483 Ventil 15 /2009/ 5 UREDNIŠTVO © Ventil 15(2009)6. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 15(2009)6. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.fs.uni-lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 15 Volume Letnica 2009 Year Številka 6 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomoïnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehniïni urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr. prof. dr. Maja ATANASIJEVIî-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSI¦, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAî, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffen- burg, ZR Nemïija doc. dr. Edvard DETIîEK, FS Maribor izr. prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVIî, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAî, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemïija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLI¦, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka izr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Barbara KODRUN Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof.; Paul McGUINESS Raïunalniška obdelava in grafiïna priprava za tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerïeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naroïnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS) Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. ïlena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plaïuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. V zadnjem Ïasu se pri nas, v politiki in drugje, zelo veliko govori o plaÏah zaposlenih v najbolj odgovornih državnih službah. Vsi govorijo o uravnoteženi plaÏni politiki. Primerjati se hoÏejo sodniki s poslanci, zdravniki s sodniki, uÏitelji z zdravniki in treji spet s Ïetrtimi itd. O rednih profesorjih na univerzah pa se sploh ne govori. NihÏe jih ne primerja z drugimi poklici, nihÏe jih ne omenja, o njih nihÏe ne misli, da so podplaÏani, tudi sami se v plaÏno politiko ne vtikujejo in videti je, kot da so najbolj zadovoljni in dobro plaÏani. Pa ni tako! Pa si oglejmo tri zelo preproste kriterije, ki so odloÏilno merilo plaÏila za opravljanje vsake službe. Prvi kriterij je potrebna izobrazba in pogoji, da lahko nek poklic sploh opravljaš. Drugi je odgovornost pri opravljanju poklica, tretji pa nevarnost pri opravljanju poklica. Pa naredimo primerjavo med zdravniki, sodniki in rednimi profesorji. Vsi morajo konÏati ustrezno fakulteto, zdravnik še specializacijo, sodnik sodniški izpit in redni profesor magisterij in doktorat. Po mednarodnih kriterijih je znano, da mora imeti redni profesor na kateri koli univerzi višjo formalno izobrazbo kot sodnik ali zdravnik. Drugi kriterij, ki ga mora izpolnjevati sodnik, je izvolitev v naziv in redno sprotno izobraževanje. Sodniki se v pretežni meri izobražujejo v slovenskem jeziku in pretežno na državne stroške. Pri zdravnikih je prav tako treba opraviti specializacijo in se redno izobraževati v domaÏem in pogosto tudi v tujem jeziku. Pri rednih profesorjih pa je teh zahtev mnogo veÏ. Îe želi nekdo postati redni profesor, mora biti izvoljen vsaj trikrat (praksa pa je, da še veÏkrat). PrviÏ v docenta, drugiÏ v izrednega profesorja in šele nato v rednega. Poleg formalne izobrazbe mora izpolnjevati še znanstvene reference, kot so objave v priznanih in recenziranih tujih revijah, imeti mora strokovne reference, kot so patenti in sodelovanje z industrijo, biti mora primerno pedagoško usposobljen, kar dokazuje z izdajo uÏbenikov, z dodatnim izobraževanjem in s pozitivnim mnenjem študentov. Iz povedanega sledi, da so pogoji za rednega profesorja neprimerno strožji kot pa za sodnike ali zdravnike. Kot drugi kriterij smo zapisali odgovornost pri opravljanju poklica. Zdravniki se sklicujejo, da so odgovorni za življenja ljudi in za njihovo poÏutje. To je res. Sodniki se sklicujejo, da odgovarjajo za svobodo ljudi. Tudi to je res. Kaj pa redni profesorji? Ali oni niso odgovorni za študente, za njihovo kariero, ki je lahko takšna ali drugaÏna, in to za celotno njihovo življenje? Ali življenjska kariera ni bolj pomembna kot manj ali bolj stroga kazen pri sodniku? Kaj pa pravijo izkušnje? Koliko sodnikov je že odgovarjalo za svoje napake? Na tiste najbolj oÏitne nas opozori »Evropa«, posledice pa nosimo državljani. Zdravnike, ki bi odgovarjali za svoje napake, lahko v naši državi preštejemo na prste ene roke. Tudi profesorji na univerzi za prav veliko napak – do sedaj – še niso odgovarjali. Ali pa še bolj nazorna primerjava: Îe bi inženirji in drugi, ki delamo na tehniÏnem podroÏju, tako slabo delali kot nekateri sodniki ali drugi državni uradniki, ne bi imeli Revoza, Gorenja, ne Litostroja in ne številnih drugih podjetij. Od kod pa imamo državni uslužbenci plaÏe? Zelo pogosto slišimo, da lahko profesorji in zdravniki zraven redne službe zaslužijo še popoldne in da je sodnikom to onemogoÏeno. Vsi pa vemo, da sodniki pišejo knjige in predavajo na številnih seminarjih. Verjetno pa jih ne bi nihÏe preganjal, Ïe doma obdelujejo kmetijo in si pridelajo hrano. Tudi zdravniki in profesorji imamo konkurenÏno klavzulo. Kar pomeni, da tistih del, za katera smo zadolženi v redni službi, popoldne ne smemo opravljati. Kaj pa nevarnost pri opravljanju poklica? Sodniki vedno zatrjujejo, da je njihovo delo nevarno. Pred nedavnim je neznanec z eksplozivom napadel hišo neke sodnice. Pri eksploziji ni bil nihÏe resno poškodovan. VeÏ dni smo v sredstvih javnega obvešÏanja poslušali ta poroÏila. Celo minister za pravosodje se je resno odzval na ta incident. To je dobro. Ko pa je pred dnevi študent z nožem zabodel profesorja na ljubljanski univerzi, da je ta komaj preživel, je bila novica mnogo manj izpostavljena. Tudi zdravnike so pacienti že fi ziÏno napadli. Iz povedanega sledi, da so sodniki najbolj »negovani« v tej družbi, za njimi zdravniki, daleÏ za njimi pa redni profesorji na univerzah. Janez Tušek Plačilni sistemi in redni profesorji na univerzah v Sloveniji