KAKO POROČATI DELAVSKIM SVETOM 0 USPEHIH IN NEUSPEHIH
Ni redek primer. da je seata-nek delavskega sveta, na kate-rem ob koncu meseca ali tri-mesečja razpravljajo o periodii-nem obračunu, ali na koncu leta, ko odobravajo lelal ja-kljutru obratun, nezanimiv. brez dobn di^usije. ponekod pa celo popolnoma brez disku-sije, čeprav bi morali na teh sestankih razpravljata o uape-hih in neuspehih preteklega ob-dobja.
Kaže,  da  so  glavnt  vzrok ra
take pojave preveč strokovno sestavljena poročila. ki so ena-ka poročilom knjigovodstva, ta-ko da jih večitia 61anov delav-skega sveta sploh ne razume.
Ta ofltek dra. Ce knjigovod-Btvo poda delavskemu svetn poročilo na obrazcih, ki so pred-pisani za obračunavanje gospo-darske organizacije t družbo, tn če ta poročila spremlja stro-kovnd komentar šeia knjigovod-stva. potem prav gotovo ne bo nobene diskusije na podlagi ta-kega obračuna. Ni mogoče za-htevati od inžen.irja in tehnika, še manj pa od delavca. da bi strokovno obvlada! sistem tn metode knjigovodstva, tn da bi si mogel sam. brez tuje pomoči, napravifi sliko stanja podjetja. .njegovega finanCnega uspeha ali neuspeha, potrebnih ali ne-(potrebnih stroškov in podobno, izlasti pa sllko vzrokov. ki so privedlj do uspeha ali neuspc-ha.
Znano pa je, da strokovnjala dostikrat težko prikažejo stro-kovne stvari preprosto. Zlastl velja to ta. tistega strokovnjaka, ki je po doloSenern sistemu :n metodl sestavil objračun, ki 1e «anj popolnoma raztimljiv ln kl zaradl tega meni. da mora biti razumljiv tudj za druge. Pone-kod srečate tudi ta:ke strokov-njake, kl menijo, da so perio-dičml obračuni In letai zakljuS-nl obračunl tolikanj strokovnl. da Jih ni tnof pojasnft! drugače Hstim. kl se te ttmfrtetnosfl niso u6iH.
O poročevalskl službi o poslo-vanju podjetja za člane delav-skih svetov Je Mlo prl nas vna-lo plsanega. V prvi vrstt tato, ker sama ustanova delavs?kib svetov kot novost v gospodar-sicih odnosih še nima dosti tra-dicije In potrrf>ne prakse. da W se niena fupkcija popolnoma izkristalizirala. V naših gospo-darskih Casopisih zasledimo od 6asa do Časa kakSen Slanek al' zapis iz prakse uoseme7n.ega delavskega sveta, H opoziria na kakšno važno stvar ii živ-ljenia podjetja in na nafin re-šitve takega problema. »B.iro za organuacijo uprave 1n gospodar-»tva« je pripravil ce1o posebeo priročnik o poročevalsfci slxižb> za člane delavskih svetov. o po-slovaTiiu pod}ett1, kl ga }e lz-dala »Tphnična ktijlga« v Beo-gradu. Ta priročaik Kisfematif-no podaja vrsto zanimi\rfh mo-rneirtitvv, o katerih se lahko Te\O poliudno podaiajo poro^ila de-lavskemu sve+u in to o vpraša-njih. za katera so det»vs*d sve-U  resrnično zalnferesiranl.
»Naša skupnost« želi s svoje strani v vrstl člankov opozoritl na nekatera vprašanja, o kate-rih bi moraH razpravljatfi na seiah delavsikega sveta, kadar imajo na dnevnem redu zafasno periodične obrafune In letne zakliiične obračune podietia. ld iih pateTn podaiajo pristoinim organotn z namenom obračuna-
van-Ja podjetja z družbo. V teh člaokib. bomo posetaej obdelali, kako pokazafi podatke la pa postopek pri njihovl analizi.
V tem članku pa bi opozorlll samo na nekatera osnovna na-Cela, kl bi se Jah bilo treba dx* zati prl razpravljanju o perio-dičaih obračuaih tn zakljutnil* obračunih podjetja.
Izhodišče teh obračunor )• celota podjetja, njegovo splošn« stanje to uspeh. Torej se tudl podatM o obraiunih nanašajo na podjetje kot celoto. Zato s« mora tudl razprava o stanju^ uspehu ali neuspehu zafeti prt teh podatfcih. Šele od takih splošnib podatkov Je treba tt* dalje k posameznostim, ker sa-mo posarneznosti lahko pojasni-jo celoto.
Neki podatek lahko proučuje-mo le, če ga lahko primerjamo z drugim, ker sam po seba. w~ Cesar ne pove. Ta podatek I« treba vedno in predvsem pro-ufevatl v primerjavl z Isto ta-Idm podatkom iz prejšnjega oi>-dobja iz istega obdobja p-re-tekiega- leta, v prlmerjavl z lan-skitn podatkom. z nalc^o in po-dobno. Ce na prlmer ngotovitno. da znaša dobiček v neketn ob-dobju 1 milijcm dinarjev. nam ta številka ničesar ne pove, ta je ne primerjamo, bodisi z do-bičkom, ki smo ga ustvarili v prejšnjem obdobju. bodisl z do-bičkom. fcl smo ga ustvarili r tstem obdobju lani aii pa z do-bičkom, ki smo ga za to obdobje pričakovaAi (planixali). Zalo pa podatke. lcl jih proučujema, lahko pritnerjamo samo s po-datki takih časovnih obdobij. V. so po trajanju enaka.
Nikdar ne smetno posameznili podatkov proučevati izolirano, brez vzročne zveze z drugim.'. podatki. Ne moremo ostati prt ugotoviitvi, da smo letos na pn-mer ustvarili dobitek, ka je za 50% večji od lanskega, te za to ne damo potrebne obrailožitve. AV- je vzrok za povečanje do-bička produktivnost dela. cena na trfišfu, ali pa oboje, tn r kakšnem obsegu. Vse to tnora-mo pojasnitS, kadar podajamo ta  podatek.
PodaSke, ka jdh podajamo de-lavskemu svetu. raoramo vedno zaokrožiti, ne samo na cele di-narje, temvei često na ttsoče, v neteih primerih pni velikih podjetjfh pa celo na milijone. Kadar na primer razpravljamo o vdšini obratnih sredstev pri podjetjih, ki razpolagajo s sto-tinami mnlijonov teb sredstev, ni potrebno. da pri razprav-ljanju upoštevamo tisoče. Po drugl gtrani pa. če gre na prt-mer za povprečni zaslužek de-lavcev ta visJužbencev. za po-!n materiala, ali za druge stn>» ške na enote profevoda ta po-trošak i>osmezn.;h vrst surovia dobno, tedaj moramo teke po-datke povedatl v dinarj.ih. ker bi  sicer   razlike  ne  bile   vidne.
Torej, ko razpravljamo o po-datldh začasuih periodičnih ob-računov in zakljufniih račun,o» monamo delavaketnu svetu po-dati podatke in vsebino teh oiy računov v taki oblaki ln tako, da mu bo dostopen. razumlji-r in jasen. ne da bl uporabljaU stroge strokovne knjigovodstve-ne izraze. Ce je nuino, da včasih uporabimo tudi kakžen strokovni tzraz. ga rooraimo po-pre-j pojasnitl. V prihodnii šte-viiki bomo govorili o biland podjetja, kakšna )e in toko jo je treba  »brali*.                B. R.