Listek. Ob grajščinski tlaki. (Slika iz starih časov. — Češki spisal Bohumil Bouška; prevtl L. Vrhovski.) (Eonec.) >Jsz, da sem pes m da uhajam?« Havel je pri tej misli čutil, da mu je duh ves zbegan. »Pes in uhajsč ...» Pri tej besedi ga udari pisar s paiico preko gla-e. Hivel zakriči, ali le za trenotek. Skoči kot ris m zgrabi pisarja za vrat, da mu obr8z nagloma cčrni, in oči se napno. »Ali izpustiS ?« zakriči zraven stoječi berič in udari Havla s palico po g'avi. Havel izpusti pisarja in pcgleda na beriča. Oči njegove kazale so njegovo silno razburjenost. »Oče, ne ubijaj gospoda!« sliSal se je nežen glas poleg njega in njegova hči Katrica prime ga za roko. Spomin na dete vrnil mu je zopet razum in tako reSil pisarja. Beri<5 je nato spremil drvenega in strahu se tresofiega pisarja domu t graSčino. III. Komaj je izgovoril gospod žapnik na pokcpaliscu >amen«, in komaj so se vsule prve grude na rakev, že se je pokazalo pri vratih pokopališča deset grsjskih hlapcev. Havel se Se ni dobro zavedel, že so ga imeli med seboj. Katrica se ga je držala za plašč glasno jckaje. »Kaj mu pa bočete?« vpra3al je gospod župnik. Vedel 16 pač že o vsem, kaj se |e prej zgodilo v Havlovi hisi in da je nesrečni mož vzdignil svoje roke na milostljivega gospoda pisarja. »To je zločinec, kateri je hotel umoriti gospcda pisarja«, odgovoril je berič, kateri je že zjutiaj bil poieg pisarja in se hvalil, da je le on reSil gospoda iz Havlovih pesti. V resnici pa ga je reSila lo Katrica. Med tem so Havlu že zvezali roke. Nihče navzcčib se ni upal potegnili zanj. Edino le župnik se je oglasil iD Katrjca, katera se J3 driala očetovih rck, hoteč jih razvezati. Stari gospod župnik ni mogel v tej reči nič več storiti Ko so divji beriči dekle po sili pabnili cd očeta, prijel jo je gospcd za roko, rekoč: »Pojdi, Katnca, z menoj, greva v cerkev raolit in prosit Boga, da bi bil oče obvarovan.« Havel je pogledal zupnika s hvaležnim pogledom. Da bi se on ubranil sedaj toliki sili, to je spoznal, da je nemogoče. Za to bi mu sledila gotova smrt. Ubili bi ga kot upor- nika. Torej se je dai raje odgnati. Šii so po polju, kjer so njegovi scsedi delali tiako. Ko- robač se je med tem mncgokrat vzdignil in padel na ubogega Havla. To pa še bolj zato, da ao to vidali njegovi prijatelji. »Zakaj me bjješ, surovež?« kriknil je Havol >Vsai vidis, da itak grem«. Bilo ma je čez vse težko, vse to prenašati. Namesto jednega udarca vsulo se jfh |e zdaj Se premnogo nanj. Oa pa je umolknil, stisnil zobe, da bi mu ne usla zopet kakšna beseda. Tlačani so se ogibali v stran, da bi jim ne bilo treba giedati tega prizcra. Njibove pesti m še bolj krčevito prijele za orcdje, samo pogled na množino beričev jih je 3e krotil. Komaj da so premagovali svojo razburjenost. Beriči so dospeli v grajščino in vrgli ubogega jetnika v temno jeCo. Roki so mu pustli zvezani, boječ se, če ga oproste, da bi utegnil v svoji jezi in skrajni sili storiti kaj hudega. K temu bi mu morda 8e priSli na njegOT klic tovarisi rcbotnžki na pomoč. Havel je ležnl tu na goli zemlji in premisljal, zakaj mu je ljubi Bog poslal toliko trpljenja. Saj je bil vedno bogaboječ in vedno se je k Njemu zutekal v nadlogah z molitvami in proSnjami. Moliti je začel tudi seda in goreče prosil, naj bi On drial v tej teik poizkušnji aad njsm svojo mcgočno roko in ne d-purftil. da bi mu sovražnik vzel življenje. Čutil je, da je njegov položaj sedaj zelo nevarea Vzdigail je roko na vsemogočnega graSčiaskega uradaika. Ne bo se scdilo, zakaj je to storil, aa kateri strani je krivda ae bo se uvaževalo, da je bil k temu prisiljen po nezasliSani surcvcsti pisarja. — Kcnečno je zaspal. Sparije mu je bilo uerairao, kajti od nepravilaegft ležanja na trdih tleb bolelo ga ]e vse. Lfižati {e moral na strani, ker roki je imel zvezani na hrbtu. Zjutraj se ni mcgei skoro nič gauiti. Berič ga je priganjal asj vstane. Ker se pa ta še ni \zdignil, udaril ga je z bičem parkrat in zravea zaklel. »Ubij me, iztnuči me, ti gcsposki rabelj! Saj tudi za tebe pride čas, k: ti bo kmetski človek dober, da bi ti podaril kos kruha, da ne pogiaeS od gladu.« Nov udarec je sledil tem besedam. Pri premetavanju si |e raail Havel obraz in ob eaem ss umazal. »Gotovo se )5e kedaj spomnis na me, ti neusmiljtni.. .< Zopet je nekaj udarcev padlo na nesrečaeža. Nato je razljuteni berič odSel. Bilo je že poldne, ko se ie siromak zopet zavedel. Okoli ajega je bilo nekoliko graSčinakžh hbpcey. Vidavši, da mu je s!»bo, niso ga vzaemirjali, to pa ne iz usiuiljeBja do ajega, temveč da bi njegova slabost jim ne izkazila radoati nad ajegovim irpiačeniem. Pomagali so mu na noge in ga peljali na grajski dvor. 'Tam je stal pripravljen visok lesea osel, čegar htbet je bil ostro obrezan. Na to mučilnico so ga posadili. Čisti zrak na prostem je reveža nekoliko vzdramil. Šo bolj pa hripavi glas gospoda pisarjs. kateri se jo oglasil izza pročelja gradu): »Štiri ure na oslu ia pa petdeset palic na vrh!« giasila se je ajegova sodba. Revež ae je atresel. Gotovo da ne prenese te Stiri ure. Ali če jih Se prestane, petdeset palic ga potem gotovo iibije. Poiolčejo ga do smrti. Komaj »e je nekoliko časa drial na ostrem hrbtu osla. Solnce je sedaj grelo z BajbuiSimi žarki, da je bilo stanje vsled vročine že neznosno. Siromaka je jela boleti glava, žeja ga ie mučila in bolest mu celo telo premagovala. Guspod pisar pa, kateri |e takrai neomejao vladal, kajti pravi oskrbuik ie bil iz neznanega vzroka pozvan v mesto h gospodu grcfu, ta pisar je pohajkoval okolu nesrečneža ter sa posmchoval Bjegovim mukaia. Zuaaj pred gradom se je zbralo aekaj Ijudij. Priili so na dvoriSče. Na čelu jim }e bi! gospod župaik. »Prisli srao vas, gospcd pisar, prosit za tega aesrečLiika. Odpustito niu zavoljo usrailjenja bcžjega!« »Kaj, tudi vi se družite aiemi uporniki?« zakričai je pisar. Stari župnik se je nasmehnil. »To niso uporniki! Pri«tli sc le prosit. Kdor pa prosi, ta ni upornež. Odpustite mu!« »Zato menda, ker me je hotel zadaviti!« »Sami ste ga razburili. Z Ijudmi morate ravnati po človežko. Saj so vendar ljudje!« Piaar ne je raaljutil. »Nazaanim to viSjim, da vi Ijudstvo Sčuvate proti nam!« »Naznauite, moja vest, rni pravi, da ravnam poSteno!« V tem treoutku je psdel Havel z osla. Zavegt ga je zapustila. Ljudje so se z giasniin krikom vrgli k ajemu. Katrica ga je obcbjemala gorko plakajoč. Nekateri prineso vode in reveža umivajc. Ko odpre o<5i in zagleda poleg sebe Katrico, se bridko nasmehne. >Še smeji se! Kaj vraga mu je' Na klop ž njim, da dobi batine!« »Odpustite mu to, gospod! Bog vam tega ne bo pozab.I!« prosi župnik. »Rekel sera jn vi rnirujte«, zakričal je pisar iznova. Benči ;¦'¦' prioesli dolgo klop. »Milcst!« kri^ali so kmetje. »Srumeta vam, gospod, da iako mučite ubogega človeka!« Stari gospod župaik se ni Imogel več vzdrževati. »Proč od tod!< kričai je pisar. • Odienite ga z vsemi drugimi vred!« Berič in blapci pripravili so se kmaiu k delu. Med tem pa zaropota pred gradom kočija in se pripelje na dvori8če. V nji je sedel gospod v zlati generalski uaiformi, poleg njega pa krasaa mlada gospa v prekrasfli obleki. Na dvotu se je vse začudilo ob pogledu na ta prizor. Gospcd pisar pa ai bil freveč presenečea. Priskočil je naglo h kočiji, na kateri je bil aaslikaa knežji znak in se globoko prikloail. Od druge strani pa je planila b kočiji Katrica in ulovivSi roko gospe, jela |e s srce pretresujočim glasom prositi za milost svojemu očetu. Gospa se je nagnila k aji in jo pogladila z roko po laseh. »Kaj se je zgodilo?« jo je ogovorila. Govoriia je čeSki, samo da nekoliko s tujim naglasom, kar je bilo sliSati tako milo in prijetno. »Hočejo mi tibiti očeta!« Geceral je Se skoSil iz kočije in nato pomagal soprogi. Berič je med tem odganjal Katrico. »Takovega uipornika imamo tukaj! Hotei me je zad&viti!« govoril je naglo pisar. »Blagovolite, milost, s tem nikakor veliko vzaemirjati sel< »Imate li srce v telesu, gospod geaeral, pomagajte temu aesrečaemu možu! Ni storil nič druzega, nego hotel kot kristjaa pokopati svojega umrlega očeta ia ni mogel prene»ti imena pasji rod. Vsaj je veadar on tudi človek! Vrh tega bil je cesarsk« vojak in tokrat v vojski v Hocenici pri Kolinu, obvaroval je smrti svojega polkovnika«, zavzel se je župnik za nesrečnega kmeta. »Kaj pravia?« vzkliknil je general. Glaa njegov bil je navdušen. »Ta le siromak je obvaroval v Hocenici cesarskega polkovnika?« »Da, gospod general!« pojasauje župnik dalje. »Ia za to je bil povidan v desetnika in izpu8čen domn.« Naglih korakov pristopil je geaeral k uesrečaežu. Ko ta zagleda gospoda, spoznal ga je kmalu. V očeh rou je zablisnila radost in iz ust mu je uSel vsklik: »Da, to je on! VaemogočBi Bog! Hvala tobi za pomoč!« •»Razvežita mu roke!« »Milost, to je upornik! Hotel me je zadaviti.« »Zapovem, razvežite tnu roke!« kriknil je general, a nibče ni priskočil. >Bog vam poplačaj to, gospod general«, rekel je župnik in skleail roke. »Milost, ta je podanik na8e grajSčine«, ugovarjal je pisar že zopet naduto. >Ali te grajšCiae sem od daaes jaz gospodar, razumis ti pisarče ? Tvoja milostljiva gospoda morala je to prodati. Ognljufal« in okradli ste jn vsi. Jaz sem jo sedaj kupil. Vas izžeaem sedaj vse! Oskrbnika sem že odpravil pri pcdpisovaaju pogodbe pri gospodu grofu. Lucifer mu je gledal iz očij, ali iz tebe gleda pa sain saton! V jedni uri glej, da te ne bode več v gradu! Zshvali Bogu, da jaz nimam tako trdo srce, sego vi tukajšni beri5i! Ta le Slovek mi je v Hocenicah reSil življenje, in to meni knezu Dskemu. Tako. sedaj veš — izgini! In vi beriči ste bili ajemu desna roka! Takoj za Bjira!« Beriči so 8li za pisarjera z dolgim nosom. Nobenemu tu ni bilo za smeh. Zapustiti gosposko službo, kjer niso niS delali, dobro živeli, po gosposko se imeli, pa — revno ljudstvo odirali. Knez Ilsky bil je svcjim podanikom dober gospod. Havla je iraenoval za svojega oskrbaika. Tlako je zaižal za polovico in novim uradnikom, ki jih je nastavil, zapovedal, naj z ljudstvom ravaajo pošteno in praviCno. Kmetje so dobrega kneza kar oboževali. Kako tudi ne? Pckazal je, da ima srce za Ijudi in ne sodi jih kot — pse! Nekega dne naSel je Havel ob robu polja človeka, onemoglega od gladu. KaSljal je in bolestBo zdihoval: >Imam nogo zlomljeno in slabo ozdravljeno. Od tukaj so me bili odgnali; dobil sem službo hiapca na blJžajem gradu. Tam so mi kmetje zlcmili nogo — sedaj gladujem! Vlačim se okoli, ker Sepavca ne vzame Bihfe v slnžbo. Vsled tega me tudi povsod izžeaejo.« Havel je spoznal bivSega beriča, svcjega mučitelja; tudi ta ga je spozaal: »Havel, tvoje prerokovaaje se je nad menoj izpolailo!« Držal je v roki kos od Havla mu podarjeaega kruha tf-r krevsal dalje med ljudstvom po okraju. Zivel je sedsj od usmiljeaja onih, katere je prej tako neusmiljeno odiral.