Cena 2700 DIN - Leto XLII - št. 38 Kranj, petek, 19. maja 1989 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Tristo let kasneje Odlična osvetlitev naše zgodovine Temeljna banka Gorenjske /O ljubljanska banka GORENJCin FORMU Materialno dno Še pomnite, kako smo živeli leta 1966? V materialnem pogledu približno tako kot danes, saj so naše plače zdaj vredne toliko, kot so bile pred triindvajsetimi leti. Pri marčev-skem izplačilu je slovensko povprečje znašalo 1,79 milijona dinarjev ali 435 nemških mark. S preračunavanjem dinarjev so statistiki izračunali, da so bile naše plače realno za 11,9 odstotka nižje kot februarja lani, če jih preračunamo po tečaju, pa so bile nižje za 134 mark oziroma za 23,6 odstotka. Naš zaslužek v markah je bil približno tolikšen kot novembra lani, ko vemo, kaj se je dogajalo in kako je bilo težko ustvarjeno ravnotežje podrto z "dvignjenimi sidri". Ze marca smo bili torej tam, kjer smo bili novembra, za ponovno vzpostavitev ravnotežja bo potrebna še večja žrtev. Ukroti -tev inflacije vselej najprej terja slabše življenje, da se nato stvari obrnejo na bolje. Drugače preprosto ne gre, tako uče vse ekonomske teorije. Markovičeva vlada je za ukroti-tev inflacije izbrala klasično metodo, za ra- zliko od dosedanjih, neuspešnih (neresnih) poskusov se je odločila za napad izza hrbta in torej ne bo pisala umnih protiinflacijskih programov s figo v žepu, kar je bilo doslej pri nas v navadi. Čarobnih prijemov seveda tudi Markovič ne pozna, če bo uspel, nam bo najprej nekaj časa šlo slabše, da nam bo potem bolje. Strokovnjaki napovedajo, da nam bo tja do avgusta še slabše, potem pa naj bi se obrnilo na bolje. Če ne bo uspel... Takšne obljube smo v preteklih letih poslušali že večkrat, malokdo jim še verjame. Če bi pred petimi, desetimi leti napovedovali, da bomo zaslužili le nekaj več kot 400 mark, bi marsikdo dejal, saj to ni mogoče, saj ne moremo pasti tako nizko. Pa smo in vse bolj prav imajo tisti, ki pravijo, da moramo pasti še nižje, kot smo bili, ko smo začeli najemati tuja posojila, da jih bomo lahko vrnili. Potemtakem smo naposled blizu materialnega dna. Upanje vlivajo tudi ocene, da smo duhovno dno že dosegli. M. Volčjak V torek referendum v Iskri Otoče 0 izločitvi in organiziranju v podjetje Otoče, 17. maja - 520 delavcev temeljne organizacije Iskre Otoče se bo v torek na referendumu odločalo o izločitvi tozda iz delovne organizacije Iskra Kibernetika in o organiziranju v samostojno družbeno podjetje Iskra Instrumenti v okviru sestavljenega podjetja (sedanjega sozda)Iskra. Kot je povedal direktor Jože Jelene, se v temeljni organizaciji odločajo za spremembe v organiziranosti na podlagi temeljite analize, v kateri so med drugim pregledali in ocenili zakonodajne možnosti, zgodovino tovarne (ki je že bila samostojno podjetje v okviru Iskre), tržne razmere in konkurenco, finančno stanje v tozdu, kadrovske možnosti, stroške povezovanja v okviru Iskre Kibernetike, Prednosti in slabosti organiziranja v samostojno podjetje... V Otočah vidijo prednosti predvsem v tem, da bi lahko suvereno in neodvisno odločali o poslovanju in gospodarskih rezultatih, lažje vzpostavili čiste delovne in poslovne odnose (z ostalimi deli Iskre), se hitreje in oolje prilagajali tržnim razmeram ter lažje spodbujali dobro delo. Konkretno to pomeni, da bi lahko investirali v opremo tedaj, ko bi "neli denar, in ne šele takrat, ko bi bili po načrtu na vrsti1; imeli bi boljši stik s kupci (tudi prek industrijske prodajalne, ki jo že načrtujejo), pri poslih bi se prosto odločali za najboljše ponudnike - in podobno. Tozd se bo po izločitvi iz Kibernetike in organiziranju v samostojno podjetje kadrovsko in organizacijsko okrepil v tistih dejavnostih, ki so jih zdaj zanj opravljale skupne službe na ravni delovne organizacije. Gre predvsem za področja prodaje, nabave in financ. V tovarni predvidevajo, da bodo za ta dela potrebovali približno 25 novih delavcev, kar pa je skoraj trikrat manj, kot so jih - vsaj tako je mogoče sklepati po razdelilniku - plačevali službam na ravni delovne organizacije. Izračun je pokazal, da je lani Iskro Otoče stalo povezovanje v Kibernetiko 1,6 milijarde dinarjev, pa tudi to, da bi lah-*o tozd z organiziranjem v samostojno podjetje te stroške zmanjšal za polovico. V Iskri Otočah pa so si letos poleg organizacijskih sprememb zadali še tri pomembne naloge: prehod iz proizvodnega v tržno Usmerjeno podjetje, ki bi bilo že ob 80-odstotnih naročilih polno zasedeno (pri dodatnih poslih pa bi si pomagalo s kooperanti, študenti *l1 z nadurnim delom), izboljšanje kakovosti in zmanjšanje zalog ter viaganja v nove izdelke in v obdelavo trga. V tovarni so izračunali, °a bi z 20-odstotnim znižanjem vseh vrst zalog lahko povečali plače Za 40 odstotkov. C. Zaplotnik Na Bledu Srečanje pisateljev Bled, 16. maja — V torek se je na Bledu začelo 22. mednarodno srečanje pisateljev, ki ga prirejata Slovenski center PEN in Društvo slovenskih pisateljev. Srečanja, ki se bo končalo v soboto, se udeležujejo pisatelji ne le iz Evrope, temveč tudi iz drugih celin. Glavni temi pogovora sta Domovina in eksil ter Politika in literatura na Vzhodu in Zahodu. V torek so bili gostje na blejskem otoku, kjer so jim pripravili cocktail; v sredo pa jih je v Vili Bled sprejel predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. C Z. Pozdravljeni, prijatelji! Mladost ne pozna in ne priznava narodnih in političnih pregrad, različnosti, o katerih se dandanes v Jugoslaviji toliko piše in govori. Načelo bratstvo in enotnosti za mlade še vedno velja, od tod tudi geslo 21. srečanja osnovnih šol Bratstvo in enotnost, za katerega so si kranjski gostitelji tokrat privzeli začetne besede Prešernove Zdravljice Žive naj vsi narodi. Petkovega in sobotnega srečanja v Kranju se udeležuje 242 učencev in 143 učiteljev iz 66 šol Bratstvo in enotnost. Včeraj, v četrtek, so jim gostitelji v šoli na Planini izrekli prisrčno dobrodošlico. Danes, v petek, bo ob 8. uri v šoli ogled likovnih in fotografskih izdelkov učencev, ob 9. uri bo defile udeležencev skozi mesto do kina Center, kjer bo ob 10. uri svečana otvoritev srečanja s kulturno-umetniškim programom. Ob 12.30 si bodo udeleženci po skupinah ogledali večje kranjske tovarne, ob 16.30 bo člane predsedstva skupnosti osnovnih šol Bratstvo in enotnost sprejel predsednik kranjske skupščine Ivan Torkar, ob 17.30 bo zasedala skupščina skupnosti in ob 18. uri skupščina skupnosti učencev, ob 20.30 pa bo v delavskem domu kulturno-zabavni večer za učence in v domu JLA za odrasle. Jutri, v soboto, bodo gostje skupaj z vrstniki iz šol Bratstvo in enotnost Matija Čop in Stane Žagar, ki so jim med kranjskim srečanjem ponudili svoje domove, krenili na karavano prijateljstva do Gorenjski. - H. J., foto: G. Šinik ' 1 K Gneča na srednji ekonomski šoli v Kranju Za dodatni oddelek ni soglasja Kranj, 17. maja - Kranjski izvršni svet se ni strinjal, da bi srednja ekonomska šola v Kranju uvedla dodatni oddelek, namenjen predvsem učencem iz Ljubljane, kjer je srednješolska gneča še večja kot v Kranju. V prihodnjem šolskem letu bo zaradi izredno številne generacije na srednjih šolah primanjkovalo prostora. V Kranju je navadno prostora za 300 učencev več, letos pa je razlika le 45 sedežev. Še večja pa je gneča v lju- Slovesna obletnica Prešernovega muzeja Vrba, 18. maja - V petek, 19. maja bo ob 20.uri na Brezni-ei slovesna otvoritev prenovljene kulturne dvorane. Odprli jo bodo po kulturnem programu domačih pevskih zborov in mladih iz osnovne šole v Zabreznici. V soboto, 20. maja, pa bo ob 16. uri ob cerkvici sv. Marka v Vrbi večja slovesnost in prireditev v počastitev 150 - letnice otvoritve Prešernovega muzeja v Vrbi. Nastopile bodo domače kulturne skupine in folklorna skupina iz osnovne šole, slavnostni govornik pa bo Ciril Zlobec. Ze dopoldne pa v Vrbi pričakujejo okoli 700 kranjskih srednješolcev, ki si bodo ogledali Prešernovo rojstno hišo. D. S. lili i C \ Tri*«« ff 11 Ui AJsL ' j&9Ha^f^f^f^f^fHHm^f^^H lil ■ - iv w Jm bljanskih srednjih šolah, kjer primanjkuje 672 učnih mest. Mestna izobraževalna skupnost Ljubljane je zato dala pobudo, da bi na kranjski ekonomski šoli vpisali še en oddelek, torej pet, namesto šest oddelkov in tako napravili prostor tudi učence iz Ljubljane. Na kranjski ekonomski šoli je že zdaj vpisanih 17 učencev iz ljubljanskega okoliša, sploh pa je vpisanih že 15 preveč in toliko jih bodo torej morali pri sprejemnih izpitih izločiti. V kranjski ekonomski šoli sicer pravijo, da bi lahko odprli še en oddelek, v popoldanskem času in tako imeli dopoldne 16, popoldne pa 14 oddelkov. Prostorska stiska šole je seveda znana in prav zaradi tega, kranjski izvršni svet ni dal soglasja za dodatni oddelek. Sev6da je to le soglasje, odločiti se bodo morali v izobraževalni skupnosti. M. V. Novinarski večer Lomu v Jutri se dobimo Kranj, 19. maja - Jutri, 20. maja, ob 19. uri se, kot smo že nekajkrat napovedali, dobimo v Domu družbenih organizacij v Lomu pod Storži -čem. O marsičem, kar običajno lahko preberete v Gorenjskem glasu, se bomo novinarji pogovarjali na prireditvi, ki bo trajala kar poltretjo uro. Seveda pa bomo krajevni skupnosti Lom za dosežene uspehe tokrat podelili naše priznanje. Na prireditvi pa se ne bomo samo pogovarjali, saj bi bilo to preveč dolgočasno. Za veselo razpoloženje bodo skrbeli ansambel Sava s pevko Majdo, pevci in tudi smeha ne bo manjkalo. Pa tudi kup nagrad bomo izžrebali. A. Ž. Kranj, 19. maja - Drevi bodo v Kranju zaprli 14. mednarodni sejem kooperacij industrije, trgovine in drobnega gospodarstva, ki ga je v začetku tedna odprl član izvršnega sveta in predsednik komiteja za drobno gospodarstvo Jože Strle. V primerjavi s prejšnjimi sejemskimi prireditvami sta tokrat prevladovala ponudba in iskanje kooperacij z obrtniki, zadrugami, združenji in manjšimi podjetji. Med 112 razstavijalci so še posebej izstopali Slovenijales Trgovina, Iskra, Merkur, jeseniška Železarna in Primex iz Nove Gorice, iz sosednjih republik pa Uljanik iz Pule in Rotor iz Zemuna. Posebno pozornost je v sredo vzbudilo Mednarodno podjetje Slovenijales Trgovina s poslovnim dnevom. Več demonstracij je imel tudi kranjski Merkur, popestritev letošnje predvsem poslovne sejemske prireditve pa so bile tudi razstave inovacij, izdelkov domače in umetne obrti ter nekatere druge. Sejem je tokrat tudi potrditev, da drobno gospodarstvo dobiva enakopravnejši položaj z ostalim gospodarstvom.- A. Ž.-Foto: F. Perdan Predor brez avtomobilske ceste je kot zašit rokav < -J O oo LU DC O LU o I— in LU o LL_ < o S»HVMSiK«I ni AS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 19. maja 1989 JOŽEKOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Prek Kosova nad Slovenijo Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije je v sredo se/a/ kasno v noč. Kosovo je bila osrednja tema seje, ki pa se je, kljub opozorilom, da je Kosovo na dnevnem redu, razširila tudi na grajo in ocenjevanje razmer v Sloveniji. Na seji se je dr. Stipe Šuvar poslovil od dela v partijskem predsedstvu in s funkcije predsednika, na to dolžnost pa je bil izvoljen Milan Pančevski iz Makedonije. Za dolgovezno beograjsko sejo bi težko našli pozitivne besede. Mogoče bi jih lahko kvečjemu tisti, ki uživajo v medsebojnem očitanju in delanju reda drugje, ne pa pri sebi, ki ljubijo neproduktivno retoriko, najbolj običajen izraz nemoči. Udeležba na seji se je osipala iz ure v uro in do utrujajočega konca se je osula do tolikšne mere, da zaradi nesklepčnosti ni bilo statutarne osnove za sprejem sklepov, ampak le priporočil oziroma stališč. Osrednja točka dnevnega reda je bilo Kosovo in naloge jugoslovanske partije pri tem. Ne moremo oporekati, da Kosovo ne obremenjuje vse Jugoslavije, tudi Slovenije. Pripadnost k federaciji danes marsikdo meri po odnosu do Kosova, le da bi bilo tu dovoljeno le eno merilo: kdo je za sedanje ustavne spremembe v Srbiji in kdo ni, kdo je za idejno diferenciacijo na tej osnovi in kdo ni, kdo je za pogrom zoper drugače misleče in kdo ni. Kosovo danes resnično postavlja meje, do kam bi smeli iti s svobodo, žal ali na srečo ne le v Sloveniji, ampak tudi v Srbiji. V tem ima osnovo misel Milana Kučana, ki jo je izrekel na koncu svojega govora v "zloglasnem" Cankarjevem domu: tisti narod, ki drugemu omejuje svobodo, gradi tudi svojo nesvobodo. Kosovo se je res umirilo. Vsaj zunanji znaki to kažejo. In to predvsem misli prvi mož kosovske partije Rahman Morina. Večina drugih pa v to ni povsem prepričana in to končno kaže tudi razprava na zadnji seji zveznega cekaja. Vendar se z razpravo na zadnji seji pri reševanju kosovske krize ne bomo mogli kaj prida pomagati. Izza govorniškega odra smo ponovno slišali vse kar, smo že nekajkrat. Slišali smo očitke, da je Jugoslavija za Kosovo premalo angažirana in da je izključno kriva država, ne pa tisti, ki je imel škarje in platno Kosova po letu 1974 dejansko v rokah. 0 tem ni bilo kritične besede. Žalostno je, da se je centralni komite spustil na to raven in s tem izrazil svojo nemoč. Nič manj žalostno pa ni to, da so v bistvu Kosovo na seji zelo hitro zapustili in skočili analizirati, če je ta izraz sploh pravšnji, kritizirati in poučevati Slovenijo. Na plečih Kosova se v Jugoslaviji res da z marsikom obračunati. Primer je tudi zadnja seja, ko je bil med Kosovom in Slovenijo hitro potegnjen enačaj, ko je na primer Vidič predlagal, da bi moral ceka posebej obravnavati separatistične težnje v Jugoslaviji in da je v Jugoslaviji tako in tako vse izredno, hkrati pa mora biti delavski razred Jugoslavije tako revolucionaren, da po zgodovinskem izročilu lahko negira tudi pravno državo. Revolucionarji pač reda, ki jih tlači, niso dolžni spoštovati. Mislim, da so slovenski člani zveznega cekaja prav ravnali, ko so ostro zavrnili očitke, se s Kučanom na čelu odločili za ofenzivno politiko, vendar ne na škodo drugih, ampak v obrambo slovenskih posebnosti in razmer, ki so drugačne od povprečnih v Jugoslaviji. Sprijazniti se bomo morali s tem, temu priteguje že marsikdo tudi v sicer monolitni Srbiji z izjemo političnega vrha, da je sedanja razhajanja v Jugoslaviji nemogoče v sorazmerno kratkem času preseči in da je edina stvarna jugoslovanska alternativa, tako po državni kot partijski plati, če sta se že sploh razšli, graditev na priznanih različnostih. V tem oziru je ideja o asimetrični federaciji, ki jo zagovarja dr. Ciril Ribičič, realnost, čeprav je za nekatere kompromis med obema skrajnostima. Gorenjsko tekmovanje iz obrambnih znanj in spretnosti Po zapletu le neuradni rezultati Bohinjska Bela, 17. maja - Odbor za izvedbo tekmovanja mladih v SLO in DS pri občinski konferenci SZDL Radovljica je v sredo organiziral v centru za obrambno usposabljanje na Bohinjski Beli gorenjsko osnovnošolsko in srednješolsko tekmovanje iz obrambnih in samozaščitnih znanj in spretnosti. Udeležilo se ga je trinajst ekip iz osnovnih šol in šest iz srednjih. Ekipe so se v teoretičnem delu tekmovanja pomerile v znanju prve pomoči, topografije, protipožarnega varstva, civilne zaščite in preživetja narave, v praktičnem delu pa v streljanju z zračno oziroma polavtomatsko puško, v orientacijskem pohodu in nuđenju prve pomoči. Ker je med tekmovanjem prišlo do zapleta in je bila organizacija iudi sicer pomanjkljiva, nam je prireditelj lahko postregel le z neuradnim vrstnim redom. To je tudi razlog, da ni bilo razglasitve in da tudi rezultatov ne moremo objaviti. C. Z. Zaposlovanje, štipendiranje, brezposelnost, prišleki... Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk CGP Delo. Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan 2argi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naročnina za II. trimesečje 52.500 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. uredniStvo tel. 21860 Počasni premiki in malo svetlih točk Radovljica, 16. maja - Analiza o lanskem "kadrovskem razvoju" radovljiške občine, o letošnjih možnostih za zaposlovanje in o prvih zaposlitvah delavcev iz drugih območij Jugoslavije je opozorila na to, da se le redki zastavljeni cilji uresničujejo. Izobrazba zaposlenih pod gorenjskim povprečjem Pomemben cilj na področju zaposlovanja je ohranjanje polne zaposlenosti, ki je teoretično dosežena takrat, ko je zaposlenih najmanj 42 odstotkov prebivalstva. Medtem ko je na Gorenjskem ta cilj dosežen, v radovljiški občini ni, saj je zaposlenih le 40 odstotkov ljudi. Med zaposlenimi je zaradi močne zastopanosti tekstilne industrije, gostinstva, turizma in trgovine več žensk (kot moških); njihov delež v negospodarstvu pa je kar tričetrtinski. Radovljiška občina je za lani načrtovala 1,2-odstotno rast zaposlenosti, vendar se je število zaposlenih v gospodarstvu celo zmanjšalo za 37 delavcev, v negospodarstvu pa povečalo za 33. Izobrazba zaposlenih, ki je še vedno pod gorenjskim povprečjem, se je lani v primerjavi z letom prej sicer nekoliko popravila, toda problemi ostajajo še naprej v glavnem isti: veliko šolanih ljudi se vozi na delo v druge gorenjske občine ln v Ljubljano; gospodarstvo, ki je tehnološko še na razmeroma nizki razvojni ravni, se le počasi posodablja in zato tudi potrebuje predvsem nekvalificirane delavce ali delavce z nizko strokovno izobrazbo. Ob koncu minulega leta je bilo v občini zaposlenih 36 delavcev, ki so izpolnili pogoje za upokojitev, a so iz različnih razlogov še naprej ostali v delovnem razmerju. Pogodbenega dela je bilo lani manj kot predlani, zato pa je bilo več nadurnega, zlasti v gostinstvu in turizmu. Štipendiranje - edina svetla točka Kot ugotavljajo v radovljiški občini, se poklicno usmerjanje dobro ravna po kadrovskih potrebah v občini, saj se je od 430 dijakov prvega letnika večina odločila za lesarstvo, gostinstvo, turizem in strojništvo. Edina svetla točka je, kot kaže, štipendiranje: v minulem šolskem letu je bilo namreč na sto zaposlenih sedem kadrovskih štipendistov, kar je bolje od gorenjskega povprečja; povečalo pa se je tudi število štipendistov iz združenih sredstev. Največja stopnja brezposlenosti na Gorenjskem Število brezposelnih se je povečalo za 75, manj kot drugje na Gorenjskem, vendar je radovljiška občina z 2,44-odstotno stopnjo brezposelnosti (razmerje med zaposlenimi in tisti, ki iščejo službo) še vedno na prvem mestu med vsemi gorenjskimi občinami. Na "čakalni listi" je kar četrtina takih, ki imajo končano srednjo, višjo in visoko šolo, ter že polovica mladih (starih do 30 let). Skoraj polovica iskalcev zaposlitve je čakala na delo dlje kot eno leto. 113 delavcev iz drugih republik_ V radovljiški občini se je lani na novo zaposlilo 113 delavcev iz drugih republik (največ iz Bosne in Hercegovine), kar je sicer več kot polovico manj kot predlani, vendar še vedno preveč. Največ so jih zaposlili HTP Bled (34), obrtniki (22), Hoteli Bohinj (17) in Integral (8). Med 242 delavci iz drugih republik, kolikor jih je bilo lani zaposlenih-v občini, jih je 176 za določen čas. To je za podjetja sicer dobro, ne pa tudi za občino, saj bo, kot ocenjujejo, najmanj četrtina med njimi pridobila pravico do denarnega nadomestila ali pomoči. C. Zaplotnik Objekti nekdanjih fužin v Radovni propadajo Bo zasebnik zabrisal občinsko sramoto? Radovljica, 16. maja - Radovljiški izvršni svet se je na današnji seji strinjal s predlogom Alpdoma (strokovne službe samoupravne stanovanjske skupnosti), da proda zapuščene objekte v Radovni, in tudi s programom ureditve, kakršnega je Alpdomu predložil možni kupec iz Ribnega. Kot je povedal Jože Kapus, direktor Alpdoma, so objekti v Radovni v izjemno slabem stanju in so "naša skupna sramota". Kar je bilo vrednega, so ljudje že pokradli, tako da je vse skupaj bolj podobno zapuščini in ruševini. Stanovanjska skupnost je pred leti sicer že poskušala rešiti problem in objekte prodati, vendar je storila napako pri licitaciji in je kupčija padla v vodo. Pred nedavnim se je v Alpdomu oglasil nov kupec, domačin, iz Ribnega, ki se želi ukvarjati z gostinstvom in turizmom in že nekaj časa išče primerno lokacijo v bližini doma. Na mestu nekdanjih fužin v Radovni, kjer zdaj stojijo tri zapuščene stavbe, bi zgradil gostinski lokal odprtega tipa: spodnji prostori naj bi bili namenjeni samo gostinski dejavnosti, zgornji pa za 20 do 30 ležišč. Gostišče bi bilo višje kakovostne stopnje (vsaj tako obljublja možni kupec), s ponudbo predvsem doma pridelane hrane (mleko, meso, sir), ki naj bi mu jo v glavnem doba- prostorsko občutljivo območje, vljali kmetje iz Zgornje Rado-vne. Sicer pa so tod tudi dobre možnosti za ribolov v Radovni, za zimski in letni turizem (jahanje, tek na smučeh) in za organizirane piknike v naravi. Jože Kapus je tudi povedal, da stanovanjska skupnost s prodajo objektov v Radovni ne išče zaslužka, ampak hoče le rešiti problem, ki je zelo pereč. Kompleks obsega 1,3 hektara zemljišča, od katerega bi tisoč kvadratnih metrov dobil možni kupec, vse ostalo pa naj bi mu kmetijska zemljiška skupnost dala v najem. Ker gre za so si predstavniki Triglavskega narodnega parka, kmetijske zemljiške skupnosti, Zavoda za planiranje in urejanje prostora in Alpdoma skupaj s kandidatom za odkup že ogledali razmere v Radovni. Alp-dom je tudi že pridobil mnenja krajevne skupnosti Gorje, Komunalnega gospodarstva Radovljica in kmetijske zemljiške skupnosti, na seji pa je bila tudi izražena zahteva, naj bi pridobili tudi pisno stališče Triglavskega narodnega parka. Za prodajo objektov bo razpisana licitacija, ki bo s tem, ko bo opredelila program in rok uresničitve, preprečila spekulativne nakupe. Predsednik izvršnega sveta Pavel Žerov-nik je dejal, da je program v skladu z občinskimi usmeritvami, po katerih naj bi hotelsko ponudbo obogatili z družinskimi apartmaji. Je ta poteza Alpdoma in izvršnega sveta dobra? Zelo dobra, če bo to, kar je zapisano v programu tudi uresničeno - ne čimprej, kot je bilo zapisano v predlogu sklepa izvršnega sveta, ampak do določenega roka. C. Zaplotnik Za 30 odstotkov višje pokojnine Odbor za plan in finance skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je v sredo sprejel sklep o tretji medletni uskladitvi pokojnin in denarnih nadomestil na podlagi gibanja osebnih dohodkov. Konec meseca bodo upokojenci dobili za 30 odstotkov višje pokojnine in razliko za prve štiri mesece. Po novem bo najnižja pokojnina za polno delovno dobo 1,233.094 dinarjev na mesec, najnižja možna za 15 let delovne dobe za moške 507.744 dinarjev in za ženske 580.279 dinarjev mesečno. Za polno delovno dobo bo najvišja pokojnina 5,843.956 dinarjev, za daljšo pokojninsko dobo pa 6,136.154 dinarjev na mesec. Z veljavnostjo od 1. januarja naprej so za 30 odstotkov povišali tudi dodatka za pomoč in postrežbo ter preživnine po zakonu o preživninskem varstvu kmetov, medtem ko povišanje kmečke starostne pokojnine stopi v veljavo s 1. majem. Predsanacijski program v kranjski WO Ne bo treba zapreti vrtca ? Kranj, 15. maja - Potem ko se je minulo leto za kranjsko Vzgojno-varstveno organizacijo končalo tako slabo, da so zamenjali vodstvo in v predsanacijskem programu napovedali racionalizacije, danes težave niso več tako dramatične. Iščejo tudi nadomestilo za manjko otrok. Brez rdečih številk seveda niso, pričakujejo pa, da jih bo zmogla pokriti skupnost otroškega varstva. Krivec zanje je tudi nerealno zastavljen finančni načrt, ki se je uštel pri napovedani inflaciji (namesto na 200 odstotkov se je povzpela na 500). Gmotne stroške stežka obvladujejo in da lahko shajajo, mesečno povečujejo oskrbnino. Prispevek staršev v financiranju vrtca je zdaj že 55-odstoten, zato jim je veliko do tega, da iz največjega vira črpajo sproti. Za starše je oskrbnina seveda vsak mesec večji udarec, vendar kot je dejala sedanja ravnateljica WO Mihaela Renko, prikladnejša kot četrtletno povečevanje: slednje bi namreč vsake tri mesece pomenilo okoli 60 odstotkov več, zdaj pa se cena povečuje od 10 do 20 odstotkov. Ob finančnem polomu je bil križ tudi z nezadostno zasedenostjo vrtcev - ljudje so v gmotni stiski pač začeli varčevati tudi pri otrocih. Zadnjega septembra vrtci niso bili polni in strahoma čakajo, da bo tudi letos tako. Že drugo leto se je dogodilo, da so bili vrtci do normativa zasedeni šele februarja. Polna zasedba pa je žal kratkega veka: že prihodnji mesec pričakujejo izpis vseh malih šolarjev (okoli 600 jih je). Izgubi nameravajo kljubovati z dodatnim programom poletnega varstva skupaj z Zvezo telesnokulturnih organizacij, ki bo zajelo tudi otroke nižjih razredov osnovnih šol. Razmišljajo pa tudi o možnosti, da bi ceneno obliko varstva ponudili tudi za tiste otroke, katerih starši delajo v izmenah in v opoldanskih urah otroka puščajo samega. Ta čas poteka vpis za prihodnje šolsko leto. Vseh oddelkov verjetno ne bodo napolnili, kljub vsemu pa upajo, da jim ne bo treba zapreti nobenega vrtca. Le vrtcu Tugo Vidmar so šteti dnevi, ker že tretje leto obratuje sanitarno neprimeren. Nadomestila ga bo Vila Mara z le nekaj manjšo zmogljivostjo. Žal sta se letos poslovili dve varstveni družini, tretja pa se bo vsak čas. Potreba po njih ostaja, vendar pa.so se ženske iz varstvenih družin najbrž odločile prenehati zaradi psihoze negotovosti, ki je spremljala slab gmotni položaj WO. D. Z. Žlebir Kranjska mladina Na oblasti še vedno staro predsedstvo Po treh neuspelih volilnih sejah smo pred kratkim le izvedeli, kakšna bo nadaljnja usoda kranjske mladinske organizacije. Do septembra letos, ko naj bi sklicali novo volilno-programsko sejo, bo kranjsko mladinsko jedro sestavljalo dosedanjo staro predstavo, ki ga bodo okrepili vsi evidentirani kandidati za posamezne funkcije. To je bil hkrati tudi predlog statutarne komisije, ki je nastalo stanje tudi obrazložila. Na prvi od treh.volilnih sej je statutarna komisija v peti točki dnevnega reda (volitve) ugotovila nesklepčnost in s tem nezmožnost nadaljevanja volitev. Komisija je zato omenjeno točko v celoti razveljavila in z razrešitvijo starega predsedstva in potrditvijo novega (izvoljenih je bilo sicer le deset članov) predsedstva ni bilo nič. Tako je postalo edino legitimno mladinsko telo staro predsedstvo, novi stari predstavnik je še vedno Boštjan Šefic, ki je medtem že začel »združevati delo« na drugem delov- nem mestu, edini profesionalni mladinec pa je trenutno sekretar Sašo Govekar. Na dvainštirideseti seji predsedstva občinske konference so se tako odločili, da bodo v času »brezvladja« oblikovali skupine ljudi, ki bodo povsem samostojno in s polno podporo predsedstva, vodile določene projekte, ki jih je potrebno izvesti tja do jeseni. Vodje projektov naj bi bili glede na svojo uspešnost tudi ustrezno nagrajeni. Zadeve, kot so mladinski radio, teden mladih, mladinski kulturni center, izid knjige Amnestv International, pa udeležba na raznih festivalih ter tradicionalne majske prireditve, bodo tako potekale naprej. To bo najbrž pomenilo, da mladinska dejavnost v Kranju ne bo zamrla, o uspešnosti tovrstne oblike organiziranosti v mladinski organizaciji pa bomo lahko presojali šele septembra, ko se bo zopet ugotavljala sklepčnost na volilno - programskih sejah. Igor Kavčič Iskra Telekom podpisala pogodbo s sovjetskim kupcem o dobavi centrale EWSD Nove centrale tudi za sovjetske kupce Kranj, 16. maja - Podpis pogodbe o dobavi Siemensove telefonske centrale EWSD za belorusko mesto Grodno je za Iskro Telekom oziroma za mešano podjetje Iskra Tel, ki bo dejansko ustanovljeno čez tri mesece, izjemno pomemben dogodek. Na sovjetskem tržišču je Iskra s telekomunikacijsko opremo že dolgo prisotna, nista še minila dva polna tedna od podpisa pogodbe o mešanem podjetju med Siemensom in Iskro, ko jim je tja že uspelo prodreti z novimi centralami, kar navsezadnje govori tudi o tem, da ima Iskra resnično dobrega partnerja. _ Ob navzočnosti vladnih in gospodarskih predstavnikov Bavarske in Slovenije je bila 4. maja podpisana pogodba o ustanovitvi mešanega podjetja - družbe z omejeno zavezo, v katerem bo imela zahodnonemška firma Siemens AG približno 47- odstotni lastninski delež, združeno podjetje Iskra Telekom (nekdanja Telematika) pa 53-odstotne-ga. Centrala za Grodno bo prvi izdelek mešanega podjetja Tel Mešano podjetje Iskra Tel bo registrirano čez dva do tri mesece, je na časnikarski konferenci, ki so jo sklicali pred podpisom pogodbe s sovjetskim kupcem, povedal direktor Andrej Pole-nec, pogodbena partnerja pa sta že sredi pospešenih skupnih tržnih aktivnosti doma in v tujini, določili so seveda tudi Iskrina prednostna tržišča. Na jugoslovanskem trgu naj bi pokrili vsaj 35 odstotkov potreb, sistem EWSD pa naj bi izvažali predvsem v Sovjetsko zvezo in na Cehoslovaško. Iskra že končuje montažo prve centrale EWSD v Domžalah, dogovor s slovensko pošto so sklenili že pred časom, v zadnjih dneh pa so se dogovorili za dobavo teh central tudi v Novo Gorico in v Krško. V drugi polovici letošnjega leta pa nameravajo tržno akcijo pospešiti tudi drugod po Jugoslaviji. Prvi izdelek mešanega podjetja Iskra Tel (trenutno še Iskra JTS) pa bo centrala EWSD za belorusko mesto Grodno. Iskra je telekomunikacijsko opremo na sovjetskem trgu že dolgo prisotna. Prva velika pogodba je bila sklenjena leta 1975, po njej so postavili telefonsko centralo sistema Mertaconta 10C za olimpijske igre leta 1980 v Moskvi. Kasneje so v več sovjetskih republikah postavili 20 velikih medkrajevnih in lokalnih central Metaconta in veliko javnih telefonskih govorilnic in telefonskih aparatov. V zadnjem času dobavljajo Iskrine lastne centrale SI 2000 za Vojno mornarico, Minenegro in druge uporabnike. Na sovjetsko tržišče si Iskra zdaj utira pot tudi s Siemenso-vim sistem EWSD, ki po besedah Andreja Polenca predstavlja tretji sodobni sistem na tem tržišču. Ministrstvo zvez je Iskri zaupalo postavitev prve digitalne centrale sistema EWSD v beloruskem mestu Grodno. Gre za medkrajevno centralo velike zmogljivosti, saj bo imela 4.500 medkrajevnih zvez, imela bo vse najsodobnejše funkcije, v promet pa bo vključena do konca leta 1990. Iskrini strokovnjaki seveda dobro poznajo sovjetsko omrežje, kar jim bo poleg lastnosti sistema EWSD v pomoč, da zadoste tehničnim zahtevam kupca, in tako odpro pot za prodajo večjega števila teh central na sovjetski trg. Tržno akcijo pa so že zastavili tudi na čehoslovaškem tržišču, kjer konkretnih rezultatov sicer še ni, toda po besedah Boruta Ošabnika, direktorja prodaje Iskre JTS, jih lahko kmalu pričakujemo. Iskra lahko sistem EWSD 80 odstotno osvoji Ponovno velja spomniti, da Iskra poleg licenčnega sistema EWSD, ki omogoča gradnjo skeleta za ISDN (prenos glasu, slike, podatkov itd. na enotnem omrežju), v mešano podjetje prihaja z lastnim digitalnim sistemom SI 2000, ki bo namenjen spodnjim ravnem javne telefonije. Posrečena kombinacija tujega in domačega znanja bo mešanemu podjetju omogočila ponudbo kakovostnih sistemov v širokem razponu do več kot 100 tisoč naročniških priključkov. V Iskri zdaj poteka priprava kadrov in opreme za proizvodnjo sistema EWSD v Kranju, koncem leta naj bi obvladali tudi izdelavo programske opreme in pomembnega dela materialne opreme. Andrej Polenec je to pojasnil z odstotki, dejal je, da bo- do že letos približno 30 odstotno osvojili sistem, v končni fazi pa ga lahko osvojijo 80 odstotno. Na vprašanje, kako ocenjujejo napovedane ukrepe zvezne vlade pri razreševanju problematike presežka klirinške menjave (znaša že 2,4 milijarde dolarjev), je Blaž Kavčič, glavni direktor Iskre Telekom odgovoril, da imata Jugoslavija in Sovjetska zveza za telekomunikacije dogovorjenih 60 milijonov dolarjev letnega prometa in da je ta vsota potrjena tudi za prihodnje leto. Pričakuje, da bo zaradi ukrepov zvezne vlade okleščen predvsem manj kakovosten izvoz v Sovjetsko zvezo in bo torej zanje še naprej zelo pomemben. Račun na nepravi naslov Predlagano zaračunavanje provizije ob vročitvi čeka druge banke je prvovrstni nesmisel in prikrivanje neorganiziranosti jugoslovanskega bančništva. V začetku leta je bil jugoslovanskim bankam ponujen med-bančni sporazum o zaračunavanju provizij v medbančnem prometu. Med drugim je bilo predlagano, da se zaračuna provizija tudi ob vnovčitvi čeka druge banke, plačal naj bi jo imetnik čeka, znašala naj bi od enega do petih odstotkov vrednosti čeka, določba pa naj bi začela veljati 15. maja. Dve tretjini jugoslovanskih bank soglaša s tako rešitvijo, kar pomeni, da novost velja, vendar je večina bank še ne uveljavlja (razen v Vojvodini), kot so v torek povedali v Temeljni banki Gorenjske. Ljubljanska banka je že od vsega začetka zoper uvedbo takšne provizije, ker pa je večinski sklep obvezujoč, za zdaj še ni jasno, kako se bo Ljubljanska banka obnašala. Predlaganemu ukrepu lahko kratko in najenostavneje rečemo: nesmisel. Varčevalcu banke že tako ali tako zaradi kreditno-monetame politike z revalorizacijo ne morejo ohranjati vsaj realne vrednosti denarja, provizija pa naj bi jih dodatno udarila. S provizijo skušajo banke zaslužiti še kakšen dinar, čeprav pravijo, da hočejo s provizijo pri vnovčitvi čeka druge banke stopiti na prste špekulantom. Če naj bi bil to glavni namen, potem bi bila pot lahko drugačna, brez udarjanja po hrbtih lastnikov čekov. Banke bi se morale pri prometu s čeki bolje organizirati, izbrati učinkovitejšo in boljšo tehniko prometa s čeki, in, če že drugega ne, vsaj uvesti enake čeke in poenoten sistem zajemanja podatkov. Izvirni greh je torej v organizaciji, špekulacije pa so posledica te neorganiziranosti. Nesmisel pa ima še drug obraz. Namesto da bi pospeševali plačevanje s čeki in kreditnimi karticami, skratka brezgotovinsko poslovanje, tolčemo po njemu. Imamo porazen sestav bankovcev, ko je najvrednejši trenutno vreden le 8 zahodnonemških mark, Zahodna Nemčija pa ima najvišji bankovec za 1000 mark, in mora človek imeti za večjo vsoto najmanj kovček. Provizija uveljavitev sodobnega denarnega poslovanja ovira, in izgovor, da. ta instrument poznajo tudi v tujini, nesmisla ne odtehta. Prek meje provizija velja, sicer izredno nizka, šele nad določeno osnovno količino čekov, recimo 20, kar je za razmere, v katerih je brezgotovinsko poslovanje uveljavljeno, dovolj in provizija prihaja zelo redko v po-štev. J. Košnjek IZ GOSPODARSKEGA SVETA mM Pogodbo o dobavi telefonske centrale EWSD za belorusko mesto Grodno je v imenu sovjetske zunanjetrgovinske firme Mashpribo-rintorg podpisal Valentin G. Žurkin, v imenu Iskre JTS pa njen direktor prodaje Borut Ošabnik. Centrala je vredna 6,2 milijona dolarjev. Foto: G. Šinik V novem podjetju 1.600 delavcev, kasneje še 200 manj V Iskri Tel, ki bo uradno ustanovljena čez dva do tri mesece, bo zaposlenih 1.600 delavcev, zdaj jih je v Iskri JTS 1.700. Torej že v tem času namerajo zmanjšati število zaposlenih, kasneje pa še za 200 delavcev, pri čemer bodo seveda težili k izboljšanju kadrovske sestave. Proizvodni cilj Iskre Tel je proizvodnja central s 450 do 500 tisoč priključki. Lani je v Tele-matiki tovrstna proizvodnj a znašala 320 tisoč priključkov, kar je bilo nekaj odstotkov manj kot leto poprej. Letos naj bi bila ta približno tolikšna kot lani, 110 tisoč priključkov pa naj bi predstavljale sodobne digitalne centrale. Vrednostno naj bi to predstavljalo 65 milijonov dolarjev, izvoz pa naj bi imel 40 odstotni delež. V Sloveniji se Iskri Tel v naslednjih treh letih vsekakor obeta dosti dela, saj naj bi po dogovoru s pošto poskrbeli za 180 tisoč telefonskih priključkov, kar pomeni, da bodo postavili 20 central. M. Volčjak Mednarodni kongres tehniških knjižnic Le 61 odstotkov mladih je dobilo službo Na spisku brezposelnih niso več samo lenuhi Kranj, 17. maja - Medtem ko drugod šele opozarjajo na brezposelnost, je v Kranju postala že resničnost, predvsem po zaslugi presežkov delavcev, ki bodo letos porasli za 30 odstotkov in odveč bo približno 800 delavcev. Že lani so se mladi težko zaposlili, le 61 odstotkov mladih, ki so končali srednjo, višjo ali visoko šolo je dobilo službo. V kranjski občini je lani zaposlenost upadla bolj, kot so predvidevali, računali so, da bo zaposlenost manjša za 1,1 odstotkov, dejansko pa se je zmanjšala za 1,4 odstotkov. Upali so, da bo padec nekoliko ublažila večja zaposlenost v obrti, načrtovali so kar 5 odstotni porast, vendar so se krepko ušteli, saj je padla za 0,8 odstotkov. Presežke delavcev so napovedovali že lani, vendar do večje sprostitve ni prišlo, vsepovsod so problem delno reševali z nenado-nieščanjem* odliva zaposlenih. Večinoma so ta problem prenesli v letošnje leto, ko napovedujejo, da bo kadrovska ponudba za 1.050 delavcev višja od povpraševanja, saj naj bi zaposlenost letos upadla za 18 odstotkov, presežki delavcev pa naj bi znašali 797 de- lavcev (res so jih natančno prešteli!), kar je 30 odstotkov več kot lani. Poleg Telematike, po novem Telekoma, imajo največ presežkov v Tekstilindusu, kjer so se odločili za drugačno razvojno usmeritev. Odveč so predvsem nepriučeni in priučeni delavci, kar polovica je takšnih, prav njih pa je seveda najtežje preusposobiti. V Kranju že nekaj let spremljajo tudi podatke o priseljevanju delavcev iz drugih republik, pravzaprav vse bolj natančno, odkar je delavcev v Kranju preveč. Lani so računali, da bo prišlo le 100 delavcev od drugod, vendar so se ušteli, saj se je zaposlilo 203 delavcev iz drugih območij Jugoslavije, med njimi se jih je 95 zaposlilo prvič. Ker nimajo podatkov o odselievaniu. ne more- mo izračunati, koliko jih je dejansko v Kranju več. Na spisku tovarn, ki imajo še odprta vrata za delavce od drugod, je kljub krizi v gradbeništvu še vedno Gradbinec, tudi Sava, kjer pravijo, da le nadomeščajo odhode, novih delavcev pa ne zaposlujejo več v Tekstilindusu, v Telematiki pa le strokovnjake, tudi iz drugih republik. Vse bolj boleč problem postaja zaposlovanje mladih, ki prihajajo iz šol. Lani je le 61 odstotkov mladih, ki so končali srednjo, višjo ali visoko šolo, sklenilo pripravniško delovno razmerje. Pripiranje zaposlitvenih vrat in reševanje problematike zaposlovanja znotraj delovnih organizacij namreč najbolj občutijo vsi, ki iščejo zaposlitev, med njimi pa je vse več takšnih, ki jo resnično iščejo. Na spisku brezposelnih niso več samo lenuhi, kar pove tudi podatek, da je včasih denarno nadomestilo in pomoč dobivalo le 10 odstotkov, zdaj pa že 20 odstotkov brezposelnih. Tr M. V. Industrijski nastop s tržno ponudbo - Na dosedanjih 14. mednarod-n,h sejemskih prireditvah kooperacij, trgovine in drobnega gospodarstva v Kranju sta Slovenijales in Iskra z nastopom in iskanjem kooperantov tokrat tej specializirani prireditvi pravzaprav dala po-^en in vsebino, ki doslej nekako ni mogla prodreti, kar zadeva tr-2«o ponudbo. Se posebej je na tem področju naredila korak naprej j*ed vsemi Slovenijales mednarodna trgovina z raznovrstno ponudbo oziroma iskanjem kooperantov. - A. Z. - Foto: F. Perdan TO KO S TRŽIČ Tržiška tovarna kos in srpov DELAVSKI SVET DO TOKOS razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. VODENJE KADROVSKO-SPLOŠNEGA SEKTORJA POGOJI: visoka izobrazba pravne ali družboslovne smeri ter 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih ali višja izobrazba pravne ali družboslovne smeri ter 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, sposobnost vodenja in organiziranja dela. Kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še druge, z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič predpisane pogoje. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: TOKOS TRŽIČ, Cankarjeva 9, 64290 TRŽIČ V Ljubljani bo od 22. do 26. maja potekala konferenca Mednarodne zveze tehniških univerzitetnih knjižnic (IATUL). Bližajoči se kongres je Centralna tehniška knjižnica v Ljubljani, edina tovrstna ustanova v Jugoslaviji, ponovno izkoristila za opozorilo, da kot ustanova nacionalnega pomena že dve desetletji opozarja na neprimernost svojih prostorov. Domuje v stari vili, ki že zdavnaj ni več primerna, povsem neustrezna pa, ker je v okviru informacijskega sistema za spremljanje pretoka informacij EGS v Sloveniji prav CTK postala center za obdelavo tehničnih in drugih standardov. Že zdaj so prostori pretesni, saj ima knjižnica približno 113 tisoč knjižnih enot, 57 tisoč različnih revij, med katerimi je 80 odstotkov tujih, v letu dni pa ima 188 tisoč izposoj. Prostori v stari vili na Tomšičevi imajo le 1300 kvadratnih metrov prostora, lesena baraka za Bežigradom pa 400. Zazidalni načrt za gradnjo nove tehniške knjižnice je sicer že sprejet, zrasla naj bi blizu Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, vendar vsi lastniški problemi še niso rešeni. Se vedno torej ni moč zanesljivo reči, kdaj bo zgrajeno poslopje, ki bo predstavljalo našo tehnično kulturo. Krediti za povratnike V Beogradu sta ZR Nemčija in Jugoslavija podpisali pogodbo o finančni pomoči našim zdomcem, ki se žele vrniti domov. Ustanovljen je sklad, iz katerega bodo povratniki dobili ugodne kredite za odpiranje samostojnih delavnic in obrtnih podjetij v Jugoslaviji. Sporazum določa, da bo ZR Nemčija odobrila skladu za financiranje spodbujanja rasti zaposlovanja na gospodarsko slabo razvitih in izrazito migracijskih območjih kredit v višini 2,5 milijona nemških mark za 30 let in z dvoodstotnimi obrestmi. Znesek pa je nemška vlada pripravljena v prihodnje še povečati, če bo sporazum uspešno izpeljan. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV ......rillv hiiim tihi mmniiii.ii i i......minulim i.......imnufin 11 m Papirnate vrečke so drage Uporaba plastičnih vrečk postaja vse večji ekološki problem, pri nas toliko večji, ker nimamo dovolj ustreznih sežigalnih naprav. Zadnje mesece so tudi pri nas v prodaji papirnate nakupovalne vrečke, ki jih izdeluje Tovarna celoloze in papirja Djuro Salaj iz Krškega. Zaradi reklamne akcije je bilo sprva zanimanje zanje veliko, v papirnico so naročila prihajala iz vse Slovenije. Zdaj pa prodaja že upada, nemalo zato, ker so papirnate vrečke dražje od plastičnih, največja stane kar 1.680 dinarjev. Krška tovarna zato kar 80 odstotkov vrečk izvozi, saj bi sicer ostajale na domačih prodajnih policah. Papirnate vrečke so drage tudi zaradi neustrezne davčne politike, ki ekoloških olajšav ne pozna. V sosednji Italiji denimo mora kupec pri nakupu plastične vrečke kot kazen doplačati 100 lir. V LIP-u povečujejo izvoz V blejskem LIP-u so si s srednjeročnim planom zastavili cilj, da na tuje prodajo 40 odstotkov proizvodnje in tako ustvarijo 15 milijonov dolarjev. Temu cilju se vse bolj približujejo, lani so izvoz povečali za 10 odstotkov in tako izvozili 34 odstotkov proizvodnje (leto poprej 31 odstotkov). Prodaja na domačem trgu je upadla za 2 odstotka, najbolj v maloprodaji, kjer se je zmanjšala za 8 odstotkov. K povečanju izvoza je največ prispeval tozd Tomaž Godec, ki je lani ustvaril 65 odstotkov LIP-ovega izvoza, leto poprej pa 55 odstotkov. Slabše izvozne rezultate pa je dosegel tozd Rečica, ki je svojo udeležbo z 42 zmanjšal na 30 odstotkov. Najbolj je nazadovala izvozna prodaja vratnih kril, saj je bila količinsko manjša za 16 tisoč kril ali za 22 odstotkov. Z KRATKE Z GORENJSKE Mestna vpadnica v Tržiču - Ureditev mestne vpadnice v Tržiču v dolžini 520 metrov od Peka do Bombažne predilnice Tržič je bila že v lanskem programu, vendar se je zatikalo pri denarju. Investitor cestnega dela je namreč, ker gre za regionalni odsek, Skupnost za ceste Slovenije, denar za komunalne naprave pa se je zbiral v komunalno-cestni skupnosti Tržič. Prav zaradi komunalnih naprav (ptt, kanalizacija, vodovod, javna razsvetljava) pa je ureditev tega sicer sorazmerno kratkega odseka tako izvedbeno kot finančno tudi precej zahtevna. Zdaj so vsa dela v glavnem končana in v nekaj dneh naj bi cesta, kjer je glavni izvajalec Cestno podjetje Kranj, dobila že asfaltno prevleko. Dokončati pa bo treba potem še pločnik, del vodovoda in javno razsvetljavo. Ureditev mestne vpadnice iz lanskega programa pa ni v tem srednjeročnem obdobju največji projekt v občini. Precej večji bo na primer že poseg za ureditev odseka med Bistrico in Kovorjem, pri katerem naj bi letos del denarja prav tako prispevala Skupnost za ceste Slovenije. -A. Ž. Osrednja proslava v Cerkljah Cerklje - Že od ponedeljka so v krajevnih skupnostih pod Krvavcem vsak dan na programu različne prireditve v počastitev letošnjega Dneva varnosti in Dneva vojnega letalstva ter protizra-čne obrambe - 21. maja. Osrednje prireditve pa bodo na Cerkljanskem konec tega tedna. Tako bo že danes (petek) za učence sedmih in osmih razredov osnovne šole Davorina Jenka predstavitev poklica pilota, jutri sobota, ob 10.30 pa bo na Brniku svečani zbor pripadnikov Jugoslovanskega vojnega letalstva in protizračne obrambe, varnosti in predstavnikov družbenopolitičnih in delovnih organizacij. Po zboru in izletu v Begunje, Drago in Vrbo pa bo ob 18. uri v kinodvorani v Cerkljah proslava s kulturnim programom. Nato pa bo še družabno srečanje, kjer bo za razpoloženje in ples igral ansambel JLA. A. Ž. 35 let AMD Podnart Podnart - Upravni odbor Avto moto društva Podnart je na zadnji seji ocenil, da so lani v društvu dobro poslovali. Ko so obravnavali delo delavnice, so ocenili, da avtomehanik dobro dela, klepar in ličar pa ne plačujeta redno najemnine. Sklenili so, če ta mesec ne bosta plačala zaostanka, jima bodo prostore odpovedali, ker se za delavnici zanimajo že drugi interesenti. Glede avto šole so ocenili, da dela zelo dobro, 40 učencem v Upniški osnovni šoli pa bo društvo plačalo predavatelja. Društvo pa letos praznuje tudi 35-le-tnico obstoja in uspešnega dela. Že v drugi polovici prihodnjega meseca bodo pripravili tradicionalni izlet v neznano za člane in njihove svojce, jeseni pa bodo organizirali strokovno ekskurzijo. Praznovanje pa bodo jeseni sklenili z družabno prireditvijo in programsko konferenco. Avto moto društvo Podnart je bilo ustanovljeno 26. septembra 1954. leta. (cr) Planinska transverzala »Storžič« Kranj - Planinsko društvo Kranj, ki letos praznuje 90-letnico, bo 18. junija letos na Kališču s priložnostno slovesnostjo ob 30-letnici planinskega doma na Kališču odprlo tudi malo planinsko transverzalo imenovano Storžič. Namenjena bo ljubiteljem planin predvsem zgodaj spomladi in pozno jeseni. Potekala bo od Poljane prek Storžiča, Kališča, Zaplate do Jakoba. Za prvič prehojeno pot bo vsak udeleženec dobil bronasto značko, za enajstkrat srebrno in za enaindvajsetkrat zlato značko. Ob otvoritvi transverzale 18. junija pa bo na Kališču ob vsakem vremenu tudi zlet planincev in ljubiteljev gora. A. Ž. Partizanski dom vabi Radovljica - Do sredine junija bo Partizanski dom na Vodi.ški planini na Jelovici odprt ob koncu tedna za izletnike. Prve večje skupine na desetdnevno letovanje pa v domu pričakujejo po 15. juniju. Desetdnevne izmene gostov se bodo nato vrstile vse do konca septembra; če pa bo vreme, bo dom odprt tudi še oktobra letos. Takrat je na Jelovici pravzaprav še najbolj prijetno. Partizanski dom na Vodiški planini na Jelovici leži na višini 1118 metrov. V domu imajo tudi telefon, gostje pa ob večerih lahko spremljajo tudi televizijski program. Upravni odbor doma pri občinskem odboru ZZB NOV Radovljica vabi borce, njihove svojce in druge goste, da pridejo na Vodiško planino, (jr) / ureja ANDREJ ŽALflR Gorenjski glas in Ljubljanska banka z Gorenjske jutri v Lomu pod Storžičem Novinarski večer, na katerem ne bo dolgčas Kranj, 19. maja - Zdaj pa je vse skupaj že zelo blizu in zelo zares. Jutri, v soboto, se torej dobimo v Domu družbenih organizacij v Lomu pod Storžičem. Vstopnice ste si najbrž preskrbeli, saj se sicer tokrat žal ne bomo srečali v dvorani. Vsem tistim, ki vas ne bo na prireditvi, obljubljamo, da bomo v torkovem Gorenjskem glasu obširno napisali in pokazali s slikami, kaj smo počeli. Začeli pa bomo kar točno; torej ob 19. uri. Škoda bi bilo, da bi zamudili; čeprav ste menda Lomljani navajeni, da radi kakšno minuto zamudite. Upamo torej, da boste točni in zato tudi ne prikrajšani za začetek zanimivega programa. Pa še to se vam lahko zgodi, da bi bili potem ob sedež. Novinarski večer z gosti, ki jih večinoma poznate (nekatere bolj, druge manj) pa bo trajal kar dve debeli uri. Vsako zamujanje hi zato še bolj skrajšalo noč in veselo razpoloženje po končani prireditvi. In zdaj odgovor, zakaj se bomo tokrat novinarji Gorenjskega glasa o vsem mogočem, kar navadno pišemo, tokrat v živo pogovarjali na Novinarskem večeru pod pokroviteljstvom Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj ravno v Lomu. Odkar v Gorenjskem glasu precej dosledno spremljamo življenje in delo v krajevnih skupnostih na Gorenjskem, tega bo zdaj že več kot tri leta, imamo lep pregled nad vsem, kar so se recimo v tej ali oni krajevni skupnosti dogovorili, da morajo v tem srednjeročnem obdobju narediti in tudi nad tem, kako so se potem stvari lotevali in jih dokončali. Marsikje so krajani s sposobnimi vodstvi in tudi s širšo družbeno pomočjo, verjemite;, naredili skorajda nemogoče. Pravzaprav so danes na Gorenjskem redke krajevne skupnosti, kjer bi lahko rekli, da dinarja, ki so ga dobili »od družbe« ne bi nekajkrat obogatili. In ob tem smo večkrat razmišljali v uredništvu, da za določene akcije in uspehe zaslužijo v tem ali onem koncu Gorenjske priznanje. In tako je potem oživela tudi ideja o Novinarskih večerih, ki jih je Gorenjski glas že prirejal pred petnajstimi leti in več. Oživili pa smo jih zato, da na njih v veselem in zabavnem razpoloženju podelimo naša priznanja krajanom oziroma krajevnim skupnostim. Seznam tistih, ki so prispevali nagrade, ob zaključku redakcije še ni bil popoln: poleg Ljubljanske banke in Gorenjskega glasa so to seveda tudi pokrovitelji šole v Lomu in jutrišnje prireditve Tokos, Tiko in delovne organizacije iz Tržiča ter Elektrotehna in Termika Ljubljana. Med obrtniki pa Katarina in Janko Markič, Marjana Uzar, Vinko in Marija Perne, Jože Per-ne, Franc Zupan, Miha Meglic, Vinko Meglic, Ljubo Zaplotnik... Vsakokrat, ko je na vrsti ena od občin oziroma krajevnih skupnosti, je, verjemite, odločitev težka. Tudi tokrat so se s krajevno skupnostjo Lom kosale še druge krajevne skupnosti. Tehtnica pa se je nazadnje prevesila v Lom pravzaprav zato, ker se Lomljani niso ukvarjali zgolj in izključno le s komunalnimi problemi in deli, marveč so nemalo truda vložili tudi v druge dejavnosti. In po programu, ki ga zelo dosledno uresničujejo, jih na tem področju čaka še nekaj dela. Sedanji svet kraje-jtfftf-^-hifo- vne skupnosti je £ 1» prevzel vodstvo 1986. M leta, za predsednika I f|| pa je bil takrat izvo- » T ljen Franc Lovren-čak: »Nalog iz na začetku sprejetega programa je vedno manj. Trenutno se nam sicer malce zatika pri gradnji ceste skozi vas, vendar še vedno upam, da bo sedanje vodstvo do izteka mandata na tem področju uspelo. Naštejem pa lahko, da smo prekrili Dom družbenih organizacij, uredili v njem sejno sobo in sobo KUDa, inštalacije v domu in okolico. Obnovljen je bil skoraj tri kilometre dolg vodovod v Lomu in zgrajeno zajetje. Po nekdanjem referendumu oziroma samoprispevku je bila to ena najbolje organiziranih akcij. Zgradili smo tudi novo pokopališče in pomagali pri obnovi cerkve. Skupaj z Elektro smo urejali električno omrežje. Ena največjih investicij je bila obnova ceste v Grahovšah in tudi pri sedanji rekonstrukciji ob osnovni šoli nismo držali križem rok. V želji za čistim okoljem smo poskrbeli za zabojnike in odvoz smeti in odpadkov. Odločno pa smo se lotili tudi uresničitve želje in potrebe po novi trgovini. Tudi ta se je začela že graditi...« To pa je le nekaj najpomembnejših pri- Naj vam že tokrat povemo, kdo so člani ansambla Sava, ki bo skrbel ves večer in še potem za poskočno razpoloženje: vodja in harmonikar je Marjan Rekar iz Sebenj pri Zasipu, Dane Golob (trobenta) iz Kranja, Jure Valjavec (klarinet, saksofon, ritem) iz Begunj, Stane Osterrnan (bas kitara, bariton) in Slave Osterman (kitarta) oba z Luž ter pevka Majda Kunčič iz Strahinja pri Naklem. Njihova posebnost je, »da vžgejo«... Franc Lovrenčak Med največjimi akcijami v zadnjem obdobju sta bili v krajevni skupnosti urejanje ceste v Grahovše (na sliki) in obnova vodovoda...' dobitev in uresničenih ali zastavljenih nalog. Krajevna skupnost Lom je namreč tudi ena tistih, kjer uspešno uresničujejo svoje programe gasilci, člani KUDa, športnega društva, mladinci, imajo svojo vodovodno zadrugo, pašno skupnost, aktiv kmečkih žena in trenutno so tik pred ustanovitvijo turističnega društva. Skratka, razlogov, da bomo jutri slovesno in veselo podelili Glasovo priznanje s čestitko, ki naj bo spodbuda za naprej, tako vodstvu kot vsem krajanom (in tudi zahvala občinski skupnosti oziroma delovnim organizacijam), je bilo tokrat več kot dovolj. Bo pa, kot rečeno, jutri predvsem veselo na Novinarskem večeru. In da ne pozabimo, čaka vas kar lep kupček bogatih nagrad. A. Žalar "Ribiči" želijo dva hektara zemlje Na Godešiču bo ribogojnica? Škofja Loka, 17. maja - Škofjeloški izvršni svet je zvezi ribiških družin Slovenije odprl pot k lokacijskemu dovoljenju za izgradnjo ribogojnice na Godešiču ob potoku Struga kot naložbo v primarno izrabo prostora s pogojem, da "ribiči" sami pridobijo vsa potrebna soglasja in zemljišča ter da zaščitijo okolje. Ribogojnica bo obrat matične ribogojnice v Povodju pod Šmarno goro. Njen osnovni namen bo vzreja mladic, avtohtonih rib porečja Sor (potočna postrv, lipan, sulec, podust), s katerimi bo ribogojnica oskrbovala tudi škofjeloške ribiške družine. Razen tega bodo redili tudi ribe kot hrano. Škofjeloški, še posebej pa bližnji ljubljanski trg obetata dobro prodajo. Dušan Bravničar iz ribogojnice Povodje je dejal, da trenutno še čakajo na soglasje območne vodne skupnosti Gorenjske, ki očitno nekoliko okleva, ker struga Sore (zlasti zaradi bližnjega občinskega odlagališča odpadkov ter načrtovane industrijske cone na Godešiču) še nima dokončne oblike. Soglasje, ki pa bržkone ne more biti sporno, bo podlaga za izdelavo končnega projekta in seveda lokacijskega dovoljenja. »Pri nas je, žal, zelo malo voda primernih za vzgojo rib,« pravi Dušan Bravničar. »Ribogojnica na Godešiču, za katero bi rabili okroglo dva hektara zemlje, bi bila za nas idealna, z vidika varovanja okolja pa bi krajanom prinesla samo dobro. Zagotovila bi "živo" kontrolo kakovosti vode in strožje varstvene ukrepe tudi za pitno vodo Sorskega polja. Žal imam občutek, da krajani nikomur več ne zaupajo in ne verjamejo, vseeno pa upam, da težave s pridobitvijo zemljišč ne bodo prehude. Bolj kot krajanom je ribogojnica lahko napoti industriji, ki ne bo mogla več nemoteno onesnaževati vode.« Gradnja ribogojnice na Godešiču, ki bo podružnica Povodja, zajema manjšo stavbo, ribogojne bazene ter naprave za ribogojstvo in preprečevanje poplav. Vse stroške, začenši s papirji, nosijo "ribiči". H. Jelovčan Harmonmikarji v Begunjah Begunje - Turistično društvo v Begunjah spet pripravlja tekmovanje diatoničnih harmonikarjev pod naslovom Amaterske melodije 89. Prireditev, že enajsta po vrsti, bo v nedeljo, 11. junija, na rekreacijskem prostoru Krpin v Begunjah, začela pa se bo ob 10. uri. Tako kot že doslej, bo prvi del gorenjsko prvenstvo, v nadaljevanju pa bo revija harmonikarjev iz vse Slovenije in tudi iz zamejstva. Na gorenjskem prvenstvu z dvema skladbama lahko nastopi vsak (ne glede na starost); prva melodija pa mora biti partizanska. Prijave sprejema do vključno S.junija Tonček Triplat, Rodine 30c, 64274 Žirovnica ali na telefonski številki (064) 80-369 in 73-610. V prijavi navedite naslov in starost. Rekreativni tek Mojstrana - Prizadevni organizatorji iz Mojstrane so minulo nedeljo, 14. maja, pripravili že peti rekreativni tek po Triglavskem narodnem parku. Čeprav je bilo vreme slabo, se ga je udeležilo 60 tekmovalcev iz cele Slovenije. Predvsem sta zaslužna za organizacijo teka po treh dolinah (Vrata, Kot in Krma) znana gorska tekača Franci in Mirko Teraž. Zmagovalci (po kategorijah) so bili: Jana Brojan med cicibani do 9 let, Erika Brojan med pionirkami do 15 let, Sebastjan Nemeček med pionirji do 12 let, Tone Vencelj med mladinci do 18 let, Stojan Melinc med člani od 18 do 30 let, Ivan Urh med člani od 30 do 40 let in Lojze Malnar med veterani na 40 let. Pri ženskah je med članicami do 30 let zmagala Marija Trobec, med članicami nad 30 let pa Majda Papler. (lk) Rešitev je telefonska centrala na Visokem Le z usklajeno skupno akcijo Kranj, 18. maja - Če bi se v krajevnih skupnostih Visoko, Olševek, Preddvor, Bela in Kokra v kranjski občini odločili za skupno akcijo, bi lahko sorazmerno hitro uresničili vse želje in potrebe po telefonih v tem delu kranjske občine... Čeprav še ni tako dolgo, ko so na območju vseh omenjenih krajevnih skupnosti v kranjski občini gradili oziroma urejali telefonsko omrežje, je na celotnem območju zdaj spet precej novih interesentov, ki pa imajo trenutno precej slabe izglede, da bi prišli do telefonov. Telefonska centrala v zabojniku zraven zadružnega doma na Visokem je polna. Že ob prvi akciji na Visokem vsi niso dobili telefonov,, čeprav so takrat (začasno) interesente iz krajevne skupnosti Olševek (Olševek, Hotemaže) vključili na takrat še proste priključke v telefonski centrali v Preddvoru. V krajevni skupnosti Visoko so že pred leti (po prvi fazi) načrtovali, da bodo z akcijo kmalu nadaljevali. Ker bodo še letos na Visokem dobili novo trgovino, s preureditvijo prostorov, kjer je sedanja trgovina, pa dobili tudi protor za novo centralo in pošto, so se odprle možnosti, da bi na celotnem območju v tem delu občine (vključno s KS Olševek) lahko razrešili sedanje želje in potrebe po telefonih. Že v prvotnem programu pred leti je bilo predvideno, da bi se naročniki iz Olševka in Hotemaž vključili v centralo na Visokem. Z novo centralo na Visokem bi ta del programa zdaj lahko uresničili. S tem pa bi v telefonski centrali v Preddvoru (ki je trenutno prav tako zasedena in se je ne da zaradi tehnologije in prostorov več razširiti) sprostili priključke za vse potrebe na območju krajevnih skupnosti Preddvor, Bela in Kokra. Takšen projekt, ki pa hkrati pomeni tudi edino in že pred leti načrtovano možno in celovito rešitev, pa je glede na razširitev telekomunikacijskega sistema tudi precej zahteven. Samo pod pogojem, da bi se na celotnem območju vseh štirih oziroma petih krajevnih skupnosti vsi odločili za usklajeno in hkratno akcijo, bi program lahko sorazmerno kmalu tudi uresničili. Predstavniki krajevnih skupnosti s tega območja so se že nekajkrat pogovarjali s predstavniki in strokovnjaki Podjetja za PIT promet Kranj in ocenili, da bi se morali skupne akcije čimprej lotiti. Moti pa pri tem celovitem projektu, da se iz krajevne skupnosti Bela doslej sestankov niso udeleževali; menda (po nekaterih informacijah) zato, ker v tej krajevni skupnosti ni novih želja in potreb po telefonih - razen v vasi Bašelj. Kakorkoli že, prav bi bilo, da bi tudi v krajevni skupnosti Bela povedali, ali imajo interesente za telefon ali ne in ali se bodo v akcijo vključili ali ne, kajti morebitna razmišljanja, da bi se v krajevni skupnosti Bela na centralo v Preddvoru vključevali kasneje, po sedanjem projektu celovite rešitve ne omogočajo in zato tudi ne bi bila izvedljiva. Gre pa tudi zato, da bi skupna in celovita akcija v vseh krajevnih skupnosti na tem območju rešitev lahko tudi zelo pospešila in časovno približala. A. Žalar Izlet v Strunjan Kranj-Planina - Krajevni odbor Zveze združenj borcev Planina v Kranju pripravlja izlet v Strunjan. Ker je v avtobusu še nekaj prostora so prireditelji izleta povabili tudi člane ZZB NOV iz sosednje krajevne skupnosti Cirče. Izlet bo v soboto, 3. junija, avtobus pa bo odpeljal ob 7. uri izpred Doma upokojencev na Planini, (ip) Obletnica Prešernove hiše - muzeja VEDNO ODPRT PESNIKOV DOM Vrba - Jutri, v soboto, ob 16. uri bo pred Markovo cerkvico slovesnost, na kateri bodo počastili 50-letnico preureditve Prešernove rojstne hiše v muzej. Govornik je Ciril Zlobec.__ »Vovk Marija proda in izroči Dravski banovini v njeno pravo, popolno in nepreklicno last z vsemi njenimi pravicami in dolžnostmi, z dovoljenjem odpisa in prepisa za dogovorjeno kupnino 50.000 din od svojega posestva, vloga št.51, kat. občine Zabreznica, ležeči del pare. št. 679, tj. hišo št. 1 v Vrbi (Prešernov dom) z dvoriščem in vrtom v skupni površini 357 kv. metrov...« Tako piše v prvem členu Kupne pogodbe, ki sta jo 13. septembra 1939 podpisala Marija Volk, tedanja lastnica Prešernovega doma v Vrbi in dr. Marko Natlačen, ban Dravske banovine. Vse skupaj, namreč akcija, da bi Prešernova rojstna hiša postala last slovenskega naroda in s tem spominski muzej pesnika, se je začela že dosti prej. Na pobudo Frana Šaleškega Finžgar-3 a so ustanovili odbor za odkup Prešernove rojstne hiše, v katerem so bila najvidnejša imena tedanjega slovenskega kulturnega življenja. Ker je predračun za novo stavbo, ki naj bi jo sezidali za Marijo Vovk in za popravilo Prešernove hiše kar visok -250.000 din, se je odbor obrnil na slovensko šolsko mladino. Vsak naj bi dal dinar. Učenci so res zbrali več kot dve tretjini vseh stroškov. »S tem,« je pisal Fin-zgar, »je mladina izpričala svojo narodno zavednost, pokazala in dokazala svoje spoštovanje in ljubezen do našega največjega Pesnika, vodnika, preroka.« Poskrbeli pa so tudi za notranjo opravo Prešernove hiše. Od Prvotne opreme so ostale klopi v veži in hiši, črna kuhinja, čeleš-nik, okna, omrežje na oknih. Ostala je ura, ki je merila čas že °b rojstvu Franceta Prešerna, drugo uro pa so našli pri sorodnikih v Mošnjah, bila je prav tista, ki jo je imel pesnik v svoji advokatski pisarni v Kranju. V kamro je bila vrnjena tudi zibel, v kateri so se zibali Prešernovi otroci, tudi France. Bali so se, da je zibel v požaru 1856 zgorela, vendar se je izkazalo, da so jo pred ognjem rešili. Hišna je tudi skrinja iz leta 1837, ki je bila hudo razbita, pa so jo popravili. Vsa druga oprava je iz tistega časa - mize, stoli, skrinja, kolovrat - ali še starejše. Nekaj predmetov pa je bilo seveda tudi novih, na primer prti, narejeni pa so bili po starih vzorcih. Novi muzej so opremili tudi s primerki denarja iz tiste dobe, z izdajami Prešernovih pesmi in podobno. Prešernovo rojstno hišo so kot muzej slovesno odprli 21. maja 1939. Na prireditvi pa sta govorila Oton Zupančič in ban Natlačen. V petih desetletjih je pesnikova rojstna hiša odpirala vrata mnogim obiskovalcem, ki so hoteli na ta način počastili pesnika. Vsako leto prestopi prag muzeja okoli 20.000 obiskovalcev. Lani jih je bilo kar 25.503, kot je natančno zabeležila sedanja oskrbnica Prešernove hiše Jožica Završnik; pred njo pa sta za hišo skrbeli Justi Pogačnik in Frančiška Volk. Ob 50-letnici Prešernovega muzeja v Vrbi pripravljajo prizadevni krajevni organizatorji slovesnost, ki bo jutri, v soboto, ob 16. uri. V kulturnem progra- mu pa bodo nastopili člani Gledališča Tone Čufar z Jesenic, moški oktet, mešani pevski zbor in folklorna skupina ŠKD Prešernov rod. Na prireditvi bo govoril Ciril Zlobec, organizatorji pa pred obnovljeno Markovo cerkvico pričakujejo veliko ljudi. V Žirovnici pričakujejo, da bodo obiskovalci prišli že prej in bodo obisk v Vrbi izkoristili za ogled celotne poti kulturne dediščine od Rodin do Žirovnice, kjer so živeli tudi ostali znameniti slovenski možje - od Janeza Jalna, Antona Janše, Matije Čopa in Frana Šaleškega Finžgar-ja. Za obiskovalce, ki bodo v Žirovnico prispeli z vlakom, bodo od 11. ure z železniške postaje, nato pa vsako polno uro, organizirali vodniško službo po poti kulturne dediščine. Odhodi bodo vsako uro tudi izpred osnovne šole v Zabreznici. Slavje pa se za prebivalce tega konca Gorenjske začenja že danes zvečer, ko bodo ob 20. uri na Breznici odprli prenovljeno krajevno dvorano. Ta seveda poslej ne bo le krajevnega značaja, pač pa bo namenjena tudi obiskovalcem po poti kulturne dediščine. Ti bodo ob slabem vremenu lahko pod streho in bodo v pripravljenem programu izvedeli vse o znamenitostih na tej že kakih deset let organizirani poti: zavrteli jim bodo filme, ter jim v sliki in besedi predstavili zgodovino in kulturo teh krajev. S tem se bo kulturni utrip v teh krajih še bolj povezal ne le s poletnimi gledališkimi prireditvami v Fin-žgarjevi rojstni hiši v Doslovčah ter glasbenimi prireditvami v Markovi cerkvici, pač pa tudi načrtovano novo kulturno točko - Čopovo hišo v Žirovnici. Lea Mencinger Ob 15. številki Žirovskega občasnika MED ZIROVSTVOM IN JUGOSLOVANSTVOM »Tri so načela tega troimenega naroda, ki ga morajo voditi v bodočnost: en narod, en vladar, ena država od Beljaka do Soluna in mnogo, mnogo svobode! Kako zelo je zaneslo dr. Janeza Ev. Kreka, tega velikega Slovenca in našega selškega rojaka, ko je že leta 1916 izrekel te vznesene besede! Eno je vse bolj razdvojeno ali še bolj razdeljeno. Nacionalne, gospodarske, politične in kulturne razlike so v Jugoslaviji 70 let po njenem nastanku večje kot kdajkoli prej. In prav je tako — ker tam, kjer Je le eno, ni prostora za svobodo! Navedene Krekove besede uvajajo jugoslovanski blok nove, 15. številke revije Žirovski občasnik (ŽO). Ta sicer prinaša tudi polemiko, v katero se je ob rojstvu naše skupne države s socialistom dr. Henrikom Turno zapletel naš Poljanski rojak, liberalec dr. Ivan Tavčar. Naslov tega zapisa bi moral biti pravzaprav: od (jugo)slovenstva nazaj k žirovstvu. ^otem ko je bilo prvo že osrednja tema prejšnje številke, se uredništvo vrača v poljanske in zirovske okvire. ŽO to pot prinaša predvsem leposlovne, zgodovinske, domoznanske in podobne prispevke, take, za katere se je izkaza-lo> da jih ljudje še najraje berejo. Literarni bjok uvajajo Črte mojega življenja, zadnji spis v Žireh rojenega pisatelja Leo-Polda Suhodolčana (1918-1980). Lansko leto so mu Zirovci postavili spominsko ploščo, odkril Pa jo je njegov prijatelj, pisatelj Vladimir Kav-Clc, tudi doma iz Poljanske doline. ŽO prinaša njegov nagovor. In še prispevke stalnih »občasnih« leposlovcev Marije Stanonik, Tončke ptanpnik, Jožeta Peternelja in Franca Kopača. *tvič se kot avtor te vrste predstavlja Franc Temelj, ki se zadnje čase preizkuša v humorističnih črticah (Slikar), za kar je lansko leto na slovenskem festivalu humorja in satire v Ribnici prejel tretjo nagrado. Domoznanski blok, vsekakor najzanimivejši, prinaša pričevanja za žirovsko krajevno zgodovino. Na prvem mestu Spomine na mojo mladost, kakor jih je v času med obema vojnama zapisoval dobračevski kronist, posestnik Ivan Potočnik in vanje vpletal takratna najvidnejša javna dogajanja v kraju. Sledijo jim Spomini na leta pred vojno (1938-41) takratnega žirovskega župnika Ivana Pečnika (1900-1988). Ta je lansko leto umrl in o njem piše Alfonz Zajec v skrbno napisanem spominskem članku. Ko je leta 1962 govoril Žirov-cem na slovesnosti ob 50-letnici njihove nove cerkve, je obžaloval, da je bilo v Žireh zmeraj toliko nestrpnosti med ljudmi. »Prevelika zagrizenost razodeva omejenost,« je dejal z Vol-tairjem (!) in nadaljeval: »In zagrizenosti je bilo v Žireh včasih vse preveč. Takrat, ko se je zidala cerkev, in tudi v poznejših letih je ni manjkalo in to, bi rekel, je ena izmed hib tukaj v Žireh. Zato je bilo v teh nesrečnih Žireh toliko žalostnih nesreč, toliko nasilnih smrti in toliko nestrpnih razdejanj. > Zato vas, dragi Žirovci, ob sklepu svojega današnjega govora, prosim predvsem eno: bodite med seboj strpni, humani, človeški. Če ste verni, gojite med seboj bratovsko ljubezen, če ste neverni ali hočete socialisti, kot danes govorimo, gojite med seboj pravi socializem, to je,'iskreno tovarištvo, le tako vam bo življenje res lepo, zadovoljno in tudi veselo...« Ni kaj, danes bi pokojni gospod lahko takole nagovoril kar vse Jugoslovane in ne le Zirovce. Dr. Karel Bernik, starosta žirovskih zdravnikov, obuja spomine na občudovanja vredne napore podeželskega zdravnika. V preteklost zazrti del ŽO nato sklene Janko M rovi je s celim svežnjem prispevkov iz NOB. Nova je rubrika Odmevi; gre za odmeve na najvidnejše kulturne in druge prireditve, ki so se po mnenju uredništva zgodile v času pred izidom številke. To pot so si to pozornost zaslužile naslednje: odkritje spomenika v Žireh rojenemu slovenskemu slikarju Maksimu Se-deju (1909-1974) in razstava njegovih najboljših del ob tej priložnosti; prvi samostojni orgelski koncert del skladatelja Antona Jobsta (1894-1981), prvaka glasbene kulture na Žirov-skem, kakor jih je na Milavčevem instrumentu v žirovski župni cerkvi izvedla organistka Angela Tomanič; razstava projekta o možnostih za prenovo nesrečne Štalarjeve hiše oziroma muzejskega kompleksa v Žireh, ki jo je ob zaključku študija arhitekture pripravila Beta Poljanšek — m upati je, da bodo njene zamisli odmevale tudi v dejanjih in ne le v ŽO. Številko zaključujeta razgovora z direktorjema dveh podjetij, ki sta v minulem letu praznovali svojo 40-letnico: Marmor Hotavlje in Mercator — Sora Žiri. To sta tudi dve izmed tistih podjetij, ki denarno podpirajo izhajanje revije. Njihova naklonjenost postaja v času, ko dotacije tako naglo izgubljajo svojo vrednost, vse bolj dragocena. Sicer pa uredništvo dela na tem, da bo ŽO letos izšel še enkrat. Če ne bo jugoslovanstvo preveč vplivalo na žirovstvo. Miha Naglic Kdaj in kako do stalne galerije v Kranju? GORENJSKI LIKOVNIKI I. V galerijskih prostorih me-*lne hiše v Kranju je na ogled »zbor likovnih del gorenjskih slikarjev in kiparjev, ki jih hrani v svojih depojskih prostorih Gorenjski muzej. Avtorji razstavljenih eksponatov so: Boni Čeh, jj'na Dalla Valle, Jože Eržen, , erman Gvardjančič, Izidor Jalovec, Alenka Khan - Pičman, Henrik Marchel, Franc Novine, £"rna paviovec Janez Ravnik, E?1^8 Sa3°vic, Nejc Slapar, Vin-*° Tušek in Franc Vozel. Razstavljeno delo Bojana Abazze je ! unb Ijat De§tt)egen bet 33i= fdjoff »on gretjftngen fetbige ju jprsefen* To je vse, kar je pred 300 leti uspelo izvedeti o našem kraju J. V. Valvasorju; zato je to tudi vse, kar J>iše o Žireh v njegovi Slavi vojvodine Kranjske, v osmi knjigi na strani 801. Zakaj le dva stavka? Avtor gotovo ni mogel sam obresti vseh krajev na Kranjskem. In čemu bi tudi hodil vsŽiri v času, ko so bile te še bdlj na koncu sveta in pomenile veliko manj kakor danes!? Tako je pisal župniku, takrat verjetno edinemu povsem pismenemu človeku na Žirovskem. A zdi se, da je slednji med svojimi farani še pisati pozabil; ali pa je bil v žirovskem blatnem dolu prezaposlen s kidanjem gnoja, vinsko trgovino in še s čim... Kakorkoli že, odpisal ni. Po vodi je splavala prva real- tiren. Die ^farr* unb fttuat*$trd)en, tmaleidjen beg $farrer$ kameri, f)ab idj nidjt erfatjten fonnen. Nad to vasjo je preduh, ki ga je narava sama napravila skozi skale snežnika tako prikladno, da moreš peš skozi hrib, le ponekod je treba lesti po vseh štirih. Pridobiš pa s tem veliko, če greš v Bovec, ker bi sicer moral hoditi mnogo milj naokrog; dolgotrajni hoji naokrog se torej ogneš s kratkotrajno težavo pripognjenega lezenja... vil spis Žirovski svet, prvi domoznanski opis našega kraja (1858). - V zadnjih letih pa »slavo« le-tega »tujcem in domačinom« posredujeta predvsem Radio Žiri in revija Žirovski občas-nik. Letos, 300 let po izidu temeljnega slovenskega domoznanskega dela, smo ta jubilej po svoje obeležili tudi v žirovski fari. Franc Temelj, član Fotosekci-je PD Žiri, ki deluje pod mentorstvom Vlastje Simončiča, se je s fotoaparatom napotil po sledeh Valvasorjevih zapisov. Kar je videl in posnel, je pokazal na Prešernov dan v Žireh. Gre za projekcijo diapozitivov na Valvasorjevo besedilo, za součinkovanje slike, besede in glasbe. Predstave, ki je bila potemtakem »multimedialna«, ni mogoče prevesti nazaj v tiskovni medij, iz katerega sicer izhaja. Svojski in pogosto ironični učinek predstave bi se s tem izgubil. Približali bi se mu lahko kvečjemu z nekakšnim fotostri-pom. To pot pa za ilustracijo le nekaj podob. Kraji posnetkov: I-Vršič, II-RUZV, IU-Žiri, IV-kjerkoli v vsepričujoči »vojvodini« birokracije Besedilo: Janez Vajkard Valvasor Izbor besedil in fotografije: Franc Temelj Pripis: Miha Naglic tovorijo žito, vino in drugo trgovsko blago. Pri opisu kolednikov v sedmi knjigi, ki hodijo po farah od Miklavža do Svečnice, podrobno opiše tudi zbiranje gradiv za voščenjak. Tega izdelajo do Svečnice in ga nato nesejo blagoslovit v cerkev. Tudi to šego je dokumentiral z risbo, čeprav je že opisani del tako temeljit, da omogoča današnjo rekonstrukcijo takega vošče-njaka. Risba kolednikov z voš-čenjakom prikazuje skupino štirih mož v mestnem okolju, ki na hišnem oglu prepevajo koledniško pesem. Preseneča Valvasorjev smisel za podajanje »pevske drže« in prikaz poslušalcev. V sedmi knjigi opiše in z bakrorezom nazorno prikaže praznoverno navado med kranjskimi deklinami, ki so si na sveti večer in v sveti noči prerokovale bodočega ženina. Čeprav Valvasor v nekaterih primerih še verjame praznoverju, je drugod prav kritičen in posmehljiv, tudi ponorčuje se iz kmečke neumnosti. Osma knjiga je skromno ilustrirana; med slikami je etnološko zanimiva zlasti procesija na konjih v Komendi na Gorenjskem. Tri petine ilustracij je v enajsti knjigi, med njimi je tudi nekaj celostranskih prilog (Soteska, Turjak, Bogenšperk, Ljubljana, Trst). Slike gradov, samostanov in naselij z žanr-skimi prizori na obrobju (kar je bila splošna »moda« v nemških in sploh severnih deželah) nudijo, ob nadrobni analizi, gradivo za poznavanje vsakdanjega življenja v 17. stoletju. Če navedemo za primer grafiko gradu Soteska, vidimo, da je Valvasor poleg upodobitve tedaj »naj sij ajnej šega gra- du« v deželi naslikal v prvem planu tudi reko Krko, ob njej mlin in stope ter dva načina prinašanja zrnja v mlin: z vozom in na hrbtu. Takih podrobnosti iz vsakdanjega življenja je še veliko v ostalem Valvasorjevem gradivu (npr. elementi spolnega življenja na bakrorezu Kostanjevice v Topografiji Ducatus Carnioliae modernae 1679, opravljanje potrebe za grmom na neki drugi grafiki ali prikaz vožnje sena na vozu, upodobljenem na grafiki Višnje gore, kjer je prikazan tudi višnjegorski polž 'Topogr. Duc. Car. moderne'). Če vrednotimo slikovno gradivo v Slavi vojvodine Kranjske, vidimo, da ga moramo stalno vrednotiti skupaj z besedilom, to je z opisi. Slikovno gradivo besedilo ponazori in obratno: besedilo dodatno pojasni vsebino slike. V posameznih primerih (npr. pri kozolcu, nošah) pa ne gre samo za ponazoritev, ampak prevzame risba zaradi sporočilne nasičenosti vlogo deskriptivnega zapisa, ki je lahko prav v taki vizualni obliki veliko bolj temeljit od opisa. Valvasorjev grafični opus potrjuje še danes veljavno trditev, da risba pove veliko več kot še tako dober opis. Pri Valvasorju je bila zato risba zares opisovalka nekega dpgajanja. Pripišemo ji lahko podobne lastnosti, kot jih ima v etnološki stroki danes fotografija. V stoletjih in desetletjih po Valvasorju sta risba in s tem risanje kot metoda dela izgubila svoj pomen. Risba je bila le dodatna informacija o neki kulturni sestavini. Risba ponovno pridobi na pomenu konec 19. in v 20. stoletju. Takrat začne opisna risba dobivati spet izrazito strokovni značaj, postaja poseben jezik stroke. S tem pa se vrača k izhodiščem in dediščini, ki se nam kaže v Valvasorjevem delu. Opomba 1. France Štele: Valvasorjevo grafično delo. Valvasorjevo berilo, Ljubljana 1969. s.521. Dragi in spoštovani Kranjci in vsi Slovenci! Janez Vajkard Valvasor je razprodal ves imetek, bogenšper-ško graščino in ljubljansko hišo, daje lahko leta 1689 natisnil svojo znamenito Slavo vojvodine Kranjske — »zaradi časti in slave ljubljene domovine, pa tudi zaradi sporočila zanamcem«. Natanko pred 300 leti so tako dobili prvi zaokrožen popis svoje zgodovine, ozemlja in načina življenja, vsaj za osrednjo Slovenijo. Bil je redko znamenit dogodek, začetek našega urejenega in celostnega zgodovinskega spomina; komaj mu zmoremo in znamo izmeriti vso njegovo tehtnost. Zato se ga letos spominjamo z vrsto prireditev: osrednji slovenski odbor pripravlja mednarodni kolokvij o njem, v prenovljenem Narodnem muzeju veliko razstavo, predvsem pa prvi prevod celotne Slave. — In zdaj išče, česar Valvasor ni našel, tako da je moral celo svojo knjižnico in grafično zbirko prodati v Zagreb: mecene. Želimo, da bi nas bilo čim več. Ne gre samo za tako banalen razlog, da iz prispevkov samoupravnih interesnih skupnosti, ki so se ta čas znašle povrhu vsega z izjemnih težavah, ne bo mogoče poravnati vseh stroškov. Vsaj toliko gre tudi za to, da Valvasorjevo delo posvojimo, kdor le more, kakor in kolikor more. Noben prispevek ne more biti premajhen, prav vsak bo vsaj simboličen doprine-sek slovenski združenosti v istem zgodovinskem spominu. — Ali, kot je zapisal Janez Vajkard, stotnik duha in slave: »Zakaj prav ista narava, ki nam je vsadila ljubezen do domovine, nam je naklonila tudi najrazličnejše možnosti za pospeševanje njene slave ter nam naložila dolžnost, da ji z vsemi močmi služimo.« Račun, ki smo ga za ta namen odprli, je: SAZU, Novi trg 3, št. 50100-678-41661 (za proslavitev 300—letnice Valvasorjeve Slave) Prispevajmo vanj! Osrednji slovenski odbor za proslavitev 300-letnice Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske Da so često pod zemljo pošasti, potrjujejo dovoljno rudniki in deloma tudi druge špilje ali globoke zemeljske votline, ki niso - kakor so našli - brez strahov... Ko hoče ženin peljati nevesto k poroki, jo mora najprej odkupiti od vaških fantov; tudi mora v vseh vaseh, ki jo skoznje pelje, dati napitnino, sicer ga ne puste naprej. K temu prisilijo pa le neporočene, zakaj vdovci imajo povsod prost prehod. In ker so to ustno obravnavo po besedi, kakor sta jo obe stranki govorili, natanko zapisali in verodostojno na papir spravili, so nato gospodje odborniki, pristaši augsburške veroizpovedi, da bi se stvari bolje ohranile v prihodnjem spominu, vse zapisali in vsaki deželi poslali enake koncepte z lastnoročnim podpisom in pečatom sub dato v Briicku na Muri dne 9. februarja leta 1578... Nekaj značilnosti Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske Odlična osvetlitev naše zgodovine Branko Reisv Leta 1689 je izšlo v Niimbergu največje in najpomembnejše delo Janeza Vajkarda Valvasorja Die Ehre des Herzogt-hums Crain (Slava vojvodine Kranjske), ki obsega 3532 strani razdeljenih v 15 knjig, vezanih v 4 dele s številnimi slikami. Pri izdaji je sodeloval kot urednik in pisec nekaterih besedil Erazem Francisci, s pravim imenom Erasmus v. Finx, takrat priljubljeni nemški poklicni pisatelj. Pregled vsebine tega knjižnega kolosa daje vtis, da je snov razdeljena neorgansko in mestoma brez medsebojne logične zveze. V resnici pa je urejena po vnaprej natančno zasnovanem načrtu. Ta je povzročil, da so stvari, ki bi spadale skupaj, obravnavane po posameznih vidikih na različnih mestih. Opisani način razdelitve snovi nekoliko otežuje uporabo dela. Francisci je svojo uredniško nalogo opravil vestno in prizadevno. Zal pa pri svojih sestavkih in ekskurzih, ki jih je vključeval v delo, ni šel prek ustaljenih pojmovanj. To in °no Valvasorjevo trditev je skušal z najboljšim namenom podkrepiti oziroma upravičiti 2 navajanjem podobnih primerov in zgodb iz druge literature, vendar je vsa knjižna modrost, ki jo je natrpal v delo, danes povečini brez vrednosti, čeprav Francisciju sicer ne moremo odrekati velikega knjižnega znanja. Poglavitna njegova zasluga je, da je obširno snov dosledno razporedil, opremil z naslovi, marginalija-mi, navedbo virov, prelil v razmeroma dobro nemščino in s tem dosegel, da je Slava vojvodine Kranjske še stoletja ostala živo in razumljivo branje. Glede na razlike, ki se vendar kažejo pri jeziku, pa je težko z gotovostjo reči, kolikšen je Pranciscijev jezikovni delež Pri posameznih knjigah. Toda v največjo zaslugo moramo Francisciju šteti, da je s svojo ekspeditivnostjo bistveno pripomogel k hitremu izidu Slave ali morda sploh k njeni realizaciji. V splošnem torej lahko rečemo, da je kljub nekaterim danes manj pohvalnim značilnostim opravil zahtevno uredniško delo v najširšem pomenu besede, ki ima za nas in našo zgodovino trajno vrednost. Kritika pa ne zadele Franciscija zaradi jezika in sl°ga, temveč zaradi prazno-yernih nazorov, ki jih je skušal v delu uveljaviti, metode Ureditve snovi in zaradi njenega razširjanja z ekskurzi in opombami, kar je napravilo celotno delo še bolj nepregledno. v. letu 1686 do jeseni 1689 so mli štirje deli z intenzivnim studijskim naporom Valvasorja in Franciscija pripravljeni 2^ natis. Če je Valvasor leta lb»4 in 1685 še potoval po do-movini in raziskoval zlasti naravne znamenitosti, je v na-slednjih letih o tem manj poročil, gotovo pa je presedel, K°t pravi Francisci v uvodnem Poročilu bralcu, »marsikdaj P°l noči ali vso noč« v svoji prjjižnici med zgodovinskimi °uanti in mnogo dni v najra-^cnejših arhivih med diplomami, protokoli, poročili, pogodbami, pismi, spomini, kro-mkami, dnevniki, turnirskimi Knjigami in drugimi listinami najrazličnejše narave. Ugotoviti je mogoče, da prvi Qel Slave vojvodine Kranjske gajema dogodke vključno do ota 1686, Francisci pa je tu pi-*aI opombo še oktobra 1687, J^ugi del seže v VIII. knjigi že jj? 29. avgusta 1688, takrat je i ll Valvasor namreč na Kumu, akor poroča, v tretjem delu govori avtor nekajkrat o prete-*lem 1688. in tudi o 1689. letu, pedtem ko je v četrtem delu sploh v celotni Slavi vojvo- Jne Kranjske zadnji omenje- ni dogodek iz julija 1689. leta. Očitno je, da so prvemu delu, ki ima s 15. aprilom 1689 datirano posvetilo deželnim stanovom, v krajših presledkih sledili ostali. Tudi poročevalec v Acta Eruditorum, v prvem znanstvenem časopisu Nemčije, ocenjuje prvi del še v novembrski številki 1689, drugi, tretji in četrti del pa skupaj v marčni številki 1690. Šele v tem zadnjem Valvasorjevem delu je stopila beseda izrazito v ospredje in so bile slike bolj v ponazoritev besedila. Čeprav je latinščina takrat še prevladovala kot jezik znanosti, se je Valvasor od vsega začetka odločil za nemški jezik. Med tehtne vzroke za tako odločitev sodi gotovo tudi dejstvo, da latinščine, kot sam izjavlja v pismih Kraljevi družbi, ni dovolj obvladal. Poleg praktičnih pa so govorili za tako odločitev najbrž tudi načelni razlogi. Tako kot kasneje prosvetljenci je pisal za široko publiko in v modernem jeziku. Če poskušamo označiti Valvasorjev nemški jezik in slog, kolikor to pač dovoljujejo oziroma omogočajo Franciscijevi posegi v besedilo, moramo z veliko vnemo in ljubeznijo do domače zemlje. V tej vnemi je šel Valvasor včasih celo nekoliko predaleč in od tod pretiravanje in idealiziranje. Tako je nastalo vodilno delo naše historiografije in historični vir, v katerem je sicer za današnjo rabo dosti odvečnega, kljub temu pa je zakladnica vsakovrstnih podatkov. In čeprav po svojem konceptu omejeno na kranjsko deželo, je delo tristo let neponovljena »enciklopedija Slovenije«, v kateri je avtor zbral toliko gradiva za spoznavanje življenja in zgodovine Slovencev, da je koristil celotnemu slovenske- Valvasorja proglasiti za upoštevanja vrednega prozaista. Njegovi pokrajinski opisi so v okviru dobe pomembni zaradi svoje naravnosti. Po svojem načinu se približujejo modernim prikazom pokrajine. Posebno skrb je Valvasor seveda posvetil opisu gradov kakor tudi deželnih prebivalcev. Tu in še ponekod je njegova beseda realistična, bogastvo izraza in jezika pa kaže mestoma skoraj pesniško čustvovanje in darovitost. Valvasor je s Slavo vojvodine Kranjske posegel na razna strokovna področja in z vseh vidikov opisal svojo domovino. Take knjige ne premore zlepa katera dežela v tistem času. Z opisom Kranjske kot osrednje slovenske pokrajine, ki je takrat obsegala še del Istre in Primorja, z opisom hrvaških, slovenskih in primorskih krajev ob turški meji in tudi z opisom Koroške je Valvasor podal vsestransko podobo precejšnjega dela današnje Slovenije in njene soseščine v drugi polovici 17. stoletja, to je, na prelomu dveh dob, ko so se končali časi verskih bojev in ko je bila dokončno odvrnjena turška nevarnost ter se je obetalo mirno, v gospodarski napredek usmerjeno življenje in s tem spremembe, ki jih tak napredek prinaša. Slava vojvodine Kranjske že naznanja moderne raziskovalne metode, predvsem pa je sestavljena mu narodu pri oblikovanju v zavestno narodno skupnost. Glede na zvrst svojega dela Valvasor, z izjemo tega, kar je naredil Janez Ludvik Schonle-ben, pri nas nima predhodnika, začenja, kot večkrat poudarja, sam in na svoj način. Kot zgodovinar po širini koncepta presega svojo in še dosti kasnejšo dobo. Običajno so se namreč zgodovinopisci od prvih začetkov in vse do konca 18. stoletja zanimal izključno le za dogodke politične in vojaške narave, torej za »velike« in »izredne« pojave človeške preteklosti. Za Valvasorja pa je osnovno gibalo vsestranko predstaviti svojo domovino tujemu bralcu in zunanjemu svetu, sodobniku in potomcu. Predstaviti torej svojo domovino v preteklosti in sedanjosti, dosežke človeških rok in uma ter znamenitosti njene narave. Značilno je, da mu ni bilo za učenje disputacije, ampak se je obrnil k primarnim arhivskim virom kot neposrednim zapisom dogajanj. Za tedanje razmere in možnosti jih je uporabljal izredno intenzivno ter so mu bili, tako kot v naravoslovju avtopsija, najzanesljivejša opora pri ugotavljanju objektivne zgodovinske resnice. Toda, kakor pravi sam, iz vsega ni nameraval napraviti bodisi splošnega ali specialnega zgodovinskega dela. Bilo mu je jasno, da bi to preseglo njegove moči. Za tako delo tudi še ni bila izdelana ustrezna metodologija. Ustvariti je hotel le zgodovinski repertorij, v čemer je podoben sodobnim in celo kasnejšim znanstvenim tokovom. Valvasor ostaja v strukturi zgodovinske vede in njenem metodološkem razvoju v okviru svojega časa na stopnji pripoveduj očega ali opisuj očega (deskriptivnega) in poučnega (pragmatičnega) zgodovinopisja, ki se pri njem prepletata. Kot samonikla in prodorna osebnost pa poveže v posameznih primerih elemente kritike in historizma v zametke kasnejšega razvojnega (ge-netičnega) zgodovinopisja, ki pa se je začelo izrazito uveljavljati šele s prosvetljenstvom in francosko meščansko revolucijo. Pri Valvasorju so bili seveda elementi historizma, izvirajoči iz spoznanj humani-zna in reformacije, in s tem povezano vedenje o družbenem razvoju še zelo skromni. Odločilna je bila spodbuda, ki jo je črpal iz napredka naravoslovnih znanosti kot najpomembnejšega duhovnega preobrata 17. stoletja. Učinki tega preobrata se kažejo tudi na področju proučevanja človeške družbe, ki tako zajame poleg politične in vojaške zgodovine še druge oblike človekovega življenja in delovanja v preteklosti in sedanjosti. Valvasor pa ni le zgodovinar, starejše in prvotnejše je pri njem nagnjenje do matematičnih in naravoslovnih ved. Svoje najstarejše načrte, proučiti in prikazati naravne znamenitosti svoje domovine, je realiziral v več knjigah Slave vojvodine Kranjske. Tudi tu je mnogokrat prvi raziskovalec in poročevalec. Valvasorjevo delo je torej kompleksno in heterogeno. Kakor preteklost sta mu važni sedanjost in preteklost, kakor zakoni in znamenitosti narave tako ga privlači umetnost, v vsem svojem delu in bistvu je polihistor v najboljšem pomenu besede. Janez Vajkard Valvasor je edini pri nas, ki ga moramo izvzeti iz splošne ugotovitve, da začetek modernih naravoslovnih znanosti v njegovem času ni imel odmeva v slovenskih deželah. V tem pogledu je izjema, ki gre v korak z razvojem znanosti, v okviru zgodovinopisja pa stoji na začetku mo- dernega znanstvenega zgodovinopisja pohumanistične smeri. V naslednjih desetletjih so Valvasorjeve rezultate uporabljali pomembni evropski kartografi in sestavljalci in avtorji priznanih enciklopedičnih in drugih del. S svojim delom je bolj kot katerikoli pisatelj ponesel vednost o nas v svet. Uporabljali in deloma nadaljevali so Valvasorja tudi pisci širših in pokrajinskih topografij. Sicer pa doma še prek srede 18. stoletja, z izjemo kartografa Janeza Dizme Florijan-čiča in raziskovalca Cerkniškega jezera Franca Antona Steinberga, na njegova dela ni bilo močnejšega odziva. V novi znanstveni družbi v Ljubljani, v Akademiji operozov, ustanovljeni prav v letu Valvasorjeve smrti, so prevladali drugačni ideali. Bilo je potrebno skoraj stoletje razvoja, kajti šele prosvetljenci so bili sposobni doumeti Valvasorjevo pravo vrednost, o čemer pričata zlasti Baltazar Hacquet in Anton Tomaž Linhart. V obdobju romantike in realizma v prvi polovici in sredi 19. stoletja je Valvasor veljal mnogim za edino in neoporečno zgodovinsko avtoriteto, zato so iz njega pogosto tudi nekritično črpali. Vedno bolj pa je postajal tudi klasik, mejnik in pojem v zgodovinopisju, znan ne le izobražencem, ampak največjemu številu ljudi iz vseh slojev. Z razvojem moderne zgodovinske znanosti so mu nekateri začeli očitati nezanesljivost po zgodovinski in naslonitev na zastarele vzore po umetnostni strani. Pogosto so bili ti očitki neutemeljeni, saj so kritiki bogato Valvasorjevo delo presojali po svojih merilih in torej zahtevali od njega več, kot mu je omogočal čas, v katerem je deloval. Bolj zgrešeno pa je vplivalo neznanstveno naziranje, ki je v Valvasorju gledalo zastopnika fevdalne, duhovno in družbeno zastarele preteklosti in človeka, ki ni bil povezan z nacionalnim razvojem ljudstva, med katerim je živel, ker je bila njegova miselnost plemiška in njegova beseda nemška. Razlogi za takšno naziranje so bili v stopnji slovenskega družbenega razvoja. Njegovi protagonisti so bili docela zavzeti s svojimi ozkimi problemi in nesposobni, da bi vanj vključili vse, kar je na slovenskih tleh zraslo pozitivnega. Dalje jim je bil Valvasor kot plemič in zemljiški gospod simbol tistega z deželo povezanega sloja, ki je bil do konca avstrijske monarhije močan nasprotnik slovenskih teženj po integraciji. Počasi pa je zorenje ob dogodkih in pričah zgodovine le premagalo ta aprioristična in odklonilna stališča. Resnica je namreč drugje. Valvasorjevo delo moramo presojati po tedanjih zgodovinskih razmerah in kulturnih zmogljivostih. Kot takšno je izraz naše povezanosti z evropskim prostorom in kulturne odprtosti, dokaz naše ustvarjalne moči in odlična osvetlitev naše zgodovine. Po drugi strani pa je njegovo obsežno delo tudi spomenik izredne znanstvene vneme, požrtvovalnosti in ljubezni do domovine. Razmeroma številne kasnejše izdaje, priredbe in prevodi Valvasorjevih del tudi na ta način zgovorno pričajo, kako neizčrpni in vedno sodobni so plodovi njegovega ustvarjalnega duha. In kakor bralci in pisci že tristo let zajemajo iz Valvasorja po svoji potrebi in preudarku, tako bodo tudi prihodnje generacije našle v njegovem delu nove elemente ter jih času in stopnji razvoja znanosti ustrezno uporabljale, osvetljevale in razlagale. Marko Elsner Grošelj Pesnik, živi v Kranju, je prve pesmi objavil v subotiški reviji Mi mladi leta 1976. Še istega leta je izšla njegova pesniška zbirka Pesmi za triangel, v kateri sta objavila pesmi tudi Janez Sagadin in Lojze Tr-šan. Leto kasneje je izšla njegova samostojna pesniška zbirka Piano klavir. Pesmi, črtice in novele je objavljal v slovenskih literarnih revijah, kot so Dialogi, Sodobnost, Problemi, Samorastniška beseda, Mentor in v časopisih - Naši razgledi, Književni listi v Delu, sobotni prilogi Dnevnika ter na Radiu Ljubljana, Maribor, Radiu Študent in Radiu Beograd. Udeleževal se je različnih pesniških srečanj po Jugoslaviji, veliko je imel pesniških nastopov po Sloveniji. Pred dvema letoma je izšla njegova zadnja pesniška zbirka Smeh konj, po kateri je nastala v Cankarjevem domu tudi predstava Znotraj zunaj. V tisku je nova pesniška zbirka Odpoljubljeni, ki naj bi še letos izšla pri založbi Obzorja Maribor. Izbor pesmi za Literarna snovanja je iz ciklusa Gora nove pesniške zbirke Tišina zate. Vse, kar lahko storim, je to, da ljubim! Prav nič se ne spreminjaš, gora. In jaz? Res ostajam kot prej? Kot nedotaknjena kanopa, pokopani ostanek mumije, nekdanji. Namišljeni 21. stoletja. Isti. Telesen brez telesa, tihoten v tem, vsakem jutru, ki še pride. Za belo mejo. Negotov tudi v smrti, »Zakaj nisem rekel tiste besede, ki bi odvezala črne gazele in bele leoparde, morske lastovke, samice?« Z bolečino in olajšanjem, ki spremlja coklaste noči. Kantata, božja pesem. Stari, ki z grozovitimi obrazi in križnimi instrumenti branijo svoj edini smisel. Spet se noč razliva v rumenini. Gora, sprašujem, najina bolečina ni odvzeta ob navdušenju in čistem veselju. Sprašujem, ker bi to bila norost, kristusova podoba. Nietzsche brez besede. II Med prenehanjem in prihodom je bližina, daljava odhoda. Ždimo pod velikimi skalami, posrebreni od pobeglih nibijskih lun. Lomljivost svetlobe je okrogla, pravijo, zemeljski sij božanstva, poslanci, ki mu ne verjamemo več. Gora, ti veš. Od reke do hiše. Oblečena v harlekinski plašč, pogleduješ za zgubljenostjo. Kako se orel ugnezdi in razkosa boke senc, počitek za oba in za tvoje skale. Ljubim tvoje odseve, bolj mrzle od porcelanastih držal, ki jih nese oblak, tvojo izmerjeno držo, ki potegne vase in na tvoje grebene. Tišina je preveč. Zelo lahka si, gora, v sinjem. III Jaz, ki jo gledam, pejsaž, v naročju skrito rožljanje motiva, z očmi, steklenimi v trebuhu. Jaz, ki jo zaman spremljam v zapuščenem in odkrivam zlate orehe v njenem smeljaju. V prižetih rokah, ki me tolažijo. Sever je kot britev, enak spodnesenemu, zapuščajoč toplokrvno idilo odtekajočega, trpno. Gora, vem za njeno ime, ki me prerašča in zaprta v gori lovi svoj ostri odmev. Modri diamant sile zemlje. Ozki prostori selitev. Zamrznjeni dotik v obrazu, nad prepadi spodnjega doma. Hoja bo zaman, v razdra- žljivosti vrat. O, Bog, kako sva sama. IV Neznana gora, pijan sem od tvojih čarov, pijan od bleščave in vabljenja, čuvar neznanih pašnikov, plenilec, ki sem ti zaupal skrivnost prerokbe in posutih zvezd, da bi postala svetloba v sedlu gore. Hrepenenja ne potešim, izbrizgana semena. Zaspanost monsuma, mleko, ki sem ga ukradel ženskam. Ti boš vedno. Nobeno zaklinjanje te ne umolkne v poslušnost, nobena deviška prisega nagega kamna ne. Vzvišenost diha same ljubezni, ali ničesar. EPITAF DANES V zgoščinah in razredčinah se ladje ustavljajo in zbirajo, nebu odprta, nederja našega potovanja, zemlji, v samotnosti pri porajanju, čez obsidijan. V zgoščinah in razredčinah lovci iščejo svoj labodji plen, in jelene v prosojnosti. Tukaj so lovci. In tukaj so v svoji neulovljivosti, zrtja nečesa ženskega, jeleni. V zgoščinah in razredčinah se dogajajo nasprotne stvari, z nasprotnega brega. Reka, ki teče iz poželjivosti k hiši (visoko obzorje ju loči), molči. V zgoščinah in razredčinah, v belem zajeto, odpiram oči, gledam. V čudni zmirjenosti, z vsem kar prihaja in skoz najino pripustitev zapušča sledi, in veliko ljubezni. Polona Skrinj ar je mlada slovenska pisateljica, rojena 1946. Živi na Zg. Lipnici pri Radovljici, zaposlena pa je v Iskri Upnica. Sprva so pod njenim pisateljskim peresom nastajale ljudske igre, črtice, novele. Objavljala je v Pisani njivi - literarni prilogi Kmečkega glasa, v reviji Otrok in družina, v Naši ženi, v Obzorniku Prešernove družbe. Pripravljala je pravljice za lahko nočna ljubljanskem radiu, sodelovala v literarnih radijskih nokturnih. Nekaj njenih del za otroke je bilo prevedenih za beograjski list za otroke Zmaj. Leta 1982je izšla njena prva knjiga Pavla, nato pa je vsako leto izdala še po eno knjigo. Njen dosedanji pisateljski opus obsega naslove Črni človek, Grenko brinje, Sence nad Raspokom, Beg in Plaz. V tisku je njena zadnja knjiga Čas za roparice, ki bo jeseni izšla pri Prešernovi družbi. Gre za izrazito delavski roman, v katerem opisuje socialne razmere mlade družine v sedanjem negotovem času. Odlomek iz tega še neobjavljenega romana danes predstavljamo gorenjskim bralcem. Našel jih je na divanu. Vse tri. Na kupu. Oblečene in obute. Pri Martininih nogah je stala natlačena potovalka. Zraven nje še dve polni vrečki cunj in paket papirnatih Molny plenic. Zazijal je najprej v Marto, v oba otroka, nato pa v kramo na tleh. »Stran gremo,« je izdihala Marta, ko njemu kar ni prišla beseda iz ust, »da ti ne bomo v nadlego, toliko, da veš!« Obrisala si je zatekle, rdeče obrobljene oči z zapranim robcem in z roko ostala na njih. »Kam greste? Zakaj? je planil, to je bilo zanj nekaj popolnoma nemogočega! Srce se mu je oglasilo kar naenkrat čisto v grlu. »Spet si bil s tisto babo.« je rekla Marta in potegnila robec raz oči, »čeprav sem ti takrat rekla, da naj bo to prvič in zadnjič! Če ne, bom šla!« »Le kako je zvedela... Od koga...« je besno pomislil, rekel pa mirno, začudeno: »Z babo, da sem bil? S kakšno babo! Bil sem... Pa kaj hudiča bi ti moral za vsak dan sproti povedati? Če me ni?« »Bila sta dva dneva!« se je zadrla Marta, da sta otroka zraven nje kar otrpnila in frcnila moker robec z naročja. »No, pa dva...« se je jezno vdal. »Pa kaj,« je zamahnil z roko, »zdaj sem tu! Kaj hočeš pravzaprav?« Skomignila je z rameni in se zagledala vanj. Z nekim upanjem. Da ji bo tako dobro lagal, da bo tisto verjela. Verjela in sprejela za najboljše. Da bo lahko ostala. Doma. Tam, kjer je. »A kaj hočem?« je prašala in se nagnila malo nazaj. »Nič! Samo mir. Zaradi otrok,« pritisnila ju je z divana predenj, »zaradi teh dveh mi gre! Pa ti ni nič več zanje ...« »Kaaj? Kaj si rekla?« Poskočil je, da se mu je zaletela slina. »Do otrok, da mi ni? zakaj hudiča pa misliš da delam? Zase? Kaj pa si sploh še lahko kupim? Privoščim? Ne vidiš, da že tri leta nosim strgane gate, strgane srajce in ene in iste čevlje! Kaj naj bi vam od te svoje plače še lahko dal? Kaj?« »Mene p'a ne vidiš, mene! Velikokrat se še do sitega najem ne. Da imate vi trije...« Marta je spet zavekala in tipala za robcem. Otroka sta se obrnila k nji in se zadrla skupaj z njo. Oba. V en glas. Bila sta že vsega sita. Kdo ve, od kdaj sta že takole sedela. »Daj jima jesti,« je zamrmral. Kot da tisto prej ni nič, »malega bom jaz previl. Zdaj bi moral že spat.« Dvignil je Dejana v naročje, toplo, mehko čustvo ga je ob tem obšlo, kar stiskal ga je in stiskal. Kakor toplo, volneno kepico. Mali pa se je drl. Na ves glas. Hotel je Marto in svojo stekleničko. Silil mu je iz naročja, že ves moker, slinast in zasolzen. Komaj ga je obdržal. Andreja, starejša, je potrpežljivo čakala. Odkcr je imela brata, je morala čakati. Če bo kaj pustil. Vdano je strigla z nožicami, če-veljce ji je Marta mimogrede potegnila z nog, in sesala palec. Ob tem se je rahlo zibala. V enakomernem ritmu sem in tja. Ze dolgo je ni nihče vzel v naročje. »Mogoče bi pa vsi Šli enkrat gor,« je začela spet Marta in zraven vmešavala bebimiks v mleko, »ne bi bilo slabo...« »Kam da bi šli?« je rekel in potegnil mokre žabice z otroka. Z rdeče, paradajzaste ritke. »Kaj za vraga ti je kar naenkrat stopilo v glavo?« »Na Jamniško sem mislila, da bi šli. Da bi nama kaj posodili. Stari mora imeti kaj prišparanega. Saj skoraj nič ne porabi. Od doma pa tudi nisem nič dobila. Nič!« »In to se spomniš zdaj po petih letih skoraj? Pa... Od kod naj pa vzameta denar? Od starostne penzije? Delati ne moreta več toliko. Zemlja tam, pa tudi nič ne da.« ^. »To je res,« je pokimala Marta in potisnila otroku dudo v usta. Vendarle že! »Kar imata lahko sproti zapravi France.« Malo jezno, malo žalostno je rekla to. Ker je bila resnica. France je bil tak, kot večina mladih. Zasvojen z motorji in diskom. »Andreja, ali ti nadrobim kruha v mleko ?« je rekel hčeri. Da bi se izognil pogovora z Marto. Zdaj , ko je načela, bo svoje mlela. Preklinjala in vmes govorila do jutra. Andreja je pokimala in vmes priskakljala k njemu. »Raje bi tisto, kar ima Dejan,« je rekla. Usta so se ji našobila v jok. »Tistega ni! Pa tudi ni več zate. Ti si že prevelika!« ji je dopovedoval in drobil suh kruh v osladkano mleko. »Ne dajaj ji toliko cukra! Gliste bo dobila!« Marta je hitro ujela, kako kopni sladkor z njene majhne zaloge. Prestrašeno je poskočila vmes, mednju in mu potegnila vrečko iz rok. Razočarana. Bila je skoraj prazna... »Ne vem, kaj bom... Ne vem, kaj bom...« je zamomljala in sedla z malim nazaj na divan. Zraven tiste potovalke. In vrečk. Zazibala ga je v naročju in se zagledala nekam v oguljene konice svojih starih čevljev.... »S to plačo ne morem nikamor več... In z mojo porodniško,« je rekla potiho. Pogledala je otroka in ga položila vznak. Nič ni odgovoril na to. Ker ni imel kaj. Pravzaprav je bil po svoje vesel. Teh Martinih skrbi. Pozabila je na Refiko! »Še malo, pa bom morala na šiht,« je mlela svoje, »nazaj, za mašino. Če bo še prostor tam. Če ne, bom morala drugam. Slišala sem, da jih premeščajo. Sem in tja. Da ni več dela... Pa še pritožiti se nimaš kam...« »Ja? To pa nisem vedel,« je rekel. Vseeno malo z zanimanjem. »Saj obstaja nek zakon...« Hudiča, pa zakon! Preberi, če ne verjameš!« Stegnila se je do potovalke, jo odprla in potegnila ven pome-čkano zadnjo številko tovarniškega glasila. »Pusti, madonca...« je zavpil nad malim, ki mu ga je sit hotel potegniti iz rok, in stopil do okna. Počasi je črkoval. »Delavke v proizvodnji se ne strinjajo z načinom premestitve za čistilke. Ali so metle samo za delavce? Kaj pa tisti, na režiji? Stanje v tovarni je nevzdržno, ker se od obljub in nedela ne more živeti! Predlagamo ukrepe družbenega varstva, to pa zato, ker našemu vodstvu ne zaupamo več, ker je nesposobno, neresno in nezrelo. A., dne 15. 8. 1988.« Spodaj so bili podpisi. Vseh delavk v proizvodnji. Protestno pismo naj M bilo odposlano pred nekaj tedni... »Zasrale se boste mojstrom. Drugega nič,« ji je rekel, ko je prebral in papir pomašil nazaj v potovalko. »Samo sebi boste škodile s takimi rečmi...« »Če je pa vse res. Plača za tisto delo je pa dvajset milijonov!« »Zdaj na porodniški, še toliko nimaš!« Marta je vstala, odrinila Andrejo, ki je nekaj silila vanjo in začela hoditi sem in tja. Drgnila je bele, suhe komolce in razmišljala. Koliko ji bo ostalo za to, koliko za ono. Koliko bo stala Andreja v vrtcu, koliko Dejan v varstvu. Če ga bo sploh dobila. Od samega prekletega računanja je bila že čisto izgubljena. Izmozgana. Domov ga je poklicala zaradi čisto drugih stvari, zdaj pa je tisto ostalo zadaj. Ni bilo najhujše. Ni bilo tako hudo, kot to, zadnje. Preživeti. Potuhnil se je v svoj kot in legel. Kaj pa naj bi? Andreja je od nekod prinesla lego kocke, jih raztresla po tleh in se začela igrati-Dejan se je prevračal po divanu, stegoval rdeče, zalite ročice v zrak in cvilil. Vesel. Bil je suh in sit. Marta se je počasi sklonila k potovalki. Nekaj je zamrmrala sama pri sebi in jo odvlekla v sobo. Tam je svoje reči razložila spet nazaj na police. Spraznila je tudi obe vrečki in vrgla plenice na posteljo. Njemu pred noge. Nekaj časa je še gledala okoli sebe, kakor da bi nekaj pozabila, potem pa se je naslonila na posteljo in občepela na nji. Se sama ni prav vedela, od česa je tako zmatrana. Njega, ki je bil zleknjen na drugi srani, še pogledala ni. Pa ni spal! Tudi dremal ni! Stremel je nekam v strop in odganjal zoprne misli. Trudil se je, da bi ob tem privabil k sebi Refikin obraz. Ni mu uspelo! Tu, doma, je bilo vse drugače. Počutil se je, kakor da se mu strop sesipa na puklo. Ga duši. Ugonablja. Tu ni bilo nič lepega več. Nič! Kaj če je Marta odnehala. Tisto spregledala in prestavila na drugič! Vse drugo pa je ostalo... Zoprni vsakdan! Šiht in pust dom. Otroka, Marta, tarnanje. Draginja. Nesigurnost. Ogroženost. Skrbi, kaj bo jutri... Toliko stvari je stalo med njima, da se kratko malo nista mogla več najti. Biti sproščena. Misliti nase. Ne, Refika ni bila kriva! Ob vsem tem čisto nič. Vstal je, kot'bi se znenada nečesa spomnil, pa stekel iz sobe in naprej ven. Mimo presenečene osuple Marte. Da bi bil sam. Hodil je okrog do večera. Ne da bi prav vedel zakaj. S težkim< nesigurnim korakom. Tak se je tudi vračal. Še bolj zbegan in nebogljen. Ko je vstopih so že vsi spali. Sreča! To je bilo edino, kar je ta dan sprejel z olajša njem in veseljem. Naslednji dan je težko delal. Komaj je naredil normo. Mašin^ okoli njega so še bolj bučale, sodelavci so se mu zdeli še bolj zoprn* in pikri. Iskal je človeka, s katerim bi se kaj pogovoril. Pa ni bilo **j tistega nič! Kot bi vsak gledal le še sebe. Svoje težave. Kar naenkrat se je počutil samega, zapuščenega in nesposobnega tudi. Delo je zasrali Spregledal je mero! Mojster je tulil, klatil z rokami pred njirn in poskakoval. To je bilo vse, kar se je še vrtelo okoli njega. Vpit]e' Zmerjanje in vpitje. S šihta, domovgrede, je stopil na pivo. Tešč. Stopilo mu je v glavo. Ko je popil drugo, je bilo že bolje. Po tretjem je šel. Petek, 19. maja 1989 / TELEVIZIJA, RADIO, KINO 11. STRAN (^JI^KMJ©IMQLAS TVSPORED PETEK 19. maja 10.00 Video strani 10.10 TV mozaik 10.10 Tednik 11.00 Alpe-Jadran 11.30 E. Drezeszkovva: Ob Njemnu, poljska nadaljevanka 12.25 Video strani 16.20 Video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Tednik, ponovitev 17.35 Alpe Jadran 18.05 Video strani 18.10 Propagandna oddaja, Video strani, Spored za otroke in mlade 18.30 Safari, češkoslovaška nadaljevanka 1900 Risanka 19.10 TVokno 1914 Naše akcije 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 V hribih se dela dan... 20.35 Druga godba 88 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Detektiva iz Miamija, ameriška nanizanka 21.45 Propagandna oddaja 21.50 TV dnevnik 3 22.00 Ladja svetilnik, ameriški film 23.30 Video strani II. program TV Ljubljana 16.45 Festival JRT Neum 89 16.45 Starčki, oddaja za otroke 17.15 Profesionalec, dokumentarna oddaja 17.50 Znanost in mi 18.35 Pisanica, oddaja za otroke 19.00 Ded, dokumentarna oddaja 1930 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Žarišče 20.35 Premor 21.45 Festival JRT Neum 89 22.45 Propagandna oddaja 20.55 Spor, TV drama 22.05 Poročila 22.10 Festival JRT Neum 89 22.15 Ponosna pol, TV drama 23.40 Propagandna oddaja 23.45 Alternacije, zabavna oddaja _ _TV Zagreb I. program 8.20 TV koledar 8.30 Oddaja za otroke 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.40 Poročila 12.50 Prezrli ste — poglejte 14.40 Nočni program, ponovitev 16.40 Prezrli ste poglejte 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Oddaja za otroke 18.05 Številke in črke: Kviz 18.25 Narodna glasba 19.10 Vreme 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Detektiva iz Miamija, ameriška nanizanka 20.55 Večer v klubu z Reljo Bašičem, zabavna oddaja 21.40 TV dnevnik 3 22.00 Oddaja iz kulture 23.00 Nočni program 1.00 Poročila SOBOTA 20. maja: 8.00 Video strani 8.10 Otroška matineja: Radovedni Taček: Jama 8.25 M. Čanak: Čirule čarule 8.35 Periskop 11.05 Izbor tedenske programske tvornosti 11.45 Video strani 15.30 Video strani 15.40 Videogodba, ponovitev 16.25 Propagandna oddaja 16.30 TV dnevnik 1 16.45 ZBIS: Roža čudotvorna, poezija jugoslovanskih avtorjev 18.05 Harrv Langdon, močan človek, ameriški film 18.30 Naš edini svet angleška dokumentarna serija 19.05 Risanka 19.20 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.15 Propagandna oddaja 20.20 Žrebanje3x3 20.30 J. Susan: Dolina lutk, ameriška nadaljevanka 21.15 Propagandna oddaja 21.20 Ex libris 22.20 TV dnevnik 3 22.30 Ogledala, ameriški film 0.05 Video strani 11. program TV Ljubljana 15.15 Kako biti skupaj 15.45 Narodna glasba 17.15 Liga mladih lingvistov, zaključna slovesnost 18.30 Jugoslovanski pokal v odbojki (m) — Jugoslavija : Bolgarija, posnetek 19.00 Jugoslovanski pokal v odbojki (ž) — Švica : Jugoslavija, posnetek iz Mladenovca 19.30 TV dnevnik 20.10 Propagandni program 20.25 Festival JRT Neum 89 21.30 Filmske uspešnice 23.00 Satelitski programi — poskusni prenosi I. program TV Zagreb 8.50 TV koledar 9.00 Izobraževalni program 9.15 Oddaja za učitelje 10.00 TV gledališče 10.30 Prezrli ste — poglejte 14.30 Narodna glasba 15.00 Sedem TV dni 15.45 TV dnevnik 1 16.00 Mladinski film 17.30 Volčja koža, ponovitev TV nadaljevanke 18.30 Dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.15 Festival JRT Neum 89 21.10 Annie Hali, ameriški film 22.00 TV dnevnik 3 23.05 Nočni program 1.05 Poročila NEDELJA 21. maja: 9.20 Video strani; Otroška matineja 9.25 Živžav 10.15 Safari, češkoslovaška nadaljevanka 10.45 J. Susan: Dolina lutk, ameriška nadaljevanka 11.30 Videomeh 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Video strani 14.15 Rdeča črta 7000, ameriški film 16.25 Propagandna oddaja, Video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Kvartet, angleški film 18.20 Radovan Gobec: Pastirček, glasbena igrica za otroke 18.45 Risanka 18.55 EP, video strani 19.00 TV mernik 19.15 TV okno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.15 Propagandna oddaja 20.20 Ptice pod nebom, nadaljevanka TV Ljubljana 21.30 Propagandna oddaja 21.40 Zdravo 23.10 Video strani _II. program TV Ljubljana 9.00 Danes za jutri, oddaja TV Zagreb 10.00 Beograd: Zračni miting ob dnevu vojnega letalstva, prenos 13.30 Satelitski programi— poskusni prenosi 14.30 Bruselj: EP v gimnastiki, prenos 16.30 Rim: Finale GP v tenisu, vključitev 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Ptice na Kosovu: Posiljevalci in posiljeni, dokumentarna oddaja 20.45 Festival JRT Neum 89, posnetek zaključnega večera 21.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 22.45 Športni pregled _TV Zagreb I. program 9.20 9.30 11.00 12.00 12.30 13.00 14.10 16.20 16.55 18.45 19.10 19.30 20.00 20.50 22.20 22.40 0.40 Poročila Otroška matineja Kmetijska oddaja Do Baške, potopis Družinski magazin, izobraževalna oddaja J. Dieti: Veliko sedlo, češkoslovaška nadaljevanka Nedeljsko popoldne Potopis Da, Giorgio, ameriški film Risana serija TV sreča TV dnevnik Gospa ministrica: Bilateralni odnosi, TV nadaljevanka Pomladna simfonija, nemški film TV dnevnik Nočni program Poročila PONEDELJEK 22. maja: 10.00 Video strani 10.10 Mozaik 10.25 Zrcalo tedna 12.25 Video strani 16.20 Video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Mozaik, ponovitev 18.15 Video strani 18.20 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 J. Bjornkjaer: beg v Španijo, danska drama TV BG 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Osmi dan 21.50 TV dnevnik 3 22.00 Antologija slovenske violinske glasbe 23.00 Video strani _II. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski programi -poskusni prenosi 17.45 Po brezkončnosti sveta: Azija, izobraževalna oddaja TV Zagreb 18.15 Svet športa 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Žarišče 20.35 Po sledeh napredka 21.05 Videogodba 21.40 Svet na zaslonu 22.20 Satelitski program -poskusni prenosi _TV Zagreb I. program 8.20 TV koledar 8.30 Otroci, pojte z nami, oddaja za otroke 8.45 Sedmi veter, oddaja za otroke 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste - poglejte 15.00 Sedmi veter, oddaja za otroke 15.15 Nočni program, ponovitev 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Veliki kormoran — veliki vodomec, izobraževalna oddaja 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 TV drama 22.05 TV dnevnik 3 22.25 Nočni program 0.25 Poročila TOREK 23. maja: 10.00 Video strani 10.10 Šolska TV 11.05 Šola tenisa 11.15 Angleščina, 10. lekcija 11.40 Video strani 16.20 Video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 TV Mozaik, šolska TV, ponovitev 18.15 Video strani, Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 A. Scott: Senca na soncu, angleška nadaljevanka 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Omizje 23.00 TV dnevnik 3 23.10 Video strani II. program TV Ljubljana 17.00 18.45 19.30 19.55 20.00 20.05 20.35 20.35 21.35 Satelitski programi — poskusni prenosi Ropot, ponovitev TV dnevnik Propagandna oddaja Žrebanje lota Žarišče Umetniški večer Nalezljivi smeh, francoski dokumentarni film o Bourvillu Pri »Dobri kapljici«, francoski film TV Zagreb I. program 8.20 9.00 10.30 10.35 12.30 TV koledar TV v šoli Poročila TV v šoli Poročila RADIO PETEK, 19. maja: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program glasba - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 11.05 2a starejše občane - 12.00 Poročila - na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Gremo v kino -15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Tone Peršak: smrtna Ufa - 23.15-4.30 Nočni program -glasba SOBOTA, 20. maja._ Pn/i program 4-30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.00 Poročila in Dnevni koledar - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otrdci - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Jezikovni pogovori " 10.05 Kulturna panorama -jI 05 Prizma optimizma - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 14.00 Poročila - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Mer-kurček + EP - 15.15 Radio da- nes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno - 19.30 Obvestila in zabavna glasba 1945 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Koncert iz naših krajev - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Večeri slovenskih skladateljev zabavne glasbe - naši poustvarjalci -23.05 Literarni nokturno - Miroslav Toholj: Pes v goreči sliki -23.15-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 21. maja: Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.00 Poročila 8.05 Radijska igra za otroke - Medvedka s pentljo - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja -10.35 Nedeljska reportaža -11.03-16.00 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtr-ca domačih - 17.00 Poročila -17.30 Humoreska tega tedna -Franz Hiesel: Elzica moja - 18.05 Priljubljene operne melodije -19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno Peter Gudelj: Pesmi 23.15-04.30 Nočni program, glasba PONEDELJEK, 22. maja: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 6.00 Poročila - 7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Glasbena lepljenka - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Izbrali smo... Handla, Denzija in Havdna 12.00 Poročila - Na današnji dan 12.10 Minute z ansamblom Jo žeta Privška - 12.30 Kmetijski na- sveti - 14.02 Za mlade radovedneže - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.00 Poročila - 18.05 Pihalne godbe vam igrajo - 18.25 Zvočni signali - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Slavko Kvas: Besednjak kamenja - 23.15-4.30 Nočni program, glasba TOREK, 23. maja:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Človek in zdravje - 12.10 Pojemo in gode-mo - 12.30 Kmetijski nasveti -13.30 Čestitke poslušalcev -14.02 Znanje za jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z in strumentalnimi ansambli - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Odskočna deska -22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Herman Hesse: Piktorove preobrazbe 23.15-4.30 Nočni program, glasba SREDA, 24. maja: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glas- ba - 8.05 Za knjižne molje - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Oddaja o SLO - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Mehurčki - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Minute za jazz - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Francka Tron-kar: Oranžna jutra - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - ČETRTEK, 25. maja:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 12.00 Poročila - Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba -14.05 Jezikovna oddaja - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti -15.15 Radio danes, radio jutri -15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 18.05 Minute z novimi posnetki Greentovvn jazz bandom - 18.30 Zborovska glasba - 19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Robert Frost: Pesmi - 22.20 Iz naših sporedov -23.05 Literarni nokturno - Ivan Minatti: Veter poje - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 12.40 Prezrli ste — poglejte 15.15 Smilevevi ljudje, ameriška nadalj., 16.45 Izobraževalna oddaja 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Oddaja za otroke 18.05 Številke in črke, kviz 18.30 Znastveni grafiti 19.10 Vreme 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Žrebanje lota 20.05 Mutec, ameriški film 21.50 TV dnevnik 3 22.10 Kontaktni magazin 23.40 Poročila 23.45 Satelitski program SREDA 24. maja: 10.00 Video strani 10.10 TV mozaik 11.30 Video strani 16.20 Video strani 16.45 TV mozaik 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Osmi dan 17.25 Svet na zaslonu 18.15 Video strani 18.20 Portret Branke Jurca 19.05 Risanka 19.15 TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.10 Barcelona: Finale PEP v nogometu Milan : Steaua, prenos 22.25 TV dnevnik 3 22.35 Svet poroča 23.35 Video strani _II. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi— poskusni programi 18.30 Regionalni programi TV Ljubljana — Studio Maribor 19.00 Gvineha: Afriški baleti, dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Žarišče 20.35 Film tedna 22.40 Videonoč _TV Zagreb I. program 8.20 TV koledar 8.30 Otroški program 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TV v šoli 12.35 Poročila 12.45 Prezrli ste - poglejte 16.00 Coover proti Kenedvju, serijski film 16.45 Izobraževalna oddaja 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Otroški program 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Dokumentarni program 19.10 Vreme 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Filmski večer 21.35 TV dnevnik 3 22.55 Nočni program 0.55 Poročila ČETRTEK 25. maja: 10.00 Video strani 10.10 TV mozaik: Šolska TV 11.45 Video strani 16.20 Video strani, propagandna oddaja 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Mozaik, ponovitev 17.50 Video strani, Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 E. Orzeskowa: Ob Njemnu, poljska nadaljevanka 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Tednik 21.55 TV dnevnik 3 22.05 W. A. Mozart: Koncert za harfo in orkester 22.35 Retrospektiva jugoslovanskega filma Ciklus filmov Krste Papiča: Skrivnost Nikole Tesle 0.05 Video strani _II. program TV Ljubljana 9.00 Mladinski kanal 19.00 Čas, ki živi: Pionirski odred 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Žarišče 20.35 Mali koncert 20.45 Prisluhnimo tišini 21.25 Oči kritike 21.55 Mladinski kanal, vklučitev _TV Zagreb I. program 8.20 TV koledar 8.30 Nihče kot jaz, oddaja za otroke 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste — poglejte 15.10 Nočni program, ponovitev 17.10 TV dnevniki 17.30 Nihče kot jaz, serija za otroke 18.00 Številke in črke, kviz 18.20 Serijski film 19.10 Vreme 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Politični magazin 21.05 Videoklub 22.05 TV dnevnik 3 22.30 Nočni program 0.30 Poročila radio triglav Jesenice PETEK, 19. maja: 16.00 Pričetek programa - 16.05 Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna - 16.30 Domače novice - 16.45 Minuta za varčevanje z energijo - 17.00 Kamen spotike: Kaj se dogaja v jeseniškem Kovinarju - 17.45 Obvestila - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.40 Povabljeni ste -18.55 Zaključek programa SOBOTA, 20. maja: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.47 Zabavnoglasbena oddaja - 17.45 Obvestila - 18.00 Čestitke poslušalcev in obvestila in EP -19.55 Zaključek programa NEDELJA, 21. maja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili: Uničenje nemške postojanke v Gorjah - 11.30 Obvestila - 12.00 Nedeljsko popoldne - vmes čestitke poslušalcev. Minuta za varčevanje z energijo in EP PONEDELJEK, 22. maja: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 17.00 Aktualno - 17.45 Obvestila - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.15 Športni pregled - 18.35 Minute za resno glasbo - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa TOREK, 23. maja: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 17.00 Rekli so... - 17.30 S čajem ob pol šestih - 18.00 Če stitke poslušalcev in EP - 18.40 Novosti iz zabavne glasbe 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa SREDA, 24. maja: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice 17.00 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP -18.35 Novice iz narodnozabavne glasbe - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek pro grama ČETRTEK, 25. maja. 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 17.00 Turistična borza Radia Triglav 18.00 Čestitke po slušalcev in EP - 18.35 Vedno zelene melodije 18 55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaklju ček programa KINO ---KRANJ CENTER 19. maja:amer. film RAIN MAN ?b 15.30, 17.45 in 20. uri 20. maja amer. film RAIN MAN ob '5.30, 17.45 in 20. uri, amer. trda gotika POPER IZ MIAMIJA ob *2-15 21. maja amer. film RAIN MAN ob 14.30, 16.45 in 19. uri, amer. fi|m VROČA SRCA ob fl-15 uri 22. maja amer. film RA-'N MAN ob 15.30,17.45 in 20. uri, 23 maja amer. film RAIN MAN °t> 15.30, 17.45 in 20. uri, amer. a*cij. film CIVILNA PATRULJA ob 16., 18. in 20. uri 24. maja amer. fi|m RAIN MAN ob 15.30, ! /.45 in 20. uri, 25. maja amer. Tl|m RAIN MAN ob 15.30, 17.45 •n 20. uri -__STORŽIČ_ *mer, krim. film POLICIJSKA NASEDA ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika DEKLETA IZ TAXI- JA ob 20. uri, 20. maja amer. krim film POLICIJSKA ZASEDA ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika DEKLETA IZ TAXIJA ob 20. uri, 21. maja amer. karate film 9 SMRTI NINJE ob 16. uri, amer. krim film POLICIJSKA ZASEDA ob 18. uri, amer. trda erotika DEKLETA IZ TAXIJA ob 20uri, 22. maja DANES ZAPRTO! 23. maja amer. akcij, film CIVILNA PATRULJA ob 16., 18. in 20. uri, 24. maja amer. komedija NISEM NORA ob 16., 18. in 20. uri, 25. maja amer. karate film 9 SMRTI NINJE ob 16. uri, amer. komedija NISEM NORA ob 18. in 20. uri _ŽELEZAR_ amer. akcij, film RAMBO III ob 18. in 20. uri, 20. maja amer. akcij, film RAMBO III ob 17. in 19-. uri, amer. komedija NISEM NORA ob 21. uri 21. maja amer. akcij, film RAMBO III ob 17. in 19. uri angl. thriller BURNI PONEDELJEK ob 21. uri, 22. maja hongkong. film NINJA IN 13 KONDORJEV ob 18. in 20. uri 23. maja hongkong. film NINJA IN 13 KONDORJEV ob 18. uri, ka-nad. thriller ŽIVALSKI VRT PONOČI ob 20. uri, 24. maja amer. krim. film NAJETI POLICAJ ob 18.in 20. uri 25. maja amer. krim film NAJETI POLICAJ ob 18. uri, amer. komedija ZADNJA AMERIŠKA DEVICA ob 20. uri _DOM KAMNIK_ 19. maja NI KINOPREDSTAV! 20. maja amer. akcij, film RAM BO III ob 17. in 19. uri, amer. komedija NISEM NORA ob 21. uri, 21. maja hongkong. film NINJA IN 13 KONDORJEV ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika POPER IZ MIAMIJA ob 21. uri 22. maja amer. akcij, film TOP GUN ob 18. uri, amer. trda erotika POPER IZ MIAMIJA ob 20. uri, 23. maja amer. krim. film NAJETI POLICAJ ob 18. uri, amer. trda erotika POPER IZ MIAMIJA ob 20. uri 24. maja NI KINOPREDSTAVI 25. maja amer. thriller UJETNICE BETONSKE DŽUNGLE, amer. trda erotika POPER IZ MIAMIJA ob 20. uri TRŽIČ 19. maja amer.krim. film NAJETI POLICAJ ob 18. uri, amer. trda erotika POPER IZ MIAMIJA ob 20. uri 20. maja amer. glasb, film SRCE ZA ROČK N'ROL ob 17. in 19. uri, amer. akcij, fil SFX -MAŠČEVALEC ob 21. uri, 21. maja amer. glasb, film SRCE ZA ROČK N'ROL ob 17. in 19. uri, ŠVED. EROT. FILM ljubezenske sanje OB 21. URI 22. maja amer. ital film IZKUŠNJE LJUBKE VDOVE ob 18. in 20. uri 23. maja amer. komedija NISEM NORA ob 18. in 20. uri 24. maja NI KI NOPREDSTAV! 25. maja amer akcij, film RAMBO III ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 19. maja amer. akcij, film SFX -MAŠČEVALEC ob 17. in 20. uri 23. maja amer. akcij, film RAMBO III ob 19. uri KOMENDA amer. akcij, film GROM NA KOLESIH ob 20. uri ČEŠNJICA amer. glasb, film SRCE ZA ROČK N'ROL ob 20. uri _LAZE_ 19. maja amer. polit, thriller KOBILICA ob 19. uri DUPLICA 20. maja Šved. erot. film LJUBEZENSKE SANJE ob 20. uri 21. maja amer. akcij, film GROM NA KOLESIH ob 18. in 20. uri, 24. maja amer. trda erotika POPER IZ MIAMIJA ob 20. uri 25. maja angl. thriller BURNI PONEDELJEK ob 20. uri ___MEDVODE_ amer. akcij, film CIVILNA PATRULJA ob 20. uri KINO RADOVLJICA 19. maja hongkong. film LEGENDA O ZLATEM BISERU ob 20. uri 20. maja amer. film NEVARNA MAMA ob 18. uri 21.maja hongkong. film LEGENDA O ZLATEM BISERU ob 18. uri, avstralski film VROČE NOČI NA VLAKU ob 20. uri 22. maja av-stral. film VROČE NOČI NA VLA- KU ob 20. uri 23. maja amer. mm NEVARNA MAMA ob 20. uri 24. maja amer. film NEVARNA MA M A ob 20. uri 25. maja hong kong. film GUSARSKA PATRU LJA ob 20. uri BLED 19. maja amer. film BREZ MILOSTI ob 20. uri 20. maja amer film ŠOLA ZA STEVARDESE ob 18. in 20. uri 21. maja amer. film BREZ MILOSTI ob 18. uri, amer film VRAŽJI POLICAJ ob 20. uri, 22. maja hongkong. film LEGENDA O ZLATEM BISERU ob 20. uri, avstral. film VROČE NOČI NA VLAKU ob 20. uri 24. maja avstral. film VROČE NOČI NA VLAKU ob 20. uri 25. maja amer film NEVARNA MAMA ob 20. uri BOHINJSKA BISTRICA 20. maja amer. film BREZ MILO STI ob 20. uri 21. maja amer. film ŠOLA ZA STEVARDESE ob 18. in 20. uri 25. maja avstral. film VROČE NOČI NA VLAKU ob 20. uri GLAS 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Petek, 19. maja 1989 Bodo tudi petič plesali le eno sezono Vaterpolisti kranjskega Triglava, ki so bili lani izbrani za najboljšo športno ekipo kranjske občine, so si petič odprli vrata prve zvezne vaterpolske lige. Zadnji korak čez prvoligaški prag je bil storjen doma, v kranjskem letnem bazenu, vsi ostali pa v bistvu na tujem, v ljubljanskem zimskem bazenu, ker Kranj pravšnjega pokritega nima, pred močno okleščenim občinstvom, saj so le najbolj zagreti navijači odhajali iz Kranja v Ljubljano, v sami Ljubljani pa vaterpolo ni pretirano čislan šport. Če bi Triglav lahko igral normalno doma, pred svojim številnim občinstvom, ob vseh prednostih, kijih daje resnično domače igrišče, bi bil korak do prve lige lažji in ne bi bilo treba čakati do zadnjega kola, ko bi se lahko tudi, kar se v športu rado dogaja, kje zataknilo. Razlog "zdomstva" torej na eni strani povečuje uspeh kranjskega vaterpola, pri drugi strani pa ne sme biti vzrok zanikanja še vedno pogostih napak v igri, predvsem v napadu, saj je obramba redkeje grešila in večkrat prispevala, da so Kranjčani prinašali domov celo ali vsaj pol kože. Verjetno se ne samo meni, ampak večini ljubiteljev ter podpornikov kranjskega vaterpola zastavlja najprej eno, vendar bistveno vprašanje. Kranjski Triglav je bil doslej že štirikrat v prvi zvezni ligi in štirikrat doslej je plesal v prvoligaškem ritmu le eno sezono. Odhaja tudi petič na plesišče le za eno sezono ? Upam, da ne, saj bi bilo veliko kapitala, tako v denarju kot delu vrženega stran, zatolčene pa bi bile tudi ambicije generacije, ki je prvo ligo želela, jo dosegla in hoče v njej tudi ostati. Ne le priti v prvo ligo, ampak v njej tudi ostati, ni le motiv moštva v igri, ampak tudi mlajših, saj je v naravi ljudi in športnikov še posebej, da hočejo biti enaki, če že ne boljši od generacije, ki je pred njimi in jim je vzor. Enosezonski ples bi pomenil verjetno tudi osip ekipe, korak nazaj za kranjski vaterpolo, ki je v bistvu tudi slovenski, in novo trasiranje uspeha, ki pa nikjer, kljub obetavnemu naraščaju, ni enostavno. Naloga sedaj ni nič lažja kot ob cilju: uvrstiti se v prvo ligo. Na prvo mesto postavljam gmotno plat, ne le po plati golih stroškov tekmovanja in vadbe ter opreme, ampak stroškov, na katere bo moral Triglav pristati ob dejstvu, da je jugoslovanska prva vaterpolska liga sicer med najkakovostnejšimi na svetu, vendar tudi globoko profesionalna. V domači hiši bo potrebno globlje poseči v žep, kar bo ob tako razvejanem kranjskem kakovostnem športu težko, denarnico pa bo nujno polniti tudi z drugimi viri, kar po logiki stvari ne bi smelo biti najtežje, saj je prva liga v vsakem športu tudi večja vaba za reklamo in sponzorstvo. Siromak se med bogataši namreč še ni nikdar pretirano dobro držal. Na drugo mesto, čeprav po pomembnosti ni manj vredno od prvega, pa stavim kakovost ekipe in vodstva. Vstop v prvo ligo je veliki met mladega trenerja, sorazmerno mlade klubske uprave in mlade ekipe. Dvomim pa, če seje ta ekipa sposobna obdržati v ligi. Treba jo bo okrepiti s kakovostnimi (kupljenimi) igralci, kar je pogosto tvegana stvar. Že preizkušeno, starejše blago je lahko dvomljivo in hitro pokvarljivo, sveže blago pa je, posebej če je vrhunske kakovosti, presneto drago. To je dejstvo in to se, prepričan sem, ta hip mota tudi v glavah kranjskih vater-polistov, ki za slavje tudi zaradi tega nimajo pretirano veliko časa. J. Košnjek Kapetanka ženske ekipe RK Kranj Duplje Leonida Kastelic Dosegle smo več, kot smo pričakovale Kranj, 16. muja - Končana je druga ženska rokometna liga. Prvak in novi prvoligaš je Minel iz Zrenjanina. V tej ligi sta igrali Umi dve slovenski ekipi: Velenje iz Titovega Velenja in Rokometni klub Kranj Duplje. Skupaj z Ugledom, Igmanom in Areno so bile Kranjčanke novinke v ligi. Odlično so se izkazale, saj so pete, Velenjčanke pa so sedme. Kapetan ekipe Kranja je leonida Kastelic, štiriindvajsetletna absolventka VŠOD Kranj. Prvak je bil znan že prej. To je Minel iz Zrenjanina, ki je oddal le dve točki. Dvakrat so igrale neodločeno. Od slovenskih ekip sa nastopala Velenje in novi drugoligaš Kranj Duplje. Kranjčanke so bile pete, Velenje, ki je že »stari« drugoligaš, pa sedmo. Torej velik uspeh novink Kranja, kljub denarnim težavam. Že pred začetkom lige so jih nekateri že odpisali in računali, da bodo v ligi igrale le eno sezono, ti pa so se ušteli. Kapetanka moštva je Kranjčanka Leonida Kastelic. »Trener Andrej Kavčič je imel igralke Lenič, Sonc (vratarki), Gradišar, Žontar, Nataša Mežek, Jerne, Bitenc, po treh kolih pa se je poškodovala ključna igralka ekipe čeferinova. Bile smo novinke v ligi in smo od Ugleda, Arene in Igmana in tudi Velenja najbolje uvrščene. Čeprav so pred startom napovedovali, da bomo samo eno sezono v tej ligi, se to ni uresničilo. Naš cilj je bil pred ligo jasen. Obstanek v ligi in osmo do deveto mesto. Osvojile pa smo petega. Z nekaj več sreče in izkušnjami bi bile lahko celo tretje. Vseh šestindvajset kol sta odigrali le Leničeva in Gradišarjeva. Ostale so pestile poškodbe in bolezni. Za nameček smo bile že drugič zapored finalistke slovenskega dela za pokal mladosti. Izgubile smo v finalu z Belinko Olimpijo. Smo edine amaterke v ligi, a smo prijateljska druščina. V tem je bistvo uspeha in smo srečne. Prepričane smo, da smo s to uvrstitvijo dostojno reprezentirale slovenski ženski rokomet.« • Kako naprej?' »Že razmišljamo, ali bomo zaradi težkega finančnega položaja še lahko v novi sezoni 1989-90 igrale v drugi zvezni ligi. Celotna ekipa bo še vedno ostala ista. Upamo le, da bomo prebrodili to krizo in skušali doseči čimboljšo uvrstitev. Pri tem nam bodo kot vse doslej v pomoč naši zvesti gledalci, ki nam pomagajo s tribun. Obenem bi se zahvalile za vso pomoč njim, DO Eliti, Slovenijalesu Trgovini in kranjski ZTKO.« D. Humer Lokostrelstvo Peter Tomazin in Marjan Podržaj ponovila lanski uspeh Kranj, 16. maja - Lokostrelski klub Postojna je bil v Pivki organizator odprtega državnega prvenstva v disciplini hunter in feld. Čeprav je bilo slabo vreme in težki pogoji za tekmovanje na Krasu, je nastopilo nad 120 tekmovalcev in tekmovalk. Doseženi so bili dobri rezultati. Najboljši uspeh je dosegel član Ikosa Kranj Peter Tomazin, ki si je na-streljal 971 krogov. Skupaj s članom LK Šenčur Marjanom Podržajem sta ponovila lanski uspeh. Mednarodna lokostrelska zveza Fita je sprejela kot uradno disciplino tudi compound neomejeno. Vsi tisti, ki tekmujejo v tej disciplini, bodo lahko nastopali tudi na letošnjem svetovnem in evropskem prvenstvu. Rezultati - člani - prosto - 1. Podržaj (Šenčur) 962, 2. Maradin (Kamnik) 929, 3. Rosa (Ankaran) 925, članice - 1. K. Podržaj (Šenčur) 821, 2. Fale (Gornji Grad) 664, 3. Tomazin (Jesenice) 614, instinktivno -člani - 1. Ves (Mengeš) 804, 2. Novak (Šenčur) 796, 3. Kranjc (Gornji Grad) 774, compound neomejeno - člani - 1. Tomazin 971, 2. Sitar (oba Ikos) 968, 3. Klemen (Muta) 953, compound - članice - 1. Kramar (Jesenice) 700, 2. Medved (Ankaran) 585. D. Humer ureja JOŽE KOŠNJEK Seja predsedstva Smučarske zveze Slovenije Ali Šparovec, Kranjc in Klemenčič odhajajo Ljubljana, 16. maja - Ali bo moška A alpska reprezentanca ostala brez treh vodilnih trenerjev? Ali bo Jože Šparovec trener reprezentance ZDA, ali bo Matjaž Kranjc trener reprezentance Velike Britanije, ali bo Marko Klemenčič trener reprezentance Španije. To soboto morajo dati izjave in podpisati pogodbe, da ostanejo pri nas. Smučarski skakalci imajo zveznega trenerja Gabriela Grosa. Njegova pomočnika bosta Sandi Čimžar in Bogdan Norčič. Smučarski tekači imajo novega zveznega trenerja Jaroslava Honcuja, biatlonci naj bi imeli poklicnega vodjo Poliča, akrobati pa trenerja Igorja Martinjaka. Redna letna skupščina bo 9. junija. Na seji predsedstva Smučarske zveze Slovenije, ki jo je vodil predsednik Janez Zaje, so še vedno ostala odprta vprašanja, ali bodo zvezni trenerji A moške alpske reprezentance Jože Šparovec, Matjaž Kranjc in Marko Klemenčič ostali na krmilu naše A moške alpske reprezentance. Odgovor morajo dati do te sobote Tonetu Vogrincu. Tako je bilo rečeno na seji. Le Jože Drobnič, zvezni trener ženske alpske reprezentance, ostane. Spet se zastavlja vprašanje, zakaj po uspeli sezoni odhajajo v tujino naši priznani smučarski strokovnjaki. Za Danilom Pudgar-jem, bratoma Gartnerjema so sedaj na seznamu še trije vodilni možje našega alpskega smučanja. Ali je res denar vedno tisti, ki jih odganja. Morda, ali pa tudi ne? Smučarski skakalci so se končno zedinili za prvega moža. To je Gabriel Gros, ki ima pomočnika Sandija Čimžarja in Bogdana Norčiča. To ni bilo všeč predsedniku Iskre Delte Triglav Kranj. Ne vemo, zakaj predsedniku Triglava ni všeč Norčič, ki naj bi bil pomočnik Grosu in Čimžarju. Vsi klubi so bili za to trojico, le on ne. Smučarski tekači imajo po odhodu zveznega trenerja Raišpa novega vodilnega moža, trenerja iz ČSSR Jaroslava Honcuja, ki je sedaj treniral tekače Avstrije, in bil že trener pri nas. Njegov pomočnik pri moških bo trener Jure Žerjav iz Kranjske gore. Biatlonci, ki so dosegli zavidljive uspehe, naj bi dobili vodilnega poklicnega moža. To bo Polič, ki je priznani strokovnjak za biatlon in je skupaj z Vodičarjem jugoslovanski biatlon pripeljal bliže svetovnemu vrhu. Tudi akrobati so v pretekli sezoni imeli zavidljive mednarodne uspehe. Še posebno se je izkazal Klančar, ki je na svetovnem mladinskem prvenstvu osvojil bronasto kolajno. Še naprej bosta vodila akrobate Kranjčana. Strokovni vodja je in bo Igor Marti-njak, ki bo tudi zvezni trener za skoke, ob njem pa bo Drago Fili-pič, ki je trener za skoke. Redna letna skupščina SZ Slovenije bo 9. junija. Od srede do četrtka pa bo v Portorožu skupščina Jugoslovanskega smučarskega sklada. D. Humer Strelj anje Žalec z rekordom zmagal v Kranju Kranj, 13. maja - Na strelišču v Struževem pri Kranju je bilo preteklo soboto republiško prvenstvo v streljanju z vojaško puško. Ob rekordni udeležbi 27 ekip oziroma 102 posameznika so se izkazali strelci iz Žalca. Njihova ekipa v postavi Melanšek, Smrkolj in Škodnik je s 545 krogi od 600 možnih pristreljala nov republiški rekord, Melanšek pa je s 191 krogi od 200 mogočih postal republiški prvak. Gorenjski strelci se tokrat s posebnimi uspehi ne morejo pohvaliti. Škofja Loka je bila četrta, Kranj pa deseti. Med posamezniki je bil Franc Čeme šesti, Pavle Jereb starejši pa deseti. REZULTATI - ekipno: 1. SD Žalec Juteks 545, 2. SD Celje 542, 3.SD Kovinar Štore 525, 4. SD Škofja Loka 525, 5. SD A. Maje-rič Maribor 512,... 10. SD Kranj 498 itd.; posamezno: 1. Mladen Melanšek (Žalec) 191, 2. Justin Smrkolj (Žalec) 188, 3. Slavko Frače (Celje) 183, 4. Jože Jeram (Celje) 182, 5. Franc Brečko (Trzin) 180, 6. Franc Černe Kranj) 179, ... 10. Pavle Jereb st. (Škofja Loka) 176, 13. Henrik Peternelj Škofja Loka) 175, 21. Pavle Jereb ml. (Škofja Loka) 171 itd. S Kranju zmaga na 9. Nagličevem memorialu Kranj, konec aprila - V spomin na nekdanjega kranjskega strelca in državnega prvaka Franca Naglica je kranjska Občinska strelska zveza priredila tekmovanje s serijsko zračno puško v njegov spomin. Sodelovalo je 9 ekip in nekaj posameznikov. Memorial je bil že deveti po vrsti. Čep rav je sezona tekmovanj z zračnim orožjem že mimo in prihaja sezona tekmovanj z malokalibrskim orožjem, je bilo doseženih nekaj odličnih izidov. Kranjčani so zmagali med ekipami in posamezno. Predvsem se je izkazal Jure Frelih, letošnji državni prvak v streljanju s serijsko zračno puško, ki je dosegel 379 krogov od 400 mogočih in s tem izenačil svoj dosežek z državnega prvenstva. V kranjski zmagovalni ekipi sta razen Jureta Freliha nastopila še Juretov oče Vinko Frelih in Andrej Kne. Druga kranjska ekipa v postavi Marjan Umnik, Janez Korent in Boštjan Jalen pa je bila tretja. Pri pomoči organizatorjem so se tokrat izkazale nekatere delovne organizacije in zasebniki s praktičnimi darili. To sp Iskra Ero, kjer je bil Franc Naglic zaposlen, Planika, Zvezda, Tekstilin-dus, Honfekcija Triglav, Gorenjski tisk, Kisarna Strniša, Peter Slatnar iz Cerkelj, Alfonz Kern z Brnika in LTH iz Škofje Loke. Ekipno je Kranj I dosegel 1111 krogov, SIT Trbovlje 1101, Kranj II 1098, Kovinar Štore 1090, Trzin 1086, Škofja Loka 1081, Predoslje 1056 in Ankaran 1055. Med posamezniki pa Jure Frelih (Kranj) 379 krogov, Branko Malec (Štore) 376, JanKo Korent (Kranj) 373, Božo Habjan (Trzin) 371, Andrej Kne (Kranj) 371 itd. B. Malovrh Prijetne urice v bazenu in na stadionu Kranj, 16. maja - Prijeten bilten, popestren s karikaturami Jožeta Trobca, ki ga je izdal in poslal vsem vrtcem v kranjski občini odbor za šolska športna društva pri Zvezi telesnokulturnih organizacij kranjske občine, vabi na športne in družabne prireditve za najmlajše, obenem pa opozarja varuhe najmlajših in starše, da tudi v tem pogledu na mladež ne bi pozabili. Več tisoč malčkov se vsako leto udejstvuje na teh prireditvah. Prva, tradicionalni množični zbor na Joštu nad Kranjem s podelitvijo našitkov in značk "Ciciban planinec" , je že bila v začetku maja. Najmlajše pa čakata še dve akciji. 25. maja bo že tretjič zapored organizirana "Cicibaniada". V lepem vremenu bo na stadionu, v slabem pa v dvorani na Planini. Sodelovali'bodo otroci iz vrtcev kranjske občine in tisti, ki obiskujejo le malo šolo. Prireditev se bo začela ob devetih dopoldne, kon- čana pa bo okrog pol enajstih. Mladi bodo tekmovali v šestih zanimivih družabnih igrah. V ponedeljek, 22. maja, pa začenja z delom prva izmena male šole plavanja za predšolske otroke. Trajala bo do 26. maja. Druga izmena bo na sporedu med 29. majem in 2. junijem, tretja med 5. junijem in 9. junijem, četrta pa med 12. in 16. junijem. Vsak dan se bo plavalnih veščin učilo po več skupin, ki bodo uživale v vodi poldrugo uro. Kot pravijo izkušeni organizatorji, večina otrok zgubi vsaj strah pred vodo, precej pa se jih nauči tudi plavati. Tečajnina je 25.000 dinarjev za otroka, kar zadostuje za stroške vaditeljev, vse ostalo (avtobusne prevoze, najemnino bazena) pa bo plačala Zveza telesnokulturnih organizacij. Če je kje dobro naložen denar, potem je v te aktivnosti! J. Košnjek Ugovori in predlogi sekcije za skoke v Ratečah Ukrep proti trenerju je bil nekorekten Rateče, 15. maja - Sekcija za skoke pri Smučarskem društvu Rateče -Planica je poslala Smučarski zvezi Jugoslavije nekaj ugovorov in pripomb. Menijo, da se je izrodila organizacijska konstrukcija reprezentance v tem smislu, da ena oseba opravlja funkcijo direktorja POOLa, direktorja reprezentance in predsednika strokovnega sveta. Sekcija za skoke pri Smučarskem društvu Rateče - Planica je Smučarski zvezi Jugoslavije poslala pripombe in predloge za delo smučarske skakalne reprezentance. V njih se rateška sekcija za skoke strinja z oceno direktorja reprezentance, da z minulo sezono nikakor ne morejo biti zadovoljni: ne z rezultati nekaterih tekmovalcev in ne z odnosi, kakršni so bili v A reprezentanci. Menijo, da je bila načeta predvsem osnovna delovna disciplina znotraj A reprezentance v smislu prevelike samovolje in vpliva nekaterih tekmovalcev na način in sistem treniranja. Takole pravijo v Ratečah: »Ne moremo se strinjati na eni strani z ugotovitvijo, da so se vsi tekmovalci trudili in bili izjemno delovni v želji po večjih rezultatih, po drugi strani pa z opravičevanjem, češ da je mnogo tekmovalcev, ki bi morali biti stebri ekipe, imelo zasebne težave (zidanje hiš, ustvarjanje družine itd.) in se zato niso mogli popolnoma posvetiti treningu in tekmovanju. Rezultati testiranja fizičnih sposobnosti na VŠTK jasno kažejo na to, koliko se je kdo zavzel pri treningu. Rezultati tistih tekmovalcev, ki so najbolj želeli »individualen« pristop, so iz leta v leto slabši, kakor tudi morfološko motorični indeks kot skupni pokazatelj sposobnosti tekmovalca, je vedno slabši. Menimrt tudi, da se je izrodila organizacijska konstrukcija reprezentance v tem smislu, da opravlja ena oseba funkcijo direktorja POOLa, direktorja reprezentance in predsednika strokovnega sveta... Tudi delo trenerja z repre-zentanti je zaradi odlašanja pri odpravljanju napak zašlo v slepo ulico. Menimo, da je bil ukrep proti glavnemu trenerju nepravilen in nekorekten, saj je bil v času sprejemanja odločitve odsoten. Razčistiti se mora, kdo lahko izreče take ukrepe in kako se obvešča javnost. Tudi težave pri delu prve selekcije - eksperimentalne - pla-niških šol vidimo v nepravilni razporeditvi funkcij in nepravilnega dela strokovnega sveta. Velik del odgovornosti nosi tudi direktor reprezentance, ki je obenem predsednik strokovnega sveta in ne le trenerji oziroma glavni trener.« Sekcija za skoke v Ratečah nato predlaga, da se trenerjem omogoči popolna samostojnost, da se loči funckija predsednika strokovnega sveta od funkcije direktorja reprezentance in POOLa in da se za novega predsednika strokovnega sveta imenuje Ota Giacomellija. D. Sedej Nogomet Slab dan gorenjskih moštev Kranj, 17. maja - 17. kolo v II. slovenski ligi za gorenjska moštva ni bilo uspešno. Sava je doma zgubila z novomeškim Elanom z 1 : 2, Triglavu je vzela točko Bela Krajina, Naklo je bilo poraženo v Biljah z 1 : 0, Jeseničani pa so zgubili v Dekanih s 3 : 0. Vodi Jadran Lama s 26 točkami. Triglav je drugi s 23 točkami, Naklo peto z 18 točkami, Jeseničani so s 14 točkami osmi, Sava pa je še naprej pri dnu razpredelnice. Mladinci igrajo boljše. Sava je s 3 : 1 premagala Ilirijo, Britof pa je z istim izidom dobil na Vrhniki. V gorenjski nogometni ligi so bili doseženi naslednji izidi: Bitnje : Alpina 2 : 5, Kokrica : Zarica 1 : 2, Britof : Lesce 1 : 1, Primskovo : Polet 1 : 1 in Visoko : Mavčiče 0 : 3. Tekma med Tržičem in LTH je bila preložena. Vrstni red: Britof 33, Alpina 27, LTH 24, Visoko 22, Tržič 21, Creina Primskovo 18, Zarica in Lesce 17, Mavčiče 12, Polet 11, Bitnje 10 in Kokrica 9. - D. Jošt Vaterpolo Triglav s Rotorjem Kranj, 18. maja - Vaterpolisti kranjskega Triglava so se uvrstili v končnico tekmovanja za prvaka države. Sodeluje deset najboljših moštev I. zvezne vaterpolske lige in prva dva iz druge lige: Medvešćak in Triglav. Kranjčani igrajo prvo tekmo v sredo, 24. maja, ob 16. uri na letnem kopališču v Kranju s Kotorjem. Jubilej na žirovski šoli Žiri, 18. maja - Šolsko športno društvo Tabor na osnovni šoli Padli prvoborci v Žireh proslavlja 30-letnico ustanovitve. V počastitev jubileja bodo priredili v soboto, 20. maja, ob 18. uri v osnovni šoli svečano akademijo, ob 19.30 pa bo otvoritev razstave o delu Šolskega športnega društva. Vabila, obvestila Nogometni spored - V nadaljevanju II. slovenske nogometne lige igra Naklo v nedeljo ob 10.30 doma z vodečo Jadran Lamo, Jesenice pa popoldne ob 17. uri s Slavijo. Triglav gostuje v Ajdovščini, Sava pa v Mirnu pri Novi Gorici. Mladinci Save igrajo v nedeljo ob pol enajstih doma z Ljubljano, mladinci Britofa pa v nedeljo popoldne ob 17. uri s Svobodo iz Kisovca. V gorenjski nogometni ligi bodo v soboto ob 18. uri igrali Alpina : Visoko, Mavčiče : Primskovo, Polet : Britof, Lesce : Tržič, LTH : Kokrica in Zarica : Bitnje. Kadeti bodo igrali v soboto ob 10.'uri, pionirji pa popoldne ob 16. uri. Mladinci igrajo v nedeljo dopoldne. Na Orehku se bodo v soboto ob 9. uri na drugem spomladanskem turnirju zbrali mlajši pionirji. - D. Jošt .Jutri in v nedeljo kolesarski sejem na Kokrici - Kolesarska sekcija Športnega društva na Kokrici prireja jutri in v nedeljo, 20. in 21. maja, v Kulturnem domu na Kokrici tradicionalno prodajo starih in novih koles ter kolesarske opreme znanih izdelovalcev. Rabljeno opremo bodo sprejemali v prodajo danes med 17. in 19. uro. Nakup bodo svetovali kolesarski strokovnjaki. - J. K. Rokometni spored - V prvi moški in ženski rokometni ligi bo na sporedu 22. kolo. V moški ligi bo Preddvor doma igral s Prula-mi, Termopol pa bo gostoval v Šoštanju. Termopol je sedmi, Preddvor pa deseti. V ženski ligi pa igra Alples doma s Fužinar-jem. Alples je na osmem mestu. V Preddvoru bo tekma v nedeljo ob 10. uri, čas igranja deklet Alplesa pa bo določen s telegramom. V drugi republiški ligi gostuje Peko v Kočevju. V ženski ligi zahod gostuje Preddvor v soboto v Polju, v mladinski skupini center pa igra Termopol I v nedeljo ob 10. uri s Kočevjem, Preddvorčani pa gostujejo že danes v Prulah. Termopol II igra v nedeljo ob 11. uri s Pekom, Besnica gostuje v soboto v Ljubljani pri Kolinski Slovanu. Mladinke v skupini center igrajo takole: v soboto ob 18. uri igrata Sava Kranj in Peko, Preddvorčanke igrajo v nedeljo ob 11.30 s Kočevjem, Dupljanke pa igrajo v nedeljo ob 10. uri z Olimpijo. - J. K. Tržičani pripravljajo turnir v malem nogometu - Tržiški Nogometni klub pripravlja v nedeljo, 21. maja, ob 9. uri na igrišču pod gradom veliki odprti turnir v malem nogometu. Prijave sprejema še danes v frizerskem salonu na Trgu svobode Stevo Novko-vič, prijaviti pa se bo mogoče na igrišču uro pred začetkom tekmovanja. Prijavnina znaša 70.000 dinarjev. - J. Kikel Balinarji za Pokal maratona to nedeljo - Slabo vreme je preteklo nedeljo preprečilo izvedbo balinarskega tekmovanja v bliža-nju za Pokal maratona, ki ga na svojem balinišču organizira nekdanji smučar Janez Štefe - Zavrotar v spomin na rekorni balinarski maraton pred leti. Pokal bo tako to nedeljo, 21. maja, med 10. in 17. uro. Prijatelji balinarskega bližanja, vabljeni! - J. Kikel Petek, 19. maja 1989 OSVESTILA, OGLASI 13. STRAN (§@IMiSSJJ©IEnGLAS Iskra išče in vabi nove člane družine Na programskem trgu čiste kooperacije Na 14. mednarodnem sejmu kooperacij industrije, trgovine in drobnega gospodarstva, ki so ga v torek odprli v Kranju (danes pa bodo prireditev zaprli), celotna Iskra s predstavitvijo programov, za katere je tokrat iskala kooperante med obrtniki, zadrugami oziroma združenji ter manjšimi podjetji (vrata pa po sejmu ostajajo v posameznih Iskrinih delovnih organizacijah odprta $e naprej) sicer ni bila edini primer tovrstnega navezovanja poslovnih stikov. Vendar pa je bil njen letošnji nastop na sejmu nekaj povsem drugega kot prejšnja leta. Predstavniki iz nabavnih služb iz posameznih Iskrinih delov tudi niso bili na lepo urejenem razstavnem paviljonu zgolj zaradi pravila: pomembno se je le pokazati in sodelovati na sejmu, marveč je bil njihov nastop dosledno pri vseh zelo natančno opredeljen. Lahko bi ga ocenili tudi takole: Iščemo in vabimo nove člane pri uresničevanju naših proizvodnih programov... Morda bi bila do neke mere upravičena ugotovitev, da še na lanski tovrstni sejemski prireditvi, ki je glede Industrijske kooperacije oziroma, ki jo industrija ponuja drobnemu gospodarstvu, še vedno bolj ali manj edina tovrstna prireditev v državi, Iskra ni nastopila izključno zaradi iskanja novih strokovnjakov iz obrti oziroma drobnega gospodarstva, marveč tu in tam bolj zaradi Potrditve imena, da ima precej razvite in razvejane kooperantske odnose. Še do nedavnega pa je bilo sploh slišati pripombe, da je med posamezniki in »izbranimi« obrtniki vse več ali manj že zmenjeno in da nekdo, čeprav je kvaliteten, ne more »priti zraven«. To so bili pogosto tudi časi, ko so zaposleni v delovnih organizacijah videli le obrtnikov mercedes, ki se je pripeljal na dvorišče tovarne in negodovali nad posamezniki, organizacijo: glej ga, živi in bogati na račun naših žuljev ... "Ne bi govoril, kaj je bilo,« je na sejmu v Kranju povedal vodja sektorja kooperacij v Iskra Commercu Ljubljana Ivan Nograšek. »Mislim, da je bolj pomembno, da je tokrat na kranjskem sejmu celotna Iskra (razen Delte) in to s precej bogato ponudbo programov, za katere iščemo kooperante. Morda je Gorenjska s tovrstno tržno ponudbo že malce zasičena, vendar pa 8e vedno bolj odpirajo nove možnosti, iskanja in pogumni nastopi med posamezniki. Zato so morda še Posebej zanimivi programi vseh Iskrinih delov na Gorenjskem, vključno z delom ljubljanskega področja. Predvsem iščemo kooperante na področju strojne obdelave (struženje, reskanje, vlivanje) in tiskanih yozij. Vse pa je pri navezovanju novih poslovnih odnosov podrejeno kakovosti, doslednemu spoštovanju rokov in konkurenčnosti glede cen..... Posebnost, ki jo velja takoj poudariti in velja za vse 'skrine kooperacijske odnose, je tako imenovana čista Kooperacija. To pa pomeni in tako se je tudi na sejmu 'skra tokrat predstavila, da tisti, ki meni, da bi lahko sodeloval pri njihovem programu, dobi risbo z vsemi posebnimi podatki o izdelku, da izdela ali dobi orodje, da Potem sam poskrbi za material in nazadnje do roka dostavi kakovosten izdelek. »Izjemoma smo se pri nekaterih programih sicer pripravljeni sporazumeti za do-'očena sovlaganja, vendar slej ko prej ob tovrstnem s°delovanju sledi opredelitev o čisti kooperaciji.« Majhen preizkus, ki smo ga naredili tokrat na sej-[flu. je potrdil trditev, ki, kot rečeno, velja za celotno 'skro. Po razdelitvi Iskre Telematike na šest delovnih organizacij je zdaj na Blejski Dobravi delovna organizama Unitel, kjer na področju nabave odgovarja za stike s kooperanti Miro Krč: »Po sedanji reorganizaciji smo Se v Unitelu na Blejski Dobravi znašli v položaju, ko Ivan Nograšek, vodja sektorja kooperacij v Iskri Commerce v Ljubljani Zmago Cof, vodja kooperacij v Nabavi Terminali Kranj bomo morali najbolj zagrabiti; in to na vseh področjih, od iskanja ter razvijanja programov naprej. Tokrat pa smo na sejmu s programom tistih kupljenih izdelkov in naprav, za katere menimo, da bi jih lahko dobivali skozi kooperacije. In ker je sejem tokrat sorazmerno kratek, bodo vrata Unitela odprta vsem, ki jih naši programi zanimajo, ki bi lahko pripomogli na izboljšanju le-teh oziroma se izkazali s kakovostjo, roki in ceno, odprta tudi v prihodnje. Naš interes pa je seveda tako imenovana čista kooperacija...« Popolnoma enak pristop (in tokrat tudi nastop) je v Iskri Terminali, eni od šestih delovnih organizacij iz bivše Telematike. »Pri nekaterih izdelkih, za katere iščemo kooperante, gre sicer za manjše, vendar hkrati tudi zelo zahtevne serije. Imamo pa tudi kar precej izdelkov, kjer gre za večje količine in daljše poslovno sodelovanje. Vprašali boste, zakaj naenkrat tako? Ugotavljamo, da imamo dobro orodjarno, Iz katere celo s prototipnimi orodji lahko delamo kar precej časa. Vendar pa je glavna slabost, da je orodjarna tudi do petkrat dražja. Zato bomo kar precej tako imenovanih pozicij v šestih do dvanajstih mesecih zamenjali. Izhodišče pa bo: čista kooperacija na osnovi risbe. Področje plastike je sicer v glavnem trenutno zasedeno, vendar pa imamo še precej odprtih izde-kov, kjer pa, moram posebej poudariti, zahtevamo visoko kakovost (za prispodobo: v stotinkah). Na samem startu je trenutno okrog 60 takšnih izdelkov, za njimi pa je še okrog 160 takšnih, kjer bi poslovni odnos radi menjali,« je na sejmu razlagal Zmago Cof iz Nabave v delovni organizaciji Terminali. Marko Polanšek, vodja kooperacij v Nabavi ERO Kranj Enako smo potem ugotavljali, da velja za delovno organizacijo ERO, kjer je v Nabavi vodja kooperacij Marko Polanšek, v Elektromotorjih v Železnikih, kjer za to področje v Nabavi skrbi Janez Frelih, pa v Kiber-netikinem tozdu Vega v Ljubljani, kjer ima na skrbi kooperacije tovariš Kos. »V ERO smo se tokrat odločili, da na sejmu predstavimo izdelke, ki so za nas, glede koopracijskih poslov, še vedno zelo aktualni. Med njimi so tudi takšni, kjer si želimo, da bi sedanjo kakovost šo bolj po- pravili, predvsem pa nam tokrat gre za konkurenčnost. Sicer pa moram povedati, da ima danes ERO okrog 200 in med njimi tudi zelo dobrih, sposobnih... kooperantov po vsej Sloveniji. Veliko je med njimi glede našega področja zares priznanih zasebnikov. Ve.idar, kot rečeno, vrata so odprta, kajti napočil je čas, ko postajajo odločilni kakovost, rok in cena,« pravi Marko Polanšek iz Nabave v ERO, Ivan Nograšek pa je ob tem poudaril, da imajo zelo dobro kooperacijo s tržiškim Pekom na področju plastike. »Peko je značilen primer, da danes ne gre na tržišču nikogar omalovaževati, dokler ga ne poznaš, saj se lahko hitro izkaže, da je kos poslovnemu dogovoru, čeprav morda pri njem tega ne bi pričakovali. Pri nas pravimo, na Pekovem primeru, da tudi »Šuštarji« znajo narediti ne le dober, marveč visoko kakovosten Izdelek za naše potrebe oziroma zahteven mednarodni trg...« Celotna Iskra je tako na letošnjem 14. mednarodnem sejmu kooperacij industrije, trgovine In drobnega gospodarstva pokazala povsem nov obraz s spoznanjem, da trg in obstoj ter uspeh na njem terjajo nove prijeme, da je sejem prireditev, kjer so poslovni stiki, predstavitve, spoznavanja, pogovori... prava opredelitev, ne pa kulisa, za katero se je doslej marsikdo in marsikje bolj skrival kot predstavljal; glavni cilj pa so bila nekajdnevna potovanja in na ta način upravičene dnevnice. Kranjski sejem, kot so povedali Iskrlni predstavniki iz posameznih Nabav v delovnih organizacijah pa se zdaj nadaljujejo: Povabilo velja vrata so odprta, kajti trg deluje in ne čaka...! Miro Krč, vodja kooperacij v Nabavi Unitel Blejska Dobrava @®I£SSSOTEJIQLAS 14. STRAN /OBVESTILA, OGLASI Petek, 19. maja 1989 KOMPAS JUGOSLAVIJA 64260 Bled, Cankarjeva 2 Komisija za delovna razmerja TOZD Kompas hoteli Bled objavlja prosta dela in naloge: 1. KV NATAKAR 2. KV NATAKAR 1 delavec za nedoločen čas 1 delavec določen čas Pogoji: Pod 1 in 2: IV. stopnja izobrazbe, smer natakar, 2 leti delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, pasivno znanje dveh tujih jezikov. Razen primernih osebnih dohodkov, vam nudimo delo v prijetnem okolju, mladem kolektivu na visoki strokovni ravni. Od vas pričakujemo inovativnost in angažiranost na delovnem mestu ter solidno strokovno usposobljenost. Prošnje z dokazili pošljite na naslov: Kadrovska služba, TOZD Kompas hoteli Bled, 64260 Bled, Cankarjeva 2, v roku 8 dni od dneva objave. PERFTECH - d. o. o. 64260 BLED Objavlja prosta dela in naloge POSLOVNI SEKRETAR za nedoločen čas, s polnim delovnim časom POGOJI: višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, lahko gimnazijski maturant, znanje angleškega jezika, zažejleno tudi pasivno znan je nemškega jezika, 2 leti delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo. Od kandidata se pričakuje samostojnost pri delu in okvirno poznavanje računalništva. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratkim opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: PERFTECH - podjetje za proizvodnjo in uvajanje novih tehnologij, Ljubljanska 12, Bled. Mere a tor MERCATOR ROŽNIK TOZD PRESKRBA Trg svobode 27 64290 Tržič Komisija za delovna razmerja Mercator Rožnik TOZD Preskrba Tržič razpisuje prosta dela in naloge več PRODAJALCEV mešano živilske stroke za območje Tržiča Pogoji za sprejem: šola za prodajalce oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost ali končan VIP za trgovinsko dejavnost, nič oziroma pet let ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo en mesec. Nastop dela je možen takoj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in potrdilom o stanovanju oddajte v 8 dneh po objavi razpisa v kadrovski službi TOZD, kjer lahko dobite tudi vsa ostala pojasnila. OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRAD 64260 BLED 3TČO Komisija za delovna razmerja OGP GRAD BLED, objavlja prosta dela in naloge KV AVTOMEHANIK Pogoji: poklicna šola za avtomehanike pet let delovnih izkušenj odslužen vojaški rok Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh pošljejo na naslov: OGP GRAD BLED, Grajska 44, Bled. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku prijavnega roka. Pomanjkljive in prepozno prispele prijave ne bomo upoštevali! CESTNO PODJETJE KRANJ 64000 KRANJ CESTNO PODJETJE KRANJ obvešča, da bo cesta R - 314 na odseku STUDENO - ŽELEZNIKI v SELŠKI DOLINI zaprta za ves promet od 22. 5. 1989 do 25. 5. 1989, vsak dan od 7.00 do 13.00 in od 14.30 do 19.30 ure. Popolna zapora ceste je potrebna zaradi asfaltiranja vozišča. Avtobusni promet bo urejen s prestopanjem. Obvoz za osebni in tovorni promet je določen na relaciji ŽELEZNIKI - DRAŽGOŠE - PODBLICA - DESNICA - KRANJ - ŠKOFJA LOKA - STUDENO in obratno. Obvoza za prikoličarje in avtovlačilce ni. Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po cestno prometni signalizaciji in z razumevanjem, da navedena dela CESTNO PODJETJE KRANJ iz tehničnih in varnostnih razlogov ne more izvajati med prometom. V primeru dežja zapore ne bo. PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Kranj, Cesta JLA 6 Delavski svet DO PPK objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. SAMOSTOJNI ODGOVORNI PROJEKTANT Pogoji — diplomirani inženir gradbeništva — specialnost promet — strokovni izpit — 5 let delovnih izkušenj — zaželeno znanje iz računalniškega projektiranja cest na PC 2. PROJEKTANT - pripravnik Pogoji: — gradbeni tehnik za nizke gradnje Dela in naloge pod tč. 1 objavljamo za nedoločen čas. Prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v roku 30 dni. gorenjski tisk Moše Pijadeja 1, p.p. 81 64000 KRANJ p.o. Objavlja prosta dela in naloge NOTRANJI TRANSPORT IN POMOČ PRI ODPREMI — dokončana osnovna šola Delo je enoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim delom PREGLEDOVANJE TISKOVIN II — dokončana osnovna pola Delo je dvoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba delovne organizacije 8 dni po objavi. OSNOVNA ŠOLA BRATOV ŽVAN Gorje p.o. Komisija za delovna razmerja Osnovne šole bratov Žvan Gorje 64247 Zg. Gorje objavlja prosta dela in naloge HIŠNIKA (1) Pogoji: — poklicna šola strojne, lesne ali elektro smeri, — opravljen izpit za kurjača nizkotlačnih kotlov, — trimesečno poskusno delo — vozniški izpit B kategorije SNAŽILKE (1) Pogoja: — osnovna šola, — trimesečno poskusno delo. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave pošljite v osmih dneh po objavi. Pričetek dela po dogovoru. kupujte v CELOVCU z DOBIČKOM? — POVRNITE SI NAPRIMER POTNE STROŠKE KAKO? ENOSTAVNO: PRI NAKUPU V KATERIKOLI OD NAVEDENIH PRODAJALN Z IZREDNO UGODNIMI CENAMI POKAŽETE ENOSTAVNO NAŠ BON ZA DOBIČEK. POTRJEN BON ODDATE PRI POVRATKU V TRGOVINI ADEG — ROBERT MALLE, LOIBLTAL 15 (3 KM OD MEJE, NA LEVI STRANI V SMERI YU), KJER DOBITE OD ZNESKA NAKUPA (PLAČILO GOTOVINA) (NE POZABITE TUDI NA POVRAČILO PROMETNEGA DAVKA) še 5 % NAZAJ PRODAJALNE Z DOBIČKOM: ( SPISEK VELJA DO KONCA JULIJA 1989) IME NASLOV KAJ DOBITE ELEKTRO LAURE PERNHARTGASSE 8 (Center) ANKERSHOFENSTRASSE^ (Jug) Radijski sprejemniki, TV, video rekorderji, HI-FI-stereo, kasete, kuhinjski pripomočki, razsvetljava, raznovrstni električni izdelki... MAGOMETSCHNIG 10.-OKTOBERSTRASSE 6 (Center) Dodatna oprema za vse avtomobile: avtoradiji, spojlerji, tepihi, prevleke, prtlažniki, lita platišča, zvočniki, pokrovi platišč . . . FRIZT (AUTO) ROSENTALERSTRASSE 232 (Jug) Sončne strehe za vse avtomobile z montažo, popravila vseh vrst, gume in aluminjasta plašča, dodatna oprema in • rezervni deli . . . V. SCHMIED FELDH0FGASS5 45 (Jug) Laki in barve za vse avtomobile, pripomočki za lakiranje, lakirni stroji, svetovanje,kako lakirati!!! OPTIK BRANDSTATTER PERNHARTGASSE 6 (Center) Kontaktne leče, očala, mikroskopi, povečevalna stekla, dalnogledi. . . REIFEN ROSMANN ROSENTALERSTRASSE 222 (Jug) Nove in rabljene gume pri novih brezplačna montaža — MICHELIN, PIRELLI, DUNLOP, CONTI, SEMPERIT, FULDA, GOOD YEAR. . . KARNTNER JAGDSTUBEN BANHOFSTRASSE 26 (Center) Vse za lovce in ribiče: puške, pištole, strelivo, trnki, noži, obleka, obutev .. . HERZOG 8.-MAI-STRASSE 15 (Center) Čelade za motoriste, vsakovrstna kolesa, dodatna oprema in rezervni deli za kolo, kolesarska obleka . . . GUMMI-HERZOG 10.-OKTOBERSTRASSE 11 (Center) Raznovrstni plastični izdelki za hišo, vrt in gospodinjstvo . . . HO FER GETREIDEGASSE 8 (Center) Raznovrstne črpalke, hladilna tekočina za sončne kolektorje, termostatični ventili, vse za centralno kurjavo, kemija... - BON ZA DOBIČEK ZNESEK/NETTOBETRAG ŽIG/STEMPEL DOBIČEK DOBI: IME/NAME:_ NASLOV/ADRESSE: (Z BESEDO) IN VVORTEN: DOBIČEK VAM LAHKO POVRNEMO TUDI PO POŠTI. ZAHTEVAJTE TUDI NOVE BONE ZA DOBIČEK IN V JULIJU TUDI ŽE NOV SPISEK PRODAJALN Z DOBIČKOM. NASLOV: FA. B. ANKERST, 64243 BREZJE, POŠTNI PREDAL 2 t Gorcznjka HTDO »GORENJKA« JESENICE TOZD GOSTINSTVO JESENICE Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: VEČ KUHARJEV IN NATAKARJEV V TOZD Gostinstvo Jesenice Pogoji: — strokovna izobrazba ustrezne smeri — 6 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca — delovno razmerje bodo kandidati sklenili na nedoločen čas s poslovnim delovnim časom Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev naj kandidati v roku 8 dni po objavi pošljejo na naslov: HTDO »GORENJKA« JESENICE, Prešernova 16, Jesenice, kadrovska služba. Zadružni svet Mercator — Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, TOK Radovljica, v skladu s 113. členom Statuta TOK Radovljica razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: Osnovno sredstvo izklicna cena Posestvo Poljče 1. Motor VW-1300 800.000 2. Plug IMT 2/12 800.000 3. Puhalnik Mengele z motorjem 3.500.000 4. Črpalka za tekoči gnoj HIMEX 1.200.000 5. Mlin Virovitica 900.000 6. Traktor Deutz Torpedo 75 KS 12.000.000 7. Kontejner cisterna 1000 lit. 500.000 8. Prikolica kiper enoosna 3 t 4.500.000 9. Reduktor z motorjem 1.500.000 10. Uteži za traktor 1.280.000 Posestvo Bled 11. Samonakladalna prikolica 30 m3 1.200.000 12. Samonakladalna prikolica 30 m3 900.000 13. Samonakladalna prikolica 25 m3 1.500.000 14. Rotacijska kosilnica 165 SIP 600.000 15. Tračni obračalnik UTO 220 500.000 16. Obračalnik UO-4 1.500.000 17. Puhalnik Vulkan 600.000 Radovljica 8.000.000 18. Prikolica — camp Treska 19. Prikolica — camp IMV 8.000.000 Javna dražba osnovnih sredstev, navedenih pod zaporednimi številkami od 1. do 10. bo dne 23. 5.1989 ob 8.00 uri na kmetijskem obratu Poljče; javna dražba osnovnih sredstev, navedenih pod zaporedno številko od 11. do 17. bo dne 23.5.1989 ob 10. uri na kmetijskem obratu Bled; javna dražba osnovnih sredstev, navedenih pod zaporednimi številkami od 18. do 19. bo dne 23. 5. 1989 ob 12. uri na sedežu TOK Radovljica, Lesce, Rožna dolina 50. Ogled osnovnih sredstev bo možen eno uro pred pričet-kom javne dražbe na kraju javne dražbe. Javne dražbe se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom javne dražbe položijo varščino v višini 10 % izklicne cene osnovnih sredstev. Kupec je dolžan plačati pristojni prometni davek. Kupec mora takoj po koncu javne dražbe položiti ceno, plačati prometni davek in prevzeti osnovno sredstvo. Kupec nima pravic iz jamstva za napake stvari. Podrobnejše informacije — telefon št. 75-253. Petek, 19. maja 1989 OBVESTILA, OGLASI 15. STRAN (fm^m^KRGLAS ALPETOUR Turistična agencija Škofja Loka RABAC UGODNE CENE ZA UPOKOJENCE TUDI V MESECU JUNIJU POČITNICE NA KMETIH (UGODNO) POCENI IN DALEČ ENO- IN VEČDNEVNI IZLETI ZA SKUPINE RIM LETALO - AVTOBUS, ODH. 8. IN 10. 6. INFORMACIJE IN PRIJAVE V ALPETOUROVIH TURISTIČNIH POSLOVALNICAH Srednja šola ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj Komisija za delovna razmerja Srednje šole ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj objavlja prosta dela in naloge: — za nedoločen čas 1. UČITELJA STROJEPISJA IN STENOGRAFIJE Pogoji: — končana Pedagoška akademija, smer strojepisje in stenografija, ali — končana upravna šola z znanjem strojepisja in stenografije v obsegu 4-letnega programa Administrativna dejavnost — za določen čas — za šolsko leto 1989/90 1. UČITELJA MATEMATIKE Pogoji: — visoka izobrazba pedagoške smeri, ki vključuje matematiko, ali visoka izobrazba teoretične ali uporabne smeri matematike 2. UČITELJA RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE Pogoji: — visoka izobrazba, ki vključuje računalništvo s programiranjem 3. UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA Pogoji: — visoka izobrazba dvopredmetne študijske smeri angleškega in nemškega jezika s književnostjo 4. UČITELJA PISARNIŠKEGA POSLOVANJA (polovični del-voni čas) Pogoj: — visoka izobrazba pravne fakultete Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja Srednje šole ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj. Informacije lahko dobite po telefonu 064/26-690 ali 064/24-896. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po objavi oglasa. OSNOVNA ŠOLA F. S. FINŽGARJA LESCE Komisija za delovna razmerja pri osnovni šoli F. S. Finžgarja, Lesce, razpisuje prosta dela in naloge: UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Razpisni pogoji so določeni z Zakonom o osnovni šoli. Nastop dela 1. septembra 1989. Kandidati naj oddajo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa na naslov šole.. NARAVNO ZDRAVILIŠČE TRIGLAV MOJSTRANA Na podlagi 42. člena statuta objavlja razpisna komisija razpis del in nalog INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA NI REELEKCIJA Za opravljanje del in nalog individualnega poslovodnega organa direktorja morajo kandidati izpolnjevati poleg z zakonom določenih pogojev še naslednje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo upravno-pravne, ekonomske ali organizacijske smeri — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali sorodnih delih Stanovanja ni na razpolago. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Naravno zdravilišče Triglav Mojstrana, razpisna komisija, Savska 2, Mojstrana. O izidu bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po seji Zbora delovne skupnosti. LIP, lesna industrija Bled Delovna skupnost skupnih služb objavlja v počitniškem domu na Seči pri Portorožu dela in naloge KUHARICE II Pogoji za zasedbo del in nalog so: — PK kuharica in 3 leta delovnih izkušenj oz. K kuharica z opravljeno pripravniško prakso Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas - od 24. 6. do 15. 9. 1989. Pisne prijave z dokazili sprejema LIP Bled.DSSS, Bled, Ljubljanska 32 do 26. 5. 1989. KOMPAS HOTEL RIBNO PRIREJA teniški turnir za rekreativce pod pokroviteljstvom Kompas Eurocard za posameznike in dvojice 27. in 28. maja s pričetkom ob 8. uri prijave sprejemamo v recepciji hotela ali po telefonu (064) 78-661. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA n.sub.o. Aktiv mladih zadružnikov Gorenjske kmetijske zadruge TZO Cerklje prireja sejem rabljenih kmetijskih strojev v nedeljo, 21. 5.1989, od 8.00 do 14.00 ure na dvorišču Zadružnega doma v Cerkljah. ISKRA SSD Podjetje skupnih servisnih dejavnosti, p. o. Kranj Delavski svet podjetja Iskra SSD objavlja prosta dela in naloge 1. VODJE EKONOMSKEGA PODROČJA Pogoja: — dipl. ekonomist — zaželene delovne izkušnje Kandidati naj pisne prijave z dokazili pošljejo v roku 8 dni na naslov: Iskra SSD, Organizacijsko in splošno kadrovsko področje, Ljubljanska c. 24/a, 64000 Kranj. V NARAVO ugodne cene brezobrestna potrošniška posojila prodaja na tri čeke za nakup nad 400.000 din VRTNE GARNITURE REKVIZITI ZA ZUNANJE LETNE ŠPORTE ŠPORTNI COPATI ŠOTORI SPALNE VREČE ŠPORTNA OBLAČILA V BLAGOVNICI Kokra v Kranjski v veleblagovnici Globus in delno v prodajalnah Kokra v Radljah, Gorenji vasi, Zireh in Metliki • /•%»/! l/V/ 17. • 22. maj 16cAno/ Trgovska DO Kranj KOM PAS JUGOSLAVIJA POSLOVALNICI KRANJ IN BRNIK V STILU ČASA IMAMO: ZAPOMNITE SI NAŠE TEL. ŠTEVILKE Kompas Kranj 064 28-472, 28-473 Kompas Brnik 064 22-347 (NON-STOP) posebne aranžmane za skupine in posameznike po resnično nizkih cenah npr.: - 4 DNI RIM-ASSISI-BAGNO Dl ROMAGNA za 1.500.000 din - 2 DNI FIRENZE-RAVENA za 790.000 din - 2 DNI TIROLSKA IN BAVARSKA (Innsbruck - Munchen) za 850.000 din -7 DNI KOPANJA V BAGNO Dl ROMAGNI za 1.000.000 din - SMUČANJE V AVSTRIJI - SKOZI CELO LETO super nizke cene (različne možnosti) letni oddih in potovanja po vaših željah in potrebah. Ponudbo dobite na dom! OPRAVLJAMO rezervacije in prodajo vseh vrst letalskih vozovnic. ZBIRAMO proste in nezasedene posteljne kapacitete za prodajo na konvertibilno tržišče. Ceno in datumsko omejitev lahko določate sanji. VESELILO NAS BO - ČE NAS OBIŠČETE NUDIMO • PRALNI STROJI • ŠTEDILNIKI • HLADILNIKI • ZAMRZOVALNE SKRINJE IN OMARE MOŽNOST PLAČILA V 5 OBROKIH BREZ OBRESTI ALI 15% POPUSTA OB GOTOVINSKEM PLAČILU MERKUR kranj ®M&@S3^E2GLAS 16. STRAN RAZVEDRILO; Petek. 19. maja 1989 TEMA TEDNAT Ko si že kakšnih dvatisočpetstotič na dan rečem, da me novodobni strankarski boji na Slovenskem niti približno ne bodo več zanimali, me mimogrede pahnejo v miselno skušnjavo novi štosi na odru našega političnega pljuvalizma. Če prvi hip še veruješ, da so naprezanja strank in zvez in podstrank in podzvez vendarle korakec k demokraciji in velikodušno zamižim pred spodrsljajčki in napakicami, te naslednji hip kar stisne pri srcu, ko v kakšni politični analizi prebereš, kaj vse je v ozadju naše porajajoče se demokracije. Sploh pa mi ne bi bilo treba brati, če bi mi bilo dano več pameti in politične modrosti: že ob čisto običajnih političnih pink-ponkih, kdo je komu kaj zaupnega obljubil in dal, bi mi moralo biti jasno, da demokracije ni in je ne bo brez takega ali drugačnega zakulisja, zaleta-vosti, podtikanj, zapletov in spletk. Ob silnem izbruhu strankarstva in zvez in gibanj, ki so zrasla izključno na temelju pobud in zamisli naše mladine in zdaj vsaka zase koračijo v svetlo prihodnost, je res zanimivo, da narod kar čaka in čaka. Res je, da zaradi sistema, ki je trden kot kamen kost in ki si je svojo neprobojno shemo zavaroval z vrati Jelovice (»nak, ne bo vam uspelo!«), nima še nobene volilne možnosti, da bi povedal, kaj si v resnici misli. Če pa vzamemo, primera radi, za en takšen približni barometer pisma bralcev v naših renomiranih dnevnikih, za vraga ne boste zasledili, da bi se pišoči odmevniki odločno, jasno in nedvomno opredelili (razen široke podpore, ki jo je deležen odbor za varstvo človekovih pravic) : Jaz, Janez Tapata, sem za zvezo Topato, ker sem vzhičen nad njenim programom, ki ga zdaj še ni, a še bo. Polemizirajo že, oja, in tudi zanimivi so, to že, na splošno in le z redkimi izjemami pa povedo, kje v resnici so ali v katero zvezo se nameravajo vpisati. Ne gre zato, da bi se bali, čeprav bi za naše razmere kar veljalo, da je tudi tovrstna previdnost mati modrosti. Nekateri so v srcu še vedno za »pluralizem samoupravnih interesov nestrankarskega tipa« ali kako se že imenuje ta milozvočna in vsakomur tako kristalno jasna formulacija. Mnogi niso za nič in nikogar, kar sploh ni čudno: kaj veš, kakšno čudo od stranke se bo rodilo jutri in širni javnosti oznanilo, kdaj se je prvič polula-lo in pokakalo v svoje plenice. V tej negotovosti, ko res ne veš, komu bi dal svoj velecenjeni glas, bi konec koncev najraje ustanovil kar svojo stranko. Tako bi vsaj vedel, da si Dva Slovenca - tri stranke v dobri družbi. Magari za ceno zbadljivke, ki ima svojo zgodovinsko preteklost in - kot vidimo tudi danes - svojo utemeljenost. Že davna leta pred rojstvom moje bodoče stranke v mejah zakona so se iz slovenske vneme po strankarstvu takole norčevali: »Če vidiš dva Slovenca, ki glavi vkup tiščita, si lahko prepričan, da bosta ustanovila tri stranke...« In ko takole vsak zase modrujemo, kdo je kdo in kdo ni kdo in kdo bo še kdo ali kdo bo v kratkem nikdo, gredo naši vzhodni sosedje strumno pravi parlamentarni demokraciji naproti. Saj nič ne rečem, da ne bi bile tudi te naše demokratizacijske muke brez soli in da ne bi bilo vredno potrpeti, zavedajoč se, da svobode ni nikjer, če je ni na političnem področju. A izgublja se preveč dragocene energije in narodove potrpežljivosti, če se brez programov ustvarjajo stranke in zveze, ki, kot pravi naša mladinska organizacija, stalno hodijo v njen zelnik. Tako, da ji pred nosom neženira-no ukradejo vsako idejo in se pod kapo fronte potem z njo kitijo. Ko sem že čisto na tem, da v primeru, če me bo moja zasebna iniciativa po lastni stranki jutri minila, pač počakam na mladinsko stranko -mladinci so vsaj za zdaj edini, ki odkritosrčno priznavajo, da se bodo borili za oblast - me obračun na minuli zvezni partijski seji spomni, da bo treba urediti odnose tudi s stranko, ki je edina res na oblasti. Če mi je zaradi svoje cagavosti, sestopov ter počepov kdaj šla na živce, si je zaradi nekaj odločnih nastopov slovenskih partijskih predstavnikov na zveznem čekaju takoj spet pridobila nekaj moje dragocene naklonjenosti. Bravo! Po pravem Obračunu pri O.K. koralu minulo sredo spet sije iskrica upanja v mojih žalostnih partijskih očeh. Sami lahko zdaj vidite, kako je s to zadevo: vsak me lahko ima in vsak me lahko nima. Zaradi take kolebljive nature gredo sicer povprečni Američani k psihiatru, pri nas pa taki shizofreniki celo v cajtenge lahko pišemo. In še prav nič nas ni sram! In zakaj bi nas le bilo, ko pa čisto dobro vemo, da se naša »hauptsvetovna« sramota izdatno in nepopravljivo producira na drugih področjih. Tole demokratično bavsanje in ravsanje v domači hiši je prava otročarija v primerjavi z dolgovi, ki si jih odkupujemo po sramotni diskontni ceni; z grozljivo inflacijo, s štrajki... Ali s pogubnim odhajanjem naših strokovnjakov v tujino, kar nas bo kot narod zares in nepreklicno pokopalo... D.Sedej NARODNOZABAVNA LESTVICA RADIA _ŽIRI_ Na valovih Radia Žiri bo na sporedu v sredo, 24. maja, med 16.30 uro in 19. uro, vsebovala pa bo ob dobrih dveh urah domače glasbe tudi informacije in novosti iz glasbenega sveta ter pogovore z gosti: znanim harmonikarjem Milčetom Stegujem, humoristom Vinkom šimekom, citrarjem Karlijem Gradišnikom... Predstavili vam bomo obilico novih posnetkov iz novih plošč in kaset, ki so pravkar izšle. Zavrteli vam bomo tudi majsko, mladostno narodnozabavno lestvico Radia Žiri z desetimi skladbami. Iz minule oddaje se je uvrstilo pet viž: 1. Fotograf - Ansambel Rž 2. Očetu - Alpski kvintet 3. Za vse hvala ti - Ansambel Franca Miheliča 4. Ko pride pomlad - Nagelj 5. Če bi se Še enkrat rodil - štirje kovači Predlog novih narodnozabavnih melodij: 6. Nocoj bo spet lepo - Ansambel Krt 7. S Harmoniko po svetu - Kvintet Vikija Ašiča 8. Pojdi z menoj na planino - Avsenik 9 Sestavljena polka - Karli Gradišnik 10 Dom je zavetje sreče - Ansambel Lipa Izmed poslanih glasovnic smo izžrebali: Olga Čadež, Poljane nad Škofjo Loko in Janko Kokalj, Brezje pri Tržiču 40. Po pošti bosta prejela dve kaseti. Tudi tokrat izpolnite priloženi kupon in nalepljenega na dopisnici do 31. maja pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Žiri. Sodelujte! KUPON Ime in priimek............. Naslov.......................... Glasujem za................. Prihodnji gost oddaje /O ljubljanska banka GORENJC FORMULAH/ OD 1. MAJA V LJUBLJANSKI BANKI, TEMELJNI BANKI GORENJSKE VELJAJO VIŠJE TARIFE: — za vplačilo s splošno položnico: 1 % od zneska, oz. najmanj 570 din in največ 28.000 din — za virmanski nalog: 1 % od zneska, oz. najmanj 300 din in največ 15.000 din; — za izplačilo in nakazilo v tujino iz deviznih računov in deviznih hranilnih knjižic občanov: * v roku od 15 dni od dneva pologa, če na računu ali vlogi ni predhodnega kritja, 14.000 din DEVIZNO POSLOVANJE DINARSKO POSLOVANJE Temeljna banka Gorenjske III_Kravice pred kranjsko občino Sank TOCk ■ d0bf0 ill ZlO Hudo čudna novica prihaja iz Stražišča pri Kranju. V neki družini, kjer se ukvarjajo tudi s kmetijstvom, imata starša dva sinova. Ko so prvega sina poklicali k vojakom in je bil za odhod pripravljen drugi, sta se starša že začela bati, da ne bi bila oba hkrati odsotna. Dela na kmetiji res ni malo in mlada pomoč pride še kako prav. A nesreča je bila hujša: ne le, da sta oba pri vojakih, minulo sredo so na orožne vaje poklicali še ata... In kaj zdaj? Če bodo na ustreznem odseku še naprej tako tolerantni in brihtni, se zna zgoditi, da na kakšen bližnji tečaj civilne zaščite pokličejo še mamo. V tem primeru ji svetujemo, da svojo živinico, krave in prašičke, priveze kar pred občino. Ni vrag, da ne bi na občini našli koga, s poreklom iz ruralnega področja, ki bi zapuščeno živinico znal »porihtati«... NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Skopaš, tokata, Alarod, Nobi-le, Janez, Mara, safe, selenit, Carrara, alanin, vztrajnik, nerc, aral, navor, ksid, Araks, vaga, lt, nias, tla, err, Aragona, novec, ad, biseri, Ikar, kne, okarina, Kantrida, Rad, Tate, nalitek. Naša Nataša Omahen je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada Milka Zupan, Mestni trg 8, Škofja Loka, druga nagrada Alenka Hrobat, Za-nova 7, Kranj in tri tretje nagrade: Hani Stana, Cesta revolucije 6, Jesenice; Amila in Anel Čor-dić, Titova 100, Jesenice, in Ivanka Jošt, Poljšica 16, Podnart. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: \. nagrada: 100.000 dinarjev 2. nagrada: 50.000 dinarjev Tri tretje nagrade po 30.000 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 24. maja, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj /za nagradno križanko). Izšla je nova, že druga kaseta velenjskega ansambla šank Ročk. Skupino sestavljajo sami simpatični fantje: Uroš Uranjek, Cveto Polak, Zvone Hranjec, Davor Klarič in Matjaž Jelen. Svojo novo kaseto z naslovom Dobro in zlo velenjski rokerji že promovira-jo na koncertih po vsej Sloveniji. Med njihovimi skladbami je najbolj vžgala pri poslušalcih pesem Metulj. Hit pa je postala tudi skladba Hitro drugam. Sodelovali bodo tudi na Pop delavnici, kjer se bodo predstavili s pesmijo Nič nas ne ustavi. Nataša Bešter Kaj je pisal Slovenski narod leta 1878 Čestitke vladarju in blagej soprogi Danes je petindvajsetletnica cesarjeve in cesaričine poroke. Četrt stoletja živeti v srečnem zakonu, to ni množici prisvojeno; zatorej pa ta dan kot poseben vesel praznik praznujejo vsi avstrijski narodje. Ker je bila ta redka sreča prisvojena našemu vzvišenemu vladarju in njegovoj blagej soprogi, smo veseli tudi mi. Prebivalci dežele Kranjske so cesarju ob tem dnevi čestitali in dobili od njega odgovor: »Z živim zadovoljstvom sprejemam poklanjanje svojega voje-vodstva Kranjskega ob priliki svečanosti petindvajsetletne svoje po-ročitve. Znam, da je vse prebivalstvo Kranjske dežele složno v čuv-stvih najzvestejše udanosti do mene in do moje hiše, in jaz smatram to lojalno mišljenje kot poroštvo složnega skupnega delovanja vseh prebivalcev Kranjske v povzdigo blagostanja domovine. Sprejmite mojo in cesarice najiskrenejšo zahvalo za voščila, ki ste nam jih prinesli, in zagotovljeni bodite mojega neminljivega cesarskega dobro-hotenja.« AVTOR KRIŽANKE R NOČ SODOBNI NEMŠKI PISATELJ (HEINZ G| OSKAR HUDALES NIČVRED NEŽ MALO PRIDNEŽ 1U1HO-ICUkAVIGA LJUBU BALETKA (PRIIMEK IN IME) PRIVRŽE NEC EVO LUCI0NIZMA DOMAČA VPREŽNA ŽIVAL MESTO V INDIJI, V DRŽAVI MADHJA PRADEŠ TRG V ANG MESTIH UDAREC S SEKIRO ŠPIJ0NAŽA BOKSAR LOUIS ISAAC NEVVT0N RUSKO ŽEN IME TISOĆINKA MILIMETRA DEL KOLESARSKE DIRKE AVT0M0 BILSKA PLAHTA NAJVIŠJA GORA TURČIJE STIK DVEH PLOSKEV NAPRAVA ZA ISKANJE PODMORNIC S.I. L1TERAE, X.Ot>0VttJAK KARLIN ALMA KOSILO, OBED PREBI VALKA ARMENIJE FRANC IGRAŠ KARTAMI VULKAN NA SICILIJI DELAVKA V LIKALNICI SKANDIN M0Š IME ANTON DERMOTA STROKOV NJAKINJA ZA ARABSKI JEZIK IN kui amo DELNI ZLOM GLAS, ZVOK PREBIVA LIŠČE PRAUUDI PRIPADNICA ARIJCEV KD6BA, ŠTUDENT SLAVISTIKE DRAMATIK ZAJC MESTO V JUŽNI TURČIJI INDUSTRI JA MOTOR NIH VOZIL NAPUČILO MESTECE BLIZU ZADRA IAEN0NA) ZNAMKA TUJIH RAČUNALNIKOV MESTO V ZRN, OB REKI KOCHER ST. PLOŠČI NSKAMERA REKA NA ŠKOTSKEM ITALIJ KNEŽJA RODBINA GORA V JULIJCIH ANGL PO PEVKAR BRIAN MAM IIV i h SKA TOVAR NA AVTO MOBILOV PODOBA, FIGURA AL&KEHT MutiUt«. M6S- IM£ ENAJSTI DEL CELOTE NIKOLAJ ASEJEV LOJNA BULA ^48734 Petek, 19. maja 1989 17. stran ((mmmummmiLAS Dr. Ciril Ribičič o sončnih in senčnih straneh jugoslovanske federacije Se bo ponovila zgodba zgodnjih sedemdesetih let AlAKM Kranj, 17. maja - Enačaj med začetkom sedemdesetih let in sedanjostjo je upravičen, pa upajmo vsaj, poučen. Tudi takrat, skoraj dve desetletji nazaj, je bilo veliko idej o demokraciji, zdravem gospodarstvu in omejevanju gospodarskih funkcij države. Prišlo pa je do usodnega razpleta: te ideje, zrasle v raznih delih države, se medsebojno niso povezale, ampak so se sprle na nacionalni osnovi. Ta nevarnost nam je danes zelo blizu in lahko se, s hudimi posledicami za prihodnost ponovno uresniči. Dr. Ribičič ob tem ugotavlja: "Vendar praksa Jugoslavije, tako predvojne kot povojne, kaže, da preglasovanje o temeljnih vprašanjih ne vodi k učinkovitosti federacije, ampak kvečjemu tudi k zametkom državljanske vojne, ki je bila v začetku sedemdesetih let že zelo blizu. Tudi zato je bil v ustavo iz leta 1974 uveden instrument soglasja. Mislim, da preveč potiskamo v ospredje razne pristojnosti, premalo pa odnose med državo in družbo, med politiko in ekonomijo. Trdim, da niti sistem preglasovanja niti sistem soglasja ne moreta nadomestiti razumne odločitve ekonomske logike." Povsem trdna je lahko tudi druga primerjava s časi 20 let nazaj. Ko je dosežen nacionalni mir oziroma se ljudstvo na tak ali drugačen način umiri, želja po gospodarskih in političnih reformah ponavadi splahni oziroma so težnje lahko tudi utišane! Na tem primeru se zgodovina ponavlja. Ne le v Srbiji, kjer je bila izvedena "nacionalna homogenizacija" in so v primeru Kosova tudi ustavno zajamčene pravice Srbov, pa zahteve po reformah, posebej političnih, niso več tako ostre. Tudi za druge dele Jugoslavije, za Slovenijo, realno znotraj in izven nje preti ta nevarnost. Tudi iluzija, da je samoupravljanje samo po sebi sposobno rešiti nacionalno vprašanje, je propadla. Če je bil AVNOJ izjemen po tem, da je v težkih vojnih in v revolucionarnih časih znal dati velik pomen nacionalnemu vprašanju v Jugoslaviji, je prav nerazumljivo, kako smo ga mogli v petdesetih letih zanemariti in reči, da je nacionalno vprašanje v Jugoslaviji trajno rešeno in da je samoupravljanje zadosten okvir za uveljavitev posameznika, državljana, ki naj bi bil del določenega samoupravnega interesa. Doktor Ciril Ribičič, član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije >n profesor na ljubljanski Pravni fakulteti med drugim tako razmišlja v knjigi Sončne in senčne strani federacije, ki sta jo napisala skupaj z dr. Zdravkom Tomcem, o vsebini svojih pogledov pa je govoril v sredo popoldne v Kranju, žal, ob dokaj skromni udeležbi, čeprav sta medobčinski svet SZDL za Gorenjsko in medobčinsko študijsko središče CK ZKS za Gorenjsko povabila na razgovor precej več ljudi. Tudi leta 1974 niso vsi ploskali Jugoslovanske razlike v pogledih na federacijo in njeno ustavo niso od včeraj, ampak segajo že v leto 1974, ko je bila sprejeta lani dopolnjena ustava, in še bolj nazaj. Ena stran Je trdila in trdi, da je bila ta ustava dosežek uresničevanja avnojskih načel, druga stran pa ugovarja, da je bil tu začetek razbijanja federacije in zametek konfederacije in da je Jugoslavija po letu 1974 samo še zemljepisni pojem. Obe oceni sta se zaprli vsaka v svojo lupino in živeli v predstavi, da imata absolutno Prav, vsaka stran pa je dobila svojo zvesto jav- Asimetrična federacija Zagovarjam asimetrično ureditev federacije, kar pomeni, da so za enake stvari rešitve v različnih delih Jugoslavije različne, pravi Ribičič. To predlagam tudi zato, ker očitno v Jugoslaviji razhajanj še ne bo tako kmalu konec. Ce ima Kosovo probleme z zastavo, ni nujno, da to rešujemo za vso državo, kjer teh težav ni, ampak samo na Kosovu. Princip asimetrije bi lahko vzeli tudi na drugih področjih, recimo pri izobraževanju. Primer je Kanada, kjer dobi federalna enota, ki zavrne enoten model, posebna sredstva, da ohrani svojega, brez političnih in drugih pritiskov. Hraber, vendar ne drzen korak Vprašanje kako uveljaviti posameznika, državljana, je postavljeno v ospredje tako v Sloveniji kot v Srbiji, vendar na različna načina. Politični sistem je preveč grajen na samoupravnem interesnem povezovanju, premalo pa na posamezniku. V Sloveniji zagovarjamo uveljavitev državljanskih pravic in človekovih svoboščin, v Srbiji pa še vedno živi ideja po Kaj je dobila Srbija Past soglasja Ob zagovarjanju soglasja ob sprejemanju najpomembnejših odločitev v državi pozabljamo na negativno plat, na past soglasja. Lahko se spremeni v igro. Ko drugi nekaj hočejo, mi ne damo soglasja, ko pa nekaj predlagamo mi, nam drugi lahko s soglasjem nagajajo. Zato bi kazalo negovati upoštevanje razlik, v skupno pa vključevati le tisto, za kar analize pokažejo, da smo resnično vsi v Jugoslaviji soglasni. Stvari se hitro menjajo V Jugoslaviji se stvari hitro lahko zasu-čejo drugače. Primer so volitve članov predsedstva države, je opozoril dr. Ciril Ribičič. Še lani jeseni je Srbija zagovarjala neposredne volitve članov predsedstva, Crna gora in Slovenija pa sta menili, da naj jih izvolijo republiške in pokrajinske skupščine. Po pol leta se je vse obrnilo. Srbija je člana zveznega predsedstva izbrala v republiški skupščini, Slovenija in Crna gora pa na neposrednih volitvah. nost in sedanje razlike v pogledih, tako politikov in politike ter tudi javnosti izvirajo od takrat. Posebej očitna so razhajanja glede soglasja oziroma konsenza pri sprejemanju odločitev v zboru republik in pokrajin. Glasnejši so navijači mišljenja, da bi namesto konsenza dalo preglasovanje federaciji večjo učinkovitost. zboru združenega dela na zvezni ravni, ki bi ga lahko nadomestil recimo zbor državljanov, v republiških in občinskih skupščinah pa na političnem pluralizmu grajen in spremenjen družbenopolitični zbor ali zbor občin v republiški skupščini. Danes je v Srbiji aktualno geslo: en človek en glas, kar pomeni na zvezni ravni ukinitev paritete in soglasja ter uveljavitev preglasovanja. Mnenja v Jugoslaviji se še naprej krešejo, katero ustavo prej sprejeti: zvezno ali republiške. Velik del Jugoslavije zagovarja prvo možnost, Slovenija pa precej glasno drugo. Dr. Ribičič ugotavlja, da sedaj v Jugoslaviji ni klasične prednostne veljave zvezne ustave pred republiškimi in ustavno sodišče ne more prisiliti republike, ki ima zvezni nasprotno ustavo, da jo umakne, mogoči pa so politični pritiski. Zato je tu umestno vprašanje, kako dolg korak naj stori Slovenija pri tokratnem spreminjaju svoje ustave. Ribičič odsvetuje pretiravanje tudi zato, ker se Slovenci najbolj zavzemamo za pravno državo, je pa za "široko tolmačenje zvezne ustave brez izrecnih nasprotij", kar bi bil smotrn korak do nove slovenske ustave. Sem za to, da se samoodločba jasno opredeli v dopolnjeni slovenski ustavi kot trajna, celovita in neodtujljiva pravica slovenskega naroda. Predvsem srbska ustavnopravna znanost trdi, da je bila ta zgodovinska pravica ob ustanovitvi Jugoslavije enkrat za vselej uporabljena, mi pa pravimo, da ni bila, čeprav s tem posredno priznavamo, da te pravice zvezna ustava ne poudarja dovolj tudi zato, ker ta pravica ni več aktualna, analizira pomen samoodločbe dr. Ciril Ribičič. Dva grobarja federacije Ustavne spremembe z Darjo Lavtižar-Bebler Sandi Bartol se je dotaknil tudi deregulacije predpisov s primerom iz leta 1987, ko so naše plače najbolj nazadovale, obnašanje pa nam je narekovalo kar 76 raznih zakonskih predpisov. Direktorji in finančniki so zasedali vse hotele od Portoroža do Ulcinja, da ne bi katero od pravil obnašanja zgrešili, trošili čas, denar in moči za to, namesto da bi se posvečali gospodarjenju. Iz amandmajev k slovenski ustavi ni razbrati nobenih sprememb na področju deregulacije. O vlogi sindikata kot delavske organizacije osnutek sprememb ustave malo govori, dopušča pa še državno kontrolo nad njim. Medtem ko je Zvone Teržan govoril o slabostih naše prakse in opozoril, naj nova ustava ne bo "katekizem", po katerem se spet nihče ne bo ravnal, pa je imel Blaž Kujundžič nekatere konkretne pripombe na osnutek ustavnih Darja Lavtižar-Bebler: O slabostih "revolucionarnih" sprememb 'dolgo nismo upali odkrito govoriti. Kritična analiza sistema socialističnega samoupravljanja, denimo, je povedala, da je sistem krasen, samo deluje ne. Tudi zdaj smo delo opravili le na pol. Odpravljamo paradržavno vlogo sisov, ki imajo v rokah škarje in platno, medtem ko (republiški) izvršni svet odgovarja za razvoj posameznih področij. Po zvezni ustavi je obveznih še pet sisov, nacionalni programi za družbene dejavnosti na področju vzgoje, izobraževanja, znanosti, kulture in socialnega varstva pa bodo zagotavljali enako kakovost storitev za ljudi v vsej Sloveniji. Odgovor na "ne-delujoč" delegatski sistem so neposredne volitve, ali bodo "odborniki" zamenjali delegate tudi v občinah, pa še ni povsem razčiščeno. gočiti opredeljevanje o listah, vsaj na preliminarnih uvodnih volitvah, pred neposrednimi volitvami. Neposredno bi morali voliti vsaj predsednika republike Slovenije. Blaž Kujundžič je opozoril tudi na dvojno volilno pravico, ki jo imajo zaposleni ter v zvezi s tem predlagal enako volilno pravico za vse. Zavito o sisih, tozdih in delegatskem sistemu slovenske ustave bile spre ete, ce bi o njih g|a*°*"" 1. Juvodničarka na mu, glede na to, da nad njimi ^"^^^E, 22 podvomi-torkovi škofjeloški javni razpravi DarjaLavtizar o dojemaj0 po- la. Gre namreč predvsem za to, je dejala, ah ljudje spm j morebit. men dokaj zahtevnega besedila. ^^^/^SS^a vprašanja, nem referendumu kveč emu kazalo sprejemati po oziroma pre- Da večina ljudi očitno res ne razume, za kaj gre ,pniu ™»v ' Pušča njeno preoblikovanje strokovnjakom je dobro pokazala ^ škof eloška javna razprava o osnutku amandmajev k v ui (druga bo 22 marca). Na povabilo za razpravo se namreč ni oaz dvajset ljudi... Sicer pa vprašanje o referendumu niti ni bilo najbolj bistveno v Skofji Loki. Zelo zanimiva je bila razprava Sandi j a Bartola, predsednika občinskega sveta zveze sindikatov, ki je menil, da bi morali temeljito analizirati, kaj so nam prinesle "revolucionarne" novosti v ustavi iz 1974. leta: samoupravne interesne skupnosti, delegatski sistem, temeljne organizacije združenega dela. Če bi ugotovili, da se v praksi niso obnesle, kar sicer brez analiz ugotavljamo 12 dneva v dan, bi se to moralo odraziti v besedilu sprememb ustave. Sandi Bartol je vprašal, takšen pomen ima še "kvazi samoupravljanje" v sisih, če ga omejuje interventna zakonodaja, ugodil, da so ljudje docela nezainteresirani za delegatsko odločanje, kar se pozna tudi na nesklepčnih skupščinah, in da so znani tudi zapori za preoblikovanje tozdov v Podjetja. Dr. Ciril Ribičič je prepričan v oceno, da je sprememba odnosov v Srbiji generalna in niti najmanj kratkoročna. Fenomen spremenjene srbske ustave ima več obrazov. "Novembra lani dopolnjena zvezna ustava ni bistveno posegla v ustavne odnose iz leta 1974, čeprav so bili prav ti omenjeni kot glavni krivci za srbsko neenakopravnost. Več sprememb je v ustavi Srbije, ki je okrepila klasične državne funkcije. Posebej sporno je določilo o načinu spreminjanja srbske ustave. Zvezna ustava res daje okvire avtonomnima pokrajinama, vendar je soglasje obeh pokrajin k spremembam republiške ustave (tudi z referendumom) ukinjeno. Pokrajin kot elementov federalizma nismo ukinili, smo pa zmanjšali njun pomen. Dejansko je bila takšna ustava sprejeta, ker so bile že pred tem ustvarjene take razmere v obeh pokrajinah (v Vojvodini padec vodstva, na Kosovu izredno stanje) in se ima danes vojvodinsko vodstvo za revolucionarno, če zagovarja manjšo vlogo pokrajine. Kaj je pridobila Srbija. Tri glasove v federaciji, čeprav je vloga obeh avtonomnih pokrajin zmanjšana, pa argument zoper tiste, ki ji to očitajo, češ da so zoper avtonomni pokrajini. Po drugi strani pa je več srbskih glasov v zveznih organih voda na mlin še zelo močnim težnjam v tej republiki po ukinitvi avtonomnih pokrajin med tistimi, ki bi bili pripravljeni tudi na račun ukinitve avtonomije Srbiji te glasove vzeti. Nasprotniki avtonomije se utegnejo združiti prav na tej osnovi in kaj lahko se pojavijo zahteve, da se v tem delu spremeni zvezna ustava. Če pa tega ne bo, bo vroče pri nastajanju nove zvezne ustave. Sicer pa se v Srbiji zavedajo pomena treh glasov in so nasprotnike avtonomije utišali. Zanimivo je, da zadnje čase srbski intelektualci kritizirajo Slovenijo večinoma le zaradi naših stališč do Kosova, ne pa več zaradi političnega pluralizma, za katerega so se v okviru zavzemanj za demoka-racijo v eni svojih izjav tudi izrekli." Če prav razumemo razmišljanja dr. Ribičiča, potem se jugoslovanska federacija že nekaj časa drsa po spolzkih tleh, nanjo pa čaka kar nekaj grobarjev. Najglasnejša sta po njegovem dva: centralizem, ki je že uspel načeti avnojski federativni ustroj države, in separatizem, za katerega pa ne moremo šteti pogoje in zahteve, v kakšni federaciji želi kdo živeti. V kakršnikoli zanesljivo ne. Vsaj v Sloveniji tako večina misli. Kaže, da bodo stari in novi dejavniki slovenske politike našli tudi glede federacije in Slovenije v njej skupni jezik in bo po besedah Ribičiča letošnja Majniška deklaracija dobila drugačno in za vse sprejemljivo vsebino. J. Košnjek Darja Lavtižar-Bebler: Tudi v centralnem komiteju ZKS že razmišljajo o tem, da je neži-vljenjsko v ustavi dajati neki politični organizaciji prednost, vodilni položaj pred drugimi. Glede volitev pa v republiki kani jo vpeljali prednostno preverjanje kandidatov med ljudmi. Izdelati bo treba tudi kriterije delitve delegatskih mest za družbenopolitični zbor glede na to, koga ljudje bolj podpirajo. _ amandmajev. Menil je, da v njih ne bi smeli prezreti političnega pluralizma oziroma omogočiti prosto politično organiziranje. Politična razmerja bi po njegovem mnenju naredili razvidna s tem, ko bi volilci namesto kandidatov (za družbenopolitični zbor) volili liste. Za skupščino bi morali omo- O razmerjih med republiko in občino, ki se s spremembami ustave rušijo v korist večje oblastne pristojnosti republike, je Blaž Kujundžič menil, da niti ni toliko pomembno, za katero področje je katera "vlada" bolj pristojna, če pa se že nekomu jemljejo pristojnosti, naj se v korist gospodarstva. Menil je še, da narodova čustva (Zdravljica naj bi postala nova himna Slovencev) v ustavo ne sodijo- H. Jelovčan Kranj Tomšičeva 36, tel.:47-278 Na zalogi imamo: IR senzorje - senzorje za vklop luči - stanovanjske alarmne naprave na baterijsko napajanje - sirene vseh vrst - sprav sirene za starejše občane - avto alarmne naprave - kovčke za prenos denarja -alarmne centrale - mini jeklene trezorje... Alarmne naprave vam tudi strokovno montiramo in vzdržujemo! Merkator - Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske IERCIALM SERVIS k A N J Gorenjesavska 9, tel.: 21-276,24-479 Ugodna prodaja v poslovalnicah KŽK TOZD Komercialni servis, Kranj: v prodajalnah gradbenega materiala Hrastje (tel.: 36-462,38-452) in Stražišče (tel.:21-140,21-180). — modularni blok 30/20/20 din 3.500 — pregradni blok 40/25/12 din 3.240 — betonski blok 40/30/20 din 6.115 — betonski blok 40/20/20 din 4.720 — armaturne mreže že od din 102.000 do 560.000 din V cenah ni vračunan prevoz in prometni davek! Količine so omejene - zato pohitite! VEČ KOT ČASOPIS KMETOVALCI! Obveščamo vas, da smo m področje Gorenjske pričeli s servisiranjem in odpravljanjem napak na vseh SIPOVIH kmetijskih strojih v garancijskem roku ali izven njega. Dobro smo založeni z rezervnimi deli! Za morebitne napake v garancijskem roku se obrnite na našo prodajalno kmetijske mehanizacije v Kranju, Cesta 1. maja 65, tel (064) 35-032 ali 35-750, lahko pa tudi neposredno na izvajalca servisa: Kozeli Slave, Hotemaže 16,64205 Preddvor, tel. (064) 45-572, vsak dan od 7. -10. ure._ W. Projekt Bratstva in enotnosti na Gorenjskem zamuja že tri leta Predor brez avtomobilske ceste je kot zašit rokav Zadnja, najbolj sveža napoved z gradbišča Karavanškega predora je, da bomo na naši strani sredi prihodnjega meseca dosegli cilj. Pomisleki, težko pa bi govorili o upanju pri načrtovalcih sporednega projekta-avtomobilske ceste na Gorenjskem, da bo pri predoru morda prišlo do zamude, se tako vedno bolj razblinjajo. Predor bo pripravljen za promet sredi leta 1991. Takrat pa se bo, to je zdaj že gotovo, uresničila tudi bojazen, da bomo tako ali drugače priča slovesnemu odpiranju zašitega rokava, kajti avtomobilska cesta niti do Vrbe, kaj šele do Kranja oziroma do že zgrajene štiripasovnice na Gorenjskem, ne bo gotova. Vprašanje, kdaj bo stekel promet na Gorenjskem po avtomobilski cesti- projektu, ki ima ime Avto cesta Bratstva in enotnosti, postaja sicer vse bolj glasno, v odgovor pa za zdaj bolj izstopa le odmev vprašanja oziroma popačena podoba nekdanjih utemeljitev o slovenskem cestnem križu; pri čemer, vsaj kar zadeva ta trenutek gorenjski del ceste, še najbolj velja trditev, da je od te ceste trenutno zelo res tisto zadnje: en velik križ. Leto dni so že skoraj stare ugotovitve Odbora za usklajevanje zadev pri izgradnji avtomobilske ceste na Gorenjskem pri Svetu gorenjskih občin, da pri pripravah tako rekoč na vseh področjih zamujamo. Minuli teden je Svet gorenjskih občin oziroma njegov predsednik Ivan Kapel pravzaprav samo ponovil lanske sklepe. Razlog, da je ta trenutek morda še veliko teže kot lani napovedati, kdaj bo stekel promet po gorenjski avtomobilski cesti, je, da smo priča zamudam pri obravnavi urbanistične in tehnične dokumentacije, urejanju zemljiških zadev, še vedno pa tudi ni jasno, kako je z denarjem. Boris Prešeren, namestnik predsednika republiškega komiteja za promet in zveze: »Že 1986. leta je bilo odločeno o pospešeni gradnji avtomobilske ceste in od takrat naprej republiški izvršni svet tekoče spremlja vse aktivnosti v zvezi s to gradnjo... Kar zadeva gorenjski odsek, je izvršni svet SR Slovenije pred nekaj meseci obravnaval gradnjo in jo opredelil kot prednostno povezavo od predora do Ljubljane...« O denarju oziroma potrebnih dinarjih, ki bi jih moral zagotoviti zvezni zakon za pokritje mednarodnega posojila, je bilo sicer že lani veliko govora, vendar je stara vlada problem v glavnem pustila odprt. Zadnje informacije o razmišljanjih pri medrepubliškem usklajevanju glede cen bencina oziroma bencinskem dinarju za ceste napovedujejo, da bo vendarle obveljala tista, da v posameznih re-Dublikah ne bomo imeli razli- čnih cen bencina (o čemer smo se prav v Sloveniji precej zavzemali), pač pa bomo tako ali drugače (s povišanjem cen ali prerazporeditvami) namenili iz bencinskega dinarja okrog 30 odstotkov za ceste. Vendar za gorenjsko avtomobilsko cesto, razen pospešene spodbude, to ne bi bila tudi rešitev. Še vedno so namreč nerešena osnovna prostorska in tehnična vprašanja, da bi denar lahko takoj začeli tudi porabljati. Gre namreč za to, da je na odseku Hrušica-Vrba, kjer bi bilo treba z gradnjo najprej začeti, lokacijski načrt šele pripravljen za sprejem skupščini. In če bi bila pripravljena tudi že vsa soglasja in vse tehnične rešitve, otvoritve predora ne bi mogli več ujeti. Še najmanj zapletov je pravzaprav na odseku v kranjski občini, kjer pa zemljiških vprašanj še vedno niso začeli razreševati. Razlog za to je, da investitor avtomobilske ceste še ni izdal naročilnice, da je tovrstne postopke treba začeti. Pojasnilo odgovornih na Svetu gorenjskih občin iz republiškega komiteja za promet in zveze, da so po zakonu ta vprašanja dolžni urediti in urejati občinski skladi stavbnih zemljišč, pa je izzvenelo prej kot vrnjena žogica na kritike o počasnosti in neučinkovitosti, ali pa morda kot dobronamerno in pomirjujoče sprenevedanje. Ni najbrž treba biti v tem trenutku pretirano razgledan in pameten za razumevanje, da so že pri manjših, kaj šele pri tako velikem projektu, občinski skladi najbrž prešibki. Razlog, da je uresničitev narodnogospodarskega projekta avtomobilske ceste Bratstvo in enotnost na Gorenjskem lahko še precej daleč na celotnem odseku od Hrušice do Kranja (v Ugotovitve, ki so še vedno takšne, kot so bile pred letom dni v Svetu gorenjskih občin: - svet ponovno ugotavlja, da priprave na izgradnjo avtomobilske ceste zamujajo za dve leti, predvsem zaradi urbanistične in tehnične dokumentacije ter urejanja premoženjsko-pravnih zadev; - težave so večje zaradi zakasnitev pri dokumentaciji, kot zaradi denarja; - investitorji, izvajalci in občine naj pospešijo vse potrebne priprave; - Skupnost za ceste Slovenije naj pripravi operativni plan del s predlogom financiranja za etapno gradnjo mimo Jesenic; - čimprej je traba skleniti pogodbe za izdelavo lokacijskih načrtov za vse odseke gorenjse avtomobilske ceste; - investitor mora začeti s postopki za pridobivanje zemljišč; Ugotovitev seje Sveta gorenjskih občin minuli teden: - Svet ugotavlja, da gre tokrat za ponovitev razprave iz lanskega leta; - za takšno stanje ni krivo samo pomanjkanje denarja, marveč so še vedno odprta vprašanja pri pripravi tehnične dokumentacije in urejanju zemljiških ter drugih zadev. Henrik Peternelj, predsednik izvršnega sveta kranjske občine: »Osnutek lokacijskega načrta je v kranjski občini za avtomobilsko cesto tik pred zaključkom... Smo ena redkih občin, ki je sama vodila aktivnost za usklajevanje planskih dokumentov. Vse nadaljnje delo pa je odvisno od investitorja... Ali smo Gorenjci dovolj agresivni in ali smo naredili vse, da bi poleg naših dinarjev uspeli dobiti še kakšne tuje denarje za to cesto...« štiripasovni izvedbi) pa je ob tako ali drugače opredeljeni trasi v radovljiški občini še eden. Gre namreč za študijo o utemeljenosti cestninskih postaj na slovenskih avtomobilskih cestah. Če je bilo pred približno letom dni še slišati, da se lahko zgodi, da cestninske postaje na avtomobilskih cestah sploh ne bi bile potrebne, zdaj to ni več res. Slovenski izvršni svet je pred dobrim mesecem, ko je razpravljal o ugotovitvah tovrstne študije, sprejel stališče, da so cestninske postaje iz več razlogov na naših cestah nujne, sicer v Sloveniji tovrstnih cest ne bomo zgradili še najmanj 50 let. Gorenjsko stališče, ki načeloma cestnin- Anton Gunde, Skupnost za ceste Slovenije: »Problematičen je odsek med Lipcami in športno halo nad Mežaklo. Natečaj za viadukt Moste je že bil... Povsem nerealno bi bilo pričakovati, da bi bil odsek od predora oziroma Hrušice do Vrbe gotov do otvoritve Karavanškega predora...« skim postajam ne nasprotuje, pa je za zdaj popolnoma nasprotno od opredelitev študije, ki nakazuje cestninsko postajo na Črnivcu. Čeprav je zadnji predlog v republiški skupnosti za ceste, da bi se Gorenjci skozi cestninsko postajo na Črnivcu lahko vozili z mesečnimi kartami, za katere bi bilo treba odšteti četrtino polne vrednosti karte (kot bi jo plačevali tujci), lokacija postaje,ni sprejemljiva. Utemeljitev: Gorenjsko bi razdelila na dva dela, ekološko ne sodi v ta prostor in najbolj primerna je pravzaprav ob vstopu iz predora v državd. Odprtih vprašanj, ki ta trenutek pravzaprav prej odmikajo kot približujejo tako začetek kot tudi celotno izgradnjo avtomobilske štiripasovne ceste na Gorenjskem, je torej še veliko, da ne rečemo preveč. Najbrž je res, da to terja zdaj še toliko bolj strpno in pomirjevalno razreševanje vseh problemov in nalog. Vendar pa je odprtih vprašanj (za katera pa pri reševanju še vedno ni prave finančne podlage) toliko, da bo po letu dni stari razpravi in ugotovitvah v Svetu gorenjskih občin, ko je šlo še bolj za ogrevanje »za skupno prijateljsko igro vseh sodelujočih«, treba tudi veliko naporov za umiritev žogice. Igra stališč, mnenj in prepričevanj je namreč na trenutke začela postajati že kar malce grda. Vendar pa bi jo bilo treba umiriti, saj je nič manj kot odločna zahteva po prednostni in hitri izgradnji avtomobilske ceste na Gorenjskem, pomemben še en cilj, pri katerem pa je zaostanek najbrž še veliko večji. Gre za to, da si pravzaprav ne želimo samo in zgolj ceste, ampak naj bi s te ceste ob dobri ponudbi ob njej, tudi kaj padlo... Predsednik jeseniškega izvršnega sveta Tomaž Keršmanc: Gradnja avtocest je narodnogospodarski projekt Jeseniški izvršni svet si prizadeva, da bi čimprej začeli graditi avtocesto. Če bodo vsi postopki potekali brez zastojev, potem pravijo, da bi po šestih mesecih, ko bo stekel promet skozi predor, zgradili tudi avtocesto po pobočju Mežakle. Za porušene objekte nadomestna gradnja in nova družbene stanovanja v stolpiču v Podmežakli. Komasacijski postopek za zemljišča na Blejski Dobravi, na Bregu in v Vrbi. Med odseke avtoceste Karavanke - Bregana spada med prednostne odseke tudi odsek od Hrušice do Vrbe, ki se neposredno navezuje na karavanški predor. Predor Karavanke z obmejnim platojem, priključkom Jesenice in delno traso ceste je v gradnji, ki bo zaključena sredi leta 1991. Da ne bi prišlo do zastojev prometa skozi Jesenice, mora biti sočasno s predorom in avtocesto do Hrušice zgrajen tudi odsek od Hrušice do Vrbe. Za potek avtoceste od Karavank do meje s Hrvatsko je bilo od leta 1965 izdelanih več študij poteka trase. Ko so se odločili o lokaciji za predor, so dokončno sprejeli tudi varianto poteka trase avtoceste na obrobju mesta Jesenice mimo Blejske Dobrave in Žirovnice ter Vrbe do meje z občino Radovljica. Leta 1979 je jeseniška občina sprejela spremembo urbanističnega programa za občino z osnovami prometne ureditve in dokončno uredila rezervate za avtocesto ter prometno ureditev občine. Tako ureditev so upoštevali tudi v kasnejših planskih in izvedbenih aktih občine. Lokacijski načrt za odsek avtoceste Hrušica - Vrba je izdelal Atelje za prostorsko projektiranje Jesenice, delo pri pripravi tega načrta pa je usklajevala delovna skupina, ki jo je imenoval republiški komite za varstvo okolja in urejanja prostora. Lani avgusta so osnutek lokacijskega načrta razgrnili v šestih prizadetih krajevnih skupnostih. Po teh pripombah je izvršni svet zahteval, da se osnutek lokacijskega načrta dopolni z zahtevo krajanov Vrbe, pašne skupnosti Vrba in krajevne skupnosti Žirovnica po izvedbi iz-vennivojskega prehoda za živino preko avtoceste zaradi dostopa na pašnike južno od železniške proge in avtoceste pri Vrhi. Prav tako so menili, da se mora upoštevati pripom- ba glede rekonstrukcije podvoza pod železnico Jesenice -Nova Gorica in podhod za pešce pod avtocesto za povezavo Kočne. Avtocesta poteka od servisnega platoja Hrušica, se pomakne proti strugi Saver in po pobočju Mežakle teče vse do Lipe. Trasa na pobočju Mežakle sočasno poteka nad železniško progo Jesenice - Nova Gorica, ki jo na Lipcah tudi križa. Od tu gre čez Dobrav-sko polje, kjer je predvideno parkirišče Lipce. Prečka Savo, gre v galeriji skozi naselje Moste in čez polje med Žirovnico in Bregom, prečka progo Jesenice - Ljubljana in pod Vrbo preide v radovljiško občino na magistralno cesto. Ima štiri vozne pasove s skupno širino 20 metrov. Na avtocesti so predvideni naslednji večji objekti: viadukt Podmežakla v dolžini 275 metrov, viadukta Lipce, most čez Savo v dolžini 480 metrov, podvoz avtoceste pod železnico in nadvoz magistralne ceste nad avtocesto. Zaradi izgradnje avtoceste Mladi pripravljajo javno tribuno Herman Debelak, vršilec dolžnosti sekretarja občinske konference ZSMS: »Vsem je znano stališče jeseniške mladinske organizacije, ki zahteva, da mora biti hkrati s predorom zgrajena tudi avtocesta. Jeseniške ceste takega prometa ne morejo sprejeti, zato so zahteve po takojšnjem začetku izgradnje avtoceste utemeljene. Sicer pa že v začetku junija občinska konferenca ZSMS organizira javno tribuno, na kateri se bodo zbirala mnenja in pripombe o gradnji avtoceste.« Igor Mežek, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Jesenice: »Na seji predsedstva občinskega komiteja smo zavzeli stališče, da mora občinska skupščina vztrajati pri tem, da mora promet skozi predor steči hkrati s prometom po avtocesti Hrušica - Vrba. Poleg tega smo predlagali takojšnji začetek z deli, ki so v pristojnosti občine in da se analizirajo posamezne aktivnosti z imeni in nosilci ter s tem ugotovi odgovornost bodisi posameznikov ali organov.« SKUPNOST M CfcSTS PREDOR KAR Južna trasa - kot je opredeljeno v družbenem planu! Kaj pravijo prizadeti lastniki? V Podmežakli bodo porušili strelski dom, hišo lastnika Sekardija in hišo Cveta Pančurja. Precej težko je najti ustrezno zemljišče predvsem v Pančurjevem primeru, saj ima poleg stavbe sin Bojan uveljavljeno in priznano avtomehanično delavnico. Bojan Pančur pravi: »Naš primer rešujemo skupaj z jeseniško občino in tako smo skupaj iskali že več parcel, ki bi bile primerne. Razumljivo je, da nam ni vseeno, kje bomo našli prostor za obrt, saj vendarle ne more biti preveč odmaknjena od središča. Oddali smo prošnjo kmetijsko zemljiški skupnosti, da bi gradili na komasacijskem področju na Lipcah in upamo, da nam bo uspelo, kajti ta lokacija nam ustreza.« Edina hiša, ki je na Lipcah predvidena za rušenje, je hiša Matilde Murnik na Lipcah 109. Hiša stoji precej odmaknjena od naselja, lepo je urejena, lastnica pa pravi: »Z možem sva jo zgradila pred tridesetimi leti in jo tudi vzdrževala. Že nekaj časa vem, da se bo gradila avtocesta in da bo verjetno hiša porušena. Zelo mi je žal, še posebej me muči ta negotovost. Vedno premislim, če se sploh splača kaj popraviti. Če bo prišlo do tega, se bom morala pač odseliti, v Moste, odločila pa bi se za montažno gradnjo.« bo potrebno porušiti in nadomestiti 19 stanovanjskih objektov, za katere so zagotovljene nadomestne lokacije. Družbena nadomestna stanovanja so predvidena v stolpičih v Podmežakli, za zasebne stanovanjske zgradbe pa so vključene parcele na Belem Polju na Hruški. Zaradi avtoceste bo Sava regulirana in deloma prestavljena proti severu. Kmetom, ki bodo izgubili zemljo na Dobravskem polju, na območju Brega in pod Vrbo, bodo poiskali nadomestne Površine v okviru komasacijskega postopka. Po vsej dolžini trase je predvidena protihrupna zaščita na mestih, kjer bi bil vpliv hrupa prevelik. S traso samo že varujejo območje pred prevelikim hrupom, ker predvidevajo vkope trase in galerije. Posegi pri gradnji avtoceste Povzročajo velike rane, zlasti na pobočju Mežakle, zato načrtujejo zasaditve in ozelenitve vkopov in nasipov, s katerimi se zmanjša vizualni poseg v področje. Pri tem so upoštevali avtohtone drevesne vrste ter obstoječa rast in struktura gozdnih in travniških površin ter vmesnih živic. In kaj so za bodočo avtocesto doslej storili v jeseniški občini? Jeseniška občina je sprejela družbeni načrt do leta 1990 kot Pravno podlago za sprejem lokacijskega načrta, ki ga je izdelal Atelje za prostorsko projektiranje Jesenice. Projekti-Vr»o podjetje Kranj izdeluje Projekt za izvedbo del, investi-*9r. republiška skupnost za ceste pa je začel s pripravami za razpis za gradnjo viadukta Preko Save. Dominvest se ukvarja z odkupi zemljišč, za Vse stanovanjske objekte, ki Se rušijo, se gradijo stanovala, s sprejetjem odločbe o uvedbi komasacijskega postopka na Blejski Dobravi so se začeli postopki komasacije "a tem območju. Na minulih zborih skupšči-ne občine Jesenice so delegati °stro zahtevali, da se z gradnjo ceste čimprej začne in da j^ora biti zgrajena do tedaj, ko bodo odprli karavanški predor. .Kaj o postopkih in predvide-gradnji avtoceste pravita predsednik jeseniškega izvršnega sveta Tomaž Keršmanc in namestnik predsednik komiteja za urejanje prostora Hrvoj Černe? Tomaž Keršmanc: »Gradnja infrastrukture - avtocest predstavlja narodnogospodarski projekt in zato pomeni usklajeno delo in največje prizadevanje vseh. Stališča občine Jesenice, da je v primeru izgradnje predora Karavanke potrebno zgraditi tudi avtocesto mimo Jesenic, so znana širši družbenopolitični skupnosti že več kot deset let in se do danes niso niti najmanj spremenila. Jeseniški izvršni svet pričakuje kreativno delo in pomoč vseh pristojnih organov, investitorja in vseh izvajalcev del.« Skupščina zavrnila radovljiško pobudo Blaž Vogelnik iz Radovljice: "Skupina SEPO bi lahko dala končno odločitev, katera trasa ceste bi bila primernejša, saj je bilo za južno varianto sedem negativnih točk in za severno štiri, vendar tega ni želela, ker je hotela, da o tem odločijo občani." Radovljica, 17. maja - Delegati radovljiške občinske skupščine so na seji v sredo zavrnili pobudo krajevne skupnosti Radovljica in Cestnega inženiringa (v imenu Skupnosti za ceste Slovenije) za spremembo trase radovljiškega odseka avtomobilske ceste Bratstvo-enotnost ter dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana, v katerem je opredeljena južna trasa, ki naj bi potekala čimbližje sedanji magistralni cesti. Po sredini odločitve vseh treh zborov občinske skupščine bi lahko rekli in zapisali "kocka je padla, vse je odločeno", vendar si tega skorajda ne upamo, kajti v radovljiški občini je (vsaj pri prostorskih posegih) tako, da en zaplet porodi drugega, ena zamera drugo... Kako bo krajevna skupnost Radovljica poskušala uveljaviti svoj interes in kako bo reagirala na zavrnitev pobude, za zdaj še ni znano, neuradno pa je bilo že v sredo slišati nekatere predloge. Kot smo lahko tudi pričakovali, je bilo najbolj "vroče" na seji zbora krajevnih skupnosti, ki sta se je udeležila tudi občana radovljiške krajevne skupnosti: Blaž Vogelnik se je skupaj z delegatoma iz Radovljice zavzemal za spremembo trase in s tem tudi za spremembo občinskega družbenega plana, Primož Fin-žgar iz Nove vasi pa je zavračal pobudo, da bi traso avtomobilske ceste "premaknili" z juga na sever. V "navzkrižnem ognju" različnih mnenj in predlogov se je porodila tudi zamisel, da naj bi se o trasi medsebojno dogovorile le prizadete krajevne skupnosti in da naj bi vse ostale izločili iz odločanja. Predlog sicer ni bil sprejet, ker bi lahko okrnil skupščinsko odločanje in postal praksa za vse sporne primere v občini, vendar je že izid glasovanja pokazal, da so se nekatere krajevne skupnosti same izločile iz odločanja. Devet delegatov (od devetnajstih) se je vzdržalo, dva sta bila za radovljiško pobudo, osem pa proti. Radovljiško pobudo sta zavrnila tudi zbor združenega dela in družbenopolitični zbor, kar pomeni, da bo cesta potekala po južni trasi, kot je tudi opredeljeno v družbenem planu, sicer pa so se do pobude opredeljevali že pred skupščinsko razpravo. Družbeni svet za vprašanja prostorskega razvoja in varstvo okolja ni zavzel enotnega stališča o tem, katera trasa je sicer boljša, vendar se je zav- činskega komiteja ZKS Radovljica je menilo, da ni razlogov za spremembo trase in planov in da o tako pomembni zadevi ne morejo odločati samo tisti, ki so neposredno prizadeti. "To bi lahko pomenilo, da v prihodnje ne bomo ničesar zgradili, saj sta osebni in krajevni interes včasih tudi v nasprotju s širšim, družbenim." Predsedstvo je tudi predlagalo skupščini, da naj ne popusti in da naj stori vse, da na Črnivcu ne bo cestninske postaje. Radovljiško pobudo so med drugim zavrnili mladinska organizacija, občinski sindikat, krajevne skupnosti Lesce, Ribno, Bohinjska Bistrica in Srednja Dobrava, ki je tudi predlagala, naj bi več storili za zmanjšanje kemičnega onesnaževanja okolja in da naj bi promet tovornjakov omejili na 300-kilometrske razdalje. Radovljiški izvršni svet je predlagal skupščini zavrnitev pobude krajevne skupnosti Radovljica in Cestnega inženiringa na osnovi študije Urbanistične- Andrej Golčman, direktor Zavoda za planiranje in urejanje prostora: "Radovljiški občini so grozili in šc danes grozijo štirje večji posegi med Jelovico in Karavankami: zajezitev reke Save, izgradnja nove avtomobilske ceste, hitre železnice in daljnovodov. Ker bi ti posegi trikrat presekali občino, smo se na podlagi študije odločili, da traso avtomobilske ceste premaknemo čimbližje sedanji magistralni cesti. S tem smo dobili dva koridorja - cestnega in energetskega, v katerega smo vključili tudi traso hitre železnice, medtem ko smo osrednji del zaščitili pred kakršnimikoli posegi... V ceni je sicer razlika med severno in južno traso - južna je zanesljivo dražja, saj je daljša in ima več objektov - vendar je težko govoriti o tem, za kakšno razliko gre, saj za severno traso ni narejenega nič več kot le karta v merilu 1:5000... Najhuje, kar se nam lahko zgodi, je to, da bo Karavanški predor 1991. leta odprt, ceste pa ne bo, pa tudi to, da bi po sprejetju ustavnih dopolnil o trasi odločili na ravni republike." zel predvsem za popoln vkop avtoceste na odsekih, ki bodo potekali mimo naselij, za postavitev cestninske postaje ob vstopu v državo ter za necestninski režim od Jesenic do Kranja; predlagal pa je tudi, da bi uvedli tako visoko cestnino za tovornjake, da bi se tovrstni promet preselil s ceste na železnico. Predsedstvo ob- ni Hrvoj ČernoPrav te dni lokacijski načrt za avtocesto sprejema republiški izvršni svet. Na sam načrt ni bilo bistvenih pripomb. Po tem sprejetju se lahko začnejo vsi drugi postopki: od projektiranja avtoceste do pravne podlage za pridobivanje zemljišč za gradnjo avtoceste. Če bi res z vsemi nalogami pohiteli in bi priprave idealno stekle (od financ do premoženjsko - pravnih zadev, izvedbene dokumentacije, do dela izvajalcev), je realno pričakovati, da bo promet po avtocesti stekel s kratko zamudo - sicer ne hkrati z otvoritvijo predora, ampak z zakasnitvijo od treh do šestih mesecev. Če pa se bodo stvari zataknile, je zamudo zelo težko napovedovati. Razmišljamo zato, da bi morali poskrbeti za dodatno semafori zaci jo prometne ureditve skozi Jesenice, z usposobitvijo vseh stranskih cest in ulic...« V krajevni skupnosti Brezje in v radovljiški občini nasprotujejo izgradnji cestninske postaje na Brezjah oziroma nar Črnivcu in tudi ne soglašajo z mnenjem republiškega izvršnega sveta oziroma študije, ki ugotavlja, da je uvedba cestnine ekonomsko upravičena - po eni strani zaradi prihrankov, ki jih imajo vozniki, po drugi pa zaradi slabo razvite cestne mreže v naši državi. ga inštituta Slovenije in predvsem analize skupine SEPO, ki je po naročilu Skupnosti za ceste Slovenije in ne radovljiške občine temeljito ocenila vplive obeh tras ceste na naravno in družbeno okolje. Skupina je ugotovila, da je severna trasa slaba predvsem zato, ker se zajeda v "odprt, nenačet prostor radovljiškega polja", južna pa zaradi tega, ker je primaknjena "robu mesta do bližine, ki jo prebivalstvo ocenjuje kot nesprejemljivo in motečo". Razlika je le ta, da pri severni varianti ni mogoče vplivati na dejstvo, da cesta seka radovljiško polje, medtem ko je pri južni možno vplive ceste (v prvi vrsti hrup) zmanjšati s protihrupnim nasipom, s posaditvijo dreves in z drugimi zaščitnimi ukrepi. Omenimo še nekatere ugotovitve skupine SEPO: pri vplivih na podtalnice ni razlike; ker je južna trasa skoraj za pol kilometra daljša od severne, bo emisija Jože Rebec, delegat krajevne skupnosti Radovljica: "Strokovnjaki skupine SEPO se niso opredelili, katera trasa je boljša, vendar pa so v študijo zapisali, naj o najprimernejši varianti odločajo krajani. V občini se bomo morali odločiti, ali se bo upoštevalo stališče občanov, ki stanujejo v bližini južne trase ceste (gre za sedem tisoč ljudi), ali pa si bomo še naprej zatiskali oči in odločali po načelu preglasovanja tudi z mislijo, češ saj to nas ne zadeva, treba je zaupati občinskim funkcionarjem... Naša pobuda za spremembo trase in družbenega plana je bila soglasno sprejeta na skupščini krajevne skupnosti in kar je še pomembnejše - med ljudmi." snovi (izpušni plini, drobci gum) v okolje za približno desetino večja kot pri severni; nobena od predvidenih različic ne vključuje zemljišč, ki bi bila po pridelovalnih možnostih toliko slabše, da bi dale prednost katerikoli varianti; ugodneje je združiti več virov hrupa na ozkem prostoru, kot jih razpršiti po vsem območju... Delegati so v sredo dobili še mnenje Katedre za pedologijo, prehrano rastlin in ekologijo'Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki je ocenila trasi s stališča varovanja kmetijske zemlje. V njem piše, da je prednost južne variante pred severno v tem, ker ohranja edino urejeno (arondirano) polje v radovljiški občini. Izgradnja ceste na severni trasi, ki poteka po sredini polja, bi povzročila velike obdelovalne in selitvene probleme, kar bi zahtevalo dodatne objekte - vzporedne poljske poti ob trasi, večje število podvozov in nadvozov... Največja slabost južne variante je po mnenju katedre v tem, ker je približno 400 metrov daljša od severne in ker bosta trajno izgubljena dva hektara gozdnega in kmetijskega zemljišča več kot pri severni. Gradnja drugega tira od Jesenic do Ljubljane Hrup železniške proge ne bo motil okolice V jeseniški občini poleg avtoceste načrtujejo še drug pomemben poseg v prostor: na več odsekih naj bi začeli z gradnjo drugega tira. Pripombe krajevnih skupnosti Sava, Žirovnica in Javornika ter Koroške Bele. Železniško gospodarstvo zagotavlja, da bo storilo vse, da hrup ne bo motil okolice ob novi progi. Zavod za investicije pri Železniškem gospodarstvu Ljubljana je jeseniškemu komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja že lani aprila predložil v sprejem osnutek lokacijskega načrta za izgradnjo drugega vzporednega tira na odsp ku od postaje Slovenski Javornik do uvoza na postajo .Jesenice ter razširitev tirnih zmogljivosti na postaji Žirovnica. Ta naložba predstavlja etapo o izboljšanju standarda že-leznike proge Ljubljana - Jesenice, ki je še edini enotirni od sek proge od Munchna do Istanbula. Kljub temu da je 1a del proge elektrificiran in opremljen s signalno varnostnimi na' pravami, je postala ozko grlo železniške mre/i1 Slovenije i it Jugoslavije. Poleg izgradnje drugega tira na obravnavanem odseku ter odsekih Šiška - Vižmarje, Podnart Lesce, rekonstrukcijo tirnih naprav na železniških postajah Ljubljana, Si-ška, Vižmarje, Škofja Loka, Kranj, Podnart • Lesce in Bled, načrtuje Železniško gospodarstvo Ljubljana v končei fazi izgradnjo nove hitre proge. Gradnja drugega, vzporednega tira se začenja ni Jeseni* cah pod nadvozom pri domu TVD Partizan, ki so rekonstruira in poteka na južni strani obstoječega tira - do postaje Slovenski Javornik. Postajno poslopje se zaradi širitve tirnih naprav ruši in nadomesti, prav tako kretniška postojanka in stanovanjski objekt (adaptirana čuvajnica) na območju postaje. Kot nujna posledica izgradnje drugega tira se predvideva ukinitev motornega prometa na Kejžarjevi ulici na Jesenicah, ki se zoži in nameni le pešcem. V okviru rekonstrukcije tirnih naprav na postaji v Žirovnici naj bi podaljšali sedanji peron ob postajnem poslopju ter zgradili novega v dolžini dvesto metrov na severni strani tirov. Lokacijski načrt je sprejel Zavod /.a urbani/cm Bled (tudi za območje radovljiške občine) na osnovi prej izdelanih idejnih projektov Projektivnega podjetja Železniškega gospodarstva Ljubljana ter programa priprave prostorskih izvedbenih aktov jeseniške občine, ki ga je jeseniški izvršni svet že sprejel. Ko so v prizadetih krajevnih skupnostih jeseniške občine obravnavali pripombe na lokacijski načrt izgradnje drugega tira, so jih obravnavali tudi pri Železniškem gospodarstvu Ljubljana. Investitorji so sprejeli več pripomb krajevne skupnosti Sava, Javornika in Koroške Bele ter Žirovnice. V kruje-vni skupnosti Sava so upravičeno predlugali, da se mora urediti nadvoz pri domu TVD Partizan, prometna ureditev na cesti Viktorja Kejžarja, »ilegalni« prehod preko proge, nasipi in oporni zidovi ter potok Ukova. Na Javorniku naj bi ustrezno poskrbeli za objekt na Kidričevi 36, v Žirovnici pa naj bi uredili dodatni dostop do peronov na železniški postaji Žirovnica. Tiste, ki živijo ob progi, seveda najbolj skrbi hrup zaradi izgradnje drugega tira, zato je Železniško gospodarstvo izdelalo posebni elaborat, kjer predvidevajo zaščitne ukrepe. Ko je jeseniški izvršni svet na minuli seji obravnaval pripombe krajanov, je med drugim podprl predlog krajevne skupnosti na Javorniku glede novogradnje postajnega objekta južno od sedanjega, ponovno pa naj bi proučili predlog glede povezave Tomšičeve ceste z magistralno cesto. Izvršni svet je predlagal, da se v lokacijski načrt vključi gradnja novega podvoza po /e izdelanih projektih kot neobvezna sestavina lokacijskega nacrta« Cestno komunalno skupnost občine pa so zadolžili, pa Je bila na tem me" utica za poljsko in gozdno orodje. Mama mu je upiia ta svet, on pa je kopal, kopal... Bilo je samo amenje pa »grabni«, nobena stvar ni uspevala m, se živina si je komaj utirala pot skozi grmo-in lr? ,trnJe- Oce Pa Je še kar naprej ravnal, čistil sr ?r e roke so tam ustvarile vrt. Na ravninici edl Pobočja pa si je postavil še hišo. Ves hrib je asadil s sadnim drevjem, da ga je bilo veselje po-ur- ati: Seveda je moral biti buden ob vsakem ne-Ju, ki je odnašalo svet. A navdušen sadjar - sa-ouk je z veseljem in pridnostjo krotil neugnano sk,rtfV°" Postal ie eden najznamenitejših bohinj-i lJ\sadjarjev; tako so ga tudi imenovali. Naročen J bil na strokovne revije, ves svoj zaslužek je ^taknil v sadike in tudi divjake je kopal po gozdu. viv°°hinj je vpeljal vse novejše sorte sadja, od pr-t . J°natanov do raznih renet in mnogih vrst žlah-hrušk. Veliko sadik mu je priskrbel velik sad-Sari- priJatelJ' dr- Humek, ki je bil predsednik QQjarske zveze Slovenije. Precej jih je dobil iz Sovjetske zveze, od Črnega morja, kjer je približno taka klima kot v Bohinju. Ivan po očetu ni podedoval le sadovnjaka, ampak tudi njegove bogate izkušnje in ljubezen do sadjarstva. In ta dediščina vsako leto bogati njihovo ozimnico, razveseljuje sinovo in hčerino družino v Ljubljani, pa še temu in onemu prijatelju in znancu nudi zdravo popotnico. Za prodajo pa se jim ne splača gojiti sadja. Dosti je dela, preden so vsa drevesa »ogleštana«, kot pravi Ivan, pa daleč naprej mora misliti sadjar, kako in kaj, saj tudi najnovejše sorte sadnega drevja niso paradižniki, ki bi že v isti sezoni obrodili sadove. Prav kakor pravijo Vodnikovi verzi: Jabolka, hruške in druge cepe cepi v mladosti za stare zobe. Gostoljubna žena Vilma, ki je že pred štiridesetimi leti prišla s Štajerskega, ne more pozabiti, kako jo je ob prvem obisku Ivanov oče počastil s sadjem najrazličnejših vrst. Prvi hip se ji je zazdelo nekam samotno v Vošah, zdaj pa ne bi zamenjala za natrpano sosesko, kjer ti sosedje stegujejo vratove skozi okna. »Če je pri hiši sadje, morajo biti tudi čebele,« je vedno zatrjeval oče Jaka, zato Ivan nadaljuje tudi čebelarsko tradicijo. Oče je imel kakih petdeset kranjičev, prve AZ panje pa mu je preskrbel čebelarski »kolega« Jan Strgar, znameniti bohinjski čebelar svetovnega slovesa. Žnidaršiče sta dobila preko Kranjske čebelarske zveze. Ivanu se zasvetijo oči, ko mi z užitkom razlaga mnoge čebelarske izkušnje in izraze, ki jim žal na tem mestu ne morem odmeriti več prostora. Na primer, pstota (pu-stota) je panj, ki ni več za rejo, ker nima več pogojev za preživetje. Tak je samo še »za podret«, kot pravi Ivan. Pripoveduje mi, kako prezimujejo čebele, kdaj začnejo zalegati, kdaj se prvič odpravijo na pašo, itd. Njihova prva paša so vrbove mačiće in teloh. Zanimivo je tudi, kako si čebele s plesom povedo, kje je paša. Ivan jih je dvakrat odpeljal past celo v Liko. Prvič je bila obilna paša, drugič pa jih je silovita burja metala ob kamenje, da se jih je mnogo pobilo. Zato je tvegano, da bi se človek preživljal s čebelami, saj tudi ljudski pregovor, ki je nastal ob stoletnih izkušnjah, podaja to resnico: Muha ne da kruha, če ga da, ga zavali. Ivanu se ni potrebno bati, saj se ukvarja tudi z večjo živino. Redi dve kravi, tako da je že več kot dva tisoč litrov mleka zvozil v sirarno, občasno pa doma delajo skuto. Pa tudi gnoj potrebuje za sadno drevje in travo, zato si je napravil žičnico, s katero ga razvaža po strmini. Česa vsega se je že lotil! Tudi zidati zna. Pa to še niso vsi Ivanovi poklici, saj pravega še omenili nismo. Izučil se je za ključavničarja in si med drugim služil kruh v jeseniški železarni, nazadnje pa je delal pri žičnici na Voglu. Vojna vihra ga je zanesla tudi v internacijo in na prisilno delo v Nemčijo, a posrečilo se mu je uiti v partizane, kjer je bil vezist pri Jeseniško-bo-hinjskem odredu. Sicer si pa lahko predstavljam, da je bila njihova domačija na križpotju kurirskih poti in za Nemce sumljivo torišče, ki so ga pogosto preiskali. K sreči je sestra-aktivistka dobro znala nemško. Med vojno so veliko prestali, a človek poskuša pozabiti hude stvari. Torej v Vošah niso nikoli živeli kot na počitnicah, čeprav bi se površnemu opazovalcu lahko tako zazdelo, če bi ga premotile le prijazne lepote njihove okolice. V Vošah je v lepem še lepše, v hudem pa je tu bohinjska narava še bolj muhasta. A z umno glavo, dobro voljo in kleno naravo se Sadjarjev rod ne vda! Dva postavna, visokorasla vnuka, ki pa sta res na počitnicah, s ponosom prisluškujeta dedovim izkušnjam in zraven prigrizujeta dobrote stare mame Vilme, ki že zdavnaj slovi kot izvrstna kuharica. In kajnaj bi si še boljšega zaželela?! Marija Cvetek MALI OGLASI @ 27-960 cesta JLA 16 APARATI STROfl Prodam barvni TV riz v okvari. Naslov v oglasnem oddelku. 7568 Prodam italijanski kombiniran ŠTEDILNIK (piin - elektrika), « 28-646 7577 Proda7rT1