V Sloveniji `ivi pribli`no {tirideset tiso~ ljudi, ki so imeli raka, pa so sedaj brez znakov bolezni. Mnogi med njimi hodijo na redne kontrolne preglede k specialistu, ki jih je zdravil – h kirurgu, ginekologu, otorinolaringologu, pediatru, radioterapevtu, internistu. Redno spremljanje bolnikov po zdravljenju naj izpolni pet nalog. Najprej `elimo v prvem letu s klini~nim pregledom in s kontrolnimi preiskavami potrditi, da je rakava bolezen res zazdravljena. Druga naloga je spremljanje in zdravljenje akutnih in kasnih posledic zdravljenja. Tretja naloga je zgodnje odkrivanje morebitne ponovitve bolezni. ^etrta naloga je zgodnje odkrivanje novih rakov, {e posebej tistih, ki so pogostej{i po uspe{nem zdravljenju prvega raka: rak druge dojke po ozdravljenem raku dojke, rak plju~ po ozdravljenem raku grla. Zadnja, peta naloga pa je, da z rednim spremljanjem bolnika zbiramo podatke za analizo uspe{nosti zdravljenja, kar je posebej pomembno za bolnike, ki so vklju~eni v klini~ne {tudije. Ni torej vpra{anje, ali je skrbnej{e in redno spremljanje bolnikov po zdravljenju raka upravi~eno. Vpra{anje pa je, ali je res za vse te bolnike potrebno, da jih spremljajo specialisti. Po petih letih je ponovitev bolezni sorazmerno redka (1,2). Pri dolgih intervalih med posameznimi pregledi le redko prve znake ponovitve bolezni odkrijemo prav ob kontrolnem pregledu. Bolniki najpogosteje sami zaznajo simptome ponovitve bolezni v intervalu med dvema pregledoma in se pred~asno oglasijo na pregled pri dru`inskem zdravniku ali specialistu. Tudi druge naloge rednega spremljanja bolnikov lahko postopno prevzame dru`inski zdravnik, ne da bi to imelo neugoden vpliv za zdravje bolnika (3-9). Tako so npr. mamografija, rentgensko slikanje plju~ ali dolo~itev karcinoembrioni~nega antigena dostopni izven specialisti~nih centrov, obisk pri specialistu zgolj zaradi statisti~nega spremljanja stanja bolnika pa tudi lahko nadomesti mnogo cenej{e sporo~ilo po po{ti. Kljub vsem navedenim pomislekom mnogi specialisti {e vedno naro~ajo svoje bolnike na redne preglede mnogo let po zdravljenju raka. Ob tem pogosto sli{imo, da so bolniki tisti, ki si `elijo ostati pod stalnim nadzorom specialista, in da bi se brez te mo`nosti po~utili zapostavljene. Koliko je v tem resnice, smo posku{ali oceniti z na{o raziskavo. NAŠA ŠTUDIJA V kratkem orisu bomo predstavili anketo, ki smo jo izpeljali med bolniki Onkolo{kega in{tituta. Namen na{ega dela ni bil, da bi ocenjevali strokovno upravi~enost rednih kontrolnih pregledov. Postavili smo se v vlogo bolnika in sku{ali oceniti, kak{na bremena in kak{ne koristi ali olaj{anja ob~utijo ob rednih kontrolnih pregledih pri onkologu. Anonimno anketo, ki smo jo poslali po po{ti, je izpolnilo 148 bolnikov, ki so izpolnjevali naslednje pogoje: • mikroskopsko potrjena maligna bolezen, • ve~ kot pet let v remisiji, • redni kontrolni pregled po naro~ilu onkologa. Z na{o anketo nismo zajeli bolnkov po zdravljenju raka v otro{tvu. Pri teh bolnikih smo {e posebej pozorni pri odkrivanju kasnih posledic zdravljenja, zato pomisleki o upravi~enosti rednih pregledov pri specialistu zanje ne veljajo. V vzorcu 148 oseb, ki so na anketo odgovorile, je bilo 32 (22%) mo{kih in 116 (78%) `ensk v starosti od 30 do 89 let (srednja starost 62 let). Zamuda ~asa in stro{ki Bolniki prihajajo na kontrolne preglede iz vse Slovenije. Srednja oddaljenost je 56 km (slika 1). Ve~ina – kar 96% jih prihaja z osebnim in javnim prevozom. ONKOLOGIJA / v `ari{~u Andrea Pavlovi~, Kristina Drusany, Matja` Zwitter Olaj{anje ali breme? Kako bolniki v dolgotrajni remisiji do`ivljajo redne kontrolne preglede pri onkologu 81 Slika 1. Oddaljenost Onkolo{kega in{tituta od stalnega bivali{~a Slika 1. pacientov v km. Poleg zamude ~asa na poti do Onkolo{kega in{tituta bolniki ~akajo tudi na sam pregled. Srednje ~akanje na pregled je 2,3 ure (slika 2). Nekateri anketiranci so bili naro~eni na kontrolni pregled ob to~no dolo~eni uri, vendar so bili redki takrat tudi sprejeti. Najve~ - 6 ur - sta ~akala dva anketiranca, ~eprav je bil eden od njiju naro~en ob to~no dolo~eni uri. Zadovoljstvo z odnosom zdravstvenega osebja Ve~ina bolnikov je zadovoljna z odnosom zdravstvenega osebja na Onkolo{kem in{titutu do njih (slika 3). Ocene so zdravljenje, tem ve~ ~asa prebije bolnik z zdravnikom onkologom in tesnej{i so stiki med njima. Tisti, ki so se zdravili dlje, so zato izrazili ve~je zaupanje v presojo zdravnika. Ne moremo pa trditi, da je to edini vzrok ve~jega zaupanja. SKLEP Redni kontrolni pregledi pri specialistu so za bolnike precej{nje breme, povezano z znatno izgubo ~asa in s stro{ki. Sto ali ve~ kilometrov potovanja predstavlja za starej{e bolnike tudi precej{en napor. V anketi med ozdravljenimi bolniki se nismo dotaknili vpra{anja medicinskih indikacij za kontrolne preglede pri specialistu. Ko je tak pregled s strokovnega stali{~a utemeljen, naj bi svoje delo organizirali tako, da bo bolniku pregled potekal brez nepotrebnega ~akanja. Bolj{a organizacija celotnega ambulantnega oddelka in {e posebej sprejemne pisarne bi lahko precej prispevala k ve~jemu zadovoljstvu bolnikov. @e v uvodu smo povedali, da ve~ini bolnikov v dolgotrajni remisiji kontrolni pregledi pri specialistu ne koristijo in da njihovo spremljanje lahko prevzame dru`inski zdravnik. ONKOLOGIJA / v `ari{~u 82 Slika 2. ^akanje na pregled v urah. Slika 4. Kaj bi bolniki ob~utili, ~e bi jim zdravnik specialist onkolog Slika 4. sporo~il, da ni ve~ potrebe po kontrolnih pregledih? Slika 5. Ali bi bolniki zaupali zdravniku specialistu onkologu, da ni Slika 5. ve~ potrebe po kontrolnih pregledih? Slika 3. Zadovoljstvo z odnosom osebja na Onkolo{kem in{titutu Slika 3. (1 = nisem zadovoljen → 5 = zelo sem zadovoljen) bile za vse obravnavane odnose zelo visoke, majhen odklon navzdol je le pri odnosu osebja v sprejemni pisarni. Odziv na zdravnikovo sporo~ilo: kontrolni pregled ni ve~ potreben Veliko anketirancev je odgovorilo, da bi ~utili olaj{anje, ~e jim ne bi bilo treba ve~ na kontrolne preglede k onkologu. Verjetno je dele` tak{nih odgovorov visok tudi zaradi `elje, da bi bili res ozdravljeni. Na drugi strani pa bi zapostavljenost in ogro`enost ob~utilo 30% bolnikov (slika 4). Z zdravljenjem in nadaljnjim sledenjem v prvih petih letih se razvije mo~na ~ustvena vez med bolnikom in zdravnikom. S prekinitvijo tega odnosa pacient izgubi zaupanje, zdravniku ne more ve~ govoriti o svojih strahovih in te`avah. Mo`no je tudi, da imajo nekateri bolniki ob~utek, da nih~e ve~ ne bo skrbel zanje. Ve~ina anketirancev bi zaupala zdravniku, da njihovi kontrolni pregledi niso ve~ potrebni (slika 5). Kot smo `e dejali, se bolnik na zdravnika nave`e. ^im dalj{e je S temi bolniki bi se moral zdravnik onkolog pogovoriti o mo`nosti opustitve rednih kontrolnih pregledov. Odgovori na na{o anketo ka`ejo, da bi mnogo bolnikov tak predlog sprejelo z olaj{anjem. Zaupali bi zdravniku in bi brez posebne psihi~ne obremenitve prenehali redno hoditi k specialistu onkologu. Specialist naj bi jim bil na voljo, ~e bi nastopile te`ave, ki jih s splo{nim zdravnikom ne bi znala razlo`iti. Ostaja manj{a skupina bolnikov, ki si `elijo {e naprej kontrolnih pregledov pri specialistu in ki bi se brez tega po~utili ogro`ene. Verjetno imajo pregledi za njih pomemben psihi~en pomen. Tudi onkologu, ki je ob {tevilnih hudih bolnikih in stresnih situacijah pogosto presegel meje lastnega izgorevanja, predstavlja ob~asen obisk ozdravljenega bolnika izpred mnogih let olaj{anje in ohrabritev. Vse to nas podpira v predlogu, da bi tem bolnikom ohranili mo`nost rednih kontrolnih pregledov. Literatura: 1. Saphner T, Tormey DC, Gray R. Annual hazard rates of recurrence for breast cancer after primary therapy. J Clin Oncol 1996; 14:2738-46. 2. Wheeler T, Stenning S, Negus S, Picken S, Metcalfe S. Evidence to support a change in follow-up policy for patients with breast cancer: Time to first relapse and hazard rate analysis. Clin Oncol 1999; 11:169-73. 3. Grunfeld E, Mant D, Vessey MP, Fitzpatrick R. Specialist and general practice views on routine follow-up of breast cancer patients in general practice. Fam Pract 1995; 12:60-5. 4. Aste H, Giacchero A, Secco GB, Pugliese V, Riboli EB. Il roulo della coloscopia nella diagnosi delle recidive neoplastiche in sede anastomotica. Minerva Chir 1982; 37:1507-11. 5. Holly K, Hakama M. Effectiveness of routine and spontaneous follow-up visits for breast cancer. Eur J Cancer Clin Oncol 1989; 25:251-4. 6. Worster A, Bass MJ, Wood ML. A willingness to follow breast cancer. A survey of family physicians. Can Fam Phys 1996; 42:263-8. 7. Loescher LJ, Clark L, Atwood JR, Leigh S, Lamb G. The impact of the cancer experience on long-term survivors. Oncology Nursing Forum 1990; 17:223-9. 8. Brada M. Is there a need to follow-up cancer patients? Eur J Cancer 1995; 31A: 655-57. 9. Gullifort T, Opomu M, Willson E, Hanham I, Epstein R. Popularity of less frequent follow-up for breast cancer in randomised study: Initial findings from the hotline study. Br Med J 1997; 314:171-7. Andrea Pavlovi~ in Kristina Drusany Stari~ sta absolventki medicine. To je kratka predstavitev naloge, za katero sta prejeli {tudentsko Pre{ernovo nagrado. ^estitamo! ■ ONKOLOGIJA / v `ari{~u 83