V Sloveniji `ivi pribli`no {tirideset tiso~ ljudi, ki so imeli
raka, pa so sedaj brez znakov bolezni. Mnogi med njimi
hodijo na redne kontrolne preglede k specialistu, ki jih je
zdravil – h kirurgu, ginekologu, otorinolaringologu,
pediatru, radioterapevtu, internistu.
Redno spremljanje bolnikov po zdravljenju naj izpolni pet
nalog. Najprej `elimo v prvem letu s klini~nim pregledom
in s kontrolnimi preiskavami potrditi, da je rakava bolezen
res zazdravljena. Druga naloga je spremljanje in zdravljenje
akutnih in kasnih posledic zdravljenja. Tretja naloga je
zgodnje odkrivanje morebitne ponovitve bolezni. ^etrta
naloga je zgodnje odkrivanje novih rakov, {e posebej tistih,
ki so pogostej{i po uspe{nem zdravljenju prvega raka: rak
druge dojke po ozdravljenem raku dojke, rak plju~ po
ozdravljenem raku grla. Zadnja, peta naloga pa je, da z
rednim spremljanjem bolnika zbiramo podatke za analizo
uspe{nosti zdravljenja, kar je posebej pomembno za
bolnike, ki so vklju~eni v klini~ne {tudije.
Ni torej vpra{anje, ali je skrbnej{e in redno spremljanje
bolnikov po zdravljenju raka upravi~eno. Vpra{anje pa je,
ali je res za vse te bolnike potrebno, da jih spremljajo
specialisti. Po petih letih je ponovitev bolezni sorazmerno
redka (1,2). Pri dolgih intervalih med posameznimi pregledi
le redko prve znake ponovitve bolezni odkrijemo prav ob
kontrolnem pregledu. Bolniki najpogosteje sami zaznajo
simptome ponovitve bolezni v intervalu med dvema
pregledoma in se pred~asno oglasijo na pregled pri
dru`inskem zdravniku ali specialistu. Tudi druge naloge
rednega spremljanja bolnikov lahko postopno prevzame
dru`inski zdravnik, ne da bi to imelo neugoden vpliv za
zdravje bolnika (3-9). Tako so npr. mamografija, rentgensko
slikanje plju~ ali dolo~itev karcinoembrioni~nega antigena
dostopni izven specialisti~nih centrov, obisk pri specialistu
zgolj zaradi statisti~nega spremljanja stanja bolnika pa tudi
lahko nadomesti mnogo cenej{e sporo~ilo po po{ti.
Kljub vsem navedenim pomislekom mnogi specialisti {e
vedno naro~ajo svoje bolnike na redne preglede mnogo let
po zdravljenju raka. Ob tem pogosto sli{imo, da so bolniki
tisti, ki si `elijo ostati pod stalnim nadzorom specialista, in
da bi se brez te mo`nosti po~utili zapostavljene. Koliko je v
tem resnice, smo posku{ali oceniti z na{o raziskavo. 
NAŠA ŠTUDIJA
V kratkem orisu bomo predstavili anketo, ki smo jo izpeljali
med bolniki Onkolo{kega in{tituta. Namen na{ega dela ni
bil, da bi ocenjevali strokovno upravi~enost rednih
kontrolnih pregledov. Postavili smo se v vlogo bolnika in
sku{ali oceniti, kak{na bremena in kak{ne koristi ali
olaj{anja ob~utijo ob rednih kontrolnih pregledih pri
onkologu. 
Anonimno anketo, ki smo jo poslali po po{ti, je izpolnilo
148 bolnikov, ki so izpolnjevali naslednje pogoje:
• mikroskopsko potrjena maligna bolezen,
• ve~ kot pet let v remisiji,
• redni kontrolni pregled po naro~ilu onkologa.
Z na{o anketo nismo zajeli bolnkov po zdravljenju raka v
otro{tvu. Pri teh bolnikih smo {e posebej pozorni pri
odkrivanju kasnih posledic zdravljenja, zato pomisleki o
upravi~enosti rednih pregledov pri specialistu zanje ne
veljajo. 
V vzorcu 148 oseb, ki so na anketo odgovorile, je bilo 32
(22%) mo{kih in 116 (78%) `ensk v starosti od 30 do 89 let
(srednja starost 62 let).
Zamuda ~asa in stro{ki
Bolniki prihajajo na kontrolne preglede iz vse Slovenije.
Srednja oddaljenost je 56 km (slika 1). Ve~ina – kar 96% jih
prihaja z osebnim in javnim prevozom. 
ONKOLOGIJA / v `ari{~u
Andrea Pavlovi~, Kristina Drusany, Matja` Zwitter
Olaj{anje ali breme?
Kako bolniki v dolgotrajni remisiji do`ivljajo redne kontrolne preglede pri onkologu
81
Slika 1. Oddaljenost Onkolo{kega in{tituta od stalnega bivali{~a 
Slika 1. pacientov v km.
Poleg zamude ~asa na poti do Onkolo{kega in{tituta bolniki
~akajo tudi na sam pregled. Srednje ~akanje na pregled je
2,3 ure (slika 2). Nekateri anketiranci so bili naro~eni na
kontrolni pregled ob to~no dolo~eni uri, vendar so bili redki
takrat tudi sprejeti. Najve~ - 6 ur - sta ~akala dva
anketiranca, ~eprav je bil eden od njiju naro~en ob to~no
dolo~eni uri.
Zadovoljstvo z odnosom zdravstvenega osebja 
Ve~ina bolnikov je zadovoljna z odnosom zdravstvenega
osebja na Onkolo{kem in{titutu do njih (slika 3). Ocene so
zdravljenje, tem ve~ ~asa prebije bolnik z zdravnikom
onkologom in tesnej{i so stiki med njima. Tisti, ki so se
zdravili dlje, so zato izrazili ve~je zaupanje v presojo
zdravnika. Ne moremo pa trditi, da je to edini vzrok
ve~jega zaupanja.
SKLEP
Redni kontrolni pregledi pri specialistu so za bolnike
precej{nje breme, povezano z znatno izgubo ~asa in s
stro{ki. Sto ali ve~ kilometrov potovanja predstavlja za
starej{e bolnike tudi precej{en napor. 
V anketi med ozdravljenimi bolniki se nismo dotaknili
vpra{anja medicinskih indikacij za kontrolne preglede pri
specialistu. Ko je tak pregled s strokovnega stali{~a
utemeljen, naj bi svoje delo organizirali tako, da bo bolniku
pregled potekal brez nepotrebnega ~akanja. Bolj{a
organizacija celotnega ambulantnega oddelka in {e posebej
sprejemne pisarne bi lahko precej prispevala k ve~jemu
zadovoljstvu bolnikov. 
@e v uvodu smo povedali, da ve~ini bolnikov v dolgotrajni
remisiji kontrolni pregledi pri specialistu ne koristijo in da
njihovo spremljanje lahko prevzame dru`inski zdravnik.
ONKOLOGIJA / v `ari{~u
82
Slika 2. ^akanje na pregled v urah. Slika 4. Kaj bi bolniki ob~utili, ~e bi jim zdravnik specialist onkolog 
Slika 4. sporo~il, da ni ve~ potrebe po kontrolnih pregledih?
Slika 5. Ali bi bolniki zaupali zdravniku specialistu onkologu, da ni 
Slika 5. ve~ potrebe po kontrolnih pregledih?
Slika 3. Zadovoljstvo z odnosom osebja na Onkolo{kem in{titutu 
Slika 3. (1 = nisem zadovoljen → 5 = zelo sem zadovoljen)
bile za vse obravnavane odnose zelo visoke, majhen odklon
navzdol je le pri odnosu osebja v sprejemni pisarni. 
Odziv na zdravnikovo sporo~ilo: kontrolni pregled ni ve~
potreben 
Veliko anketirancev je odgovorilo, da bi ~utili olaj{anje, ~e
jim ne bi bilo treba ve~ na kontrolne preglede k onkologu.
Verjetno je dele` tak{nih odgovorov visok tudi zaradi `elje,
da bi bili res ozdravljeni. Na drugi strani pa bi
zapostavljenost in ogro`enost ob~utilo 30% bolnikov
(slika 4). Z zdravljenjem in nadaljnjim sledenjem v prvih
petih letih se razvije mo~na ~ustvena vez med bolnikom in
zdravnikom. S prekinitvijo tega odnosa pacient izgubi
zaupanje, zdravniku ne more ve~ govoriti o svojih strahovih
in te`avah. Mo`no je tudi, da imajo nekateri bolniki
ob~utek, da nih~e ve~ ne bo skrbel zanje. 
Ve~ina anketirancev bi zaupala zdravniku, da njihovi
kontrolni pregledi niso ve~ potrebni (slika 5). Kot smo `e
dejali, se bolnik na zdravnika nave`e. ^im dalj{e je
S temi bolniki bi se moral zdravnik onkolog pogovoriti o
mo`nosti opustitve rednih kontrolnih pregledov. Odgovori
na na{o anketo ka`ejo, da bi mnogo bolnikov tak predlog
sprejelo z olaj{anjem. Zaupali bi zdravniku in bi brez
posebne psihi~ne obremenitve prenehali redno hoditi k
specialistu onkologu. Specialist naj bi jim bil na voljo, ~e bi
nastopile te`ave, ki jih s splo{nim zdravnikom ne bi znala
razlo`iti. 
Ostaja manj{a skupina bolnikov, ki si `elijo {e naprej
kontrolnih pregledov pri specialistu in ki bi se brez tega
po~utili ogro`ene. Verjetno imajo pregledi za njih
pomemben psihi~en pomen. Tudi onkologu, ki je ob
{tevilnih hudih bolnikih in stresnih situacijah pogosto
presegel meje lastnega izgorevanja, predstavlja ob~asen
obisk ozdravljenega bolnika izpred mnogih let olaj{anje in
ohrabritev. Vse to nas podpira v predlogu, da bi tem
bolnikom ohranili mo`nost rednih kontrolnih pregledov. 
Literatura:
1. Saphner T, Tormey DC, Gray R. Annual hazard rates of
recurrence for breast cancer after primary therapy. J Clin Oncol
1996; 14:2738-46.
2. Wheeler T, Stenning S, Negus S, Picken S, Metcalfe S. Evidence
to support a change in follow-up policy for patients with breast
cancer: Time to first relapse and hazard rate analysis. Clin Oncol
1999; 11:169-73.
3. Grunfeld E, Mant D, Vessey MP, Fitzpatrick R. Specialist and
general practice views on routine follow-up of breast cancer
patients in general practice. Fam Pract 1995; 12:60-5.
4. Aste H, Giacchero A, Secco GB, Pugliese V, Riboli EB. Il roulo
della coloscopia nella diagnosi delle recidive neoplastiche in
sede anastomotica. Minerva Chir 1982; 37:1507-11. 
5. Holly K, Hakama M. Effectiveness of routine and spontaneous
follow-up visits for breast cancer. Eur J Cancer Clin Oncol 1989;
25:251-4.
6. Worster A, Bass MJ, Wood ML. A willingness to follow breast
cancer. A survey of family physicians. Can Fam Phys 1996;
42:263-8.
7. Loescher LJ, Clark L, Atwood JR, Leigh S, Lamb G. The impact of
the cancer experience on long-term survivors. Oncology Nursing
Forum 1990; 17:223-9. 
8. Brada M. Is there a need to follow-up cancer patients? Eur J
Cancer 1995; 31A: 655-57.
9. Gullifort T, Opomu M, Willson E, Hanham I, Epstein R.
Popularity of less frequent follow-up for breast cancer in
randomised study: Initial findings from the hotline study. Br Med
J 1997; 314:171-7.
Andrea Pavlovi~ in Kristina Drusany Stari~ sta absolventki
medicine. To je kratka predstavitev naloge, za katero sta
prejeli {tudentsko Pre{ernovo nagrado. ^estitamo!
■
ONKOLOGIJA / v `ari{~u
83