Glasilo Občine Lukovica Junij 2012, letnik IX, številka 6, izid: 6.7.2012 stran 4 stran 16 stran 25 Osrednja občinska proslava Intervju: Peter Primožič Gerčar slavil v Redizelu peugeot.si PREGLED KLIMATSKE NAPRAVE r P E U G EOT priporoča Total Več o paketnih cenah za pregled klimatske naprave na www.peugeot.si ali pri pooblaščenem prodajalcu Peugeot PPn^V ^ Izkoristite ugodno priložnost in si zagotovite brezhibno udobje v poletnih mesecih. Obiščite pooblaščeni servis Peugeot in opravite pregled klimatske naprave že za 10 evrov! V KINU OD 5. JULIJA Pohitite in se pripravite na poletje, saj akcija traja le do 31. julija 2012. MOTION & EMOTION RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: O 1/729 9^0I, prodajaiO! /729 92 OO, 722 8 1 3 1, 03 I /669 367 PEUGEOT AMBULANTA in TRGOVINA ZA MALE ŽIVALI zdravljenje preventivna cepljenja splošni in specialistični pregledi kirurški posegi čiščenje zob razkuževanje lekarna nasveti hrana in oprema dietna hrana vitaminsko-rudninski dodatki Zdravljenje in vakcinacija TUDI NA DOMU! Veterinarski dom Domžale d.o.o. Ihanska cesta 19a, Zaboršt, Domžale www.veterinarski-dom.si (01) 721 28 84 REJNE ŽIVALI: NOVO * SVETOVANJE ZDRAVLJENJE OSEMENJEVANJE OZNAČEVANJE ODPRTO: delovnik: 7h-12 h sobota: 15 h—18 h 7h—12 h- PASJA PREOBRAZBA striženje, trimanje varstvo in nega psov 041/324-744 (Damjan) www.pasja-preobrazba.com Uvodnik Pošteno smo že zakorakali v poletni, dopu-stniški čas. Preden odidete na zaslužen oddih pa le vzemite v roke Rokovnja-ča, kjer so zabeleženi junijski dogodki. V njem pišemo o osrednji občinski proslavi ob Dnevu državnosti na kateri se je občinstvu predstavilo pet mladih glasbenikov, ki na tekmovanjih državnega ranga dosegajo zavidljive uspehe. Dokazali so kakšne talente premoremo v dolini Črnega grabna. Ne samo na kulturnem, tudi na športnem področju je tako. V zadnjem mesecu blesti predvsem moto-krosist Klemen Gerčar, ki je z zmago na domači dirki v Radizelu in drugim mestom na Slovaškem blizu enega največjih uspehov v tem športu v Sloveniji. Trenutno namreč tri dirke pred koncem zaseda skupno drugo mesto v svetovnem prvenstvu razreda MX3. Držimo pesti za 21 letnega motokro-sista, da bomo lahko ob koncu sezone poročali o njegovem izjemnem dosežku. V junijski številki Rokovnjača vam sicer ponujamo še veliko ostalega zanimivega branja. Pišemo o čebelarstvu, preventivnih zdravstvenih pregledih, predstavljamo ljubiteljico konj, hotel na Trojanah in o zgodovini Trojan - Atransa. Iz vseh teh člankov je razvidno, da naš cilj ni samo poročati o dogodkih ampak pripraviti tudi strokovne članke, predstaviti zanimive posameznike in različne dejavnosti ter tako oplemenititi zapiske, ki so zgolj informativnega značaja. V dveh poletnih mesecih vam vsem bralcem Rokovnjača želim čim lepši in daljši dopust. V kolikor se vam medtem utrne kakšna zanimiva misel za občinski časopis bomo ves čas dostopni preko elektronske pošte rokovnjač@lukovica.si. Lep pozdrav, Leon Andrejka Naslednja številka Rokovnjača izide 31. avgusta 2012, rok za oddajo člankov je 20. avgust 2012 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v julijski številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, vnesite na spletno stran www.mojaobcina.si/ lukovica. Za pomoč smo vam na voljo na e--poštnem naslovu: rokovnjac@lukovica.si ali na telefonski številki uredništva: 051/365-992. V S E B I N A Cesta na Prevojah dobiva novo podobo 5 Priznanje tudi za Zlatopoljca 18 Minister Černač na delovnem obisku 6 Mejna postojanka, mitnica in carina 20 Čebele je potrebno približati ljudem 12 Tud' mešat znamo 21 »Moj svet se vrti okoli konj« 13 Verižni eksperiment 23 Zdraviliško turistična destinacija 14 Zgodovinski uspeh z napako 25 Vidov večer na Veidrovem trgu 15 Preventiva je boljša kot kurativa 27 foto: Leon Andrejka ROKOVNJAC je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka; uredniški odbor: Milena Bradač, Vincenc Jeras, Jaka Kersnik in Marko Juter-šek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1,1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: grafex d.o.o., Podlipovica 31, Izlake; trženjeoglasnega prostora: grafex d.o.o., Podlipovica 31, Izlake; naklada: 2.050 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. I. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Članki v rubriki politika in pisma bralcev niso lektorirani. Nenaro-čenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: Čebelarski center Slovenije, foto: Luka Maselj_ Poletje dvanajstega leta... Peljal sem se po glavni cesti skozi Prevoje in opazil, kako na rožni gredi pri telefonski govorilnici dve domačinki zagnano pleveta rože in urejata gredo. Prav razveselil sem se, ker je dandanes tako redko najti nekoga, ki ima čut za skupnost. Obema in še ostalim, ki tako ali drugače skrbite za olepšano podobo naših krajev, se iskreno zahvaljujem. To, da nekdo začuti, da lahko sam s svojim delom pripomore k lepši in boljši podobi kraja, je nekaj tako krasnega, da sem bil kar cel dan vesel, pa še danes mi je lažje, ker ste ljudje, ki opazite, vidite in se trudite. Kolikokrat pravim, da so občina ljudje in koliko smo zdrava skupnost, se lahko vedno vidi iz podobe, ki jo vsak dan ustvarjamo. Sodelovanje širokega dela prebivalstva se kaže tudi v delu gasilskih društev. Brez pomoči do-natorjev in prispevkov občanov tudi delež, ki ga prispeva občina, ne bi imel nikakršne teže. Tako pa smo s skupnimi močmi oziroma bomo letos nabavili že osmo gasilsko vozilo v zadnjih nekaj letih. To je za našo Gasilsko zvezo, ki jo sestavlja pet društev, kar velik dosežek, na katerega smo lahko ponosni, zavedajoč se tudi smotrnosti teh naših dejanj. Zavedati se namreč moramo, da lahko vsak dan ta tehnika reši življenja, imetje in nam še kako koristi v družbene namene. Menim, da je potrebno še zamenjati cisterno za prevoz vode, ki je dotrajana. Potrebujemo sodobno in ustrezno vozilo, ki bo kos današnjim zahtevam in bo ustrezalo normativom za naslednjih 20 do 30 let. Ko bo izpolnjen ta pogoj, potem je celoten vozni park obnovljen in odgovarjajoč za kar nekaj prihodnjih let. Seveda pri gasilcih s tem ne bo konca načrtovanja in dela, a pomemben del opreme bo vendarle ustrezal vsem kriterijem. Opremi sledi tudi izobraževanje v gasilskih vrstah, ki se odraža tudi v velikih uspehih na gasilskih tekmovanjih. Ponosni smo lahko na odlične uspehe naših ženskih ekip iz Blagovice in Prevoj. Za uspeh čestitam vsem dekletom, ki so tekmovale, in tudi njihovim mentorjem. Res opažam, da naši gasilci vedno bolje nastopajo tudi na akcijah, kjer je prisotnih več sosednjih društev in gasilskih zvez. Prav izstopajo po organiziranosti in strokovnosti, pa tudi po opremljenosti, na kar moramo biti ponosni. Jaz sem! Letos praznuje 85 let dela Gasilsko društvo Krašnja, kjer so v dobrih dveh letih nabavili dve vozili in pri tem se je še mnogo postorilo v društvu. Za vse te uspehe gredo krašenjskim gasilcem vse čestitke. Še posebej pa predsedniku Branetu Močniku in poveljniku Tonetu Pervinšku. Ker to moramo, smo kupili tudi nov kombi za prevoz otrok. Tako so zdaj vsi občinski kombiji prepoznavni po značilni rumeni barvi. V poletnem času pa pošiljamo naše voznike na tečaj varne vožnje, da bodo še dodatno izboljšali svoje znanje, ki je še kako potrebno glede na njihovo odgovornost, ki jim jo nalagamo z vožnjo naših otrok. Starše šolskih otrok z jugozahodnega dela občine smo seznanili tudi z odločitvijo, ki prav gotovo ne bo popularna, vendar odraža realno stanje. Občina sama ne namerava več organizirati prevoza otrok na tem območju, ki ni zakonsko obvezno, razen za otroke prvih razredov, kakor narekuje zakon. Seveda naj že kar takoj povem, da se lahko starši sami organiziramo skupaj s šolo in prevoznikom ter organiziramo prevoz za naše otroke, če bo to želeno. Prevoze na temu delu koristi del otrok, pretežen del otrok pa starši sami vozite do šole, še posebej tisti, ki jih spotoma peljete tudi v vrtec. Opažamo, da je v času od zadnje tovrstne korekcije občina veliko postorila za ureditev varnejših poti, predvsem pločnikov. Dejstvo je, da se je ta prevoz začel zaradi izgradnje avtoceste in naj bi se po izgradnji ukinil, pa se ni. Dejstvo je tudi, da je še mnogo za postoriti za izboljšanje varnosti v prometu in ravno to je naš namen, da bi teh 70.000 evrov, kolikor letno stane prevoz na tem področju (občina za prevoze šolskih otrok na celotnem območju občine letno nameni skoraj 300,000 evrov) namenili tudi v tovrstne projekte, ki bodo izboljševali prometno varnost za otroke kot tudi za druge uporabnike cest, predvsem starejše, ki so prev tako izpostavljeni nevarnostim. Torej, možne so druge oblike organiziranja prevozov, vendar pa dosedanji način ni ustrezen. Tako se končuje projekt ureditve središča Prevoj, tudi z urejenimi pločniki, kar naj bi znatno izboljšalo varnost. Prav gotovo pa je obnova prinesla tudi lepši videz samega kraja. Zahvaljujem se vsem prebivalcem, ki so korektno sodelovali in bili tolerantni v času gradnje. V tem času smo se srečali tudi s prebivalci bloka nad trgovino (Me-klenovec) v Lukovici in iskali možne rešitve za pripombe, ki so jih predhodno podali na projekt ureditve Lukovice. Če bo načrt doživel konsenz med ljudmi, sem prepričan, da tudi izgradnja ne more izostati. Občino je obiskal minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač, ki smo mu predstavili problematiko prostorskega plana. Že dejstvo, da je prišel osebno zaradi tega problema do nas, me ohrabruje z mislijo, da se bo vendarle kaj premaknilo. Minister je pojasnil, da se srečuje s podobnimi oziroma istimi problemi po vsej Sloveniji, in da iščejo način, kako celotno problematiko razrešiti, tudi s spremembo birokratskih postopkov, ki so sedaj predolgotrajni in prekomplicirani. Potrebno bo celo nekaj sprememb v zakonodaji, da se bo lahko zapletene procese izpeljalo do konca. Potreben bo še en tak obisk ministra za kmetijstvo in okolje, ki pokriva ostali del prostorskega planiranja, pa seveda veliko stikov z njihovimi sodelavci. Upam, da bo to, to. Ker je to, kar preživljamo s tem prostorskim planiranjem, res agonija. Čestital bi še članom Turističnega društva sv. Vid za vse dobro izpeljane prireditve in Vidov sejem v Šentvidu. Take stvari zahtevajo veliko dela in energije ter zadovoljstvo na obrazih, če se zberemo in prireditve obiščemo. Prireditev je bilo v zadnjih dveh mesecih res veliko, pa sem bil tudi na taki, kjer nisem bil vesel ne ponosen zaradi obiska. Tako malo naj je bilo, domačinov. Toliko truda je bilo vloženega in časa, pa ni bilo občinstva, pa ti je kar hudo. Vem, tudi sam ne uspem priti povsod, pa čeprav vsepovsod čakajo, ali pride župan ali ne. Vedno ne morem, včasih pa tudi kaj pride vmes, mlada družina, pa s tem tudi nenapovedani dogodki, tako da se moram kdaj tudi opravičiti. Pa še to moram zapisati, ker mi veliko pomeni. Pri sveti Marjeti na Gradišču odkrivajo freske. Da bo to lepo odkritje, ni potrebno govoriti. Prav gotovo bodo strokovnjaki prišli tudi do zanimivih teorij in spoznanj, ampak za naš konec je pa to spet eden od tistih biserov, ki nosi nekaj brezčasnega in na kar smo lahko ponosni, kot na del kulturne, zahodne-krščanske civilizacije, ki smo ji pripadali že dolgo, dolgo nazaj. Bili smo del Evrope, omikane Evrope in tega ne smemo pozabiti. Želim vam dolgo vroče poletje, dober oddih in srečno, kjer koli že boste! Matej kotnik, župan Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti V petek, 22. junija 2012, je bila v Kulturnem domu Janka Kersnika ob 20. uri osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti. Glavni govornik je bil pesnik, slikar in fotograf Janez Medvešek, ki je z občinstvom delil svoje misli, črtice in pesmi o domovini, za prijetno vzdušje pa je ob klavirski spremljavi Tomaža Pirnata poskrbelo pet mladih talentiranih glasbenikov občine Lukovica. Ob 21. obletnici dneva državnosti je osrednja proslava v kulturnem domu Janka Kersnika potekala ob prikazu 700 fotografij z lepotami Slovenije, ki jih je posnel osrednji govorec Janez Medvešek. Svoj govor je razporedil na pet različnih tematskih sklopov, saj so se vmes pred- stavili tudi mladi glasbeniki občine Lukovica, ki svoje šolanje nadaljujejo že na srednji stopnji ali so se v zadnjem času udeležili državnega tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov in tam dosegli zavidiljive uspehe. Predstavili so se trije učenci Glasbene šole Domžale, in sicer Ana Stoschitzky na oboi, Urh Štempihar Jazbec na tubi in Maja pungerčar na klarinetu, prav tako sta se ob klavirski spremljavi Tomaža pirna-ta predstavila tudi Miha Lončar na rogu in Maruša Urankar na flavti, slednja pa že obiskujeta Konzervatorij za glasbo in balet v Ljubljani. Govorec je med svojim govorom poudaril, da moramo imeti voljo, vsaj malo tistega žara, ki smo ga imeli v devetdesetih, ko smo se borili za svoj košček zemlje. Poudaril je, če si bomo vsi prizadevali in želeli, da bo bolje, potem bo, ter se spraševal, ali so ljudje še ponosni in praznujejo praznik svoje domovine, ki je v drugih državah veliko bolj cenjen. Tisočletno željo po našem, svojem, bi morali po njegovem mnenju bolj izkazovati, praznik bi morali praznovati vsi, ki nam ni vseeno, kaj bo jutri, tisti, ki mislimo in govorimo slovensko. Poudaril je, da bi morali slaviti uresničene sanje o lastni domovini, ki so jih sanjale generacije naših dedov ter se izviti iz monotonije in sivine. Napačno je, da je vsem za vse vseeno, saj mi potrebujemo le sposobne ljudi, in tudi sam je eden izmed tistih, ki še vedno sanja in se iz sanj prebuja. Govorec je svoj prvi del zaključil z mislijo, da je nekje potrebno začeti in najbolje je, da se to zgodi pri sebi. Če ne drugega, bi bilo potrebno v znak spoštovanja in veselja ob lastni državi obesiti vsaj zastavo. Ob bučnem aplavzu občinstva, ki se kar ni hotel končati, je prireditev končal župan Matej Kotnik, ki je bil mnenja, da smo doživeli »poseben, drugačen in globok kulturni večer. V teh časih, ko govorimo vsi o krizi, je prav, da smo mi govorili o naši domovini, o njeni lepoti in o tem, kaj pravzaprav bi si morali v glavah zamisliti, da bi nam bilo lepše in da bi našo deželo gledali skozi lepše oči.« Veteran Tone Habjanič meni, da je bila proslava na vrhunskem nivoju, tako glede glavnega govornika, kot tudi nastopajočih mladih glasbenikov, ki se jim vidi, da imajo za seboj že kar lep zalogaj študija. Sam je bil v vojni za Slovenijo trideset dni in se mu zdi, da našo domovino premalo cenimo. »Žalosti me, ko vidim, da ni obešenih zastav, da ni nobene domoljubnosti, saj bi morali naš lepi slovenski kraj bolj ceniti. Včasih je bilo drugače tudi zato, ker smo bili vzgajani v duhu, da se moramo potruditi in žrtvovati za našo domovino.« Za župana Mateja Kotnika je dan državnosti pravzaprav spomin na tisti, dan ko je bila razglašena samostojnost. »Zameje to resnično lep spomin na mlade dni, ker sem živel nekaj tako posebnega, enkratnega in čudovitostega, kar nekateri ljudje v življenju niso in ne bodo nikoli doživeli.« Zaradi tistega dneva je vse nekako lepše in praznik, ki ga praznujemo, je resnično naš, praznik slovenske enotnosti, ki jo še danes težko dosegamo. Obdobja pred in po osamosvojitvi ne bi moral primerjati, saj je vsako življenje lepo, ko je človek mlad, vsekakor pa je situacija drugačna. Od osamosvojitve smo po njegovem mnenju naredili velik korak naprej, tako s tehnološkim kot tudi gospodarskim razvojem Slovenije, ne moremo pa reči, da je danes vse slabo. »Manjka nam neke rasti in zorenja do tega, da se bomo zavedali, kaj je pomembno, dobro, na kaj moramo biti ponosni in kaj moramo prenašati za naprej.« Janez Medvešek je bil presenečen, da se je na tako lep dan v dvorani zbralo toliko ljudi. Vidi se, da še ni vse zamujeno in da so še ljudje, ki bi radi praznovali dan svoje domovine. Tudi rdeča nit, ki jo je sam želel poudariti, in se nanjo kar nekaj časa pripravljal, s svojimi citati, mislimi in fotografijami, je ostala rdeča skozi celotno proslavo. Po njegovem mnenju je družina osnovna vrednota, skozi katero se tudi kaže, ali imajo otroci domovinski duh, spoštujejo in ljubijo svojo domovino. »Zato smo na svetu, da živimo in ne zato da delamo, seveda moramo tudi delati, vendar pa je naše osnovno poslanstvo popolnoma nekaj drugega. Prišli smo v sistem, kjer so pomembne materialne stvari, gonja za denar in temu ni konca. Prav zaradi tega bo naše bistveno poslanstvo izvodenelo in je že. Potrebno je biti človek z veliko začetnico na prav vsak dan v letu.« Osrednji govorec je povedal, da se čez naše kraje zelo rad vozi, saj pozna zgodovino teh krajev, ki je tako zelo bogata kot nikjer drugje v Sloveniji. Toliko, kot se je dogajalo tukaj, na tem majhnem končku Slovenije, ki je bil pravzaprav ena ogromna pot v druge konce, je res pohvale vredno in človek ima kaj videti. »V vsaki nesreči je nekaj dobrega in po eni strani je dobro, da je avtocesta obšla vaše kraje, po drugi strani pa škoda, saj bi se ogromno ljudi tu ustavilo in res bi imeli kaj videti.« Lea Smrkolj Stara cesta na Prevojah dobiva novo podobo Na Stari cesti na Prevojah se zaključujejo gradbena dela, izgradnja obojestranskega hodnika za pešce, preureditev javne razsvetljave, preplastitev cestišča ... Dela so potekala skladno s terminskim planom, razen ureditev bankin in humoziranja, saj le teh del izvajalec ni uspel izvesti v prvi polovici junija zaradi neugodnih vremenskih razmer v času gradnje. Zaključna dela bodo predvidoma izvedena do konca junija. OBČiNSKA UPRAVA PRiMOŽ DeŽMAN Odprtje ceste v Vrhovljah V soboto, 26. maja 2012, ob 16. uri, je bilo pred dvema letoma obnovljeno kapelico Matere božje sredi Vrhovelj, odprtje cestnega odseka od kapelice do priključka na cesto Rafolče - Dupeljne. Pripravljalna dela so se začela okoli 15. decembra 2011, ko je na pobudo zavzetih krajanov Vilija Gošteta in Janka Jeretina, ki sta šla od hiše do hiše in pridobila vaščane za to potrebno izgradnjo. Vaščani so prispevali po 250 evrov na posameznega uporabnika ceste. Slovesnost s prerezom traku z Vilijem Goštetom, Matejem Kotnikom, Bojanom Andrejko in Tomažem Cerarjem Za izvajalca gradbenih del so pridobili GP Hribar iz Doba, odvoz neuporabnega zemeljskega materiala pa so izvedli vaščani sami kar s traktorji. Utrditev cestišča z nasutjem peska je izvedla Občina Lukovica marca letos. Nabreži-ne so spet uredili vaščani sami, prav tako tudi položitev in zasutje cevi, ki jih je prispevala občina. Konec marca je bil položen asfalt. Vodja vseh del je bil Vili Gošte, ki se zahvaljuje vsem vaščanom, ki so kakorkoli pripomogli k pridobitvi nove ceste v vasi in občini. Na otvoritveni slovesnosti je podal potek del z vsemi težavami in rešitvami pobudnik Vili Gošte v imenu vaščanov, v imenu občine pa je povedal nekaj besed župan Matej Kotnik, ki je pohvalil pobude vaščanov, ki lahko s pomočjo občine naredijo več, kot je v načrtih. Pri samem prerezu traku je poleg že omenjenih govornikov sodeloval še podžupan s koreninami iz te vasi Bojan Andrejka in predsednik krajevne skupnosti Marjan Kveder. Za pogostitev so poskrbele žene in mame iz Vrhovlj, za boljše vzdušje pa mladi domači godci. ViKTOR JEMEC Minister Černač na delovnem obisku v Lukovici Konec meseca maja je na delovni obisk v Občino Lukovica prišel minister za infrastrukturo in prostor mag. Zvone Černač s sodelavci, na sestanku pa je bil prisoten tudi poslanec in predsednik Državnega zbor Gregor Virant. Tema pogovora so bili zapleti v zvezi s procedure sprejmanja prostorkih dokumentov na državni ravni. Vse dosedanje napore ter problem sta ministru in prisotnim predstavila župan Matej Kotnik ter višja svetovalka za urejanje prostora in varstvo okolja Tatjana Suhadolc. Ob tem sta izpostavila tudi težave občine, ki se že leta srečuje s številnimi ovirami s strani ministrstva. Gospod Virant je izrazil začudenje nad dosedanjim birokratskim reševanjem pristojnih skužb na Ministrstvih, ter nakazal potrebne spremembe. Gospod Černač pa je izrazil razumevanje za probleme in je dejal, da brez spremembe zakona, ki so predvidene jeseni, ne bo šlo. Ob tem je dodal, da se stvari na ministrstvu že nekaj časa gledajo preveč administrativno in ne na podlagi dejanskega stanja v naravi. Prav na podlagi tega je izrazil trden namen, da se bodo v bližnji prihodnosti stvari premaknile na bolje. Poleg tega so odgovor- ni na občini ministra seznanili tudi z odprtimi vprašanji glede DARS-a in plinovoda. Leon Andrejka AKTUALNA INFORMACIJA - Male komunalne čistilne naprave Urejeno odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode predstavljajo pomemben prispevek k zmanjšanju obremenjevanja okolja. Slovenska okoljska zakonodaja predpisuje, da morajo lastniki stavb na območju z nižjo gostoto poselitve, kjer ni predvidena izgradnja javne kanalizacije, do konca leta 2017 obstoječe pretočne greznice zamenjati z malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN). Fotografija je simbolična MKČN je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode. V njej poteka biološka razgradnja organskih snovi (oksidacija), ki jo izvaja aktivno blato (skupek mikroorganizmov) ob zagotavljanju vpihavanja zraka. Očiščena voda se kot iztok iz MKČN odvaja v površinsko vodo (potok) oz. ponika skozi določeno perforirano površino za ponikanje v podzemno vodo. V procesu čiščenja v MKČN nastaja odvečno blato, ki ga je potrebno občasno odstraniti. Odvečno blato se običajno odpelje v obdelavo na večjo komunalno čistilno napravo, v postopek zgoščanja in dehidracije, anaerobno obdelavo (stabilizacijo) ter končno v odlaganje blata. V kanalizacijski odtok se ne sme odvajati olj, masti, ostankov hrane, topil, čistil na osnovi klora in seveda trdnih odpadkov, ker poškodujejo napravo in zmanjšujejo učinek čiščenja naprave. MKČN z zmogljivostjo čiščenja do 50 PE so v lasti lastnikov stavb in niso del javne infrastrukture. Za upravljanje in vzdrževanje teh naprav so pristojni lastniki. Lastniki MKČN poskrbijo za: - vzdrževanje ustreznega obratovanja MKČN - periodičen odvoz blata s strani IJS - periodične preglede kakovosti iztoka s strani IJS (Ocene obratovanja za MKČN s certifikatom oz. Prve meritve in Obratovalne monitoringe za MKČN brez certifikata). Izvajalci javne službe (IJS) na območju lokacije MKČN zagotovijo: - soglasje in Strokovno oceno MKČN (za novogradnje) - prevzem odvečnega blata iz MKČN in njegovo obdelavo najmanj vsake 3 leta - ''Oceno obratovanja'' ob zagonu naprave in nato vsake 3 leta, če ima MKČN certifikat. Pri Oceni obratovanja se Izvede terenski ogled, pri katerem se preveri obratovanje in vzdrže- vanje naprave in dokumentacija. - ''Prve meritve'' ob zagonu naprave in nato vsake 3 leta ''Ocena obratovanja", če MKČN nima certifikata. Pri Prvih meritvah se poleg terenskega ogleda izvede tudi vzorčenje in analiza iztoka s strani akreditiranega laboratorija. Pri Prvih meritvah mora biti KPK iztoka pod 150 mg/l ter BPK5 iztoka pod 30 mg/l, v nasprotnem primeru se meritve ponavljajo, dokler naprava ne deluje ustrezno - Lastnikom, ki imajo ustrezno MKČN, znižanje okoljske dajatve za 90%. Inšpekcijski nadzor nad upoštevanjem predpisov izvajajo naslednji organi: - gradbeni inšpektorji: vgradnja MKČN - okoljski inšpektorji: ustreznost obratovanja MKČN Lastnikom stavb pred nakupom MKČN priporočamo, da dobro proučijo ponudbo na trgu ter izberejo ustreznega dobavitelja naprave z enostavno vgradnjo, kakovostno izvedbo konstrukcije, dobro delujočo tehnologijo naprave, zagotovljenim servisom, referencami naprave (morda tudi ogled že vgrajene naprave) ter priporočljivo z ustreznim certifikatom. Aktualen seznam dobaviteljev MKČN s priznanim ustreznim certifikatom, t. j. z dokumentom ''Izjava o skladnosti po SIST EN 12566-3 '', je vzdrževan in objavljen na naslednji spletni strani Gospodarske zbornice Slovenije: http:// www.gzs.si/slo/panoge/zbornica_komunal-nega_gospodarstva/55005. OBČINSKA UPRAVA Abrahamov ključ Srca Slovenije Abrahamov ključ Srca Slovenije postaja vse bolj odmeven projekt. Še vedno se mu lahko pridružite in prek aktivnosti, ki se bodo dogajale do konca leta, prispevate donatorska sredstva humanitarni organizaciji Novi Paradoks, ki oskrbuje ljudi s posebnimi potrebami in težavami v duševnem zdravju. Generacija 1962, ki v letošnjem letu praznuje Abrahama, se je namreč odločila, da bo z najrazličnejšimi dogodki za dušo in okolje, v katerem živijo, zabeležila svoj okrogli jubilej. Ideja o skupnem praznovanju abrahama s poudarkom na dobrodelnosti je pred štirimi leti zrasla iz ideje Jožeta Kosa iz Polšnika. Zasebna pobuda je prerasla v povezovanje slavljencev z različnih koncev Slovenije, njihovih bližnjih, domačinov, lokalnih skupnosti, podjetnikov, društev in izseljencev. Od takrat generacije abrahamov vsako leto prispevajo svoj delček k boljši kakovosti življenja na različnih področjih. Abrahamov ključ predstavlja nadgradnjo sodelovanja med civilno iniciativo in gospodarstvom, njegova dodana vrednost pa je v povezovanju in izmenjavi znanj posameznikov ter priložnosti za nove ideje in dejavnosti. Letošnji projekt ob podpori Centra za razvoj Litija vodi Željko Savič iz Dolskega. Sodelujoče Abrahame bodo povezovali skozi vse leto najrazličnejši izzivi, ki naj bi jih vsak Slovenec opravil vsaj enkrat v življenju. Tako so konec marca v Dolskem izvedli odmevno akcijo sajenja dreves na mestu, kjer je nekoč že stal drevored. Sredi maja so se udeležili kolesarskega maratona od Ljubljane do Metlike in dokazali, da so pri petdesetih še vedno kos tudi večjim športnim izzivom. Dogodivščin še ni konec - pridružite se jim tudi vi! Dodatne informacije in prijave: Spletna stran: www.srce-slovenije.si E-mail: abrahami1962@razvoj.si Telefon: 041 337 313 (Željko) Center za razvoj Litija pridružite se projektu Abrahamov ključ Srca Slovenije če ste rojeni leta 1962 in letos praznujete svojo 50-letnico, se še vedno lahko pridružite projektu! DOGODKI: 25. avgust 2012: Pohod petdesetletnikov na Triglav 14. september 2012: Ogled znamenitosti Srca Slovenije in skupno praznovanje petdesetletnikov, Dolsko 6. oktober 2012: Trgatev v Prekmurju, Dobrovnik 27. oktober 2012: Obiranje oljk, Seča 3. november 2012: Zasaditev sadnega drevoreda na ekološki kmetiji Novi paradoks, Cerknica Prvi v Sloveniji povezali ponudbo za avtodomarske turiste Center za razvoj Litija je povezal turistične ponudnike Srca Slovenije in prvi v Sloveniji oblikoval nov produkt - avtodomarski turizem. V mrežo karavaningu prijaznih gostiteljev je vključenih že 16 kmetij, gostiln, kulturnih znamenitosti in športnih objektov. Turisti lahko na izbranih točkah oskrbijo avtodom, okušajo domače dobrote in prenočijo, poleg tega pa si ogledajo še lokalne zanimivosti. Zaradi dobrega odziva Center za razvoj Litija v jesenskem času načrtuje že nove programe, v katere bo vključil še več turističnih točk. Srce Slovenije je junija gostilo dve karavani avtodomov, ki sta obiskali točke, vključene v mrežo novih postajališč. Osem avtodomov je v začetku junija obiskalo južni del območja od Višnje Gore do GEOSS-a nad Vačami. Odrasli in otroci so uživali v razgledih, okušali domače pridelke in kulinariko, predvsem pa preživeli aktiven vikend na kolesih, konjih in v krošnjah dreves pustolovskega parka. Eden od udeležencev karavane je povedal, da »program predstavlja novost v slovenskem prostoru, saj odpira področje karavaninga, ki je pri nas še dokaj nepoznano, v turistični Evropi pa je že nekaj časa priljubljena oblika aktivnega turizma.« Sredi junija so se avtodomarji ponovno odpravili na pot, tokrat pod Kamniške Alpe, kjer so se razvajali v Termah Snovik, uživali v čudovitem okolju Velike planine ter Arboretuma Volčji Po- tok in se sprostili ob energetskih točkah v Zdravilnem gaju Tunjice. Aleksandra Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija, je ob zaključku druge karavane povedala, da je »ponosna na svojo ekipo, ki je prej kot v pol leta uspela povezati še neodkrite kotičke za avtodomarje in turistom ponudila nekaj novega.« Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica, objavlja prosto delovno mesto POSLOVNI SEKRETAR M/Ž Pogodba o zaposlitvi se sklepa za delovno mesto poslovni sekretar (VII/I) za izvajanje del in nalog tajništva, sprejemne pisarne in vložišča v občinski upravi Občine Lukovica. Pogodba o zaposlitvi se sklepa za nedoločen čas, s 6 mesečnim poskusnim delom. Pogoji za zasedbo delovnega mesta: - stopnja izobrazbe: visoka strokovna (VII), smer - ekonomska, upravna, pravne in organizacijske smeri. - 3 leta delovnih izkušenj s področja vodenja tajništva, sprejemne pisarne, organizacije dela, - aktivno znanje angleškega in najmanj še enega svetovnega jezika, - zaželeno je opravljen izpit iz ZUP ter poznavanje Uredbe o upravnem poslovanju. Od kandidata se pričakuje poznavanje dela in nalog pi- sarniškega poslovanja, vodenje pisarne, organizacija dela in koordiniranje znotraj uprave, delo s strankami, vodenje raznih evidenc in seznamov, urejanje, razvrščanje, klasificiranje in odprava dokumentarnega gradiva, skrb za protokol, obvladanje veščin strojepisja, poznavanje računalniških programov in drugih nalog povezanih s tajništvom. Druge zahteve delodajalca povezane z delovnim mestom: - komunikativnost, sposobnost organiziranja, vestnost, natančnost. Postopek izbora lahko poleg razgovora zajema tudi preizkus znanja in veščin s kandidati, ki se bodo uvrstili v ožji krog izbora. Podpis pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z ustreznim kandidatom in nastop dela je predvidoma 01. 09. 2012. Pisna dokazila o izpolnjevanju pogojev, skupaj s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, s pripisom »Razpis - Poslovni sekretar«, najkasneje do 3. 8. 2012, do 12. ure. Dodatne informacije in pojasnila v zvezi z zasedbo prostega delovnega mesta lahko posredujete na el. naslov: info @lukovica.si, oz. po tel. 01/ 72 96 300 v času uradnih ur (ga. Nina Kodrin, višja svetovalka za pravne, splošne in kadrovske zadeve). OBČiNA LUKOViCA Matej KOTNiK, l.r. župan Podjetje Rodex s priznanjem Peugeotovega Podiuma kakovosti Letos je bil na peugeotovem mednarodnem podiumu kakovosti v Španiji kot najboljši prodajalec in serviser leta v 2011 v Sloveniji nagrajen Rodex d.o.o. iz Radomelj. Priznanje, ki nagrajuje izkazano delo na področju zadovoljstva strank, prodajnih in servisnih storitev, je iz rok direktorja znamke peugeot Vincenta Rambauda prejel Janko Rode, ustanovitelj in lastnik podjetja Rodex. To je že drugo pomembno priznanje za podjetje Rodex za leto 2011, decembra je namreč kot najboljši prodajalec in serviser prejel priznanje tudi na lokalnem nivoju s strani zastopnika Peugeot Slovenija. Družinsko podjetje Peugeot Rodex d.o.o. iz Rov pri Radomljah je Janez Rode s pomočjo sina, ki danes uspešno vodi podjetje, in celotne družine ter strokovne ekipe sodelavcev razvil v enega največjih centrov Peugeot v Sloveniji. S popravilom in servisiranjem vozil Peugeot se ukvarjajo že skoraj štiri desetletja. Leta 1990 je podjetje svojo dejavnost razširilo še na prodajo novih in rabljenih vozil, leta 1994 pa odprlo nov sodoben prodajno servisni center v domačem kraju. Dobro delo, kakovost storitev, zanesljivost in visok standard pri odnosih s strankami je pred kratkim potrdilo tudi najprestižnejše odlikovanje. Ht Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD _LJUBLJANA_ www.lj.kgzs.si ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE, Enota Lukovica Lukovica, Stari trg 19 Telefon: 01/72-35-116 E-naslov: pavla.pirnat@lj.kgzs.si URADNE URE: ponedeljek, sreda, petek: 8h-10h sreda: 14h-15h ODPRTJE JAVNIH RAZPISOV Predvidoma 29. 6. 2012 bo (je) Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) objavilo javni razpis za ukrep 121 »Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za leto 2012, za naložbe na področju prašičereje«. Javni razpis bo odprt do vključno 31. julija 2012, do 24. ure. Predmet podpore v okviru tega javnega razpisa so naložbe v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov in sicer: naložbe v hleve in pripadajočo opremo; naložbe v skladišča za krmo in pripadajočo opremo; naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva. V primeru, da zainteresirani želite, da vam vlogo izdelamo pri nas, se TAKOJ oz. najkasneje do 11. julija oglasite pri meni. Predvideva se tudi odprtje javnega razpisa za ukrep 121 za naložbe na področju rastlinske pridelave ter jeseni še za ukrep 112 »Pomoč mladim prevzemnikom kmetij.« in ukrep 121 za naložbe za mlade prevzemnike kmetij (tiste, ki ste že dobili sredstva na ukrepu 112). Več informacij o objavljenih javnih razpisih lahko dobite na spletni strani MKO: http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_ razpisi/ DAVČNI OBVEZNIKI po novem Vsi kmetje ste konec maja prejeli obvestilo o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2011. V primeru, da vsi družinski člani s tem dohodkom skupaj presegate 7.500 € je bilo na obvestilu tudi opozorilo, da morate po 47. členu Zakona o dohodnini (ZDoh) z letom 2013 začeti uveljavljati davčno osnovo po dejanskih dohodkih. Zato se boste morali do 31. oktobra 2012 prijaviti na pristojno izpostavo Davčne uprave RS. Več informacij o novostih tega zakona lahko dobite na naši spletni strani pod rubriko »ne spreglejte«. Enaka višina istega dohodka na kmetiji se po prvem odstavku 79. člena Zakona na dodano vrednost (ZDDV-1) upošteva tudi pri obveznem vstopu v sistem davka na dodano vrednost. Predlagam, da se obvezniki čim prej oglasite pri meni zaradi pojasnil in dodatnih informacij. IZOBRAŽEVANJE KOP Konec julija ali v začetku avgusta bo ena zadnjih možnosti udeležbe na izobraževanju za tiste, ki izvajate katerega od ukrepov Kmetijsko Okoljskega Programa in še nimate opravljenega obveznega 4-urnega izobraževanja. Ta bo potekal na Pšati v organizaciji s Strojnim krožkom Bistrica tri tedne po žetvi ječmena na temo »Nekemično zatiranje plevelov«, kjer bo predstavljena kmetijska mehanizacija za zatiranje plevelov. Ker v času, ko to pišem točen termin še ni določen, bodo vse podrobnosti objavljene na našem spletnem naslovu in na oglasni deski ob vhodu v pisarno v Lukovici najkasneje do 20. julija. Vabljeni tako zamudniki kot tisti, ki vas tema zanima! POSOJILA za kmetijske naložbe Slovenski regionalni razvojni sklad s sedežem v Ribnici je 1. junija objavil 2 javna razpisa za dodelitev posojil za področje kmetijskih naložb in sicer za: • primarno pridelavo (roka za oddajo sta še 31. 7. in 30. 9.), • predelavo in tržne dejavnosti (roka za oddajo sta še 3. 9. in 15. 10.). Več informacij dobite na spletni strani: http://www.regionalnisklad.si/kmetijstvo NADOMEŠČANJE V ČASU DOPUSTA V času moje odsotnosti zaradi koriščenja rednega letnega dopusta se lahko obrnete osebno ali po telefonu na svetovalca: • Janeza Ocepka v Moravčah, Vegova 7, tel. 7231-236, kjer so uradne ure enako kot v Lukovici (od 23. 7. do 10. 8.) oz. • Ireno Zlatnar v Jaršah (v prostorih KZ Domžale), tel. 7241-845, kjer so uradne ure vsak dan od 7. do 9. ure (od 13.-17.8.). PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka OBVESTILO ZAJAVNOST Vse zainteresirane občane obveščamo, da je župan sprejel sklep o sprejemu stališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in javne obravnave dopolnjenega osnutka Odloka o Izvedbenem prostorskem načrtu občine Lukovica. Vse zainteresirane občane obveščamo, da je župan Občine Lukovica 11. junija 2012 sprejel sklep o sprejemu stališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in javne obravnave dopolnjenega osnutka Odloka o Izvedbenem prostorskem načrtu občine Lukovica. Stališča do pripomb in predlogov so na vpogled pri pristojni službi Občine Lukovica, Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg 7, 1225 Lukovica (I. nadstropje). Pripombodajalci bodo pisno seznanjeni s stališči glede njihovih pripomb in predlogov, ki so jih izrazili v času javne razgrnitve. OBČiNSKA UPRAVA Tatjana Suhadolc OBVESTILO o izračunu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Vse zavezance obveščamo, da je na spletni strani www.lukovica.si na voljo obrazložitev izračuna k izdanim odločbam pristojne Davčne uprave Republike Slovenije o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za območje občine Lukovica za odmerno leto 2012. Katka BoHiNC, OBČiNSKA uprava OBVESTILO ZA JAVNOST Vse zainteresirane občane obveščamo, da je župan Občine Lukovica 11. junija 2012 pod številko 350-05-2/2012, sprejel SKLEP O SPREJEMU STALIŠČ DO PRIPOMB IN PREDLOGOV Z JAVNE razgrnitve IN JAVNE obravnave DOPOLNJENEGA OSNUTKA ODLOKA O IZVEDBENEM PROSTORSKEM načrtu občine LUKOVICA. Stališča do pripomb in predlogov so na vpogled pri pristojni službi Občine Lukovica, Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg 7, 1225 Lukovica (I. nadstropje), dostopna pa so tudi na spletni strani občine Lukovica: www.lukovica.si. . Občinska uprava grafex agencija | tiskarna www.grafex.si | info@grafex.si Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev S 1.1.2012 so začeli centri za socialno delo v Sloveniji odločati o vseh pravicah iz javnih sredstev (po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev - ZUPJS), ki so odvisne od materialnega položaja posameznika oziroma družine. Tako odločajo o naslednjih prejemkih in subvencijah oziroma oprostitvah: 1. otroški dodatek 2. denarna socialna pomoč 3. varstveni dodatek 4. državna štipendija 5. znižano plačilo vrtca 6. subvencija malice za učence in dijake 7. subvencija kosila za učence 8. subvencija prevozov za dijake in študente 9. oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev 10. prispevek k plačilu družinskega pomočnika 11. subvencija najemnine 12. pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev 13. pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje Centru za socialno delo Domžale je po začetnih težavah z informacijskim sistemom in povečanim obsegom dela do junija uspelo na novo odločiti o skoraj vseh pravicah za upravičence, ki so vlogo vložili v decembru 2011. Junija bo CSD Domžale nadaljeval z odločanjem o vlogah vloženih do 30.05.2012. Dne 31.05.2012 je začel veljati Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je vsebinsko posegel tudi v pravice iz javnih sredstev. Vsi, ki so vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev vložili do 30.05.2012, bodo odločbe prejeli še na podlagi prejšnjih določil ZUPJS, za tiste, ki so vlogo vložili po 30.05.2012 pa bo odločeno že po ZUJF. Glavne novosti, ki jih prinaša ZUJF na področju pravic iz javnih sredstev so: - OTROŠKI DODATEK: znižuje se višina otroškega dodatka za 10 % v 5. in 6. dohodkovnem razredu in ukinja otroški dodatek v 7. in 8. dohodkovnem razredu. - DRŽAVNA ŠTIPENDIJA: do državne štipendije so do začetka šolskega leta 2014/2015 upravičeni le tisti polnoletni dijaki ali študentje, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 53% neto povprečne plače na osebo v istem obdobju (leta 2011 je bilo 53% neto povprečne plače 512,31 evrov) - ZNIŽANO PLAČILO VRTCA: starši, ki imajo v vrtec hkrati vključenega dva ali več otrok, plačajo za mlajšega otroka 30% plačila, ki jim je določeno v skladu z zakonom kot znižano plačilo vrtca, za vsakega nadaljnjega otroka pa so plačila oproščeni. Tistim staršem, ki imajo že izdano določbo o znižanem plačilu vrtca za leto 2012 in imajo vključenih več otrok, bo izdana nova odločba za drugega in nadaljnjega otroka, kar bo narejeno na ministrstvu in ne na CSD Domžale. Veljavna odločba pa ostane v delu, ki se nanaša na prvega otroka, še naprej v veljavi - SUBVENCIJA MALICE ZA UČENCE IN DIJAKE: ne glede na določbe Zakona o šolski prehrani je od 01.09.2012 do splošne subvencije upravičen samo tisti učenec oziroma dijak, ki mu je priznana pravica do dodatne subvencije v višini1/3 cene malice, in sicer od dneva, ko mu je pravica do dodatne subvencije v višini 1/3 cene malice priznana. Nova lestvica je sledeča: Dohodkovni razred Povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače Višina plačila Učenec Dijak 1 do 42% do 414,70 EUR brezplačno brezplačno Samo tisti, ki bodo upravičeni do 1/3 dodatne subvencije malice, jim ne bo potrebno plačevati malice v celoti. Ostali pa bodo malico plačevali v celoti. Vloge za subvencijo malice za učenca oziroma dijaka lahko na CSD Domžale vložite že v juniju 2012, odločeno pa bo s 01.09.2012. ZUJF določa tudi nov način vročanja odločb, izdanih na podlagi ZUPJS (vroča se z dostavo v hišni predalčnik) in ne več osebno. Šteje se, da je bila odločba vročena enaindvajseti dan od dneva odpreme, ki je označen na odločbi. Odločba je z dnem odpreme tudi že izvršljiva in ne več z vročitvijo. ZUJF vpliva tudi na druge pravice, ki posegajo na področje družinskih prejemkov in sicer: - POMOČ OB ROJSTVU OTROKA in DODATEK ZA VELIKO DRUŽINO: Postavlja se premoženjski cenzusa za pravico do pomoči ob rojstvu otroka in do dodatka za veliko družino na raven 6. razreda otroškega dodatka - do sedaj univerzalni prejemek (meja znaša 631,93 evra na družinskega člana). - STARŠEVSKI DODATEK: z uveljavitvijo ZUJF se zvišuje starševski dodatek iz 196,00 evrov mesečno na 251,00 evrov mesečno. Za vse, ki imajo že odločbe o teh pravicah, se ničesar ne spreminja. Novosti bodo relevantne za osebe, ki bodo vlogo za posamezno pravico vložile po uveljavitvi zakona. Tanja Amon DIREKTORICA CSD Domžale dohodkovni razred povprečni mesečni dohodek na osebo (v % in evrih) znesek za otrol otroškega dodatka ta do konca osnovne znesek otroškega dodatka za otroka v srednji šoli, vendar 1. otrok 2. otrok 3. in naslednji otrok 1. otrok 2. otrok 3. in naslednji otrok 1 do 18 % do 177,73 114,31 125,73 137,18 168,31 179,73 243,55 2 nad 18 % do 30 % nad 177,73 do 296,22 97,73 108,04 118,28 142,73 153,04 206,88 3 nad 30 % do 36 % nad 296,22 do 355,46 74,48 83,25 91,98 110,48 119,25 162,89 4 nad 36 % do 42 % nad 355,46 do 414,70 58,75 67,03 75,47 85,75 94,03 128,58 5 nad 42 % do 53 % nad 414,70 do 523,32 43,24 50,45 57,63 61,24 68,45 92,94 6 nad 53 % do 64 % nad 523,32 do 631,93 27,40 34,29 41,14 39,10 45,99 64,05 Uf Cm Nova Slovenijo |HH Vf Krščanska ljudska stranka Blizu ljudem Z upanjem v lepšo prihodnost Znano je, da se je Slovenija že pred časom znašla v nič kaj zavidljivi situaciji. Poslanci SDS smo že v preteklem mandatu tedanji vladi predlagali določene popravke zakonodaje, ki pa so bili žal zavrnjeni. Rezultati takšne oholosti in zavračanja dobronamernih predlogov so bili vidni zelo kmalu - prišlo je do razpada tedanje vladne koalicije in predčasnih volitev. Kako naprej? Sedanja vladna koalicija se je takoj lotila dela in v sprejem poslala vrsto varčevalnih ukrepov, ki jih je večina poslancev podprla. Dejstvo je, da je potrebno varčevati, a na dolgi rok to pomeni uspeh in rešitev ter lepšo prihodnost. Vlada Janeza Janše je v teh težkih časih k stabilizaciji razmer prispevala s preudarno in varčno proračunsko politiko. Namen teh ukrepov je doseganje višje produktivnosti slovenskega gospodarstva, višje tehnološke zahtevnosti proizvodnje in s tem doseganje višjih cen slovenskega blaga ter storitev na domačem in tujih trgih. Spremeniti je potrebno tudi marsikaj na področju trga dela, omogočiti lažje ostajanje v zaposlitvi (prilagoditev delovne zakonodaje spremembam - staranje delovne sile, visoka brezposelnost mladih), zagotoviti ustrezno varnost posameznikom, ki so izgubili zaposlitev in iščejo novo zaposlitev itd. Sedanja vlada in poslanci bomo morali sprejeti še vrsto varčevalno naravnanih sprememb, vse v želji, da se Slovenija vrne nazaj med uspešne države. Za vse to pa je seveda potrebno sodelovanje, odprtost za nove predloge in ideje. Ko sem že pri sodelovanju, pa moram vsekakor pohvaliti odlično sodelovanje med menoj in občino ter županom Lukovice. Kot poslanec pa si želim preko moje poslanske pisarne tudi dobrega sodelovanja tudi z vami. Moja poslanska pisarna je odprta vsak drugi delovni ponedeljek v mesecu od 8. do 10. ure v sejni sobi Občine Lukovica. Prosim za predhodno najavo pri asistentu Janezu Stibriču (GSM 031 612-835, e-mail janez.stibric@siol.net). Robert Hrovat, poslanec SDS Odprtje poslanske pisarne V torek, 29.maja, je v sejni sobi Občine Lukovica potekalo uradno odprtje poslanske pisarne poslanca Državljanske liste dr. Gregorja Viranta. Odprtja se je udeležila poslanka Državljanske liste Katarina Hočevar nekaj članov, ter simpatizerjev in župan Občine Lukovica Matej Kotnik, ki je poslancu je predstavil sodelavce občinske uprave Občine Lukovica, ki so bili prav tako prisotni na odprtju pisarne. V sproščenem pogovoru so slednji poslancu predstavili probleme, ki se trenutno pojavljajo v občini, kot prioritetne pa so izpostavili: občinski prostorski načrt, težave s stanovanjskim skladom in kmetijskim inštitutom. Gospod Virant se je tako seznanil s problemi in ob tem dejal, da se bo lotil njihovega reševanja, ter da bo kot poslanec s tega območja pomagal po svojih močeh. Sicer bo dr. Virant, ob predhodni najavi, v poslanski pisarni prisoten vsak zadnji ponedeljek v mesecu med 15. in 16. uro. Vsi, ki bi želeli izmenjati mnenje, postaviti vprašanje ali pobudo poslancu lahko najavite svoj obisk tudi na telefonski številki 01/72-96-300, ali pa seveda kar na sedežu Državljanske liste v Ljubljani. Leon Andrejka Občinski odbor Nove Slovenije je 10. maja sklical zbor članstva, ki se ga je udeležila večina članov. Pregledali smo delo v preteklem obdobju in pripravili izhodišča za delo v prihodnje. V imenu stranke nas je nagovoril dr. Janez Dular, podpredsednik N.Si in nam podrobno predstavil delo ministrov v vladi in poslancev N.Si v parlamentu. 10. junija smo se udeležili tradicionalnega tabora stranke, ki ga je letos odlično pripravil OO N.Si Ormož. Prisotnih nas je bilo več kot 4000 članov stranke. Več o taboru in o delu stranke lahko preberete in si ogledate na N.Si.TV na spletni strani: http://nsi.si/ Želimo vam prijetne dopustniške in počitniške poletne dni, v katerih naj vsak najde čas zase, svoje najbližje in prijatelje. OBčiNSKi ODBOR N.Si LuKOVicA S podpisom se pridružite civilni pobudi "Združujemo za prihodnost" in izrazite podporo kandidaturi dr. Milana Zvera za predsednika države Civilna pobuda "ZDRUŽUJEMO ZA PRIHODNOST" je doslej podpisalo že veliko državljank in državljanov. V svojem programskem izhodišču so zapisali, da se združujejo v enotnem upanju omogočiti vsem prebivalcem Republike Slovenije najbolj optimalni razvoj, tako vsakega posameznika kot domovine v celoti. "Živimo v času, ki še posebej terja vizijo prihodnosti, v kateri bi se enotna volja slovenskega naroda odrazila v vsesplošnem napredku, spoštovanju pravne države, učinkovitem gospodarskem, šolskem in zdravstvenem sistemu. Podpisi izražajo nedvoumno prepričanje, da je dr. Milan Zver tista oseba, ki nas kot predsednik domovine Slovenije lahko pripelje do teh ciljev," so zapisali. Prepričani namreč so, da bo dr. Milan Zver s svojo držo ustvarjal okolje, ki bo omogočilo, da Slovenija s svojim razvojnim vzorcem, kulturno identiteto in angažiranim delovanjem postane v mednarodni skupnosti in svetu prepoznavna ter ugledna država, utemeljena na povezanosti in blaginji vseh, ki v njej živimo. "Kandidatka za predsednico Republike Slovenije leta 2002 Barbara Brezigar je prva podpisnica iniciative www.zdruzujemozaprihodnost.si. Dr. Milan Zver: »Slovenska smer potrebuje nov veter, novo vizijo in novo dušo« Pred 21 leti smo enotni ustvarili samostojno Slovenijo in se za vedno vrisali na zemljevid sveta. Ustvarili smo državo, v kateri je svoboda posameznika najvišja vrednota. Polno svobodo je zadihal tudi slovenski narod - skupnost vseh ljudi, ki se počutijo Slovenke in Slovenci, ne glede na njihovo versko, etnično ali kakšno drugo pripadnost. Civilna pobuda "Združujemo za prihodnost" Poročilo z 12. redne seje občinskega sveta občine Lukovica 12. redna seja Občinskega sveta Občine Lukovica se je v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici odvijala v sredo, 20. junija 2012. Predlog dnevnega reda seje je vseboval sedem točk. Sejo sveta je vodil podžupan Občine Lukovica Bojan Andrejka. Uvodoma so člani sveta potrdili predlagani dnevni red in obravnavali zapisnika 10. in 11. redne seje. Daljša debata je med svetniki tekla glede imenovanja nove ravnateljice OŠ Janka Kersnika Brdo. V zaključku izrečena razmišljanja svetnikov so povzela mnenja v smeri, da čaka novo ravnateljico težko delo, hkrati pa je bila izražena želja prisotnih, da se zadeve v zavodu normalizirajo, učni uspeh učencev pa izboljša. V nadaljevanju seje je bilo članom sveta predstavljeno Poročilo o izvajanju pomoči na domu v občini Lukovica, ki ga je pripravilo vodstvo Doma počitka Mengeš, predstavila pa ga je Ani Lebar. Sledila je še točka povečanja cene pomoči na domu, ki jo je prav tako predstavil Dom počitka Mengeš. Občinska uprava je pripravila še Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi Domačije Rus v Šentvidu pri Lukovici, Štajerska cesta 11, za kulturni spomenik lokalnega pomena in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi cerkve sv. Ožbolta in antične naselbine v Šentožboltu za kulturni spomenik lokalnega pomena, ki ju je svet obravnaval po skrajšanem postopku. Sledila je predstavitev inventurnega poročila za leto 2011, kot zadnja pa je bila na vrsti točka Vprašanja, pobude članov Občinskega sveta. Zvočni zapis seje je objavljen na spletni strani občine www.lukovica.si Pripis: Moram priznati, da je podžupan Bojan Andrejka sejo vodil z odliko. Če je bilo potrebno, je nesmiselno razpravo ustavil kar s posebnim kladivom in sejo lepo pripeljal do konca. ViNKO JeRAS Intervju: Mitja Nakrst, predsednik ČD Lukovica Čebele je potrebno približati ljudem Pogovarjali smo se s predsednikom ČD Lukovica Mitjem Nakrstom, ki je za Rokovnjača spregovoril o pomenu ČCS, vlogi čebelarstva v občini, pomenu ohranjanja bogatega kulturnega izročila in skrbi za prenašanje znanja na prihodnje rodove mladih čebelarjev. Prepričan je, da teh v Sloveniji ne bo zmanjkalo nikdar, hkrati pa napoveduje, da bodo čebelarji iz Črnega grabna skupaj s ČZS pomagali poskrbeti, da bo ČCS še bolj čebelarski, še bolj živ: »Strinjam se z besedami predsednika zveze Boštjana Noča, ki je dejal, da mora center zaživeti v tej meri, da se bomo čebelarji v njem redno srečevali - in to ne le ob težavah, ki pestijo čebelarstvo!« Gospod Nakrst, kako čebelarji iz črnega grabna oziroma občine Lukovica gledate na čCS, ki je praznoval 10. obletnico? To, da je ČCS v naši občini, pomeni, da imamo vse aktivnosti in ponudbo zelo blizu. Člani se tako lahko udeležujejo predavanj in delavnic, ki jih v centru navadno organizira Javno svetovalna služba v čebelarstvu (JSSČ) in tudi okoliška društva, med drugim seveda ČD Lukovica. V ČCS ima prostore vodstvo ČZS in je sedež JSSČ, ki nudi servis svetovanj čebelarjem (tehnologija, ekonomika ...). Člani ČD Lukovica sicer vsak april porabimo ogromno ur dela za urejanje okolice centra. Občutek imam, da se ravno ob tej akciji med člani čuti pripadnost in ponos do ČCS. Vsak član odgovorno dela in je končno ponosen na urejeno okolico lepo oskrbovanega doma. ČCS je vsekakor v ponos vsem slovenskim čebelarjem. Kako bi na splošno ocenili stanje na področju čebelarstva v občini? Čebelarstvo je sicer pomembnejša kmetijska dejavnost, menim pa, da mora predvsem društvena aktivnost strmeti k spodbujanju občanov, da se odločijo gojiti čebele in jim kasneje kot članom po svojih zmožnosti pomagati pri oskrbi družin. Želeli bi si, da bi bil prav vsak čebelar na našem območju član društva, tako da vse vljudno vabim, da se nam pridružijo. Društvene aktivnosti in ugodnosti jim bodo zagotovo koristile. V ČD Lukovica je tudi nekakšno nepisano pravilo, da člani odborov prihajajo iz različnih delov občine. Čebelarji so enakomerno razporejeni po občini, kar seveda v osnovi pomeni dobro opraševanje sadnega drevja in kmetijskih kultur. Točnih podatkov o pridelavi oz. pridobivanju čebeljih pridelkov na našem območju nimamo, želel pa bi, da bi se ob pridobivanju medu intenzivnejše pridobivalo ostale zelo pomembne čebelje proizvode (npr. cvetni prah in matični mleček). Tako bi občani lažje prišli do teh pomembnih živil, za katere naj bi bilo tudi pomembno, da izvirajo iz tistega območja, v katerem živimo. Kakšne so aktivnosti društva za navduše-vanje mlajših - novih rodov čebelarjev? V preteklosti je že potekal krožek na Osnovni šoli Janka Kersnika, ki ga je vodil učitelj v pokoju in član našega društva Janez Jarc. Ena od pomembnejših društvenih nalog je, da ponovno vzpostavimo ta krožek in tudi tako približamo to dejavnost mladimi. Se pa nekateri člani že tradicionalno udeležujejo medenega zajtrka v občinskem vrtcu, kjer se mladim predstavi čebelarstvo in ponudi medene izdelke. Imeli smo tudi animirano predstavitev za osnovnošolce, ki so zelo aktivno sodelovali. V petek, 15. junija 2012, smo na pobudo ČZS organizirali tudi Dan odprtih vrat, kjer smo ob društvenem čebelnjaku predstavili čebelarska opravila šolarjem in seveda tudi ostalim občanom. Znano je, da veliko čebel pomre zaradi škodljivih vplivov človeka. Kako se spopadate s tem v lukoviškem društvu? Vprašanje zastrupitev, pomorov in propada čebeljih družin je zahtevno vprašanje. Vsak pomor, ki ga čebelar zazna, naj takoj prijavi na številko 112, sledijo ogledi in analize s strani strokovnih služb (veterina, inšpekcija). V društvu smo aktivni predvsem s širjenjem pozitivne besede med člani in občani. Pomembno je, da je med člani društva tudi vodja sadovnjaka na Brdu Roman Mavec, ki nas ob že tradicionalnem prikazu obrezovanja sadnega drevja v maju zelo nazorno in strokovno pouči o pomenu pravilnega oskrbovanja rastlin s fitofar-macevtskimi (FFS) sredstvi. Zadovoljni smo, da je ČZS na področju ozaveščanja javnosti o pomenu varovanja narave, pravilne uporabe FFS in seveda o pomenu čebel na okolje, zelo aktivna. Luka Maselj 10. obletnica Čebelarskega centra Slovenije na Brdu pri Lukovici K »vseslovenskemu panju« ogromno prispevali tudi lukoviški čebelarji »Med vsemi od Boga ustvarjenimi stvarmi ali živalmi ni nobena za človeka tako pridna in koristna in manjše strežbe ali živeža ali stroškov potrebna stvar kakor čebela,« je že pred skoraj 250 leti zapisal naš slavni rojak Anton Janša (1734 - 1773). Njegova trditev drži še danes, zato smo lahko še toliko bolj ponosni, da od 26. maja 2002 v občini Lukovica stoji in deluje Čebelarski center Slovenije (ČCS). Deset let mineva, odkar je Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) »s ponosom in veseljem«, kot so zapisali na vabilu na slavnostno sejo, odprla ČCS na Brdu pri Lukovici. Center so z daljšo prekinitvijo gradili še dodatnih 30 let - od 8. maja 1972, k izgradnji pa so tako ali drugače ogromno prispevali tudi mnogi domačini. Med drugim sta bila člana gradbenega odbora lukoviška čebelarja Albin Zajc in Anton Cirer. Kot je za Rokovnjača povedal Zajc, v času dograditve centra ČCS predsednik Čebelarskega društva (ČD) Lukovica, je vloga Lukovičanov oziroma čebelarjev iz Črnega grabna marsikdaj podcenjena. »Lokacijo smo predlagali domačini, predlagal jo je pokojni Franc Urbanija. Gradnja je do leta 1972 potekala po načrtih, potem pa se je zaradi finančni težav za skoraj 30 let ustavila,« je uvodoma povedal Zajc in dodal, da je bila sprva ideja, da bi bil dom dograjen do leta 1973 - do 200. obletnice Janševe smrti. Janša, sicer akademski slikar, je svetovno znan kot začetnik modernega čebelarstva, ki je kot učitelj čebelarstva deloval na cesarskem dvoru na Dunaju, kjer je tudi umrl. O tem, kako pomemben je bil, govori dejstvo, da je po njegovi smrti avstro-ogrska cesarica Marija Terezija izdala odlok, po katerem so morali vsi čebelarski učitelji prihodnje rodove poučevati po Janševih knjigah. Sredstva so se nato vendarle našla ... Ideja o dokončanju zgradbe, ki je dolga leta kazi-la Brdo, je bila ponovno obujena leta 1997, a neuspešno. Kljub neuspehu čebelarji niso odnehali in leto dni kasneje se jim je nasmehnila sreča. »Na sestanku pri županu smo se vnovič zbrali vsi ključni akterji zgodbe o ČCS, na čelu s takratnim ministrom za kmetijstvo Cirilom Smrkoljem in še enim vplivnim politikom, Lojzetom Peterletom, tedanjim predsednikom ČZS. Spomnim se, da je Peterle rekel, da bomo stvari izpeljali, če le najdemo človeka, ki bo naredil program in vse skupaj vodil ...« Leta 1999 so čebelarji na občnem zboru zveze potrdili, da gredo v projekt - prevzel ga je Vlado Pušnik, konec letošnjega maja na Brdu tudi slavnostni govornik ob obletnici odprtja doma. »Leta 2000 so stroji nato že brneli. Tokrat se je gradna uspešno zaključila,« se je ozrl nazaj Zajc. Leto dni po odprtju doma je Brdo gostilo izjemno dobro obiskani svetovni kongres čebelarjev (Apimondia) in se začelo utrjevati kot ne le slovensko, ampak tudi evropsko središče čebelarstva. »Pri vseh teh stvareh smo imeli Lukovičani pomembno vlogo, na kar sem na slavnostni seji tudi opozoril. Mislim, da se velika večina tega zaveda, nekateri pač ne, je pa prav, da bi se,« je povedal Zajc. »Vložili smo ogromno truda in časa - zbrali smo tudi kar nekaj denarja -, da ne govorim o tem, da smo bili skupaj s čebelarji s Štajerske edini proti, ko se je zadevo nameravalo prodati ... « je bil jasen Zajc, ki je ponosen na to, kar so naredili skupaj s čebelarskimi kolegi od blizu in daleč. »Se pa zavedam, da brez politične volje bržkone ne bi šlo. Tudi občina, pri čemer velja izpostaviti takratnega župana Anastazija Živka Burjo, je imela pomembno vlogo pri izgradnji centra,« je še dodal. Center je presegel pričakovanja Cirer, ki je bil v gradbeni odbor vključen naknadno, je prepričan, da je ČCS dosegel svoj namen: »Še več, presegel ga je! Odkar stoji, je čebelarstvo veliko bolj prepoznavno. Veliko več se dogaja. Prej, ko je bila večina aktivnosti v Ljubljani, je bil to zaprt krog, zdaj je povsem drugače.« Na Brdu je aktivnosti vse več. Poleg druženja, izobraževanja in kontrole medu je zelo pomembnen tudi moderen laboratorij, ki ga Sloveniji zavida cela Evropa, vedno bolj pa se razvija tudi apiterapija. Tako naj bi eno od sob v ČCS kmalu uredili povsem v namene zdravljenja s pomočjo čebeljih pridelkov. Obstajajo tudi načrti za širitev doma ... Toda, kot je zaključil Zajc: »Naprej želimo iti preudarno, korak za korakom. Ker smo čebelarji, to bi si upal trditi, tako kot naše čebelice, marljivi in delovni ljudje, verjamem v to, da lahko s skupnimi močmi naredimo še ogromno.« Luka Maselj »Moj svet se vrti okoli konj« V naši občini je konjereja že od davnih časov prisotna na vsakem koraku. Verjetno smo vsi brali, kako so nekoč v naših krajih menjavali konje za pot proti Ljubljani ali pa v drugo smer proti Celju. Od tistih časov se je konjereja spremenila, le redkokdaj še vidimo koga, ki bi se na pot odpravil s konjem. Konjereja je postala bolj sprostitvena dejavnost in hobi, nekateri pa ljubezen do konj razvijajo tudi v okviru svojega delavnika. V občini Lukovica imamo kar dve društvi, ki se s tem malce bolj ukvarjata. Eno društvo ima že kar zajetno tradicijo, to je Konjerejsko društvo Lukovica, drugo pa je malce mlajše, Športno konjeniško društvo Bregar. Tokrat bi vam rad predstavil tudi posameznico, ki svojo ljubezen do konj goji že od malih nog. Tjaša Kersnik je svojo ljubezen do konj razvila do te mere, da se danes profesionalno ukvarja z njihovo nego. Kot na svoji spletni strani zapiše, se je Tjaša že v mladih letih navdušila nad konji. Pomoč v manjšem hlevu ji je dala možnost, da v zameno za delo lahko jaha. Ob skrbi za konje si je želela tudi svojega. Njena prva kobila je Bela in ta kobila je »kriva«, da danes tudi pišemo o Tja-ši. Kajti, zaradi nje si je Tjaša želela svoje znanje o konjih in pomoči konjem želela še razširiti. ANGLIJA Tjaša se je leta 2004 po končani gimnaziji od- ločila, da se v Anglijo preseli za nedoločen čas. Že v začetku je bila postavljena pred težko odločitev: ali delati in jahati v profesionalnem hlevu ali začeti delati z odličnim osteopatom za konje in ljudi. In kot sama pravi, se je k sreči odločila za slednjo, kajti dobrih jahačev je ogromno, tistih pa, ki lahko konje tudi zdravijo, pa precej manj. V tistem času je imela možnost delati s stotinami konj za različne discipline (poniji za otroke, galoperji, olimpijski eventerji, grand prix konji ...), spoznala je tudi veliko profesionalnih jahačev in trenerjev ter se od njih naučila mnogo stvari. Kot pravi, se je tedaj naučila opazovati konje, ugotoviti, kje jih kaj boli ter jim z masažo in manipulacijo mišičnega tkiva pomagati, da so se bolje počutili in bolje nastopali. Ves ta čas jo je spremljala tudi kobila Bela in v maju 2007 se je skotilo Belino prvo žrebe Aria. Po nabranih izkušnjah se je Tjaša odločila za šolanje prek ameriške šole Equinology in si pridobila naziv Equine Body Worker. Kot pravi, se je za šolanje prek šole Equinology odločila, ker si je želela pridobiti tudi formalno izobrazbo. To je dandanes nujno, samo praktično znanje ni dovolj. »Dolgoročno sem vedela, da se želim s tem profesionalno ukvarjati.« Ves čas se je nameravala enkrat vrniti domov. Če pa govorimo o podjetju, ki ga Tjaša sedaj vodi, pa v tistem času še ni razmišljala. Ker pri Tjaši tedaj še ni minila želja po tem, da bi postala tudi boljši jahač, se je ponovno tako kot v mladih letih odločila za delo pri profesionalnih eventerjih Sachi Pemble ter kasneje pri Lucindi in Claytonu Fredericks. Tako je v zameno za terapije konj lahko trenirala s profesionalnimi jahači na njihovih konjih. Pravi, da je res neverjetno, kaj vse se naučiš v tako velikem hlevu. Kot zanimivost pa doda, da sta Clayton in Lucinda tistega leta na olimpijskih igrah v Pekingu osvojila ekipno srebrno medaljo. V tem obdobju je Tjaša našla tudi kobilo Sa-mantho. »Še nikoli nisem iskala konja zase, ampak verjamem, da me tisti, ki so mi namenjeni, sami najdejo.« Prav tako kot Bela je bila Samantha ena izmed konj, za katere je Tjaša skrbela. »Samantha je precej majhna kobila z ogromnim srcem. Ko sem jo enkrat videla skočiti, je padla odločitev, da nekako najdem način, da postane moja.« Po petih letih se je Tjaša vrnila domov, ne sama; z njo tudi ponovno breja Bela, dveletna Aria in Samantha. spet doma Tjaša je že nekaj časa doma. V tem času si je ustvarila majhen hlev pod starim kozolcem na čudovitem posestvu Brdo pri Lukovici. Aprila 2010 se je Beli skotila še žrebička April, ki se je pridružila Ariji in Samanthi. V tistem času je Tjaša tekmovala v preskakovanju ovir s Samantho. V sezoni 2010 in 2011. Kot zapiše, sta se v tem času, ki sta ga preživeli skupaj, ogromno naučili. Konec sezone 2011 se je odločila da Samantho proda. »Zelo težka odločitev, vendar realna. Odločitev se je izkazala za pravo, saj je Samantha v dobrih rokah in še naprej dosega odlične rezultate.« Tjaša je konec leta 2010 registrirala tudi svoje podjetje, Konjeništvo Tjaša Kersnik. Njen cilj je pomagati ljudem, ki želijo pomagati svojim konjem. Danes ima Tjaša v svojem hlevu tri kobile, Belo in njuni dve hčerki Ario in April. Petletna Aria, ki letos začenja s prvimi tekmami. Kot pravi Tjaša, je res poseben občutek, tekmovati s konjem, ki ga imaš od njegovega rojstva. Aria se je skotila med njenim bivanjem v Angliji. Letošnje tekme bodo namenjene predvsem treningu, saj je ogromno stvari, ki se jih mora mlad konj navaditi in naučiti. »Nikoli se ne bom naveličala občutka zadovoljstva, ko vem, da se konj zaradi mene bolje počuti. Konje je potrebno opazovati, saj dejansko ves čas komunicirajo z nami. In po naravi so taki, da nam bodo želeli ustreči.« Tjašo in njeno delo lahko spremljate tudi na spletu tjasakersnik.com. Marko Juteršek Zdraviliško turistična destinacija hotela Trojane V občini Lukovica imamo sicer kaj pokazati turistom, ki si želijo ogledati naše kraje, pa kaj, ko jih privabiti še več in jih tudi zadržati nekaj časa. V hotelu Trojane, ki je v lasti podjetja Vitasan Izlake že petnajst let in imajo mnogo zamisli, vendar pravijo, da bi šlo s sodelovanjem Občine Lukovica to hitreje. Sicer je sedaj vodenje Hotela Trojane pod vodstvom Igorja Grošlja, reikista, soleopata in zagovornika metode samozdravljenja. Ker pa je Igor Grošelj precej zaseden, sem se pogovarjala z njegovim očetom dr. Francem Grošljem, ki ima v hotelu trikrat tedensko ambulantno svetovanje in akupunkturo ter zdravljenje z apiterapijo. V pogovoru dr. Franc Grošelj pove, da je že pred petnajstimi leti želel ustanoviti zdravilišče Medijske toplice, ampak v takratni politični ureditvi to ni bilo mogoče in zato so se preusmerili v Trojane. V toplicah je ustanovil in petnajst let vodil ambulanto s fizioterapijo in tako pač želel nek pravilen razvoj zdraviliškega turizma. Nikoli jim ni bilo žal preusmeritve na Trojane, ki so tudi sicer z Zasavjem zelo povezane, pred letom 1960 so celo spadale pod zagorsko občino. Lokacija, pravi, je zelo primerna, saj so Trojane nekako na prehodu med alpskim svetom in dolenjskim nižavjem. Sam kraj in okolica imata bogato zgodovino, še zlasti iz rimskih časov. Ravno zaradi te bogate zgodovinske preteklosti je zelo težko graditi, dograjevati ali spreminjati na Trojanah, ker so vsa tla naokrog posuta z neštetimi arheološkimi ostanki iz tistih časov in ob vsakem razkopavanju imaš takoj za vratom arheologe in Zavod za spomeniško varstvo. Na vprašanje, kaj bi lahko turističnemu popotniku pokazali, če bi se nastanil na Trojanah, Franc Grošelj odgovori, da marsikaj. Poleg uživanja na svežem zraku, ki ga je tu na pretek, kajti kraj nima industrije, bi mu lahko razkazali staro rimsko pot, ki je potekala tod med Celeio in Emono. Še danes so namreč vidni ostanki kamnitih skulptur, če se sprehodite po severni strani Čemšeniške planine. Rimljani so delali ceste po obronkih in jih zavarovali s posekom dreves ob poti, da jih roparji, tudi rokovnjači, ne bi presenetili v zasedah. Pod Troja- nam kar nekako ne gre od rok in od ust, kako nami je bilo včasih jezero, še sedaj se vidijo fosilni ostanki. Tudi eden od izvirov reke Medije je pod Trojanami. Marsikdo ne ve več, da je bil pod južnim pobočjem Trojan rudnik antimona in cinka. Vse to in še marsikaj drugega bi lahko razkazali turistom. Z Občino Lukovica se pogovarjajo, da bi v hotelu Trojane uredili muzej, kjer bi bili razstavljeni najdeni arheološki predmeti. Čeprav je gospod Grošelj bolj naklonjen ideji, da bi Kraljevo hišo spremenili v muzej in bi bilo vse bolj pregledno, ker je pač več prostora. Kot je bilo že zgoraj omenjeno, dr. Grošelj opravlja zdraviliško zdravljenje in svetovanje v hotelu, kjer lahko pacienti iz oddaljenih krajev, in teh menda ni malo, tudi prenočijo oziroma se nastanijo, kajti nekatera zdravljenja trajajo dalj časa. Dr. Grošelj ima več kot desetletne izkušnje pri zdravljenju z apiterapijo. To je zdravljenje s pomočjo čebeljih izdelkov kot so med, cvetni prah, matični mleček, propolis, čebelji vosek. Že nekaj časa se sodobne bolezni, kot na primer obolenje imunskega sistema, lahko uspešno zdravi s čebeljim strupom. Dr. Grošelj to metodo zelo dobro pozna in na Trojanah tudi zdravi z njo. Sam hotel kot tudi restavracija Diana stojita na čudoviti lokaciji. Pogled z balkonov hotelskih petindvajsetih sob bo očaral vsakega obiskovalca, kajti na dlani bo imel zasavsko hribovje in dolino kakor daleč seže oko. MiLENA Bradač Vidov večer na Veidrovem trgu v Šentvidu Petek, 15. junija, in sobota, 16. junija 2012, sta minila v znamenju Vidovega večera in Vidovega sejma, ki je potekal v Šentvidu pri Lukovici. Za organizacijo dvodnevnega dogajanja so poskrbeli člani Turističnega društva Sveti Vid, in sicer je bil večer nekoliko bolj kulturno obarvan, naslednji dan pa so se ljudje na sejmu podružili in pomerili v "medvaškem" vlečenju vrvi. Vidov večer se je na Veigrovem trgu v Šentvidu pričel v petek ob 21. uri. Zbralo se je tako staro kot mlado občinstvo, ki so uživali v enem izmed kulturnih dogodkov, ki so se v juniju dogajali v občini Lukovica. Prireditev je bila delno sofinancirana prek projekta Promocija turističnega območja Srca Slovenije, ki je sofinanciran iz evropskih sredstev. Predstavila so se tudi društva v okviru občin Srca Slovenije in sicer Moški pevski zbor Janko Kersnik Lukovica in Moška zasedba Klas Groblje, gostujoča pa je bila tudi Vokalna skupina In spiritu Vojnik. Na začetku je pred zbranim občinstvom na rog zaigral Miha Lončar, zbrane pa sta nagovorila župan Matej Kotnik in župnik Andrej Svete. Po mnenju župana je dobro, da ohranjamo slovenska izročila, saj se mu zdi, da slovenske pesmi kar nekako tonejo v pozabo. "Dobro bi bilo, če bi bila tudi šola tista, ki bi nekako podajala slovenske pesmi naši mladini, da ZAHVALA Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali, prispevali k uresničitvi obeh prireditev, Vidov večer in Vidov sejem. Zahvaljujemo se tudi za številen obisk, vso izkazano podporo ter vse izrečene pohvale. Člani TD Sv. Vid bi se zavedali, da je to del našega naroda, zapis našega življenja in da smo to mi, da z glasbo čutimo in naša občutenja z glasbo tudi izrazimo'.' Pozdravil je tudi organizatorje in jim zaželel, da bi pogum zrastel in bi občani vsako leto doživljali lepe prireditve, ki so se v občini Lukovica začele v lanskem letu. Lep večer je vsem zbranim zaželel tudi g. Svete "Naj bo ta večer lep zaključek praznovanja, ko smo praznovali praznik srca Jezuovega in Svetega Vida, mladega mučenca in pokončnega moža. Naj bo večer namenjen ponosu, da smo Slovenci in, da smo deležni evropske krščanske kulture, iz katere črpamo moč za naprej v med-sebojem sprejemanju inpodarjanju'.' Moški pevski zbor Janka Kersnika je pod vodstvom zborovodje Igorja Velepiča zapel tri pesmi, in sicer Završki fantje, Oj, Triglav moj dom in Rokovnjači. Tri pesmi so zapeli tudi v Moški zasedbi zbora Klas Groblje, na njihovem pro- gramu je bila pesem Oj, dober večer, Vse najlepše rožice in priredba Kam pa, fantje, Drev' vas pojdemo nocoj. Najdaljši program je imela Vokalna skupina In spiritu Vojnik, ki je pod okriljem umetniške vodje Bernarde Preložnik zapela kar enajst različnih pesmi. Domačinki Mateji Gabor je všeč, da se v lokalnem okolju nekaj dogaja. "Tudi sama spremljam in se, če se le da, udeležujem prireditev in dogajanja v občini. Zelo sem zadovoljna, da tudi Šentvid zaživi, ne le ostali kraji in pozdravljam tovrstne dogodke." Naslednji dan so se na Vidovem sejmu predstavile številne stojnice s kvalitetno slovensko ponudbo, prikazanih je bilo tudi veliko zanimivih ročnih spretnosti. Bilo je poskrbljeno tako za odrasle kot tudi za otroke, ki so izdelovali ljudska glasbila, se igrali z igrami iz lesa in se vozili s konji. Lea Smrkolj Srečanje pevskih zborov Šentvidov Slovenije Pevci in pevke MePZ Šentviški zvon smo 9. junija 2012 pripravili 14. srečanje šentviških zborov Slovenije. Družimo se vsako leto. Kraj prireditve, vedno Šentvid, pa menjamo; lansko leto smo bili na Dolenjskem, letos pri nas, prihodnje leto gremo pa na Štajersko. Na naše povabilo se je odzvalo pet zborov. Iz Šentvida pri Stični sta prišla ŽepZ Vidovo in MopZ Vidovo, predstavil se nam je MopZ Šentvid pri Grobelnem, iz Šentvida nad Ljubljano so prišle pevke ŽepZ rozka Usenik in zbor iz Šentvida pri Planini MepZ Zarja. Vsak zbor se je predstavil s tremi skladbami, kot zadnji smo zapeli še gostitelji. Vsakoletna navada pa ostaja, da pevsko druženje zaokrožimo s tremi skupnimi pesmimi, po izboru domačega zborovodje. Čeprav je bil oder v Kulturnem domu A. M. Slomška kar premajhen za vse na- stopajoče združenega zbora, smo zapeli nepogrešljivo primorsko narodno v Pahorjevi priredbi pa se sliš, priredbo O. Deva pozimi pa rožice ne cveto in vsem nastopajočim priljubljeno Fo-ersterjevo pevec. Vse goste je pozdravil tudi župan Občine Lukovica Matej Kotnik, nastopajočim pa smo se zahvalili s spominskim darilom. Poslušalci (žal maloštevilni) so odhajali zadovoljni, saj je bil predstavljen program pester in glasovno raznolik. Zato vas že ob tej priliki vabimo na podobna srečanja. Domača pesem, spoznavanje tujih napevov in različnih izvajalcev bogati vsakega posameznika, nas povezuje ter daje priložnost, da v domačem kraju - občini doživimo kulturno obogatene trenutke. Po končanem dogodku smo pevci nadaljevali druženje pod Bevčevim kozolcem in sklenili, da se prihodnje leto srečamo v Šentvidu pri Planini. Vsem, ki ste nam pri organizaciji 14. srečanja šentviških zborov Slovenije kakorkoli pomagali, se vam pevci in pevke domačega pevskega zbora Šentviški zvon še enkrat najlepše zahvaljujemo. Irma Markovšek 4. srečanje šentviških zborov, foto: Uroš Zajc Intervju: Peter Primožič Kakovostna šola je temeljni kamen uspešne lokalne skupnosti Čeprav danes upokojeni pravnik Peter Primožič že več desetletij ne živi v Prevaljah pri Lukovici, kjer se je rodil, bi ga brez težav označili za svojega »rojaka«. Je namreč človek, ki je Črni Graben, čeprav ga je poklicna pot vodila drugam, ohranil v svojem srcu in se vanj še vedno pogosto in z največjim veseljem vrača. V zadnjih izdihljajih nekdaj združene Jugoslavije je bil predsednik skupščine - to, kar je danes župan - nekdaj prav tako združene Občine Domžale, v katero je spadala tudi Lukovica. Pred kratkim je velik ljubitelj narave postal častni občan Domžal, zato je bil trenutek za pogovor več kot primeren. » V današnji ureditvi je pomembno, da se posluša krajevne skupnosti, ki so za nekatere relikt preteklost, sam pa verjamem, da so temelj uspešne družbe. « Gospod primožič, kako zelo ste navezani na »domače« kraje, na črni graben? Zelo. Ne samo na kraj, tudi na ljudi. Spomini so še zelo močni. Osnovno šolo sem naprej štiri razrede obiskoval v Šentvidu, potem pa sem tri razrede takratne nižje gimnazije opravil na Brdu. Za četrti razred sem moral pa v Domžale, na Brdu tega takrat ni bilo. Kasneje sem hodil še na gimnazijo v Kamnik in v Ljubljano na Pravno fakulteto. Sicer pa je iz Črnega grabna tudi moja žena Milena, rojena Bergant, ki je po rodu s Prevoj. V Slamniku sem prebral, da se še posebej radi spominjate vožnje s kolesom v šolo na brdo. Kaj je bilo na tem tako posebnega? Bilo je zelo zanimivo. Drevored, pa Kersnikov bajer, grad ... Sami lepi spomini. Za gradom smo recimo izvajali razno razna pobalinstva. Sploh kadar je bil sneg, smo imeli prave bitke s kepami. Lukovičani in Čepljani na eni strani, Prevojci in Rafolčani na drugi. To je trajalo, vse dokler ni ukrepala šola in podelila nekaj ukorov, da je bil mir (smeh). Lepi spomini, ni kaj ... pa tudi na Mačkovo cesto, kjer smo se »dričali« navzdol po bregu ... pa tudi sicer ste imeli kot nekdanji predsednik Skupščine občine Domžale - to, kar je današnji župan -, kar precej opraviti s šolo oziroma šolstvom v črnem grabnu ... Ne le kot predsednik, temveč še pred tem kot načelnik za družbene službe v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Spominjam se recimo gradnje osnovne šole v Blagovici, tiste prejšnje. Hudičevo smo se morali potruditi, da smo jo lahko zgradili, saj je bil Črni graben takrat nekakšen »rezervat« za avtocesto, v katerem v širini treh kilometrov ni bilo mogoče zgraditi praktično nič. Toda toliko časa sem hodil v Ljubljano, da sem končno prišel do glavnega inženirja za ceste in ga spravil v Blagovico, da sva skupaj ugotovila, kje bi lahko stala šola - prepovedi navkljub. Postavil se je zraven cerkve in rekel, da te gotovo ne bodo podirali, zato da bi tam zraven lahko dali soglasje. In tako smo jo postavili tja, na tisto hudourno območje ... prste pa ste imeli vmes tudi pri zapiranju podružničnih šol v Zlatem Polju in češnji-cah, kajne? Ja, jaz sem bil tisti, ki je pripravil predlog, ki ga je sprejela skupščina občine, in ga tudi izvedel. Ampak v to sem bil primoran, v dobro otrok! Otroci, ki so tam naredili štiri razrede, so namreč po večini prišli na Brdo z odličnimi spričevali, v 5. razredu pa se je potem ugotovilo, da niti osnovne poštevanke ne znajo prav dobro ... Bili so izločeni, niso se mogli normalno vključiti v okolje. Ker je to lahko močno vplivalo na njihovo življenje, je bilo temu potrebno narediti konec. Nekateri sicer gledajo na ti dve šoli z nostalgijo, toda mislim, da je bila odločitev povsem pravilna. Življenje je pač tako, da prinaša ogromno zahtev, ki jim morajo biti mladi ljudje kos. Tako je bilo prej, tako je zdaj. Zadnje čase se žal o OŠ Janka Kersnika piše tudi zaradi negativnih stvari; med drugim je močno padel učni uspeh, ki je pod slovenskim povprečjem. To ni dobro in upam, da se bodo stvari popravile. Kakovostna šola je namreč temelji kamen vsake zdrave lokalne skupnosti. Ko sem sam hodil na Brdo, je bila to zelo kakovostna šola; morda celo prezahtevna. Zagotovo je bila bolj zahtevna kot domžalska. Mi je pa konec koncev to zelo koristilo. Torej se strinjamo, da bi morala biti ena od prioritetnih nalog nove ravnateljice, pa tudi vseh ostalih tako ali drugače vpletenih, povrniti ugled šoli? Vsekakor. Izobrazba je tisto, kar daje možnost otrokom, da napredujejo. Ne vem, če je danes še tako, ampak ko smo se mi, kmečki otroci iz Črnega grabna, pojavili v Domžalah ali Kamniku, so na nas gledali kot na prišleke, ki ne znajo prav veliko. Pa smo jim največkrat pokazali, da se motijo. Je pa vklapljanje v novo okolje za mladega človeka poseben problem in tukaj je glavna naloge šole, da ti da osnovo, na podlagi katere lahko lažje narediš korak naprej. Čeprav vem, da se razkorak med mestom in podeželjem zmanjšuje, še vedno obstajajo hude preizkušnje, ki čakajo mlade ljudi in morajo biti nanje čim bolje pripravljeni, da jim bodo lahko kos. Glede dogodkov, povezanih s črnim grabnom in vašim županovanjem, velja omeniti še gradnjo oziroma urejanje cest v Zlato Polje in Preserje ... Kaj pa zdaj, kako gledate na razvoj občine Lukovica kot samostojne občine? Z veliko simpatijo! Vidim, da občina dobro napreduje in da ima pravi vsebinski program. Menim, da sta se oba dosedanja župana lote- vala pravih stvari. Prav je, da župan in občinski svet še naprej poslušajo ljudi in delajo na tem, da bi čim bolje rešili čim več odprtih problemov. Seveda pa so sredstva omejena in vsega se ne da narediti. Je pa, za razliko od nekaterih drugih, tudi bližnjih občin, vsekakor zelo dobro poskrbljeno za osnovne stvari, kot so ceste, kanalizacija, vodovod ... Torej za stvari, ki so predpogoj, da je kraj urejen. » Ta današnja delitev, na delodajalce in delojemalce, pri čemer imajo eni pravico do dobička, drugi pa ne, ni prava in tudi ni večna « Kaj pa dogajanje v občini? Glede na to, da kar precej zahajate v naše kraje - je dovolj »življenja«? Čeprav so vedno rezerve, je lepo videti, da se razvijajo vsa področja življenja, še posebej kultura in šport - in to po vseh krajih. Pomembno je, da občina še naprej podpira družbeno življenje, saj je to predpogoj, da se ljudje lahko dobro počutijo v svojem okolju. Prav je, da ima mladina igrišča, da ima občina svoj vrtec. V današnji ureditvi je pomembno, da se posluša krajevne skupnosti, ki so za nekatere relikt preteklost, sam pa verjamem, da so temelj uspešne družbe. Uspešna krajevna skupnost pripomore k uspešnosti občine, uspešna občina k uspehu pokrajine, uspešne pokrajine pa bi morale pomeniti tudi uspešno državo. Žal sedanja ureditev, ki temelji na centralizaciji, ni tisto, kar bi bilo najbližje povprečnemu državljanu. V obrazložitvi predloga za častnega občana piše, da je bilo v času, ko ste bili predsednik Skupščine Občine Domžale, veliko stvari zgrajenih s samoprispevkom in prostovoljnim delom. Mislite, da bo prišel trenutek, ko bodo ljudje spet sposobni na tak način stopiti skupaj? Današnji sistem ni večen. Tudi recimo sužnje-lastniški sistem je bil za nekatere večen in od boga dan, pa ni bilo tako. Pa potem fevdalni sistem ... Mislim, da se nič boljšega ne obeta tudi sedanjemu sistemu, ki temelji na grobem kapitalizmu. Potrebno bo iti bliže ljudem. Ta današnja delitev, na delodajalce in delojemalce, pri čemer imajo eni pravico do dobička, drugi pa ne, ni prava in tudi ni večna. Nekoliko provokativno vprašanje: bo potrebna nova »revolucija«, da se bo to spremenilo? Do sprememb bo moralo priti - če seveda želimo, da ljudje ostanejo oziroma postanejo ljudje. Mnogi so sposobni marsičesa, pa ne dobijo priložnosti, da bi pokazali, kaj znajo, na drugi strani pa so ljudje, ki razpolagajo z državo, kot da je njihova. Pa ni! Država je od vseh ljudi in ni prav, da si jo lastijo posamezniki, ki so v političnih strankah ali blizu njih. Upam, da bo ljudstvo to dojelo in se primerno odzvalo. Se pa bojim, da bo trajalo še kar nekaj časa ... Enaindvajset let samostojnosti je dodobra spremenilo tudi Domžale. Zdi se, da nekoč najbogatejša občina v Jugoslaviji stagnira ali celo nazaduje ... To je posledica naše odprtosti v svet. Domžalska industrija se je namreč razvila iz rokodelstva in na podlagi delovne sile. Skozi določeno obdobje pa je ta delovna sila postala predraga za današnji sistem, kjer s takimi plačami in pravicami ni mogoče konkurirati Bangladešu, Kitajski ... Že v 80. letih se je začelo mnogo stvari seliti na jug, v druge jugoslovanske republike in pokrajine, po letu 1991 pa se je vse skupaj le še močno zaostrilo. Domžale pa še niso našle modela, ki bi prinesel nov zagon. Tovarne so pri nas bolj ali manj preteklost, novi gospodarski razcvet bo moral temeljiti na drugačnih, predvsem storitvenih dejavnostih. Je pa res, da ogromno podjetij v Sloveniji propade tudi, ker razno razni slovenski »gospodarstveniki« razumejo svojo poslanstvo povsem drugače, kot bi ga morali. Zato pa smo, kjer smo. Če se vrnemo še malo nazaj v Lukovico. Pozabili smo omeniti, da ste bili odgovorni tudi za melioracijo (melioracija: fizično poseganje v naravno okolje z namenom uravnavanja in nadziranja mokrote tal) rek Radomlje in Rače, kar je imelo velik vpliv na življenje tukajšnjih prebivalcev ... Še vedno se najdejo ljudje, ki so proti, da smo šli v drugi polovici 90. let v ta projekt, ampak tudi tukaj trdim, da smo naredili prav. V to, če bi lahko naredili kakšen poseg malo drugače, se ne želim spuščati, dejstvo pa je, da smo stvari izpeljali na podlagi strokovne rešitve, narejene na najvišji možni ravni. Ker sem s kmetov, vem, kaj smo naredili. Tako Radomlja kot Rača sta prej močno poplavljali vsaj dvakrat na leto. Dob je plaval, ni se dalo pridelati normalne trave za košnjo, pojavljala se je me-tljavost ... Tega zdaj k sreči ni več. Menim, da je glavna napaka v tem, da se to ni uredilo že prej. Iz svoje mladosti se spomnim pogovorov, da so ljudje o tem sanjali še v stari Avstriji, pa prvi Jugoslaviji ... Preden zaključimo, ne moramo mimo vaše druge ljubezni - planin. Dolga leta ste bili predsednik Planinskega društva Domžale, kjer so vas imenovali tudi za častnega predsednika ... Tudi tukaj ni šlo brez Lukovice, ali pač? Veliko truda sem recimo vložil v prenovo Domžalskega doma na Mali planini. Pri tem so mi veliko pomagali domači (žena in sinovi), še zlasti pa bratje Štefan, Marjan in Julij. Velikokrat pa sem šel po pomoč v domače kraje. Če sem rabil električarja, sem na Prevojah rekel Urankarjevemu Andreju, če sem rabil sliko-pleskarja recimo Francu Avblju in Ferdinandu Skubiju iz Imovice ... Tudi pri prevozih opreme na planino, kjer se že dolga leta redno srečujemo, so mi večkrat pomagali ljudje iz Črnega grabna: svak Mirko Bergant in moj znanec ter sošolec dr. Matija Andrejka, ki sta imela takrat, ko je bilo še malo težje priti gor kot zdaj, terensko vozilo. MPZ Janko Kersnik iz Lukovice pa že leta redno sodeluje v kulturnem programu tradicionalnega srečanja planincev na Mali planini. Če potem pride še Tone Habjanič s harmoniko, je pa sploh lepo (nasmeh)! To so pač ljudje, ki jih poznaš in se zaneseš nanje. » Za gradom smo recimo izvajali razno razna pobalinstva. Sploh kadar je bil sneg, smo imeli prave bitke s kepami. Lukovičani in Čepljani na eni strani, Prevojci in Rafolčani na drugi strani. To je trajalo, vse dokler ni ukrepala šola in podelila nekaj ukorov, da je bil mir (smeh). Lepi spomini, ni kaj... « Je med vašimi najljubšimi morda tudi kakšen vrh v občini Lukovica? Čeprav zdaj le še izjemoma zahajam nad 2000 metrov nadmorske višine, sem še vedno precej aktiven. Ko so se začeli, sem bil redni udeleženec Rokovnjaških pohodov, zdaj pa hodim v Krašnjo na pohod v spomin na Staneta Belaka - Šraufa. Grem skupaj z brati, tudi letos smo bili vsi štirje. Sicer pa je moja priljubljena pot Gradiško jezero - Trojane prek Limbarske gore ali pa od Gradiškega jezera v Mlinše. Obe poti sta zelo lepi in izjemno prijetni za pohod. Poznam jih že tako dobro, da jih imam izmerjene na pet minut natančno. Ja, lahko bi rekli, da je doma še vedno najlepše ... Luka Maselj Priznanje tudi za Zlatopoljca Občina Mengeš je ob svojem občinskem prazniku v sodelovanju z območnim združenjem ZVVS Domžale in občinskim odborom Mengeš organizirala slovesnost z dnevom odprtih vrat. občudovali in za ubogljivost, spretnost in borbenost nagradili z aplavzom. Na ogled je bila tudi zanimiva razstava starega orožja, ki ga je razstavljalo KZD iz Kamnika. Godba vojske je s svojimi koračnicami naznanjala skorajšnji pri-četek osrednje slovesnosti, ki so se je udeležili številni udeleženci osamosvojitvene vojne, veterani območnega združenja ZVVS, Slovenska vojska, policija, policijsko veteransko združenje SEVER, Civilna zaščita, številni praporščaki. V pozdravnih besedah nas je nagovoril mengeški župan Franc Jerič, v nadaljevanju pa smo prisluhnili govoru predsednika območnega združenja ZVVS Domžale Janeza Gregoriča. Glavni govornik slovesnosti je bil predsednik republike dr. Danilo Türk. Številni zaslužni udeleženci so prejeli priznanja in odlikovanja za zasluge v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Med slednjimi sta bila tudi Janez Hribar iz Trnovč in Metod Pavlič iz Brezovice pri Zlatem polju. Oba sta sodelovala v enomesečnih pripravah in nalogah v Šentvidu pri Ljubljani, kjer je bila vojašnica s težko oborožitvijo takratne JLA. Za zasluge v osamosvojitveni vojni za Slovenijo so odlikovanja prejeli še nekateri občani naše občine. Tone Habjanič Janez Hribar in Metod Pavlič po prejemu priznanj Zanimva dogajanja so se pričela že v dopoldanskem času. Tako so številni obiskovalci na ploščadi za občinsko zgradbo z velikim zanimanjem ogledovali številno opremo in orožje Slovenske vojske, vojaška vozila, celo zloglasno Patrijo smo si lahko ogledali z notranje strani. Pozornost so privabila nase tudi policijska vozila, oprema in orožje Slovenske policije, svojo spretnost pa je prikazal tudi uniformirani policist na motorju. Poseben čar je v predstavitvenem programu prikazal policist s svojim dresiranim psom, saj so ga številni /> U ■ I v* I • • Srečanje družin, ki izvajajo rejniško dejavnost pri lovski koči na Prvinah V petek, 27. aprila 2012, smo v Društvu rejnic in rejnikov Domžale izpeljali srečanje družin, ki izvajajo rejniško dejavnost. Zbralo se nas je 103 udeležencev v pestri starostni sestavi od tistih, ki so komaj shodili, do teh, ki se že raje vozijo kot hodijo. V zdravem duhu smo na lep sončen dan večina prehodili pot iz Šentožbolta, mimo Bršle-novice do lovske koče na Prvinah. Tu smo imeli med prijetnim in sproščenim druženjem v naravi tudi okrepčilo, ki smo ga v društvu pripravili s pomočjo Gostinskega podjetja Trojane in prijaznosti Lovske družine Trojane Ožbolt, ki nam je brezplačno odstopilo ta dan v uporabo lovsko kočo. Obojim iskrena hvala. Marta Tomec Visoko priznanje za Luko Einfalta Konec junija je v avstrijskem Linzu potekala Mednarodna tubistična in evfonistična konferenca, ki se odvija vsako drugo leto in v svetu nizkih trobil tako velja za enega najprestižnej-ših dogodkov, na katerem sodelujejo vsi vodilni tubisti in evfonisti tega sveta. Tja je letos uspelo priti bivšemu dirigentu Godbe Lukovica, evfonistu Luki Einfaltu, ki je skupaj z norveško kolegico Anne Julie Skarpmo nastopil 27. junija, v Srednji dvorani linškega koncertnega centra Brucknerhaus. Luka Einfalt je po končani Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani najprej uspešno zaključil študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani, s čimer si je pridobil naziv 'Akademski glasbenik, profesor tube', izobraževanje pa je nadaljeval v švicarskem Luzernu, kjer je s končanim podiplomskim študijem postal prvi in še do danes edini Slovenec z nazivom evfonist. Danes si Luka poleg poučevanja mladih nadebudnih glasbenikov prizadeva tudi obogatiti slovenski repertoar skladb za evfonij in tako spodbuja marsikatere slovenske skladatelje k pisanju del za evfonij. Na koncertu v Linzu je tako predstavil naslednje skladbe za evfonij, ki so nastale prav na njegovo pobudo: Preludij in caprice Tomaža Habeta, Tri preludije Davida Beoviča, Euphorio Nenada Firšta, So Einfalt! Jake Puciharja, Koncert za evfonij Črta Sojarja Voglarja in Sam v sobi Pavla Mihelčiča. Ob tej priložnosti je torej Luka Einfalt na konferenci v Linzu poleg koncerta, na katerem je izvedel dela slovenskih skladateljev, predaval tudi o stanju slovenske glasbene kulture oz. položaju evfonija v njej. S tem je slušatelje na nek način seznanil z dogajanjem pri nas, po drugi strani pa razvitim zahodnoevropskim državam predstavil nezavidljivo stanje na domačih tleh. Prvi korak k izboljšanju je bil z udeležbo na tako pomembno konferenco dosežen, vsekakor pa bi se bilo za vzpostavitev nekega dolgoročnega izboljšanja potrebno večkrat usesti za mizo in pretehtati raznovrstne možnosti, ki bi postopoma prinesle napredek na tem področju. Ob koncu bi izrazil misel, da je za našo (majhno) državo osrednjega pomena že sodelovati na tako odmevnem dogodku in biti v koraku s časom. Velja pa omeniti tudi, da Luka Einfalt ni bil edini domači glasbenik, ki se je predstavil v Linzu; Slovenijo sta namreč v tekmovalnem delu programa zastopala tudi Lovro Sadek in Nejc Merc. Mihael Kozjek Zaključek veroučnega leta Tako kakor smo težko začeli, smo se v soboto, 9. junija, pri sveti maši težko poslovili, še sreča, da gre samo za nekaj mesecev počitnic. Kaj vse nam je Gospod podaril od septembra 2011 do junija 2012: 10 mesecev, približno 42 tednov, 300 dni, 7200 ur, 432.000 minut, koliko dobrega, manj dobrega, težkega, zelo težkega, prijetnega, veselega se je zgodilo med tem časom. Pomislimo v teh nekaj trenutkih, za kaj se bomo danes Bogu zahvalili, za kaj bomo prosili in kaj vse polagamo v njegove roke. S temi besedami iz ust osnovnošolke smo tokrat pričeli sveto mašo ob zaključku veroučnega leta, na konec šolskega bo potrebno še malce počakati. Besede nagovora Andreja Sveteta so bile namenjene veroučencem in so zvenele prav prijetno, saj konec prekladanja učbenikov, delovnih zvezkov pomeni, da so pred vrati počitnice. In vendar, kakor je potrebna šola, učenje, jemanje v roke učbenikov in delovnih zvezkov, v katere ste zapisovali, kar ste se naučili, so potrebne tudi počitnice. Čeprav porečete, da imate do počitnic pravico, si jih je treba zaslužiti, če ste si preko leta prizadevali narediti vse, kar je bilo za narediti, potem ste si jih zagotovo zaslužili. Med počitnicami bo čas tudi za druženje z brati, sestrami, starši, sorodniki in prijatelji, kajti počitnice so namenjene skupnemu druženju in spoznavanju drug drugega in drugih. Naj bomo na morju, v gorah, na izletu ali kje drugje, spoznali bomo, kako lepo je živeti in imeti čas drug za drugega, vendar ob tem ne pozabite na Boga na Brezmadežno Devico in evharistijo, ki so temelji trnja vez med Bogom in nami. Na koncu se je župnik v svojem imenu in v imenu župnije zahvalil še katehistinjam in ker spada branje in petje k katehezi mladega človeka, sta bili zahvale deležni tudi voditeljica Slomškovega bralnega priznanja Zinka Meden in zborovod-kinja Petra Avbelj. Lucija in Jure predstavnika devetošolcev, sta se župniku v imenu deve-tošolcev zahvalila za ves trud in potrpljenje skozi vsa leta, ko se je trudil z njimi, jih vzgajal v veri in jim dajali lep zgled krščanskega življenje. V njihova srca je zasadil seme vere, sedaj pa je od njih odvisno, ali ga bomo znali prav zalivati in skrbeti, da bo zraslo v lepo klasje. Gospod župnik, hvala vam za vse. Prosimo vas, podpirajte nas še naprej v svojih molitvah. Veseli smo, da ste tako pogumni in ste nas peljali na zaključni izlet v Gardaland, kajti v šoli žal že nekaj let nimamo zaključnega izleta. Za vedno bo ostal lep spomin v naših srcih in koga so poleg Jezusa tokrat ohranili globoko v svojih srcih mladi devetošolci si lahko samo mislite. Drago Juteršek Telovska procesija V naših krajih so praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi - Telovo poznali že zelo zgodaj in se je v prvotni obliki ohranil vse do danes. Procesijo v okolici Brda, kjer se moli med procesijo, in pri štirih oltarjih in opravi blagoslov na štiri strani neba, so z nedelje prestavili na sam praznik pred leti in vsako leto se je udeleži veliko vernikov. Na praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi v četrtek, 7. junija, drugi teden po Binkoštih, smo, potem ko smo prisluhnili nagovoru župnika Andreja Sveteta, v katerem nam je razložil, zakaj Jezus v podobi kruha in vina prihaja med nas in med nami ostaja, ponesli Jezusa med polje, travnike, sadovnjake, njive ... Telovska procesija, ko ljudje poromamo med polja in travnike, kjer so postavljeni oltarji, nas je tudi tokrat vodila po prelepi okolici gradu na Brdu, mimo čudovitega bajerja z lokvanji. Pri posameznem oltarju smo prisluhnili evangeliju in nato prosili blagoslova, rodovitnosti in da bi bili varni pred hudo uro, stisko in vojno. Posebno lepo je, ko se zberejo ljudje vsak iz svojega kraja in skupaj molimo za blagoslov. Blagoslov ali prošnja za božjo naklonjenost je toliko večja, kolikor večje je naše zaupanje, saj z izraženimi besedami pokažemo našo hvaležnost in prošnjo nebeškemu Očetu. In tudi vreme ni skazilo tokratnega druženja v velikem številu, ko smo pokazali svojo pripadnost Kristusu, ki želi biti med nami in vseh naših potrebah življenja. Drago Juteršek Slikarska šola Blaža Slaparja Slikar in oblikovalec magister Blaž Slapar je mlad umetnik, ki je svoje poslanstvo našel tudi v poučevanju slikarskih znanj željnih sokrajanov in vseh tistih, ki jim ustvarjalni duh narekuje, da morajo svojo notranjo ustvarjalnost prenesti na papir ali platno. V letu 2009 je ustanovil svojo slikarsko šolo za otroke in odrasle. Prvo leto je imel osem učencev, drugo leto devetintrideset, letos pa jih je slikarsko šolo obiskovalo kar dvainšestdeset. Njihova pestra starost od šest do petinšestdeset let, je narekovala, da je moral mentor sestaviti skupine po starosti in po krajih, le tako se je lahko vsakemu posebej posvetil in jih poučeval o umetnosti barv, tehnik, pogledov in še marsikaj se je potrebno naučiti, da ustvariš umetnino, ki si jo želiš. Slikarski razredi so delovali na osnovnih šolah v Moravčah, Brdu pri Lukovici in Dobu pri Domžalah, kjer so imeli v uporabi prostore. Slikali so s pasteli, akvareli, belimi pasteli na črn papir. Kulturni dom v Moravčah je pokal po šivih, že v avli je bilo veliko slikarskih stojal z umetninami, stene so bile polne, prav tako dvorana, ki je bila za to priložnost res premajhna. Veliko število obiskovalcev je želelo spoznati ustvarjalce in njihova dela. Vsak izmed dvainšestdesetih je bil predstavljen s svojim delom, video projekcijo in osebno na odru, kjer jim je mentor čestital za njihovo požrtvovalnost in ustvarjalnost. Branka bizjan iS» Atrans - Trojane - rimska mejna postaja (Članek v treh delih) 1. del - Mejna postojanka, mitnica in carina ob državni cesti Uvod: Gručasto naselje ob magistralni cesti Ljubljana - Celje je danes poznano predvsem po izvrstnih krofih, le malokdo pa ve, da je bila tu nekoč, poleg Trebnjega, najpomembnejša rimska cestna, poštna in carinska postaja v slovenskem prostoru. Čez hrib, ki je z 563 metri nadmorske višine najnižji prehod med ljubljansko in celjsko kotlino, so Rimljani zgradili državno cesto, ki je povezovala Italijo s provinco Norik, ob njej pa je zrasla naselbina Atrans. Rimska vojska je v naše kraje prodirala in jih postopna zavzemala od drugega stoletja pred našim štetjem, ko so ustanovili kolonijo Akvilejo (Oglej) v severovzhodni Italiji, do cesarja Avgusta, ki je ustanovil kolonijo Emono in imperiju priključil provinco Norik. Rimljani so na slovenskem ozemlju naleteli na staroselsko prebivalstvo, ki je bilo večinoma keltskega izvora. Na območju Trojan je takrat verjetno živelo keltsko ljudstvo Tavriskov, ki so bili z Rimljani v sporu, medtem ko so prostor okoli Celja naseljevali Noriki, ki so bili zavezniki Rima in so kasneje svoje kraljestvo mirno priključili rimskemu imperiju. Po rimski okupaciji je domorodno prebivalstvo opustilo stare utrjene višinske naselbine (npr. Gradišče nad Lukovico) in se večinoma naselilo v nižini, kjer jim je rimska država zagotavljala boljše življenje in relativno varnost, ki je trajala vse do barbarskih vpadov v pozni antiki. Rimljani so nato, kakor tudi drugod v imperiju, začeli z romanizacijo prebivalstva, ki je sprva potekala z naseljevanjem uradnikov in vojakov-veteranov iz Italije, nato pa z uveljavljanjem rimske kulture, vere in načina življenja, ki so ga sčasoma prevzeli tudi skoraj vsi staroselci. Za rimsko državo je bilo današnje slovensko ozemlje pomembno predvsem kot prehod iz Italije v Podonavje, v Panonsko nižino in naprej proti vzhodu. peljala po trasi Akvileja (Oglej) - Okra (Razdrto) - Nauportus (Vrhnika) - Emona (Ljubljana) -Atrans (Trojane) - Celeja (Celje) in Poetovio (Ptuj), kjer se je ločila na severno, ki je peljala proti Sa-variji (Szombathely) in na vzhodno, ki je šla proti Mursi (Osijek). Cesta je bila pomembna za razvoj poštne mreže, za razvoj trgovine, predvsem pa je omogočala hitre premike vojaških enot, kar je bilo v kasnejših obdobjih ključnega pomena za obrambo meje na Donavi. Obstoj ceste Emona - Atrans dokazujejo številni najdeni napisi, oznake na Peutingerjevem zemljevidu iz 5. stoletja (pod imenom Adrante), omembe na dveh antičnih itinerarjih - Antoninskem (3. stoletje) in Burdigalskem (4. stoletje), kjer se Trojane navajajo pod imenom adrante mansio oziroma mansio Hadrante, in mnoga arheološka izkopavanja. Trasa same rimske ceste je dobro poznana v okolici Trojan, medtem ko v dolini Radomlje, skozi Črni graben še ni povsem dokazana. Živahen promet na tej pomembni prometni žili je zahteval velika vzdrževalna dela in dober nadzor, kar ni pomenilo le vzdrževanja same ceste, ampak tudi vse pripadajoče infrastrukture od počivališč, živinskih napajališč, poštnih in tovorih instalacij do gostišč, skladišč in hlevov za vprežno živino. To nalogo so opravljale rimske utrdbe ali postojanke in njihove posadke - ena od njih je bila tedaj postavljena na Trojanah -Atransu. Vf t'-:-- 7 ,"„ **** v s: " :: ( •t ' -li. • * v' ar ,« d ' .S' - . gg •" . .. "«jfc V . rr- ■ Rimska cesta Emona - Celeja) Rimska cesta Čez Atrans je vodila pomembna pot že v prazgodovini. V vedi se je zanjo uveljavilo pojmovanje »jantarna pot«, saj je povezovala z jantarjem bogato območje Baltika z Akvilejo in drugimi večjimi središči v Italiji, kjer so iz jantarja izdelovali dragocen nakit. Zato so ta odsek, kjer je bila že utečena komunikacija, izkoristili tudi Rimljani. Avgustov naslednik Tiberij je dal zgraditi državno cesto s statusom via publica (javna cesta), kar pomeni, da so jo gradili rimski legionarji, financiral pa jo je državni proračun. Taka rimska cesta je bila tlakovana, široka do 6 metrov, njena trasa pa je potekala čim bolj naravnost, čeprav je bila vsaj deloma prilagojena terenu. Cesta je Peutingarjevzemljevid iz 5. stoletja Naselbina Z oblikovanjem 10. italske regije leta 14 po Kristusu ob severovzhodnem delu Italije in s priključitvijo avtonomnega kraljestva Norik, ki je postal rimska provinca, je bila meja med obema upravnima enotama postavljena na Trojane, ki so tako postale mejna postojanka, pomembna mi-tniška in carinska postaja ter ena od točk italske carine, ki so jo Rimljani pobirali od Norika do Tra-kije, njen osrednji urad pa je bil v Petovioni (Ptuju). Tako imenovano »ilirsko carinsko območje« dokumentirajo izključno epigrafski viri - napisi. Samo ime kraja je predkeltskega izvora, saj je na najdenih napisih izpričano tudi božanstvo Atrans, kar pomeni, da je bilo območje poseljeno že v prazgodovini. Južno od rimske ceste, ki je tekla po grebenu skozi današnje Trojane, se je, delno pod temelji današnjega naselja, širila rimska naselbina in se spuščala po terasah južnega pobočja skoraj do potoka Orehovica. Ena od nekro-pol (pokopališč) je bila ugotovljena zahodno od naselja in sicer med Trojanami in hribom Učak, kjer je bila ugotovljena tudi utrjena stražarnica. Označena je lega naselbine Atrans ter ugotovljena trasa rimske ceste; Vir: Register nepremične kulturne dediščine http://giskds.situla.org/giskd/ Mejna postojanka, mitnica in carina Mejna postaja z uradnim rimskim imenom Statio Atrantina je predstavljala tudi mejo med emonskim in celejanskim mestnim območjem, pri čemer je sama pripadala celejanskemu. Da je bila pri trojanski postaji res meja, priča napis na rimskem miljniku, postavljenem leta 354 za časa vladarja Konstancija II., ki so ga našli blizu Srem-ske Mitrovice, takrat pomembnega rimskega mesta »Sirmium«. Iz napisa je razvidno, da so pri Trojanah proti vzhodu na novo začeli šteti miljne kamne. Od Trojan pa do izliva Save v Donavo (ab Atrante ad flumen Savum) je bilo 346 rimskih milj. Omenjeni miljnik priča tudi o obsežni obnovi cest in mostov, ki je sledila po velikih bitkah državljanske vojne, o kateri bomo še govorili. Tudi mitninska postaja oziroma mitnica na Trojanah je na najdenih napisih dokumentirana kot statio Atrantina. Sicer pa je iz tega rimskega imena razvidno, da so bile Trojane sprva postaja Statio, ki je imela vojaški in policijsko nadzorni značaj. Kasnejše ime Mansio Adrante pa priča, da je šlo za počivališče z nočišči, ki je bilo sprva namenjeno predvsem vladarjem, kasneje pa je izraz Mansio postal sinonim za poštno postajo. Tako imenovani Mansiones so bile lahko v večjih in manjših naseljih, na povsem neposeljenih točkah, ali pa tako kot Trojane na prelazih ali mejnih prehodih med provincami. Ker na območju Trojan ni bilo mest, so le-te imele posebej pomembno vlogo kot pomožna upravna postaja s finančno upravo, ki je nadzirala mejni prehod med 10. Italsko regijo in provinco Norik. Da je bila naselbina Atrans poštna postaja, izvemo tudi iz zgoraj omenjenih itinerarjev. Poštne postaje so služile tudi za preprego konj. Carino so morali ne glede na pravni status plačevati vsi prebivalci rimske države. Že v Av-gustovem času je bila carinska služba razdeljena na osem območij, med katere je spadalo tudi Ilirsko, ki je vključevalo območje podonavskih in balkanskih provinc. Pobiranje carine so cesarji v tej dobi zaupali zakupnikom, vendar so že v drugi polovici 2. stoletja pobiranje prevzeli državni uradniki - prokuratorji. Carinska postaja Atrans je posebej omenjena za časa cesarja Septimija Severa na začetku 3. stoletja. (se nadaljuje) Mitja potočnik Tud' mešat znamo Da imamo v dolini Črnega grabna ogromno talentov, se verjetno strinjamo vsi tukajšnji prebivalci. Od pridnih gospodinj, ki pripravijo take dobrote, da se šibijo mize, do umetnikov, ki zabavajo občinstva, da o nadarjenih glasbenikih niti ne govorimo in še bi lahko naštevali. Imamo pa tudi ljudi, ki imajo bolj redke talente. Včasih so nam »domače čajč-ke« kuhale naše babice, danes pa za mladino ob zabavah poskrbijo barmani, in da je za to res potreben talent, veliko vaje in znanja, potrjujejo tudi različna tekmovanja, ki se jih barmani udeležujejo. Eno takih je bilo pred kratkim na Bledu, in udeležil se ga je naš občan David Avbelj. Pestro dogajanje na državnih športnih igrah podeželske mladine V petek, 25. maja, in v soboto, 26. maja, so v Blagovici potekale državne športne igre podeželske mladine, ki je prvi tovrsten dogodek, ki se je zgodil v občini Lukovica. Društvo podeželske mladine Blagovica je v soboto gostilo mlade iz vse države, ki so se pomerili v šestih športnih disciplinah, zvečer pa je za dobro vzdušje poskrbel ansambel Mladi godci. V torek, 15. maja 2012, se je barmanska ekipa gostinske šole v Ljubljani, ki so jo sestavljali David Avbelj, Marin Krizmanič, Jožef Fartek in Andrej Kamin pod mentorstvom strokovnega učitelja Ludvika Luke Fekonje, podala na Bled. Tam je potekalo že 34. mednarodno tekmovanje barmanov in ekipno državno tekmovanje dijakov srednjih šol za gostinstvo in turizem Slovenije v mešanju barskih pijač za pokal FRUCTAL SELECTION. Najprej je bila na sporedu predstavitev šolskih ekip. Vse ekipe je pozdravil predsednik Mednarodne zveze barmanov IBA Derrick Lee. David je nastopil v kategoriji C, v kateri mora dijak pripraviti lastno kreacijo Fancy DRINKA za štiri osebe. Pri lastni kreaciji mora obvezno uporabiti najmanj tri proizvode FRUCTALA in vsaj enega izmed sirupov RIEMRSCHMID, mešana barska pijača pa je lahko sestavljena iz največ šest sestavin, vključno z dolivanjem. David se podal v boj z lastno kreacijo z atraktivnim imenom Simfonija pomladi, ki je bila na tekmovanju edina brezalkoholna mešana pijača. Predsednik Društva barmanov Slovenije Aleš Ogrin in Derrick Lee, predsednik Mednarodne zveze barmanov IBA, sta na podlagi poročila ocenjevalne komisije najboljšim v vsaki kategoriji podelila pokale za opravljeno delo in osvojena mesta. David je dobil pokal za 2. mesto v kategoriji Fancy drink. Njegov koktajl je dobil tudi najboljšo ceno za videz, aromo in okus. Ekipno je ljubljanska šola za gostinstvo osvojila 2. mesto. V posebno zadovoljstvo ekipi je bila pohvala predsednika Mednarodne zveze barmanov IBA Derricka Leeja in barmanov ocenjevalcev za videz, aromo in okus kreacije Simfonija pomladi v kategoriji Fancy DRINKA. Marko Jutršek Društvo podeželske mladine Blagovica se je pod vodstvom predsednika Aleša Resnika in njegove desne roke Aleša podbelška lotilo organizacije dogodka že v marcu, na izpeljan projekt pa so ponosni prav vsi člani društva. Dogajanje se je pričelo že v petek popoldne oziroma proti večeru, ko so se v Blagovici zbrali krajani in kljub dežju preživeli sproščen večer pred pomembnim dnevom. Prav tako je v petek pršla prva ekipa iz Suhe krajine, ki je noč prespala v Darsovih prostorih. V soboto se je dogajanje začelo že ob 8. uri zjutraj, kjer so se tekmovalci okrepčali pri zajtrku in pozdravili prihod ekip, ki so prihajale. Prijave so se pobirale do 9.30, na igrah pa je tekmovalo 10 društev, in sicer društvo študentov Zootehnike, Moravče, Kamnik, Maribor, Metlika, Sveti Jurij ob Ščavnici, Suha krajina, Tešanovci, Mirna Peč in ekipa iz Blagovice. 130 tekmovalcev se je med seboj pomerilo v nogometu, odbojki, košarki, teku moških in žensk, strelu na gol in v smučanju. Aleš Resnikje ob zaključku dneva dejal: "Zelo sem navdušen, da je kljub nestanovitnemu vremenu prišlo toliko obiskovalcev. Pričakovali smo jih še več, vendar bi Zveza podeželske mladine lahko naredila več reklame za igre v Blagovici. Upam, da bo še kdaj toliko mladih športnih navdušencev prišlo v naše kraje." Njegovemu mnenju se je pridružil tudi Aleš Podbelšek: "Tudi jaz menim, da bi bilo samo dogajanje lahko bolj oglaševano, saj je Zveza dala večji poudarek na drugih prireditvah in nas reklami primerno tudi manj finančno podprla. Ugotovili smo, da izvedba takšne prireditve ni enostavna, da je več dela, kot smo ga pričakovali, vendar smo kljub temu super izpeljali dogajanje v Blagovici." Vsi člani društva so se pri organizaciji res potrudili, pripravljali stvari že en teden prej in imeli tudi snemanje za oddajo Dobro jutro, ki je prav tako poročala o igrah. "Vsak dan je bilo na nogah najmanj po 30 ljudi, naši zvesti člani, ki so prostovoljno žrtvovali svoj čas in trud, tako pri organizaciji kot pri pospravljanju,"je še dodal Aleš Resnik. Neža Iglič, ki je članica društva, je povedala, da je bilo delo dobro organizirano, vsak član je bil določen za svojo nalogo, predstavniki pa so komunicirali z glavnimi, tako da ni prihajalo do nesporazumov. "Zadnje dni smo bili v Blagovici od jutra do večera, fantje so si vzeli dopust tudi v službah in se maksimalno posvetili organizaciji športnih iger. Lahko bi rekla, da smo tempo življenja čisto podredili igram, vendar se je glede na končni rezultat izplačal ves trud, ki smo ga vložili!' Prav tako sta se predsednika zahvalila sponzorjem, ki so pripomogli k izvedbi celotnega dogodka, Občini Lukovica, ki je posodila šotor, Cirilu Smrkolju iz Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije in Katarini Hočevar, poslanki liste Gregorja Viranta. Ostali sponzorji pa so bili ELES, Zidarstvo Resnik, TGT Lavrič, Simtek d.o.o. Lukovica, GP Trojane, Pomoč na cesti Kavčič Tomaž s.p, Transporti Cerar in Jerebtrans d.o.o. Lea Smrkolj Zaključni izlet na Rakitno 21. junija smo z učenkami in učenci 3. a in b razreda odšli na zaključni izlet na Rakitno. Ob prihodu smo se sprehodili do jezera in se tam najprej okrepčali z malico. Poiskali smo hišico Muce Copatarice, ki pa se je preselila v bližino zdravilišča. Na pohodu smo se naužili ogromno svežega zraka, potem pa še poigrali na igralih in si ogledali jezero. Pred odhodom smo se ohladili še s sladoledom. TiNA Uštar Študentski klub Domžale Obisk predstavnika založbe MIŠ Ko zadiši po poletju, je Kopal- jn pisate|jke Barbare Hanuš kanje pred vrati Pa smo le dočakali konec šolskega leta, tudi študijsko se počasi umika poletnim počitnicam, mmmmmmmmm, že diši po poletju ... kar pomeni, da je prišel tudi čas za vaše in naše Kopalkanje. Spet se bomo prepuščali elektronskim ritmom pod zvezdnatim nebom in v poletnem vzdušju ob domžalskem bazenu. Drugi del velike sage elektronske glasbe v najboljšem ambientu v Domžalah bo v nas združil vtise poletja in nam napolnil baterije pred novo dozo znanja kar na zadnji avgustovski dan, torej v petek, 31. avgusta. Z nami bodo že dobro poznani fantje sanjske ekipe Rootsinsession & friends s Pi-erom in Fujem. Postregli nam bodo s preverjeno dozo reggae bitov, bobna in basa, dubstepa, hiphopa in dancehalla. Ne pozabi in predvsem ... pripravi se na osvežitev! Z odličnim izborom glasbe. Z najboljšo družbo. Po ustaljenih pričakovanjih pa bomo poskrbeli tudi za brezplačen prevoz domov - gremo vse do Ljubljane in Kamnika. Člani Študentskega kluba Domžale in Študentskega kluba Kamnik lahko karto za simbolno ceno kupite v klubskih prostorih, vsi ostali pa jo lahko na istem mestu kupite še vedno po študentski ceni oz. kar na samem mestu zločina na dan dogodka za odtenek dražje! Kopalkaj se z nami tudi to poletje! Se vidimo! Ana Strnad Tudi letos je po vsej Sloveniji potekal mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom v času od 15. do 22. maja. Dotaknil se je tudi nas na obeh podružnicah v Blagovici in Krašnji. Pod pokroviteljstvom založbe Miš, ki ima sedež na Gorjuši, torej je nedaleč stran od nas, nas je obiskala pisateljica Barbara Hanuš, ki pa ni samo pisateljica. Je učiteljica, pedagoginja, knjižničarka in uči na šoli, ki jo obiskujejo učenci, ki so prišli iz tujih držav. Na podlagi svojih izkušenj je začela pisati zgodbe za mlade, ki spodbujajo medkulturni dialog. Njene slikanice za mlade pripovedujejo zgodbo, obenem pa so zapisane tudi v jezikih otrok, ki prihajajo k nam in našega jezika ne poznajo. Je tudi avtorica beril in priročnikov za poučevanje književnosti za prvih pet razredov osnovne šole. Poleg tega je avtorica Cicidojevih in Ci-cibanovih veselošlskih vprašalnikov, zgodb v slikah, slikopisov, didaktičnih nalog in še bi lahko naštevali. Predstavila nam je slikanice O Jakobu in muci Mici - Rojstni dan, O Jakobu in muci Mici - Novoletna smrečica, Modri medvedek opazuje, Modri medvedek spoznava barve in oblike, Modri medvedek spoznava piše Slikanica O Jakobu in muci Mici - Rojstni dan je bila nominirana za nagrado izvirna slovenska slikanica, uvrščena pa je v evropsko zbirko slikanic. Na koncu predstavitve je vsak učenec dobil knjigo s pisateljičinim podpisom. Prvi in drugi razred slikanico O Jakobu in muci Mici, tretji, četrti in peti razred pa knjigo Andreja Rozmana Roze Gospod Filodendron in marsovci. V imenu obeh šol bi se zahvalila založbi Miš za pokroviteljstvo pri darilu knjig in pisateljici Barabari Hanuš za nadvse prijeten obisk. Oboje dviga pomen branja, ga spodbuja in mu daje visoko ceno. Irena Orehek Kolesarski izpit za učence petih razredov OŠ Janka Kersnika Brdo Učenci petih razredov so ob koncu šolskega leta imeli še eno zadolžitev - opravljanje kolesarskega izpita. Zakon o varnosti cestnega prometa namreč določa, da šola usposobi učence za samostojno vožnjo kolesa v prometu ter da preveri znanje in sposobnosti za vožnjo in izda kolesarske izkaznice. Prometna vzgoja je tudi sicer stalna naloga v programu življenja in dela osnovne šole že od 1. razreda dalje, preizkus znanja in praktičnih sposobnosti pa učenci opravljajo v 5. razredu. Pri tej starosti naj bi bili namreč sposobni predvidevati potek dogajanj, teoretično znanje povezovati s prakso, ocenjevati hitrost, oddaljenost, reakcijski čas, zavorno pot, vidnost, tehnično urejenost in predvsem posledice ravnanja v prometu. Skupna naloga šole in staršev pa je, da v okviru zakonskega določila presodijo, kdaj je učenec telesno in umsko sposoben za samostojno vožnjo. Teoretično znanje smo preverjali s pomočjo računalniškega programa. Vsak učenec je imel možnost trikrat opravljati teoretični del, velika večina učencev ga je tudi opravila in pripravljeni so bili na praktično vožnjo v okolici šole.V šoli imamo pet opremljenih koles, nekateri učenci pa so pripeljali tudi svoja. Pri vožnji smo imeli priložnost opazovati tudi druge udeležence v prometu in bili kritični tudi do njihove vožnje. Predvsem v krožnem križišču na Brdu so tudi najmlajši udeleženci opazili veliko napak voznikov - največkrat je veljalo kar »pravilo hitrejšega«, tako tu naši učenci niso dobili najboljšega zgleda. Pri opravljanju kolesarskega izpita so imeli učenci varnostne brezrokavnike, tako da so bili vidni na daleč. Na tej vožnji pa smo naleteli na veliko obzirnost voznikov, saj se je zgodila tudi kakšna napaka zaradi neizkušenosti z naše strani. Tudi praktični del je večina učencev opravila. Vsi, ki so opravili kolesarski izpit, so seveda komaj čakali, da dobijo kolesarske izkaznice. Žal pa marsikdo takoj, ko prejme izkaznico, pozabi, kaj smo se naučili in že na poti domov je opaziti koga, ki ima čelado pripeto na krmilu. Zato je pomembna vloga tudi staršev, saj je sprotno opozarjanje še vedno potrebno, predvsem pa je nenadomestljiv zgled varne vožnje. Marija Demšar Verižni eksperiment V letošnjem šolskem letu se je pet učencev osmih razredov odločilo, da bodo sodelovali na verižnem eksperimentu. Ti učenci so: Domen Dragar, Kristjan Omahna, Klemen Omahna, Jan Slapar in Miha Zajc. V napravo, ki se imenuje Zelena mašina, so vložili veliko ur dela, pa tudi nekaj materiala je bilo potrebno nabaviti, čeprav so se držali načela, da večino naprave izdelajo iz odpadnih predmetov. se potem vse naprave sestavijo v verigo, v tako imenovani verižni eksperiment. Ob 15. uri je bil uraden začetek z govori prodekana, predstojnice oddelka za fiziko in oseb, zadolženih za izvedbo Verižnega eksperimenta. Naprave v verigi so ocenjevali trije člani strokovne komisije. Pri prvem zagonu Verižnega eksperimenta je napovedovalec pojasnjeval potek eksperimenta, pri drugem zagonu pa je to počel za vsako napravo posebej eden od članov vsake ekipe. Vmes med zagoni se je zagnala še demo veriga, kamor bodo po končani prireditvi uvrščene izbrane naprave z letošnje prireditve. Obiskovalci in nastopajoči so imeli med odmori možnost videti še poskuse s tekočim dušikom, ki so bili prava paša za oči. Strokovna komisija je na koncu podala rezultate. Za nas se je izšlo nad pričakovanji. Naš eksperiment in še trije drugi so bili uvrščeni v demo verigo in bodo skupaj s trenutnimi členi v demo verigi na ogled na raznih prireditvah po vsej državi. Zato se ob tej priložnosti zahvaljujem sodelujočim učencem, avtorjem Zelene mašine za ves trud in iznajdljivost, ki ste ga vložili v izdelavo naprave in vam iz srca čestitam! Prav zaradi tega, ker delo na taki napravi zahteva veliko truda, znanja, potrebno je še marsikaj premisliti, pogruntati, se dogovoriti in najti ustrezne rešitve, je že sodelovanje na tej prireditvi zelo velik uspeh. Posebna zahvala gre tudi Branislavu Zajcu, ki nas je odpeljal na sklepno prireditev in teden dni prej pomagal dostaviti napravo na kraj prireditve. V imenu šole in v mojem imenu iskrena hvala! Upam, da bomo drugo leto na tej prireditvi ponovno zastopali barve naše šole. Mentor; Damjan Gašpark Športne igre učencev z Brda v Blagovici Kaj natančno je Verižni eksperiment? Naj citiram definicijo s spletne strani, namenjene verižnemu eksperimentu: »Verižni eksperiment je skupek naprav, ki se poganjajo ena za drugo, tako da prejšnja sproži naslednjo, po principu podiranja domin. Kroglica na koncu enega člena sproži delovanje naslednjega. Verigo sestavljajo neodvisne naprave, v katere je vgrajenih veliko zanimivih pojavov in prikazujejo različne fizikalne zakonitosti.« Letošnja sklepna prireditev je potekala 8. junija na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Namen letošnje prireditve je bil izbrati najboljše člene oziroma naprave, ki bodo vključeni v Demo verigo. Demo veriga je sestavljena iz desetih členov in se prikazuje na raznih prireditvah in naravoslovnih dnevih, lahko pa se jo ogleda na Pedagoški fakulteti ali pa se jo prepelje na izbrane lokacije. Učencem se na ta način lahko popestri dneve dejavnosti ali pa se zadevo prikaže na kakšni prireditvi v okviru šole. Nekaj o letošnji prireditvi. Tekmovalci smo se zbrali na Pedagoški fakulteti 8. junija ob 14. uri, imeli smo eno uro časa za umestitev naprave v verižni eksperiment. Ekipe so morale upoštevati določene omejitve glede dimenzij in velikosti kroglic, ki potujejo po napravah, da Ob koncu šolskega leta smo z učenci četrtih in petih razredov obiskali Podružnično šolo v Blagovici, ki nas je gostoljubno sprejela in pripravila športne igre. Za učence petih razredov je druženje še posebej pomembno, saj bodo učenci iz Blagovice v naslednjem šolskem letu nadaljevali šolanje na Brdu in je prav, da se spoznajo že prej. Čeprav je bil dan zelo vroč, ni manjkalo zagnanosti tako s strani organizatorjev kot udeležencev. Najprej smo se pomerili v večno priljubljeni igri Med dvema ognjema, nato pa nadaljevali z vlečenjem vrvi, »trinogem teku«, odbojki in nogometu. Posebej zabavno je bilo, ko so se na start v teku z zavezanimi nogami postavile tudi učiteljice ... (vse se je srečno končalo). Marja Demšar Mlinček se vrti Učenke in učenci 3. b razreda so v šolo prinesli raznovrstne mlinčke, ki so jih doma izdelali s pomočjo očkov in drugih odraslih družinskih članov. Vse te mlinčke so tudi preizkusili kar na pipi pri umivalniku. Vsi so se zavrteli. TiNA Uštar Državno mladinsko gasilsko tekmovanje V soboto, 2. junija 2012, zgodaj zjutraj smo se mladinke PGD Prevoje Pia Marinček, Katja Omahna, Nejka Dimc, Lea Omahna, Lea Kašnik, Ema Pavlič, Eva Kveder, Hana Urbanija, Lidija Kocijančič, Ema Lekan, Zala Marinček ter mentorja Damjan in Klemen, ki sta za vse najbolj zaslužna, odpeljali proti Ptuju. Po nekaj kilometrih smo se ustavili v Blagovici, kjer smo »pobrali« mladince PGD Blagovica. Vso pot nas je spremljala glasba, petje in smejanje. Po nekaj uricah vožnje smo prispeli na mestni stadion Ptuj. Prvi pogled na progo je bil strahovit. Napetost je naraščala in ob 9.20 smo se punce podale na tekmovalno progo z ovirami. Vajo smo naredile skoraj odlično. Bile smo zadovoljne, a vedno bi bilo lahko boljše. Po vsem tem je sledila še štafeta in vaja razvrščanja. Občutek je bil odličen. Imele smo izvrstne navijače. Najbolj glasni so bili mladinci PGD Blagovica, ki so pristali na 27. mestu. Ker smo že vse potrebno opravile, smo se odpravile po starem mestu, malo pa smo zašle še do trgovin. Čas je tekel in tekel, napetost pa je naraščala in naraščala. Čas je bil za razglasitev. Kot ponavadi so sodniki razglasitev zavlačevali, mi pa smo vse utrujene stale na razglasitvenem prizorišču. Kar naenkrat za- slišimo: »Tretje mesto, PGD Prevoje!« Ulile so se solze sreče, vse vesele, srečne kot še nikoli, smo poskakale na stopničke po medalje. Drugo mesto so zasedle mladinke PGD Ljubljana-Rudnik, zmagovalke pa so bile PGD Zbilje. Ko je bilo vse to končano, smo se odpravili proti domu. Vse smo v roke vzele telefon in klicale starše, prijatelje in sorodnike, da jim sporočimo veselo novico. Po dolgi poti smo se pripeljale na dvorišče PGD Prevoje. Tam smo doživele sprejem, s plakatom prilepljenim na vratih. Sledila je zaslužena zabava, in »pižama party« pri eni od članic desetine. Vse se zahvaljujemo Mateji Pavlič za več kot odličen zajtrk in prenočišča za deset mladink. Kar pa je najlepše, smo se s to uvrstitvijo na 3. mesto, uvrstile v kvalifikacije za gasilsko olimpijado v Franciji, ki bo aprila 2013. Upajmo na najboljše! Nejka DiMc ŠD Lukovica v hribih 7. turnir v malem nogometu za pokal KS Rafolče V soboto 23., in nedeljo, 24. junija, je Športno društvo Lukovica organiziralo dvodnevni pohod v slovenskem visokogorju. Prvi dan smo se iz Raven v Bohinju podali do doma Zorka Jelinčiča na Črni prsti, kjer smo tudi prespali. V zgodnjih nedeljskih urah smo pot nadaljevali prek Rodice do Vogla, od koder smo se z nihalko tudi vrnili nazaj v dolino. Tako smo prehodili greben, ki ločuje bohinjsko stran od Baške grape, zato je pot zelo lepa in slikovita, z razgledom daleč naokoli. Kljub neobetavni vremenski napovedi smo imeli srečo z vremenom in smo pot prehodili v suhem. V športnem društvu načrtujemo podoben visokogorski izleti tudi v jesenskih mesecih in vas ob tem vabimo, da se nam pridružite. Lenart Capuder V nedeljo, 20. maja 2012, so se zbrali navijači, organizatorji in igralci devetih ekip malega nogometa: Gradnje Brlec, Efebi, Aqua Bar, Stojna oprema Narobe s. p., Gostilna Škarja, Sandi Team, California, Krtek Team in ŠD RCU. Iz predtekmovanja v treh skupinah so se v polfinale prebile ekipe: 1. polfinale: Gradnje Brlec : Sandi Team, kjer je zmagala ekipa Gradnje Brlec. 2. polfinale California : Strojna oprema Narobe s. p., kjer je zmagala ekipa California. V finalu je zmagala in osvojila pokal ekipa California, drugo mesto je zasedla ekipa Gradnje Brlec, 3. mesto pa je osvojila ekipa Strojna oprema Narobe s. p. Pokale najboljšim so predsedniku ŠTD Rafolče Stanetu Brezniku pomagala podeliti brhka rafolška dekleta in žene, predsednik KS Rafolče Marjan Kveder pa se ni mogel udeležiti slovesnega zaključka, ker je imel še veliko dela z organizacijo praznovanja Abrahama. Skupaj je bilo v sončnem vremenu odigranih 12 tekem, ki sta jih korektno sodila domača sodnika Janez Iglič in Bojan Čolić. Tehnično vodstvo je bilo spet v rokah računalničarja Marka Breznika. Za tekmovalce in gledalce je bilo kot vedno dobro poskrbljeno z jedačo in pijačo. viktor Jemec Ekipa ŠKD Bregar zmagala na nogometnem turnirju v Šentvidu V soboto, 19. maja, je v Šentvidu potekal turnir v malem nogometu, ki ga je priredilo Športno društvo Prevoje. Na turnirju je sodelovalo osem ekip, ki so se med seboj najprej pomerile v dveh skupinah, najboljše štiri pa so nato sodelovale še v zaključnih bojih. V finalu je po napeti in izredno izenačeni tekmi šele po prostih strelih zmagala ekipa ŠKD Bregar, ki je bila boljša od ekipe Veveričk. V tekmi za tretje mesto je bila od ekipe Lukovica boljša ekipa Meho teama. Sproščeno in živahno vzdušje je še dodatno podkrepilo lepo vreme, dogodek pa je tako pripravil lep uvod v večerni ogled finalne tekme lige prvakov. Marko Klopčič Lukovica športa v znamenju domače ekipe Kot je sedaj že v navadi, se je v drugem vikendu junija na Brdu pri Lukovici odvijal dvodnevni športni dogodek, ki je privabil več kot 150 udeležencev od blizu in daleč. V soboto, 9. junija 2012, je tako potekal malonogome-tni turnir, na katerem je sodelovalo 15 ekip. Žal je bil turnir v znamenju dežja in posameznih nalivov, a kljub temu smo sobotni turnir uspešno pripeljali do konca. Tretje mesto je osvojila ekipa Steklarstva Šipca, za prvo mesto pa sta se pomerili ekipi ŠD Lukovica in pekarne Srček d.o.o. Po rednem delu je bil rezultat izenačen 1:1, tako da so o zmagovalcu odločali kazenski streli, po katerih je bilo srečnejše domače moštvo ŠD Lukovica. Nedelja je bila v znamenju košarkarskega turnirja (tri na tri), na katerem se je pomerilo 12 ekip. Po razburljivih igrah, polnih atraktivnih potez, je bila spet najboljša domača ekipa, drugo me- sto je zasedla Ta zadna ekipa iz Moravč, tretje mesto pa je pripadlo ljubljanski ekipi Plata. Pred finalno tekmo se je odvijala tudi revijalna tekma osnovnošolskih ekip OŠ Janka Kresnika Brdo in OŠ Jurija Vege iz Moravč, na kateri smo lahko spremljali bodoče upe košarkarske igre. Naj omenim, da sta se v ozadju odvijali tudi tekmovanji v natančnem streljanju na gol in v metanju trojk; prvega je osvojil Matjaž Košir, izza črte pa je bil najnatančnejši Matic Cit. Za uspešno izpeljano športno prireditev se je potrebno zahvaliti vsem članom ŠD Lukovica, Sebastianu Čemažarju, vodstvu OŠ Janka Kersnika Brdo, občini Lukovica, PGD Lukovica in vsem udeležencem Lukovce športa, brez katerih preprosto ne gre. Robert pestotnik šD Lukovica NK Dob si je uvrstitev v 1. SNL priigral tudi s fanti iz Črnega grabna Zgodovinski uspeh z napako K največji senzaciji zadnje sezone slovenskega nogometa so precej prispevali tudi nogometaši iz občine Lukovica. Sašo Avbelj, Jan Češnjevar in Mitja Klopčič so bili nepogrešljiv del NK Dob, ki si je z zmago nad kranjskim Triglavom priigral uvrstitev med najboljših deset slovenskih klubov. Čeprav so se v Dobu, kjer je predsednik kluba direktor Gostinskega podjetja Trojane Bojan Gasior, temu zaradi strogih zahtev licen-ciranja odpovedali, to prav nič ne zmanjšuje njihovega uspeha. Vir: nkdob.com Po uvodni zmagi na gostovanju (2:0) je bil uspeh doma še prepričljivejši: pred okrog 1500 gledalci so zmagali s 4:0 in nepopisno slavje se je lahko začelo. Toda še preden se je rajanje dobro končalo, je že sledil šok. V klubu so se namreč odločili, da se odpovejo 1. SNL - ovira je predvsem infrastruktura. »Rešitev bi bila samo ena, seliti se na igrišče, ki ustreza in ima licenco za igranje tekem v 1.SNL. To bi pomenilo, da se selimo z našega dobskega igrišča, da postajamo 'potujoči cirkus'. Izgubili bi svojo identiteto, odšli bi iz okolja, v katerega spadamo in nam je vseskozi stal ob strani,« je v izjavi za javnost zapisal Gasior. Dob je tekmovanje v 2. SNL sicer končal na 2. mestu, 20 točk za prvouvr-ščenim Aluminijem iz Kidričevega. Tudi v 1. SNL se ne bi sramotili »Razočaranje je bilo veliko, toda odločitev kluba je potrebno spoštovati,« je povedal Avbelj, ki je v sezoni 2003/04 za NK Domžale že odigral pet tekem med slovensko nogometno elito, in dodal: »Žal ne bomo mogli uživati v tem, kar smo dosegli ...« Podobnega mnenja sta tudi Češnjevar in Klopčič, ki upata, da se bo Dobu podobna priložnost ponudila še kdaj in da takrat infrastruktura ne bo več ovira. Nogometaši so prepričani, da bi se brez težav - s kakšno okrepitvijo - kosali tudi z najboljšimi v državi. »Mislim, da se nikakor ne bi sramotili,« je prepričan Avbelj. Fantje imajo znanje - na igrišču in izven njega V ekipi nesojenega prvoligaša so poleg omenjene trojice še trije mladi nogometaši iz Črnega grabna (Lovro Pogačar Capuder, Uroš Klopčič in Matej Križman), ki so v sezoni 2011/12 nastopili na po eni tekmi. »V Lukovici in okolici se igra dober nogomet, zato ni čudno, da smo zraven. V Črnem grabnu je ogromno talentov, ki pa žal večinoma ostanejo neizkoriščeni,« je povedal Češnjevar in dodal, da je pomembno, da imajo mla- Vir: nkdob.com di nogometaši tudi primerno izobrazbo. »Dobra plat tega, da ne gremo v 1. SNL, je vsaj, da bom lahko še naprej usklajeval študij in nogomet,« je pristavil. Študenta sta sicer tudi Avbelj in Klopčič, v mlajših selekcijah NK Dob pa igra še ogromno drugih mladih fantov iz Črnega grabna. Gasior: Še naprej v ospredju domači fantje V Dobu so kljub vsemu prepričani v uspešno nadaljevanje in nadgrajevanje zgodbe. »Poštenost, ki jo čutimo do okolja, sponzorjev, navijačev in navsezadnje lokalne skupnosti, ki nas podpira, nas utrjuje na začrtani poti, ki smo jo sprejeli že pred časom in od nje ne odstopamo. Za vse naše poteze smatramo, da so v prid razvoja nogometa v kraju, razvoja domačih igralcev, ki bodo tudi v prihodnje dobili prioriteto in da po začrtani poti poskušamo uspehe tudi v prihodnje ponoviti ali jih preseči,« je v svoji izjavi še zapisal Gasior. Avbelj je ob tem o svojem predsedniku dejal: »Brez njega ne bi bili tam, kjer smo. Z vsem srcem je pri nogometu: vidi se, da živi za nogomet in da mu NK Dob ogromno pomeni. V imenu igralcev se mu lahko le najlepše zahvalim!« Luka Maselj Nov velik uspeh našega motokrosista Gerčar kot prvi Slovenec slavil v Radizelu Lukoviški motokrosist Klemen Gerčar nadaljuje z odličnimi nastopi v letu 2012. Tokrat je kot pri Slovenec dosegel skupno zmago na domači dirki za svetovno prvenstvo v razredu MX3. S tem rezultatom se je prebil na tretje mesto v skupnem seštevku prvenstva. Potem ko so se po obilnem deževju organizatorji celo noč trudili, da so s proge spravili ogromne količine odvečne vode, je Gerčar njihov trud poplačal z zmago v obeh vožnjah in posledičnim skupnim uspehom. V prvi vožnji je bil Klemen hitrejši od konkurence za kar 45 sekund, v drugi pa za 20. To je bila za mladega, 21-letnega Gerčarja, prva skupna zmaga v razredu MX3 in hkrati prvi končni uspeh kakšnega slovenskega tekmovalca na progi pod Pohorjem, kjer dirke potekajo že od začetka 70. let prejšnjega stoletja. Doslej je bil najboljši - drugi - domačin iz Ra-dizela Sašo Kragelj, ki velja za najuspešnejšega slovenskega motokrosista vseh časov. »Po dveh težkih sezonah, zaznamovanih s poškodbami in drugimi težavami, sem se letos končno lahko dobro pripravil na sezono. Tekmujem v novem razredu, imam tudi nov klub. Kajpak ne gre tudi brez dobre ekipe, ki je okrog mene, in dobrega motorja. Vesel sem, da sem zmagal na domači dirki. Ključen je bil dober začetek dirke,« je po zmagi v kraju pri Orehovi vasi povedal Gerčar, ki so ga ob progi spodbujali tudi številni navijači - iz domačih krajev in Slovenije nasploh. Čestitke tudi v imenu uredništva Rokovnjača! Luka Maselj Foto: UFO Racing Team ŠD Krašnja ima enega najboljših tekačev v državi Že takoj z začetkom novega leta so se začeli vrstiti tekaški uspehi Roberta Matijeviča iz Vr-hovelj. Trdi treningi in pretečeni kilometri so obrodili sadove, saj je na novoletnem teku "od trga do trga", ki poteka od Portoroža do Pirana in nazaj, dosegel odlično 7. mesto. Proti koncu zime mu je na maratonu v italjanski Gorici uspelo doseči 13. mesto v kategoriji. Ko smo na velikonočni ponedeljek ostali uživali na kakšnem pohodu, ali pa ob potici in pirhih, je Robi v hladnem in vetrovnem Nizozemskem Utrech-tu odtekel polmaraton s časom 1h 20min 15s, kar mu je prineslo v skupni razvrstitvi 29. mesto. Povsem pa je blestel na nočnem teku v Kopru, kjer je v kategoriji do 30 let dosegel 1. mesto. S tako pripravljenostjo je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bo padel osebni rekord in to se je zgodilo na Postonskem teku na 10 km, kjer je izboljšal svoj osebni rekord na 36m in 28s. Na domačem terenu se je izkazal s tekom ob Gradiškem jezeru, kjer ga je v skupni razvrstitvi premagal le Robert Kotnik, v svoji kategoriji pa je bil prvi. Za tri kroge je porabil 45min 43s. Kdor izmed nas je odtekel le en krog, potem ve, kaj ta čas pomeni. Jagoda na torti dosežkov pa sta dosežka na Maratonu treh src v Radencih, kjer je v močni konkurenci dosegel skupno 13. čas in 3. mesto v svoji kategoriji in na malem Maratonu državnosti v Celju, kjer je dosegel skupno 3. čas in 1. mesto v kategoriji. Na take rezultate smo lahko ponosni tudi mi, saj Robi vedno teče pod "znamko" ŠD KRAŠNJA. ŠD Krašnja Andrej Novak Robertu zmaga in tretje mesto Šah kot spodbujevalec znanstvenega miV | • • •■ v • šljenja v izobraževanju Evropski parlament je letos sprejel resolucijo o uvedbi šaha v vse osnovne šole držav EU. Načrt znanosti in tehnologije v šoli, vpeljan v Franciji lani, omogoča učiteljem, da razvijajo tradicionalne igre, kot je šah, ki omogočajo razvijanje motivacije in koncentracije učencev, spodbujajo njihov duh neodvisnosti in pobude ter graditve temeljev z drugačnimi pristopi. Na osnovi več raziskav se je šah izkazal kot zelo uspešna metoda za razvoj miselnega in kritičnega uma, prilagojenega na dejansko življenje, ki se vse bolj uveljavlja že v šolah v Franciji in v Armeniji kot obvezen predmet. V okviru šahovskega krožka, ki se je izvajal po eno šolsko uro popoldne ob ponedeljkih ob 18. uri na podružnični šoli v Blagovici, so se učenci navajali tudi na zgoraj omenjene principe dela s pomočjo šaha. Tako je bil organiziran šolski šahovski turnir šahistov po Bergerje-vem sistemu, to je vsak z vsakim po 15 minut na vsakega igralca. Tekmovanje sem vodil kot šahovski mentor in sodnik. Rezultati pri fantih so naslednji: 1. Matija Libe-ličnik, 2. Robert Emeršič, 3. David Košorok, 4. Jakob Podgoršek in 5. Franc Twiny. Pri dekletih je bil vrstni red naslednji: 1. Karin Kovačič, 2. Vesna Škofic in 3. Tajda Tomelj. Vsi tekmovalci so dobili knjižne nagrade. Zahvaljujem se prejšnji ravnateljici Brigiti No-jič, sedanji Simoni Burkeljca, pomočnici Damjani Vidmar, občini Lukovica ter posebno še vodji podružnične šole Blagovica Gizeli Kosmatin za pomoč in odlično sodelovanje. Viktor Jemec Robert na maratonu v Radencih, foto: Tomaž Gabrovec V soboto, 19. maja 2012, se je v Radencih odvijal že 32. Maraton treh src. Maratona (42 km) se je udeležil tudi Robert Kotnik z velikim ciljem doseči normo za nastop na olimpijskih igrah 2012 v Londonu, vendar mu žal ni uspelo. Za dosego takšnega cilja bi morali biti izpolnjeni res vsi pogoji: odlična pripravljenost tekača, ustrezne vremenske razmere in primerni sotekmovalci, s katerimi bi s skupnimi močmi tekli cilju naproti. Lepo sončno vreme je sicer ustrezalo organizatorju, saj se je zbralo veliko tekmovalcev pa tudi gledalcev. Tako vreme pa ni ustrezalo najboljšim tekmovalcem, saj velika vročina ne omogoča dobrih časov na maratonski razdalji. Robert je bil kljub odličnemu 3. mestu malo razočaran, saj se je zavedal, da je bil to zadnji poskus za dosego norme za nastop na letošnjih olimpijskih igrah. Da je Robert zares odlično pripravljen, je dokazal tudi v petek, 22. junija, na maratonu Državnosti v Celju, kjer je suvereno zmagal. Robert se iskreno zahvaljuje Tomažu Gabrovcu za spremstvo in podporo na maratonski progi v Radencih in vsem ostalim, ki mu stojijo ob strani in navijajo zanj. Vesna Ceh Podelitev knjižnih nagrad šahistkam in šahistom PŠ Blagovica jm • v v • v* m • v • I I • Čiščenje s pomočjo eteričnih olj Če sem v eni od prejšnjih številk opisovala kaj vse lahko očistimo s kisom in za kaj vse se lahko uporablja, bi vam tokrat morda pomagala z nasveti, kako čistiti po hiši s pomočjo eteričnih olj in drugih naravnih pripomočkov. Skoraj nič ne stanejo in kar je še pomembneje, niso čisto kemični produkt. Ste vedeli, da ima zelo veliko eteričnih olj an-tibakterijski, antiseptični, skratka razkuževal-ni učinek. Torej si na zelo dišeč način še odpravite vse slabo in bolno iz hiše. Razkuževalna zelišča so sivka, timijan, evkaliptus, bazilika, kamilica. Baktericidna so origano, šetraj, rožmarin, lovor, antiseptična pa žajbelj, melisa, meta, klinčki. Med fungicide sodijo kamilice, limona, čajevec, šetraj in še nekatera druga. Če si zgornje še enkrat pazljivo preberete, boste vedeli, kaj je dobro imeti tudi na primer v cvetličnem lončku na okenski polici ali pa kar pred vhodom v hišo. Sedaj pa k čiščenju. Z limoninim sokom, ki vemo, da vsebuje citronsko kislino, si lahko pomagamo pri čiščenju oken, odstranjuje maščobo, madeže z oblačil. Pomaga pri odpravljanju vodnega kamna. Če prerežete na pol limono in jo potresete s sodo bikarbono, boste lepo očistili posodo, le pazite, da le-ta ne bo alumi- nijasta. Ko smo že pri sodi, pralna soda je mineral in čisti najbolj trdovratne madeže. Krasna je za čiščenje pekačev, pečic, žara, ploščic, korita, kopalne kadi. Tudi tu se izogibajte aluminija in ker je soda zelo agresivna, si nadenite zaščitne rokavice. Če pralne sode ne smete uporabljati na aluminiju, pa s sodo bikarbono do visokega sijaja lahko očistite izdelke iz aluminija in kroma, srebrnega nakita. Ste vedeli da sodo bikarbono in limono lahko učinkovito uporabite za odganjanje mravelj? čebelji vosek, najbrž že veste, so nekdaj uspešno uporabljali za čiščenje in poliranje pohištva, skratka les istočasno očistite in zaščitite. In če vam kje kakšen predal škriplje in cvili, ga po vodilih namažite z voskom. Spet smo pri eteričnih oljih. Evkaliptusovo eterično olje je odlično pomagalo za odstranjevanje mastnih madežev z ogledal, odlagalnih pultov v kuhinji. To olje je antibakterijsko, antivirusno in koristi imunskemu sistemu, prav tako tudi sivkino, pomarančno in limonino olje. Jasminovo olje je čistilo in belilo obenem ter odstranjuje plesen. Le kdo ne pozna olivnega olja. Je odlično za nego usnjenega pohištva in tudi usnjenih oblačil. Kmalu bodo zrele borovnice. Naberite si jih čim več, zelo so zdrave. In ne bojte se klopov. Pojdite v gozd dobre volje, popršite pa se lahko tudi s pripravkom, ki si ga naredite sami. Po nekaj kapljic eteričnega olja evkaliptusa, limone ali limonske trave ali kakšnega drugega citru-sa, cimeta, smreke, bora nakapljajte v prazno malo razpršilko, dodajte dobro voljo, nasmeh, pretresite in se popršite. Imejte s seboj in večkrat ponovite s poprševanjem. Tako. Nekaj nasvetov, ki vam bodo gotovo prišli prav. Želim vam čim bolj dišeče in zdravo poletje. MiLENA Bradač Preventiva je boljša kot kurativa Skrb za naše zdravje je v prvi vrsti v naših rokah. Sami svoje telo najbolje poznamo in sami sebi smo lahko najboljši zdravnik. Tudi tako, da se odpravimo na preventivno kontrolo merjenja našega »kolomaza« notranjih organov. Preventivne preglede merjenja sladkorja v krvi in holesterola v naši občini izvajata patronažni sestri Irma Markovšek in Mateja Parkelj. Za vas smo ju povprašali nekaj najbolj osnovnih vprašanj, ki vas zagotovo zanimajo. Koliko časa že in kako pogosto merita vrednosti holesterola in sladkorja v krvi? Z meritvami holesterola in sladkorja v krvi ter merjenja krvnega tlaka sva pričeli v marcu 2007. Merjenje poteka vsako drugo sredo v ZP Lukovica ter dvakrat letno na Trojanah v prostorih KS in v Blagovici v prostorih GD. S katere strani je prišla ta pobuda? Merjenje vrednosti holesterola in krvnega sladkorja izvajamo vse patronažne sestre v ZD Domžale kot del preventivne dejavnosti pa-tronažne službe. Se na vabila odzove veliko ljudi? Število ljudi, ki preverijo stanje holesterola in krvnega sladkorja, je mesečno nekoliko različno. V povprečju pride v enem letu prek sto udeležencev. Kaj svetujeta ljudem, ki pridejo na kontrolo in tudi vsem ostalim, ki bodo brali ta prispevek, kako naj pazijo na svoje zdravje? pri kateri vrednosti holesterola in krvnega sladkorja so še normalne meje za naš zdrav organizem? Meriva le skupni holesterol. Zaželena vrednost za večino ljudi je 5 mmol/l. Bolnikom, ki se zdravijo zaradi srčno-žilnih bolezni ali sladkorne bolezni, se priporočajo še nižje vrednosti. Zaželena vrednost krvnega sladkorja na tešče je >5.3 mmol/l. Vsako povišanje nad priporočenimi vrednostmi maščob in sladkorja v krvi je opozorilo, da spremljamo svoje zdravstveno stanje in v sodelovanju z osebnim zdravnikom, v kolikor je potrebno, ukrepamo. Cilj prizadevanj je preprečitev arteroskleroze ter oblaganja žilnih sten in komplikacij, ki so pogosto vzrok za hude zdravstvene posledice in s tem bistveno znižanje kakovosti življenja. Ena sama meritev običajno ne zadostuje za dokončno oceno stanja, vsekakor pa povišane vrednost bodisi holesterola ali krvnega sladkorja zahtevajo resno obravnavo. Najprej je potrebno pogledati življenjski slog in poskrbeti za uravnoteženo prehrano, primerno telesno težo, redno telesno dejavnost - gibanje, opustitev kajenja in omejeno pitje alkohola. Navedeni nasveti so priporočeni za vse, še posebej za ogrožene skupine ljudi. Na voljo so tudi zloženke in priporočila za uravnoteženo prehrano. Svetujeva tudi občasne nadaljnje kontrole vrednosti holesterola in sladkorja v krvi ter pogovor z osebnim zdravnikom. Če se kljub spremembam v načinu prehranjevanja in življenjskega sloga, maščobe in/ ali krvni sladkor ne znižata, je nujen obisk pri osebnem zdravniku. Pomembno je upoštevanje zdravnikovih navodil in redno jemanje predpisane terapije. Že res da se večkrat srečujemo s problematiko povišanih maščob in krvnega sladkorja v starejših letih, vendar je sodoben način življenja pripomogel, da se povišane vrednosti pojavljajo že pri mladostnikih in otrocih. Poleg nezdravih življenjskih navad je pomemben dejavnik pri ogroženosti tudi debelost. Kakšna je v povprečju slika ljudi v naši občini glede zdravja, oziroma kolikšen odstotek ljudi ima povečan holesterol in krvni sladkor. Na podlagi izvedenih meritev žal ne moremo sklepati o stanju celotne populacije v naši občini. Vzorec je premajhen in zajema le določeno strukturo prebivalcev. Kompleksnih raziskav pa do sedaj ni bilo. MiLENA Bradač Nedeljski pohod Vse več vsakodnevne hoje in rekreativnih pohodov, na to nas vsakodnevno opozarjajo zdravstvene ustanove in mediji, kajti to naj bi bila poleg zmerne in kakovostne hrane dva ključna dejavnika za zdravo življenje. V spomin na 67. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem Tokrat se je upravni odbor športnega društva v Zlatem polju odločil, da se štiriurna hoja prične s tamkajšnjega igrišča. Krenemo po gozdni poti v hrib proti Veliki Lašni. Po začetni hoji zasopli prispemo na vrh grebena, tu pa nas stezica popelje v vas Preserje, kjer se za kratek čas ustavimo. Vsak pohodnik prejme za popotnico slasten krof in osvežujoč napitek, nekateri se ga lotimo kar takoj. Pot pa nas vodi naprej, navzdol v tako imenovani Konjski greben. Spremlja nas kristalno čist šumeč potoček, ki ga kar nekajkrat prečkamo. Bogati Kolovški gozd nas obdaja z leve in desne, občudujemo rast debelih smrek in jelk. Po dveh urah nas naša pohodna pot usmeri iz Kolovškega gozda proti vasi Dupeljne. Drugi postanek naredimo kar pri prvi kmetiji Jazbec. Gospodar Leon in žena Monika nas prijazno postrežeta, nekateri okusimo slast namočenih domačih sliv, posežemo pa tudi v nahrbtnike. Po dobrih treh urah hoda se povzpnemo na Straški vrh, pogled se ustavina prijetnega pohoda, katerega je načrtovanobočju vasi preserje, kjer zaokrožujemo velik pohodni krog. Vse bliže so Zlatopoljske vasi, skozi katere opravimo še zadnji del današnje poti. Prispemo na izhodiščno točko na igrišče, se posedemo in ob pogovoru naredimo kratko analizo prijetnega pohoda, katerega je načrtovano in skrbno vodil član društva Igor Stražar iz Preserij. Tone habjanič Letos seje to odvijalo 16. junija 2012, na Podljubelski lokaciji, sicer prostor za vsakoletno spominsko svečanost. Tudi naša Občinska zveza borcev za vrednote NOB Lukovica se teh udeležuje še iz časov "združene občine Domžale". Tudi tokrat je bil avtobus premajhnen, glede na udeležbo, zato je marsikdo moral ostati doma. Koncentracijsko taborišče Mauthausen je bilo ustanovljeno 8. avgusta 1938 kot podružnica taborišča Dachau. Marca 1939 je postalo samostojno. Imelo je več kot štirideset podružnic. Zavezniki so 5. maja 1945 internirance osvobodili. V taborišču in podružnicah je izgubilo življenje okrog 120.000 ljudi. Koncentracijski taborišči Ljubelj sever in jug sta bili podružnici taborišča Mauthausen. Južno taborišče so gradili civilni delavci do maja 1943, prve internirance pa so pripeljali 3. junija 1943. Severno taborišče je bilo postavljeno do konca oktobra, ko so vanj vselili tudi prve internirance. Dokončano je bilo šele poleti 1944. Taborišči so obdali z bodečo žico in šestimi stražnimi stolpi. Z udeležbo na spominski svečanosti smo potrdili našo zavest o grozotah med drugo svetovno vojno, da le-te ne bodo šle v pozabo. Želimo si, da se kaj takega v človeški zgodovini slovenskega naroda ne bo nikoli več ponovilo. BODIMO PRIJATELJI IN SPOSTUJMO NASO DRAGO SLOVENIJO! Vinko Jeras Dokončali delovno akcijo Vsestransko delovno akcijo Očistimo Slovenijo, ki smo se je množično udeležili v občini Lukovica, so Zlatopoljci zaključili pred dnevi. Vanjo so vključili tudi postavitev železne zaščitne ograje ob garderobnem prostoru ob igrišču, ki so jo načrtovali že dalj časa. Prav tako so se lotili tudi predlagane ideje novega predsednika društva Viktorja Pogačarja, da polepšajo prostor od športnega objekta do kapele. Pod vodstvom Romana Klopčiča, strokovnjaka na sadjarskem področju, so rob meje posadili z lipami, ki bodo okoliš krasile, dajale nekega dne senco parkiranim vozilom ob cestišču, čebelam v poletnih dneh ob cvetenju prijetno me-denje in marsikateremu tudi koristno surovino za okusni lipov čaj. Skratka, zelo uspešna delavna akcija, ki je poleg očiščenega okolja ta prostor tudi prijetno polepšala. Tone HABJANič Trženje oglasnega prostor v glasilu Rokovnjač graf ex agencija t: 041 946 190 brezskrbno Požar V Škocjanu se je 18. 6. 2012 vnel skedenj in pogorel. Na srečo so požar pravočasno ustavili in pri tem preprečili še več škode. Pri požaru so sodelovali gasilci iz: Mengša, Domžal, Moravč, Doba, Rodice, Lukovice, Prevoj. Gasili so tako poklicni gasilci kot tudi prostovoljni. Matic zalaznik Lepo presenečenje! V petek, 1. junija, so se v Sp. Lokah zbrali sami močni fantje in postavili visok mlaj pred Oglarjevo hišo. Tam je namreč naslednji dan Oglarjev Nace praznoval svoj 80. rojstni dan. Čeprav jim vreme ni bilo naklonjeno, jih dež ni pregnal od veselega opravila. Dobre volje je bilo v izobilju. Hvala sosedom in prijateljem za prijetno druženje. Ines Sovec foto: Matic Zalaznik Življenje celo si garal, z veseljem zemljo obdeloval, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš! V SpOMIN FRANCU CERARJU iz Blagovice 1. julija sta minili dve leti, odkar si nas za vedno zapustil. Pogrešamo te in se z žalostjo v srcu spominjamo nate. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Franciju Lipovšku, prijatelju in veteranu vojne za Slovenijo v spomin, 1952-2012 Franci je bil tih, a prijeten človek. V prvi vrsti domoljub in zaveden Slovenec, ki mu ni bilo vseeno, kaj bo z našo komaj rojeno domovino. Med osamosvojitveno vojno v letu 1991 je bil namestnik poveljnika 2. Jurišnega odreda TO Domžale, ki je sodeloval v blokadi vojašnice Šentvid v Ljubljani. S svojimi izkušnjami in preudarnostjo je vnašal mir med svoje bojne tovariše. Med nas veterane, če mu je le prosti čas dovoljeval, se je izredno rad vračal. Do sebe je bil izredno discipliniran, a kljub temu dokaj vedre narave. Niti dolgotrajna bolezen mu ni popolnoma zameglila nasmeška in volje do življenja. A žal smo se majskega popoldneva za vedno poslovili od njega. Radi se ga bomo spominjali kot dobrega in izredno skromnega prijatelja. Predvsem pa se zavedamo, da bi brez mož, kot je bil Franci, danes morda živeli v drugačni domovini. ozvvs domžale WTei r www.vreme- 10 -FVR0PI?/vreme na HRVAŠKEM? Vslove^IJITTP«^ U 7T/I vreme-i nfo.siO^î VREMENSKI PORTAL za SLO | HR | EU Î^H^P www.cistilnenaprave-dezevnica.si V naši naravi je, da skrbimo za naravo. NOVO Biološka čistilna^ CLEARFO>^^| L*JI robniki, palisade, škarpnice, plošče... Pznujamz: - Domače sveže KOZJE MLEKO in MILO IZ KOZJEGA MLEKA. Domačija Pri Usovih Brezovica pri Zlatem Pzlju 6 Lukovica Tel: 031-308-479 http://priuszvih.weebly.czm prospekti in katalogi vizitke in vabila zloženke in plakati nalepke knjige in brošure dopisi in letaki glasila in časopisi koledarji tisk le trenutno potrebne količine cenovno ugodnejši za manjše naklade omogoča tisk spremenljivih podatkov kratek dobavni rok presonalizacija vaše reklame z bazo podatkov mat, sijaj, brezlesni, eco, samolepilni papir,... 25 let# grafex SÏÏ agencija | tiskarna 041617927 www.grafex.si