fizično in tehnično varovanje VARSTVO PRED POŽAROM VARSTVO PRI DELU STEKLARSTVO STORITVE ČIŠČENJA MERITVE MIKROKLIME PREGLEDI STROJEV IN NAPRAV Z,a varnejši svet PREDSTAVITVE KANDIDATOV - VOLITVE 2002 Hop! Financiranje urejeno le z osebno izkaznico ... ... nakup pa lažji za 300.000 tolarjev. Cene so informativne in odvisne od valutnih razmerij. Slike vozil so simbo Lupo hop že od 1.660.000 SIT* Posebni model Lupo hop - udoben,simpatičen, varčen in poskočen.S servo volanom pa še bolj okreten in primeren za mestno vožnjo. Ob nakupu vam ostane kar 330.000 tolarjev! Lahko se odločite za ugodne plačilne pogoje podjetja Porsche Kredit in Leasing SLO, z minimalnim, 20% pologom. Uredite ga takoj, potrebujete le nekaj vaših podatkov in vašo osebno izkaznico! www.malgaj.si Lupo hop Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 OSREDNJA KNJiŽNICA muie kazalo I 7. LISTOPADA JOŽA l A x pomimbnuse m ef o h s k e ŠT E VUKE: PBUCUSKE KB STAJE-ZAG0RJE:I3/5B-{1-I02 TRB0VUE:fl3/5S 21-1D2 HIASTNIIk03/5t 41-312 RADEČ E: 03/5381002 IITIJAJI/OO 03-142 PKBMETHE IHFBRMACIJf: 01/58 -55-1 1 0 14X1:050/31 -03-41 050/03 31-07 IBKKVBTVEH! BBUBVI: 20 lAlECE:B3/50 II 207 zo HRASTNIK:03/50-44-000 Z0 TRIOVIJE:03/50-20-322 Z0 ZA80RJE:03/5I 55 III Z* LITIJ A: 11/19-01-155 UVODNIK Spoštovano bralstvo! V uredništvu Zasavca smo se potrudili in poslali vsem županskii kandidatkam in kandidatom' predsedniškim pretendentom vprašanja in nanjo so odgovarjali, kakor pač so. Morda vam bo v pomoč pri vaših odločitvah, prav gotovo pa je zanimivo, kdo si na kaj ipa odgovoriti, ali kaj krije... Seveda pa cela številka ni posvečena le volitvam, tudi navadni državljar počnemo stvari, ki so zanimive in tudi o tem pišemo. Prebirajte nas, in vsak svojo si nabavite - revijo Zasavc, se razume! Moj mir Maček KJE JE KAJ: Predstavitev predsedniških \ i V IN ŽUPANSKIH KANDIDATOV Razpis za štipendije Pogovor z Jrško, Igorjem in Brigito NASLEDNJK SMO Z VAMI 21. NOVEMBRA 2002! NASLOVNICA^ Brigita, Igor in Urška Foto: M.M. ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o, Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagotje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.l).: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar, Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Anton Šutar, Matjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: 1 iskama Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc , Cesta 20.julija 2.c, 1410 Zagotje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, II. polletje 3.402,00 SIT, IV. tromesečje 1.701,00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. VOLITVE 2002 10. novembra 2002 od 7. do 19. ure bodo v Republiki Sloveniji redne volitve predsednika republike, volitve županov, občinskih svetov in svetov krajevnih skupnosti. Glasovanje bo potekalo na več kot 3600 voliščih po vsej državi. Vsak polnoleten državljan, ki ima pravico voliti, bo na naslov svojega stalnega bivališča dobil obvestilo, kjer bo napisana številka in lokacija volišča ter številka pod katero so vpisani v splošnem volilnem imeniku. Če prinesejo obvestilo s seboj na volišče, bodo s tem olajšali delo volilnemu odboru, da bo hitreje evidentiral prisotnost volilca v volilnem imeniku. Volilci glasujejo osebno. Kdor zaradi telesne hibe ali nepismenosti ne more sam glasovati, ima pravico, da pripelje s seboj pred volilni odbor osebo, ki namesto njega, vendar po njegovem navodilu, izpolni glasovnico. O tem odloči volilni odbor in vpiše to v zapisnik. Če na volišče ni možen dostop z invalidskim vozičkom, lahko volilec glasuje pred zgradbo, v kateri je volišče. O tem odloči volilni odbor in tudi to se vpiše v zapisnik. V splošnem volilnem imeniku so vpisani polnoletni državljani Republike Slovenije. Za lokalne volitve glasujejo poleg vpisanih v splošnem volilnem imeniku tudi tujci s stalnim prebivališčem na območju volišča, ki so vpisani v dodatku splošnega volilnega imenika. V primerih, ko oseba ni vpisana v splošni volilni imenik, a ima stalno prebivališče na območju volišča, jo predsednik ali član napoti na upravno enoto, kjer bo dobila potrdilo organa, da ima po stalni evidenci volilne pravice na določenem volišču in da je bila oseba pri sestavljanju volilnega imenika pomotoma izpuščena. S predložitvijo takega potrdila lahko volilec glasuje, njegovo glasovanje pa se vpiše na ustreznem mestu zapisnika o delu volilnega odbora, potrdilo pa priloži zapisniku. Vojaki, bolniki, oskrbovanci domov za ostarele, obsojenci itd. lahko zahtevajo glasovanje po pošti. Zanje bo v rubriki opomba oznaka "volilna karta” oziroma “glasuje po pošti". V primeru, da volilec kasneje želi glasovati na “svojem” volišču, mora s seboj prinesti volilno karto, ki jo izroči volilnemu odboru, da jo priloži zapisniku. Volilec glasuje na glasovnici enako kot ostali volilci. Izseljenci, slovenski državljani, volijo predsednika republike. Vpisani so v posebni volilni imenik državljanov, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in dobijo "volilno karto” po pošti in jo tudi tako vrnejo. Vsi, ki bodo tega dne zadržani in bi želeli voliti, lahko predčasno volijo od torka, 5. novembra do četrtka 7. novembra na upravni enoti, kjer bodo predčasna volišča odprta od 9. do 17. ure. Volilci, ki se ne morejo osebno zglasiti na volišču zaradi bolezni, sporočijo volilni komisiji v tednu pred volitvami, najmanj tri dni pred dnevom volitev, da želijo glasovanje na domu. Na dan volitev se vsaj dva člana volilnega odbora napotita k volilcu in mu odneseta glasovnico, ki jo izpolni in vloži v kuverto. Kuverto volilec zalepi ter izroči članoma volilne komisije, da jo spustijo v volilno skrinjico med druge glasovnice. V primeru, da volilec sam ne more izpolniti glasovnice, lahko namesto njega, po njegovih navodilih, to stori druga oseba, ki ni član volilne komisije. Po končanih volitvah, ob 19. uri, se zbere celoten volilni odbor. Najprej ugotovijo koliko volilcev je glasovalo po splošnem volilnem imeniku in prišteje tiste, ki so glasovali s potrdili. Tako ugotovijo udeležbo na volitvah. Preštejejo število glasov za posameznega kandidata. Najprej ugotovijo izid glasovanja za predsednika republike in ga sporočijo okrajni volilni komisiji. Naslednji se ugotavlja izid glasovanja za župana, nato izid glasovanja v občinski svet. Rezultati se sporočijo občinski volilni komisiji. Republiška volilna komisija na podlagi vseh prejetih podatkov o številu glasov za posameznega kandidata in številu volilcev, ki so glasovali, ugotovi kolikšen odstotek je prejel kandidat za predsednika države. V primeru, da ni nihče od kandidatov prejel nad običajno večino (50% + 1 volilec op.a.), se izvede še drugi krog volitev. V drugem krogu volitev sodelujeta tista dva kandidata, ki sta prejela najvišji odstotek glasov volilcev. Enako velja pri ugotavljanju uspešnosti kandidatov za župana, le da to ugotavlja občinska volilna komisija. Drugi krog volitev je predviden za 24. november oziroma 1. december. Natančen datum bo pravočasno objavljen. Sami se odločite komu želite dati svoj glas. Če se volitev ne boste udeležili, ne kritizirajte izbora tistih, ki so na volitve odšli, saj bo morda prav vaš glas odločal kdo bo vodil državo, občino ali odločal na občinskem svetu. Irena Vozelj Predstavitve V današnjem Zasavcu objavljamo kratke predstavitve kandidatov za predsedniške in lokalne volitven. Vrstni red predstavitev je po volilnih listah. Najprej predstavljamo predsedniške kandidate, nato pa še županske od občine Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Radeč. Nekaj kandidatov ni uspelo pravočasno odgovoriti na naša vprašanja, zato jih ne boste našli v predstavitvah. 7. LISTOPADA Osebni podatki (datum, kraj rojstva) 17.05.1950, Celje. Stan? Ločen. Izobrazba? Doktor ekonomskih znanosti. Kdo vas kandidira? Janez Drnovšek Kako bi v enem stavku izrazili vaš odnos do volivcev? Spoštovanje in zaupanje. Kaj je politika (povejte v enem stavku)? Iskanje čim širšega soglasja o vprašanjih sobivanja med ljudmi in razvoja države, v kateri živimo. Katera zgodovinska osebnost vas najbolj privlači? Pri zgodovinskih osebnostih ne gre za vprašanje privlačnosti. Po tem, da so zmogli v težkih okoliščinah pozitivno vplivati na tok zgodovine ali zavarovati preživetje svojih narodov, jih cenim kar precej, tako v svetovnem merilu kot tudi Slovence. Legalizacija droge? kriminalnih združb. Istospolne poroke? To vprašanje je vprašanje stopnje razvoja in splošne tolerantnosti v državi. Manjšini je treba dopustiti, da živi svoj način, če s tem ne ogroža načina življenja večine. To velja tudi za pravice in položaj homoseksualcev. Kakšno prihodnost ima Zasavje v naslednjih letih? Program regionalnega razvoja in dejavnosti, ki spremljajo zapiranje rudnika, so dali novo gospodarsko spodbudo. Tudi nova avtocestna povezava bo Zasavje približala ostalim regijam, kar bo med drugim mladim dalo možnost, da ostanejo v domačih krajih. Mislim, da ima Zasavje kot regija prihodnost, tako v novih gospodarskih dejavnostih kot tudi v turizmu. LDS. Višina vaše zadnje plače? 679.424 Sit neto oktober 2002. Kaj vas najbolj sprosti? To je zahtevno strokovno (medicinsko in sociološko) vprašanje, ki ne sme biti prepuščeno samo politiki. Kar se legalizacije t.i. mehkih drog tiče je tudi med stroko najti zelo različne poglede. V vsakem primeru je nujno izhajati iz ambicije zmanjšati odvisnost in iz nje izhajajoč organiziran kriminal. Če boste izbrani za predsednika, ali boste s pomočjo parlamenta poskušali spremeniti-povečati -pristojnosti predsednika države? O takšnih vprašanjih še ne razmišljam. Vaš najljubši pregovor? Tek, joga, hoja, glasba, branje. Legalizacija prostitucije? Lepa beseda lepo mesto najde. Vaša sanjska ženska? O sanjah se ne govori. Prostitucija se seveda dogaja tudi v Sloveniji. V tem smislu bi njena dekriminalizacija prispevala k regulaciji nujnega zdravstvenega nadzora in zmanjšala možnosti zlorab s strani raznih Vaš volilni slogan ? Odgovor na prihodnost. Osebni podatki? Rojen 26.10.1962 v Mariboru. Stan? Sem poročen in imam dve hčerki, Ano (9 let) in Evo (7 let). Soproga Martina Drevenšek, doktorica stomatologije, je specialistka ortodontijc in magistra znanosti, dela kot asistentka na Medicinski fakulteti. Izobrazba? Diplomiral sem iz biologije in opravil doktorat medicinskih znanosti na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Zaposlen sem kot raziskovalec na področju eksperimentalne kardiovaskularne farmakologije na Inštitutu za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Kdo vas kandidira? Kandidiram s podporo volilcev (3000 podpisov) in podporo Nove stranke. Gorazd Drevenšek Višina zadnje plače? 164.294 sit neto in 244.122 sit bruto. Kaj vas najbolj sprosti? Najbolj me sprostijo moja družina in moji otroci, ko skupaj preživljamo počitnice. Vaša sanjska ženska? Srečo sem imel s svojo ženo. Včasih tudi sanjsko. Kako bi v enem stavku izrazili Vaš odnos do volilcev? So tisti, ki krojijo svojo in usodo Slovenije, zato naj jo na volitvah vzamejo v svoje roke. Kaj je politika (v enem stavku)? Upravljanje z javnim, skupnim; pomeni nasprotno kot politikantstvo. Katera zgodovinska osebnost vas najbolj privlači? Moj zgled v politiki predstavlja švedski premier Olaf Palme, ki je bil leta 1986 ubit v atentatu. Zame je vzor, saj bi moral biti njegov način obnašanja v javnosti, njegova skromnost in odnos do države bolj prisoten tudi v slovenskem prostoru. Legalizacija drog? Najprej dekriminalizacija, nato ureditev razmerij za preprečitev zasvojenosti, nato bo mogoče čas za legalizacijo. Do tja bo še dolga. Legalizacija prostitucije? Zadeve ne poznam toliko, da bi se lahko argumentirano opredelil za ali proti legalizaciji. Istospolne poroke? Če in ko bo slovenska družba za to dovolj zrela, sem za. Danes, brez temeljite javne razprave in brez konsenza javnosti pa je lahko taka odločitev razlog za povečanje nestrpnosti. A smo že zreli za take odločitve? Kakšno prihodnost ima Zasavje v naslednjih letih? Vsaka regija, vsaka skupnost mora najprej definirati svoje želje in ambicije, šele nato lahko govorimo o perspektivi. Seveda pa mora najbolj poskrbeti za izvedbo in takrat lahko pričakuje tudi pomoč. Če boste izbrani za predsednika, ali boste s pomočjo parlamenta skušali spremeniti-povečati-prostojnosti predsednika države? Ne. Vaš najljubši pregovor? Ni ravno pregovor, je pa moj moto: Ob koncu življenja biti zadovoljen s preživetim, imeti lepe spomine in spokojno oditi. Vaš volilni slogan? »Družina. Držav. Svet. V tem vrstnem redu.« Slogan izraža temeljne vrednote v politiki, za katere se zavzemam. Lev Kreft Vaši osebni podatki (datum rojstva, kraj)? Lev Kreft, rojen v Ljubljani 15. septembra 1951 Stan? Poročen. Izobrazba? Doktor filozofskih znanosti. Kdo vas kandidira? Združena lista socialnih demokratov. Višina Vaše zadnje plače? 440.000 SIT. Kaj vas najbolj sprosti? Planinski pohodi in igranje košarke. Vaša sanjska ženska? Vesna. Kako bi v enem stavku izrazili Vaš odnos do volivcev? Nič človeškega mi ni tuje. Kaj je politika (povejte v enem stavku)? Politika je poklic, ki ga opravlja največ nepoklicanih. Katera zgodovinska osebnost Vas najbolj privlači? Mark Avrelij. Legalizacija drog? Da (v bistvu dekriminalizacija mehkih drog). Legalizacija prostitucije? Da (spet: dekriminalizacija). Istospolne poroke? Da. Kakšno prihodnost ima Zasavje v naslednjih letih? Glavno vprašanje zasavske regije je v veliki razvojni preusmeritvi, ki vključuje tudi mnogo novega znanja in izobrazbe. Te preusmeritve ne bo izpeljala država iz svojega središča, še manj različni »naklonjeni botri«, zanjo se bo moralo Zasavje izboriti pri sebi in pri drugih. Če boste izbrani za predsednika, ali boste s pomočjo parlamenta skušali spremeniti -povečati -pristojnosti predsednika države? Ne. Vaš najljubši pregovor? Gorje vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili o vas, kajti prav tako so delali njihovi očetje z lažnimi preroki! (Luka- 6,26) Vaš volilni slogan ? Da se sliši tvoj glas! MSghol fuiite vidri 1 I Jko ■ _ Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signal@siol.net NAJBOLJ GLEDANAI LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI O OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! Q rTiPNEUMAT/C TRAD AKCIJA: KUPIŠ TRI, DOBIŠ ŠTIRI! ZAVASZE13 LET POSLOVNI IMENIKI VELJA ZA PNEVMATIKE HANKOOK (LETNE IN ZIMSKE M+S) DO RAZPRODAJE Pridite in se prepričajte. Na zalogi tudi vse dimenzije letnih pnevmatik različnih proizvajalcev: Sava, Goodyear, Uniroyal, Eurotec, Barum, Vokohama, Semperit, Pirelli,... in še in še!!! Aluminijasta platišča po zelo ugodnih cenah za vse tipe vozil. Informacije: Tel.: 03 56 31 830,03 56 31 831 GSM: 041 704 663 E-mail: jurij.plevcak@siol.net PON-PET 8h - 12h in 13h - 17h SOBOTA 8h-12h 7. LISTOPADA predsedniški kandidati! Vaši osebni podatki (datum, kraj rojstva)? Zmago Jelinčič Plemeniti, roj. 7.1.1948 v Mariboru. Stan ? Samski (razvezan) Izobrazba? Farmacevt Kdo vas kandidira? Slovenska nacionalna stranka Višina vaše zadnje plače? 602.000,00 neto. Kaj vas najbolj sproti? Zmago Jelinčič Letenje nad prekrasno Slovenijo z majhnim športnim letalom ali helikopterjem. Vaša sanjska ženska? Sanjskih žensk je kar nekaj, odvisno od vremena, razpoloženja in posebnih trenutkov. Kako bi v enem stavku izrazili vaš odnos do volivcev? Cenim in spoštujem mnenje ter odločitev vsake državljanke in državljana Republike Slovenije, ki za svojim mnenjem stoji in je pripravljen nositi tudi posledice svojih (tudi volilnih) odločitev. Kaj je politika? Politika je modrost uporabe možnosti v korist lastne države in lastnega naroda. Katera zgodovinska osebnost vas najbolj privlači? Privlači me Evita Peron, najbolj pa cenim Josipa Broza Tita. Legalizacija droge? Sem za legalizacijo marihuane in zato, da se zelo zaostri kaznovalna politika pri kaznivih dejanjih povezanih s trdimi drogami. Legalizacija prostitucije? Sem za legalizacijo prostitucije. Istospolne poroke? Da, če bodo cerkvene. Kakšno prihodnost ima Zasavje v naslednjih letih? Glede na sedanjo vlado in njeno politiko nikakršne. Če boste izbrani za predsednika, ali boste s pomočjo parlamenta skušali spremeniti - povečati -pristojnosti predsednika države? Menim, da so pristojnosti, določeno z Ustavo kar ustrezne. Morda bi bilo smiselno le še to, da se omogoči, da predsednik države lahko Državnemu zboru RS v obravnavo in sprejem predlaga zakone, če je to že omogočeno »slepemu črevesu« parlamenta, to je državnemu svetu. Vaš najljubši pregovor? Tista, ki hitro da, dvakrat da. Ha, ha, ha,...... Vaš volilni slogan? ZMAGO za ZMAGO! ZAVASZE13 LET POSLOVNI IMENIKI SLOVENIM® UMEK STMIII Tel.: 01/436 53 90, fax: 01/436 85 20, www.rumenestrani.com I N T E R MARKETING Anton Beblar Vaši osebni podatki (datum, kraj rojstva)? 10. marec 1937, Moskva. Stan ? Poročen, dva sinova. Izobrazba? Doktor politoloških znanosti. Kdo vas kandidira? Uradni predlagatelj moje kandidature je stranka DeSUS, sicer pa sem poleg podpisov štirih poslancev Državnega zbora na Republiško volilno komisijo ob vložitvi kandidature dodal še podpise več kot 3000 volivcev. Višina vaše zadnje plače? Približno 600 000 tolarjev bruto. Kaj vas najbolj sproti? Hm, branje dobre knjige ali sproščen klepet v krogu družine. Vaša sanjska ženska? Izkušnje, kijih imam, pravijo, da ne kaže verjeti v sanjske podobe. Kako bi v enem stavku izrazili vaš odnos do volivcev? Bolje bi bilo, če bi podobno vprašanje zastavili njim. Zase pa vem, da sem se te kandidature lotil resno in odgovorno Do vsakega človeka, do vsake naloge. Kaj je politika? Politika je odnos izbranih in tistih, ki izbirajo. Idealno je, če sledi pravilom, ki so zapisana v najbolj čislanih dokumentih. Žal temu ni vedno tako... Katera zgodovinska osebnost vas najbolj privlači? Od nekdaj sem užival v preučevanju zgodovine, zato vem vsaj za ducat imen, ki so me tako ali drugače navdušila. Če pa bi moral izbrati eno samo, bi se odločil za Primoža Trubarja. Ker je pred skoraj petsto leti z neverjetnim pogumom Slovencem v roke položil človekovo najbolj učinkovito orožje - pisano besedo. Legalizacija droge? Sem za dekriminalizacijo t. i. mehkih drog. Legalizacija prostitucije? Zagovarjam legalizacijo prostitucije. Brez lažnega moraliziranje je treba priznati, da bi na ta način zagotovili večji nadzor nad to obliko kriminala. Istospolne poroke? Ne ločujem ljudi ne po njihovi nacionalni, verski, politični ali spolni usmerjenosti - sploh ne, ko gre za vprašanje poroke. Torej sem za poroke istospolnih partnerjev. Kakšno prihodnost ima Zasavje v naslednjih letih? Po mojem mnenju je Slovenija preveč centralizirana država, zato verjamem, da bi ustanovitev regij prinesla pozitivne spremembe za območja, ki so v zadnjem obdobju gospodarsko, socialno in demografsko nazadovala. Žal to velja tudi za Zasavje, ki bi, tako, kot marsikatero drugo območje v Sloveniji, zaslužilo resne in konkretne razvojne programe in ljudi, ki bi se z njimi ukvarjali. Če bosta izpolnjena ta dva pogoja, se ni bati, da bo prihodnost Zasavk in Zasavcev lepa in vama. Če boste izbrani za predsednika, ali boste s pomočjo parlamenta skušali spremeniti - povečati -pristojnosti predsednika države? Zaupam poslancem Državnega zbora in njihovi presoji v primeru omenjenega zakona. Upam, da bo zdajšnje besedilo doživelo nekaj sprememb v korist pristojnosti in ne privilegijev te funkcije. Vaš najljubši pregovor? Nimam najljubšega. Rad pa prisluhnem lucidnim mislim ljudskega izročila ali izročila znanih osebnosti. Vaš volilni slogan? Preprosto in jasno: Bebler za predsednika. France Arhar Vaši osebni podatki? 24. april 1948 v Ljubljani. Stan ? Poročen. Izobrazba? Doktor pravnih znanosti. Kdo vas kandidira? Podpora volivcev in podpora SLS. Višina vaše zadnje plače? 1,004 mio neto. Kaj vas najbolj sprosti? Hoja v hribe in skupni izleti z družino. Vaša sanjska ženska? Imam dve sanjski ženski, soprogo Andrejo in hči Evo. Kako bi v enem stavku izrazili vaš odnos do volivcev? Volivec ima vedno prav. Kaj je politika? Gospod Damjan J. Ovsec v svoji knjigi Federbajs lepo opiše kaj je politika - besedi poli - grško poly iz polis - pomeni mnogo; otos - grško uho - in od tod etologija -nauk o ušesih in ušesnih boleznih, pričata o tem, da so omenjeni izrazi povezani z ušesi, kar namiguje na to, da gre politika skozi ušesa ali da imamo opraviti s politimi ušesi, s pranjem ušes, kar se je kasneje preneslo na možgane. Katera zgodovinska osebnost Vas najbolj privlači? Zelo blizu sta mi Slovenca Primož Trubar in Jurij Vega. Legalizacija drog? Nisem za dekriminalizacijo oziroma legalizacijo konoplje, razen če je oziroma bi bila priznana kot zdravilo. Legalizacija prostitucije? Sem za legalizacijo prostitucije, predvsem zaradi zdravstvenih tveganj. Istospolne poroke? Nič nimam proti homoseksualcem, vsakdo je svobodno bitje, zagovarjam pa poroko med moškim in žensko. Kakšno prihodnost ima Zasavje v naslednjih letih? Zasavje je bilo v preteklosti osredotočeno samo na težko industrijo. Premalo poudarka seje dalo prekvalificiranju delavcev in razvoju drugih gospodarskih panog. Menim, da bi bilo potrebno iskati rešitve, vsaj kar se tiče gospodarstva, zaposlovanja in spodbujanja razvoja Zasavja, v spodbujanju k nastanku malih in srednje velikih podjetji. Tudi zato, ker gre pri vas, za prostorske omejitve. Če boste izbrani za predsednika, ali boste s pomočjo parlamenta skušali spremeniti - povečati -pristojn osti predsedn ika države? Ne. Vaš najljubši pregovor? Preko trnja do zvezd. Vaš volilni slogan? Slovenija za človeka. OBČINA LITIJA Anton Kovič Vaši osebni podatki (datum, kraj rojstva)? Anton Kovič, 24.06. 1961, Ljubljana. Stan? Poročen, 3. Otroci. Vaša izobrazba? Absolvent ped. Akademije, Tehnik Kdo vas kandidira? 00 SDS Litija Višina vaše zadnje plače? Sem samostojni podjetnik, višino plače je mogoče le oceniti ( 250.000 SIT ) Kako bi v enem stavku izrazili vaš odnos do volivcev? Volivce spoštujem, ne glede na njihovo politično, versko ali nacionalno pripadnost, znam poslušati in jih poskušam razumeti, kar mi večinoma tudi uspeva. Kaj je politika (povejte v enem stavku)? Politika je veda o sposobnosti združevanja različnih pogledov za dosego istega cilja Kaj bi ponudili kadrom, da ne bodo odhajali iz domačega kraja? Delovna mesta za vse stopnje izobrazbe, torej razvoj gospodarstva, kar potegne za seboj razvoj na vseh področjih ( šport, kultura. arhitektura, kultura bivanja..) Ali po vašem zasavska regija bo in kje bo sedež? Po mojem zasavske regije ne bo oz. v njej ne bo Občine Litija Če boste izvoljeni za župana, kje vidite svojo občino v letu 2006? V letu 2006 bo Občina Litija odločno na pravi poti gospodarskega razvoja, ki bo dolga in trnova. Vključena pa bo v osrednjo slovensko ali obljubljansko regijo. Vaš najljubši pregovor? Uspeh se gradi tako, da se vsak, tudi najmanjši, kamen postavi na pravo mesto (izmislil sem si ga sam). Vaš volilni slogan? Vsak človek je najpomembnejši. Občini in občanom se je potrebno posvetiti 120%, ne pa polovičarsko. KŠEFTI KŠEFT1 KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFT1 KŠEFTI Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 Izlake Telefon: 03/56 73 615, GSM: 041/405 828 VINOTEKA KLOPOTEC Tr^nicrei Zu^orj« v td & 5*03/56(A 195 n. .,SWL Uroš Htiprudhk 6. p. V mesecu novembru in decembru med 9.00 in 12.00 vljudno vabljeni na degustacijo vin. V soboto 9.11 se bo predstavil vinogradnik Jože Kupljen iz ljutomerskih ormoških goric, 16.11 pa vinogradnik Danilo Steyer iz radgonsko kapelskih goric! Odpiralni čas: pon. - pet.: 8.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00 sobota: 8.00 - 12.00 LDS i mi aiinnAtfui a ot* Mirko Kaplja ww*.2002.Uy« KV-' m rr s ^ ISfe* \ Vaši osebni podatki (datum in kraj rojstva)'/ Mirko Kaplja rojen: 30.12.1943 v Poljčanah. Stan? / Izobrazba? Končana gimnazija, gimnazijski maturant. Kdo Vas kandidira? Kandidiram preko LDS; stranke, ki mi je tudi sicer blizu in z ljudmi, ki so pripravljeni na prihodnost, ki imajo dovolj znanja, svežih idej in energije za realizacijo programa. Višina Vaše zadnje plače? Glede na sedanjo velikost občine po številu prebivalcev mi po zakonodaji pripada osnovni količnik v višini 8,00 za negospodarske dejavnosti, poleg tega pa imamo župani pri plači še funkcijski dodatek v višini 50 % količnika. Kako bi v enem stavku izrazili Vaš odnos do volilcev? Vedno sem bil in bom tudi v prihodnje župan v službi za ljudi: jaz imam rad vse ljudi, vsakomur prisluhnem in za vsakogar najdem čas. Nisem strankarsko obremenjen, tako da me imajo mnogi tudi za nestrankarskega kandidata. Kaj je politika (povejte v enem stavku)? Politika je sporazumevanje, usklajevanje mnenj in različnih interesov pri tehtanju in sprejemanju odločitev. Kaj bi ponudili kadrom, da ne bodo odhajali iz domačega kraja? Več možnosti za pridobivanje znanja - z ustrezno mrežo šolske politike ter več možnosti in pomoči za nadaljnje poklicno delo - s povezovanjem in odpiranjem občine v svet ter s pospeševanjem drugih oblik podjetništva in novi dejavnosti v modernejših obrtnih in gospodarski conah. AH po Vašem zasavska regija ho in kje bo sedež? O številu in vlogi regij v Sloveniji je mord pred pokrajinami še preuranjeno diskutirati; res p je, da si vsak večji kraj želi postati sedež ali središč regije in tako je tudi z Litijo. Če boste izvoljeni za župana, kje vidite svojo občino v letu 2006? V prihodnje bo litijska občina napredovala n vseh področjih in bo vsekakor postala še bo prepoznavna, upam in želim, da se pokaz; največji napredek prav na gospodarske! področju. Vaš najljubši pregovor? Ne zapravljajmo časa: čas je zlato. Na kratke zlato lahko kupiš, izgubljenega časa pa nikoli, tuc z zlatom ne! Vaš volilni slogan? Za znanje in razvoj, za varnost in srečo vse naših občanov! Franc Rokavec Vaši osebni podatki (datum in kraj rojstva)? Rojen 12. septembra 1963 v Ljubljani. Stan ? Samski. Izobrazba? Kmetijski tehnik. Kdo Vas kandidira? Višina Vaše zadnje plače? 436.000 SIT, vsled tega bo v mojem mandatu ;občinski proračun razbremenjen z izplačevanjem plače županu. Kako bi v enem stavku izrazili Vaš odnos do volilcev Vedno sije potrebno vzeti čas za pohvale ali kritike volivcev. Kaj je politika (povejte v enem stavku)? Usklajevanje različnih interesov, katerih cilj bi moral biti zagotavljanje splošnih pogojev za boljše življenje vseh, občank in občanov jutri. Kaj bi ponudili kadrom, da ne bodo odhajali ■ iz domačega kraja? Bivalne pogoje - stanovanja, ustrezno štipendijsko podporo, predvsem pa zagotavljanje pogojev za odpiranje čimveč visoko kvalificiranih Slovenska ljudska stranka, občinski odbor delovnih mest v gospodarstvu, izobraževanju idr. itija Ali po Vašem zasavska regija bo in kje bo sedež? Po moji oceni Litija ne spada in nikoli ne bi smela biti sestavni del zasavske regije. Če boste izvoljeni za župana, kje vidite svojo občino v letu 2006? Kot prepoznavno občino v središču Slovenije, ki se ji bo uspelo infrastrukturno odpreti proti Ljubljani in bo imela vzpostavljene pogoje za hitrejši razvoj. Ustanoviti skupaj z državo še katero od srednjih strokovnih šol. Vaš najljubši pregovor? Da bi bil zanesljiv, moraš besedi dodati dejanje. Vaš pred volilni slogan? »Z VAMI ZA BOLJŠO OBČINO!« Vaši osebni podatki (datum, rojstva, kraj)? Joško Godec, Litija, rojen 21. 3. 1950 v Ljubljani. Stan? Poročen. Vaša izobrazba? Gradbeni tehnik. Joško Godec Višina Vaše zadnje plale? Povprečna neto plača v Sloveniji. Kako bi v enem stavku izrazili vaš odnos do volivcev? Oseben. Kaj je politika (povejte v enem stavku)? Dolgoročno je zelo pomembno da pride do ustanovitve regij, kajti v Sloveniji je trend ustanavljanja vse več občin, ki pa so posledično vse manjše. Tako, kot je v gospodarstvu čedalje več povezovanj različnih gospodarskih družb, je prav tako pomembno, da se občine med seboj združijo in z dobrim načrtom spodbudijo čimbolj enakomeren razvoj povsod po državi. Slovenija ni le Ljubljana. Politika je igra v kateri najslabši igralci igrajo najvidnejše vloge. Če boste izvoljeni za župana, kje vidite svojo občino v letu 2006? Kaj bi ponudili kadrom, da ne bodo odhajali Vidim občino prijaznih in delovnih ljudi, iz domačega kraja? kjer si vsak posameznik po svojih najboljših močeh prizadeva za zmanjšanje zaostanka v Poleg zaposlitve primerne izobrazbi, je primerjavi s sosedami, mladim potrebno dati vedeti da so del kraja. Vse prepogosto se namreč zgodi, da niti svojega Vaš najljubši pregovor? lastnega kraja ne poznajo dovolj in se ga nekateri celo sramujejo. S skupnimi močmi Kitajska modrost: Goro bo premaknil le moramo doseči, da bo lahko vsak posameznik, tisti, kije na začetku premikal kamenčke. upravičeno z dvignjeno glavo povedal od kod prihaja. Vaš volilni slogan? Kdo Vas kandidira? Kandidiram na listi SnS in ob podpori stranke Desus. AH po vašem zasavska regija bo in kje bo sedež? Predvsem zaradi tega, ker Litija deluje, kot da se je tukaj čas ustavil, smo se odločili za preprost slogan Za hitrejši razvoj! OBČINA ŠMARTNO PRI LITIJI Vaši osebni podatki (datum, rojstva, kraj)? Milan Izlakar, rojen 20.05.1957. Stan? / Vaša izobrazba? Po poklicu elektromehanik. Milan Izlakar Kdo vas kandidira? Kandidiram kot neodvisni kandidat z podpisi volilcev. Višina Vaše zadnje plače? / Kako bi v enem stavku izrazili Vaš odnos do volilcev? Moje delo se pretežno odvija na terenu, tako da sem z volilci navezal prijetne osebne stike, ki so mi v največjo podporo pri kandidaturi in mi bodo tudi v pomoč, če bom izvoljen za župan občine Šmartno. Delo v občinski upravi mi je znano, imam podporo občanov, tako da ne vidim problemov za ugoden razvoj občine. Kaj je politika (povejte v enem stavku)? Politika je gibalo družbe. Kaj bi ponudili kadrom, da ne bodo odhajali iz domačega kraja? Dobre pogoje za realizacijo pridobljenega znanja. Ali po vašem zasavska regija bo in kje bo sedež? Možnosti ob dobrem sodelovanju so, kje bo sedež je samo stvar konsenza. Če boste izvoljeni za župana, kje vidite svojo občino v letu 2006? Čez štiri leta vidim občino Šmartno postavljeno na prave temelje in pripravljeno za nove izzive, ter tudi povezovanja z drugimi občinami. Zavzemam se za povezovanje in sodelovanje z drugimi občinami, ki bodo kazale pripravljenost. Vaš najljubši pregovor? Zarečenega kruha se največ poje. Vaš volilni slogan? Ne gledamo v preteklost, delamo za prihodnost. w Peter Avbelj Vaši osebni podatki (datum rojstva, kraj)? 15.05.1972, Trbovlje. Stanujoč? Poročen, oče treh otrok. Izobrazba? Kdo Vas kandidira? SLS, NSi. Višina Vaše zadnje plače? 230.000,00 SIT Kako bi v enem stavku izrazili Vaš odnos do volivcev? Vsakodneven in naraven. Kaj je politika (povejte v enem stavku)? Priložnost in obenem možnost izvedbe dobrih projektov. Kaj boste ponudili kadrom, da ne bodo Univ. dipl. zgodovinar, zaključuje odhajali iz domačega kraja? magisterski študij javne uprave - smer lokalna samouprava. Dobre pogoje za uresničevanje njihovih idej in projektov. Ali po Vašem zasavska regija bo in kje bo sedel? Regija bo s sedežem v Trbovljah. Če boste izvoljeni za župana, kje vidite svojo občino v letu 2006? V obljubljanski regiji. Vaš najljuhši pregovor? / Vaš volilni slogan? V prihodnost usmerjeni. OBČINA ZAGORJE OB SAVI Matjaž Svagan Vaši osebni podatki (datum rojstva, kraj)? Matjaž Švagan, roj. 21.5. 1963, Ljubljana. Stanujoč? Izlake 19, Izlake. Izobrazba? Inženir organizacije dela. Kdo Vas kandidira? LDS - Liberalna demokracije Slovenije. Višina Vaše zadnje plače? 408.000,00 SIT. Kako bi v enem stavku izrazili Vaš odnos do volivcev? Ostati človek. Kaj je politika (povejte v enem stavku)? Na koncu si vedno sam pred odločitvijo. Kaj boste ponudili kadrom, da ne bodo odhajali iz domačega kraja? Zavzemal se bom še naprej, da bo občina Zagorje še naprej nosilna razvojna občina v osrednjem delu Slovenije. Ali po Vašem zasavska regija bo in kje ho sedel? Zasavska regija naj bi bila, funkcije pa naj bi bile enakomerno razdeljene po posameznih občinah. Ko boste izvoljeni za župana, kje vidite svojo občino v letu 2006? Tam, kjer je danes, med najbolj razvitimi občinami v Sloveniji. Vaš najljubši pregovor? Če je v duši luč, je tudi v človeku lepota. Če je v človeku lepota, je pri hiši harmonija. Če je v hiši harmonija, bo v državi red. Če je v državi red, je na svetu mir. (Kitajski pregovor) 12. Vaš volilni slogan? ZA OBČINO ZAGORJE! 7. LISTOPADA OBČINA TRBOVLJE Jurij Kolenc Vaši osebni podatki (datum in kraj rojstva)? Kdo vas kandidira? Liberalna demokracija Slovenije, Občinski odbor Trbovlje. Višina vaše zadnje plače? Nisem še javni delavec. Moja plača je trenutno še moja osebna tvar. Če bom izvoljen za župana, pa bom tudi na takšna vprašanja rade volje odgovarjal. 14. junij 1953, Trbovlje. Stan? Sem poročen, oče dveh hčera. Žena univ. dipl. ekonomistka, profesorica na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli v Trbovljah. Hčerki, Petra, magistra farmacije., zaposlena na UKC, Kliniki za nuklearno medicino, Tina, univ. dipl. ekonomistka, zaposlena v revizorski hiši Deloitte&Touche. Izobrazba? Univ.dipl. arhitekt. Kako bi v enem stavku izrazili vaš odnos do volilcev? Če bom izvoljen, bodo moji volilci moji bodoči sodelavci. S sodelavci bodi iskren. Kaj je politika (povejte v enem stavku)? Odgovor je v mojem volilnem sloganu. Kaj bi ponudili kadrom, da ne bodo odhajali iz domačega kraja? Trudil se bom da bi se v Trbovljah odprle nove možnosti za nove dejavnosti. Ali po vašem zasavska regija bo in kje bo sedež? Če regija bo, bo potrebnega veliko dogovarjanja in usklajevanja med vsemi tremi najmočnejšimi mesti oziroma občinami (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik). Službe po potrebno decentralizirati. Če boste izvoljeni za župana, kje vidite svojo občino v letu 2006? Štiri leta so prekratko obdobje za velike vzpone. Žal so veliko pogostejši veliki padci. Ustaviti kolo recesije in ga pognati ponovno navzgor. To je moj osnovni cilj v prvem mandatu. Vaš najljubši pregovor? “Občutek, da si človek, pridobiš z deli, s katerimi pomagaš graditi svet....” Vaš volilni slogan? “ strpnost, umirjenost, uravnoteženost in razvoj” Vaši osebni podatki (datum in kraj rojstva)? Rojena: 9. 11. 1961, Jesenice. Stan? Poročena. Izobrazba? Tatjana Jevševar Višina Vaše zadnje plače? 280.000,00 SIT. Kako hi v enem stavku izrazili Vaš odnos do volilcev? Želim si odkrit, odprt in konstruktiven odnos z volilci. Kaj je politika (povejte v enem stavku)? Politika je sredstvo za uveljavljanje interesov. Kaj bi ponudili kadrom, da ne bodo odhajali iz domačega kraja? Ali po Vašem zasavska regija bo in kje bo sedež? Zasavska regija bo s sedežem v Trbovljah. Če boste izvoljeni za županjo, kje vidite svojo občino v letu 2006? Leta 2006 bodo Trbovlje mesto, ki se postopno dviga iz ekonomskega dna in optimistično in ponosno stopa v lepšo prihodnost. Vaš najljubši pregovor? Kjer je volja tam je pot. Visoka, dipl. oec. Kdo vas kandidira? Kandidira me ZLSD Trbovlje. Nova delovna mesta v novih regijskih ustanovah na področju šolstva, zdravstva.., in v gospodarstvu, poleg tega pa urejeno bivalno okolje, v katerega bi se vsi radi vračali. Vaš volilni slogan? Naj se sliši tvoj glas: zaupaj Trbovlje županji Tatjani. 7. LISTOPADA Jože Ovnik Vaši osebni podatki (datum rojstva, kraj)? Jože Ovnik, 14.VI. 1955, Trbovlje. Stan? Poročen. Izobrazba? Orodjar. Kdo Vas kandidira? ZS Zeleni Slovenije, 00 Zeleni Trbovlje. Višina vaše zadnje plače? 180.000 SIT Bruto. Kako bi v enem stavku izrazili Vaš odnos od volivcev? Če se, kot bodoči župan, zavzemam za, npr. tunel pod Mrzlico, ki ima resnično dobre prvine in temeljna izhodišča, potem bom njen zagovornik z vsem srcem, kajti, kdor za to ne gori, tudi volivcev ne more vneti ... Kaj je politika (povejte v enem stavku)? V O L ! 1 \ K A ... Kaj bi ponudili kadrom, da ne bodo odhajali iz domačega kraja? Problem je večplasten. Odgovor na vprašanje, kdo je kriv in kje leži razlog za to, da se mladi odločajo raje živeti izven domačega kraja zagotovo leži v trenutni ekonomski in z njo povezani politični stagnaciji v Trbovljah. In, dokler bo temu tako, dokler ne pride do korenitih sprememb, tudi v naših glavah, je nemoralno tem kadrom karkoli obljubljati!! AH po vašem zasavska regija bo in kje bo sedež? Zasavska regija zagotovo bo, njen sedež pa Zagotovo ne bo v Ljubljani, v Cankarjevem domu ... Če boste izvoljeni za župana, kje vidite svojo občino v letu 2006? Tudi če bi bile v Trbovljah vsak mesec volitve, bi potem mogoče tja do I. 2006 prišli na psa ... Vaš najljubši pregovor? Ta država ni zdrava če ni bolna!! Vaš volilt\i slogan? Bogdan barovič Vaši osebni podatki (datum rojstva, kraj)? Bogdan Barovič, rojen 31. julija 1955. Stan? Poročen, oče dveh sinov, žena Marina, sin Jurc (24 let) in Domen (18 let). Izobrazba? Ekonomist. Kdo Vas kandidira? Slovenska nacionalna stranka. Višina vaše zadnje plače? Kakšno vezo ima s kandidaturo za župana? Kako bi v enem stavku izrazili Vaš odnos od volivcev? Narod si bo pisal sodbo sam! Kaj je politika (povejte v enem stavku)? Gibalo življenja, demokracije, gospodarjenja in reda! Kaj bi ponudili kadrom, da ne bodo odhajali iz domačega kraja? Delo in spoštljiv odnos. Ali po vašem zasavska regija bo in kje bo sedež? Morala bi biti; Vseeno je, kje bo sedež; pomembno je, kako bo enotno nastopala proti državni - vladni politiki. Če boste izvoljen/izvoljena za župana, kje vidite svojo občino v letu 2006? V Sloveniji. Vaš najljubši pregovor? Samo, da se govori, pa četudi dobro. Vaš volilni slogan? Trbovlje nazaj v Slovenijo. Slavko Kmetič Vaši osebni podatki (datum rojstva, kraj)? Slavko Kmetič, 26.11.1951, Trbovlje. 300.000 bruto. Kako bi v enem stavku izrazili Vaš odnos od volivcev? Osebno se zavzemam za zasavsko regijo, sedež je stvar dogovora med občinami. Stan? Pozitiven. Če boste izvoljeni za župana, kje vidite svojo občino v letu 2006? Poročen, 3 otroci. Kaj je politika? V Sloveniji. Izobrazba? Urejanje skupnih javnih zadev. Vaš naj ljubši pregovor? Srednja. Kaj bi ponudili kadrom, da ne bodo odhajali iz domačega kraja? Kjer je volja, je tudi pot Kdo Vas kandidira? SDS in NSi. Možnost novih zaposlitev preko razvoja podjetništva in pritegnitev novih investitorjev, ki bodo odpirala nova delovna mesta. Vaš volilni slogan? Skupaj bomo uspeli. Višina vaše zadnje plače? Ali po vašem zasavska regija bo in kje bo sedež? OBČINA HRASTNIK Franjo Krsnik Vaši osebni podatki? Franjo Krsnik, rojen 12. 1. 1939 v Prigorje- Krapina, R Hrvatska Stan? Poročen, imam hčerko, ki je poročena in preskrbljena Izobrazba? Višja - inženir organizacije dela. Kdo Vas kandidira? Demokratična stranka upokojencev Slovenije - 00 Hrastnik - kandidacijski zbor stranke DeSUS Višina vaše zadnje plače? Pokojnina-215.000,00 SIT Kako bi v enem stavku izrazili Vaš odnos od volivcev? Naš odnos do volilcev je spošljit in strpen. Kaj je politika? Politika je kot vsaka družbena dejavnost, s katero se ureja temeljni položaj človeka in družbe. Kaj bi ponudili kadrom, da ne bodo odhajali iz domačega kraja? Ponuditi nimam kaj, če bomo župan, si bom prizadeval za pridobitev dobrin - stanovanj, delovno mesto, ki bi jih lahko nudili, saj gre predvsem za mlade strokovne kadre. Ali po vašem zasavska regija bo in kje bo sedež? Če primerjam, naše nekatere sedanje relacije in povezave, ki jih poznam: ZDRAVSTVO - LJUBLJANSKA regija, CARINA - Celje, Volilna enota v državni zbor Novo mesto, ukinjajo se nekateri upravni oddelki, to so nekatera znamenja, da Zasavske regije ne bo. Če boste izvoljeni za župana, kje vidite svojo občino v letu 2006? Upam, da bo ostala celovita, vidim jo pa še bolj urejeno in čisto z dobrim delovanjem vseh dejavnosti v občini, kjer bodo skupni interesi imeli prednost, kjer bodo umski in finanči potenciali usmerjeni v blaginjo vseh občanov. Vaš najljubši pregovor? Lahko bi bilo boljše - jaz sem “ZA” Vaš volilni slogan? Geslo naše stranke - “DeSUS ZA VSE GENERACIJE” Sanja Logar Bočko Kaši' osebni podatki (datum rojstva, kraj)? Rojena sem bila 21.11.1960 v Trbovljah. Stan ? Poročena. Izobrazba? Visoka, univ.dipl.ing.geologije. Kdo Vas kandidira? Socialdemokratska stranka Slovenije. Višina vaše zadnje plače? Dvesto tisoč sit. Kako bi v enem stavku izrazili Vaš odnos od volivcev? Spoštujem temeljno človekovo pravico do izražanja lastnega mnenja. Kaj je politika, povejte v enem stavku? Na področju političnega delovanja se sprejemajo odločitve o tem, kako bomo vsi skupaj živeli. Kaj bi ponudili kadrom, da ne bodo odhajali iz domačega kraja? Le delovna mesta in lažji dostop do stanovanj bodo mlade po končanem študiju zadržali doma. Ali po vašem zasavska regija ho in kje ho sedež? To pa je odvisno od odločitve Državnega zbora. V ustavi imamo zapisano, da naj se pokrajine oblikujejo tako, da občine prostovoljno združijo svoje pristojnosti, obenem pa tudi država prenese na pokrajinski nivo del svojih pristojnosti. V 11 letih, odkar velja to ustavno določilo, vlada še ni hotela predlagati zakona o pokrajinah. Poslanci LDS skupaj z vlado so celo predlagali črtanje ustavnega določila, ki govori o pokrajinah. Moje mnenje je, da se bo Hrastnik hitreje razvijal le, če bo Zasavje postala regija. Če boste izvoljena za županjo, kje vidite svojo občino v letu 2006? Geografsko na istem prostoru kot je danes, sicer pa v evropski uniji. Vaš najljubši pregovor? Ni vse zlato, kar se sveti. Vaš predvolilni slogan? Hrastnik - naše mesto Vaši osebni podatki (datum rojstva, kraj)? Borut Pušnik, rojen 01.01.1969 v Trbovljah. Borut Pušnik Sem član Nacionalne stranke dela, katera meje predlagala za župana Hrastnika. Višina vaše zadnje plače? Višina moje zadnje plače za mesec september 2002 je bruto ** 119.302,00** SIT. Kako bi v enem stavku izrazili Vaš odnos od volivcev? Volilcem bi želel povedati, daje Občina zaradi občanov in ne obratno, rad bi, da se v hrastniški občini prekine trend gospodarskega in moralnega propadanja, postane naj enakovredna ostalim slovenskim malim občinam, ki se ekonomsko uspešno razvijajo. politike, stanovanjske politike, osnovnih pogojev malega gospodarstva proizvodnih panog, ter ostalih življenjskih pogojev. Prav tako je potrebno poudariti, da so delavci z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami naše največje bogastvo. AH po vašem zasavska regija bo in kje bo sedež? Zasavsko regijo je potrebno oživeti in mora biti - razmišljanje o sedežu regije je v tem trenutku nepomembno. Če boste izvoljeni za župana, kje vidite svojo občino v letu 2006? Izobrazba? Po poklicu sem elektro tehnik in opravljam službo svetovalca za varovanje premoženja. Kaj je politika, povejte v enem stavku? Politika je nerazumljiva uporaba logičnih stvari za prikrivanje napak tistih, ki sc s politiko ukvarjajo, tako je politika vse in hkrati nič. V primeru moje izvolitve vidim našo občino Hrastnik v letu 2006, bolj urejeno, izobraženo, prijetnejšo za bivanje, cenejšo, bogatejšo z izkušnjami in dostopnejšo za preproste ljudi. Stan? Poročen sem 11 let in v zakonu z ženo Natašo so se nama rodile tri hčerke: Nina, Monika in Anamari. Kdo Vas kandidira? Kaj bi ponudili kadrom, da ne bodo odhajali iz domačega kraja? Na področju občine Hrastnik danes ni perspektive za delovne kadre, zato je potrebno ustvariti ugodno klimo za izobraževanje mladih kadrov in njihov razvoj, preko štipendijske Vaš najljubši pregovor? Za dežjem vedno posije sonce. Vaš predvolilni slogan? Človek, ne denarje naše pravo bogastvo. Drago Kopušar Izobrazba? Univerzitetni diplomirani sociolog. Kdo Vas kandidira? Združena lista socialnih demokratov, Območna organizacija Hrastnik. Višina vaše zadnje plače? Čeprav odgovor na takšno vprašanje pri volilcih sproža nekakšen “Arharjev sindrom”, bom vseeno navedel podatke - 529.062,5 bruto oziroma 315.563,50 SIT neto. Kako bi v enem stavku izrazili Vaš odnos do volivcev? Volilce in njihovo voljo je potrebno spoštovati. Kaj je politika (povejte v enem stavku)? Drago Kopušar., 24.12.1955, Trbovlje. Stan? Politika je javno delo, pri katerem je potrebno z omejenimi sredstvi zadovoljiti čim večje potrebe interesov. Poročen. Kaj bi ponudili kadrom, da ne bodo odhajali iz domačega kraja? Prijazno bivalno okolje že imamo, potrebujemo še nova, bolje plačana delovna mesta in stimulativno delovno okolje. Ali po vašem zasavska regija ho in kje bo sedež? Ne vem če bo, bi pa bilo dobro, če bi bila. Glede na geografsko lego in tradicijo bi bilo najbolj logično, da bi bil sedež v Trbovljah. Če boste izvoljeni za župana, kje vidite svojo občino v letu 2006? Leta 2006 bo Hrastnik še vedno prijazna in urejena občina v Zasavskem hribovju na levem bregu reke Save. Vaš najljubši pregovor? Čisti računi, dobri prijatelji. Vaš volilni slogan? Da se sliši tvoj glas! Miran Jerič Kdo vas kandidira? Občinski odbor stranke LDS. Višina vaše zadnje plače? 438.000 sit neto. Kako bi v enem stavku izrazili Vaš odnos do volilce? / Kaj je politika (povejte v enem stavku)? Politika je umetnost možnega. Rojen sem 6. junija 1958 v Trbovljah. Stan? Poročen. Izobrazba? Srednja tehnična šola. Kaj bi ponudili kadrom, da ne bodo odhajali iz domačega kraja? Štipendije, kadrovska stanovanja, možnosti ustvarjalne zaposlitve, primernega zaslužka in stalnega izobraževanja. Ali po vašem zasavska regija bo in kje ho sedež? Zavzemam se zanjo, sedež pa bo v mestu, za katerega se bodo članice regije skupaj dogovorile. Če boste izvoljeni za župana, kje vidite svojo občino v letu 2006? Občino Hrastnik v letu 2006 vidim kot razvito občino, ki je po ekonomski moči med prvo tretjino slovenskih lokalnih skupnosti. Vidim jo kot občino, ki je za njene prebivalce prijetna, hkrati pa odprta in prijazna za vse, ki vanjo prihajajo. Vaš najljubši pregovor? V slogi je moč. Vaš volilni slogan? Ker mi je blizu občina Hrastnik. 7. LISTOPADA OBČINA RADEČE Mirko Florjanc ^a.ii osebni podatki (datim rojstva, kraj) Rojen sem 3.4.1941 v Trbovljah. Stan? Sem poročen, v Radečah stanujem od leta 1963. Izobrazba? Po poklicu sem strojni inženir. Kdo vas kandidira? Za župana občine Radeče me kandidira Občinska organizacija DeSUS Radeče. Višina vaše zadnje plače? Moja zadnja plača za avgust 2002 je bila 420.000,00 SIT (netto), prva pokojnina za september 2002 pa 262.000,00 SIT. Kako hi v enem stavku izrazili Vaš odnos do volilcev? Moj odnos do volilcev bi opredelil: vedno pripravljen na razgovor, posvetovanje s čim širšim krogom zaiteresiranih pri pomembnih odločitvah in upoštevanje argumentov. Kaj je politika (povejte v enem stavku)? Pod politiko razumem: krojenje medčloveških odnosov in odnosov do materialnega sveta. Kaj bi ponudili kadrom, da ne bodo odhajali iz domačega kraja? Da bi v kraju zadržal čimveč kadrov, bi jih poskušal zaposliti v strokovnih službah občinske uprave, v javnih zavodih in podjetjih, nudil bi jim materialno, finančno in moralno podporo pri samozaposlitvah. Z ozirom na to, da v Radečah novih, velikih podjetij ni pričakovati in da si bo moral marsikdo poiskati zaposlitev v bližnjih večjih krajih, bom skrbel, da bi se ob koncu delovnikov vračali v kraj, kjer bodo imeli poskrbljeno za otroško varstvo, šolstvo, zdravstvo in varstvo ter oskrbo starejših, invalidov ali kako drugače prizadetih. AH po vašem zasavska regija bo in kje bo imela sedež? Zasavska regija bi bila po mojem mnenju premajhen gospodarski subjekt, zato se zavzemam za Zasavsko-posavsko regijo, ki bi se skupno zavzela za verigo Savskih elektrarn in to dolvodno in gorvodno od HE Vrhovo. Radeče pa bi bilo primemo središče regije. Če boste izvoljeni za župana, kje vidite svojo občino v letu 2006? Če bom izvoljen za župana vidim Radeče v letu 2006 z dokončano čistilno napravo, z asfaltiranimi glavnimi povezovalnimi cestami okoliških krajev z občinskim središčem, z urejenim vodovodnim omrežjem, izboljšano prometno ureditvijo in parkirnimi prostori, posodobljenimi objekti otroškega varstva in šolstva, ter v polnem zagonu razvijajočega turizma in spremljajočih dejavnosti s kar nekaj novimi delovnimi mesti in prilikami za zaslužek. Vaš najljubši pregovor? Moj najljubši pregovor je: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade!. Vaš volilni slogan? Volilni slogan pa je slogan stranke DeSUS, ki je ideološko popolnoma neobremenjena in s svojim programom prijazna do vseh slojev in starosti: DeSUS za vse generacije! Franc Lipoglavšek Vaši osebni podatki (datum rojstva, Višina vaše zadnje plače? Ali po vašem zasavska regija bo in kje bo kraj)? sedež? 289.912 SIT. Franc Lipoglavšek, rojen 8. 7. 1944, Bo. Predlagam sedež v Radečah. Za vse Elgersberg - Nemčija (izgnani). Kako hi v enem stavku izrazili Vaš odnos od smo najbolj sprejemljivi. volivcev? Stan ? Če boste izvoljeni za župana, kje vidite Prijazen, strpen in razumevajoč. svojo občino v letu 2006? Poročen. Kaj je politika (povejte v enem stavku)? V EU. Med srednje razvitimi občinami. Izobrazba? Nujna, prevečkrat grda stvar. Vaš najljubši pregovor? Višja. Kaj bi ponudili kadrom, da ne bodo Molk je zlato. In misel: Čas je neizprosen. Kdo Vas kandidira? odhajali iz domačega kraja? je naš sovražnik in naš prijatelj, z njim tekmujemo, z njim načrtujemo, z njim ZLSD, s podporo Zveze za napredek Samozavest in vizijo hitrejšega napre- pozabljamo. Radeč in radeškega območja. dovanja kraja in s tem tudi osebni razvoj. Vaš volilni slogan? Slogan ZLSD: Da se sliši tvoj glas! --------------- ^ Mladim Zasavcem Po počitnicah nekateri učitelji vprašajo, kako ste jih preživeli. Pohvalijo tiste, ki so poskrbeli za svojo kondicijo, pomagali domačim, prebrali kakšno knjigo... No, nekateri se žal ne morejo pohvaliti s tem, saj so ves ljubi dan strmeli v TV ali presedeli pred računalnikom. Ne verjamejo opozorilom, da bo za fizično nedejavnost narava maščevalna... Če ne zdaj pa čez leta, ko bodo težave s hrbtenico. Seveda pa upamo, da so ti v manjšini in da večina ve, kako pomembno je gibanje... Francka 's_____________________________________________________' Moja babica in dedek - iz glasila Iskrice Moja babica rada kuha in je. Rada je zunaj in hodi na sprehode. Jaz ji rada nagajam. Potem se crkljamo in igramo. Babici rada pomagam pri kuhanju, pomivanju, pospravljanju in odnesem ji smeti. Moj dedek rad bere časopis Hopla in lovske knjige. Rad dela in pospravlja. Jaz mu rada nagajam. Moj dedek j e pravi lovec. Hodi na lov in na sprehode. Sara Šifrar Mojemu dedku je ime Matija, star je 61 let. Nosi očala in rad nabira gobe. V prostem času izdeluje izdelke iz lesa in hrani zajčke. Rad tudi gleda televizijo. Med počitnicami ga rad obiščem, potem pa se odpraviva na dolge sprehode po gozdu. Kadar moj očka potrebuje pomoč, mu pomaga. Aleksander Veteršek Moji babici je ime Katarina. Živi pri nas na Izlakah. Je bolj majhne postave, njeni lasje so že čisto sivi. Včasih je tudi bolna. Takrat jo mami pelje k zdravniku. Kadar je mami v službi, lepo posrkbi za nas, ker nam skuha kosilo, mene zjutraj zbudi, da grem pravi čas v šolo. Moja babica ima zelo rada rože. Zvečer rada gleda nadaljevanke in dnevnik. Potem se odpravi spat. Moja babica je čisto v redu babica in jo imam zelo rada. Olga Prašnikar Desa Muck Desa Muck nas je obiskala na šoli. Bila je zelo zabavna. Njene knjige, ki niso avtobiografske, opisujejo njene dogodivščine. Lažniva Suzi - tudi sama je zelo lagala Blazno resno - zelo veliko se je morala pozanimati glede drog, alkohola; daje lahko napisala te knjige. Zanimivost je tudi to, da zelo hitro napiše knjige.... Njen delovni dan je kar običajen. Kot vsaka mama, ki je zjutraj doma, pospremi do praga hiše svoje otroke, ki gredo v šolo. Potem se usede za računalnik, kjer naj bi začela z delom, vendar ji to ponavadi ne uspe, saj jo zavedejo igrice... Ko pridejo hčere že domov, je ona še vedno za računalnikom, potrebno je tudi pripraviti kosilo... Doma imajo tudi veliko živali: psa, morske prašičke... Tudi ti rabijo nekaj pozornosti, zato jih Desa hrani, psa vodi na sprehode.... Njeno delo poteka tudi na televiziji - (pri Mariu). Najbolje sc počuti kot mama in igralka na TV. Pisanje je njen hobi, ki ji vzame kar precej časa... Vse skeče in scenarije za oddaje piše sama... Najbolj zanimivo pa je to, da ni nikoli pričakovala, da bo iz nje postalo nekaj tako uspešnega, pomembnega ter zabavnega... Natja, Klavdija in Tina D. Dogodki z Visokega Med največjimi slovenskimi pisatelji je tudi Ivan Tavčar, ki smo ga pri pouku slovenščine podrobneje obravnavali. Napisal je več del, najpomembnejše med njimi pa je nedvomno zgodovinski roman Visoška kronika. Visoška kronika mi je še posebej všeč, saj je vanjo vpletel mnogo zgodovinskih dogodkov, ki jih je seveda nekoliko spremenil. Tako so tudi vsa imena oseb, ki nastopajo v tem romanu, imena ljudi, ki so resnično živeli. Brali smo le odlomek iz te knjige. V njem je opisano sojenje Agati Schvvarzkobler, ki jo je hlapec Marks NVolfing obdolžil čarovništva. To je storil iz maščevanja, ker ga je Agata zaradi nadlegovanja pri plesu pred vsemi ljudmi oklofutala. Marks je rekel sodnikom, da jo je videl, kako je jahala prašička, povzročala točo in pozebo, pa tudi bolečino v njegovi nogi. Čudim se, kako so bili sodniki lahko tako lahkoverni in prepričani, daje to res storila. Hoteli so jo zažgati na grmadi, še prej pa bi z mučenjem izsilili njeno priznanje, da sodeluje s hudičem. Ljudje so vedeli, da Agata ne bi mogla storiti česa takega, saj je bila v vasi znana kot zelo dobra in prijazna. Njen mil in nežen obraz jih je prepričeval o nedolžnosti. Ko so že hoteli začeti mučenje Agate, je prispelo škofovo pismo. V njem je bila zapisano, naj Agato vržejo v vodo. Če bi se na kakršenkoli način rešila, bi bila oprana čarovništva, če pa ji tega ne bi uspelo, bi ostala v spominu ljudi, kot zaveznica hudiča. To so res storili in jo vrgli v bučne valove reke Sore. Izidor Khallan, lastnik kmetije na Visokem, kjer je Agata živela, in njen domnevni bodoči možje dogajanje le molče spremljal. Bal seje, da bi ljudje zvedeli o zločinih njegovega očeta, ki je ukradel denar, s katerim si je kupil kmetijo in ubil svojega pomagača Schvvarzkoblerja. Da bi si oče Khallan nekoliko opral vest, je poklical Schwarzkoblerjevo vnukinjo Agato, ki je nato živela na Visokem. Izidor bi se moral z njo poročiti, vendar se je vanjo zaljubil tudi njegov brat, Jurij Khallan, ki je Agato na sojenju ves čas branil in jo tudi požtrvovalno rešil iz vode. Agata se je nato poročila s svojim rešiteljem. Izidorju je bilo žal, da gaje skrbela le kmetija in njegovo dobro ime, nikoli pa ni pomislil, da bi pomagal Agati. Zato je kmetijo prepustil bratu, sam pa odšel v vojsko. Po enajstih letih se je vrnil domov - na Visoko. Odlomek iz knjige Visoška kronika mi je zelo všeč, predvsem zanimiva se mi zdi vraževernost ljudi. Najbolj se mi je vtisnil v spomin zame pozitivni in najpomembnejši junak iz te zgodbe, Jurij Khallan. Zdel si me je nedvomno močnejši od brata in vseh, ki so spremljali Agatino sojenje. Ob misli, da so se v preteklosti take stvari res dogajale, me postane kar malo strah. Kdorkoli seje komurkoli zameril, gaje ta preprosto obdolžil čarovništva in tako so ga sežgali na gnuadi. Kakšna sreča, da danes ni nikogar več, ki bi verjel v čarovnice in v njihovo hudobijo. Petra Zupan »F A 7. LISTOPADA Ifunšterc KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFT1 KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 Izlake Telefon: 03/56 73 615, GSM: 041/405 828 V mesecu novembru in decembru med 9.00 in 12.00 vljudno vabljeni na degustacijo vin. V soboto 9.11 se bo predstavil vinogradnik Jože Kupljen iz ljutomerskih ormoških goric, 16.11 pa vinogradnik Danilo Steyer iz radgonsko kapelskih goric! Odpiralni čas: pon. - pel.: 8.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00 sobota: 8.00 - 12.00 Predstavitev kandidatov za župana - Trbovlje Jože Ovnik: sem lokal patriot in imam Trbovlje rad Na tiskovni konferenci v torek, 22. 10. 2002 Po njegovih besedah, so Trboveljčani vase Imeli so dovolj možnosti, da razvojne trende se je predstavil kandidat za trboveljskega zaprti ljudje, kar pogojuje preteklost Trbovelj obrnejo v pozitivno smer pa jih niso. župana, Jože Ovnik. Ovnik je kandidat stranke tukajšnjega prebivalstva. Zavzemal se bo za fo je vzrok, da se je odločil za kandidaturo. Zelenih. Opisal je svojo življensko pot in razvoj športa, ki je zadnje čase v veliki krizi. Prepričan je, da je prišel v J rbovlje čas predstavil prisotnim novinarjem svoj program. Meni, daje dovolj vladavine raznih sprememb. Verjame da se ljudje zavedajo Kot je dejal, je velijfcJpkalpatriot in ima strokovnjakov z doktorskimi nazivi, saj so pomena varovanja okolja in se bodo na volitvah Trbovlje rad. Če bo izvoljen, bo zgradil predor takšni spravili Trbovlje v nezavidljiv položaj, odločili za zelenega župana, pod Mrzlico, ki bo Trbovlje povezal s svetom. M‘A" " VUOTOA KLOPOTEC Trži n i er ti Ziti^orjo id. <9' 03/5664 195 .M., IM Naprodhk a.p. Slavko Kmetič: rondo v Trbovljah je finančna in projektantska neumnost 24. 10 2002 je svoje povedal, Slavko Kmetič, iz opozicije razen SNS. Od tod tudi visoke cene Trbovljah in tako priti do novih delovnih mest. Ne Poleg podpore SDS ima Kmetič tudi podporo NSi komunalnih storitev. V Trbovljah je premalo bo upošteval prijateljskih in sorodstvenih vezi. Z in kolje dejal, pričakuje še podporo SLS. socialnih stanovanj. Nerealno je tudi preseljevanje občino bo upravljal racionalno. Rondo v Trbovljah je finančna in projekta- ljudi iz rušilne cone določenih območij Trbovelj, Poudaril je pomembnost timskega dela. ntska neumnost. To dokazuje dejstvo, daje pred ker je to prevelik finančni zalogaj. Vprašljiva je Občinska uprava ima po njegovem preveč kratkim prišlo do zamika gradnje rondoja, ki naj bi uporaba tega zemljišča za namene industrijske zaposlenih kvazi strokovnjakov. Z manj ljudmi, ki bil, po najnovešjih podatki dokončan šele leta cone. V Trbovljah je potrebno pridobiti interes znajo in vedo kaj hočejo, je mogoče narediti več in 2010. Seveda je predznak »če«, zelo velik. Trdi, da investitoijev iz vse Slovenije in tujine. Potrebno ceneje. je sedanja občinska oblast iz komunalnega podjetja je imeti razumevanje in nuditi pomoč novim MA.Š. naredila monopol, ker niso zraven pustili nikogar podjetnikom, ki so pripravljeni investirati v Vlado Dimovski in Staša Plahutnik obiskala Zagorje Zagorje ob Savi sta obiskala minister za delo, družino, zaposlovanje in socialno politiko, Vlado Dimovski in državna sekretarka, Staša Baloh - Plahutnik. Bila sta povabljena, kot eminenti osebi na javno tribuno, ki jo je organizirala ZLSD - Zagorje. Dogajalo seje 28. 10. 2002. Tema Javne tribune, aktualna in časom primerna; Socialni razvoj in nova delovna mesta v občini Zagorje ob Savi. Nastop ministra Dimovskega je bil študijsko zanimiv, vendar ne ravno najprimernejši naslovu teme. Saj prisotni niso dobili niti enega konkretnega odgovora iz naslovne teme. Zvedeli pa so, da ima ZLSD na ravni države veliko idej in predlogov, ki jih ne more uresničiti, ker je LDS v vladni koalciji premočna in vedno s preglasovanjem uveljavlja voljo močnejšega. Po javni tribuni je bila napovedana še tiskovna konferenca ZLSD - Zagorje ob Savi, ki pa je ni bilo, saj so maloštevilni novinarji očitno menili, da so vse odgovore dobili že na javni tribuni. MAŠ. Demokratična stranka upokojencev - Zagorje ob Savi Leta 2001, so v Zagorju ob Savi ustanovili občanov. Borili se bodo za normalne cene bolj enakomeren razvoj okoliških zaselkov.Kot DESUS. Kljub svoji »mladosti« in pomanjkanju neprofitnih stanovanj, za izgradnjo varovanih pravijo, njihove obljube niso velike, vendar finančnih sredstev za kampanjo (85.000,00 Sit), stanovanj, kamor bi se preselili starejši občani, uresničljive. so zelo ambiciozni in polni idej, ko gre za Velika stanovanja bi dobili na razpolago mladi Na listi imajo 13 kandidatov, 6 žensk in 7 reševanje najbolj perečih problemov zagorskega in njihove družine. Želijo zagotoviti vsem moških. Trije kandidati imajo 7 stopnjo prebivalstva. dostopno zdravstveno zavarovanje in storitve, izobrazbe, štirje 6 stopnjo, trije so dokončali Glavni cilj stranke je, uspeti z volitvami Nujno je organizirati pomoč pri prehranjevanju izobrazbo 5 stopnje in trije 4 stopnjo, priti v občinski svet. S tremi sedeži v občini bi upokojencev. Borili se bodo za večjo materialno Zavzemajo se za enake možnosti izobraževanja bil cilj dosežen. Dobro poznajo Zagorje in stiske podporo društvu upokojencev in invalidov, za vseh, tudi tistih z malo starejšim EMŠO. M.A.Š. Tiskovna konferenca Mirana Jeriča - KANDIDATA ZA HRASTNIŠKEGA ŽUPANA V ponedeljek, 21. oktobra je občinski odbor zadnjh volitvah - leta 2000 so mu volilci župana. Dotaknil seje vseh projektov, ki v LDS organiziral tiskovno konferenco, na kateri izkazali veliko zaupanja, saj je dobil 53% Hrastniku že potekajo in problemov, ki jih bo so predstavili svojega kandidata za hrastniškega glasov. To zaupanje in bogate izkušnje, ki si jih treba reševati. Če bo izvoljen, se bo med prvimi župana. To je poslanec Miran Jerič, ki je v je pridobil pri svojem poslanskem delu, so nalogami lotil predloga štiriletnega razvojnega državnem zboru že tri mandate. Posebno v temelj, zaradi katerega gaje LDS predlagala za programa občine. _______________________________________________________EM. Srečanje pripadnikov MSNZ Pripadniki Maneverske strukture narodne zaščite Zasavje, so se v petek, 25. 10 2002 sestali na domačiji »Pšenk«, pri Mlinšah. To je bilo že drugo skupno srečanje. Manevrska struktura je nastala v kritičnem času zaradi potrebe, da zavaruje demokratične pridobitve in osamosvojitvene načrte. Pripadniki MSNZ, so največ tvegali ter dali izjemen in trajno veljaven prispevek k nastanku države in njeni obrambi. Po dvanajstih letih so bili, pripadniki MSNZ s strani predsednika Republike Slovenije odlikovani z »zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.« Pripadniki MSNZ, so na svoje delo v najbolj kritičnih časih ponosni in s ponosom so sprejeli zasluženo priznanje. V pogovoru med druženjem pa je bilo vendarle čutiti, da s svojim statusom v družbi niso povsem zadovoljni. Vse premalo pozornosti s strani države so deležni posamezni pripadniki MSNZ in »Veterani vojne za Slovenijo« v celoti. M.A.Š. ZA MNOGE NI VEČ KREDITOV Konfederacija novih sindikatov (KNSS) Neodvisnostjo sredi oktobra na medije naslovila izjavo za javnost z naslovom Delavcem, katerih plača ne presega minimalne plače, onemogočeno najemanje kreditov. Ker gre za problem, ki prizadene veliko ljudi, smo se odločili, da del te izjave objavimo tudi mi. Izjavo je sicer sestavila Trboveljčanka Evelin Vesenjak, sekretarka Ljubljanske regije KNSS-Ncodvisnost. Konec avgusta letos je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah o izvršbi in zavarovanju, katerega predlagatelj je vlada RS, pripravil pa gaje Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. »Sprejeti zakon je ponovno najbolj udaril delavce, katerih mesečna plača ne presega minimalne plače. Tisti, ki minimalne plače ne dosegajo, sedaj ne morejo najemati kredita. Ravno največ delavcev pa je zaposlenih na takih delih, kjer so izhodiščne plače po kolektivnih pogodbah s področja gospodarskih dejavnosti še celo v IV.tarifnem razredu, ponekod pa tudi v V.tarifnem razredu nižje od minimalne plače (minimalna plača je 1.avgusta znašala 101.611 tolarjev bruto oziroma okoli 70.000 tolarjev neto. Delavcem, ki so že sedaj s tako nizkimi plačami le stežka preživljali svoje družine, je sedaj odvzeta še zadnja možnost premostitve finančnih težav- torej z najemanjem kredita. Dostikrat so si dmžine prav s krediti pomagale premostiti trenutne finančne težave, bodisi za nakup ozimnice, za plačilo letovanje, nakup novega pralnega stroja, hladilnika, ali za nakup šolskih potrebščin (kar ni malo denarja) za obvezno »brezplačno« osnovnošolstvo,« je v izjavi za javnost napisala Evelin Vesenjak. Ker vemo, kakšne plače imajo naši delavci, vemo pa tudi, da ima večina upokojencev nizke pokojnine, je kot na dlani, da dobršen del naših državljanov po novem ne more najemati kreditov. Da o tistih, ki so brez dela, niti ne govorimo. Seveda pa jih lahko najemajo tisti, ki imajo višje plače od minimalne, pa tudi sestavljavci omenjenega zakona. Le da jih ti ne najemajo za nujne življenjske potrebe, ampak za draga potovanja, avtomobile ali nakup delnic v kakšni »prihvatizirani« ustanovi. _____________________________________Igor Goste Dopolnitev cone za komunalne odpadke V avli upravne zgradbe Občine Trbovlje je te dni razgrnjen osnutek dopolnitev prostorskega izvedbenega akta, ki sc nanaša na odlok občine Trbovlje o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za obrtno cono in deponijo komunalnih odpadkov na Neži. Javna razgrnitev traja mesce dni. V tem času je možno podati pisne pripombe in predloge. Dopolnitve se nanašajo na vključitev novega kompleksa “Dinos”. Načrt je izdelal biro Arbed d.o.o. Ljubljana. Preplastitev cest na Dolu in v Bobnu Na Dolu je sredi oktobra CP Ljubljana začelo s preplastitvijo ceste od Majcena od pokopališča, kar pomeni zadnji del obnove ceste od Mamcga do Dola. Izredno gost promet skozi naselje je cesto dodobra uničil; tudi na hišah so sc ponekod že kazale razpoke. Prebivalci, ki stanujejo ob cesti, zdaj tresenja nc čutijo več. Poškodovani so bili tudi pločniki, saj sc tovornjaki zaradi ozkega cestišča umikajo na pločnike. Obnova bo stala okrog 16 mio SIT. Prejšnji teden so nadaljevali s preplastitvijo ceste skozi Boben, v naslednjem letu pa načrtujejo obnovo ceste vse do meje s Trbovljami. F.M. 7. LISTOPADA mcA | Intervju Kljub temu, da živite v Trbovljah, vas nekateri Trboveljčani ne poznajo. Prosila bi vas, da poveste najprej kaj o sebi. Rodila sem se leta 1961 na Jesenicah. Ko mi je bilo štiri leta smo se preselili v Trbovlje. Svojo mladost sem skupaj s sestrama preživljala na Vreskovem v rudarski družini. Po končani osnovni šoli sem obiskovala Gimnazijo v Trbovljah in končala študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Letos sem pridobila strokovni naziv preizkušeni notranji revizor pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Leta 1982 sem se zaposlila v Zasavskem zdravstvenem centru, od leta 1991 pa delam v Zdravstvenem domu Trbovlje kot vodja upravno administrativne dejavnosti. Sem poročena in mati dveh sinov, od katerih najstarejši obiskuje 4. letnik tehniške gimnazije, mlajši pa končuje osemletko. Vaše delo je povezano s financami, torej z računovodstvom. Menim, da želite, kot županja, s svojim znanjem in poznavanjem proračunskih financ narediti za našo občino Trbovlje največ kar se da z denarjem, ki pa ho imela v svojem proračunu. S svojim poznavanjem finančnega poslovanja državne uprave želim doseči predvsem učinkovito in razvojno naravnano porabo proračunskih sredstev, skladno s potrebami in interesi občanov. Skratka, občani naj bi TATJANA JEVŠEVAR povedali česa si želijo in kaj pričakujejo v svojem kraju. Menim, da imam do reševanja problemov analitičen pristop s katerim definiram problem, si s timskim sodelovanjem zastavim cilje, ki jih skupaj s timom običajno tudi dosežem. Zaradi tega, ker imam znanje, izkušnje, smisel za organizacijo, voljo za spremembe, predvsem pa imam rada ljudi in Trbovlje, sem se odločila, da na letošnjih volitvah kandidiram za župansko mesto. V tem mandatu ste občinska svetnica ZLSD Trbovlje, zato vam stanje na vseh področjih v občini ni neznano. Mestu pripada tudi de! sredstev za zapiranje Rudnika Trbovlje Hrastnik. Kako bi jih vi, kot Županja, predlagali najkoristneje porabiti? Prav zato, ker imajo Trbovlje možnost pridobiti državna sredstva iz naslova zapiranja Rudnika Trbovlje Hrastnik, bo v naslednjih štirih letih pomembno, da se pripravijo ustrezni projekti za pridobitev le teh. Predvsem seje potrebno osredotočiti na gospodarstvo, ki je trenutno najšibkejša točka našega kraja. Menim, da imamo v ZLSD ljudi z znanjem in izkušnjami pri vodenju in upravljanju podjetij in so pripravljeni skupaj z mano poiskati nove in dodatne gospodarske priložnosti, ki bi pomenile nov gospodarski zagon v občini in zato nova delovna mesta. Seveda želim izkoristiti tudi vse možnosti, kijih imajo Trbovlje pri razvoju negospodarstva, turizma in nenazadnje tudi kmetijstva. Mnogi Trboveljčani se vozijo drugam na delo, med njimi tudi številni strokovnjaki. Kako načrtujete, da bi jih zaposlili doma in jim ponudili taka delovna mesta, ki jim bodo dala morda, večje možnosti kot jih imajo sedaj drugje? Del odgovora sem že omenila v prejšnjem vprašanju, saj bi bili to novi projekti na področju gospodarstva, ki bi nudili priložnosti domačim strokovnjakom in bi jim bili dodaten izziv. Na negospodarskem področju se bom osredotočila na ustanovitev nekaterih novih regijskih institucij, npr. na področju zdravstva in šolstva, ki bi zaposlile domače izobražene ljudi, hkrati pa bi se s tem Trbovljam vrnila ugled in veljava, ki so ju v preteklosti že imele. Znano nam je, da ste aktivno sodelovali pri ustanovitvah regijskih dejavnosti: Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, Centra za nujno medicinsko pomoč in Tehniške gimnazije. Te dejavnosti danes Že uspešno delujejo, zato menimo, da imate v mislih še več podobnih pridobitev za regijo. Da, menim, da so moje delo Trboveljčani na naštetih področjih dobro spoznali in vedo kakšen je moj način dela. Kot županja bi bila osredotočena k cilju kako uresničiti čimveč podobnih projektov. Vem, da se mnogi mladi vozijo v šole drugam. Prizadevala si bom za ustanovitev višjega ali visokega strokovnega izobraževanja v Trbovljah, da bodo svojo energijo, ki jo danes potrošijo na vožnji drugam, lahko usmerili v učenje in kreativno preživljanje prostega časa. V mladosti ste bila tabornica v taborniškem klubu ČRNI DIAMANT Trbovlje in aktivna pri Mladinskem gledališču Svoboda, kjer sodelujete še danes. Kako boste kot županja poskrbeli, da bodo mladi čimbolj ustvarjalno preživljali prosti čas? In kolikšen de! občinskega kolača si boste prizadevali financirati za kulturo in šport? Že od nekdaj sem aktivna na različnih področjih, zato me mladi Trboveljčani kar dobro poznajo, saj sem z njimi sodelovala pri organizaciji nekaterih njihovih prireditev. Zato tudi ni bil slučaj, da sem svojo volilno kampanjo začela s sobotno prireditvijo (26. oktobra op.a.) za mlade Trboveljčane na tržnici in s sponzoriranjem rokometne tekme. Glede njihovega kreativnega preživljanja prostega časa jim želim omogočiti pogoje za druženje in organizirane kulturne in športne dejavnosti. Iz proračunskih sredstev želim zagotoviti osnovno športno dejavnost, nadaljni razvoj športa pa spodbujati s povezovanjem športnih klubov z gospodarstvom. Poseben poudarek bom namenila širjenju družabno rekreativnih dejavnosti pri katerih bo cilj množičnost, da bi tako mlade odvrnili od stranpoti. Spodbujala bom delo mladih ustvarjalcev na vseh področjih kulture, ker je to naša tradicija, saj je od tod veliko umetnikov, ki so priznani na državnem in svetovnem nivoju. Trbovlje postajajo mesto upokojencev. Ob tednu upokojencev je predsednik Društva upokojencev Trbovlje dejal, da ima društvo več kot pet tisoč članov, kar ne pomeni, da je to končno število upokojenih občanov. Pohvalimo se lahko, da številni prostovoljci radi pomagajo na različne načine, srečujejo se Na gledališkem odri tedensko v skupinah ali kako drugače. Kako boste vi kot županja skušali še bolj poskrbeti za ta del občanov? Delam v zdravstvu in vem, da so Trbovlje kraj, kjer živi veliko število starejših ljudi. Tej populaciji bom namenila posebno skrb. Najprej želim poskrbeti za invalide, da bi imeli mogoč dostop do vseh objektov v občini, posebej do ambulant v Zdravstvenem domu. Na področju nege na domu bom razširila program javnih del in si prizadevala za ureditev varovanih stanovanj, saj vem, da si starejši ljudje želijo čimdalje ostati v svojem domu. Vsem skupaj želim ustvariti pogoje, da bodo lahko čimpogosteje obiskovali kulturne, športne in druge družabne prireditve ter srečanja. Vesela bom, če se mi bodo k tem prizadevanjem pridružila vsa društva, ki so že sedaj aktivna. Podatki o onesnaženosti zraka v Trbovljah so boljši kot v preteklosti. Na področju infrastrukture bo potrebno storiti še marsikaj. To je le del poskrbeti, da ne bo ekoloških in drugih problemov v okolju? Trboveljčani imamo pravico, tako kot drugod, živeti v čistem, zdravem in urejenem okolju. Prednostno bom namenila pozornost ekološkim programom, kot so: izgradnja čistilne naprave v Termoelektrarni Trbovlje, in Cementarna Trbovlje izgradnja centralne čistilne naprave, dokončanje kolektorskega omrežja in s tem ponovna oživitev Trbovelj-ščice. Želim si, da bi čimprej ločeno zbirali in odlagali odpadke v okviru že sprejetega regionalnega programa ravnanja z odpadki. Vem, da nas je večina Trboveljčanov nezadovoljnih s prometno ureditvijo. Zato je nujno, da pridemo do sistemskih dolgoročnih rešitev. Potrebno je pridobiti čimveč novih parkirnih mest, razbremeniti glavno cesto skozi mesto in zgraditi vzporednico, zgraditi pločnike, da se bodo pešci počutili bolj varne, predvsem na poti do pokopališča, kjer danes še niso zgrajeni. Uredili naj bi tudi peš poti, ki jih domačini ,že zdaj radi uporabljajo, ker so odmaknjene od avtomobilskega prometa. Vsekakor pa je nujno, da se uredi racionalnejši prometni režim na Trgu revolucije z izgradnjo ustrezne infrastrukture. Kako vam uspeva uskladiti svoje številne aktivnosti, matere, žene, gospodinje, vodilne delavke, ki se mora nenehno izobraževati, politično delo in kulturno udejstvovanje in morda še kaj? Zame je že od nekdaj veljalo, da sem se in se ukvarjam z veliko različnimi aktivnostmi. Ko sem bila še srednješolka, so mi večkrat hudomušno očitali, da ob vseh aktivnostih še komaj zmorem priti v šolo. Pri vsem mi je vodilo, da počnem tisto kar me veseli in s tistimi, kijih imam rada. To velja za mojo družino, službo in prostočasne aktivnosti. Menim, da rezultati mojega dela in udejstvovanja to potrjujejo. Zavedam se, da vsakdo, ki dela s srcem, zmore veliko in lažje premaguje nastavljene ovire. Na življenje gledam optimistično in s pozitivnim razmišljanjem rešujem nastale probleme. Pri Trboveljčanih želim spet prebuditi odločnost in željo po spremembah in tako pregnati trenutno apatijo in vdanost v usodo. problemov. Kako nameravate Irena Vozelj OBJAVO OMOGOČILA ZLSD TRBOVLJE a se sliši tvoj glas! © Tatjana Jevševar za županjo ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov 2§fC ^ ? l_ I anketa Častni in pošteni podrejenosti, drugič pa v vlogi, ko prevlada nad mnenjem drugih. Če ste vajeni in znate kdaj popustiti, je to kvečjemu prednost. No, tud. pr. ^^udi n^drugač^čeprav se zdi, da se pri večji družbi ta vpliv porazgubi. Zato smo tokrat z anketiranci kramljali o volitvah oziroma o tem, kakšen naj bi bil idealen voditelj. Bescdilo in sHkc: Petra Radovič Kada Mujezinovič, delavka, iz Trbovelj: “Vsi upamo, da bo po volitvah boljše. Dober voditelj pa je tak, ki zna pomagati ljudem v stiskah ter imajo ljudje vanj zaupanje.” Aleš Halilovič, delavec, iz Trbovelj: “Od voditelja se ponavadi veliko pričakuje, saj mora biti zgled drugim ter veliko narediti za dvig življenjskega standarda. Verjetno bodo letošnje volitve na državnem kot tudi na lokalnem nivoju zelo pestre.” Jože Vidmar, upokojenec, iz Trbovelj: “Prek televizije sem vseskozi spremljal predvolilna soočanja kandidatov in zdi se mi, da, zaradi danih obljub, ljudje spet veliko pričakujemo. Želimo si voditelja, ki bi bil politično uspešen, gospodarsko usmerjen in odločen.” Marija Bostič, upokojenka, iz Trbovelj: “Kolikor se da, si vzamem čas za klepet o volitvah, vendar od volitev ne pričakujem veliko. Dober voditelj pa mora biti pameten, gospodaren, urejen in družaben.” Vasja Rems, upokojenec, iz Zagorja: “Za dobrega voditelja je važno, da ima projekt, ki veliko obeta, da je pošten, da ni prepirljiv in vseeno je, če to voditeljica, sploh, če je sposobna in če se dobro znajde v politiki.” Milijana Klinc, gimnazijska maturantka, iz Zagorja: “Od letošnjih volitev si ne obetam veliko. Mislim pa, da dober voditelj ne more dobro delati brez financ in da je za voditelja primeren človek, ki ima veliko idej za dobre rešitve." Mojca Kovačič, samostojna podjetnica, iz Trbovelj: “O volitvah se z znanci niti ne pogovarjamo. Upam pa, da bo po volitvah več storjenega na področju zaposlovanja. Za voditelja ni najpomembnejše, če je lep in urejen, temveč da je odločen in sposoben." Jurij Gačnik, študent, iz Trbovelj: “Več mi pomenijo lokalne volitve, čeprav posamezni ljudje težko vplivamo na lokalna dogajanja. Idealno bi bilo, če bi fcilo po volitvah več ^storjenega za mlade v Zasavju.” Cveto Stegenšek, elektrikar, iz Zagorja: “Za voditelja je pomembno, da je pravičen in da se zavzema za boljši življenjski standard. Verjetno vsi več pričakujemo od volitev na lokalnem nivoju.” Mara Godler, upokojenka, iz Zagorja: “Prek televizije spremljam predvolilna soočanja kandidatov, saj ne moreš nekoga izvoliti le na podlagi videza. Za dobrega voditelja je pomembno, kakšne cilje si zastavlja in da je priljubljen pri ljudeh.” Andrej Kosmač, višji zdravstveni tehnik, iz Zagorja: “Dober voditelj naj bi bil odločen, pošten, komunikativen in pozitiven v vseh ozirih. Od volitev ne pričakujem sprememb, dobro bi pa bilo, če bi se bolj poskrbelo za boljšo blaginjo vseh ljudi.” ~~A Vida Lipovšek, upokojenka, iz Zagorja: “Všeč so mi voditelji, ki so vztrajni in odločni. Mislim, da letošnje volitve ne obetajo sprememb.” Irena Vozelj: KDO JE GLAVNI? Kamor se ozremo ali kjer prisluhnemo pogovorom, ugotovimo, daje veliko razprav kdo je kje glavni. Prerekanja kako pravzaprav je, kaj je prav in narobe, niso nikakršna redkost. Vsi vedo vse, vsi bi znali bolje organizirati, prodajati, povedati... le možnosti jim manjka. Možnosti nimajo zaradi tisoč in enega razloga, ki jim ga povzročajo različni “patroni”. Hvalisanje ne pozna meja, obljube so številne in vsakršne, mogoče in nemogoče. Koliko smo in še bomo slišali različnih pojasnjevanj, prepričevanj o “naj” ta trenutek še ne vemo. Izhodišče in možnosti so dane. V tem času se iščejo novi ali novi-stari župani, išče se “oče” ali “mati” naroda, predsednik države. Besede mnogokrat naletijo na gluha ušesa, mnogi so si že obljubili, da jih ne bo na volitve, čeprav vedo, da ne bodo dobili glasov pravi ljudje. Spet slišimo, da “nima smisla”. Ob teh prerekanjih se spomnim E-maila, ki je krožil pri uporabnikih Interneta. Človeški organi so se prerekali kdo je najpomembnejši med njimi. Dolgo časa je trajalo dokazovanje pomembnosti, le tisti del, ki gaje “treba skrit”je molčal in kmalu vsem dokazal kako je pomemben, saj je bolela glava, bile so tudi druge vrste bolečin, slabost... A vedno se z molkom ne dokazuje svoje pomembnosti in velikega vpliva. Včasih seje treba potruditi, ljudi obiskati, se pogovarjati z njimi, jim prisluhniti in počasi “napeljevati vodo na svoj mlin”, da dosežemo cilj. Pri tem se ne sme pozabiti dejstva, da zgledi vlečejo in ustvarjajo “javno mnenje” o vsem. Tisti, ki bodo sodelovali v tekmi za stolčke morajo pred vsakim korakom dobro premisliti po kateri poti bodo šli. Spomniti se morajo na tisoč in eno reč, dogodek ali kar bi jim lahko prekrižalo račune. Najhuje v življenju je, ko si ljudje ne pripovedujejo več mastnih vicev, ko raje molčijo kot govorijo. Molk je zlato, pravi pregovor. Pomeni lahko tudi zatišje pred neurjem. In neurje lahko nepredvideno pride, uniči vse kar je bilo načrtovano in po načrtih narejeno. Zavedati se moramo, daje življenje pravzaprav enostavno, le živeti ga moramo tako kot je potrebno. Ne smemo si izmišljevati neuresničljivih stvari, ekperimentirati z okoljem in vsem živim v njem. Ko govorimo o sedanjem trenutku si ne zatiskajmo oči pred dejstvi, ki so lahko velikokrat kruta, a tudi rešljiva. Rešimo sebe tako, da se znebimo svoje jeze, da skušamo početi in delati stvari, ki nas vesele, da skušamo biti tolerantni, potrpežljivi, vstrajni, prijazni ... sploh delati tako, da bomo zvečer zadovoljni legli v posteljo in z nasmehom na ustnicah zaspali. Naša dobra volja in zadovoljstvo bosta morda postali nalezljivi, morda nam bo uspelo, da pritegnemo k podobnemu obnašanju še koga in svet bo postal lepši in boljši. To je morda že fantazija. Premislimo, kako bi jo lahko uresničili. Z odporom do vsega kar nas obdaja, ne bomo nič dosegli. Skušajmo biti pošteni do sebe in ljudi okoli sebe. Res ni morda pravi čas za taka filozofska razmišljanja, a želeli bi, da se o sebi zamislijo tudi tisti, ki bi radi postali vodje, pa na kateri koli stolček že želijo sesti. Ko bodo pripravljali nagovore naj se zavedajo, da molk okolice ne pomeni strinjanje, ampak le zatišje pred viharjem. Da bo po viharju ostalo čimmanj nepospravljenega, pa vsakdan sproti mora poskrbeti vsak zase. Le tako nam bo ostalo več časa, da vse dobro premislimo in se laže odločamo, da laže z besedami prepričamo tudi druge. Vsi skupaj naj bi si želeli lepših in boljših časov, a le, če bomo zasukali rokave prav vsi, se nam bo to laže posrečilo. Tisti, ki bodo zasedli stolčke pa se morajo zavedati, da se vsaka zgodba enkrat konča. Najdaljše so lahko le tiste, ki imajo resnično vsebino ip polno uresničljivih idej. Boštjan Grošelj: KAR NAJ VLADAJO Oblast je slast, vendar tudi nujnost, ker omogoča vladanje. To pa človeška družba potrebuje, sicer bi nastalo brezvladje, stanje, ki bi nas še bolj oddaljilo od kakovostnega življenja, kot smo oddaljeni zdaj. Po eni strani v gostilniških in podobnih debatah slišimo številna udrihanja po politikih. Včasih se zazdi, da so oni krivi za vse težave in skrbi vsakdanjika. Toda takšno mišljenje vodi v slepo ulico prelaganja odgovornosti na drugega, čeprav vsi vemo, da noben politik ali politična zveza oziroma oblast ne more prinesti raja na Zemljo. Politika lahko kvečjemu prispeva k izboljšanju okoliščin za človeka vredno življenje. Zajedalska miselnost, da mora država poskrbeti za svoje državljane, je velika zmota, saj mora vsakdo najprej sam prevzeti odgovornost zase in svojo usodo. Kdor se smili samemu sebi, bi moral najprej razčistiti s sabo in svojimi zavorami, šele nato so na vrsti pomagala, kamor spadajo tudi korenčki s strani države. Seveda pa je razčiščevanje pri sebi najtežja naloga, zato se tega izziva loteva le manjšina ljudi. Večina tarna in jadikuje, kar samo slabša družbeno klimo in ustvarja stanje, ki redi novo tarnanje. Če si postavimo nek cilj, ki pomeni izboljšanje kakovosti življenja, in se ustvarjalno lotimo njegovega uresničevanja, znamo izkoristiti tudi možnosti, kijih za olajšanje njegove izvedbe dajejo ustanove sistema. Če je takšna podpora na majavih nogah ali celo ne obstaja, pa iščemo poti, da naši predlogi čimprej naletijo na odprta ušesa državnih uradnikov. Če pa imamo v navadi, da se potegnemo nazaj, ko bi se morali postaviti zase in svoje ideje, si žagamo vejo, na kateri sedimo. Energija, ki jo neizkoriščeno hranimo v sebi, mora nekako priti na dan. Če ne pride v ustvarjalni obliki, se sprosti kot razdiralna sila, ki se med drugim izraža tudi s tarnanjem nad življenjem in kritiziranjem namišljenih krivcev. Vzemimo primer. Nekdo krivi politike za brezposelnost, nizke plače, stečaje, pomanjkanje stanovanj, visoke davke itn. Skozi kakšna očala gleda na svet ta človek? Gotovo skozi temna, zato se mu svet zdi vse prej kot prijazen kraj številnih življenjskih priložnosti. Zaradi takšnega dojemanja sveta opazi samo tiste stvari, ki potijujejo njegovo naravnanost. Počuti se kot ujetnik sistema, ki ga duši. Resnično je ujetnik, vendar ne ujetnik sistema, ampak svojega omejujočega pogleda na svet. Mnogo tovrstnih ujetnikov hodi po svetu, zato j e svet takšen, kolje. Svojo resničnost si namreč ustvarjamo sami, čeprav se včasih zdi, da nam je vsiljena od zunaj. Pa tudi, če bi bila, še vedno imamo svobodno voljo in zmožnost, da prevzamemo polno odgovornost za svoje življenje. Če se lahko odločimo, da prepustimo niti svoje usode drugim, se lahko odločimo tudi, da postanemo sami svoje sreče kovač. Volitve, ki so pred vrati, zato niso izbiranje ljudi, ki nam bodo vladah na lokalni ravni, in človeka, ki bo simbolično predstavljal našo državo. Prave volitve so izbiranje med ustvarjalno in zajedalsko življenjsko naravnanostjo. Od razmeija med ustvarjalci in zajedalci je namreč odvisno zdravje medčloveških odnosov v družbi. Popravljanje tega razmerja v korist ustvarjalcev je ključna naloga človeštva, začne pa se pri vsakem izmed nas. Ljudje na kandidatnih listah so samo odsev družbene klime, h kateri vsakdo prispeva, naj se zaveda ah ne, bistveno pomembnejši delež, kot si morda mislimo. Kdo bo zasedel voljene položaje v oblastni sestavljanki, torej z dolgoročnega vidika ni pomembno. Pomemben je edinole naš odnos do življenja, saj iz njega izvira vse drugo. Če bomo prevzemali polno odgovornost za vse, kar se nam v življenju zgodi, bomo tlakovali pot tudi večji odgovornosti oblastnikov, ki jim podeljujemo mandat za upravljanje družbenih zadev. Če hočemo ah ne, vsi smo na isti ladji usode. Če bomo državljani v oporo oblasti, bo tudi oblast bolje izvajala svoje poslanstvo. Spremeniti je torej treba razmišljanja v slogu: “Kar naj vladajo in se pri koritu prerivajo za privilegije.” Bolje je reči: “Če vladajo odgovorno, si politiki zaslužijo privilegije.” W A 7. LISTOPADA | funšterc V ogCecCa.Cn ANKA LIPOVŠEK Si predstavljate učiteljico, pred katero vsi učenci trepetajo, ko vstopi v razred, in se je bojijo tudi potlej, ko je treba kaj povedati, ker le redko delijo kaj drugega kot slabe ocene, za probleme svojih učencev pa ne kaže nobenega zanimanja? Hja, lahko st oddahnete, kajti pri učiteljici Anki Lipovšek takih šolskih dni ni bilo, čeprav je učila 36 let. Njen pouk je bil vedno pester, zanimiv in zabaven. Vseskozi je učila prvo in drugošolce in na svoje učence ima lepe spomine. Pri delu je bilo njeno vodilo, da ima vsak učenec vsaj eno pozitivno lastnost, za katero ga učitelj lahko pohvali: “Vsakdo je rad pohvaljen in vsi smo občutljivi na kritiko,” pravi. Znala je učence motivirati, da so radi hodili v šolo, ali da so postali komunikativni, Četudi od začetka niso kazali teh spretoosti. Povedala je, da prvošolci rabijo veliko prijaznosti in imajo radi, če jim učiteljica pripoveduje pravljice, ter želijo, da lahko tudi sami kaj povejo, oziroma da jim učiteljica v vsakem trenutku prisluhne. Trudila se je, da so učenci radi sodelovali pri pouku in da so kazali zanimanje za šolsko delo. Staršem pa je poudarjala, da otrok rabi igro in naj pred vstopom v osnovno šolo več časa posveča igranju, druženju, sprostitvi. Vsak prvošolec pa rabi nekaj časa, da se navadi na vlogo šolarja, da s pridnostjo piše domače naloge, in da je solidaren do sošolcev. Uspevalo ji je, da je bila do vseh učencev enako pozorna in da so na roditeljskih sestankih tudi starši pridobili nekaj znanja o tem, kako spodbuditi otroke, da bodo bolj uspešni. Pri učenju pisanja je pozornost dajala tudi lepopisju, četudi je potlej, ko so bili učenci že v višjih razredih, ugotovila, da se je marsikomu pisava spremenila, ker v naslednjih letih ni več časa namenjeni lepši pisavi. Kajpak sc je v vseh letih službovanja prepričala, da otrokom tudi nasmejana in urejena učiteljica veliko pomeni, predvsem pa jih pritegne, da si do njih vedno potrpežljiv, da se znaš z njimi igrati in pogovarjati ter jim s tem dajati zgled za vsa njihova ravnanja. Tudi če se je s svojimi učenci srečala izven šole, si je vedno vzela čas za prijazno besedo. In če jo je kakšen učence nehote prezrl, ga je naslednji dan pri pouku na prijazen način opomnila, da sc ljudje, ki se poznamo med seboj, pozdravljamo, ko se srečamo. Zlasti je vesela, kadar sreča svoje nekdanje učence ter si vzamejo Čas, da za hipec pokramljajo o teh šolskih spominih. Ker je vseskozi službovala na Oš Ivana Skvarče v Zagorju, so se tudi s kolektivom dobro poznali in med seboj dobro sodelovali. Če je pozitivno vzdušje v kolektivu,’’ je dejala, “da smo nasmejani, da se znamo pogovoriti, to vsekakor vpliva tudi na učiteljevo motiviranost za delo v razredu.” Ker je zelo komunikativna, se dobro znajde v vsaki družbi. Od športnih zvrsti ima najrajši plavanje in ponavadi so bili z družino čez poletne počitnice vseskozi na morju. Občasno tudi kolesari in smuča, bolj kot film alt gledališče pa obožuje branje romanov. Zadnje čase za hobi rešuje križanke, za razvedrilo pa prebere tudi horoskop in pravi, da so »škorpijonkc« resnično vedno polne energije in delovne vneme. Če pa bi še enkrat izbirala poklic, bi sc ponovno odločila za učiteljico. Nič se ji namreč ne zdi prijetnejše, kot delati z otroki. Da pa postaneš dober učitelj, pravi, da ne gre le za znanje, ki ga dobiš v času šolanja, marveč so važne izkušnje v razredu, delo z učenci, predvsem pa tista notranja človečnost, da znaš prisluhniti otroškim srcem in da ti delo z otroki predstavlja zmeraj nov izziv. Petra Radovič Novo parkirišče Po sanaciji opornega zidu nad zgradbo Vzgojno-varstvenega centra v Zagorju so pod Glasbeno šolo uredili novo parkirišče. Uredili so plato nad opornim zidom. Parkirišče je zaenkrat urejeno makadamsko, v prihodnosti pa ga nameravajo asfaltirati. Sedaj ga bodo delno tudi osvetlili. S posegom so uredili tudi okrog 50 parkirnih mest. Namenjeno je uslužbencem in obiskovalcem javnih ustanov na Cankarjevem trgu. Vodovod v Čolniščah Po izgradnji dveh vodnih zbiralnikov (v Čolnidčah 100 ml, na Vrhu nad Čolnidčami 50 ml) so sedaj pričeli graditi de vodovodno omrejje. Delo vodi Vodovodni odbor s pomočjo občine Zagorje. Vodovod gradijo na območju Vrha, Zgornje Čolnidče, Krbule, Prečna. Najprej so se lotili povezave med spodnjim in zgornjim vodnim zbiralnikom in do naselja Vrh. Letos nameravajo zgraditi 800 m povezave. Po usposobitvi črpališča pa bodo zgradili še sekundarno omrežje, skupaj je treba urediti 3,5 km omrežja. S tem bo kvalitetno pitno vodo dobilo okrog 70 hiš. Večinoma so se doslej oskrbovali s kapnico in z vodo iz doline, ki sojo vozili s črpalkami. V Podkumu tudi gradijo Tudi v KS Podkum gradijo vodovodno omrežje. Sedaj polagajo cevio od Vrha pri Podkumu do Pungarta. Gre za okrog 500 metrov dolg primarni odsek vodovoda. To je le eden izmed odsekov primarnega vodovoda za Podkum. Skupno gradijo okrog 8 km primarnega vodovodnega omrežja. Že prej so uredili nekatere odseke. Skupna vrednost naložbe v podkumski vodovod je kar okrog 300 mio SIT. Pošta Kisovec Investitorji in izvajalec del na novi poštni zgradbi - v njej bodo tudi prostori KS in krajevna knjižnica -sta se dogovorila, da bodo dela na objektu zaključena 15. novembra letos. Zamuda pri gradnji se vleče iz časa, ko so urejali gradbeno dovoljenje, saj seje zaradi čakanja rok zavlekel za mesec dni. Sicer pa dela potekajo po načrtu in novi prostori bodo kmalu na voljo krajanom Kisovca. Smučišče Marela V teh dneh potekajo pogovori med SK Zagorje in Občino Zagorje za zagotovitev nujno potrebnih pogojev za delovanje naprav v tem zagorskem smučišču. Pred sezono morajo namreč na smučišču opraviti nekaj nujnih del, da ga usposobijo za normalno delovanje. Tako morajo postaviti zaščitne obloge na stebrih vlečnice, kupiti je treba cisterno za gorivo za teptalni stroj, reševalni čoln za prevoz poškodovancev in do konca odplačati prijemke za sedežnico. Skupno smučarji nujno potrebujejo 2 mio SIT za poplačilo nujnih stroškov. Na občini upajo, da bodo s skupnimi močmi uredili vse potrebno, da se bodo s prvim snegom tudi na Mareli nemoteno in varno smučali. \ Vir: Bilten 1GM - Rezultati meritev vpliva na okolje 25. 10. 2002, je direktor Industrije gradbenega materiala d.d., Emil Šabanovič v Zagorju prisotnim novinarjem podal rezultate meritev vpliva proizvodnje na okolje. Meritve so zajemale hrup, ki ga povzroča proizvodnja in prašcnje.V mesecu marcu so naznanili, da bodo v letošnjem letu pričeli nov, razvojno ekološki ciklus. 7. 10. 2002, so na seji občinskega sveta razložili in prikazali izvajanje posameznih posodobitev v skladu s sprejetim ureditvenim načrtom v letu 1996. Na javni obravnavi in razgrnitvi ni bilo argumentiranih pripomb, ki bi jih lahko upoštevali. Kljub dejstvu, da program še ni dokončan že sedaj ne prekoračujejo zakonsko dovoljenih emisij. V dokaz so predložili rezultate zakonsko izvedenih meritev vplivov na okolje. Predvideni posegi, ki so bili predstavljeni javnosti , bodo v končni fazi še zmanjšali vplive na okolje, kljub predvideni povečani proizvodnji. MAŠ. REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ *#» Na podlagi Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (Ur.l.RS 61/00), Programa ukrepov za razvojno prestrukturiranje regije -Letni izvedbeni program 2002 in 2003 (sprejeto na 78. seji Vlade Republike Slovenije, dne 13. 6. 2002), Pogodbe o izvajanju štipendiranja na območju občin Hrastnik, Laško, Litija, Radeče, Trbovlje in Zagorje ob Savi, sklenjene med Ministrstvom za gospodarstvo in Regionalnim centrom za razvoj d.o.o. ter Pravilnika o štipendiranju Regionalnega centra za razvoj, REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ d.o.o., Cesta zmage 35b, Zagorje, razpisuje za študijsko leto 2002/2003 štipendije za višješolski strokovni, visokošolski, univerzitetni in podiplomski študij 1. Predmet razpisa Predmet razpisa je štipendiranje izbranih štipendistov na območju občin Hrastnik, Laško, Litija, Radeče, Trbovlje, Zagorje ob Savi za študijsko leto 2002/2003. 2. Upravičenci Štipendije so namenjene za redne in izredne študente višjih strokovnih šol in visokošolskih zavodov (univerzitetni in visoki strokovni programi), ki se izobražujejo na dodiplomskih ali podiplomskih študijskih programih z javno veljavnostjo doma ali v tujini ter se bodo po končanem študiju zaposlili v eni izmed zasavskih organizacij. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: so državljani Republike Slovenije, imajo stalno prebivališče v Zasavju (občine Hrastnik, Laško, Litija, Radeče, Trbovlje, Zagorje ob Savi), ob vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja niso starejši od 26 let (starost kandidatov, ki prvič vlagajo vlogo za uveljavitev pravice do štipendije, je glede na letnik in izbrani izobraževalni program lahko ustrezno višja), nimajo republiške, Zoisove, kadrovske ali druge štipendije, imajo ob vpisu na podiplomski študij javno veljavno diplomo višješolskega ali visokošolskega zavoda in so dosegli med študijem najmanj povprečno oceno 7,5. Pravice do štipendije za dodiplomski študij ne more uveljaviti kandidat, ki: je v delovnem razmerju ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje, je samozaposlena oseba, ki opravlja dejavnost, vpisano v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco na območju Republike Slovenije, je lastnik ali solastnik gospodarske družbe, prejema drugo štipendijo. Več o štipendiranju in pogojih je opredeljeno v Pravilniku o štipendiranju Regionalnega centra za razvoj. 3. Višina razpisanih sredstev Za štipendiranje kadrov v Zasavski regiji je namenjenih 40.000.000,00 SIT. Podeljeno bo okvirno 40 novih štipendij, prednostno za deficitarne poklice, glede na potrebe zasavskih organizacij. 4. Način prijave in razpisni rok Popolna vloge za štipendije, v skladu s prejetimi navodili, mora biti s priporočeno pošiljko poslana na naslov: Regionalni center za razvoj d.o.o., Gabrsko 12, 1420 Trbovlje, do vključno dne 25.11.2002 (velja poštni žig tega dne). Vloga mora biti poslana na naslov v zaprti ovojnici z oznako »Vloga za štipendijo - ne odpiraj«. Osebna oddaja vlog ni možna. Vloge, ki ne bodo prispele pravočasno oziroma bodo nepravilno opremljene, komisija ne bo obravnavala in bodo vrnjene pošiljatelju. 4. Popolna vloga Vloga je popolna, če predlagatelj do predpisanega roka za oddajo vlog v razpisu, predloži pravilno zapečatene dokumente po naslednjem vrstnem redu: 1. prijavni obrazec; 2. dokazilo o državljanstvu in stalnem prebivališču; 3. originalno potrdilo o vpisu za šolsko leto 2002/2003; 4. ovojen prepis ali overjeno fotokopijo spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih v preteklem šolskem oziroma študijskem lem za dodiplomske ter overjeno fotokopijo diplome in potrdilo o povprečni oceni v času študija za podiplomske študente, 5. kopijo bančne kartice, tekočega računa ali prve strani hranilne knjižice. 6. Razpisna dokumentacija in informacije Prijavni obrazec lahko kandidati brez plačila prevzamejo na Regionalnem centru za razvoj d.o.o. (Cesta zmage 35b v Zagorju ali Gabrsko 12 v Trbovljah), v lokalnih podjetniških centrih (Jerebova ulica 8 v Litiji ali Gabrsko 12 v Trbovljah) ali na Oddelkih za družbene dejavnosti občin Hrastnik, Laško, Litija, Radeče, Trbovlje, Zagorje ob Savi. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na internet naslovu www.rcr-zasavje.si. Dodatne informacije so na voljo vsak delovni dan med 9.00 in 12.00 uro, kontaktna oseba mag. Franci Čeč, tel. 03-56-60-530 ali 03-56-60-532, e-mail: franci.cec@rcr-zasavje. si. 7. Odpiranje vlog Odpiranje prispelih vlog ni javno. Komisija bo vloge odpirala 27.11.2002. V roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene vloge sc odpirajo po vrstnem redu, v katerem so predložene. Komisija bo v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozvala tiste kandidate, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Nepopolne vloge, kijih kandidati v določenem roku ne bodo dopolnili, bo komisija zavrgla. 8. Obveščanje o izboru Kandidati bodo o rezultatih razpisa pisno obveščeni v 45 dneh od odpiranja vlog. Regionalni center za razvoj d.o.o. Direktor: Tomo Garantini Zagorje, dne 21.10.2002 7. LISTOPADA | reportaža SREBRNI JUBILEJ ZAGORSKEGA OKTETA Pevce Zagorskega okteta povezuje ljubezen do petja in da so svojimi koncerti zanimivi, posegajo v repertoarje slovenske narodne in umetne pesmi, prepevajo skladbe tujih skladateljev ter v svoj program uspehu. Moderatorka koncerta, Vanda Kopušar, pa je povedala, da je projekcije na filmsko platno omogočila Multima d.o.o. Kisovec, filmski izseki pa so prikazovali in PEVSKI ZBOR NESTELBACH uvrščajo črnsko-duhovne in sakralne pesmi. Za tokratni koncert v soboto, 26. oktobra so v KC DD Zagorje pripravili le skladbe slovenskih skladateljev. Če naštejemo le nekatere: koroško narodno Kaj je n’coj en fajn večer, Arničevo: Ljubi kruhek, Vodopivčevo: Hej, kupil si jaz pipo bom, Prelovževo: O, da je roža moje srce, zapeli pa so tudi venček koroških narodnih pesmi. Ker pa je bil sobotni koncert jubilejni, saj so praznovali srebrni jubilej oziroma 25 let delovanja, so pozornost namenili tudi gostom, katere so povabili, že da dolga leta delijo prijateljstvo kot tudi skupne koncerte. In Pevski zbor Nestelbach, katerega pevovodja je Rudi Blodcr, ter Klapa Omiš, katere pevovodja je Jure šaban, zatrjujejo, da so v letih sodelovanja z Zagorskim oktetom nastala mnoga prijateljstva, da so njihova srečanja obrodila kopico prijetnih koncertov, zato se veselijo teh gostovanj, katera si med seboj izmenjujejo. Na koncertu ni manjkalo čestitk za vztrajno delo, med temi sta jih bili deležni tudi Amalija Kuder, dolgoletna predsednica Zagorskega okteta ter Metka Podpečan, ki je uredila sceno ob jubilejnem koncertu. Zdajšnji predsednik Zagorskega okteta, Leopold Drobne, pa je podelil nekaj daril sotrudnikom ter se zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k predstavljali vse tri nastopajoče pevske zbore. Za presenečenje je poskrbel Milan Razboršek, kije OKTETOVCI - PREDANI PETJU let predanih petju, Miro Baloh, ki prepeva že 40 let in Zdravko Jenko s 34-letnim pevskim stažem. Janez Vovk, podžupan Občine Zagorje pa je ob srebrnem jubileju “pozlatil” še nekaj Oktetovcev: Antona Feleta, Alojza Prvinška - za 30 let pevskega udejstvovanja ter Franca Kukovico, Jureta Oškona in r £ % n Leopold Drobne se je s čestitkami spomnil vseh 3 ■V Štefana Skrabarja za 25 let pevske aktivnosti. Doslej so Oktetovci izdali dve zgoščenki in eno kaseto, gostovali pa v Avstriji in Švici ter v krajih po Sloveniji. Ker se je jubilejnega koncerta udeležil tudi zagorski župan Matjaž Švagan, jev slavnostnem nagovoru povedal, da je vesel, ker se kulturno dogajanje v kraju razvija in da tudi po kulturni plati bogatimo sožitje v kraju. V dveh urah druženja je portretiral pevce Zagorskega okteta, risbe pa predstavil v zloženki, ki sojo Oktetovci ob tej priliki spisali ter v njej omenili tudi vse dosedanje dirigente: Riharda Beuermanna, Toma Brezovarja, Emila Krečana, Riharda Majcna, Igorja Podpečana in Simono Steban. Lansko leto sta se kot umetniške vodje poskusili študentki Akademije za glasbo v Ljubljani: Urška M. Kos in Nana Forte. Jubilejno srečanje je popestrila podelitev zlatih Gallusovih priznanj, katera so doslej dobili: Stane Škrbec za 55 |||§ m6 x - x ŽUPAN, PODŽUPAN,...V DOBRI DRUŽBI publiki zapel tri pesmi avstrijski Pevski zbor Nestelbach, Klapa Omiš pa je spomnila na avtohtono dalmatinsko pesem, ki govori o ljubezni, o boju, o delu in ima primes ljudske serenade. Pevci Klape Omiš so dalmatinsko narodno: Zvizde mi kažu zapeli s solistko Ani Vuletič, sicer pa svoje pevske točke občasno popestrijo s kitaro in mandolino. Kot so že dejali, prepevajo ljubiteljsko. Oktetovci so jubilejno druženje naslovili po njihovi drugi zgoščenki: Kaj je n’coj en fajn večer, ki sojo posneli v zagorski cerkvi sv. Petra in Pavla, kjer so vsi trije zbori nastopili naslednji dan, v nedeljo, 27.oktobra. Kajpak je bil srebrni jubilej Zagorskega okteta obarvan s petjem, ki jim popestri dobre prijateljske stike, zabavne večere, kot tudi koncerte, kjer s pesmijo delijo dobro razpoloženje vsem zbranim. Besedilo: P.R. Slike: Marija Redi 20.REVIJA OBRTNIŠKIH PEVSKIH ZBOROV SLOVENIJE Sredi oktobra je zagorska območna obrtna zbornica, ki ji predseduje Alojz Sešlar, gostila jubilejno 20.revijo obrtniških pevskih zborov iz Slovenije. V veliki dvorani Kulturnega centra, Delavskega doma Zagorje seje zbralo in svoje pevsko znanje pokazalo dvanajst obrtniških pevskih zborov. Med njimi tudi domači Mešani pevski zbor Ladko Korošec Zagoije, ki ga že vse od začetka vodi Tomo Brezovar. Še preden so se publiki predstavili prvi obrtniški zbori, je čast otvoritve 20.revije pripadla otroškemu pevskemu zboru Cicido iz Glasbene šole Zagorje. Povejmo še, da so udeležencem revije spregovorili: župan Zagorja Matjaž Švagan, predsednik Obrtne Zbornice Slovenije Miroslav Klun ter predsednik Območne obrtne zbornice Zagorje Alojz Šešlar. Še največ aplavza je kot običajno na pevskih revijah požel združeni pevski zbor, ki je zapel Zdravljico in Na bregovih Evfrata. Zborovodja Tomo Brezovar in Mešani pevski zbor Ladko Marija Čoplja se je s svojo kuharsko-natakarsko ekipo Korošec, ki je bil zagotovo med najboljšimi resnično izkazala Za občino Zagorje ŠT. KANDIDATI, ZA ŽUPANA: MATJAŽ ŠVAGAN Matjaž Švagan, kandidat za župana Zagorja IME LISTE PROSTOR ZA REFERENČNI GLAS LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE LETNE ŠPORTNE IGRE DELAVCEV VARNOSTNIH SLUŽB 19. oktobra so bile v Domžalah organizirane 6. letne športne igre varnostnih služb Slovenije. Tekmovalo je 25 ekip s skupno 502 udeleženci. Med tekmovalnimi ekipami je bila tudi Sinetova posadka, kije štela 35 tekmovalk in tekmovalcev. Atletski troboj, kegljanje, mali nogomet, košarka, streljanje in šah so bile discipline v katerih so se pomerile ekipe in posamezniki. Naša družba je tekmovala v košarki, malem nogometu, streljanju, kegljanju in šahu. V skupni razvrstitvi je bila družba Sinet Hrastnik na zasluženem 5. mestu z osvojenimi 41 točkami. Prvo mesto je osvojil ljubljanski Sintal, druga je bila mariborska Varnost, tretje mesto je Sinet zgrešil samo za "borih 5 točk" , zasedla pa ga je ljubljanska Varnost z istim številom točk kot G 7. Najboljše sta se odrezali ekipi kegljačev in kegljačic, saj so moški osvojili ekipno 1. mesto , ženske pa drugo. Pri posameznikih je bil v kegljanju najboljši naš direktor Miran Grohar, kije s 198 podrtimi keglji osvojil zasluženo 3. mesto med 66 tekmovalci. K skupnemu ekipnemu uspehu so prinesli točke tudi Tadej Logar s 190 podrtimi keglji, Igor Zavrašek s 187 in Tone Jecl s 159 podrtimi keglji. Dobro so se odrezale tudi kegljačice. Janina Ranzginer je podrla 226 kegljev, Šaha Rastoder 222 in Stanka Duh 165 kegljev. Zavidljivo dobre rezultate je družba Sinet dosegla tudi v streljanju, kjer je osvojila 1. mesto. Dobro so se izkazali strelci: Dejan Povše s 170 krogi, isto število krogov je dosegel Tadej Logar in Goran Povše 167 krogov. Kljub odličnim rezultatom, ki jih je družba Sinet dosegla na športnem področju, pa so znali fantje poskrbeti tudi za razpoloženje vseh udeležencev. Brhki fantje in dekleta iz družbe Sinet so dobro branili ime družbe in poskrbeli za obilico zabave in smeha. Glavni slogan letošnjih športnih iger je bil : "Uh, kakšna ritka! " Naslednje leto bodo športne igre varnostnih delavcev v Kopru. Vojka Povše Krasnik Z X OPRAVIČILO! V Zasavcu St 21. nam je na strani 36 in 37 zagodel tiskarki škrat saj so bile slike obrnjene narobe, v prilogi na strani 7. pa nas je na napako opozoril Jolef Bukovec, ki je po poklicu dimnikar in ne ključavničar, kot se nam je zapisalo. Za neljube napake se vsem opravičujemo. Uredništvo Zasavca v _________________________________________y Mladinski forum v Luksemburgu Popotovanje v tujo deželo, spoznavanje drugih, novih, prijaznih ljudi. Vse to in še marsikaj so ponavadi izleti v tujino. Potovanje na mladinski forum, še posebej na takšnega, kot je bil letošnji forum v majceni deželi Luksemburg, pa je res prav posebno doživetje. Že sam začetek potovanja na brniškem letališču je bil nekaj posebnega, saj navadni dijaki, ki le redkokdaj zapustimo našo deželico na sončni strani Alp, nimamo dostikrat priložnosti, da se popeljemo z letalom visoko nad oblake, in že sama pot do cilja ima svoje čare. Ni pa to prav nič v primerjavi s tem, kar smo doživeli na forumu. Sam sem bil zelo presenečen nad dobro organizacijo foruma in nad številom držav, ki so tu sodelovale, saj predstavnikov toliko držav še nisem videl, čeprav sem že bil na podobnih forumih. Sodelovali so mladi s Švedske, iz Italije, Anglije, Poljske, Madžarske, Češke, Nizozemske, Avstrije, Španije, Belgije, Slovenije in seveda Luksemburga. Pa tudi to še ni bilo tisto pravo presenečenje, ki sem ga doživel. Pravo presenečenje so bili ljudje, ki so prišli na letošnji forum. Prijaznost vseh ljudi na forumu in v državici Luksemburg je bila zame res nekaj neverjetnega. Družiti se z ogromnim številom mladih, najstnikov, ki mislijo kot ti, se z Vsi udeleženci foruma so bili nastanjeni pri luksemburških družinah, ki so bile res uslužne in so poskrbele za naše najboljše počutje, tako da nam prav res ni ničesar manjkalo. Poskrbeli so, da smo na forumu res uživali. Mladi so nam v popoldanskih urah njimi sporazumevati v angleškem jeziku in spoznavati njihovo življenje in to, v čem vse se razlikujejo od nas, je res nekaj posebnega. razkazali mesto, učili smo se besede iz različnih jezikov in se odlično zabavali, pa kjerkoli smo že bili. Pravo mladostniško, sproščeno vzdušje, ki ga prav nič ni moglo skaliti. Poleg tega pa še zavedanje, da si v drugi državi, kjer drugače živijo, kjer govorijo drugačen jezik. Res neverjetno. To pa je bila tudi letošnja tema foruma, ki je bila življenjska in je govorila o multikulturnosti in o tem, kako se ljudje vključujemo v nov svet 21. stoletja, ki je sedaj sestavljen iz različnih kultur, različnih ras in ver. Diskutirali smo o tem, kako bi se morali v takšnem svetu obnašati. Končni sklep foruma mladih je bil, da so multikulturne družbe nekaj dobrega in da bi morali biti prav vsi strpni do drugačnih ljudi, saj se lahko od njih marsikaj naučimo. Mislim, daje bilo to lepo vidno tudi na forumu, saj smo sc med seboj družili in skupaj zabavali ter smejali ljudje iz različnih kultur, ki govorimo različne jezike in živimo v različnih svetovih. Pa vendar ta naša drugačnost ni bila ovira, da se ne bi imeli imenitno, in edina, res edina slaba stvar tega foruma je bil zadnji dan, ko se je bilo treba posloviti in oditi domov. Črt Podlogar > IgjgjgttnHKm'..{'S,S'm Temeljni podatki o forumu >< Potekal je od 13. do 16. oktobra v Luksemburgu. Taje bil že dvanajsti Diskusijske skupine so izpostavile zaključke, do katerih so prišli po vrsti. Osrednja tema foruma je bila Youth and Multicultural Society udeleženci, pevska skupina je pripravila kratek koncert, likovna skupina (Mladi in multikulturna družba). Sodelovalo je več kot sto mladih iz cele pa je izdelala skulpturo z rožami, ki so predstavljale posamezne evropske Evrope. Razdeljeni so bili v 4 diskusijske in 2 umetniški skupini: pevsko države, na katere sije skupno sonce. Forum se je končal s poslovilno in likovno. Foruma so se udeležili tudi štirje dijaki Gimnazije in zabavo v diskoteki, kjer so pokazali videoposnetke dogajanja in razdelili ekonomske srednje šole Trbovlje: Urban Drnovšek, Tina Kos, Lucija časopis letošnjega foruma. Petkovšek in Črt Podlogar. Zadnji dan so skupine predstavile svoje delo. m Rap session v Kotredežu V okviru projekta Luftrajder nameravavo izvesti del projekta, s katerim želimo opozoriti na nevarnost ksenofobije. Namen projekta je ozaveščanje mladih. Projekt se je pričel s Rap sissionmo lokalnih raperskih skupin in razstavo slik Jane Soban v Koteredežu. Nastopili so Lil-G, Ice-D, J2theK in Central. Med prijektom Lufttrajder sc bo med drugim dogajal ..Street art sesion” na temo boja proti ksenofobiji ter deljenje letakov prav tako na to temo. Odvijale se bodo tudi delavnice na temo antiksenofobija in drugačnost. Ozaveščanje mladih bo potekalo med in poTestivalu in sicer z deljenjem letakov in ostalega gradiva, razstavo fotografij in izdelkov z delavnic v Delavskem domu Zagorje, objavljanjem Člankov v glasilu KUD-a KNAP - VAŠHAU in v mjcalnih medijih ter z dnevom romske glasbe na zagorski tržnici na svetovni dan strpnosti, na tržnici Zagorje. V nadaljevanju bomo pripravili svojo zloženko na temo “STRPNOST IN DRUGAČNI” (to zloženko bomo pripravili tudi v sodelovanju z osnovnimi in srednjimi šolami iz Zasavja), ki jo bomo delili po osnovnih in srednjih šolah v Zasavski regiji (izdelale pa se bodo dve različni zloženki). V projekt bo aktivno vključenih 10 mladih pod 25 let + sodelujoči na delavnicah. Ukvarjali pa se bodo z izdelavo in oblikovanjem plakatov, z organiziranjem delavnice “Street art sesion”, z organiziranjem koncerta, s pripravo pesniških večerov ter s predavanji na temo ksenofobija in ostalimi potrebnimi aktivnostmi. Projekt bo trajal vse do januarja 2003, ko bomo prižgali kresove solidarnosti od Litije, Zagorja, pa vse do Hrastnika in Radeč. Za več informacij lahko pišite na naslov kudknap@email.si ali pa si ogledate spletno stran www.kudknap@cjb.net. KUD KNAP ZA DIREKTNE AKCIJE IN ... ČEŠKE KNEDLIČKV V ZAGORSKI ŠOLI To, kar so za Italijane dijaki, iz Srednje strokovne in makaroni ali je za Slovence poklicne šole Luhačovice iz krompir, za velik del Azije Republike Češke. 23. 10 2002 , nepogrešljiv riž, so knedličky so češki dijaki pripravili (cmoki) za Čehe. Na sto in en degustacijo čeških narodnih način jih znajo pripraviti. jedi. V dneh, od 21.10. do 26. 10. Vodja skupine dijakov iz 2002, so bili pri srednješolcih v Luhačovic, Jan Mahaček je Zagorju na obisku dijakinje in povedal nekaj o bivanju čeških dijakov v Zagorju. »Luhačovice spadajo k pokrajini Moravsko, blizu slovaške meje. V Sloveniji sem prvič. Nekajkrat sem potoval preko Slovenije, ko sem šel na Jadran vendar to ne šteje. Slovenija je meni in dijakom zelo všeč. Imate prečudovito naravo. Včeraj smo bili na kratkem izletu na Sveti gori. To je strmo pobočje na vrhu katerega je lepo urejena ccrkev.Razgled na okolico je čudovit. Všeč mi je, da lepo skrbite za kulturne znamenitosti.« »Odkar je Češka odprla meje, je naša šola začela navezovati stike s tujino. Pred 7 leti je prišlo do sodelovanja tudi s šolo v Zagorju. Sodelovanje je najprej potekalo med pedagoškimi delavci. Letos smo prvič med seboj povezali učence. Naši dijaki spoznavajo vaše jedi in način usposabljanja pri vas. Drugo leto (2003) bomo z veseljem gostili zagorske dijake pri nas, v Luhačovicah.« M.A.Š. Na obisku v šolski delavnici V petek, 25. 10 2002 je Srednja tehniška in poklicna šola v Trbovljah povabljenim gostom predstavila nove pridobitve šole za praktični pouk. Delavnice so na Novem domu 60. Najpomebnejša nova pridobitev je vozilo Safrane, ki ga je šoli za praktični pouk podarilo podjetje Renault Slovenija d.d. iz Novega mesta. Poleg omenjenega vozila so nekoliko prenovili tudi same delavnice. V uvodnem govoru je ravnateljica, Marjetka Bizjak opisala problematiko tehničnega izobraževanja. Kriza, ki je prisotna v proizvodnji, se kaže tudi pri izobraževanju. Ker je težko dobiti delo v tehničnih dejavnostih, je interes mladih za vpis v poklicne šole vse manjši. Kljub težkim časom, šola in njeni pedagogi vztrajajo in prenašajo svoje znanje na mlade. Marsikaj si še želijo in potrebujejo, le volje jim ne zmanjka. Malo optimizma jim ponuja dejstvo, da se v Sloveniji povpraševanje po tehniških kadrih v zadnjem času povečuje. Na republiškem tekmovanju mehanikov je zmagal mehanik iz trboveljske šole. Med električarji pa so osvojili drugo mesto. To je dokaz, da razpolagajo z minimalnimi sredstvi, ki jih znajo maksimalno izkoristiti. MAŠl 7. LISTOPADA I popotniška Posavsko zasavska naveza zavzela Nordkapp (VI.del) Tesnobna noč Piha do kosti. Z Mišo pregledujeva teren, kjer bi zabili kline za šotor, vendar naju vedno manj mika, da bi ga tudi postavili... Odločiva se, da prespiva v avtobusu. Vinko mi takoj ponudi svoje ležišče, Miša se zlekne na dveh sedežih. Vinko bo s spalno vrečo na prostem. Malo zacvikam, ko vidim, da je ležišče pod pogradom. Z Jano zamenjava, da sem bliže vrat... Preverim, če so res odprta, sicer me lahko zgrabi tesnoba. In nekako zaspim. Okrog enih se sunkoma dvignem - in začutim tesnobo. To se mi je že nekajkrat zgodilo - če sem v tesnem prostoru dobila občutek, da ni izhoda. Kot sem brala, to doživlja v raznih oblikah več kot deset odstotkov ljudi. Z globokim dihanjem se hočem umiriti, pa mi koncentracijo moti smrčanje v avtobusu... Ne preostane mi drugega, kot da zbežim ven.... Popustijo mi živci in ulijejo se mi solze. Malo zaradi jeze, zakaj se mi to dogaja, malo mi je nerodno pred Marjanom in Stanetom, ki tudi ne moreta spati in me zdaj nemočno gledata. Stane potem reče, da tudi on v planinskih kočah vedno gleda, da spi blizu vrat... No, se umirjam, pa še najvičji je v našem avtobusu pa še moški... Napravim še dva kroga po samotnem kampu in se vrnem na ležišče. Noč mine brez pravega spanca. Torek, 30.7.2002 Vas z najkrajšim IMENOM Vstanemo torej že ob peti uri in ob sedmi uri je avtobus že na trajektu. Odhod je sicer šele ob devetih, ampak nočemo tvegati, da ne bi dobili prostora. Vinko nas povabi “na sprehod” v 5 km oddaljeno vasico A, vasico z najkrajšim imenom na svetu. Kmalu se izkaže, da to ni sprehod, saj šibamo sto na uro, ker vidimo, da je do cilja še nekaj dolgih ovinkov. Galebi ob morju vreščijo kot nori. Občudujemo urejene hišice, ki imajo vse enake bele, nizke ograjice. Trata pokošena na nulo, tu in tam nasadi cvetja. Na prijetnem trgu sredi vasi za trenutek postojimo in že tečemo nazaj, če hočemo, da ne bomo plavali za trajektom. Zadnji hip se spomnim na tableto proti slabosti. Dopust na trajektu Ko se namestimo na mehkih sedežih v restavraciji, že zaspim. Kmalu zaslišim vreščanje, valovi nas namreč premetavajo in mnogim je slabo. Nekateri so bledi. Ko se zdramim, je tudi morje že umirjeno. Poiščem naše, ki so si na palubi raztegnili ležalnike in uživajo na toplem soncu. Tak dopust se vsem prileže... Namesto do 14. ure se vozimo do 17. ure. Trajekt je obiskoval de neka pristanidča na otokih, pa seje zavleklo. Sicer pa so te osamljene ribiške vasice nekaj posebnega... Ko se v mestu BOD izkrcamo, vozimo še nekaj kilometrov, da najdemo postajališče za večerjo. Potem zastavimo še 300 km, da pridemo do norveškega polarnega tečajnika - ARTIČ C1RCLE 66° 33' 0". To je na samotni pokrajini polni možicev, ustvarjenih iz kamnov. V stavbi, zgrajeni v posebnem stilu. je bogat muzej in tu prvič vidimo od blizu losa - pa čeprav nagačenega. Ura je 22. Še vedno čisto svetlo. Pohvalimo se, kako lep, sončen dan smo imeli, vendar se ulije tisti hip, ko smo postavili šotore. Lije celo noč in zjutraj prvič pospravimo mokre šotore. Sreda, 31.7.2002 V Stikelstadu Ker dežuje, zajtrkujemo malo kasneje, ko se zjasni. Boli me vratna mišica, čeprav si ves čas ovijam šal, kadar piha. Mogoče ima tudi klima v avtobusu prste vmes. Zvonka mi daje neke kapljice, Eva pa smrekovo mazilo. Masiram se, a nič ne pomaga. Danes bomo prišli do Trondheima. Spremljajo nas smrekovi gozdovi, ki imajo ozke krošnje. Manj bogate kot naše. Kakšnih 100 km pred Trondheimom se vozimo ves čas ob trondheimskem fjordu. “Norveži pa že malo pretiravajo s to vodo”, pripomnim. Prvič vidimo tudi kopalce. Vsi so prišli s kolesi. Nekateri imajo zadaj montirane otroške vozičke. “To si velja zapomniti...”, si rečem. Kolesarim rada. pa tudi otroke imam rada... 80 km pred Trondheimom se ustavimo v .Stikelstadu, ki je tipično turistično mestece. Norvežani ga obiskujejo kot božjo pot. Cerkev je iz lepo oblikovanega granitnega kamna. Preko ceste na gričku je v kotlini amfiteater, kjer vsako leto 27. julija uprizorijo bitko, v kateri je umrl njjhov junak Olaf Haraldson. Trondheim Po kosilu nadaljujemo pot proti Trondheimu. Že prvi pogled na mesto nas navduši - v pristanišču se stiskajo ena do druge pisane, visoke, lesene hiše na kolih. Take lesene hiše v tradicionalnem slogu so sploh značilne za to prijazno mesto, zibel norveške države. Kraljevo rezidenco so postavili leta 1770 in je največja lesena palača v Evropi. Nedaleč stran je Nidarosova stolnica, kjer kronajo norveške kralje. Zaradi svoje preprostosti spada med najlepše srednjeveške cerkve. Žal pa bo spomin na tretje največje norveško mesto za mene boleč - zaradi bolečin v vratu se že komaj obračam. Zato se naša dežurna zdravnica Eva odloči, da vzamem tableto naklofen. Ker jih sicer ne jemljem, pomaga že čez slabo uro. Bolečina se ne pojavi več, hvalabogu. Vinko nam obljubi spanje v divjem kampu s potočkom na neki planoti. Vozimo, vozimo, a planote ni nikjer...nikjer, nikjer, nikjer... Zbijamo šale na ta račun in končno prispemo okrog polnoči. Malo žalostni ugotovimo, da nas je polarna noč oziroma dan zapustil, zato si moramo svetiti z baterijami, ko postavljamo šotore. Tele zapiske z zanimanjem prebira tudi Miri, vodja knjižnice Antona Sovreta, kjer radi organizirajo razna potopisna predavanja. Vpraša me, če bi predstavila Skandinavijo. Povem ji, da ima Vinko prelepe diapozitive in bi povabila njega, lako postanem še njegova menedžerka, česar še ne ve. Bo že izvedel pravočasno... Besedilo: Fanči Moljk Foto: Vinko Šeško Možici ob polarnemu tečajniku Pripis: RENAULT SUPER UGODNA PONUDBA MODELOV CUA V mesecu novembru izberite: do 200.000,00 SIT popusta ali kredit TOM + 0 + 4 zimske pnevmatike gratis. Gabrsko 30b Prodaja 03/56 33 110 03/56 33 111 03/56 33 112 Servis 03/56 33 120 www.avtohisamalgaj.si TRBOVLJE PF1 f/ A vf UKV stereo FM 98.1 Ite Ver http://www. radid-tfbovlje. si Na obisku pri Doberškovih s Kovka Kovk j e prijetna vasica nad Dolom oziroma Hrastnikom, ki se z enim krakom približa celo Savi. Lepa planota z nadmorsko višino 659 m je posejana s kmetijami in stanovanjskimi hišami, ki imajo okrog 30 hišnih številk in približno 100 prebivalcev. Z obeh strani pa vas obdajajo gozdovi. Lojze in Majda Doberšek Z asfaltno cesto so preko Mamega povezani z Dolom in Hrastnikom, kjer so večidel zaposleni. Tudi kmetije imajo najmanj enega zaposlenega, sicer bi težko preživeli. Prav tako je na Doberškovi kmetiji na koncu vasi, kjer je doma samo Majda; mož Lojze, sin Marko in hči Andreja pa so v službah. Popoldne in ob vikendih pa seveda vsi poprimejo za delo, saj vemo, da ga posebno na kmetih nikoli ne zmanjka. Kmetija je velika 22 ha, od tega imajo 7 ha gozda, ostalo pa so pašniki in njive. Usmerjeni so v živinorejo, pridelajo pa tudi vso ozimnico oziroma poletno zelenjavo. In kaj je bil glavni razlog za obisk Dobcrškove kmetije? Njihova lepo urejena okolica. Stanovanjski del in gospodarska poslopja so olepšana z balkonskim cvetjem in negovanim grmičevjem, sredi dvorišča je zraslo Kmetija Doberšek Foto:Romana Verdel tihožitje z aktualnimi pridelki, pod kaščo, kjer imajo svoj dnevni prostor, so razstavljeni razni stari kmečki predmeti... Sin Marko pa se ponaša z dvesto različnim kaktusi. Doberškovi so dobili leta 1993 priznanje Turističnega društva Hrastnik za najlepše urejeno kmetijo. Pod njihovo oskrbo je tudi kapela, ki stoji na razpotju poti v Gore, Šavno peč in Krnice. Fotografije so bile posnete 5. oktobra, po dolgotrajnem deževju, ko se balkonsko cvetje počasi že poslavlja. Pravijo, daje bilo poleti še vse lepše... S svojo vztrajno skrbjo do urejenega doma so lahko marsikomu za vzgled. In ker je v bližini vse polno turističnih zanimivosti, imajo vse pogoje, da se uvrstijo med kmetije s turistično ponudbo. Besedilo: Fanči Moljk ŽABJEVAŠČANI SO SLAVILI Foto: Romana Verdel V soboto, 26. oktobra ob 10.30 uri so se na sedanjih časih skupnega življenja v skromnih Hribu v Žabji vasi v Trbovljah zbrali sedanji in razmerah. Na srečanju se je zbralo okoli 300 nekdanji prebivalci te znamenite rudarske ljudi. stanovanjske kolonije, ki je v preteklih Uvodoma jih je s krajšim nagovorom desetletjih, domala sto let, nudila preprosta pozdravila Marija Juraja, nato so predvajali CD stanovanja številnim družinam trboveljskih Vilija Fajdige, nastopile so trboveljske rudarjev. Zbrali so se na povabilo in v mažoretke, sledil je nastop harmonikaša, Ljubo organizaciji Marije Juraja, sicer predsednice Odlazek pa je recitiral pesmi iz pravkar izšle TD Trbovlje in nekdanje Žabjevaščanke, z pesniške zbirke Trbovlje z dušo in srcem, namenom, da se pogovore o nekdanjih in Spregovoril je tudi predsednik KS A. Hohkraut Predavanje o Mongoliji V knjižnici Antona Sovreta so v milijona ljudi, polovica v Ulan Bataarju. četrtek, 24. oktobra spet pričeli s Na podeželju pa šc vedno živijo v jurtah, potopisnimi predavanji pod naslovom poleti v lesenih kočah - poleti na severu, Četrtkovo srečanje. Tokrat je obiskovalcem pozimi na jugu, proti Gobiju. Selijo se tja, približala Mongolijo Teja, Rek, kjer je paša za živino. Torej nomadsko diplomirana kulturologinja, ki je z življenje. Prehranjujejo sc z rižem, diapozitivi predstavila Ulan Bataar, treking kruhom, mlečnimi izdelki... od mesa pa po mongolskih širjavah in druge pojedo največ goveda, ovce in svizce, mongolske posebnosti. V Mongoliji živi 2 F.M. Franc Hvala. Prebrali so tudi misli Vide Medvešek ob melodiji pesmi Zabučale gore, temu pa je sledila pesem A zdaj gremo... Sledilo je družabno srečanje. Naj omenimo, da so se srečanja udeležili skoraj vsi vabljeni, navzoč pa je bil tudi župan L. Žiga Žgajnar, ki je vse navzoče pozdravil in jim zaželel dobro počutje. To je bilo srečanje različnih generacij, za kar gre zahvala organizatorici. ______________________________TJL Zdrahe v Hrastniku V torek, 29. oktobra je bila v Hrastniku prva abonmajska predstava letošnje sezone -Carla Goldonija ZDRAHE. Eno njegovih najpopularnejših komedij je predstavilo Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica. Igralci so z značilno primorsko govorico in mediteransko živahnostjo navdušili hrastniško občinstvo. Organizatorji KRC - a so zadovoljni z udeležbo, saj so gledalci po nekaj letih upada spet napolnili dvorano do zadnjega kotička. F.M. Podjetje za svetovanje,inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje Račimovodsko-fmanma programska oprema za podjetja in obrt: - Glavna knjiga s saldakonti,Materialno poslovanj e,Fakturiratije, Osebni dohodld,Osnovna sredstva Računovodstvo in finančno svetovanje Računalniška strojna in programska oprema: - Tiskalniki,čitalci,POSin prenosni rač. - Osebni računalniki in računalniške komponente - Microsoft, Symantec programska oprema Za naše sisteme nudimo 24 mesečno garancijo letovanje ob nakupu,tehnično pomoč. Lahko nadgradimo vaš sistem, alipa se dogovorimo za vzdrževanje vaših računalnikov. Servis računalniške opreme: - pri obsežnejših popraidlih in posegih dobite nadomestni računalnik ali monitor Tel.: 03 56 64611, FAX: 03 56 64660, http:Avww.tref.si, E-mail: info@tref.si A-S DOMŽALE ■4? HONDA Servis In trgovini d.o.o., Blatni« 3a, I0C Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562 22-42, 01/562 37-00 servis: 01/562-22-62 CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 2002 lax: 01/562 37-05 Touring Moč (kVV/KM) M PC Inf.MPC v EUR GL 1800 AGold Wing 87/118 5.849.000 26.305 ST 1300 Pan European 87/118 3.599.000 16.186 ST 1300 A Pan European 87/118 4.179.000 18.795 NT 650 V Deauville 41/56 1.999.000 8.990 Šport touring CBR 1100 XX S.BIackbird 121/164 2.639.000 11.869 VFR 800 Fl 81/110 2.599.000 11.689 OB 900 F Hornet 81/110 1.999.000 8.990 OB 600 F Komet 71/97 1.699.000 7.641 OB 600 S Hornet (oklep) 71/97 1.789.000 8.046 Šport VTR 1000 S P-2 100/136 3.249.000 14.612 CBR 900 RR FireBlade 112/152 2.599.000 11.689 CBR 600 FS Spori 81/110 2.179.000 9.800 CBR 600 F 81/110 2.089.000 9.395 NSR 125 R /15 999.000 4.493 Chopper VT 750 C2 Shadow 32/44 1.589.000 7.146 Enduro XL 1000 V Varadero 70/95 2.399.000 10.789 XRV 750 Africa Twin 44/60 2.059.000 9.260 XL 650 V Transalp 41/55 1.799.000 8.091 XR 650 R 45/61 1.729.000 7.776 XL 125 V Varadero /15 1.199.000 5.392 Gross CR 250 R 43/58 1.399.000 6.292 CR 125 R 30/41 1.349.000 6.067 Skuter Silver Wing (FJS 600) 37/50 2.029.000 9.125 Jazz 250 (NSS 250) 14/19 WIR ten« $o v SIT, « MFC j. vračunan 20% DDV, IUR/SIT=222,35. 1.529.000 6.877 Pridržujemo si pravico do spremembe cen in sicer ob vei kot 3% zvišanju tečaja JPY ali USD. Cenik velja od 05.02.2002. r ELEKTROPROM d.o.o. Loke 22, 1412 Kisovec Izkoristite možnost oglaševanja na našem Informativnem kanalu, ki ga lahko spremljate v občini Zagorje do Trojan in po novem tudi v občini Litiji. Ponujamo vam tudi priklop na kabelsko razdelilni sistem in na kabelski internet pod ugodnimi pogoji. Verjamemo, da vas zanima! Pokličite nas na telefon: (03) 56-57 150 = »QNefj, .CERTIFIKAT št. 160 ISO 9001 VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Sprašujemo vas po imenu in priimku pisatelja, katerega korenine segajo na Štajersko. Že dalj časa živi na Primorskem. Štajerski Primorec seje rodil-a leta 1939 v Račah pri Mariboru. Kot učitelj je vrsto let preživel na Primorskem, kjer je dodobra-vsaj če tako sodimo po njegovih delih- spoznal tamkajšnje življenje, šege in navade. Z vrsto proznih del, romanom Kafra, z zbirkami kratkih novel Kažuni, z zbirko ljudskih pripovedk Noč je moja, dan je tvoj, se je uveljavil kot najznačilnejši in najuglednejši predstavnik slovenskega magičnega realizma, smeri, ki jo je uveljavil Nobelovec Marquez. Poglejmo si, kaj so o nekaterih njegovih delih napisali ugledni publicisti in književniki. Marko Crnkovič je o romanu Kafra zapisal : »V redu, zelo v redu!«, Aleksander Zorn je o Šavrinkah (tudi sam sem roman prebral in mi je všeč tudi zaradi slikovitega jezika) zapisal: »Šavrinke so imele srečno roko, so namreč dovolj zanimive, spisane so z blago naklonjenostjo, ki se je znala preobraziti v lep literarni jezik, z domiselnimi osebami in prav odmerjeno metaforiko.« Franček Rudolfa je o Kafri zapisal, daje naša uganka zelo dober pisatelj ter daje zanj Kafra eno najpomembnejših del slovenske književnosti. V pomoč vam navajam nekaj stavkov iz začetka njegove knjige z naslovom Šavrinka: Musa (oslica, op.p.) se je cincala kar sama dalje. Poznala je pot bolje od gospodarice, ki je sedela na njej. Tok, tok, tok so trkala kopita po kamnih. Zibala se je muša, zibala se je žena na njej. Enakomerno, počasi in varno je žival premikala noge. Tonila je v otopelost, izgubila seje v njej; zgodilo se ji je enako kot njeni gospodarici. Utrujenost ju je prevzela. Ta, ki je sedela zgoraj, je zaspala, muša pa je tudi spala, vendar drugače. Poseben čut, ki ga imajo živali, jo je vodil dalje, drugo je počivalo. Tu in tam je našpičila ušesa in lovila v kosmate tulce sumljive svoje. Ko pa je spoznala, da je vse v redu, so se ušesa spet povesila in leno zabingljala. Upamo, da uganka le ni pretežka. Tisti, ki odgovor poznate, ga pošljite na naše uredništvo do 14.novembra. Čaka vas lepa knjižna nagrada. Uganko sestavil Igor Gošte KULTURNI KOLEDAR 30.10.1938 so na newyorškcm radiu predvajali igro režiserja Orsona Wellsa Vojna svetov. Mnogi poslušalci, ki igro niso spremljali od začetka, so menili, da je predvajano resnica. V množični histeriji je bilo veliko ljudi ranjenih. 31.10.1909 je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič izdal drobno knjižico z naslovom Ženinom in nevestam. Ali so uporabni nasveti kaj pomagali ne vemo, je pa škof knjižico že po treh dneh umaknil iz prodaje. Baje je bila za takratne razmere preveč osoljena, popoprana in prepletena s španskimi muhami. Pripravil Igor Gošte AVTOR:. MOJE IME: NASLOV:..^ Likovnice in likovnik so se predstavili V času od 21. do 30. oktobra je v Likovni galeriji DD Trbovlje Roglič, Zvonka Sadar in Marija Sedej ter slikar Leopold Odlazek. potekala skupinska razstava slušateljev likovne smeri zasavske To je bila že tretja letošnja razstava te skupine pod vodstvom mentorja univerze za tretje življenjsko obdobje. Razstavljali so slikarke Olga Milana Razborška. Obiskovalci so si razstavo z zanimanjem ogledali in Golob, Mojca Grabnar, Staša Kunšek, Majda Klančišar, Vera Pirc, Ida izrekli mnogo priznanj. ______________________________________________________________________________________________________________________________________________T.L. Zakramenti ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU (46. del) Najvažnejša pot k razumevanju zakramentov je pri Jezusu Kristusu, saj je njegova oseba, poslanstvo in dejavnost temelj, na katerem sloni krščanska vera, in vir, iz katerega zajema Cerkev za svojo dejavnost, s katero posreduje odrešenje. Vprašanje o zakramentih je tako najprej vprašanje o Kristusu - kdo je bil, kaj je hotel, kaj je storil? Nova zaveza in vera Cerkve povesta marsikaj o njem. Najpomembnejše lahko strnemo v nekaj stavkov: Jezus iz Nazareta je pravi človek in hkrati božji sin. Sam je ob besedah iz preroka Izaija dejal in navezal nase: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost in slepim vid, da pustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu. (Lk 4, 18-19)« Njegovo življenje je služba in darovanje za ljudi. Vrhunec je v trpljenju in vstajenju, s čimer je uničil našo smrt in nam podaril novo življenje. Skupnosti vernih obljublja svojega Svetega Duha in v njem svojo trajno pričujočnost. Svojini učencem je naročil in jih pooblastil, da nadaljujejo njegovo službo v oznanjevanju besede in v delitvi zakramentov. Iz tega sledijo daljnosežni sklepi za delovanje Cerkve. Kjerkoli oznanja njegovo besedo, kjer moli, obhaja božjo službo in deli zakramente, tam je sredi svojih pričujoč in deluje. To spoznanje izraža prvi dokument drugega vatikanskega koncila z besedami: »Da to veliko delo polno uresniči, je Kristus vsekdar pričujoč v svoji Cerkvi, posebno v bogoslužnih dejanjih. Pričujoč je v mašni daritvi tako v osebi tistega, ki opravlja duhovniško službo... kakor predvsem v evharističnih podobah. Pričujoč je s svojo močjo v zakramentih tako, da kadarkoli kdo krsti, Kristus sam krsti. Pričujoč je v svoji besedi, ker sam govori, kadar se v Cerkvi bere sveto pismo. Pričujoč je, kadar Cerkev moli in poje, ker je obljubil: 'Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi. (Mt 18,20)' Zato velja bogoslužje za izvrševanje Kristusove duhovniške službe. Zato je vsako bogoslužno slavje kot Kristusovo delo, ki ga nobeno drugo dejanje v Cerkvi ne doseže...« Tako so tudi zakramenti kot bistveni del bogoslužja delovno občestvo velikega duhovnika Jezusa Kristusa in njegove Cerkve v odrešenje ljudi in poveličanje Boga. Zakramenti ne potekajo samo kakor koli iz Kristusove odrešilne volje, temveč Kristus pri njihovi delitvi sodeluje. Iz tega bomo izhajali pri predstavitvi posameznih zakramentov. Videli bomo, kako Kristus na mnoge načine vpliva na nas in med nami opravlja svojo službo, kako v krstu izvršuje novo stvarjenje, ga dopolnjuje v birmanski polnosti Duha; kako učinkovito ponavzočuje svoje odrešilno žrtvovanje za nas in nas pri tem sprejema v svoje telo; kako izgubljenega sina, ki se vme, objame z očetovsko ljubeznijo; kako se v pomoč in ozdravljajoč sklanja k bolnikom; kako se v zakramentu reda na poseben način povezuje s poklicanimi služabniki Cerkve in v zakramentu zakona globoko utemeljuje in bogati življenjsko zvezo ljubečih se ljudi. Tako se v vsakem zakramentu osebno srečujemo s Krismsorn. (nadaljevanje v prihodnji številki Zasavca) Branko Nimac JAZZ V ZAGORJU: MAJA OSOJNIK TRIO ŠKLAB, za tiste, ki ste morda pozabili, to je klub zasavskih študentov, je na sobotni večer 2. novembra priredil za Zasavje poživljajoč in gotovo prepotreben glasbeni dogodek. V goste so namreč povabili Majo Osojnik, Philippa Jagsitza in Bernharda Satzenbergerja, trio mladih,nadarjenih glasbenikov z dunajske univerze, študente fakultete za glasbo in upodabljajočo umetnost. Šklabovci obljubljajo, da je ta koncert prvi iz serije "drugačnih" - se bomo morda postavili ob bok znamenitim dogajanjem v Loki pri Zidanem mostu? Ob pričakujoči božično-novoletni poplavi glasbenega sladkorja bodo ti "sasioni" prvi obliž... Maja Osojnik zaključuje magistraturo na kljunasti flavti-koncertna smer, kot izbirni predmet pa je pred dvema letoma izbrala jazz petje, Philipp Jagsitz je začel študirati jazz klavir, Bernhart Satzenberger pa je študent kontrabasa. Iz njihovih študijskih smeri sklepamo tudi sestavo tega tria: Maja Osojnik vokal, Philipp Jagsitz klavir in Bernhard Satzenberger kontrabas. Sorazmerno številni publiki v godbenem domu so predstavili izbor del iz klasičnega jazza, kar je glede na pogostnost takih dogodkov v Zasavju zelo modro. Vsi trije so prikazali dobršno mero virtuoznosti, vsekakor pa pristen občutek za jazz. Izjemno obetajoč je mladi pianist, ki ima v taki sestavi poleg vokala vodilno vlogo. Več o glasbenikih pa vam pripravlja Neva Marn za naslednjo številko Zasavca. Besedilo in slika MM OBISK PRI TROJČKIH "V vsakem življenju je iskrica upanja " je bilo napisano v eni izmed telegramskih sporočil ob rojstvu Bočkovih trojčkov. V Hrastniku že imamo Drakslerjeve četvorčkc, ki so letos dopolnili 11. leto, zdaj so se jim pridružili še trojčki. V teh novembrskih dneh smo obiskali mlado družino, ki stanuje v krajevni skupnosti Boben. Zdenka Lakner in Aleš Bočko sta srečna starša trojčkov. 25. septembra so v mariborski porodnišnici na svet privekali Nina, Aljaž in Korina. Prva je zagledala luč sveta Nina z 2100 grami, drugi je bil fantiček Aljaž, kije tehtal 1770 gramov in tretja je bila Korina z 2050 grami. Srečnega dogodka sta bila vesela 33 letna mamica Zdenka in njen izbranec Aleš, še bolj pa stari starši in Aleševa babica Ivanka. Ob pravnukinji Anji je zdaj dobila še tri. Stari starši in prababica so skrbno zbrali denar za nakup novega otroškega vozička. Sprva so bili nedonošenčki v inkubatorjih, kasneje pa so bili že v varnem zavetju pri mamici Zdenki. Zdaj so že doma, v toplem družinskem gnezdu, vendar prostorska stiska že trka na vrata. Ko smo jih obiskali v deževnem ponedeljkovem dopoldnevu so mamica Zdenka in babici Mira in Angela , na rokah uspavale male štručke. Na likalni deski je bilo polno majhnih otroških oblačil, na mizi stekleničke za mleko, v spalnici pa velika otroška postelja za trojčke, polna živopisanih plišastih igrač. Po tihem seje slišala orkestralna glasba, kije uspavala male otročičke. Prvi je zadremal Aljaž, za njim je na rokah zaspala babici Angeli Korina, le MjUjti je potrebovala daljši čas in kasneje mimo zaspala v naročju babici Miri: Mamica Zdenka ima dosti dela, pripravljen ima umik in zapisuje si čas hranjenja za vse tri nadebudneže. Potem je še previjanje, kopanje , skratka polno zaposlena je in hkrati vesela, da so vsi zdravi. Takole pravi: " Aleš jih kopa, jaz poskrbim za vse ostalo. Vedno je nekdo dežuren. Tisti, ki prvi zajoka, je prvi na vrsti za hranjenje in nato gremo po vrsti." Aleš se razneži, ko pripoveduje kako loči deklici:" Korina je bila ob rojstvu lažja od Nine, zdaj je največja, Nina potrebuje več pozornosti, razlikujeta sc po ustnicah, nosku, obliki glavice, Aljaž pa postaja prav priden fantiček. " Mami Zdenka doda: " Nino sem že v porodnišnici malce "razcrtljala", ker je veliko bruhala, imela pa sem kar tri ob sebi. Eno štručko.na rokah s flaško, dmgo sem pestovala, tretjega sem gugala . Mlada mamica in očka pravita, da si želita le zdravja, potem pride vse drugo. Že zdaj opažata prostorsko stisko, vendar si nameravata zgraditi lastno hišo. Skromna sta in srečna. Denarja, ki ga porabita za nakup otroške hrane, plenic in drugih potrebščin, ne obešata na velik zvon. V družbi Sinct Hrastnik, kjer je zaposlen očka Aleš, so prvi izkazali pozornost in direktor Miran Grohar, je tudi obiskal trojčke in mala Korina mu je prijetno spančkala v naročju. Družina Bočkovih bi bila vesela kakršne koli pomoči za trojčke. Za prirastek v družini vedo le Zdenkini in Aleševi prijatelji in znanci, morda pa se bo v Zasavju le izkazal kdo, ki bo prisluhnil mladi dmžini. Vojka Povše Krasnik t-VvM; ^40 7. LISTOPADA PRAVA LJUBEZEN SE JE POZLATILA Janez in Zofka Baš iz Jarš pri Šentlambertu sta v soboto 26. oktobra praznovala zlato poroko. V 50 letih skupnega življenja sta preživela marsikaj težkega in tudi lepega, toda dež na poročni dan 25. oktobra 1952 je bil očitno dober znak za trdnost njune zveze. Na poroko v Zagorje sta se pripeljala z vozom s konjsko vprego, saj takrat še ni bilo avtomobilov. To je ena izmed bistvenih razlik med poroko takrat in sedanjo zlato poroko. Del poti iz Zagorja proti Jaršam sta celo opravila peš, ker je voznik iz bližnje vasi zaradi pozne ure želel konja čimprej spraviti domov. Sledila je ohcet z 52 povabljenimi, nato pa seje pričelo soočanje z vsem, kar prinese zveza moža in žene. Rodili so se jima trije otroci, Janez, Zdravko in Magda, prav tako sta se selila. Do leta 1955 sta živela na Zofkini rodni domačiji v Jaršah, nakar sta se za 12 let preselila v Zagorje. Prišel je čas, ko so Zofkini starši prepisali kmetijo na Zofko, zato seje družina leta 1967 preselila nazaj v Jarše, kjer zakonca živita še danes. Pred selitvijo v Jarše sta morala najprej poskrbeti za prenovo hiše, saj prejšnja ni bila ustrezna, poleg tega pa je bila, enako kot hlev, krita s slamo. Hišo sta postavila praktično na novo, zatem sta morala prenoviti še ostale objekte na posestvu. Za učinkovito in lažje kmetovanje je bilo treba nabaviti stroje (traktor, kosilnico itn.). Pogoje za življenje sta Zlatoporočenca Janez in Zofka Baš iz Jarš pri Šentlampertu izboljševala v zavesti medsebojne povezanosti in ljubezni, ki sojo utrjevali tudi otroci. Pravita, da bi bilo brez ljubezni in razumevanja nemogoče prebroditi težave, s katerimi sta se soočala na skupni poti. (Najtežje sta sprejela nenadno smrt sina Janeza pred nekaj leti.) To, da sta dočakala zlato poroko, je zanju dokaz, da gre med njima resnično za pravo ljubezen. Slednja odseva tudi navzven, saj zatrjujeta, da sta ves čas v dobrih odnosih z vsemi sosedi. Otroci so postopno odšli po svoje, onadva pa sta ostala na kmetiji in še vedno delala po svojih najboljših močeh. Ko seje Janez, po poklicu rudar, 5. maja 1979 upokojil (točno na Zofkin 50. rojstni dan) in seje začelo obdobje, ko sta še več skupaj, sta še lažje gospodarila. A starost je prinesla svoje, v hlevu je manj živine kot pred leti, vendar sta kljub temu zadovoljna z življenjem. Želela bi si le nekoliko več zdravja. Priložnosti, kot je bila zlata poroka, ju spomnijo na pretekle preizkušnje, prav tako pa jima prebudijo dobre občutke, ko pogledata na sadove svoje vztrajnosti in ljubečega medsebojnega odnosa. Enotna sta si, da bi se še enkrat vzela, če bi bila spet mlada. Parom, ki stopajo na skupno pot, pa želita vsaj toliko otrok, kot sta jih imela sama, in da bi dočakali zlato poroko. Svetujeta jim, naj ohranijo medsebojno spoštovanje in razumevanje. Odločitve naj sprejemajo sporazumno, ker se vedenje staršev prenaša na otroke. Če se namreč razumejo starši, se bodo tudi otroci razumeli med seboj. Boštjan Grošelj 95 LET HRASTNIŠKEGA VRTCA r/r fr • V .-N' 9 9$. obletnica Vrtca Hra>mik »m - «•- V petek, 25. oktobra so vse enote hrastniških vrtcev priredile nastop v športni dvorani ob 95-letnici obstoja. Otroke, goste in številne obiskovalce je najprej pozdravila Slavica Pavlič, ravnateljica vrtcev, nagovoril pa jih je tudi hrastniški župan in poslanec Leopold Grošelj. Navzoči so bili tudi predstavniki dru-žbeno-pol itičnih organizacij, poslanec Miran Jerič, upokojena ravnateljica vrtca, vzgojiteljice in seveda vsi zaposleni delavci hrastniških vrtcev. Sledil je nastop posameznih enot na glasbeno spremljavo znanih pevcev in ansamblov Romane Kranjčan, Čukov,... Tako so malčki iz Dolince od 1.-3. leta z obročkom ponazarjali vlak, otroci iz Lučke so zaplesali v krogu, vlak so ponazarjali tudi nadebudneži iz Sončka, iz Čenče pa so zaplesali kar v dvojicah. Potem so spet prišli na vrsto mali kuharji iz Dolince... Starši, starejše sestre ali babice so bliskali z aparati, saj je bil to za večino otrok njihov prvi nastop. Če pogledamo nekoliko v preteklost, vidimo, da so vse od prve svetovne vojne imenovali vrtce “otroška oskrbovališča” -javne ustanove pri osnovnih šolah ali samostanih. Zasebni vrtci pa so bili namenjeni boljšemu krogu ljudi. Kasneje so se preimenovali v “zabavišča” za otroke od 4 - 7 let in “dnevna zavetišča” za dojenčke in otroke do 4. leta. Po drugi vojni pa sojih imenovali “dom igre in dela”, za mlajše pa “jasli”. Omenimo še uvajanje “male šole” v vrtce, ki se začenja v letih 1965/66. Od leta 1996 se poleg javnih vrtcev ustanavljajo tudi zasebni vrtci. Prvi hrastniški vrtec je ustanovila družba Cirila in Metoda z rabo slovenskega jezika. Leto kasneje ustanovi menško šolsko društvo nemški otroški vrtec. Leta 1943 so zgradili Nemci zgradbo, namenjeno vrtcu, blizu Roševe gostilne. Po vojni so začeli z vzgojno dejavnostjo tudi na Rudniku, v Steklarni in na Dolu -v šolskih prostorih, kasneje pa preuredijo druge stavbe ali pa zgradijo nove. Leta 1998 registrirajo vrtce v javni zavod Vrtec Hrastnik s štirimi OE: Dolinca, Čenča, Sonček in Lučka. Ministrstvo za šolstvo in šport je leta 1999 izdalo vzgojni program, ki še v večji meri skrbi za vsestranski razvoj otrok v predšolski vzgoji. Organizirane imajo športne dejavnosti, učijo se medsebojnega spoštovanja, spodbujajo predbralno dejavnost, ukvarjajo se z likovno dejavnostjo, spoznavajo prometna pravila... “Tudi starši se zavedajo pomena tega obdobja za otrokovo nadaljnje življenje, zato nam zaupajo svoje otroke, čeprav varstva sploh ne potrebujejo...” pravi ravnateljica Slavica Pavlič. Ob visoki obletnici, s kakršno se lahko pohvali malokateri vrtec v Sloveniji, so v Hrastniku izdali tudi brošuro v 400 izvodih. Poleg slikovnega gradiva in prispevkov odraslih so objavili tudi mnenja otrok o različnih vprašanjih. Simpatični odgovori povedo, da imajo otroci radi svoje vzgojiteljice, da se počutijo vami in sproščeni, kar je za otroke največja vrednota. Fanči Moljk upokojenska 7. LISTOPADA A^ffC »UZIJ DAN« Ta izrek so si vzeli k srcu stanovalci Doma upokojencev na Tereziji in od besed takoj prešli k dejanjem, kajti: »Zlata jesen je tu. Kljub obilici dela smo se je zelo razveselili, saj kakor vsak letni čas tudi ona prinaša s sabo svoje pisane barve, razpoloženje, svoje navade in dogajanja, značilna samo za ta čas. V mesecu oktobru smo praznovali. Mednarodni dan starejših. Teden upokojencev. Tudi mladi so praznovali in pošiljamo jim Goethejevo misel: Biti mlad pomeni biti spontan, ostati blizu izvirov življenja, otresti se spon, si drzniti česar si drugi ne upajo podvzeti, skratka se potopiti v elementarno.« Za vse to pa ni nujno, da ima človek -najst let, prav lahko jih je x-deset.. .Dokaz? obeležili. Obiskali sojih učenci četrtega razreda OŠ Trbovlje z učiteljico Elizabeto Trobentar in jim pripravili kulturni program. Generacije so se srečale na okrogli mizi in kresala so se mnenja in izmenjavale izkušnje o dedkih, babicah, vnukih in Kot vsak mesec v letu, so tudi v teh jesenskih mesecih praznovali ob rojstnih dnevih svojih sostanovalcev, se ob tem sladkali, veselili, zapeli in zaplesali ter si iz srca voščili...Slavju se vedno pridružijo tudi svojci, zunanji sodelavci in zaposleni. Dobra hrana, kot jo znajo pripraviti dijaki Srednje šole v Zagorju iz gob, jih je privabila tudi tja na obisk. Uživali so ob pripravi in predstavitvi gobjih jedi, še posebej privlačen je bil gobji golaž, ki so ga kuhali v kotlu na prostem, pa gobje pleskavice...sploh so bili zelo navdušeni. Zahotelo sc jim je, da bi tudi sami doma kaj »pacali«. Rečeno, storjeno! In že so se sladkali s sadnimi kupami, ki sojih sami pripravili in z užitkom tudi pojedli, za vikend pa so si privoščili »ta prave« orehove palačinke. Ko je želodec poln in je lepo poskrbljeno za telo, je čas, da tudi duša dobi svoje. Člani skupine za samopomoč Marjetice in Prijatelji kulture so poskrbeli tudi za duševno hrano: poezijo, smeh in JMMmm V ponedeljek, 30. septembra, so sodelovali na Festivalu za tretje življenjsko obdobje s sloganom »Tudi starejši spreminjamo svet«. Za to priložnost so naredili zloženko s predstavitvijo svojega dela, Joži, Julka, Stane in Jani pa so v Cankarjevem domu cvrli »funšter« in kuhali »črn kute«. Obiskovalcem festivala sta knapovsko sonce in črna kava šla v slast, njim pa so se ob tem obudili prijetni spomini na pretekle dni...V torek, 1. oktobra, sc je še ena skupina stanovalcev podala na pot proti glavnemu mestu, beli Ljubljani. Ogledali so si Cankarjev dom, dogajanje v njem, se udeležili predavanja in sodelovali na okrogli mizi. Mednarodni dan starejših so v njihovem domu še posebej lepo vnukinjah, ki so sc 4. oktobra »srečali« na Kleku. Kulturno društvo Klek jim je pripravilo prisrčen sprejem, dobrote iz domače kuhinje in veselja je bilo za mlade in stare. S hvaležnostjo se bodo še dolgo spominjali tega dne. Njihovih potepanj pa z obiskom Ljubljane še ni bilo konec. Trojane in tamkajšnji krofi so jim dobro znane še iz mladih let in vredno je bilo poskusiti ali so še, kar so bili nekdaj - krofi, namreč. petje... V dobro razpoloženje pa v dneh, ko se bliža prvi november, kane tudi solza ob spominu na vse ljube, s katerimi so lahko v družbi le še v svojih mislih in starejši ko je človek, večje takih prijateljev, znancev, sosedov, sorodnikov... Vsem njim v spomin so prižgali svečke. Tisti, ki so to zmogli, so odšli na pokopališče, vsi ostali pa so to storili v avli, kjer so v ta namen pripravili poseben prostor, namenjen spominom... Jesen pa bo še dolga in zaradi volitev najbrž tudi včasih vroča in stanovalcem doma še malo ni vseeno, kdo jim bo županoval in kdo bo predsedoval njihovi državi. O tem pa - po tem! MaH ZAGORSKI RIBIČI SPET USPEŠNI Zlata ekipa (od desne proti levi): Alojz Kostanjevec,Vlado Pelemiš, Dominik Povše in Stanko Poznič (v ozadju Komba na vezi) Tri ekipe ribiške družine Zagorje so se udeležile tekmovanja za prehodni pokal »Grb občine Sevnica«, kije bil v nedeljo 27. oktobra na ribniku pri Sevnici. Ob močni udeležbi ekip iz vse Slovenije so se Zagorjani zelo dobro odrezali. Namreč druga ekipa Zagorja pod vodstvom Stanka Pozniča je v sestavi Vlado Pelemiš, Alojz Kostanjevec in Dominik Povše zasedla prvo mesto in tako osvojila zlati pokal in tudi prehodni pokal »Grb občine Sevnica«. Fantje so si prvič pridobili sponzorja (Računalništvo Milek Pirc s.p.) in tudi prvič zmagali na taki tekmi. Zagotavljajo, da prav gotovo ne tudi zadnjič. Nekako nepisano pravilo pravi, da kjer je ekipa dobra, tudi posamezniki niso slabi. Tako smo lahko med posamezniki tudi v sektorjih našli Zagorjane in sicer na prvo mesto seje zavihtel Marjan Kreča in osvojil zlato medaljo (njegov sponzorje bil avtoprevoznik Brane Oberč, s.p.), srebrno medaljo pa je osvojil Vlado Pelemiš, tudi med dobitniki obeh pokalov. Besedilo in slike MM Prvak, zlati Marjan Kreča V RIBIŠKI DRUŽINI ZAGORJE NE MIRUJEJO Da so v resnici skrbni in gospodarni, pove že sam pogled na Ribiški dom in njegovo okolico. Skrbno urejene brežine ribnika, vseskozi urejena trata, čista okolica, prijeten mir privabljajo čedalje več obiskovalcev, tistih, ki so željni ribolova, kakor tudi Na Cemšeniško planino skozi TRI OBČINE Mesec oktober nam vsako leto poleg trgatve, piknikov, peke kostanja in pričetka študija prinese tudi veliko zabavnih in športno obarvanih dogodivščin. Takšen je bil tudi pohod na Čemšeniško planino v organizaciji ŠD Trojane in TD Šentgotard. Pohod - ne preveč naporen, pa je popotnike popeljal skozi tri občine - Lukovico, Zagorje ob Savi ter Vransko. Čemšeniška planina 1206 m - velja za zelo priljubljeno izletniško točko v Zasavju in okolici, saj ob lepem in jasnem vremenu prelep razgled seže vse do Triglava in Snežnika, kar odtehta ves napor ob “sopihanju” proti vrhu. Sicer pa smo se celo pot prijetno zabavali in kramljali ter se naužili svežega zraka, ki nam j e dal energije za ccl prihodnji teden. Naše druženje se je pričelo pred gasilskim domom na Trojanah, odkoder smo krenili proti Šentgotardu, kjer se nam je priključila skupina pohodnikov TD Šentgotard. Pot smo Pohodniki - mladi in manj mladi skozi nadaljevali proti Zaplanini, tri občine na Čemšeniški planini mimo Presedi na Čemšeniško planino, kjer nas je pričakala topla malica. Takšna druženja med mladimi po srcu pomagajo prenašati izkušnje starejših, mi pa jih s svojo mladostjo in radoživostjo popeljemo k obujanju spominov iz mladih dni. Bili smo prav prijetna in zanimiva družba, ki bo takšen pohod še kdaj ponovila. Petra Hlebec tistih, ki uživajo v spokojnem sožitju vode in zelenja, se sprehodijo in posedijo na klopcah okrog ribnika. V letošnjem letu se lahko pohvalijo z več uspešno organiziranimi tekmami v okviru društva, ali pa so gostili druge zveze, nazadnje regijsko združenje ribičev v mednarodni policijski organizaciji IPA. Ravno zaradi tega so se odločili, da napravijo ob koncu sezone še nekaj razvedrila zase in tako sta se 2.novembra pomerili ekipi Zagorja. Izmed članov so sestavili ekipo 50+ in ekipo 50-, kar seveda pomeni, tisti, ki so že dopolnili 50 let in tisti, ki jih še bodo. Tekmovalo je šestindvajset tekmovalcev, po dolgi in napeti tekmi so največ rib ujeli člani ekipe 50+, nekako v razmerju 31:19 .... MM /«t&gfat Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4,1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 E-mail: intcgral.zagorje(S)siol.nct internet: http://www.integral-zagorje.si KRIŽARJENJA - IZJEMNO UGODNO ! Z LADJO AZUR DO ATEN IN NAZAJ 2„9. in 16. 11. 2002 za 129.000 SIT BOŽIČNO Z LADJO FLAMENCO PO OSREDNJEM SREDOZEMLJU 21.12.-27.12. že od 144.500 SIT Vabimo na ogled mjuzikla "Edith Piaf" 29.10. 2002 v Zagreb le za 5.000 SIT SMUČARSKI PROGRAMI že na naših pultih! ZA LJUBITELJE SMUČANJA KAR NEKAJ PROGRAMOV ZA OTVORITVE SEZONE - NAŠA IN TUJA SMUČIŠČA VABIJO! NOVOLETNI ARANŽMAJI ŽE NA POLICAH IZLETI V OKTOBRU: ISTAMBUL, ZAHODNA TURČIJA, KAPADOKIJA INDIJA: 30.11. AVSTRALIJA ZELO UGODNO SOFIJA JESENI ZANIMIVA IN POCENI! POVPRAŠAJTE PRI NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE "V ZADNJEM HIPU" POPOTOVANJE OD LITIJE DO ČATEŽA 9.11. KAR NEKAJ ZAKLJUČKOV SEZONE NA MORJU JE NA VOLJO -IZJEMNO UGODNE CENE NIKOLI VEČ TAKO POCENI! PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibusc od 6 do 32 potnikov! LETALSKE VOZOVNICE VAM NAJDEMO NAJCENEJE V ZASAVJU! ZA POČITNICE V JESNSKIH TERMINIH UREDITE VSE PRI NAS! KATALOGI RAZLIČNIH AGENCIJ na voljo; VABIMO NA "KROMPIRČKOVE POČITNICE!" Smučarija: ŽE VSI ZIMSKI PROGRAMI! POTOVALNI BON INTEGKALOVI DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PONEDELJEK - PETEK 06:00 - 16:00, SOBOTA 09:00 - 12:00 Agencija Trbovlje: PONEDELJEK - PETEK 07:30 - 12:30 in 16.00 - 18:00 SOBOTA 08:00 - 12:00 So potovanja in.so potovanja z Integralom. Pri nakupu nove Mazde 123 F Eve ion vas čaka neverjeten prihranek! Neva Mazda 323 F l,6i Evision je cenejša kar za 468.400 tolarjev. Mazda 323 F 1,41 E visi on pa vas bo stala 271.800 t olarjev manj! Če omenimo še njuno izredno razkošno serijsko opremo, je to priložnost, ki je ne smete zamuditi. A pozor: ponudba velja do 15. novembra. Zato pohitite v Mazdine salone in ujemite prihranek! I imMti* I mazoa Kržišnik Romon s.p. 1410 Zogorje Salo 65 AVTOM ISA KRŽIŠNIK Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359 odprto-, od 8. do 18. soboto: od 9. do 13. 26. VINOTOKA akcija Boštjan Vozlja smo skrivali v prejšnji mesec v naši ruhriki.Majda Bizjak je pravilno odgovoril, pa še srečo je imela pri žrebu. Vidimo se na večerji. Skriti Zasavc Na prisotni sliki naš znani »neznanec« praznuje. Očitno gre za rojstni dan. Po svečkah sodeč četrti. Me zanima ali je na tej sliki že vedel kaj bo, ko bo velik in, če se mu je sanjalo, da bo v Trbovljah kdaj živel. Rojen, je tale zamišljeni fantič bil v Mariboru. Na dan 4. 3. 1960, seje prvič na tem svetu razjokal. Potem je hodil v šolo in še v šolo... ter začel v zasavskem mestecu, ki se mu reče Hrastnik, svojo službeno kariero ustvarjati. Nekaj seje tudi v Ljubljani poizkušal in nazadnje v Trbovljah korenine globoke pognal. V letu gospodovem 1979 je tam čez most na Savi ali pa čez Slačnik prišel. Vsi ga dobro poznamo, jaz, vi in vsi... Mislim, da bo šlo, če ne pa v naslednji številki, ko bo več znano pa tudi slika bo bolj zgovorna. M.A.Š igit&gfFmM 3Lat/orje Avtobusni promet in turizem. Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si TAXI SLUŽBA NON-STOP" TEL.: 56 55110, 56 55109 GSM: 041 616 348 in 041 633 107 MFUMMCUA " DIANA" Hotel Trojane, Trojane 27, 1222 TROJANE ... ko ob okusni hrani, žlahtnem vincu, izbrane glasbe zvenu, v dobri družbi vam srce vzdrhti. Vsak dan sveža jagnečja pečenka. Odličen izbor raznovrstnih jedi in vrhunskih ter kakovostnih vin. Čudovit razgled skozi okna restavracije, veliko parkirišče. Terasa s čudovitim razgledom na Zagorsko dolino. Poslovna kosila, nedeljska kosila, rojstno dnevne zabave, posebne priložnosti. Romantična večerja ob soju sveč in izbrani glasbi... Vsak petek in vsako soboto zvečer, evergreen uspešnice iz 60-ih, 70-ih in 80-ih let, Latino, Jazz.! Klavir! V živo!!! Prijazno vabljeni! Rezervacije na tel.: 01- 72 -33- 610. ^ j r KUPON Oseba na sliki je:................ Meji podatki: Ime in priimek:.................. Naslov:.......................... Telefon;......................... A V V HOTEL TROJANE Sboivotloilica: - PRIGRIZEK, da lažje počakamo... - ŠAMPINJONI S TIMIJANOM $/ | i «pg«Mg | obvestila TRC Levstikova pot vabi na 16. POPOTOVANJE PO LEVSTIKOVI POTI od Litije do Čateža v soboto, 9. novembra 2002 s startom med 6. in 9. uro v Ulici Mire Pregljeve v Litiji. Prijavite se lako na prijavnem mestu na startu pohoda s plačilom prijavnine. Dodatne informacije izključno med 16. in 20.uro po GSM: 041/64-93-51 ali tel.: 01/89-95-251 ali faks: 01/89-95-250 ali e-mail: info@levstik.net ali na naslovu: TRC Levstikova pot, Sevno 44, 1276 Primskovo. Vse podatke lahko najdete tudi na spletu: httpWwww.levstik.net Turistično društvo Čatež vabi v soboto, 9. novembra 2002 na 16. popotovanje po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Prijave najkasneje do četrtka, 7. novembra 2002 na tel.: 07/34-89-900 ali 07/34-89-029, oziroma 07/34-89-023 ali 07/30-44-717. Dodatne informacije dobite na TD Čatež, tel.: 07/34-89-913 - dopoldne pri Tatjani Bregar. Plesni center Zasavja vabi odrasle na plesni tečaj v večnamenski prostor OŠ Trbovlje, nasproti občine Trbovlje, Otroke od 4. leta starosti vpisujemo v plesni vrtec, osnovnošolce in mladino pa vabimo k vpisu v tečaje družabnega plesa, salsa-latina, jazz baleta, hip-hopa, break dancea in športnega plesa..Informacije na GSM: 041/512-558 ali 03/56-41-249. KRC Hrastnik vabi 7. novembra 2002 ob 18. uri na zanimivo potopisno predavanje z diapozitivi O VIETNAMU. Nika Kavšek in Borut Kecelj bosta popeljala skozi pestro vietnamsko pokrajino, skozi življenje sončnih ljudi in njihovo zgodovino. Pridite in povabite tudi prijatelje. Valvasorjeva knjižnica Krško vabi na ogled razstave o protestantizmu z naslovom: Nihče ne bo več nosil imena Dalmatin, a Biblija slovenska mu v večni bo spomin. Ogled razstave je možen v času, ko je odprta knjižnica, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. - 18., ob torkih in četrtkih od 8. -14., prvo in drugo soboto v mesecu pa od 8.-12. ure. Vljudno vabljeni. Zasavska ljudska univerza vabi na predavanja “ČLOVEKOVE PRAVICE IN SVOBOŠČINE”, in sicer v četrtek, 7. novembra od 17. - 20. ure z naslovom: Slovenski narod in slovenska država - Pravica do samoodločbe, predava Nika Potrpin; in v petek, 8. novembra 2002 od 17. - 20.30 ure, z naslovom: Sistem socialnega varstva v RS, predava Lijana Ličar Društvo za mlade Ptica organizira kreativne delavnice za mlade, nudi svetovanje in pomoč pri zasvojenosti,... Uradne ure: vsak delavnik od 8. - 14. ure, na naslovu NOVI DOM, Hrastnik-bivši vrtec. E-mail: drustvo.za.mlade.ptica@siol.net, tel.: 03/56 46 97 1 \^Podjetje SINET Hrastnik vabi na DAN ODPRTIH^ Z VRAT, ki bo dne 12. novembra 2002, in sicer ob naslednjih urah: prva skupina ob 9., druga skupina ob 11. in 3. skupina ob 16. uri. Potrditev obiska na tel.: 56-54-021. Možen bo ogled Varnostno nadzornega centra VNC. Vljudno vabljeni v čimvečjem številu. Navijaška skupina ŽAGI BOVSI vabi vse, stare 13 let in več, da se jim pridružite na košarkarskih tekmah. Vsi prevozi z avtobusom in vstopnine na tekme so brezplačne. Naše geslo je: BREZ DROG IN ALKOHOLA DO KOREKTNEGA NAVIJANJA ZIK - Matična knjižnica dr. Slavko Grum Litija vabi na prireditve v prostorih knjižnice: četrtek, 7. 11. ob 15. uri: PRAVLJICE NA POTEPU - OŠ Dole četrtek, 7. 11. ob 17. uri: PRAVLJICE NA POTEPU - OŠ Gabrovka ponedeljek, 11. 11. ob 17.30 uri: URA PRAVLJIC - OŠ Primskovo torek, 12. 11. ob 17.30 uri: URA PRAVLJIC - OŠ Kostrevnica sreda, 13. 11. ob ob 17. uri: PRAVLJICE NA POTEPU -OŠ Št. Poljane sreda, 13. 11. ob 16. uri: USTVARJALNO-IGRALNE URICE DPM Litija sreda, 13. 11. ob 19.30 uri: IZVEDETI VEČ -videoprireditev četrtek, 14. 11. ob 15.uri: PRAVLJICE NA POTEPU - OŠ Javorje četrtek, 14. 11. ob 17. uri: PRAVLJICE NA POTEPU -GD Vintarjevec torek, 19. 11. ob 16. uri: PRAVLJICE NA POTEPU-OŠ Vače torek, 19. 11. ob 18. uri: PRAVLJICE NA POTEPU - OŠ Hotič torek, 19. 11. ob 18. uri: Predstavitev knjige Vaška Poliča - Spolno življenje lipicancev ter otvoritev razstave likovnih del Barbare Centa, sreda, 20. 11.: DAN KNJIŽNIC sreda, 20. 11. ob 16.30 uri: PRAVLJICE NA POTEPU -OŠ Kresnice sreda, 20. 11. ob 16.uri: USTVARJALNE IGRICE DMP Litija sreda, 20. 11. ob 19.30 uri: IZVEDETI VEČ - video prireditev DMELAND JAZZ V LOKI PRI ZIDANEM MOSTU- MIHA JAZBINŠEK IN NJEGOVE LEGENDE 9.11.2002 OB 20:30 uri VABLJENI! Zbral in uredil: Zdravko Grden J m: a. 7. LISTOPADA | akcija AKCIJA "NAJ GOSTILNA V ZASAVJU” PO IZBORU BRALCEV ZASAVCA Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj 10 ali več glasov! “NAJ FRIZERKA IN NAJ FRIZER" ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV Na lestvici so upoštevani le frizerji/ke, ki imajo najmanj 15 glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Point 2 L Hrastnik 621 2. Gostilna Vrtačnik, Čolniščc 513 3. Kmečki turizem Pšcnk, Mlinše 394 4. Gostišče Kum, Zagoije 318 5. Kmečki turizem Zorec, Izlake 269 6. Gostišče Ašič, 5£agotje 149 7. Gostišče Pri Martinu, Trbovlje 123 8. Naš hram, Kisovec 79 9. Gostišče Brin, Trbovlje 60 10. Gostilna Senica, Hrastnik 50 11. Gostišče pri Vidrgarju, Vidrga 44 12. Restavracija L, Trbovlje 38 13. Gostilna Zaloka, Jesenovo 34 14. Kmečki turizem Arbi, Mlinše 21 15. Gostišče Jež, Radeče 20 16. Zlati fenix, Trbovlje 13 Poleg teh ste glasovali še za: Vrtinec - Trbovlje, Gostišče - Klek, Gostišče Maks Celestina - Sopota, Kmečki turizem Trojka - Jesenovo, Gostišče Pod kostanji - Podkum, gostilna Juvan Majcen Jože - Polšnik, Picerija Ašič - Zagorje, Gostilna Račič - Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek - Izlake, Picerija Kukuca - Trbovlje in picerija Dimnik -Trbovlje. Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v časopisu Zasavc, v vrednosti 100.000 SIT. Kupon Naj gostilna Zasavja GLASUJEM ZA GOSTILNO: GLASOVAL SEM: S 'Sj 1. Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik 447 2. Simona Flere, Salon Cveta Zagoije 376 3. Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagoije 212 4. Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake 191 5. Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje 1 187 6. Mojca Klinc, Frizerski salon Cveta Zagoije 185 7. Mateja Borišck, Frizerski salon Ivi Izlake 167 8. Daija Knez, Frizerski salon Daija Briše 128 8. Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrasmik 128 10. Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik Zagoije 118 11. Marta Sivko, Frizerski salon Sivko Trbovlje 105 12. Luka Holešek, Salon ML Trbovlje 76 13. Mira Žibrct, Frizerski salon Mira Trbovlje 75 14. Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagoije 67 15. Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje 59 16. Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagoije 49 17. Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje 46 17. Koni Uran, Frizerski salon Koni Zagoije 46 19. Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik 40 20. Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik 39 20. Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagorje 39 20. Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik 39 23. Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje 34 24. Fani Pohar, Frizerski salon PaŽ 31 25. Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik 30 26. Brigita Klarič, Studio Las Zagoije 26 27. Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagoije 23 28. Irena Jerc, Studio Las, Zagorje 20 29. Marjana Majhenič 19 Poleg teh ste in lahko še glasujete za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kern, Marta Bartol, Matjaž krauskopf, Ana Gomboc, Maja Šmejc, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Žara Ljubič, Sara Umaut in Lepoldina Lindič. Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerke ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu. Sc JOucpodc rKajJrizer Tjasaoja \me in priimek Jrizerja/he in frizerskega salona klme in priimek gkasoualca/ke Aufbiks % 26.10. ob 11.10 uri, so policisti opravili intervencijo na tržnici v Trbovljah, kjer je S.R. razmetaval solato in paradižnik prisotnim prodajalcem. Ob intervenciji ni bil ubogljiv in je s kršitvijo nadaljeval. Policisti so mu ponudili možnost bivanja v njihovih prostorih za iztreznitev. Stroški bodo poravnani z njegovega računa. 20.10. ob 14.45 uri, so policisti intervenirali v zasebnem stanovanju P. A.. Na obisk je prišel njen brat K. A. in jo v pijanosti brez razloga začel zmerjarti. P.A. je zahtevala naj brat zapusti stanovanje. K.A. seje še bolj razburil in jo udaril ter vrgel po tleh. Policisti so se s K.A. pogovorili in napisali predlog SP, P.A. pa napotili v ZD Hrastnik. V primeru, da bo P.A. zoper K.A. podala predlog za pregon KD, bodo policisti napisali še kazensko ovadbo na ODT. 30.10. ob 19.30 uri, so policiste obvestili, daje na železniški postaji v Litiji nastal pretep. Policisti so ugotovili, daje šel oškodovanec z vlaka in hodil po peronu. V njega seje zaletel pijani V.M. iz Litije. Med njima je nastal prepir in pretep. Med pretepom je V.M. prijel manjši nož in z njim zabodel oškodovanca v levo stran pod ramo. Z reševalnim avtom so ga odpeljali v OB KC Ljubljana. Ugotovljeno je bilo, daje utrpel lažjo telesno poškodbo. Sledi kazenska ovadba. Kljub iskanju policisti noža niso našli. Kradejo kot srake 27. 10. Ob 15.35 uri,je policiste Ž.V. obvestil, daje nekdo na cesti za Lontovž vlomil v njegov o.a.. Neznani storilec je s prav tako neznanim trdim predmetom razbil trikotno okence na avtomobilu in iz notranjosti vozila odtujil črno torbico, last Ž.V.-ja. V torbici je imel več osebnih dokumentov, čekovne kartice in denar v skupni vrednosti 130.000,00 Sit. Storilca še iščejo. 31.10. so prejeli obvestilo s strani K. V.-ja, daje nekdo iz njegove kurilnice odtujil iz cisterne cca 200 1 olja in odlomil glavni števec za merjenje količine goriva. Kurilnica se nahaja v spodnjih prostorih stanovanjske hiše na Čebinah. 31.10. so bili obveščeni, da je neznani nepridiprav vstopil v stanovanjc last Š.F. v Hohkravtovi koloniji. Iz notranjosti stanovanja je odnesel denarnico in kozmetično torbico s 43.000,00 Sit. Osebni podatki nepovabljenega gosta policiji še niso znani. 03.11. je K. V. obvestil policiste, daje nekdo vlomil v njegovo klet na Trgu svobode. Neznanec je s trdim predmetom na vzvod poškodoval cilindrično ključavnico na kletnih vratih ter iz notranjosti odtujil starejši varilni aparat in nov namizni vrtalni stroj. 04.11. ob 07.00 uri, so policiste obvestili, daje neznani storilec vlomil v OŠ Gradec v Litiji. Policisti so opravili ogled in ugotovili, da sta vsaj dva storilca vlomila skozi strešno okno in prišla v notranjost osnovne šole. V notranjosti sta s primernim orodjem vlomila notranja vrata več prostorov ter odnesla računalnik znamke Pacard Bell, neznanega tipa z vgrajenim internet priključkom, monitor znamke Hansol, mešalno mizo znamke Gitacord v obliki stolpa z dvojnim kasetofonom, mikrofonom in ojačevalcem, tiskalnik Hewclet Packard tip HP920C in stojalo za video kamero. Osnovna šola je oškodovana za približno 450.000,00 Sit Zasavski frker Izsilila prednost motoristu 25.10 ob 06.37 uri, so obravnavali prometno nesrečo v semaforiziranem križišču pri Kamnikarju. Do nesreče je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti voznice o.a. V.S., ki je izsilila prednost vozniku motornega kolesa K. J.-ju. Pri trčenju je voznik motornega kolesa utrpel lažje telesne poškodbe in bil prepeljan v trboveljsko bolnišnico z reševalnim vozilom. Proti povzročiteljici nesreče bodo policisti zakonito ukrepali. Trk od zadaj 24.10. ob 15.25 uri, so obravnavali prometno nesrečo na Cesti Borisa Kidriča. Voznica o.a. V. A. je vozila svoj avtomobil proti Kisovcu in zaradi neprimerne varnostne razdalje trčila v o.a., kije vozil pred njo. Dve osebi sta ob trku utrpeli lažje telesne poškodbe. Voznici je bil izdan plačilni nalog. Zbežal s pokopališča 31.10. ob 14.30 uri, so policisti odšli na kraj prometne nesreče, ki seje zgodila na parkirnem prostoru pokopališča. Do sedaj še neznani voznik o.a. znamke Daihatsu s celjsko registrsko oznako, je poškodoval dve parkirani vozili. Za kršiteljem še poizvedujejo. Dva voznika nad eno voznico 02.11. ob 18.30 uri, seje zgodila prometna nesreča na glavni cesti, Zagorje - Litija pri semaforjih, ki označujejo dela na cesti. Prišlo je do naleta treh vozil. Voznica o.a. je na tem odseku zavirala. Zaradi premajhne varnostne razdalje je v njeno vozilo trčil voznik o.a. Š.M., vanj pa še voznik o.a. F.G.. Vsi trije udeleženci so utrpeli lažje telesne poškodbe. Dva sta prejela tudi plačilne naloge. Neprevidnost na parkirišču 27.10. ob 10.00 uri, je P.V. iz Šentvida pri Stični z o.a. znamke Renault Megan na parkirnem prostoru pri trgovini Mercator opravljal premik vozila vzvratno. Pri tem je trčil v peško K.M. iz Hrastnika, ki je v prometni nesreči utrpela hude telesne poškodbe. P. V. je peško sam odpeljal v ZD Hrastnik in nato še v trboveljsko bolnišnico. Policisti so P.V. izdali plačilni nalog zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Ker je peška utrpela hude telesne poškodbe so policisti povzročitelju napisali tudi kazensko ovadbo na ODT. Neprevidno v ovinek 28.11. ob 12.10 uri, je D.G. iz okolice Dola vozil kolo z motorjem Tomos ATX 50 po regionalni cesti od Dola proti Marnem, kjer je zavil levo proti stanovanjski hiši v trenutku, ko je nasproti z o.a. Nissan Sunny pripeljal J.M. iz okolice Laškega in s prednjim delom vozila trčil v kolo z motorjem. D.G. je zaradi trčenja padel po cestišču. Zaradi hudih telesnih poškodb so ga z reševalnim avtomobilom odpeljali v bolnico Trbovlje. Na vozilih je nastala škoda v višini približno 300.000,00 Sit. Zoper D.G. so podali predlog SP. Londončan v Litiji? 30.10. ob 21.45 uri, je prišlo na Sitarjevi ulici v Litiji do prometne nesreče. Policisti so ugotovili, daje prometno nesrečo povzročil voznik o.a., ki je vozil v smeri Litije po levi strani. Kljub izogibanju sta vozili trčili. Po trčenju je eno vozilo zapeljalo desno in se zaustavili v stebru. Drugo vozilo seje prevrnilo izven vozišča. V prometni nesreči seje ena oseba huje telesno poškodovala, dve osebi pa sta utrpeli lažje telesne poškodbe zbrai jn uredii M A £ 22.3 -20.4. HOROSKOP: Ljubezensko • življenje bo * potekalo po e ustaljenih • tirnicah. Do ^ družinskih , članov boste • imeli* premalo potrpljenja in . energije. Na • delovnem mestu boste • primorani trdo delati. s e Če ste še prosti, • se hitro lahko ^ zgodi, da vam bo . naenkrat všeč • kakšen prijatelj. * Če pa ste za-, sedeni, bi bilo za e vas bolje, da v * družbo povabite. partnerja, kot da e pohajkujete sami. • V ljubezenskih • zadevah boste • nekoliko trmasti * in nepopustljivi, , tako da včasih še • sebe ne boste * prepoznali. Na . 22.5.-21.6. poti do po-. slovncga uspeha • vam bodo pomagali . sodelavci. . Obeta se vam , veliko novih • kontaktov in * vezi z ljudmi. . V službi pa sc . le opogumite in * spregovorite z . 22 6 -23 7 nadrejenimi o • stvareh, ki vas • že dolgo časa žulijo. e Vendar bodite pošteni. . Pustite, partnerju blizu < in nikar ne j spreminjajte , odnosa s silo in i trmo. Če je vaš ' ponos ranjen,, i m a t c < priložnost, da s 1 tem razčistite za' vselej. i Ne obremenjujte , se z občasnimii izbruhi, saj boste 1 nanje hitro, pozabili. Dostikrat i se boste znašli v 1 I strastnem] 24.8-23.9. ljubezenskem, objemu, zato sc 1 nikarnc pritožujte. ] 24.7.-23.8. Naša bodočnost! Misel vodi vse stvari, misel jih rodi in oblikuje. Če človek, poln zlih misli, govori ali deluje, trpljenje mu zato sledi kot voz kopitom vpreženega vola. (Dhammapada) Od 19. oktobra do 2. novembra seje v trboveljski porodnišnici rodilo enajst »mislecev«, sedem fantkov in štiri deklice. 19. 10. 2002 Dušanka Skoporc Zavrl, Brunk 7, Radeče - sin Anton Zavrl 20. 10. 2002 Bernarda Bajda, Škofja riža 4a, Dobovec, Trbovlje - sin Tim Dolanc 22. 10. 2002 Barbara Iskra, Izlake 7, Izlake, Zagorje - sin Miha 26. 10. 2002 Nataša Klinc, Cesta 9. Avgusta 8 d, Zagorje - hči Klara Lamovšek 27. 10. 2002 Mojca Sotenšek Bernot, Potoška vas 31, Zagorje - sin David Sotenšek Sergeja Amon, Vodenska cesta 9, Trbovlje - hči Kristina Amon 28. 10. 2002 Elisa Maksimovič, Log 28 b, Hrastnik - hči Monika Maksimovič Janja Šunta, Pintarjeva 38, Zagorje - hči Lana Kristina Skočir, Trg Franca Fakina, Trbovlje - sin Anže Skočir 29. 10. 2002 Andreja Kajtna, Žirovnica 13, Loka - sin Tomaž 01.11.2002 Marina Odlazek, Gimnazijska 15, Trbovlje - sin Nejc Iskrene čestitke! trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Te!.: 03/56-71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16-16 sobota 9-12 nedelja 10 -12 HOROSKOP 24.9.-23.10. začnite projektom. Deležni boste pogostih komplimentov oseb nasprotnega spola, kar vas bo navdajalo s samozavestjo. Pri delu boste zelo učinkoviti, zato > pripravljenim Vaš partner sc bo občasno počutil zapostavljenega, zato se včasih njemu (njej) na ljubo odrecite zmenku s prijatelji. Takšno dejanje bo partner znal ceniti. 24.10.-22.11. ff 23.11.-22.12. 23.12.-20.1. Ne boste preveč delovno razpoloženi, vendar to ne opravičuje vaše lenobe in neučinkovitosti na delovnem mestu. Preverite vaš bančni račun in skušajte manj zapravljati. Bolj kot lepšo stran ljubezenske zvestobe boste začeli opažati odgovornost, ki jo takšno razmerje prinaša. Ne dopustite, da bi to spozna-njc omajalo vašo zvezo. Samske vodnarje čaka razburljivo iskanje primernega partnerja. Ostalim sc obetajo harmonični odnosi, če boste poleg svoje vihravosti znali izraziti tudi nežnost. V odnosu do partnerja bi lahko začutili rahle ohladitve, vendar gre samo za prehodno krizo. Naglih preobratov v dobrem in slabem smislu na delovnem področju ne pričakujte. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. razvedrilo NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA SLOVARČEK- AARON: romunski pisatelj OLSEN: danski filmski producent HUTTON: ameriški igralec AARESTRUP: danski pesnik LAVATER: švicarski teolog Možak vstopi v bar, sede za mizo in večkrat na vse grlo zavpije natakarju: -Sok! - Kaj pa vpijete? ga prekine natakar. Tu ni nihče gluh. Kakšno pa bi radi: vročo ali mlačno, z mlekom ali brez? Gospa razlaga znanki: - Končno sem se naučila pripravljati uravnotežene obroke! - In kaj to pomeni? zanima znanko. - En dan je nezadovoljen mož, naslednji dan otroci... Zima je in otrok po nesreči pade v reko. Pristopi mladenič, ki se brez oklevanja vrže v ledeno vodo in reši malčka. Otrokov dedek, ki je prihitel na pomoč, mu zavpije: - Hej, fant, si se ti vrgel v reko, da bi rešil mojega vnučka? - Da, jaz. - Kje pa je njegova kapa? Na nekem dvorišču pravi en puran drugemu: - Lepo si rejen. Najbrž je povsem odveč vprašanje, kaj načrtuješ za božič ... ■JlBjHjBjBjC- Na sestanku velikega podjetja direktor zaključi predstavitev poslovnih načrtov z besedami: - Zdaj bomo glasovali o mojih predlogih. Če je kdo proti, naj dvigne roko in reče: “Dajem odpoved!” Tskšne in dnugačne zgodbe Na mednarodnem letališču v bližini bermudskega glavnega mesta Hamilton so namestili prvi sistem avtomatske kontrole potnikov, imenovan Fastgate, za katerega se bo najbrž odločilo še več letališč po vsem svetu. Ko potnik prvikrat uporabi omenjeni sistem, posebna naprava zabeleži njegov odtis dlani in barvo glasu. Dobljene informacije potem shranijo v posebni podatkovni banki in jih skupaj s potnikovimi oseb- nimi podatki prenesejo na posebno magnetno kartico, ki jo mora potnik vedno nositi s sabo. Ko naslednjič pride na letališče, vstavi kartico v Fastgate, položi dlan na poseben zaslon in izgovori nekaj besed. Naprava nemudoma odkrije njegovo identiteto in hkrati tudi preveri, če ga išče policija. Avtomatska identifikacija, za katero strokovnjaki menijo, da je najbolj varna in zanesljiva oblika preverjanja identitete potnikov, bo pospešila postopke, povezane s potovanji, saj je zanjo potrebno samo 15 sekund. Nagradna Itrifdnlta REŠITEV, OZIROMA GESLO, nagradne križanke pošljite do 21. 11. 2002 na naslov UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagoije ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 22/2002. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca. Na rešitev pripišite svojo davčno številko. Nagrade, ki vas čakajo Praktične nagrade Ikar Trade, d.o.o., Izžrebanci nagradne križanke 19/2002 1. Anemari Potušek, Novi log 17, 1430 Hrastnik 2. Danijela Kuganič, Novi dom 24, 1420 Trbovlje 3. Franci Matko, Novi dom 25, 1420 Trbovlje ZAGORJE Četrtek, 7. II. ob 17. do nedelja, 10. 11. ob 17.: ŠPIRIT-DIVJI ŽREBEC Četrtek, 7. II. ob 19. do sobota, 9. 11. ob 17.: ZVENENJE V GLAVI Sobota, 9. 11. ob 19. do torek. 12. 11. ob 19.: NEZVESTA Sreda, 13. 11. ob 19. do četrtek, 14. 11. ob 19.: BLAZNOST Petek, 15. 11. ob 17. do ponedeljek, 18. 11. ob 19.: TROJNI X Petek, 15. 11. ob 19. do torek, 19. 11. ob 19.: KDO JE BOURNE Sreda, 20. 11. ob 19.: JAZ PA TEBI MAMO HRASTNIK Četrtek, 7. 11. ob ob 19. do nedelja, 10. 11. ob 17.: SNEŽNI PSI Sreda, 13. 11. ob 19. do nedelja, 17. 11. ob 17.: KLONIRANKA Petek, 15. 11. ob 17. in 19. do nedelja, 17. 11. ob 19.: MANITUJEV ČEVELJ Sreda, 20. 11. ob 19.: TROJNI X DOL Petek, 8. II. ob 18.: SNEŽNI PSI Petek, 15. 11. ob 18.: KLONIRANKA IZLAKE Nedelja, 10. 11. ob 19.15: ZVENENJE V GLAVI Nedelja, 17. 11. ob 19.15: TROJNI X MEF1STO Delitev dela Ta »bele« in ta »črne«, bom poimenoval te vrste »delavce«, ki so v tem predvolilnem času, se pojavili. Ne gre za klasifikacijo po ideologiji, kajti tako med »belimi«, kot med »črnimi« so zastopane, kot se mi zdi, vse ideologije in vse barve, ki so ponoči in podnevi aktivne in opravljajo »družbeno delo koristno «. Ta »beli« so tisti, ki začnejo svoje delo, ko se dan rodi in ta »črni« tisti, ki se pod okriljem noči skrivajo. Šefi so mi naročili, da kakšno zanimivo »fotko« za Zasavca posnamem. Tema, se ve, so plakati županskih kandidatov in umetniški dodatki, bili. In sem iskal, kaj izvirnega, duhovitega. Toda, le malo je duhovitosti med nami, kot se mi zdi. Več vandalizma, organiziranega in ne, med ljudmi je prisotno. Tisti dnevni, ta »beli«, pridno na novo lepijo in pospravljajo. Javno vsem na očeh, ko se novo sonce rodi. Ta »črni« skrito, v senci noči, se nad obrazi kandidatov na slikah izživljajo in svinjarije, neprimerne slovenski kulturi, pišejo in rišejo. Ta »beli«, tako hitro delo nočne izmene pospravijo in z novimi »fotkami« kraj »zločina« ponovno označijo, da mi niti enkrat,pravočasno, na mesto zločina ta »črnih« uspelo ni priti in kakšno fotografijo za Zasavca narediti. Toda človek s pravim načinom, princip dela razvije in si prakse nabere. Nič več do sedme zjutraj nisem spal, ko postanejo ta »beli« aktivni. Že ob petih sem pokonci telo svoje postavil in se po Trbovljah odpravil. Nič razburljivega se na začetku, ob petih, ko sem proti postaji železniški peljal, zgodilo ni. A ob vrnitvi, sem tam, v centru, pri tržnici senco opazil. Moški je bil. Eden od kandidatov županskih. Skrivoma in potuhnjeno se je, proti semaforiziranemu križišču plazil. Kot, da kaj skriva pred belim dnem in mimoidočimi pričami, se mi je zdelo. No, bil je drže kulturne, ko svojo podoba, na komunalno lastnino ob križišču je lepil. Da bi kaj trgal, risal in pisal, se videlo ni. In sem zapeljal starino svojo proti ulici, kjer prometa motornega ni, le peš, se tam preko, po ulici pride. Pano, polen plakatov, z obrazi je obložen in vsi se prikupno smehljajo, kot, da življenje je eno samo veselje. Z ene strani nič zanimivega videti ni. Z druge zadel sem v polno. Obraz nam vsem znan je porisan, popisan, kot velikonočno jajce se v umetni svetlobi leskeče. Hitro, še preden kdo od dnevnih, ta »belih« delavcev pride, očedit umsko nesnago umetnikov nočnih, na foto sprožilec pritisnem in odvihram proti domu, dokler še vse zobe imam in celo glavo. Kdor neokusno tako riše in piše, sposoben je tudi komu, ki slika njegove grehe, kakšno rebro prešteti, pomislim. Doma se oprham in kavo pripravim. Svoje delo sem k sreči in srečno opravil in zraven še temo za časopis in svoja razmišljanja dobil. Me pa kar malo grize za kaj vse sc denar nepotrebno zapravlja. Kot Sizif je skalo valil in nikoli na vrh hriba dostavil, tako si delo delijo ta »beli« in »črni«, ki vsak svoje delo podnevi ali ponoči opravijo, si dolžnosti delijo. Vprašanje je le, koga Hermes v svet spodnji, bi moral pospraviti, da delo to prazno , brez upanja na uspeh, bi sc že enkrat končalo. Noja, tudi boja za stolčke bo prav kmalu konec in odnos med ljudmi bo spet pravi zavladal. Mefisto Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust. • vsa zavarovanja sklenete hkrati. • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. Celje - skladišče D-Per 6/2002 informacije o stanju na vašem računu' plačilo položnic, plačilnih nalogov in prenos sredstev med računi prijava/odjava delovnega računa, povišanje limita," vezava depozita sprememba bančnega PIN-a„ sprememba naziva računa I pregled zadnjih štirih transakcij SMS opozorila o stanju vašega računa pod/nad določenim zneskom telefonska številka Klicnega centra NLB COBISS Moba je nov način bančnega poslovanja, ki omogoča opravljanje osnovnih bančnih storitev prek mobilnega telefona. S pomočjo Mobe NLB lahko z banko poslujete kjerkoli in kadarkoli - 24 ur na dan. Da bi postali uporabnik Mobe NLB, izpolnite vlogo v vaši matični poslovalnici ali spletni poslovalnici Klik NLB, v mobilnem telefonu pa zamenjajte svojo SIM kartico z novo, ki jo kupite v Mobitelovih centrih. Poslujte z banko v hitrem ritmu sodobnega življenja. Samo za uporabnike Mobitel GSM. /O J banka zasavje >-----Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje