modrih čelad za 500 vojakov za zavarovanje sarajevskega letališča in s tem omogočanje dovoza humanitarne pomoči prebivalstvu Sarajeva. Pristajanje letal in kopičenje pomoči na
letališču pa je doslej edina akcija mednarodne skupnosti, ki deluje. Razdeljevanje pa je močno ovirano; od doslej okrog 800 ton pripeljane hrane in zdravil so uspeli razdeliti le približno 100 ton, saj je Sarajevo pod stalnim ognjem srbskih sil. Torej le majhen obliž na močno krvavečo rano!
Na ozemlju BiH pa je še nekaj deset podobnih, če ne še bolj krvavečih ran. Gora-ždu, mestu z nekako sto tisoč
prebivalci ob Drini v vzhodni Hercegovini, grozi popolno uničenje, prebivalcem pa smrt od raket in lakote. Letala na mesto odmetavajo kasetne bombe in menda tudi bojne strupe. Takih mest-koncentracijskih taborišč pa je še več: Brčko, Doboj, Sre-brenik, Donji Vakuf, Tuzla,...
Ameriški „ne“ na poziv ameriško-srbskega predsednika ZR Jugoslavije Milana Paniča, da potrebuje sto dni
za mir v BiH, je bil samo slepilo. Dejansko je ameriška ostrina do Srbije po Paniče-vem nenadnem obisku v Helsinkih in pogovorih z Baker-jem popustila. Kakor da mu ZDA dajejo tiho podporo in mu kljub poostreni trgovinski blokadi puščajo čas, da taktično uredi z Miloševičem.
Razrešitev morije v BiH je torej v rokah velikih sil. Preden pa bodo kaj storile, bodo področja, kot kaže, etnično „čista“...	Jože Rovšek
Stoisičeva
zastavlja
vprašanja
zaradi
Steinacherja
Poslanka Zelene alternative mag. Terezija Stoi-sič je v parlamentarnem vprašanju od zveznega kanclerja ter notranjega in obrambnega ministra zahtevala pojasnitev sodelovanja uradnikov notranjega ministrstva (policija in žandarmerija) in obrambnega ministrstva (častna kompanija in godba) na proslavi 100-letnice rojstva Steinarcherja.
Poslanka, ki je že pred prireditvijo ostro protestirala proti prevzemu pokroviteljstva koroških politikov nad zloglasno prireditvijo in sodelovanju avstrijske vojske, zahteva odgovore na 17 vprašanj. Med drugim sprašuje: Ali udeležba avstrijske vojske na spominskih prireditvah za eksponirane nacionalsocialiste sodi v delovno področje avstrijske vojske, kako nameravate to pregrešno dejanje avstrijske vojske nasproti slovenski narodni skupnosti korigirati, ali je izkazovanje časti s strani avstrijske vojske koroškemu nacionalsocialistu, ki je že leta 1933 ilegalno agitiral za anšlus, utemeljeno? Odgovore bomo objavili.
Protest Enotne liste
Enotna lista protestira proti poskusom, da bi preprečili dvojezično skupino v okviru občinskega otroškega vrtca, ki naj bi bila v prostorih pliberške glavne šole. Za to skupino se je doslej prijavilo že 24 otrok. Mestni svetnik Fric Kumer (EL) vidi v tem postopanju nevarnost politične zaostritve in je ravnanje podžupanje Kristanove, poslanca Pfeifferja in nekaterih učiteljev ostro obsodil. Predsednik EL Andrej 'Wakounig je izjavil, da je Pfeiffer kot predsednik velikovške okrajne SPÖ na napačnem mestu, da pa se ni čuditi, da preprečevanje vrtca podpira prav poslanec FPÖ Schret-ter, ki je vodilni funkcionar Abwehrkämpferbun-da.
Parlament sprejel nov volilni red
V	petek pozno ponoči je avstrijski parlament z glasovi SPÖ in ÖVP sprejel novelo volilnega reda. Ta predvideva 43 regionalnih volilnih okrožij, v katerih bo možno oddati tudi preferenčne glasove. Za vstop parlament velja 4-procentna klavzula. Starost volilnih upravičencev je bila znižana na 18 let.
Kot edina stranka se je za uveljavitev avtonomnega zastopstva narodnih skupnosti v novem volilnem redu vehementno zavzela FPÖ. Njen poslanec mag. Barmüller je ostro kritiziral poslance Zelenih in socialdemokratov, da delujejo v smer asimilacije in izrinjanja hrvaške narodne skupnosti na Gradiščanskem. Argument, da bi mandatar narodnih skupnosti prispeval k getoizaciji manjšin, je Barmüller zavrnil, češ da je avtonomni mandat zahteva Centra narodnih skupnosti na Dunaju, ki to utemeljuje v svoji peticiji, naslovljenci parlamentu dne 24.5.1991.
V	posebnem predlogu (Entschließungsantrag) svobodnjaki od vlade zahtevajo, da v sodelovanju s parlamentom ponudi rešitev, ki bo narodnim skupnosti omogočila parlamentarno zastopstvo.
Tudi Enotna lista je protestirala proti temu, da SPÖ, ÖVP in Zelena alternativa, niso upoštevale njenega predloga.
Predsednik EL Andrej Wakounig je novemu zveznemu predsedniku Klestilu napisal pismo, v katerem ga prosi za podporo.
OB 50. OBLETNICI IZSELITVE IN V SPOMIN DOMNOVI ČETI
Xm. pohod na Komelj in spominska svečanost
v nedeljo, 19. julija 1992
Za pohodnike bosta na voljo dve poti, in sicer:
1.	za tiste, ki radi in lahko grejo peš, je zborno mesto pri tovarišu Janku Apovniku na Borovju štev. 32 (Woroujach bei Bleiburg). Apovnikova hiša je ob cesti, ki vodi iz Pliberka proti mejnemu prehodu Holmec, 2 km pred mejo na razpotju Šmarje ta.
Odhod od Apovnika bo ob 10. uri preko Šmarjete do spomenika padlim partizanom na Komlju. Pot je dolga 7 km v eno smer.
2.	Za ostale je do 11.30 ure zborno mesto pri gostilni Pistotnik na Komlju. Pot je dolga 3 km. Odhod od Pistotnika je ob 11.45 uri.
Ob 13.00 uri je zborno mesto pri spomeniku, nakar bo spominska svečanost. Po svečanosti bo pri Šlibarju sv. maša, nato družabno srečanje.
Podhodnike opozarjamo, da se za pohod primerno oblečejo in obujejo.
Za malico in pijačo bo poskrbljeno! Zveza koroških partizanov, področni odbor Pliberk SPD Edinost v Pliberku Zveza slovenskih izseljencev
Pohod in
spominska
svečanost
bosta ob
vsakem
vremenu!!
Načelno je manjšinska zaščita pomembna sestavina vseh temeljnih mednarodnih in državnih teles in dokumentov. V praksi pa vedno obstaja velik razkorak med teorijo in dejanskim uveljavljanjem manjšinskih pravic.
Republika Avstrija npr. v 7. členu ADP jamči visok standard	manjšinske
zaščite, v praksi pa je nerešenih še vrsto vprašanj. Kljub temu, da so v zadnjem času bili storjeni koraki v pozitivno smer (televizija, javna dvojezična ljudska šola v Celovcu, finančna podpora), pa so še vedno odprta vprašanja otroškega varstva, razširitve radijskih oddaj, uradnega jezika itd.
Na drugi strani pa se odpira vprašanje nemške manjšine v Sloveniji. Medtem ko so v preteklosti to vprašanje	načenjale
nemškonacionalne sile, je zdaj zahtevo po priznanju na pobudo Narodnega sveta koroških Slovencev prevzela tudi Federalistična unija evropskih narodnih	skupnosti
(FUENS) na svojem nedavnem kongresu v Berlinu. In nazadnje je priznanje nemške manjšine ^uradno zahtevalo avstrijsko zunanje ministrstvo.
Nemška manjšina v Sloveniji je doživela usodo manjšine, ki je med mlini časa (skoraj?) izginila.
Pod pritiskom že v stari Jugoslaviji je postala žrtev Hitlerjeve politike etničnega čiščenja in med njenimi pripadniki jih ni bilo malo, ki so verjeli v nemško zmago.
Po nacionalsocialističnem je sledilo čiščenje zmagovalcev. Čas ni dosti razlikoval med krivimi in nedolžnimi.
Danes se torej postavlja vprašanje po priznanju te
manjšine. Pred nekaj meseci je bilo v Mariboru ustanovljeno društvo Most, ki naj bi združevalo to manjšino. Najbolj glasno zahtevajo priznanje te manjšine tisti, ki so v manjšinski zaščiti na Koroškem najbolj restrektivni. Nekaj primerov:
Če bi Slovenija uvedla enaka merila za zaščito
nemške manjšine kot Avstrija v zakonu o narodnostnih skupnostih (20% za uradni jezik in 25% za topografske napise na osnovi ljudskih štetij), bi nemška manjšina, h kateri se prišteva nekaj sto ljudi, ostala brez pravic. Isti krogi, ki na Koroškem zahtevajo ugotavljanje manjšine kot osnovo za uresničevanje pravic, to za nemško manjšino seveda odklanjajo. In še bi lahko naštevali.
Zato je sum, da zagovornikom nemške manjšine v Sloveniji ne gre resnično za njen obstoj in razvoj, temveč se za to kampanjo skrivajo drugi motivi, seveda utemeljen.
To pa naj nas ne odvrne od tega, da razmišljamo o tem, kako naj bi se sožitje v Sloveniji in preko meje pozitivno razvijalo. Prav Slovenija ima v Prekmurju sodoben model manjšinske zaščite v lokalni funkcionalni dvojezičnosti za večino in manjšino. Na Obali je samoumevno, da se tudi pripadniki večine učijo jezik manjšine (ita-Ijanščino).
Živimo v času evropske integracije in večjezičnosti. Učenje jezikov sosedov in regionalizacija učnih in izobraževalnih načrtov pridobiva na pomenu.
KOMENTAR
Prepričan sem, da bi izobraževalni sistem, ki bi v prostoru Alpe-Jadran uvedel tudi učenje jezikov sosedov, prispeval k boljšemu razumevanju in sodelovanju. Tako bi bilo mogoče preseči klasično nacionalno-državno mišljenje in hkrati bi iz te regije lahko nastala ekonomsko močna in kulturno zanimiva ter večjezična regija. Ali to ne bi bil lahko tudi odgovor na centralistične koncepte evropske integracije, ki seveda podpirajo le močne jezike? V takem kontekstu, ko bi se na Koroškem poleg nemščine učili slovenščine in italijanščine, v Sloveniji obratno, bi manjšinsko vprašanje dobilo povezovalno funkcijo.
Kdor pa se bo ogrel za klasično manjšinsko zaščito, bo tvegal permanentno nacionalno merjenje moči, konfliktno situacijo in recipročnost v obravnavanju obeh manjšin. Da o ekonomskih tokovih, ki imajo že zdaj velik vpliv, sploh ne govorimo.
Nacionalistične sile okrog KHD odklanjajo koncepte multikulturnega razvoja. Toda tudi zgolj zaradi tega, ker še ne vedo, da bodo v primeru centralistične evropske integracije tudi same ogrožene.
Nemška manjšina v Sloveniji
Slovenija polnopravna članica K VSE
Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je v sredo, 8. julija, v palači Finnlandia v finskem glavnem mestu podpisal Helsinško sklepno listino iz leta 1975, ustanovni dokument Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE).
Slovenija je s tem tudi uradno pristopila k izpolnjevanju obveznosti območnega evropskega mednarodnega
prava, zlasti glede človekovih pravic, načel o prepovedi vojne in ozemeljski celovitosti držav, nespremenljivosti meja ter gospodarskem sodelovanju, vključno z znanstvenim in ekološkim.
Listino se podpisale tudi ostale države, ki so letos postale članice KVSE: Armenija, Azerbajdžan, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Gruzija, Kazahstan, Kirgizija in Turkmenija.
„Srečanje v moji deželi“
„Letošnje Srečanje v moji deželi je naše prvo srečanje v svobodni, samostojni in suvereni slovenski državi. Z njo so uresničene sanje in okronani napori mnogih rodov Slovencev, ki so vsak ob svojem času in vsak svojim razmeram primerno utirali pot, ki je zdaj končno pripeljala do cilja. Sedaj živeči rodovi Slovencev imamo to srečo, da smo te sanje ne le sanjali, ampak smo jih tudi uresničili,“ je dejal predsednik Kučan, na srečanju
izseljencev in Slovencev iz zamejstva v Dolenjskih Toplicah.
„Dosegli smo cilj, ker smo pokazali presenetljivo visoko in v naši zgodovini le redko izpričano enotnost, “ je dejal predsednik in se nato zahvalil vsem Slovencem v svetu za njihove prispevke v boju za slovensko samostojnost. „Ta zmaga je skupno slovensko dejanje in samo kot takšna je bila tudi mogoča.“
Lansko Srečanje v moji deželi je preprečila vojna.
Švedska pomoč beguncem
Švedska vlada bo pomagala beguncem v Sloveniji, pripravljena pa je finančno podpreti še obnovo enega ali dveh begunskih centrov, sta v Ljubljani obljubili predstavnici švedske vlade podpredsedniku slovenske vlade dr. Jožetu Pučniku.
Švedska pomoč bo prispela s posredovanjem švedskega in slovenskega Rdečega križa.
Dr. Pučnik se je zahvalil za pomoč, pri tem pa znova opozoril na vse vidike begunske problematike, gostjama je orisal tudi izjemne težave, s katerimi se Slovenija srečuje predvsem pri oskrbi begunskih centrov.
SLOVENSKI VESTNIK
Ženske na delovnem mestu
Predsednica Žena v SPÖ Melitta Trunk poziva vse ženske, ki se čutijo nadlegovane z nedopustnimi vprašanji, ko se potegujejo za službo, naj se obrnejo na medije ali pa na Žene v SPÖ. Vprašanja o nosečnosti ali o načinu kontracepcije so prepovedana, vendar so realnost. „Samo pod pritiskom javnosti se da preprečiti s tem povezano dis-krimnacijo žensk, ki iščejo službo.“
Trunkova se zavzema tudi za podporo podjetij, ki upoštevajo družine in ženske. „Od trgovske zbornice pričakujemo ideje, kako bi se dalo podpreti podjetja, ki so naklonjena družinam in ženskam.“ Zaradi težkega položaja žensk pri iskanju delovnih mest je treba izdelati pospeševalni program za ženske, ki bi upošteval tudi privatno gospodarstvo. Taka deželna podpora bi bila instrument za zboljšanje položaja na delovnem trgu.
Po hudih naporih, oboroženem spopadu in tudbs srečo je Slovenija že eno leto samostojna. Mednarodna skupnost jo je priznala in jo sprejela v najvažnejše svoje organizacije. Demokratične inštitucije funkcionirajo, prav tako infrastruktura in -kljub vsem težavam -gospodarstvo. Slovenija je torej dosegla državno-pravni, mednarodni in organizacijski standard normalne države.
Zdaj je čas, da si, ko so zagotovljeni osnovi pogoji, zastavi tudi strateške dalj-noročne cilje ob upoštevanju in koristenju svojega geopolitičnega položaja.
Glede prebivalstva in površine je Slovenija približno tako velika kot Nižja Avstrija, leži pa na stični točki glavnih evropskih kultur in jezikov, ob robu razvitega zahodnoevropskega trga in sredi tranzitnih linij med
KOMENTAR
dr. KRISTIJANA SCHELLANDRA
evropskim severom in jugom ter zahodom in vzhodom. Torej bo kot majhna samostojna država izpostavljena moč nim kulturnim, jezikovnim, gospodarskim, prometnim in ekološkim vplivom bližnjih in tudi oddaljenejših
evropskih sosedov.
Ohranitev lastne identitete glede jezika, kulture in drugih narodnih značilnosti bo terjala veliko naporov, kajti gospodarsko se bo morala močno integrirati v evropski trg. Ta pa ne pozna nikakršne suverenosti, predvsem majhnih držav, glede prometnih gospodarskih razvojev in tokov.
Hkrati mora to edino smiselno usmeritev - pot integracije - ubrati samoza-
vestno in pokončno, če noče postati samo poceni podaljšana delavnica zahodnih koncernov ali postojanka raznih Mac-Donaldov brez lastne identitete. Od zahoda se bo morala veliko naučiti, delati bo morala z njego-
vim kapitalom in orodjem, ne sme pa ostati njegov stalni vajenec. Sposobnosti za malega, a priznavnega mojstra vsekakor ima.
Slovenija se mora zavedati, da sama bolj potrebuje razviti evropski in svetovni trg kot pa obratno. Kot potrošniški trg je Slovenija premajhna, da bi privabila velike inozemske investitorje, ki pa jih brez dvoma potrebuje, če bo hotela ohraniti ali dvigniti željeni 'visoki življenjski standard. Postati mora torej zanimiva na drugačen način, npr. čistim okoljem, z nižjo ceno delovne sile kot na zahodu, večjo podjetnostjo, zanesljivostjo, znanjem in strokovnostjo kot druge bivše socialistične države. Hitro mora sprejeti smiselne in premišljene gospodarske zakone in preseči malenkostne strankarske prepire o glavnih strateških zadevah.
NAPORNA POT DO MOJSTRSKEGA IZPITA
Tudjman, Boban in Herceg-Bosna
Od vseh bomb, ki so v krvavi vojni v Bosni in Hercegovini eksplodirale v treh mesecih, nekateri ocenjujejo za najbolj rušilno Bobanovo v Grudah, 3. julija. Mate Boban, hercegovski Hrvat, do nedavnega podpredsednik HDZ v BiH, podružnice Tu-djmanove vladajoče stranke na Hrvaškem, je v svojem rodnem mestu Grudah ustanovil hrvaško skupnost Herceg-Bosna. Po spomladanski srbski ustanovitvi Bosanske Krajine z glavnim mestom Banjaluka gre za že drugo državo v BiH. Razkosanje Bosne in Hercegovine se torej nadaljuje, Boban pa je s tem dejanjem vrnil udarec Srbom in dodatno prizadel Muslimane, ki praktično kljub največjemu procentu prebivalstva v tej republiki skoraj nimajo več svojega ozemlja. Tudi zaradi tega so pozivi bosansko-her-cegovskega predsednika Alije Izbetgoviča kot glas vpijočega v puščavi.
Že dolgo se govori o tajnem sporazumu med Miloševičem in Tudjmanom lansko pomlad v Karadjordjcvu o razdelitvi BiH. Hrvaški predsednik je te vesti sicer že večkrat neprepričljivo zanikal, in to predvsem zaradi mednarodne javnosti (ES, KEVS, OZN), ki vztraja na ozemeljski integriteti te repu-
blike. Dejanja hrvaških oblasti pa pričajo o nasprotnem.
Bosanska teritorialna obramba ima v rokah nekaj prestreženih dogovarjanj med vodstvi srbskih in hrvaških enot. Gre za hrvaško prekinitev spopadov na mostarskem področju, ko so Srbi z vso silo udarili po Sarajevu, prav tako pa za nekoliko nerazumljivo zatišje v Hercegovini med silovitim srbskim pritiskom zadnje dni za vzpostavitev srbske ozemeljske in prometne povezave z Bosansko in Kninsko Krajino. Tudi za skrivnostna sestanka med srbskim in hrvaškim vodstvom v BiH spomladi letošnjega leta v avstrijskem Gradcu je že postalo znano, da sta ju opravila Karadjič in Boban.
Hrvaški predsednik Tudjman je sredi volilne kampanje za predsedniške volitve 2. avgusta. Stari lisjak se dobro zaveda svoje nepriljubljenosti med delom volilcev in svojih taktičnih napak v začetku vojne (Knin, Pakrac, general Špegelj, Paraga), hkrati pa se opira na nacionalistično razpoloženje med Hrvati. Prav zato govori o zmagoviti hrvaški vojni, ljudi prepričuje, da je Hrvaška več pridobila kot izgubila, med pridobitvami pa namiguje na Hercegovino, kar pa izvaja (ta čas) njegova
desna roka Boban.
Z ustanovitvijo Herceg-Bosne in kasnejšo samoodločbo za priključitev k Hrvaški bi vsaj ozemeljsko nadomestil izgubo Vukovarja in dela vzhodne Slavonije ter področja Kninske Krajine.
Bosanski politik Rasim Kadič je v Ljubljani izjavil, da je ustanovitev hrvaške hercegovske države nož v hrbet suvereni Bosni in Hercegovini, predvsem pa Muslimanom, in pomeni razpad musli-mansko-hrvaške koalicije v borbi proti srbskim ozemeljskim zahtevam, hkrati pa napoveduje totalno vojno med vsemi tremi narodi.
Bobanova poteza pa je zmedla tudi mednarodno javnost in Hrvate postavila v status sokrivcev, kar je odložilo odločnejšo intervencijo v BiH in proti Srbiji. Bobanova bomba podpira srbske težnje oz. jim vsaj omogoča, da v sedanji nejasni situaciji zasedejo čim večji kos te republike in utrdijo svoje nadzorstvo nad njim. Etnična čiščenja obojih, Srbov in tudi Hrvatov, pa so usmerjena v kasnejšo upravičenost priključitve zasedenih ozemelj k obema državama, kar pa je v svojem bistvu Miloševič-Tud-jmanova razdelitev BiH iz Karadjordjeva.
Jože Rovšek
Iz drugih časopisov Iz drugih...
„ Jugoslawen haben zuviel Geschichte pro Einwohner“
Friedensforscher Johan Galtung über Krisenherde in Europa
STANDARD-Mitarbeiter Jürgen Langenbach
Johan Galtung, Doyen der Friedensforschung, äußert sich in einem Interview mit dem STANDARD zu den neuen Konstellationen in Europa. Europa sei an der Eskalation am Balkan mitschuldig.
STANDARD: Nach dem Zusammenbruch der Blöcke . ..
Galtung: Den gibt es nicht. Die NATO rüstet, mit Ausnahme Deutschlands, stark auf. Und es gibt eine neue Supermacht, die Europäische Union, in die Österreich gerne hinein möchte, weil niemand den Gründungsvertrag liest. Es gibt mehr Atommäcnte, im alten sowjetischen Feld vier. Die Lage ist viel gefährlicher geworden.
STANDARD: Aus dem Zerfall sind kleine Staaten mit großen Konflikten hervorgegangen.
Galtung: Die sind nicht klein. Die Europäische Union hat 340 Millionen Menschen. Das russische Konglomerat wird etwa 270 Millionen haben, und das entstehende türkische an die 300 Millionen. Da nimmt ein sehr gefährliches Dreieck Form an. Dazu kommen die neuen Kleinstaaten. Diesen komplizierten Strukturen kommt man mit
der Denkweise des Kalten Krieges nicht bei.
Standard: Was heißt das für Jugoslawien, was steht hinter den Kriegen?
Galtung: Traumata der Geschichte, von der serbischen Niederlage 1389 bis zu den 700.000 Serben und 50.000 Juden, die in Kroatien unter den Faschisten im KZ umgebracht wurden. Die Jugoslawen haben zuviel Geschichte pro Einwohner, kein Land dürfte soviel Geschichte haben. Das läßt sich nur durch Mut für die Zukunft lösen, Kantonalisieren, Konföderation, Verflechtungen, wie sie die Hunderttausende in der Friedensbewegung dort leisten, die Frauen, über die niemand berichtet.
STANDARD: Wo ist die westliche Friedensbewegung?
Galtung: Die hat viel in Jugoslawien getan, aber niemand schreibt darüber. Man erwartet von uns, daß wir den Schuldigen nennen: Miloševič! Aber ich bin genauso gegen Tudjman oder Agič. Und ich bin ausgesprochen gegen die zwölf Herren im EG-Mini-sterrat, die die Republiken anerkannt haben, ohne daß irgendetwas geregelt war, und wenigstens zu 50 Prozent für das Blutbad verantwortlich
sind. Es gibt keine Option, ignorant gegenüber der Geschichte zu sein und etwa keine Ahnung zu haben, was Österreich 1898 in Bosnien-Herzegowina getan hat.
Standard: Was denn?
Galtung: Annexion. Und seitdem ist mit Jugoslawien immer gespielt worden. Jetzt produziert man neue Konflikte und erhält die Bestätigung: „Das sind wilde Völker.“
STANDARD: Wie läßt sich das durchbrechen?
Galtung: Zuerst die Blockade aufheben, die wird den serbischen Widerstand nur härter machen. Und nicht versuchen, sicji wirtschaftlich einzumischen. Dann braucht man eine Runde-Tisch-Konfe-renz - die KSZE ist ein gutes Beispiel. Aber das wird Jahre dauern. Da braucht man friedenserhaltende, keine Eingreiftruppen. Es ist kein Zufall, daß das KSZE-Modell von den Finnen organisiert worden ist: die reden nicht soviel.
STANDARD: Welche Rolle messen Sie Österreich zu?
Galtung: Die reden zuviel und sind alte Besatzungsmächte. Auch Italiener, Deutsche, Russen haben dort nichts als Friedensstifter zu suchen. Die sollten ihre eigene Geschichte studieren.
Iz „Der Standard“, 6.7.92
Ustavili piutonijski reaktor
MOSKVA,(STA, dpa) - V Tovarno v Krasnojarsku sibirskem mestu Krasnojarsk bodo preusmerili na proso po tridesetih letih delovanja izvodnjo polprevodnikov. Z ustavili piutonijski reaktor, ki ustavitvijo reaktorjev se bo je bil namenjen vojaškim po- zmanjšalo radioaktivno one-trebam, je sporočila tiskovna snaževanje reke Jenisej, v agencija ITAR-TASS.	katero je odtekala voda za hla-
jenje reaktorjev.
Po poročilih omenjene agen- Drugi reaktor v atomski cije naj bi bil to najstarejši tovarni bodo ustavili do konca reaktor te vrste na svetu.	leta.
Več kot30.000 beguncev po bojih v Tadžikistanu
DUŠANBE, (STA, dpa) - Zadnji spopadi so bili nada-Po krvavih spopadih med vlad- ljevanje majskega boja za nimi pristaši in islamskimi oblast. Takrat je islamska opo-fundamentalisti v južnem zicija poskušala z dolgotraj-Tadžikistanu je s tega območja nimi demonstaracijami v sre-zbežalo 30.000 ljudi.	dišču Dušanbeja odstraniti s
položaja predsednika Rah-Ruska tiskovna agencija mona Nabijeva. Po demon-RIA ocenjuje, da Tadžikistanu stracijah sta se obe stranki grozi državljanska vojna, zedinili za koalicijako vlado.
Pravne naslednice vse republike
LJUBLJANA (STA) -Sekretariat konference Evropske skupnosti o Jugoslaviji je vsem republikam bivše SFRJ posredoval mnenja Badinterjeve arbitražne komisije, za katera 18. maja letos zaprosil Lord Carring-ton. Njena glavna ugotovitev pa je, da SFRJ ne obstaja več.
Nadalje komisija ugotavlja, daje ZR Jugoslavija (Srbija in Črna gora) nova država, ki pa ni edini naslednik SFRJ in je njeno morebitno priznanje s strani držav članic ES odvisno od spoštovanja pogojev spoš-
nega mednarodnega prava, da se morajo države naslednice SFRJ dogovoriti in s sporazumi urediti vsa vprašanja v zvezi z nasledstvom bivše Jugoslavije na načelih Dunajske konvencije iz leta 1978 in 1983 ter pravil mednarodnega prava.
Arbitražna komisija tudi meni, da se mora premoženje SFRJ v drugih državah porazdeliti med države naslednice v primernih deležih, prav tako pa morajo pravično porazdeliti tudi terjatve in dolgove.
HAVLOVO VOZILO
IKONIMUS, »Die Presse*, Dunaj
Slovaki niso glasovali za Havla
PRAGA. (Reuter) - Na gern krogu glasovanja, hudo Češkoslovaškem poslanci pa so ga zavrnili slovaški glasujejo o kandidaturi poslanci, zato ni bil izbran za Vaclava Havla za priho- predsedniškega kandidata, dnjega predsednika repu- Če bo 16. julija zavrnjen tudi blike. Češki poslanci so mu naslednji kandidat, se Havel dah potrebno večino v dru- lahko znova poteguje.
EL in avtonomno zastopstvo v deželnem zboru
EL je na četrtkovi tiskovni konferenci ponovno podkrepila svoje zahteve po sedežu v Koroškem deželnem zboru. Ta sedež naj bi dobila tista stranka, ki po svojem pravilniku zastopa interese narodnih skupin.
Ker je bila ta zahteva že zavrnjena, je EL vložila pismeni protest, njeno upanje pa je novi državni predsednik Klestil, ki mora zakone podpisati, preden lahko veljajo, in ki naj bi se pri reformi volilnega reda zavzela za samostojen mandat za manjšine.
Na Koroškem EL ugotavlja, da se socialisti zavzemajo za integracijo slovenskih volivcev v stranke, ljudski stranki se zdi primernejši virilni mandat, svobodnjaki pa so povsem na strani EL in to zahtevo podirajo. Predsedniku EL Andreju Wakounigu je poseben trn v peti Delovna skupnost „Avstrijske narodnosti v SPÖ“, ki da s svojo integracijsko politiko podpira asimilacijo, igra dubiozno, manjšinam sovražno vlogo in da je odgovorna svoji stranki, ne pa manjšini. Na splošno pa Wakounig da nima nič proti, da Slovenci kandidirajo tudi na listah večinskih strank.
Mag. Marjan Pipp je kot zastopnik Centra za narodne manjšine izjavil, da novi volilni red pravzaprav določata vladni koalicijski stranki, SPÖ in FPÖ pa da sta zamenjali svoji poziciji v odnosu do manjšin in da se zdaj svobodnjaki zavzemajo za manjšine. Avstrija da bo dosegla evropski standard v manjšinski politiki tako, da bo manjšinam omogočila lastni mandat v parlamentu. Ponovno se je zavzel za ureditev statusa nemške (avstrijske?) manjšine v Sloveniji. V zvezi z enotnim zastopstvom koroških Slovencev pa da ne pozna zakona, v katerem bi bili sedanji strešni organizaciji izrecno priznani kot pravni zastopnici manjšine.
Moker rock-open v Bilčovsu
Vse je bilo lepo pripravljeno. Bilkini društveniki so postavili oder za nastop obeh ansamblov, gasilci so vzorno usmerjali promet, ob stojnicah so točili pivo in pekli klobase, a prihajajoči so se ozirali proti nebu in odpirali dežnike. Kljub kislemu vremenu se je na travniku pred bilčovško šolo zbralo kar precej ljubitlejev rocka in ro-ckovskega bluesa, tudi nekaj starejših Bilčovščanov je bilo vmes.
Z nekolikšno zamudo je koncert začel ansambel Lačni Franz iz Maribora. Kljub nekoliko	zadržanemu
nastopu pa je vendarle uspel
vsaj nekoliko zagreti najbolj vnete poslušalce. Telesa so se zazibala \ rumu in nekateri so pred odrom celo zaplesali, notranje spodbujeni z nekaj vrčki piva. Žal je ob pričakovanju še močnejšega dežja marsikomu ušla vsebina Franzovih pesmi, ki je vsaj poznavalcem razmer iz njihovega okolja lahko marsikaj povedala. Posebno tiste: Okupiraj me, Srečno Kekec,...
V vse slabšem vremenu so nastopili tudi Bluesbreakerji, vendar je bilo mokrih poslušalcev vse manj. Res škoda za dobro pripravljeno in kvalitetno prireditev.
J. R.
Dež zagodel tudi Kapelčanom
• POLETNA NOČ. Že leta 1971 je bila v Železni Kapli -takrat še pri Brunerju - prva Poletna noč. Društveniki -SPD Zarja so tudi letos za praznovanje vse čudovito pripravili, veseliti pa se niso mogli. Dež je preprečil, da bi bila jubilejna 20. Poletna noč tako uspešna, kot bi si to zaslužila. Kljub temu pa društveniki ostajajo optimistični, saj se je tudi v soboto kljub dežju jasno pokazalo, kako priljubljena je v teku let postala ta zabavna prireditev. Dežju navkljub je na prireditvenem prostoru ob kopališču do zgodnjih jutranjih ur vztrajalo toliko obiskovalcev, da smo bili vsi presenečeni.
Naj večjo zaslugo za pri-
Stoisičeva: „Mandat za manjšine le alibi“
Tak „zaščiten mandat za majšinske rezervate“ ne pomeni nikakršnega napredka za avstrijske narodnostne skupnosti, zato ga je treba odkloniti, je dejala Terezija Stoisič, mandatarka Zelene alternative v parlamentu. Pomanjkljivo zastopstvo manjšin v političnih gremijih je seveda problem, vendar ne more biti v njihovem interesu, da bi probleme manjšin odrinili samo zastopniku, ki ne bi imel mu dovolj demokratične pristojnosti v parlamentu. Zato tudi ni slučaj, da je prav svobodnjaška stranka podprla predlog za oddvojen manjšinski mandat. Misliti, da bi politične stranke razbremenili dolžnosti do narodnostnih skupnosti s
tem, da bi manjšinsko problematiko zvrnili na mandat, ki bi bil samo alibi, je nevarno. Za nekatere manjšinske organizacije je tak zaščiten mandat seveda velika skušnjava, je rekla Stoisičeva. Tej skušnjavi se je treba upreti in doseči, da bodo tisti, ki v politiki odločajo, prevzeli obvezo odgovornosti do narodnostnih skupnosti.
NAPRODAJ
- stanovanjska hiša z dvema stanovanjema v Železni Kapli, štev. 234,
deloma opremljena. Informacije -telefon: 0 42 37 / 23 0 23
jetno vzdušje lahko pripišemo izvrstnim muzikantom ansambla „Fantje treh dolin“, ki so se tudi sami čudili plesalcem in plesalkam z dežniki. Posebno se je spet obnesla „uta“ naših gospodinj, ki so pekle okusne krape. Za počutje pa je bilo tudi dobro poskrbljeno, le bogat srečolov in nastop koroških prvakov v rock and rollu iz Beljaka je bilo treba črtati iz programa. Društvo pa bo skušalo oboje čimprej nadomestiti.
POHOD NA PECO, tradicionalno prireditev v začetku julija, pa je tokrat vzela voda. Že od zgodnjih jutranjih ur je namreč lilo in na vzpon sploh ni bilo misliti. Škoda, saj se je obetala lepa udeležba, ker bi pohod dodatno štel k letošnjim Zar-jinim družabnim igram. Morda pa v mesecu oktobru!
Ironija posebne vrste ob Zarjinih prireditvah na prostem: tako dan pred pohodom kot dan za njim kakor tudi večer pred Poletno nočjo in naslednji večer so bili brez dežja, če že ne kar prijetno sončni.
Odbor društva je še skelnil, da letos FOLKLORNEGA SREČANJA ne bo.
Odbor „Zarje“ pa je za nedeljo, 26. julija, napovedal DRUŠTVENI ŠPORTNI DAN. Pripravili so vrsto zanimivih iger in staro in mlado vabijo k sodelovnaju. Srečali in za točke pomerili se bodo na igrišču v Železni Kapli. Za nasprotnike so povabili lovce. Sedaj pa upamo le še na lepo vreme.
Miha Traunik
SLOVENSKI
HEUTE
IM Die Seite für unsere deutschsprachigen Leser/innen
VESTNIK
Stoisits: Parlamentanfrage
Im Zusammenhang mit der Steinacher-Gedenkfeier stellte die Grünabgeordnete Mag. Stoisits an Bundeskanzler dr. Vranitzky sowie an die Minister Löschnak und Fasslabend 17 Fragen. Unter anderem folgende:
Fällt die Teilnahme des Bundesheeres an Gedenkveranstaltungen für exponierte Nationalsozialisten in den Aufgabenbereich des Bundesherres?
Ist eine Vorbildwirkung
des Kärntner Nationalsozialisten Dr. Steinacher auf die Wehrmänner der Republik Österreich beabsichtigt?
Ist eine Ehrerbietung des Bundesheeres der Republik Österreich an einen Kärntner Nationalsozialisten, der bereits seit 1933 illegal für den Anschluß Österreichs an Deutschland agitiert hat, Ihrer Meinung nach gerechtfertigt?
Die Antwort wird schriftlich erfolgen.
EL möchte in den Landtag
Die Einheitsliste strebt eine Änderung der Kärntner Wahlordnung an. Für eine Minderheitenliste müßte die Grundmandatsklausel außer-kraft gestellt werden. Kritisch äußerte sich EL-Ob-mann Andrej Wakounig zur Änderung der österreichischen Wahlordnung, die die Volksgruppenparteien nicht
berücksichtigen wird.
Wakounig lobte die FPÖ, die als einzige Landespartei voll hinter dem Anliegen der EL stehe. Kritisch hingegen beurteilte er die Arbeitsgemeinschaft „Volksgruppen in der SPÖ“, der er vorwarf, der Assimilation der Volksgruppe Vorschub zu leisten.
Kiss nicht mehr ÖVP-Volksgruppenreferent
Mit Ende Juni 1992 legte Ö VP-N ationalratsabgeord-neter Paul Kiss seine Funktion als ÖVP-Volksgruppenreferent zurück. In einem Schreiben an Bundesparteiobmann Dr. Busek begründete er seinen Schritt damit, daß der Ministerrat den Volksgruppenbeirat der burgenländischen Ungarn von 8 auf 16 erhöhte und somit auch den in Wien beheimate-
ten Ungarn der Status einer Volksgruppe einräumte. Diese sei aber keine autochthone Volksgruppe.
„Ich beuge mich dem Beschluß des Ministerrates nicht, weil Recht einfach Recht bleiben muß. Eine andere Haltung ist für mich inakzeptabel“, begründete Kiss im Brief an Parteiobmann Busek seinen Rücktritt.
Deutsche Minderheit in Slowenien
In einem Komentar beschäftigt sich der Obmann des Zentralverbandes slowenischer Organisationen Dr. Marjan Sturm mit der Frage der deutschen Minderheit in Slowenien. Auch diese hätte ein tragisches Schicksal gehabt. Im alten Jugoslawien sicherlich unter Druck, wurde sie von Hitler umgesiedelt, viele glaubten an den nationalsozialistischen Sieg. Nach der nationalsozialistischen ethnischen Säuberung kam es auch zur Racheaktionen der Sieger.
Sturm merkt kritisch an, da jene, die sich für die Anerkennung der deutschen Minderheit in Slowenien einset-zen, in Kärnten eine sehr restriktive Minderheitenpolitik betreiben. Dabei führte er an, daß diese Kräfte z.B. in Kärnten eine Minderheitenfeststellung fordern, diese aber in Slowenien ablchnen. Würde die Republik Slowenien für den Minderheitenschutz jene Maßstäbe setzen, wie sie in Österreich angewandt wird (20% Klausel für Amtssprache, 25% Klausel für Ortstafeln etc), würde sich die Diskussion für den Minderheitenschutz (bei einer Anzahl von einigen
hundert) erübrigen.
Die Frage der deutschen Minderheit in Slowenien könnte nur im Einklang mit den Menschenrechten gelöst werden.
Im Zuge der europäischen Integration wird die grenzüberschreitende Mehrsprachigkeit an Bedeutung gewinnen. Ein Bildungsystem, das das Erlernen der jeweiligen Nachbarsprachen vorsehen würde, könnte auch für die Frage des Zusammenleben von Minderheit und Mehrheit neue Perspektiven eröffnen. Sturm führt das Beispiel Prekmurje an, wo Ungarisch und Slowenisch von Minderheit und Mehrheit aufgehoben wird.
Kreativni dnevi za dekleta
Čas: od ponedelja, 20. julija, do petka, 24. julija 1992
Za dekleta od 12. do 16. leta v Mladinskem centru na Rebrci.
Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza, tel.: 0463/516243
„Šola uspeva nad pričakovanji“
Šolarji javne dvojezične ljudske šole v Celovcu so zaključili prvo šolsko leto. V varstvu v Mladinskem domu, kamor so po pouku zahajali, se tam učili in igrali, so starši, vodstvo varstva in otroci pripravili malico in kratek kulturni spored. Na piknik so povabili tudi tiste otroke, ki bodo jeseni pričeli s prvim razredom. Sproščen živ-žav je potrdil, da so s šolo zadovoljni.
Ravnateljica celovške dvojezične ljudske šole Hambruševa in učiteljica Nachbarjeva Šolarski živ-žav na igrišču Mladinskega doma
Razgovor s predsednikom društva ABCČ dr. Jožetom Messnerjem
Ste po prvem letu pouka zadovoljni?
Če sodimo po tem, kar smo videli na raznih prireditvah (dan odprtih vrat ipd.), in če poslušamo otroke, kako govorijo o pouku, o učiteljicah, in če pobrskamo po zvezkih, vidimo, daje šola uspela. Kajti ni bilo lahko niti za ravnateljico gospo Hambruševo, niti za učiteljici, niti za otroke. Vse je bilo treba šele urediti (oprema ipd.)
Učni uspehi ustrezajo vsem pričakovanjem. Tudi tisti, ki so vstopili brez ali z malo znanja slovenščine, so uspešno spregovorili. Vzdušje med starši, učitlejicami in otroci je dobro.
Pouk je potekal v treh razredih. Koliko prijav pričakujete jeseni?
Doslej imamo za prvi razred nad 10 prijav, vpisi pa so tudi za 2. in 3. razred. Računamo, da bomo imeli štiri šolske stopnje v treh razredih.
V varstvu bomo imeli dve skupini. Našli smo novo vzgojiteljico, ki bo zamenjala izredno uspešno Katjo Weiss, ki se je odločila za nadaljnji študij.
Kakšen je sestav šolarjev po narodnosti?
To vprašanje v tej šoli ne igra vloge. To je dvojezična šola, v
katero se lahko vključijo vsi, ki
to želijo.
V varstvu slišimo poleg nemščine, slovenščine še hrvaščino in španščino. To ustreza našim predstavam o več- in medkulturni vzgoji.
Ob igri in učenju otroci razvijajo nemoten odnos do obeh jezikov. Igraje spoznavajo jezik in kulturo tako, da na tej osnovi razvijajo strpnost in prijateljske vezi preko vseh jezikovnih ovir, ki pa jih je iz dneva v dan manj.
Rezultati so spodbudni. Prepričani smo, da bo šola tudi v prihodnjih letih uspešno opravljala svojo nalogo, da bo okrepila svoje pomembno mesto v dvojezični vzgojni ponudbi v glavnem mestu dežele.
Umrla
Katarina Krušic iz Bilčovsa
Nepričakovano je v torek, 23. junija, v 72. letu starosti za vedno zatisnila oči gospa Katarina Krušic, p.d. Šenhlabinja iz Bilčovsa.
Katarina Krušic, rojena Schöffmann, je bila rojena leta 1920 na domačiji v Bil-čovsu. Zgodaj je izgubila očeta, tako da je morala že za dekliška leta krepko prijeti za gospodinjstvo in kmečko delo na lepem posestvu sredi Bilčovsa. Skupaj z možem Pavlom Krušicem, sta skrbela in vzgojila štiri oktroke ter vodila odprt in gostoljuben dom, česar se bo marsikdo rad spomnil. Poznali smo jo kot mirno in delovno ženo, skrbno mater, sosedo, ki je zmeraj rada pomagala, ter kmetico z dušo in telesom.
Kot tako jo bomo tudi ohranili v našem spominu. Možu, otrokom in vsem sorodnikom velja naše iskreno sožalje.
Slovenska pesem in folklora v Žitari vasi
Zelo dobro je uspel že običajni večer slovenske pesmi in folklore, ki ga vsako leto za domačine in letoviščarje priredi Slovensko prosvetno društvo Trta.
Za povezavo je poskrbel Pavli Stern, ki je v polni avli ljudske šole pozdravil tudi župana Herberta Lepitschni-ga, ki šteje med zveste obiskovalce Trtinih prireditev.
Večerje poslušalcem nudil dober pregled kulturnega delovanja v žitrajski občini, kajti sodelovale so izključno domače skupine. Večer je začel domači moški pevski zbor, sledil mu je cerkveni pevski zbor iz Šentlipša ter Terzett Turnersee. Kot zadnja pevska skupina je nastopil žitrajski cerkveni pevski zbor. Za zaključek pa je poskrbela folklorna skupina domačega društva Trta.
Kot že lansko leto, je tudi letos društvo Trta vstopnino namenilo akciji „Sosed v stiski - Nachbar in Not“. Da se Žitrajčani zavedajo potrebne pomoči prizadetim žrtvam vojne v bivši Jugoslaviji, je
dokazal visok izkupiček, ki ga bo društvo prenakazalo na konto solidarnostne akcije. Zbrali so namreč 10.840 šilingov, kar je razveselilo poslušalce in nastopajoče, ki so po koncertu posedeli še pozno v noč in se poveselili ob kozarčku sladkega vinca.
Kiss obupal
Avstrijska ljudska stranka v parlamentu nima več govornika za manjšine. Gradiščanski Madžar Paul Kiss, ki je doslej opravljal to nalogo, je svojemu predsedniku in podkanclerju dr. Erhardu Buseku pismeno sporočil, da je s koncem junija oddal to funkcijo.
Kot vzrok za svojo odločitev je Kiss navedel nedavni sklep ministrskega sveta, po katerem imajo odslej tudi Madžari na Dunaju status narodne skupnosti in so zastopani v sosvetu za mažar-sko narodnostno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja. Po Kissovem mnenju ta sklep pomeni razširitev določb zakona o narodnostnih skupnostih, ki je bil doslej omejen na avtohtone narodne skupnosti.
ISLA-izobraževalni tečaji v Bilčovsu
V maju preteklega leta so sodelavci celovške univerze ustanovili društvo KUKO, ki naj bi opravljalo izobraževalno dejavnost, prirejalo raznovrstne tečaje (predvsem jezikovne), s svojo dejavnostjo pa naj bi posegalo tudi na širše področje človekovih potreb in ustvarjalnosti. Ime društva je kratica slogana KUlture v KOntaktu in v svojem bistvu nakazuje interkulturno usmerjenost dejavnosti, program pa je zasnovan dosledno trijezično (nemško, slovensko in italijansko). KUKO bi prav zaradi tega lahko pojmovali tudi kot alpe-jadransko izobraževalno inštitucijo.
Centro di incootri Hngutstici Jezikovni center in tečaji Sprach- und Seminarzentrum
Predstavitveni programski zvezek ISLA-kulture v kontaktu
Pred nedavnim je izšel predstavitveni programski katalog pod naslovom ISLA. Prejemniki tega zvezka in zainteresirani lahko zvedo vse o dokaj široki dejavnosti KUKO, v njem so sistematično, časovno, cenovno, količinsko in po predavateljih ( bolje vodjih ali moderatorjih) predstavljeni podatki za seminarje oz. tečaje.
KUKO organizira in opravlja jezikovne tečaje več jezikov, in sicer: nemščine, slovenščine, angleščine, francoščine, italijanščine in španščine. Vodijo jih strokovnjaki, ki so zaključili izobraževanje za animatorje PDL. To je usposobitev za poučevanje po metodi lingvistične psihodramaturgije, ki jo je v zadnjih 15 letih razvil docent za francoščino na mainški univerzi Bernard
Vodja poslovanja KUKO mag. Geli Schellander
Dufeu. Udeleženci doslejš-njih tečajev so nad tem načinom poučevanja navdušeni, saj v majhnih skupinah (do 12 udeležencev) v prijetni skupinskodinamični atmosferi hitro osvajajo jezikovno zananje. Med animatorji poučevanja posameznih jezikov naj omenimo le nekatere:	Tatjana Feinig,
Angela Schellander, lise Geson, Ferdinand Stefan, Gyano Happel, Nora Zaplata, ...
V	avgustu t.l. bodo organizirani naslednji tečaji: slovenski (od 3. do 7. in od 12. do 16.), italijanski (od 18. do 22. in od 24. do 28.) 29. avgusta bo t. im. ISLA žur pri Cin-gelcu na Trati. V septembru pa bo tečaj angleščine (od 7. do. 11.), 12. in 19. septembra bosta arhitekturni delavnici, prva z Alešem Vodipivcem, druga pa z Evo Rubin, od 17. do 21. 9. bo tečaj francoščine za učitelje, 22. septembra pa bo tečaj „za pokušino“ iz francoščine v Celovcu.
Ob nadaljnjem programu KUKO je treba omeniti še tečaje za izobrazbo animatorjev, ki jih bo v januarju prihodnjega leta vodila Marie Dufeu.
Tečaji KUKO potekajo v prijetnem okolju, v miru, brez stresov na Sramsični-kovi domačiji, organizatorji pa si lahko izberejo tudi drugo lokacijo.
V	izdatnem katalogu ISLA so navedene vse potrebne informacije, podrobno pa se interesenti lahko pozanimajo pri vodji poslovanja mag. Geli Schellander v Bilčovsu, tel.: 0 42 24/2692.
Proti razredom v getu
Zastopnica KPÖ Regina Taupe protestira proti nadaljnji getoizaciji v koroških obveznih šolah. Poleg že obstoječih posebnih šol in razredov naj bi bili v bodoče tudi razredi, v katerih bodo šolarji, ki imajo probleme, bodisi iz družinskih ali drugih razlogov, in je zato pouk z njimi napornejši. Tako novo izločanje šolarjev je poraz celotne deželne šolske politike, šolskih oblasti in učiteljstva. Regina Taupe poziva poslance Koroškega deželnega zbora, da tak „izločevalni model“ preprečijo.
Datum Kraj	PRIREDITVE	Priredite!:
Sobota, 18.7. 20.00	pri gostilni T. Picej na Žamanjah	Kresovanje Sodleujejo: MoPZ „Trta“, MoPZ „Vinko Poljanec“ Igra: ansambel Zmeda Za pijačo in jedačo poskrbljeno.	SPD „Vinko Polanec“
Sobota, 18.7 20.30	v gostilni Trki v Selah-Borov- nici	Poletni koncert - nastopajo: ansambel „Fantje izpod Rogle“, Reisberger Dimdln, Vokalni kvintet bratov Zupan	Alpski klub „Obir"
Sobota, 18.7. 20.30	v dvorani ' nad posojilnico v Škofičah	Kulturni večer Sodelujejo: Smrtnikovi fantje, Vaščani pojo in Tercet Rož iz Škofič	SPD „Edinost" Škofiče
Nedelja, 19.7. 13.00	pri spomeniku padlim partizanom na Komlju	XIII. pohod na Komelj in spominska svečanost v spomin Domnovi četi in 50. obletnice izselitve koroških Slovencev	ZKP.ZSI.SPD „Edinost“ Pliberk
Nedelja, 19.7 20.00	na starem gradu Bekštanj	Otvoritev poletnega festivala z opereto „Zauberiand“ (solisti: Peter Minich, Marcela Cerno, Silvana Dussmann, ZachosTerzakis; Dirigent: Herbert Mogg)	Poletni festival Bekštanj
Nedelja, 19.7. 20.00	v farnem domu v Selah	Musical „Salon Expon“ režija: Franci Končan, glasba: B. Roškar, R. Verdel, kostumi, scena: Breda Varl, gib: Marjan Sticker	KPD „Planina"
Sreda, 22.7. 20.00	v samostanu vDobrlivasi	Koncert ansambla Marela - international“ (najboljši posnemalec Avsenikove glasbe) -ob slabem vremenu v avli glavne šole	Dobrolske novice
Petek, 24.7. 20.30	v kulturnem domu v Šentprimožu	Kulturni večer	SPD „Danica"
Nedelja, 26.7. 14.00	pri Janežu v Kozjah	Tekma koscev	SPD „Radiše“
Ponedeljek, Mladinski center 27.7.	na Rebrci do 1.8.		Teden mladih umetnikov	KKZ
Petek, 31.7. 20.00	v farni dvorani v Železni Kapli	Čarobni studenec gostuje: Lutkovno gledališče iz Maribora	SPD „Zarja“
□A7CTAUC			
			
CELOVEC
-	Deželna galerija - Umetnost na Koroškem od 1820 do danes (do 6.9.)
-	Dom umetnikov - Avstrijska galerija - razstava 21 mladih umetnikov (do 24.7.)
-	Rudniški muzej - Kinkstraße 6, Kolumb ob Vrbskem jezeru (do 31.10.)
Deželni muzej - Trinkwasser (Pitna voda). Razstava muzeja za naravoslovje iz Miinstra (do 30.9.)
v kavarni „Bei uns“ (Goldene Gans) v Celovcu - Claudia Ahrer, mešana tehnika na svili
TINJE
- Galerija Tinje - Nicolette Dermota (do 13. 7.)
PLIBERK
- Galerija Werner Berg (vsak dan od 10. do 12. in od 14. do 16. ure).
BOROVLJE
- Puškarski muzej - (do 26. oktobra)
ŽELEZNA KAPLA - PODPECA
-	Peršmanov muzej - vsak dan do 8. do 18. ure, razen ob ponedeljkih
MARIBOR
-	Pokrajinski muzej - Slovenska nacionalna razstava 1992 „Anton Martin Slomšek“ (do 28.11.)
SEMISLAVČE
-	Galerija Rožek - Odprtje razstave Walterja Krobatha v petek, 17. 7., 19.00 (do 16. 8.)
LIBUČE
-	Reiner Kuhn galerija - Rudi Vouk, nove slike (do 31.7.)
ŽIROVNICA PRI SINČI VASI
- grad - „Vetrinjski slikarji“ - Markus Pernhart, Josef in Ludvik Willroider, Karl Truppe); otvoritev danes ob 19.30 uri (do 16.8.)
\
mmS88
* * • i ■ 1 I c I 'se *	9 9	**
sss a«
104 metre dolga razkošna potniška ladja „Adriana“, ki jo je najela istoimenska mariborska turistična agencija, ima 135 kabin s skoraj 300 posteljami (vse kabino imajo WC in prho), za popolno udobje potnikov pa ima ladja na voljo kopalni bazen, restavracijo, bife, kavarno, duty free shop, radiotelefonski center, frizerski salon, ambulanto z ladijskim zdravnikom in še kaj.
Potovanje kot sanje!
Skupaj z bralci „Večera“ po Sredozemskem morju!
Potovanja z ladjo že od nekdaj veljajo za doživetje brez primere. Bralkam in bralcem Slovenskega vestnika in njihovim znancem se kot sad dolgoletnega sodelovanja z uredništvom mariborskega dnevnika „Večer“ letos prvič ponuja enkratna priložnost, da za senzacionalno ceno - prilagojena je slovenskemu trgu! - na 11-dnevnem križarjenju z luksuzno ladjo „Adriana“ spoznajo srednji in vzhodni del Sredozemskega morja - Italijo, Albanijo, Grčijo, Turčijo, Hrvaško in Slovenijo!
Mariborski „Večer“, eden od treh največjih slovenskih dnevnikov, je za bralce SV rezerviral določeno število mest na ladji, ki pa so nam zaradi velikega povpraševanja na razpolago le do 31. avgusta 1992.
Cena za 11-dnevno križarjenje (od 21. do 31. oktobra) se giblje med 9.800 in 14.800 šilingov po
osebi (odvisno od kategorije kabine), cena pa vključuje avtobusni prevoz do Benetk in nazaj, polne penzione v času potovanja (6 obrokov	dnevno), brezplačno
uporabo ležalnikov, bazena, glasbo, ples (zabavala Vas bosta ladijski orkester in znani Alfi Nipič), in še kaj.
Ob rezervaciji je treba vplačati 4000 šilingov, ostanek pa do 30. septembra. Fakultativne izlete na kopno (Krf, Pirej-Atene, Kusa-dasi, Katakolon/Olimpia, Hera-klion, Carigrad) je treba plačati posebej.
Vse podrobnejše informacije prejmete na upravi našega lista, telefon (0463)51-43-00/40.
P.S.: Ladijsko križarjenje po Sredozemlju ni nadomestilo za naš priljubljeni tridnevni „Vestnikov hit“, ki nas bo v začetku oktobra peljal v Slovenijo!
SLOVENSKI
VESTNIK
Nadstrankarski
časopis
koroških Slovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P. Lukan
Izdajatelj in založnik/Herausgchcr und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, larviser Straße 16, 9020Celovec/-Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Teden
mladih umetnikov
Čas: od ponedeljka, 27. julija, do sobote, 1. avgusta 1992
Za otroke od 6. do 11. leta v Mladinskem centru na Rebrci.
SLOVENSKI
VESTNIK
Naročite in širite Slovenski vestnik Vaš list s formatom!
Sreda, 15.7. Glasbena sreda
Večerna 21.05-22.00 Radost v glasbi (mag. Andrej
Feinig)
četrtek, 16.7. Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 17.7. Koroški pesniki
Sobota, 18.7. Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Nedelja, 19. 7.
6.30 -7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (žpk. Hanzej Olip, Šmarjeta))
18.10-18.30 Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 20.7. MePZ „Rož"
Torek, 21.7. Partnerski magazin
Offener Brief
an den Landesparteivorstand der Sozialdemokratischen Partei Österreichs Landesorganisation Kärnten
Der dreiparteieinige Schutz der Ehre einer Abwehrkämpferbundveranstaltung hat nicht nur Betroffenheit sondern auch eine breite politische Diskussion ausgelöst. Obwohl es wahrscheinlich wenig Sinn hat, durch breit angelegte Diskussionen den Veranstaltern ein Maß an Beachtung zu schenken, das sie nicht verdienen, erscheint es notwendig, solche nicht nur für Kärnten eminent politische Fragen in den Gremien eingehend zu besprechen, die Notwendigkeit der Exponierung des Vorsitzenden als Repräsentant der Partei zu hinterfragen und Richtlinien für die Zukunft zu erarbeiten. Es könnte ja sein, daß die SPÖ in dieser für das Land sicher nicht esistenziellen Frage, doch zu einer eigenen Position gelangen und somit autonom agieren könnten.
Schicksalhafte historiche Entscheidungen und verdienstvolle Persönlichkeiten sollen eine entsprechende Würdigung erfahren. (Eine Bewertung sollten kompetente Historiker vornehmen). Es fällt jedoch auf, daß das offizielle Kärnten eine solche Würdigung Veranstaltern überläßt, denen die Verbreitung des „wachsamen“ Mißtrauens und die Aufrechterhaltung der „Urängste“ näher liegt, als Vertrauen und Freundschaft. Das allerdings ist jener Stoff, auf dem die Aggressionen wachsen. (Leider muß in unseren Tagen auch eine Generation, der die Grauen der Weltkriege erspart bleiben, erleben, daß in Wirklichkeit der Krieg nicht erst mit dem ersten Schuß beginnt.) Für die Friedenssicherung und Friedenserhaltung sollte man mehr Gespür entwickeln.
Es fällt weiters auf, daß ausgerechnet Flans Steinacher bei den genannten Veranstaltern ein besonderes geliebtes Objekt des Gendenkens darstellt. Andere verdienstvolle Zeitgenossen, wie etwa Hülgerth, Lemisch, Perkonig, werden da etwas vernachlässigt. Könnte es sein, daß dies noch etwas mit dem „Sieg in deutscher Nacht" zu tun hat?
Ein selbstloses Agieren der Parteienvertreter ist sicherlich gefragt. Auftritte bei derartigen Veranstaltungen dürften aber doch nicht zu den vordringlichen staats-männischen Verpflichtungen unserer Politiker gehören. Wenn schon der Bedarf besteht, die Ehre derartiger Aktionen oder ihrer Veranstalter zu schützen, so schafft es sicherlich ein bestimmter Politiker, der sich dort letzlich seine Stimmen holt, auch allein. Thomas Ogris für die ARGE „österreichische Volksgruppen in der SPÖ“
TY-Slovenija o planinstvu
Na 1. programu TV-Slove-nija bo v četrtek, 16. 7. 1992, ob 20.05 na sporedu oddaja, ki bo govorila o novih slovenskih predpisih za gibanje v obmejnem pasu.
V tej oddaji bodo predstavili grebensko turo z Zelenice na Stol in Golico, ki ves čas poteka prav po državni meji. Novinarji TV-Slovenija pa so se odpravili tudi na Bleščečo in obiskovali kočo SPD Celovec ter zvedeli, kaj počno koroški rojaki.
Slovenski vestnik čestita!
gospe Ani Marko iz Horc za osebni praznik; gospodu Andreju Polzerju iz Sp. Vinar za osebni praznik;
gospodu Cirilu Sternu iz Rikarje vasi za osebni praznik;
gospodu Milanu Mocharju
iz Nagelč za rojstni dan; prav tako Milanu Mocharju in njegovi ženi Nadji za rojstvo hčerkice, deklici pa vse najlepše v življenju! gospe Leni Pasterk iz Lobnika za rojstni dan;
Mili in Martinu Hoblu ob rojstvu sinčka, malemu Davidu pa vse najboljše! poročencema Sonji Vavti in Branku Kolterju za srečno skupno življenje; gospodu Nužeju Tolma-jerju z Radiš za Abrahama;
gospodu Franciju Kropivniku iz Sel za osebni praznik;
doktorju Pavletu Apov-niku za osebni praznik; gospe Ani Lukan z Zg. Jezerc za 77. rojstni dan; gospe Marti Paulič z Obir-skega za osebni praznik; gospe Greti Resman z Reke za osebni praznik; gospe Mici Mak s Tal za osebni praznik; gospe Zori Ferm iz Šentjakoba za osebni praznik; gospe Pavli Zadnikar iz Rikarje vasi za osebni praznik;
gospe Ani Komatič za osebni praznik; gospe Margareti Pogačnik za osebni praznik; gospodu Kurtiju Ilavniku iz Železne Kaple za osebni praznik;
gospodu Francu Žunterju
iz Crgovič za osebni praznik;
gospe Kristini Opetnik za
osebni praznik; gospodu Mirku Sriencu iz Grabalje vasi za osebni praznik;
gospodu	Oswaldu
Wriencu iz Vinogradov za osebni praznik; gospe Margareti Kert iz Grabalje vasi za osebni praznik;
gospe Julijani Langenfuß
iz Cahorč za osebni praznik;
gospe Ani Golavčnik iz
Dobrle vasi za osebni praznik;
gospe Mariji Gojer za osebni praznik; gospe Mariji Lubas iz Sel za osebni praznik; gospe Mariji Mlečnik iz Sel za osebni praznik; gospe Ani Karničar za osebni praznik; gospodu Mirku Furijanu iz Šentjakoba za osebni praznik;
gospodu Hanziju Korn-
prathu iz Borovelj za rojstni dan;
gospodu Francu Krassniku
s Trate pri Borovljah za rojstni dan;
gospodu Rudiju Sukaliji za
osebni praznik; gospodu Foltiju Wald-hauserju iz Slovenjega Plajberka za osebni praznik;
gospe Anici Küpper iz
Borovelj za osebni praznik;
gospodu Heliju Malle za rojstni dan;
gospodu Thomasu Schei-niggu ml. za rojstni dan.
Podobe iz Nadiških dolin
Preteklo soboto so v Beneški galeriji v Špetru odprli razstavo, ki zbuja zanimanje širše javnosti: Podobe iz Nadiških dolin. Z razstavo se je sklenil že tradicionalni mednarodni slikarski natečaj, ki je letos v svoji 13. izvedbi pritegnil preko 70 umetnikov iz sosednjih dežel. Uspeh je torej že dosežen, pri čemer je treba podčrtati razumevanje deželnega odbora, ki je nad prireditvijo prevzel pokroviteljstvo.
Še o pomenu natečaja Podobe iz Nadiških dolin: Če zanemarino turistični vidik oziroma dejstvo, da tako Na-diške doline spoznavajo tisti, ki so za naravo in okolje najbolj dovzetni, torej umetniki, gre podčrtati zlasti umetnostno vzgojni pomen prireditve, saj je v družbi močno prisotna potreba po estetskem bogatenju.
Dejavnost Beneške galerije ima v tem smislu velik pomen, saj nudi vrsto priložnosti za opazovanje in primerjanje. Samo v omenjenem natečaju je bilo doslej v galeriji razstavljenih več kot 700 del, če pa dodamo še ostale razstave v
petnajstih letih delovanja, dosežemo morda celo število 3000.
Ob razstavi Podobe iz Nadiških dolin naj še dodamo, da predstavlja pomembno priložnost za izmenjavo in primerjanje umetnostnih izkušenj. Razstavljena so dela furlanskih in slovenskih slikarjev, več kot 30 umetnikov je iz Slovenije, udeleženci pa so tudi iz Koroške in celo Bosne.
Pavel Petricig
Seminar
Satira v gledališču
Koroško deželno vodstvo amaterskih gledališč prireja od 26. avgusta do 30. avgusta poletni gledališki seminar z naslovom Satira v gledališču.
Z udeleženci bosta strokovno delala Žarko Petan in Zdravko Haderlap.
Ker je udeležba omejena, se prijavite čimprej na naslov: LV Kärnten f. Amateurtheater, Karfreitstr. 1, 9020 Klagenfurt/Celovec, tel.: (0463) 536-30 5 94.
Počitnice — čas za branje
Dopusti so tu, za stare in mlade. Kaj če bi končno prebrali vsaj nekaj od vsega tistega, kar ste že skozi vse leto hoteli brati, pa ni bilo nikoli dovolj časa? Smola je navadno v tem, da človek sproti pozabi, kaj ga je še pred enim mesecem tako zanimalo. Različni ljudje, različni okusi, zato vam predlagamo nekaj čtiva za poletne dneve in morda boste vmes našli tudi kaj primernega zase.
Anais Nini: HENRY & JUNE
Knjiga kot nalašč za dopust: zgodba o ljubezenskem trikotniku je stilistično odlična, polna erotike in nekonvencionalnosti. Dogaja se v Parizu v začetku tridesetih let, njen milje pa je pariška umetniška scena. Založba Drava, 168 šil.
Alan Sillitoe: IZ VRTNICA
V zgodbi Iz vrtnica živi Peter Granby v žalostnem, pustem Nottinghamu. Mama mu kmalu umre, ima še staro mamo in najbrž bi končal v kakšnem popravnem domu. Pred tovarno, kjer dela, se zgrudi stara ženska, pomaga ji in tako se seznani z njeno hčerko, bogato vdovo srednjih let.Ponudi mu službo hišnika pri sebi, vrtnarja, skratka, fanta za vse. Peter bi bil rad v svoji nedolžnosti res za vse...
Založba Drava, 168 šil.
Peter Božič: CHUBBY WAS HERE
Naslov je res v angleščini, knjiga pa je slovenska in Peter Božič, nekdanji enfant terrible slovenske literarne scene, riše svet ljubljanskih „brezprizornikov“, bohemov in ekscentrikov, ki že s svojo prisotnostjo vnašajo vznemirjenje v običajne malomeščanske odnose. Chubby je bil v šestdesetih letih znamenit ljubljanski pojav. Pojavljal se je kot komet, žareč, a bežen. Kot je zaživel je tudi izginil: v zvezi z njegovo smrtjo krožijo najrazličnejše fantastične zgodbe, nekatere tragične, druge absurdne. Založila Književna mladina Slovenije, zbirka ALEPH, 98 šil.
Josip Jurčič: DESETI BRAT
Ker je Deseti brat slovenska klasika, poleg tega pa še napeto branje, ga iz srca priporočamo mladim, seveda pa ne samo njim. Ogrodje romana je ljubezen med grajsko hčerjo Manico in grajskim učiteljem, študetom Lovrom Kvasom. Vzporedna zgodba, ki se s prvo prepleta, pa je o Martinku Spaku, imenovanem deseti brat. Jurčič je mojster v slikanju vaških scen in originalov. Posebno v kmečkih dialogih odpira svojevrsten svet še po zemlji dišeče govorice in duše v njeni lepoti in robatosti, boječnosti in uporni prebrisanosti, modrosti in neumnosti, zlasti pa v njegovem preprosto zmagovitem humorju. Humorju, ki zabava še danes. Založba Mladinska knjiga, 134 šil.
Ciril Kosmač: V GAJU ŽIVLJENJA
Cirila Kosmača imenujejo najboljšega novelista slovenske besede. Zbirko novel V gaju življenja uvaja podoba iz Kosmačevega otroštva, njegovo prvo začudenje nad lepoto in grenkobo življenja, zaključuje pa jo podoba iz otroštva pisateljevih otrok.
Kajetan Kovič: KRIŽEMKRAŽ
Avtor Mačka Murija in Pikija Jakoba je lani izdal zbirko svojih pesmi kratkih zgodbic za otroke. Njegov začaran svet otroštva je ljubezniv in varen, otrokom dopušča, da ostajajo s svojo bujno domišljijo v znanem in privajenem okolju. Radi in brez truda ga berejo stari in mladi.
Založba Mladinska knjiga, 157 šil.,
KUHARSKA KNJIGA za otroke
Naslov je pravzaprav Moja prva velika kuharska knjiga -in počitnice so lahko tudi za to, da otroci odkrivajo svojo kuharsko žlico - vsaj umiti jih je poleti laže kot pozimi! Z veliko fotografijami in enostavnimi recepti bodo otroci znali pripraviti marsikatero ne samo okusno, pač pa tudi za oko privlačno jed. Morebiti pa bodo mamice lahko enkrat počivale?
Založba Mladinska knjiga, 124 šil.
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
Umrl alpinist Uroš Župančič
V 81. letu starosti je pred kratkim umrl Uroš Župančič, eden najbolj znanih slovenskih planincev. Bil je gorski vodič, gorski reševalec in pionir slovenskega alpinizma, znan daleč preko meja Slovenije. Sam in s svojimi slovenskimi kolegi je odkril nove plezalne smeri v Julijskih Alpah, od severne stene Triglava do Prisojnika in Mojstrovke.
Z imenom Uroša Župančiča je tesno povezan tudi razvoj zimskega alpinizma v Sloveniji, saj je „Žuro“, kot so ga imenovali njegovi prijatelji, že v začetku 50. let pozimi osvojil vrhove v vzhodnih Julijskih Alpah.
Velik del svojega življenja pa je Župančič namenil tudi reševanju ponesrečenih alpinistov in bil član glavnega odbora slovenskih gorskih reševalcev.
Natečaj otroške portretne fotografije
Mohorjeva založba v Celovcu razpisuje natečaj otroške portretne fotografije. Natečaj ni vezan na bralke in bralce Mohorjevih knjig. Format slik naj bo čim-večji, ker jih hočemo razstaviti na posebni razstavi v Celovcu in Ljubljani - najmanjši možni format je 30 x 20 cm. Fotografije so lahko črno-bele ali barvne. Posebna žirija bo razdelila denarne nagrade in dobropise za Mohorjeve knjige v višini od 100 do 1000 šil. Rok: 1. september 1992.
Naslov: Mohorjeva, Viktrin-ger Ring 26, 9020 Celovec/ Klagenfurt ali Zastopstvo Mohorjeve, Gruberjevo nabrežje 6, SLO-61000 Ljubljana.
Štiri zlate za Slovenijo
Na mladinskem svetovnem prvenstvu kajakašev in kanuistov na divjih vodah v norveški dolini Haidal so bili slovenski tekmovalci izredno uspešni.
Že prvi dan je 18-letni Ljubljančan Simon Hočevar v spustu dosegel najboljši čas in osvojil zlato medaljo, odlična pa sta bila tudi Iztok Horvat in Matej Hočevar na 4. in 5. mestu.
Drugi dan pa je zlato medaljo prepričljivo osvojila ekipa Slovenije v moštvenem tekmovanju v spustu C-l.
Simon Hočevar pa je osvojil zlato medaljo tudi v slalomu na divjih vodah, z ekipnim prvim mestom v slalomu pa je slovenska reprezentanca postala najboljša ekipa na SP.
Skupaj so slovenski tekmovalci na tem svetovnem prvenstvu osvojili kar šest odličij.
Turistične vozovnice Slovenija rail za tujce
Slovenske železnice so z avstrijskimi železnicami sklenile sporazum, ki je začel veljati 1. julija in nudi vrsto ugodnosti za potovanja z vlaki obeh držav. Otroci do 6. leta se lahko vozijo brezplačno, do 15. leta pa za polovično ceno. Skupine od 6 do 24 potnikov imajo 30	%
popusta, nad tem številom pa 40 %. Novost so turistične vozovnice za tujce, imenovane Slovenija rail, ki veljajo za posameznike in skupine do 5 potnikov. Omogočajo poljubno šte-viko potovanj po slovenskih železnicah ( 1. ali 2. razred), veljajo pa 10, 20, ali 30 dni. Individualna vozovnica za 10 dni stane 32 ekujev, za 20 dni 48 in mesečna 64 ekujev, pri čemer veljajo še skupinski popusti.
Preveč mleka
Zaradi izpada nekdanjega jugoslovanskega tržišča ima Slovenija preveliko proizvodnjo mleka, zato mlekarne niso likvidne in ne morejo redno izplačevati kmetom. Ministrstvo za trg namerava za blagovne rezerve odkupiti večje količine mleka v prahu in mlečnih proizvodov, da bi vplivalo na znižanje cen.
Napeto kot še nikdar!
25. julija start v novo sezono - SAK, Austria Celovec in WAC favoriti!
Za nogometne klube v koroški ligi ni bilo daljšega oddiha, še posebej ne za SAK, ki je kot prvak moral po končanem prvenstvu odigrati še težke kvalifikacijske tekme za vstop v drugo zvezno ligo, v katerih pa žal ni uspel. Nova sezona bo napeta kot že dolgo ne, prvi nasprotnik SAK pa bo moštvo iz Brež. Veliki celovški derbi med Austrio in SAK pa je na sporedu vil. kolu (3. oktobra) na celovškem mestnem stadionu.
1. kolo (25. julij)/16. kolo Velikovec - Lienz, Vernberk (7.november): SAK - Breže, - Breže, Wietersdorf -Lienz - Trg, Velikovec - WAC, ATSV Wolfsberg -WAC, Vernberk - Šentvid, Šentvid, Treibach-VSV/Be-
Wietersdorf - VSV/Beljak, ATSV Wolfsberg - Mölltal, Treibach - Austria Celovec, Pliberk - Matrei.
2.	kolo (1. avgust)/17.kolo (20. marec): Rapid Lienz -SAK, Trg - Matrei, Austria Celovec - Pliberk, Mölltal -Treibach; VSV/Beljak -ATSV Wolfsberg, Šentvid -Wietersdorf, WAC - Vernberk, Breže - Velikovec.
3.	kolo (8. avgust)/18. kolo (27. marec): SAK - Trg,
ljak, Pliberk - Mölltal, Matrei - Austria Celovec.
4.	kolo (15. avgust)/19. kolo (3. april): SAK - Velikovec, Trg - Austria Celovec, Mölltal - Matrei, VSV/-Beljak - Pliberk, Šentvid -Treibach, WAC - ATSV Wolfsberg, Breže - Wietersdorf, Lienz - Vernberk.
5.	kolo (22. avgust)/20. kolo (10. april): Vernberk -SAK, Velikovec - Trg, Wietersdorf - Lienz, ATSV Wolfsberg - Breže, Treibach
-	WAC, Pliberk - Šentvid, Matrei - VSV/Beljak, Austria Celovec - Mölltal.
6.	kolo (29. avgust)/21. kolo (17. april): SAK-Wietersdorf, Trg - Mölltal, VSV/Beljak - Austria Celovec, Šentvid - Matrei, WAC
-	Pliberk, Breže - Treibach, Lienz - ATSV Wolfsberg, Velikovec - Vernberk.
Trener SAK dr. Ivan Ramšak o žrebu za prihodnjo sezono: „Začetek po kratki pavzi bo zagotovo težak, toda naš cilj je ponovna osvojitev naslova koroškega prvaka in dokončen vstop v drugo zvezno ligo. Za ta cilj si moramo ustvariti dobro izhodišče že jeseni, v kar sem tudi prepričan!“
ŠAHOVSKA RUBRIKA
Elo-lista šahistov SŠZ
Objavljena je nova (neuradna) lestvica šahistov na Koroškem. Pri šahistih Slovenske športne zveze se letošnja uspešna sezona odraža tudi v elo-točkah, saj skoraj ni igralca, ki jih ne bi bil pridobil. Najbolj so napredovali dr. Joži Amrusch (+38),'Alojz Gallob (+33), dr. Hanzi Gasser (+31), Gorazd Živkovič (+27) ter Robert Hedenik (+26). Silvij Kovač pa je po izredno uspešni sezoni utrdil svoj položaj na prvi deski. Pri mladincih pa je Dunja Lukan pridobila kar 59 točk in tako postala najmočnejša mladinska igralka SŠZ.
Lestvica šahistov pri SŠZ:
L Silvij Kovač ......................... 2130 (2122)
2.	Arnold Hattenberger ................. 1986(1965)
3.	Gorazd Živkovič ..................... 1919 (1892)
4.	Alojz Gallob ........................ 1918 (1874)
5.	dr. Joži Amrusch .................... 1826 (1788)
6.	Franc Kolter ........................ 1780(1781)
7.	Rupert Reichmann .................... 1745 (1737)
8.	Ivko Ferm ........................... 1738(1793)
9.	dr. Hanzi Gasser .................... 1728 (1697)
10.	Herbert Rulitz ..................... 1727(1711)
11. Franci Rulitz 1718 (1785), 12. mag. Mirko Laussegger 1690(1677), 13. mag. Peter Waldhauser 1644(1654), 14. Ivan Lukan 1616 (1622), 15. Robert Hedenik 1544 (1518), 16. Dunja Lukan (1524 (1465), 17. Boris Gallob 1520 (1559), 18. Marko Gallob 1517 (1511), 19. Aleksander Lukan 1476 (1453), 20. Antonija Einspieler 1430 (1430).
Lestvice šahistov SŠK Obir žal še nismo prejeli, objavili pa jo bomo v eni prihodnjih številk.
SAK bo v novi nogometni sezoni imel v svojih vrstah igralca, ki bo brez dvoma močna okrepitev za moštvo, ki želi v drugo zvezno ligo: podpisal je „Mister Europacup“ Hans Gross (32), nekdanji igralec avstrijskega prvoligaša Rapid Dunaj in junak mnogih tekem za evropski pokal. Gross, ki je nazadnje igral za celovško Avstrio in se je preselil na Koroško, je pristopil k SAK, „ker je najboljši na Koroškem in ker je z njim možen podvig v drugo zvezno ligo!" Koliko je nekdanji slavni nogometaš stal, doslej ni bilo mogoče izvedeti.
7.	kolo (5. september)/22. kolo (24. april): ATSV Wolfsberg - SAK, Vernberk
-	Trg, Wietersdorf - Velikovec, Treibach - Lienz, Pliberk-Breže, Matrei-WAC, Austria Celovec - Šentvid, Mölltal-VSV/Beljak.
8.	kolo (12. september)/23. kolo (L maj): SAK - Treibach, Trg - VSV/Beljak, Šentvid - Mölltal, WAC -Austria Celovec, Breže -Matrei, Lienz - Pliberk, Velikovec - ATSV Wolfsberg, Vernberk - Wietersdorf.
9.	kolo (19. september)/24. kolo (8. maj): Pliberk-SAK, Wietersdorf - Trg, ATSV Wolfsberg - Vernberk, Treibach - Velikovec, Matrei -Lienz, Austria Celovec -Breže, Mölltal - WAC, VSV/Beljak-Šentvid.
10.	kolo (26. september)^. kolo (15. maj): SAK
-	Matrei, Trg - Šentivd, WAC - VSV/Beljak, Breže -Mölltal, Lienz - Austria Celovec, Velikovec - Pliberk, Vernberk - Treibach, Wietersdorf - ATSV Wolfsberg.
11.	kolo (3. oktober)/26. kolo (20. maj): Austria Celovec - SAK, ATSV Wolfsberg
-	Trg, Treibach - Wietersdorf, Pliberk - Vernberk, Matrei - Velikovec, Mölltal -Lienz, VSV/Beljak - Breže, Šentvid-WAC.
12.	kolo (10. oktober)/27. kolo (22. maj): SAK - Mölltal, Trg - WAC, Breže - Wietersdorf, Lienz - VSV/Beljak, Velikovec - Austria Celovec, Vernberk - Matrei, Wietersdorf- Pliberk, ATSV Wolfsberg - Treibach.
13.	kolo (17. oktober)/28. kolo (29. maj): VSV/Beljak -SAK, Treibach - Trg, Pliberk - ATSV Wolfsberg, Matrei - Wietersdorf, Austria Celovec - Vernberk, Mölltal - Velikovec, Šentvid
-	Lienz, WAC - Breže.
14.	kolo (24. oktober)/29. kolo (31. maj): SAK - Šentvid, Trg - Breže, Lienz -WAC, Velikovec - VSV/Beljak, Vernberk - Mölltal, Wietersdorf - Austria Celovec, ATSV Wolfsberg -Matrei, Treibach - Pliberk.
15.	kolo (31. oktober)/30. kolo (5. junij): WAC - SAK, Pliberk - Trg, Matrei - Treibach, Austria Celovec -ATSV Wolfsberg, Mölltal -Wietersdorf, VSV/Beljak -Vernberk, Šentvid - Velikovec, Breže - Lienz.
Spodnja liga 1. avgusta!
V tednu po začetku prvenstva v koroški nogometni ligi je na sporedu tudi prvo kolo v spodnji ligi-vzhod. Bil-čovs igra 1. avgusta v gosteh pri Atus Borovlje, ekipa Železne Kaple pa mora v Žrelec, k enemu med favoriti za prvaka. V drugem kolu (8. avgust) moštvo trenerja Sigija Hobla na domačem terenu gosti nasprotnika novinca iz Pokrč, Železna Kapla pa Vetrinj. V tretjem kolu (15. avgust) pa igra Železna Kapla v gosteh pri ASV v Celovcu, Bilčovs pa v Bad St. Leonhardu v Labotski dolini. Nadaljni spored tekem bomo še objavili.