»ElifMiMI.M,* števil^ 10 / letnik 58 / Ljubljana, 11. marec 1999 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije Dogovor o plačah končno pod streho I?/ str®do je ekonomsko-socialni vet dokončno uskladil dogo-. r o plačni politiki v letošnjem " naslednjih dveh letih. Nova L akotudi minimalna plača -°dst°tkov povprečja plač v : redelovalni industriji, er so plače za prve tri tarifne azrede zdaj že nižje od min-''naine plače, je za sindikate e'o pomemben tudi dogovor n,načetku Pogajanj o tarifnih Javnost'kolektivnih P°9°db de' ^ drugimi podrobnostmi dogo- l.zj* vas bomo seznanili v pri-bodnji številki. ^ednarodni praznik žensk ■ marec spet pridobiva ve-v?Vo- Iz sporočil z dveh ti-povnih konferenc in okro-P'e mize v organizaciji ZSSS j^naja, da je to posledica po-'abšanja položaja zlasti za-Ppslenih žensk. Na tiskovni konferenci v Ljubljani je nastopila tUdi Majda Krese, Slavka, ki je že drugič ostala [Sz dela. Pravda za njeno čn '29ubo dela še ni kon-ana. Kako se bo tokrat raz-H etio, se še ne ve; čeprav * » delodajalka odslovila, ne more prijaviti na za-,°du 2a zaposlovanje, saj ji 6n' izročila delovne knjižice. Več o položaju **nsk na straneh ^ 2,3 in 4 Množica delavcev podjetja Hmezad Kmetijstvo in z njimi tudi nekaj upokojencev seje prejšnji petek zbralo na verjetno zadnjem zboru. Dogovorili so se, kako bodo ravnali v času, ko je Banka Celje blokirala poslovanje njihovega podjetja in ko jih kmetijsko ministrstvo pošilja v stečaj. Po zboru so pred Banko Celje odnesli transparent z napisom Pogrebnik — 183 delavcev Kmetijstva Žalec - Celjska Banka. Drugi transparent Danes mi delavci, jutri vi kmetje pa so pustili kar na dvorišču. Kot smo izvedeli ta teden, njihovi pozivi ministrstvu in bankam, naj jim omogočijo obdelati hmeljišča, niso bili uslišani. Stečaj naj bi bil uveden zelo hitro. Za hmeljišča pa naj bi menda odslej skrbela Perutnina Ptuj. Več na Strani 5 Branka Jurak, sekretarka območnega odbora sindikata, razlaga delavkam in delavcem O-mode iz Ormoža, kakšne bodo njihove pravice v stečajnem postopku. Poročilo na strani 6 Pokojninska reforma je krivična zlasti za ženske Predsedstvo ZSSS je ob mednarodnem dnevu žena pripravilo dve tiskovni konferenci. Sprejetje novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bi poslabšalo položaj žensk, je bilo glavno sporočilo prve tiskovne konference. Na drugi konferenci pa je bila beseda o nič kaj ugodnem položaju žensk na trgu dela, kjer so v primerjavi z moškimi dokaj zapostavljene. Kolje povedala izvršna sekretarka predsedstva ZSSS Metka Roksandič, bi sprejetje predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bistveno poslabšalo položaj žensk. Na ženske naj bi padlo naj večje breme predlaganih sprememb. Do tega naj bi prišlo zlasti zaradi povečanja upokojitvene starosti, ki se bo povečala le za ženske. Po izračunih Roksandiceve ženske, ki že imajo 10 let zavarovalne dobe, ne bodo mogle izkoristiti vseh ugodnosti iz predloga novega zakona. Zenske bodo prizadete tudi zaradi znižane odmerne stopnje -ker bo pokojnina precej nižja, bodo prisiljene delati dlje. Ugodnosti za otroke bodo tako lahko izkoristili le njihovi partnerji. Podatki ZPIZ pa po besedah Roksan-dičeve dokazujejo, da starostne upokojenke umrejo prej kot starostni upokojenci. Roksandičeva je pripravila nekaj izračunov možnosti žensk za upokojitev po predlogu novega zakona, iz gradiva smo izbrali dva primera, objavljamo ju v posebnem okvirju. Karmen Leban, sekretarka Sindikata gostinstva in turizma Slovenije (SGiT), je povedala, da bi po novem zakonu natakarice in kuharice morale delati precej dlje, kot sojih delodajalci pripravljeni gledati na delovnem mestu. Te delavke praviloma začnejo delati pri 17 ali 18 letih, pri 45 pa ne morejo več računati na novo zaposlitev. Ker tako natakarice kot kuharice delajo tudi doma, so pri 53 letih zelo zgarane. Lebanova je omenila tudi pogosto prakso delodajalcev, ki od novozaposlenih delavk zahtevajo podpis izjave, da ne bodo rodile. Če bi rodile, pa jim delodajalci vsiljujejo podpis bianco odpovedi delovnega razmerja. Lebanova se je vprašala, kdo lahko od gostinke, ki dela do 56. leta, zahteva, naj nadaljuje delo še do 63. leta. Na novinarsko vprašanje, kaj predlaga SGiT, je Lebanova odgovorila, da naj bi za redno upokojitev (brez odbitkov) še naprej zadoščalo 35 let dela. Če bi de- 1. PRIMER (Rojena 2.11.1966, datum zaposlitve september 1985, srednja izobrazba, brez otrok) Možnost upokojitve - Brez olajšav Datum november 2024 Potrebna starost 58 let Potrebna pokoj, doba 38 let Dejanska starost 58 let Dejanska pokoj, doba 39 let 2 mes. Odmera Veljavno Novo Za 35 let 85 % Za 39 let 2 mes. 72,42 % lavke delale dlje, pa naj bi dobile bonitete. Zavzela seje tudi za sprejem zakona o varstvu pri delu, ki naj bi bolje varoval zdravje gostinskih delavk in delavcev. Metka Roksandič pa je omenila zahtevo, naj bi prehodno obdobje podaljšali. Od tistih, ki imajo že deset let dela, namreč ne bi smeli pričakovati, da bodo nosili glavno breme pokojninske reforme. Dušan Semolič pa je dodal, da ne bi smeli kaznovati tistih, ki ne dosegajo zahtevane dobe, ampak stimulirati tiste, ki jo presegajo. Marjanca Onič, sindikalistka iz Term Maribor, je povedala, da Metka Roksandič ke v gostinstvu zelo nesprejet"-ljive. V tekstilni industriji je zap0-slenih več kot 90 odstotke' žensk, skoraj vsi šefi pa so m° ški, je za začetek povedala M"r' tina Horžen, predsednica sindikata Lisce iz Sevnice. Kojeteks tilna industrija v Jugoslaviji cvetela, so v Lisci zaposlili velik0 zelo mladih deklet. Zaradi tega imajo sedaj precej invalidnih de lavk. Kako naj te invalidke de lajo še dlje, saj tudi sedaj ne d°^ čakajo redne upokojitve, se J vprašala Horženova. Največ i" validnosti je posledica okvar hr tenice, rok, ožilja, oči. Ker vse to ne sodi na seznam poklicni bolezni, si sindikat prizadevaza določitev seznama bolezni iz d la. Ker tekstilna industrija v Slo veniji menda nima več perspeK ti ve, bodo podjetja skušala Č'nl dlje poslovati s sedaj zaposlen' mi, v nove delavke in delavce s° jim namreč ne splača vlagati- 2. PRIMER (Rojena 1. 4. 1966, datum zaposlitve september 1991, visoka izobrazba, 1 otrok) Datum september 2029 september 2025 Potrebna starost Potrebna pokoj, doba 58 let 38 let min. 56 let 38 let l otrok - 8 meS; Dejanska starost Dejanska pokoj, doba 63 let 38 let 59 let 5 mes. 38 let dodana doba 4 leta štud; Odmera Veljavno Novo Za 35 let 85 % Za 34 let je v njeni dobro urejeni firmi - delavci in delavke namreč uživajo vse pravice iz kolektivne pogodbe - kar 13,4 odstotka invalidov. Do tega prihaja največkrat zaradi okvar hrbtenice in ožilja ter zaradi zelo napornega dela. Vprašala se je, kolikšna je obolevnost in invalidnost v slabih podjetjih, kjer delavci niso tako zaščiteni. Ko je delavka enkrat iztrošena, je v gostinstvu ni kam prerazporediti. Vsak mesec se v Termah Maribor pojavita po dva nova primera invalidnosti. Velika večina žensk zato v gostinstvu že sedaj ne dočaka pogojev za redno upokojitev. Rešitve iz predloga novega pokojninskega zakona so zato za delav- 58,37 °!o Da bi medicinske sestre u velja' ljale boniteto za dva otroka, ne bn izvedljivo, je povedala Silva L-n' terlechner iz Zdravstvenega do"1-1 Maribor. Medicinske sestre so n" razpolago kar 24 ur na dan, njih0 vega dela pa drugi ne poznajo1 ga zato premalo cenijo. Da bi °e lale dlje kot sedaj, ne bo mogocf saj so zelo utrujene. Rešitve iz p^ loga pokojninskega zakona je to treba spremeniti. Njena koleg1 ca Zdenka Makari je dodala,0 se večina medicinskih sester inv" lidsko upokoji. To je posledica te kega dela. Medicinske sestre n" mreč nimajo pravega počitka, P° gosto delajo ves dan, tudi ob Pr^, znikih. ^ i"n ki i® bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ■i-! v 1 #-) iv 1*7 IlU 11 v/1!1 ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 321-255, novr nar urednikTomaž Kšela • Naročnina, tel. 327-697 • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101 -678-47511 za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda Tisk: DeloTČR d.d., Dunajska 5, Ljubljana ISSN 1408-5569 ■ predsedstvo ; >1-255, novi' i . Ministrstvo : avice ženskam niso dane enkrat za vselej, zato ni-urav’ da 8< marec, spomin na prve boje žensk za Jinove pravice, znova dobiva veljavo. Prvo P aznovanje pri nas je bilo pred 88 leti v Zagorju, sju in na Jesenicah. Po besedah Metke iih- and'd se položaj žensk v Sloveniji slabša, zato jo je treba o njihovih pravicah in poteh za oseganje le-teh znova osveščati. Ženska brez dela ne more biti samostoj-na’ie torej odvisna in pogosto živi v revšči-v1' čeprav je med zaposlenimi 49 odstotkov f;ensk’ njihovo število pada že od leta 1988. Ta-rat je bilo pri nas zaposlenih kar 4()0.00() J-ensk, danes jih je le še 309.(XX). Stopnja brezposelnosti med ženskami je 16-odstotna, med n,0skimi pa 13,3-odstotna. Položaj se v zad-slabša, saj so ženske odrinjene od upokojenke prejemajo kar za 23 odstotkov manjše pokojnine kot moški.” Tako Metka Roksandic', ki je prepričana, daje rešitev za vse to v osveščanju in izobraževanju žensk. Tekstilne tovarne se zapirajo, sedaj je ogroženih kakšnih 1000 delovnih mest, večinoma so na njih ženske, je povedala Branka Novak, sekretarka sindikata tekstilne in usnjar-skopredelovalne industrije. Ker podjetja nimajo denarja za naložbe, so v tekstilni industriji tudi izjemno slabi pogoji dela. Plače teks-tilk so izjemno nizke - kar 30 odstotkov zaposlenih ne zasluži na mesec več kot 65.000 Majda Krese je za začetek povedala, daje brezposelna trgovka. Brez delaje ostala čez noč, delodajalka ji ni izročila niti delovne knjižice, s katero bi se lahko prijavila na zavod za zaposlovanje. Samostojna podjetnica ji knjižice ne more izročiti, ker ni poravnala obveznosti do občine. Uradno je torej še zaposlena, dejansko pa brez dela in zaslužka. Kre-setovaje mati samohranilka z dvema otrokoma; ker ima že 49 let, skoraj nima možnosti za novo zaposlitev. Edini njen prihodek je socialna pomoč, skupaj z otroškim dodatkom prejema 40.000 tolarjev mesečno. V Domu sindikatov je prišla do Sandija Bartola, ki ji je obljubil pomoč. Brez zaposlitve je Kresetova kot presežna delavka v drugi dejavnosti ostala tudi pred pe- Zenske so zapostavljene tako pri delu kot iskanju zaposlitve ^Poslitve, tudi v politiki jih je vedno mar bit* da ženske prvič rodijo pri 27 letih, bi mor 1 znak za državo, da mora nekaj naredil e nazadnje bi morala nadzirati, da bi tisti at imamo na papirju kar v redu zapisano, tui Veljaio. Ženske, ki ostanejo brez dela, pa si za m . ? ZaPoslitev prizadevajo bolj kot moški, k iskalcev zaposlitve jih je kar 70 odsto °V’ faradi nege obolelih otrok so žensk semkrat toliko odsotne kot njihovi zakoi SKl Partnerji. Od žensk se ob nastopu dela zelo pogost tur| tCVa P°^P*S izjave, da ne bodo imele otrol 'članstvo v sindikatu v nekaterih dej a' r°stih (naprimer trgovini) ni zaželeno. Spi 0v na sodiščih pa je zelo malo, saj so takši Primeri težko dokazljivi. n a ° znan Primer diskriminacije žensk j : l avni dogodek v Mariboru, ko je delod; i~ Cc (Baumax) iskal 45 delavk. Na razpis s Javilo kar 1800 kandidatk, ki so morale pr ^ zai tudi svoje slike. Prihodnjič bodo dele a.ialci mogoče zahtevali, naj se kandidatk I ikajo v kopalkah. Pogosti so primeri, ko dt dajalci v razpisu poudarjajo potrebno st; j st ln spol, kar je nezakonito. Zelo sporn £ uv^i sklepanje delovnih razmerij za dole Cn ^as’ ki se obnavljajo tudi po desetkrat. Pc 0 st0 kaka delavka tako tudi po deset let nac ^ esča kolegice na porodniškem dopusti r ani so tudi primeri, da delavkam pred pc °m preneha delovno razmerje za določe ja,s\ ž-c tri mesece po porodu pa jih delod; ra'k P°novno zaposlijo. Delodajalci so ske nJ rezmejno iznajdljivi, država pa proti njir e ukrepa. . ^nske so praviloma plačane slabše kot mc be ,aJ večja razlika je za tiste, ki nimajo nc ka C lz°brazbc, zaslužijo le dve tretjini teg; s katerim sicer, kot pravi cloh °nCa sk'ada Lilijana Madjar, zakonodl^*U"*e'*0’na sPremembo sk^d za^etka delovanja Jamstvenega Nov val zahtevkov? Jamstveni sklad Slovenije je doslej prejel preko 37.000 zahtevkov upravičencev, rešil pa jih je preko 35.000. Letos pričakujejo več kot 10.000 zahtevkov. la novembra leta 1997 je na sklad I^Pelo preko 37.(X)0 zahtevkov vla-vic CV' 80 uveljavljali svoje pra-si.,e na Podlagi zakona o jamstvenem m ada ter njegovih dopolnil in spre-20mn' Pričakovali so jih okoli * ' , • Polovica zahtevkov je bila vlo-, na kar v prvih dveh mesecih, torej v letu 1997, preostala polovica pa Največ, preko 9200, jih je bilo ''enih na področju Maribora, na področju Ljubljane skoraj 6400, v Klanju preko 5300 in v Celju skoraj 5200. Do konca lanskega leta je sklad izdal preko 35.300 odločb, od teh jih je bilo preko 32.000 pozitivno rešenih. Denarje do konca lanskega leta dobilo 31 .364 upravičencev. Skladje do konca letošnjega februarja izdal še 1353 odločb, denar pa je do tega datuma prejelo 32.144 upravičencev. Do konca lanskega leta je sklad izplačal za 3,8 milijarde tolarjev, pri čemer je bilo povprečno izplačilo 90.000 tolaijev; najnižje borih 118 tolaijev, najvišje pa 207.000 tolarjev. Med dobitniki je bilo tudi nekaj osmoljencev, dva denimo, ki sta v zadnjih petih letih službo izgubila zaradi stečaja kar trikrat (in jima je sklad trikrat tudi izplačal nadomestilo za neizplačane pravice). Skoraj 700 upravičencem pa je sklad nadomestilo izplačal dvakrat. Kljub veliko večjemu številu zahtevkov, kot so jih na skladu pričakovali, so zneski iz- plačanih odškodnin v povprečju nižji od pričakovanih, ker je bilo precej terjatev delno poplačanih že v stečajnih postopkih. Lani denimo je bilo jamstvenemu skladu iz proračuna namenjenih 5,5 milijarde tolarjev, za izplačila pa so porabili 3,8 milijarde. Na jamstvenem skladu zdaj rešujejo prispele vloge tekoče, razen nekaj sto vlog, ki se nanašajo na stečaje iz leta I994 in kjer so podatki zelo nepopolni. Vendar se na skladu po besedah direktorice Lilijane Madjar tmdijo, da bi tudi o teh zahtevkih zbrali dovolj podatkov, da bi lahko vloge pozitivno rešili. Število vloženih zahtevkov po območnih enotah zavoda za zaposlovanje Območna enota Št. vloženih zahtev CELJE 5160 KOPER 1329 KRANJ 5325 LJUBLJANA 6364 MARIBOR 9203 MURSKA SOBOTA 2372 NOVA GORICA 1178 NOVO MESTO 2884 SEVNICA 1075 VELENJE 2512 SKUPAJ 37402 Letos je bilo začetih 15 stečajnih postopkov, 4 prisilne poravnave in ena likvidacija. Od leta 1994 pa do 1998 je šlo skozi stečajne postopke, prisilno poravnavo ali likvidacijo preko 1050 podjetij. Največ, 78 odstotkov, je bilo stečajnih postopkov, od katerih se jih je 22 odstotkov (predlani in lani pa že 30) zaključilo takoj, ker stečajna masa ni zadoščala niti za pokritje stečajnega postopka. Na jamstveni sklad so vložili zahteve upravičenci iz več kot 700 podjetij. Stečajni postopki, pravi Lilijana Madjar, so večinoma zelo dolgotrajni. Konec lanskega letajih še ni bilo zaključenih 628, ki so se vlekli že več kot tri leta, nekaj pa jih je bilo začetih že v letu 1991. Sklad je do zdaj obravnaval vloge upravičencev iz več kot 600 podjetij in v 363 podjetjih vstopil v položaj delavca kot upnika in iz tega naslova pridobil skoraj 160 milijonov tolarjev. Ta sredstva zaenkrat pripadajo proračunu, v prihodnje pa naj bi jih, po predvideni spremembi zakona o jamstvenem skladu, jamstveni sklad uporabljal neposredno, kot svoj “prihodek”. Ta sredstva utegnejo biti že v letošnjem letu še kako dobrodošla. V državnem zboru je v postopku predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stečaju, prisilni poravnavi in likvidaciji. Če bo sprejet, bo morda letos izgubilo zaradi stečajev podjetij, ki imajo več kot 12 mesecev blokiran račun, delo okoli 7000 delavcev in bodo morda vsi imeli zahtevke do jamstvenega sklada. Če bo tako, bo letos zahtevkov jamstvenemu skladu precej več kot deset tisoč. S. fl. Davek na dodano vrednost - vstopnica za Evropo (4) Ekonomski in socialni ukrepi zoper stranske učinke c Pisanje, kako bo novi davčni sistem vplival na Dr ,L-In ‘tlačijo ter posledično na življenjsko raven Spo lvult'cv, je burilo duhove, odkar je postalo ne-in t?’ da *)omo uvedli davek na dodano vrednost dv()X)Sar'ne',*'>a b° življenjski standard prizadet, ni ali Kk’ ^odno Pa 80 se razlikovala mnenja o tem, Dn tv iv, zat0 treba uvesti nižje davčne stopnje, ali ščin' il°z višjimi stopnjami pobrati večdav-soc -1 . 8a,ejših državljanov in uvesti dodatne oblike Za POIT|oči in korektivov. Vlada seje odločila vila Hnj0-POt- Nižjo davčno stopnjo (ta velja za ži-grari • rav‘ a’ medicinske pripomočke, stanovanjsko denikc?’ P°8rebne storitve itd.) je s prvotno predvi-Pa z -)^(x*-sl°tkov znižala na 8, splošno davčno stopnjo tli nck'- na * ^-odstotno stopnjo. Predlagala pa je turo^ u ukrepov na socialnem in dohodkovnem pod-Čil v j8 katerimi bi se zmanjšal ali morda celo izni-|i„ Vlv davka na dodano vrednost in trošarin na živ-usk° raven prebivalstva. trdiji ®°v?miki višjih davčnih stopenj, ki med drugim tikov’ -c v*ada P°diegla socialni demagogiji poli-ne„ 111 n' upoštevala strokovno utemeljenega prvot-7, P,edloga, uporabljajo vsaj dva argumenta, žje s<)vialno demagogijo pri uvedbi 8-odstotne nisi^ av^.ne stopnje naj bi šlo zato, ker najrevnejši transl'CLm° SV0J'b prejemkov dobivajo iz socialnih torej |!fr°v v proračunu. Davčna razbremenitev bo J P°U koristila bogatejšim, ki si že tako lahko privoščijo več dobrin kot revnejši sloji prebivalstva. Z višjimi davki pa bi država lahko pobrala večji delež proračunskih sredstev (bogatejšim prebivalcem) in z lahkoto pokrila socialne transfere revnim. Drugi argument v prid višjim stopnjam je zatiranje sive ekonomije, bolje rečeno, njeno spreminjanje v redno ekonomijo. Višji ko je davek na dodano vrednost, manj konkurenčni so tisti, ki za opravljeno storitev ali prodano blago ne izdajajo računov, saj država pri povračilih davka prizna samo pravilno izdan račun dobavitelja. Izračuni vlade sicer kažejo, da vpliv novega davčnega sistema na rast cen ne bo tako velik, kot so sprva pričakovali. Knjige na primer naj bi se zaradi uvedbe 8-odstotnega davka namesto sedanjega 5-odstotnega, podražile za 1,6 odstotka, zdravila za 1,7 odstotka, živila pa samo za 0,7 odstotka. Tudi glede inflacije je vlada zelo optimistična. Napoveduje, ob nekaterih ekonomskih in finančnih ukrepih, kijih pripravlja, manj kot desetodstotno inflacijo. Bomo videli. Vladaje pripravila nekaj ukrepov na socialnem in dohodninskem področju. Na področju družinske politike je predlagala spremembe sistema otroških dodatkov, na področju sistema davčnih olajšav pa naj bi prišlo do sprememb dohodninske zakonodaje. Davčna olajšava in novi otroški dodatek naj bi po mnenju vlade učinkovito zaščitila družine pred ne- gativnimi vplivi davka na dodano vrednost, to je pred povišanimi cenami in rastjo inflacije. Oba ukrepa naj bi predvsem olajšala bremena pri preživljanju otrok v dohodkovno šibkejših družinah, družinah s številnimi otroki in staršem samohranilcem. V državnem zboruje že zakon o starševstvu in družinskih prejemkih, s katerim bi bil urejen velik del družinskih dajatev. Novi otroški dodatek pa naj bi bil odvisen od števila otrok (bi bil pa različen za prvega, dragega, tretjega itd. otroka) in od višine družinskih prejemkov. Vlada navaja, da bo novi otroški dodatek v povprečju za trideset odstotkov višji od sedanjega. Družine z vsaj tremi otroki imajo zdaj pravico do olajšave pri davku ob nakupu avtomobila. To olajšavo bo po uveljavitvi davka na dodano vrednost zamenjal univerzalni družinski dodatek za velike družine. Prejemale ga bodo družine z najmanj tremi otroki enkrat na leto ne glede na višino družinskega dohodka. Vlada pa namerava povišati vrednost darila ob rojstvu otroka za sto odstotkov in starševski dodatek za trideset, to pa zaradi ukinitve davčnih olajšav pri nekaterih izdelkih za dojenčke. Negativne posledice uvedbe davka na dodano vrednost na življenjski standard zaposlenih pa naj bi omilil, tako vlada, tudi sistem usklajevanja plač z rastjo cen. Na potrebo po usklajevanju plač zaradi skoka cen po uvedbi davka na dodano vrednost opozarjajo tudi sindikati. Gospodarstvo pa nad tem seveda ni navdušeno. V gospodarstvu niso več tako zelo zadržani do uveljavitve novega davčnega sistema sredi prihodnjega leta. Vprašanje pa je, ali bo uspelo pripraviti kakih dvajset podzakonskih predpisov in ali se bo tako gospodarstvu kot državi uspelo dovolj dobro pripraviti na novi davčni sistem. V davčni upravi trdijo, da s tem ne bo težav. 6. fl. Sindikat je pomagal rešiti podjetje Peter Raztresen, predsednik sindikata v Begradu, o razcvetu podjetja in vlogi sindikata pri njem Med belokranjskimi podjetji, ki jih je kriza po razpadu Jugoslavije močno prizadela, je bil tudi Begrad, največje tamkajšnje gradbeno podjetje. Vendar se je uspelo postaviti na noge in danes uspešno trži tudi na širšem slovenskem prostoru. In na Hrvaškem. O podjetju in delu sindikata v njem smo se pogovarjali s predsednikom sindikata Petrom Raztresenim. Raztresen je na začetku povedal, da ima podjetje zdaj zaposlenih okoli 240 delavcev. Letos so ustanovili delniško družbo v Novem mestu, Begrad Črnomelj je njena hčerinska družba. Begrado-vo je tudi podjetje AB gradnja v Ozlju na Hrvaškem. Podjetje ima zaposlenih okoli 60 delavcev iz Hrvaške in Bosne, v glavnem kvalificiranih, kjer Slovencev pri-manjkuje(zidarjev, tesarjev, žele-zokrivcev itd.). “Na pomanjkanje poklicev smo sindikati dosti opozarjali na sejah republiškega odbora sindikata delavcev gradbene dejavnosti. Vendar se v tej smeri, kot kaže, ni kaj dosti premaknilo, ker so v celi Sloveniji nabrali za en sam razred zidarjev. Tako čez deset, petnajst let ne bomo imeli svojega gradbenega delavca, ki bi lahko zagrabil za zidarsko žlico,” je poudaril Peter Raztresen. Zato se v gradbenih podjetjih dviguje starostno povprečje zaposlenih. V Begradu, pravi Raztresen, je to povprečje zlasti pri zidarjih preseglo 40 let. “Potrebno bi bilo torej spodbuditi zanimanje mladih za poklice v gradbeništvu. Pa tudi poskrbeti za beneficirano delovno dobo,” trdi Raztresen. “Ministru za delo Tonetu Ropu smo povedali, da bi bilo ob reformi pokojninskega sistema treba razmišljati o beneficiranem delovnem stažu v gradbeništvu, ker je v teh poklicih veliko poklicnih bolezni in izčrpanosti.” Na vprašanje, zakaj seje sedež podjetja preselil v Novo mesto, je Raztresen odvrnil, da so bili v to prisiljeni, saj v Beli krajini še zdaleč ni dovolj dela. Če tega ne bi naredili, bi šla polovica zaposlenih na cesto. Podjetje je pred krizo imelo 366 zaposlenih. Precej ljudi seje potem upokojilo, nekaj se jih je prezaposlilo, tudi v privatništ-vu. “V planu pa imamo do leta 2002 zaposliti nove delavce, da jih bomo imeli 300, pokrivali pa bi Belo krajino, Dolenjsko in področje Karlovca, Ozlja in Duge Rese na Hrvaškem,” je dodal Raztresen. Peter Raztresen: Odnosi med sindikatom in vodstvom so najboljši v vsej Beli krajini, morda tudi v Sloveniji. Skupaj smo v krizi reševali podjetje, zdaj skupaj žanjemo rezultate. Peter Raztresen je predsednik sindikata že sedem let in meni, da so bila ta leta za sindikat uspešna. Sindikat je precej pripomogel, da je podjetje uspešno prebrodilo največjo krizo. “V Beli krajini smo prvi ustanovili svet delavcev. Vanj sem postavil pol izvršnega odbora sindikata, sam pa sem tudi podpredsednik sveta delavcev. Svet delavcev in sindikat dobro sodelujeta in lahko rečem, da imam stvari pod nadzorom. Če je potrebno, imamo skupne seje. Predsednica sveta delavcev pa je članica nadzornega sveta.” “Kakšen je odnos vodstva do sindikata in sveta delavcev? Ali je v redu ali pa je treba kdaj tudi 'poriniti'?" “Odnosi z vodstvom podjetja so najbolje urejeni v celi Beli krajini, mogoče pa tudi v Sloveniji. Krizo smo skupaj prebrodili, skupaj smo sejali in zdaj skupaj žanjemo. Bilo je nekaj težkih zim, pa smo se odločili v podjetniški kolektivni pogodbi, da so plače pozimi 80-odstotne, zato pa se to poračuna poleti. Nabere se nadur in večje stimulacije. Povprečje plač pa je 96.000 tolarjev neto. Kot predsednik sindikata sem zadovoljen z načinom dela uprave. Dosti se pogovarjamo o strategiji podjetja. Enkrat mesečno imamo sejo, nanjo po potrebi povabimo direktorja. Upam, da bo tako šlo še nadaljnjih dvajset let, potem pa grem v penzion (smeh).” “Koliko od zaposlenih je včlanjenih v vaš sindikat?" “Članov imamo 180, drugega sindikata pa ni.” “Ozimnice ne priskrbite?" “Kar se tega tiče, imamo posojila prek delavske hranilnice, katere soustanovitelji smo. Ozimnica poteka vse leto, stalno kaj nabavljamo. Za novo leto dobijo člani sindikata pakete, lani v vrednosti okoli 4000 tolarjev. Vsakemu članu dobro dene taka pozornost.” “Kako so na to gledali nečlani? Ali se je članstvo po taki akciji kaj povečalo?" “Ja, je bilo zanimanja. Ob zboru sindikata sem denimo naredil še sindikalno zabavo, na kateri sem vabil nečlane, ki so seveda tudi prišli na zabavo, naj se vpišejo v sindikat. Tudi tu smo imeli uspeh.” “Ali je sindikat aktiven tudi pri organiziranju športno-rekreativ-nih dejavnosti zaposlenih?" “Da. Nogometno ekipo imam kar uspešno, na igrah delavce gradbenih dejavnosti redno zase damo visoka mesta, tudi zmaga li smo že. Pa izpadli na samem za četku tudi. V tenisu pa smo osvo jili tretje in drugo mesto. Prvim' letos pa smo šli na smučanje, ven dar tu nismo ne vem kako dom • V nogometu pa imamo precej dc lavcev iz Hrvaške in Bosne, me katerimi so tudi dobri nogome a ši.” Predsednik sindikata v iekem podjetju ima lastni Južbeni avto. Tega pri vas najbrže ni?" ‘Ct atorze mr Ce službeni avto potrebujem' .-l:™ t_________dužbe- bim.’ “Ali ste profesionalni predsednik sindikata?" “Ne, nisem. Za delo v sindika imam 24 ur na mesec plus časz republiški sindikat itd. Če pa hočeš biti uspešen predsednik, m° raš porabiti še precej prostega ca sa. Na pogajanja moraš biti do bro pripravljen. Direktor ima pomoč vse mogoče službe, s,n dikalist pa je sam.” „ Preobremenjena sodišča Na sodiščih se je v minulih letih nabralo za več kot pol milijona nerešenih zadev, med njimi večina takih, ki bi jih bilo treba reševati v izvensodnem postopku Eden naj večjih očitkov Evropske unije Sloveniji je šel na račun silne počasnosti našega pravosodnega sistema, saj je na sodiščih več kot pol milijona zaostalih primerov. Toda minister za pravosodje Tomaž Marušič in predsednik vrhovnega sodišča Mitja Deisinger sta minuli teden na tiskovni konferenci dejala, da po primerljivih primerih nimamo nič večjega zaostanka kot sodišča v Evropski Uniji. Dodala sta še, da se je v zadnjem letu storilnost sodišč precej povečala, tako da skupaj z nekaterimi spremembami v pravosodnem sistemu, ki se že pripravljajo, najkasneje v štirih letih zaostankov tako rekoč ne bo več. Naša sodišča namreč obravnavaj tudi spore, ki se v svetu rešujejo z11 naj sodišč, in taki sta na leto sko raj dve tretjini vseh sodnih prime rov. Gre za 228.000 primerov sodnih izvršb in 140.000 zemljišč0 knjižnih zadev. Ko bo zemljiška knjiga prenes na na računalnike, to se že pospc šeno dela, in ko bo zakonodaja da možnost posameznikom, da pr,d‘ bijo državno koncesijo za sodn ga izvršitelja, bo s pleč sodnik® padlo veliko breme, ki zdaj duši ^ lo sodišč. 0, Sicer pa seje hitrost reševanja s dnih primerov v zadnjem letu na s diščih povečala za deset odstotk0 SINDIKALNI zaupnik Sindikalna lista Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP za gospodarstvo) SIT Marec 1999 Prvi del L Dnevnice ~ cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 ~ Polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 ' Jvnninetrina (od 27. 3. 1998 dalje) 35,94 ' Ločeno življenje 66.025,00 Javni sektor' (nekdanje negospodarstvo) SIT 3.693.00 1.846.00 1.285.00 35,94 53.909,00 4 j, ”.VV OO.UZJ.UU 3j.VUV.UU • Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1. 1999) ~ P° SKPGD (na delovni dan) 537,00 Drugi del • Jubilejne nagrade - P° SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -»10 let 53.311,00 - » 20 let 79.967,00 -za 30 let 106.622,00 ' 0dPravnina ob upokojitvi 330.126,00 oziroma dve plači delavca, , če je to zanj ugodneje • Solidarnostne pomoči 537,00 45.321.00 67.981.00 90.641.00 495.198,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje po SKPD - ob smrti delavca . - ob smrti v ožji družini ’■ Minimalna plača (od 1.1. 1999) • Zajamčena plača ”• Regres za letni dopust - najmanj 99.038.00 49.519.00 68.233.00 39.082.00 102.000,00 90.641,00 68.223.00 39.082.00 84.800.00 102.000,00 delavci s plačo pod 110.000,00 SIT na mesec (Urad”' ]ekt£'studl v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu ^javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa - ektivna pogodba. •Regres za prehrano je v januarju nižji za 11.00 SIT na dan zaradi nižje rasti cen prehram-nr h 'Jelkov v decembru v primerjavi z junijem 1998. Predlog za usklajevanje regresa za p ehrano dvakrat na leto in z rastjo cen prehrambenih izdelkov je naš. Če bi veljala eskalaci-7* za izhodiščne plače, bi bil regres za prehrano tudi v drugem polletju lani 517,00 SIT 548 m Januar Pa bi se povišal na 545,(X) SIT. Dejansko smo lani imeli regres v višini vit ■< SIT na dan. Z gotovostjo ocenjujemo, da bo po prvem polletju znesek iz januarja v im 537,00 SIT usklajen na višji ravni. ■ Kegres za letni dopust za letos še ni določen, zato je zapisan dosedanji znesek. ____ Strokovna sluiba ZSSS *!■* Marušič in Mitja Deisinger: S povečano storilnostjo bo°,sč in prenosom nekaterih vrst zadev izven sodišč *et‘h^ans*fl zaostanek skopnel na evropsko raven v štirih ^°tliŠČ3 so rešila preko 46.000 pri-le(e^°v več kot v povprečju minula Zaostanek sodišč seje začel moč-oPovečevati poletu 1993. Leta 1994 j. s°dišča imela 317.000 nerešenih let eV’jan' pa že 590.000. Sodišča na rov re^'j° °k°li pol milijona prime-mil’.torejjimje lani pripadlo približno dpi 'JOn zadev. V zaostanku so tudi na °Vn'h in socialnih sodiščih. Položaj je že skoraj kritičen v Ljubljani, medtem ko v Mariboru te vrste spore tekoče obravnavajo. Lani je tem sodiščem pripadlo 27.628 zadev iz prejšnjih let ter9785 svežih, prispelih med letom. Sodišča sojih lani rešila 8882 in tako jim je na začetku letošnjega leta pripadlo 28.625 nerešenih zadev, tisoč več kot na začetku lanskega leta. B. R. ____št. 10 / 11. marec 1999 l Fu* 1l'l l1 W-~V 9 PRAVNA MNENJA IN NA&VETI Piše: Katarina Lavrin, dipl, iur. Nadomestilo invalida se odmeri le enkrat Ali ima delovni invalid II. ali III. kategorije v primeru nove sistemizacije delovnih mest, ee je njegovo delovno mesto nižje ovrednoteno, pravico zahtevati novo odmero nadomestil zaradi nižje plače na drugem ustreznem delovnem mestu? Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v prvem odstavku 134. člena določa, daje nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu enako razliki med pokojninsko osnovo, od katere bi se delovnemu invalidu odmerila invalidska pokojnina ob razporeditvi na drugo ustrezno delo, in plačo, določeno ob razporeditvi delovnega invalida na drugo ustrezno delo s pogodbo o zaposlitvi. V 133. členu zakona so določeni pogoji za priznanje te pravice, tako ima pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki na podlagi priznane pravice do razporeditve oziroma zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo. To nadomestilo se odmeri le enkrat, takrat, ko nastopijo z zakonom do- ločeni pogoji, na novo pa se odmeri le v primeru nastanka nove invalidnosti. Nadomestilo je samostojna dajatev iz invalidskega zavarovanja, ki ni povezano s kasnejšo delavčevo dejansko plačo. Če se delavčeva plača spremeni (zaradi prerazporeditve ali kakšnega drugega razloga), to nadomestilo ostane enako, valorizira pa se po pravilih, ki jih določa zakon. Namen navedenih določb je v tem, da se prepreči, da bi bil delavec zaradi nastanka invalidnosti in zaradi prerazporeditve, povezane z invalidnostjo, prikrajšan pri plači. Če pa potem pride do ponovne prerazporeditve na nižje ovrednoteno delovno mesto, ki nima zveze z delavčevo invalidnostjo, ampak s potrebami delovnega procesa, je to tveganje, ki ga nosi vsak delavec. Piše: Igor Pišek, dipl, iur. Še enkrat: Znižanje plače na podlagi splošnega akta delodajalca Iz odmeva je razvidno, da se omenjeni Inštitut za delovna razmerja ne strinja v celoti z mojim mnenjem glede znižanja osnovne plače na podlagi splošnega akta delodajalca, ki je bilo objavljeno v NDE št. 6. Kritika gre predvsem v dve smeri: 1. Iz članka naj ne bi bilo razvidno, ali je bilo v predmetni pogodbi o zaposlitvi določeno, ali se plača usklajuje na podlagi v splošnem aktu določenih pravil. 2. Ni znano, na čem temelji trditev, da spreminjanje plače v pravilniku o plačah ni v skladu s 3. odstavkom 43. člena SKPgd, ki o tem ne govori. Po navedenih kritikah pa inštitut zapiše še mnenje glede vprašanja znižanja osnovne plače. - Pogodba o zaposlitvi je bila pisana na temelju obrazca G V 200-03. V pogodbi ni nobene določbe o usklajevanju plače na podlagi pravil, določenih v splošnih aktih delodajalca. Razumljivo je, da se v članku ne more zapisati vseh okoliščin, ki ne obstajajo, temveč samo tiste, ki obstajajo. Zato bi moralo biti jasno, da tovrstne določbe v pogodbi ni bilo. - V članku se avtor med drugim sklicuje na 2. odstavek in ne na 3. odstavek 43. člena SKPgd. Kolikor je inštitut želel, da dobijo bralci popolne in strokovno utemeljene odgovore na postavljena vprašanja, bi morali vložiti vsaj toliko napora, da ne bi površno prebral članka. Upoštevajoč navedeno, je mnenje inštituta glede znižanja osnovne plače, ki temelji na različnih “če-jih”, in v povezavi z vsebino avtorjevega članka brezpredmetno. Še na kratko o primeru, če je v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno, da se plača usklajuje na podlagi v splošnem aktu določenih pravil, in o trditvi, da se lahko v takšnem primeru plača zniža: Ena izmed bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi je seveda plača. Kolikor eno izmed bistvenih sestavin pogodbe prepustimo v celoti zgolj eni izmed pogodbenih strank, to seveda nima podlage v civilistiki, še toliko manj bi to moralo veljati v delovnem pravu, katerega namen je zaščita delavca. sfrei g Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije 1. Izhodiščne bruto plače po kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroindustrijo (Ur. L RS, št. 37/96) za JANUAR-MAREC 1999 v SIT Zahtevnostna skupina tarifni razred Relativno razmerje Izhodiščna bruto plača I. Enostavna dela 1,00 55.689 II. Manj zahtevna dela 1,12 62.372 III. Srednje zahtevna dela 1,25 69.611 IV. Zahtevna dela 1,45 80.749 V. Bolj zahtevna dela 1,60 89.102 VI. Zelo zahtevna dela 1,90 105.809 VII. Visoko zahtevna dela 2,25 125.300 Vlil. Najbolj zaht. dela 2,60 144.791 IX. Izjemno pomembna najbolj zahtevna dela 3,10 172.636 Eskalacija (Januar 99) 5,5 % 2. Regres za letni dopust za leto 1999 3. Povračila stroškov v zvezi z delom - regres za prehrano MAREC 1999 - dnevnice - cela - polovična - znižana - kilometrina (od 27. 3. 1998) 283.894 SIT ali* 141.947 SIT ali* dogovor delodajalec in sindikat 56.779 SIT ali* 68.223 SIT 39.082 SIT 172.118 SIT * Zakon o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač, Ur. I. RS, št. 40/97, 3/98 ZAKON OMEJUJE LE RAST IZHODIŠČNIH PLAČ, NE PA TUDI RASTI MASE PLAČ! (najmanj) 102.000 SIT 16.506 SIT 3.500 SIT 1.750 SIT 1.218 SIT 35,94 SIT 4. Nekateri drugi prejemki od 1. 1. 1998 JUBILEJNE NAGRADE: A: PO KPD ZA SKUPNO DELOVNO DOBO B: PO SKP ZA DELOVNO DOBO PRI ZADNJEM DELODAJALCU - za 10 let 45.320 SIT ena izhodiščna plača I. tarifnega razreda - za 20 let 67.981 SIT ena in pol izh. plače I. tarifnega razreda - za 30 let 90.641 SIT dve izhodiščni plači 1. tarifnega razreda ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI: 425.841 SIT ali* SOLIDARNOSTNE POMOČI: - smrt delavca - ostalo - daljša bolezen - nadomestilo za ločeno življenje * Glej pojasnila 5. Drugo - najnižja plača (UR. I. RS, St. 1/99) od JANUAR 1999 - zajamčena plača od 1. 1. 1999 (Ur. I. RS, St. 1/99) - povprečna mesečna bruto plača za DECEMBER 1998 - na zaposlenega v RS - povprečna mesečna bruto plača za OKTOBER-DECEMBER 1998 |T - na zaposlenega v RS 165.063 SU - začasna osnova za določanje višine nekaterih prejemkov (Ur. I. RS, - neto 90.641 SIT Pojasnila: 1. IZHODIŠČNE PLAČE: - usklajevanje po Zakonu o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač, Ur. 1. RS, št. 40/97 in 9/98. Vir: Tarifna priloga k panoini kolektivni pogodbi (Ur. I. RS, St. 37/96) Zakon 2. REGRES ZA LETNI DOPUST: Vir: KPD, SKP 3. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM: - REGRES ZA PREHRANO: .. 10 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS v preteklih treh meseci - DNEVNICE: določene z uredbo - KILOMETRINA: 30 % cene super bencina (98 okt.) . Vir: Uredba o viSini povračil stroSkov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki' *e pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (UR. I. RS, St. 72/93, 94, 62/94, 7/95, 5/98) KPD 4. IZRAČUN NEKATERIH DRUGIH OSEBNIH PREJEMKOV: - JUBILEJNE NAGRADE: osnova je povprečna mesečna neto plača gospodarstvu za pretekle tri mesece, SKP na novo uvaja tudi jubilejno nagrad za delovno dobo pri delodajalcu „ - ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI: osnova so tri povprečne bruto plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece oziroma mesečne bruto plače delavca, če je to ugodneje za delavca „ - SOLIDARNOSTNE POMOČI: najmanj ena povprečna bruto plača delavcev pri delodajalcu oziroma ena povprečna bruto plača v gospodarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca - NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE: najmanj 40 % povprečne plače delavcev pri delodajalcu ali povprečne plače v gospodarstvu za pre' tekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca Vir: KPD, SKP Opomba: Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (Ur. 1. RS. št. 19/97) določa začasno osnovo za določanje vism prejemkov pod 2, 3 oz. 4,. Sprememba osnove je bila objavljena v Ur. 1. RS, št. 3/9 in 1/99S. SKEI je glede prodaje Jekla imel prav!!! Albert Vodovnik je te dni prejel kopijo sporočila, ki ga je Christer Ol-son, član uprave Inekse, poslal Gorazdu Budi in še nekaterim drugim ljudem iz naše države. Olson piše, da jim je njihov konkurent Aicher potrdil, daje lahko videl njihovo ponudbo za nakup Jekla (gre za 10 milijonov mark). Aicher je Ineksi predlagal, naj bi za pridobitev Štor združili sile. Aicher bi v Štorah proizvajal le gredice. Olson jev zaključek sporočila zapisal, da Ineksa ne želi nobene kooperacije z Aicherjem. Ta švedska firma želi sodeč po tem pismu, razvijati vse dele programa iz Štor, ne le gredic. F. K. Zaostrovanje se bo stopnjevalo Republiški odbor SKEI je prejšnji teden ob- SKEI bo najprej opravil konferenco, zatem pa vestil svoje partnerje in širšo javnost, daje pri- izvedel sindikalni referendum o stavki v kovin-siljen začeti aktivnosti za deblokado pogajanj ski in elektroindustriji. Če bo referendum uspel- o novi tarifni prilogi kolektivne pogodbe de- lahko že pred poletjem doživimo splošno stav-javnosti. ko v tej zelo pomembni gospodarski dejavnosti- Poziv poslancem Poslanci skoraj vseh strank so se sporazumeli, da naj bi po novem 88 poslancev izvolili po večinskem sistemu, dodatnih 32 pa po dosedanjem proporcionalnem sistemu. Tako bo volk (Janša) sit, koza (poslanci, ki se bojijo za svoje sedeže) pa tudi cela. Vse bi bilo prav, če ne bi ob tem imeli vse bolj izčrpane krave, ki jo imenujemo državni proračun. Gospodje poslanci, prav bi bilo, da takrat, ko boste povečali svoje število, sprejmete tudi zakon, po katerem bo za vaše plače lahko skupaj šlo le toliko denarja, kot ga gre sedaj-S tem dejanjem boste potrdili svoj patriotizem in dokazali pripravljenost žrtvovati se za blaginjo države in njenih podložnikov. Državljani imamo namreč to državo, ki jo imate poslanci vseskozi na jeziku, vedno boj v zadnjem žepu. Tugomer Kušlan Popravek V članku “Labodova Zala iz Idrije potrebuje državno pomoč”, objavljenem v zadnji številki, se nam je pripetila neljuba napaka. Nada Mohorič ni predsednica sindikata Zale, ampak direktorica, Tatjana Rupnik ni direktorica, ampak prCtV sednica sindikata. V članku smo funkciji obe1 nehote zamenjali, za kar se jima opravičuje110' jkfofen je danes ekonomski in socialni ,° ozai< kako velika je nezaposlenost na tem območju? Območje Bele krajine ima tri občine, Semič, Čr-melj in Metliko. Ta prostorje zelo velik, prebila S.Va ln zaposlitvenih možnosti pa ni tako veli-in r?amo nekaj dobrih, nekaj srednje dobrih družb bol' Utere’ se otePaj° s težavami. Nas je naj-J strah upadanja proizvodnje in posledic azij-Hk lnruske krize. Upadanje proizvodnje je kar ve-. hujši pa je pritisk na zniževanje cen. Te D ,a^e lmajo v Iskri-Kondenzatorji Semič, kjer je P !?aJ najbol-i kitičen v zadnjih petih letih, tar ^rudami, ki imajo slabše poslovne rezul- M!vrram omeniti še Novoteks, pa tudi Beti v iki zadnji čas leze v težave. Tare jih plačilna Zalog>S°^nOSt' i50 moJe Pa 8re tudi za kopičenje dn^L^^a^hoda ne najde tudi nekaj manjših B .h’ denimo Pion d. o. o., ki je nastala na pobud' ° ^tifika- Ima 20 zaposlenih. Direktor se te- '• “a hi proizvodnja stekla in bila donosna, toda zave se vlečejo in ni videti prave možnosti za redno °'zvodnjo in normalno izplačevanje plač. Jožef Kočevar: Na našem koncu se že kar močno pozna vpliv azijske in ruske krize, kar tudi pred sindikate postavlja precej zahtevne naloge. Lani smo vse reševali brez stavk. Kaj bo pa letos? ^°2ef Kočevar, sekretar območne organizacije ZSSS za “e[° krajino, o ekonomskem in socialnem položaju v Pokrajini in delu sindikalnih organizacij ej'imal(j}r-?ier *an' i6 6,/ Danfoss’ kako je z ^Na prvo mesto med uspešnimi podjetji je tre-Postaviti Danfoss, ki seje v enem letu prele-'z 'Uajhne firme v giganta. Zdaj je v njem 1100 v k* Cn'tc)je zelo omililo nezaposlenost zlasti brg mi Črnomelj. V tej občini je bil odstotek D zP°selnosti izredno visok, na zavodu za zaje - 0Vanje smo imeli 1600 prijavljenih, zdaj jih do e y50. Ko seje Bell razsul, je nezaposlenost stySe^a ^koraj 20 odstotkov aktivnega prebival-slotk?daj po m°jem mne,,ju ue presega deset od- ^^Dešno podjetje je tudi Begrad, ki je s svojo r*=an'zacijo in širjenjem v prostoru, na Hrvatu m'" sk'ePanjem poslov s Krko ohranil svojo iden-ves|0 belokranjskega podjetja. Bela krajina je in-bp lclJsk° zelo slabo območje za tako veliko grad-irin ° PodjetJe- Tuje direktor resnično naredil ogro-v ? s svojo vztrajnostjo in tudi z dobrim sodelo-Jeru s sindikatom. kako?af ^ vPliva*na dobro poslovanje? tl|(fc|kel bi takole: kjer vodstvo razume delavce, lu,!dobro sodeluje s sindikatom. Sindikat vedno stv pr'sPeva kak dober predlog. Kjer pa vod-dik* °dklanjajo sodelovanje ali se organiziranju sinji ata celo upirajo, tam je veliko samovolje in tu-rezultati niso tako dobri. Lahko poveste, v kateri dejavnosti je to daIPogosteje? va . uajvečjih firmah tega ni, saj je inercija delo-Se ri*a s'ud'katov ostala še od prej, le na novo smo rganizirali. Več težav je v manjših firmah in v jim° naslalih, kjer delodajalci ne pristajajo, da bi da V Podjetju kdo “solil pamet”, da bi opozarjal lekr v'Ce delavcev, na nujnost uresničevanja kotle IVn'h Pogodb, kijih nekateri delodajalci sploh Zr>ajo čitati itd. sday smo že pri pravicah zaposlenih ... kr;-.amo nedorasli direktorji in v nezrelih družbah J° kolektivne pogodbe in delavcem ne priznava- Bela krajina je v zadnjih letih, od razpada Jugoslavije dalje, doživljala precej hude čase, saj se je njeno gospodarstvo težje kot drugod v Sloveniji upiralo težavnim razmeram. Ker že prej zaposlitvene možnosti niso bile velike, so stečaji podjetij v minulih letih precej spremenili ekonomski in socialni položaj v pokrajini. TUdi sindikati pri tem niso bili izjema, saj so kot po tekočem traku izgubljali članstvo. O tem, kakšen je položaj v Beli krajini danes, smo se pogovarjali s sekretarjem območne organizacije ZSSS za to pokrajino, Jožefom Kočevarjem. jo dogovorjenih pravic. Največkrat kršijo neizpla-čevanje regresa v enem kosu, čeprav bi ga lahko. To je špekulativno, saj delavci, ki jim prej izteče delovna pogodba, do izplačila naslednjega dela regresa nimajo več pravice. Naslednja samovolja: da ukradejo delavcem osebni dohodek, ker so storili nekaj nezaslišanega za direktoija. Vzamejo mu plačo, ne da bi delavca dali v disciplinski postopek in mu dokazali krivdo. To je bil primer iz kar vidnega podjetja. Krivice se dogajajo vsakodnevno in mi jih skušamo sproti reševati. Kako jih rešujete, se skušate najprej pogovoriti? Imamo zelo tolerantno okolje in vodstva, kjer je mogoče na težavo opozoriti in vodstvo se potrudi in problem razreši. Govorim o primeru, ko je bila delavcu vzeta plača... Tu se nismo mogli dogovoriti in smo šli na sodišče. Na sodišču imamo kakih 15 zadev, predvsem gre za neizplačevanje regresov. K sreči pa večino podobnih težav rešimo s pogovorom z vodstvi podjetij. Bilo je precej kritičnih trenutkov, ko so delavci odhajali iz podjetij, regresa pa v celoti niso dobili. Ko odpuščajo, tik preden bi morali izplačati drugi obrok regresa? Da, da. Imeli smo precej teh primerov, moram pa reči, da smo jih kakih 20 uspešno rešili, v drugih primerih smo pa šli v tožbe. Ni bilo druge izbire, ko vodstva niso hotela zadeve razreševati dogovorno, na najcenejši način pravzaprav. Ko že govorimo o krizi in dobrih podjetjih: v sindikatu opažamo upadanje proizvodnje in prihajanje gospodarske krize, podobne tisti v letih 1993 in 1994, ko je gospodarstvo v pokrajini zašepalo. Tega nas je vse skupaj kar strah. Kako v takšnih razmerah deluje območni sindikalni svet? Vzpostavili smo strokovni servis, ki nam že šest let kar dobro funkcionira. Pred leti smo imeli osem do deset stečajev, ki so pokrajino zelo stresli, tako članstvo kot prostor, in je bil že vprašljiv obstoj območnega odbora sindikatov. Z gospodarskim čudežem v Danfossu, če lahko tako rečem, ko smo pridobili novih 800 članov, smo se postavili na noge in zdaj normalno delujemo. V veliko pomoč so mi predsedniki sindikatov, s katerimi zelo dobro sodelujem, z nobenim predsednikom nimam spora in to jemljem za naj večjo vrednoto funkcioniranja sindikata v našem prostoru. Pomoč strokovnega servisa nam uspe zagotoviti vsakemu delavcu, ki jo potrebuje. Odvetnika nimamo lastnega, pač pa pogodbenega. Imamo tudi dobro urejeno kreditiranje delavcev preko Delavske hranilnice. Tega se naši člani precej poslužujejo, ker je cenejše od bančnih kreditov. Precej smo aktivni na področju kolektivnih pogodb. V kar lepem številu podjetij imajo podjetniške kolektivne pogodbe, na primer v Iskri, Be-gradu, v Beti, v Kometu itd. Zdaj nastaja taka pogodba v Danfossu, vodstvo je ponudilo osnutek, ki pa ga bomo dogradili, ker je kar nekaj poglavij, kjer moramo kaj dodati, nekatera poglavja pa je treba dopisati. Ali je vodstvo Danfossa ponudilo prenizko raven pravic delavcev? Ni vse zapisano, kar mora biti v taki pogodbi, in kar je zapisanih pravic, so na najnižji ravni. Povzeli so panožno kolektivno pogodbo, mi pa bi radi kaj več od tega. Zato pravim, da smo dobili osnutek, kije nastal bodisi na osnovi zahtev vodstva ali pa zaradi nepoznavanja bistva kolektivne pogodbe. Ta osnutek je bolj usmerjen v represijo in ukrepe, ki jih izvaja vodstvo. Manj pa je pravic in ugodnosti za zaposlene. Prve pripombe smo že dali, dialog med nami in vodstvom pa je bil konstruktiven. Zato sem prepričan, da bo na koncu to zelo kvalitetna podjetniška kolektivna pogodba. Organiziramo pa tudi družabne aktivnosti za prvi maj in ob novem letu ter zimske in letne športne igre po dejavnostih. Tekmuje po navadi kakih 30 ekip v petih panogah, pojavljajo se še nove, ker še v kakem podjetju uvidijo, daje to koristna dejavnost. Letos bomo imeli igre četrtič. Glede na kritične gospodarske razmere v Beli krajini bi pričakovali, da bodo sindikati skušali položaj v kakem podjetju reševati tudi s stavko. Pa jih lani menda ni bilo. Pri sindikalnem delu so stavke sicer pomembne. Za lansko leto moram reči, in potrkati ob les, da nismo imeli nobene. Imeli smo sicer nekaj razgovorov, ki so nakazovali, da bi do stavke lahko prišlo, vendar stavke lani ni bilo nobene. O vseh spornih vprašanjih smo se sporazumeli. To umirjanje pri reševanju sporov v lanskem letuje bila zame velika stvar. Kaj pa nas čaka ... B. R. Sindikat delavcev QKr gradbenih dejavnosti Slovenije Delavci RC Tivoli še čakajo delodajalca Kot nam je povedal Jernej Jeršan, sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, so se delavci RC Tivoli prejšnji teden zbrali na sedežu podjetja na Šmartinski cesti v Ljubljani. Do spontanega zbora delavcev je prišlo zaradi tega, ker lastnik podjetja ni izpolnil svojih obljub. Zaposlenim je namreč izdal le plačilne listke, denarja pa j im ni nakazal. Na roko pajimje na račun premalo izplačanih plač za nazaj izplačal po 100.000 tolarjev. Direktorje približno 45 delavcem pojasnil, da podjetje ni likvidno. Prosil jih je, naj potrpijo do 15. marca, ko jim bo izplačal plačo za januar, 26. marca pa še februarsko plačo. Delavci so se dogovorili, da se bodo na sedežu podjetja spet zbrali 15. marca, ko naj bi direktor izpolnil prvi del obljube. Sicer pa je podjetje RC Tivoli I. februarja prenehalo izvajati dela. Del delavcev seje prezaposlil v druga podjetja, nekaj pa jih bo moralo iskati socialno varnost na zavodu za zaposlovanje. F.K. Sindikat je pomagal delavcem Pionirja Standarda Za Pionir Standard, zadnji ostanek nekdanjega gradbenega velika Pionirja, seje prejšnji teden začel stečajni postopek. Ob uvedbi stečaja je bilo po besedah Jožeta Mikliča, sekretarja območne organizacije ZSSS za Dolenjsko, še skoraj dvesto delavcev. Nakaj več kot 60 jih je prevzela nova enota GPG Grosuplje v Novem mestu, napoved Begrada, da bo tudi on prevzel del Pionirjevih delavcev, pa je ostala le pri besedah. Vsaj začasno je zato moralo na zavod precej več kot 100 delavcev, skoraj vsi iz uprave podjetja, delavcev iz gradbene operative (zidarjev, tesarjev, železokrivcev) namreč v naši državi primanjkuje. Zaradi stisk, v katerih so se znašli zaposleni, ki so zadnjo plačo prejeli januarja za december, jim je Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije priskočil na pomoč. Po besedah Jerneja Jer-šana, sekretarja republiškega odbora tega sindikata, sta pomoč za prizadete delavce poleg republiškega odbora dali tudi območni organizaciji ZSSS za Dolenjsko in za Ljubljano z okolico, vsakemu delavcu so tako izplačali po 10.000 tolarjev. Ker delavci niso imeli več denarja niti za hrano in stanovanje v samskih domovih, so postrgali tudi denar v blagajnah dveh Pionirjevih sindikalnih organizacij. Tako so zaposleni v Novem mestu prejeli skupaj po 20.000 tolarjev, v Ljubljani pa po 16.500. Po besedah Jerneja Jeršana in Jožeta Mikliča so delavcem tako pomagali preživeti do aprila, ko naj bi z zavoda za zaposlovanje prejeli prvo nadomestilo. Po Mikličevih besedah pa bo pravna služba območne organizacije ZSSS za Dolenjsko v stečajnem postopku zastopala vse delavce Pionirja Standarda. F. K. TT* Sindikat delavcev prometa A k in zvez Slovenije (SDPZ) Prizadevanje za kolektivno pogodbo, ki edina še manjka V Sindikatu delavcev prometa in zvez tečejo priprave na skupščino sindikata. V vodstvu republiškega odbora pričakujejo, da jim bodo sindikati podjetij in območni odbori poleg kadrovskih predlogov poslali tudi predloge usmeritev, ki naj hi omogočile utrditev sindikata in krepitev materialnega in socialnega položaja delavcev v dejavnostih prometa in zvez. Pripravljamo tudi spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za dejavnost cestnega tovornega prometa. Začasno prekinjena pogajanja se bodo nadaljevala konec marca. SDPZ ima od vseh v ZSSS vključenih sindikatov največ kolektivnih pogodb dejavnosti. S sprejetjem kolektivne pogodbe za cestni tovorni promet bomo imeli kolektivne pogodbe za vse dejavnosti prometa in zvez. SDPZ se aktivno vključuje tudi v postopke sprejemanj dopolnite' posameznih podjetniških kolektivnih pogodb. V Certusu Maribor pn čakujemo skorajšnje nadaljevanje pogajanj o tarifnem delu podjet niške pogodbe. Sindikat delavcev trgovine Slovenije Bartol še naprej sekretar Izvršni odbor republiškega odbora sindikata delavcev trgovine se je ta ponedeljek sestal v Novi Gorici. Skupaj z območnim odbore iindikata je obravnaval razmere, v katerih delajo člani sindikata ;em obmejnem področju. Trgovskim podjetjem na Goriškem se dogajajo prevzemi, tudi je precej prostocarinskih prodajaln, ki naj bi bile kmalu zaprte. 5i dikalnim zaupnikom v podjetjih, kjer prihaja do prevzemov, *zvrs,0 adbor priporoča, naj zahtevajo od vodstev podjetij, da jih temelj' seznanijo z možnimi posledicami prevzemov, še posebej z nevarno stjo, da bodo nekatere vrste delavcev izgubile delo. • Izvršni odbor nasprotuje zapiranju prostocarinskih prodajaln, vs J do takrat, ko bo naša država le pridružena članica EU. Če pa se Slovenija vseeno odločila za zapiranje teh prodajaln, pa sindikat za hleva od države financiranje nadomestnih programov, kjer bodo v te prodajalnah zaposleni trgovci dobili novo delo. Razprava na skupni seji je pokazala, daje treba delo obmocneg odbora sindikata trgovine za Posočje oživiti. Za to je odgovoren ^ Furlan Kodermac, sekretar območne organizacije ZSSS, ki naj oživil tudi delo sindikata v Grosistu, Alpkomercu in manjših trgo' skih podjetjih. V torek je republiški odbor po opravljenih kandidacijskih P° stopkih na tajnih volitvah izvolil svojega sekretarja. To nm°g bo še naprej opravljal dosedanji sekretar Sandi Bartol, ki ju edini kandidat. Republiški odbor je izvolil tudi svoje člane kon ference ZSSS; poleg predsednika Francija Lavrača so to posta li: Zdravko Matkovič, Nevenka Knapič, Majda Marinič in San di Bartol. • Republiški odbor je razpravljal tudi o posledicah novega pravim ka o obratovalnem času trgovin. Ocenil je, daje obratovalni čas ede od najtežjih problemov, ki pestijo trgovce. Zaradi tega bo repubhs odbor še naprej skušal doseči spremembo tega pravilnika ali vsaj dr gačno ravnanje organov, ki odločajo o obratovalnem času ne gle r\'A nravire 7anns;lenih Uspešen pogovor z upravo Mercatorja Delegacija sindikata delavcev trgovine seje prejšnji teden sestal® s predsednikom uprave Mercatorja Zoranom Jankovičem. Delegac ja, v njej je bila tudi predsednica sindikata v Mercatorju Katja Gam > je Jankoviča seznanila s prizadevanji sindikata za spremembo neug° dnega delovnega časa trgovcev, kije posledica uveljavitve novega pra vilnika o obratovalnem času. Številni delavci namreč ne morejo' koristiti pravice do dnevnega in tedenskega odmora ter do letnega d pusta. Predsednik uprave Mercatorja, ki je zelo hitro sprejel predlog z pogovor, je podprl prizadevanja sindikata delavcev trgovine. Me° . je, da pravilnik o obratovalnem času ni v interesu delodajalcev,s jim povzroča nemalo težav. Velika trgovska podjetja so se namreč pn siljena prilagajati majhnim zasebnim trgovcem, ki v trgovinah n > pogosteje delajo sami skupaj s člani svojih družin. Zoran Jankovič je delegaciji obljubil, da se bo osebno udeležil P govorov, na katerih bodo Mercatorjevi delavci govorili o svojih pm blemih v zvezi z delovnim časom. Vodstvo Sindikata delavcev trg vine Slovenije z zadovoljstvom ugotavlja, daje predsednik upr® največjega trgovskega podjetja v državi pokazal interes za sodelo nje s sindikatom. Računa, da bo ta zgled omogočil podobne pog°v re tudi v drugih trgovskih podjetjih. ^ //um oreška Fantje, ali se zavedate, da smo ta mesec v naši tovarni dobili že za poovico manjše plače od slovenskega povprečja. To ni več žalostno, tem-ec naravnost smešno! "je pred dnevi pri malici v naši tovarni dejal stru-Sar»A°jze- Ali s‘ naš direktor predstavlja, da borno živeli od zraka?" oe bolj smešno je, kakšne plače zadnje čase sami sebi izplačujejo ne-™ieri menedžerji, "je dejal rezkar Vili. “ V mariborskem podjetju MTTTeks-na tovarna Melje so člani bivše uprave zaslužili na mesec več kot delav-v celem letu, direktor ene od slovenskih bankic pa ima celo že okoli dva nijona tolarjev bruto plače. Ali ni to smešno, da ima neki nepomembni Menedžer državnega podjetja trikrat višjo plačo od resornega ministra in večJ° od predsednika vla- To pa je zares smešno, ha, ha, ha se je zarežal skladiščnik Rudi. az. pa vam bom povedal nekaj še °y smešnega: v enem od javnih Podjetij v Mariboru, ki je v državni asl', sodstvo podjetja že več mese-eev noče izvršiti pravnomočne odloč-e delovnega sodišča ter ponovno _ Zaposliti delavca, ki ga je podjetje '*,m • »"««■««*•« Pred desetletjem nezakonito odpustilo. Na ta primer je že večkrat opozo-1 varuh človekovih pravic, o njem pa so se razpisali tudi že domala vsi ovenski časniki. Vodstvo javnega podjetja pa se na vsa ta opozorila in n<> Pravnomočno sodbo požvižga. Človekbi lahko crknil od smeha, aline!?" be bolj smešno je to, da se na javno mnenje požvižga celo vlada!" je Pribil mizar Tone. “Poglejte: v času javne razprave o reformi pokojnin-■' ega sistema so se vsi sindikati in domala vsi delavci opredelili proti te-mu' da bi dvignili starostno mejo za upokojitev. Kljub temu pa je vlada , ‘Pravila predlog, po katerem bi morali delavci za polno pokojnino de-P do 65. leta starosti, delavke pa do 63. leta, ne glede na delovno dobo. ant’ M seje pri 15 letih zaposlil kot fizični delavec, bi moral potemtakem 'f Polno pokojnino naporno delati kar 50 let. Dekle, ki se je po osnovni 0,1 zaposlilo v tekstilni industriji, pa bi moralo za polno pokojnino šivati Iz dnevnika delavca Jožeta Pri nas postaja vse smešno na normo kar 47 let. Povejte, ali ni to več kot smešno! Še nobenemu politiku ali vladarju ni uspelo toliko let niti vladati, čeprav je to mnogo lažje kot delati." "Ha, ha, ha ... Ne govorite več teh smešnih stvari, sicer mi bo počil trebuh!” se je krohotal kurir Peter. “Tako se nisem nasmejal že od takrat, ko je televizija iz državnega zbora prenašala razpravo o interpelaciji. Sicer pa so se televizijski prenosi iz parlamenta pri nas spremenili že v pravo televizijsko nanizanko o interpelacijah. In prav je tako! Če imajo ženske Esmeraldo in Kasandro, zakaj tudi moški ne bi imeli svoje televizijske nadaljevanke, ali ne?” “Presneti dedci, ali mislite, da se ženske nične zanimamo za politiko," je takoj povzdignila glas kuharica Špela. “ Res pa je, da sama televizijske nadaljevanke o interpelacijah ne gledam, saj v njej ne nastopa noben pravi dedec, ampak sami mečkači. Zato tudi ni čudno, da noče v njej nastopati nobena ženska! Sicer pa, ali ni to smešno, da v naši vladi ni no-bene ženske! Očimo imajo dovolj drugega, bolj pametnega dela ..." “Jaz pa vam povem samo to: vse kar se ta čas dogaja v naši politiki, je smešno," je dejal strugar Lojze. “O katerikoli temi iz naše dnevne politike bi se pogovarjali, ob vsaki bi se lahko od srca nasmejali.” “Ha, ha, ha ...” smo se vsi smejali. “Ne razumem!?” se je oglasila praktikantka Suzana. “Govorite same žalostne stvari, zraven pa se smejite. Tega zares ne razumem!” “Počakaj, da se neham smejati. Ha, ha, ha ... Takoj ti bom pojasnil,” je dejal skladiščnik Rudi. “Ti si še mlada in ne veš, kakšna je bila in je od nekdaj usoda oblasti in oblastnikov: po volitvah so ljudje nad njimi na ravnost navdušeni, čez čas so samo še priljubljeni, sčasoma postanejo nepriljubljeni, nato jih začnejo ljudje sovražiti, na koncu, preden odletijo s svojih položajev, pa so samo še smešni. Ha, ha, ha ..." asmejmo se šalam naše-ga zvestega bralca Janeza Žalika iz Turnišča Sodobna gradnja Kako si zadovoljen z novim sta-.anjem v bloku?" ke!" slabo, samo stene so pretan- Kako to veš?” bil sem ženo vprašal, ali je be . Pr‘ nas, ko sem bil na služ-pa so mi hkrati odgovorili 1 Stlrje sosedi!" hvni časi ški/pd0™ nekajz.elo lepih umetnija katerega obdobja so?" z Pasov, ko sem še ime! denar!" N* razstavi misliš, ali je na sliki sončni *?dali zahod?” uZahod!" Kako si to ugotovil?” °znam slikarja. Še nikoli ni vstal Pred Poldnevom!" Iskrenost “Bila sem nora, ko sem se poročila s teboj!" “Seveda, jaz pa bedak, ker tega takrat nisem opazil!” Ritoznojčan “Mama, ali ni čudno, da se očetu vedno vrti v glavi?” “To je zato, ker rad malo spije..." “Že, že, vendar on pije ritoznoj-čana! ” Ljubezen na prvi pogled “Vedno se zaljubim na prvi pogled.” “Verjetno si nato večkrat razočaran!?” “To že, vendar prihranim veliko časa ... ” Pesimist “Draga, na nocojšnjem koncertu bom pel samo zate! ” “Ne bodi pesimist, morda pa so za tvoj koncert vendarle prodali kakšno karto.” L iranii. umni* moti*« hm sn J Slišal sem, da imate v vašem podjetju zelo nizke plače. Alije direktor zares tak skopuh?” e večji. Tudi smeje se samo na tuj račun!" mvM STROKOVNA KIVIJA /A Dl IAVSKI PRI DSIAVNIKI IN Ml Ni 0/1 RJI V SODOBNIM PODJIIJU NAS CIU JE PODJETJE, V KATEREM BODO VSI ZAPOSLENI RAZMIŠUALI KOT LASTNIKI! VSE KAR MORATE VEDETI 0 SISTEMU DELAVSKE PARTICIPACIJE 1 Razmišljanja, nasveti, priporočila in odgovori najvidnejših slovenskih strokovnjakov ter aktualne informacije za potrebe vsakodnevne prakse Letna naročnina za 12 številk znaša 8.400 SIT. Naročila sprejemamo na naslov: Studio participatis, Bavdkova ul 50, 4000 Kranj ali po faksu 064 310-626. SOUPRAVLJANJE FINANČNA PARTICIPACIJA NOTRANJE LASTNIŠTVO ZAPOSLENIH Skupinski štart tekme v smučarskih tekih; potekala je v izjemno težkih vremenskih razmerah. Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Najboljši gradisovci Tradicionalnih, že 31. zimskih športnih iger Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (Š1G Rogla 99) prejšnjo soboto na Rogli seje udeležilo prek 500 tekmovalk in tekmovalcev. Čeprav je skrbnim organizatorjem nagajalo vreme, so tekmovanje v veleslalomu in tekih na smučeh izpeljali brez zapletov. Izkazal seje tako pokrovitelj, Rudis iz Trbovelj, ki letos slavi 40-letnico, kot tudi Smučarski klub Unior. Direktor Rudisa Ludvik Hribar med člani organizacijskega odbora. Največ udeležencev je bilo iz Gradisovih podjetij, ki so verjetno tudi zaradi tega pobrala ekipno zmago. Po besedah Jerneja Jeršana, sekretarja sindikata delavcev gradbenih dejavnosti, je tekmovanje pokazalo, da so se gradbeni delavci pripravljeni dmžiti tudi v času, ko imajo njihova podjetja zelo veliko dela. Mogoče je uspešno tekmovanje tudi znanilec boljših časov v tej dejavnosti. F. K. Predsednik sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Mijo Popovič predaja organiziranje naslednjih iger Ludviku Traunerju. Družabnega srečanja po koncu tekmovanja seje udeležilo prek 550 tekmovalcev in spremljevalcev. Ostali so kar dolgo, saj so čakali tudi na to, da so cestarji usposobili cesto za vrnitev v dolino. ■ ■ ^ W V 4»;' REKREACIJA Na fotografiji so najhitrejše v fekufl.^ ški odbor sindikata. Zmagovalci v skupini moških, starej ših od 50 let. Rezultati: Tek na smučeh, ženske: skupina C: 1. Marica Videtič (Gradis). 2. Tonca Vidrgar (GPG Grosuplje), 3.Metka Pogorelčnik (PAGR Maribor); skupina **■ 1. VeronikaTaškan (Gradbinec Kranj), 2. Marinka Lapuh (Gradis), 3. Suzana Jeromel (FAG Maribor); skupina A: 1. Urška Petje (PUP NIVO Celje), 2. Janja Otoničar (SCT Ljubljana), 3. Nataša Bertoncelj (Gradis); Tek na smučeh, moški: skupina D: L Franc Naglič (Gradbinec), 2. Janez Markovič (GPG), 3. Viki Vrankar (Ingrad Celje); skupina C: 1. Benedikt Rupm (Zidgrad), 2. Niko Svoljšak (Tehnik), 3. Roman Dolar (Gradbinec); skupina B: 1. Andrej Štrukelj (FAGR), 2. Borut Macuh (FAGR), 3. Iztok Zupančič (Gradis); skupina A: 1. Mitja Bratina (PUP NIVO), 2. Marko Renčelj (FAGR), 3. Peter Ozmič (Gradis); Veleslalom, ženske: skupina D: L Alenka Rojnik (Gradis), 2. Marjeta Tomažin (Cementarna Trbovlje), 3. Karolina Adam (Rudis); skupina C: L Draga Pretnar (Gradbinec), 2. Karmen Humar (Salom Anhovo), 3. Marica Zorman (Gradbinec); skupina B: L Miranda Božja (Salonit), 2. Tanj-1 Podgoršek (PUP NIVO), 3. Zdenka Šubic (SCT); skupina A: L Petra Garantini (Rudis)’ 2. Monika Ržen (Gradis), 3. Janja Otoniea (SCT) Veleslalom, moški: skupina D: L Aleksander Carli (Zidgrad), 2. Ciril Čopi (Gradbinec), 3. Andrej Ponikva (Gradbinec); skupina C: L Boris Vodopivev (SCT), 2. Dragan Kneževič (SGP Zasavje)- 3. Dušan Gorišek (Gradis); skupina B: L Fran Mastrl (Paperino Škofja Loka), 2. Janez Štro vs (IBT PIN Trbovlje), 2. Janez Milavec (Kd' grad Dravograd); skupina A: 1. Borut Moči nik (Kograd), 2. Dimitrij Konradi PUP NIVO), 3. Rok Mlakar (Gradis) ______ IZOBRAŽEVANJE št. 10 / 11. marec 1999 ■flmsrmn? 15 Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalni seminar “Kakšna naj bo učinkovita organiziranost zaposlenih lastnikov” - komunikacijski sistem v podjetju v lasti zaposlenih (oblike, mediji, udeleženci) - kontinuirani proces izobraževanja v lasti zaposlenih (vsebine, načini, izvajanje) Predavateljica: dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, docentka in raziskovalka na Inštitutu za družbene vede pri Fakulteti za družbene vede. Metode: predavanja, razprava, obravnava primerov, igra vlog in simulacija procesa odločanja o lastniški strategiji podjetja. Rok za prijavo: Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 31. marca 1999. Seminar bomo izvedli, če bo najmanj 18 prijav; če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Cilji: Aktiviranje sindikalne dejavnosti na področju lastništva zaposlenih, seznanjanje z možnimi oblikami organiziranja zaposlenih lastnikov, pomoč pri izkoriščanju potencialnih prednosti lastništva zaposlenih v slovenskih podjetjih. Namembnost: Seminar je namenjen sindikalnim zaupnikom, ter drugim predstavnikom sindikalne organiziranosti, notranjim delničarjem,članom svetov delavcev in delavskim predstavnikom v nadzornih sve-tlf1 gospodarskih družb. čas in kraj izvedbe: Seminar bo 8. aprila 1999 v Domu sindikatov na Dalmatinovi 4, v Ljubljani, sejna soba 16 v I. nadstropju VSEBINA: Rd 9-00 do 9.15. ure Vod v seminar: Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS. 0d 9-15. do 10.45 ure Tema I: Zakaj naj bi sindikati spodbujali lastništvo zaposlenih? obseg in trendi na področju lastništva zaposlenih v svetu in v Sloveniji " Povezanost lastništva zaposlenih in sodobne organizacije dela " '^stništvo zaposlenih in druge oblike sodelovanja zaposlenih (sodelovanje pri upravljanju in poslovnih rezultatih) "Sindikat, svet delavcev in delavski direktor v podjetjih v lasti zapo-s|enih v Sloveniji 0d 11.00 do 12.30 ure Tema II: ^akaj in kako naj se organizirajo zaposleni lastniki? "individualne pravice zaposlenih lastnikov " ^atkoročni in dolgoročni interesi zaposlenih lastnikov in drugih lastniških " Posledice neorganiziranega nastopanja in delovanja notranjih lastnikov " možne oblike organiziranja in nastopanja zaposlenih lastnikov v skladu z Zakonom o prevzemih "družba pooblaščenka " 'zkušnje in načini organiziranja notranjih delničarjev v Veliki Brita-niJi (pomen trustov) ^d 12.30 do 13.45: odmor 0d 13.45 do 15.15 ure Tema lil: Notranji trg delnic kot pomembna varovalka dolgoročnega obstoja lastništva zaposlenih ^Udeleženci trgovanja dačin in pravila trgovanja določanje cene delnic "''hanciranje in likvidnost notranjega trga delnic °d 15.30 do 17.00 ure Tema IV: Kaj je potrebno, da bo lastništvo zaposlenih prispevalo k uspešnosti podjetij bravi0® in odgovornosti zaposlenih lastnikov načini oblikovanja lastniške kulture zaposlenih Kotizacija: Cena seminarja, ki vključuje tudi strokovno gradivo in osvežilne napitke, znaša 10.000 SIT za posameznega udeleženca. Prijavnici za seminar je treba priložiti potrdilo o plačani kotizaciji. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar I sklic na številko 05. Dodatne informacije: Odgovore na dodatna vprašanja in pojasnila v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta na telefonski številki 061/316-489 in pri Jožici Anžel na številki 061/13-10-033, int. 282 in 061/316 489. Faks: 061/13 34 279 ali 061/317 298. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS PRIJAVNICA za izobraževalni seminar “Kakšna naj bo učinkovita organiziranost zaposlenih lastnikov” 8. aprila 1999 v Domu sindikatov v Ljubljani Ime in priimek:............................................................. Datum rojstva:.............................................................. Izobrazba, stopnja izobrazbe:............................................... Naslov doma:................................................................ Zaposlitev: naziv in naslov družbe:......................................... - delovno mesto:............................................ Član sindikata dejavnosti Slovenije:........................ Član sveta delavcev: DA NE Delavski predstavnik v nadzornem svetu: DA NE Funkcije v sindikatu družbe oz. zavoda:..................... Predsednik sindikata družbe: DA NE Drugo (navedite):.............................................. Telefonska številka - doma:.......................-v službi:.... Žig in podpis odgovorne osebe: Datum:........................ 16 lEFmmTTfim: št. 10 / 11. marec 1999 NAGRADNA KRIŽANKA Nova Delavska enotnost SNOP UREJENE SLAME ZA POKRIVANJE STREH VELIKA MAČKA IZ S IN J AMERIKE ZELO KONIČAST ČEVELJ Avtor: Drago Ronner MAJHEN KIRURŠKI NOZ HRVAŠKA IGRALKA KISIČ VESELJE PISEMSKA OVOJNICA ZAJEDAVSKI GRM, PTIČJI LIM POLOPICA Z MADAGASKA. POSUŠENA STEBLA OM-LACEN. ŽITA POSMEH- LJIVO LITERARNO DELO George GREH GOSPODA ANTONA SLOVENSKI SLIKAR (France) KITAJ. IME ZA MAKAO SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI PRVI RIMSKI ZALOŽNIK LŽ DOMOVINA ČAROVNICE KIRKE KRAJ PRI DOMŽALAH NAJDALJŠA FR. REKA BOJNI STRUP BRITANSKI PEVEC (Tom) DAN VSTAJE MAKEDONCEV PROTI TURKOM TERME PRI PADOVI $s OSEBA, KI POVEZUJE POSNETKE V FILMU INDUSTRIJ- SKA RASTLINA Širjava MANJ ZNANA BRITANSKA IGRALKA KRAJ PRI LJUBLJANI LOJZE ROZMAN NEM.-AVSTR. SLIK. (Konrad) ESTONEC IGRALKA RALIJAN AM. REŽISER ROACH PRIPRAVNIK ZA DUHOVNIŠKI POKLIC SLOVENSKI ESEJIST IN UREDNIK (Bojan) FRANCOSKI REŽISER (Roger) Nagradna križanka LUKA V ALŽIRIJI gorski REŠEVALNI ČOLN II« J SLA, NAGON NIČLA, NIČ MESTO NA PORTUGALSKEM URADNI SPIS POSODA ZA MOLŽO DIRKALIŠČE PRI BOLOGNI SREDIŠČE VRTENJA ROBERT ALTMAN BREZ- BOŽNICA POSAMEZEN ORGANIZEM PLEMENIT VONJ DEL CEPCA S KATERIM SE UDARJA RAKEV STAR SLOVAN KAR SE ODSEKA ANGLEŠKI LOGIK IN MATEMATIK (George) NINA IVANIČ AMERIŠKI PISATEU FERBER TRENJE JAP. PISATEL (Kobo) FR. POLITIK (Georoes) KRUH IZ AJDOVE MOKE, AJDOVEC ZAMISEL AMERIŠKI IGRALEC (Alan) ORANŽADA BIBLIJSKI OČAK NEON BIZMUT OZIRALNI ZAIMEK BAT. TOLKAČ HRVAŠKO LETOVIŠČE PRI OPATIJI GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 10(11. 3.1999): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežite in n n X hTn n/7 A fiT) SSESrisS” M <§ A MEC A u Svet, Dalmatinova 4, Ljubljana. Tudi tokral je nagrada 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 22. marca 1999. Pravilna rešitev gesel iz 7. letošnje številke Nove Delavske enotnosti: I. TARIN A ČAS, 2. KATJA TRATNIK, 3. SINEKURA. Nagrado 5000 tolarjev prejme Klisarič, Stantetova 10, 3320 Velenje. Nagrado bomo poslali po pošti. j IZHAJA VSAK PETEK! BOGATE NAGRADE!