312    -
O naših učilnicah.
Ležal je gost mrak nezavednosti nad narodom slovenskim. Božja volja izbudila je iz zavesti narode, ki so jih popred gospodovali drugi.
Vsacemu narodu odločen je lastni namen, zato so mu pa tudi prirojene pravice, ktere se mu morajo pri-spoznavati in vresničiti, da po njih zadobi sredstva, 8 kterimi doseže in izpolni namen svoj.
Zginil je mrak tudi spred n&aih oči in državna ustava od 20. oktobra 1860 nam je zagotovila enakopravnost z drugimi narodi. Upati je bilo, da prvi služabniki državni se bodo najimenitnejše postave držali in povzdignili zanemarjene in pozabljene ali cel6 zatirane narode v družbo drugih, ki pred prestolom že imajo davno pridobljeno svojo veljavo in vrednost. Al poslala nam je neusmiljena osoda zopet novo nasprotje. Te-dajsnja vlada, ki je prevzela dolžnost, vresničiti vsem narodom pravično ustavo, spreobrnila je svojo nalogo njim v zatiranje.
Znano je slovenskemu svetu, koliko da smo se trudili in prosili pri poprejšnjem državnem gospod ministru, da bi bil nam in našemu maternemu jeziku pravičen , pa našli smo k večemu le prazne obljube, ali celo posmeh in zaničevanje. Znano je vsem, da smo se v državnem zboru poganjali za narodni uk v naših gimnazijah in realkah, da smo prašali in zopet prašali državnega g. ministra, kaj da misli storiti, da se izpolni postava enakopravnosti za vse narode v njih učilnicah. Znan je odgovor njegov. Nepoznaje kreposti in miline, izobraženosti in izobraželjivosti našega jezika in podpe-ran po nam neprijaznih domačinih je stavil na sramoto naš jezik in naše slovstvo. Mahali so po njem in nad nami neusmiljeno vnanji in domači pisači, in vlada nas
ni branila.
Al, ko le nismo odstopili od zveste hrambe in da bi vlada saj na videz in v nekako tolažbo storila kaj, mi je dal državni g. minister poprejšnji na znanje svojo željo, da bi se mu podal načrt, kako da bi se vpeljal jezik slovenski v naše šole. Povabil me je v ta namen k sebi, in radostno izročil sem mu meseca julija 1862 načrt, ki sem ga posnel po ,,Novicah** in kterega so po prevdarnem posvetovanji sestavili naši najveljavniŠi rodoljubje.
Ker so „Novice*' v predzadnjem svojem listu o tem načrtu in pa o tem, kaj da se dozdaj ni zgodilo za naše šole, spregovorile, se mi zdaj zdi ugodna prilika, da povem, kaj da se je zgodilo v državnem zboru razun dobro znanih interpelacij.
Omenjam pa zdaj onega pripetljeja in poprejšnjemu državnemu gosp. ministru izročenega programa posebno zato, da zve zdanji slavni državni gospod minister, na kterega moramo staviti ves up, naše želje, in da se blagovoljno ozre na program, ki pri državnem ministerstvu leži v prahu „in actis."
Program, ki sem ga podal državnemu g. ministru, glasil se je od besede do besede tako-le:
„Vaša vzvišenost! štejem si v čast, da sem pred nekoliko dnevi Vaši vzvišenosti zamogel vnovič razodeti želje slovenskih domorodcev zastran narodnega poduka z ozirom na glavno prošnjo, ktera se je Vaši vzvišenosti pred letom v tej zadevi izročila in z ozirom na to, ker mi je dano, o teh rečeh z Vami pogovarjati se.
Vaša vzvišenost ste blagovolili v principu to naše prizadevanje potrditi in ste ob enem mi blagovoljno ukazali, da glede na pričujoče razmere predložim program, ki bi se dal z vspehom izpeljati.
Vsled tega blagovoljnega ukaza naj Vam v soglasji s svojimi rojaki poln zaupanja izročujem sledeči program, o kterem se je več rodoljubov in v šolskih reč6h izvedenih mož posvetovalo in kteri je bil na svitlo dan v slovenskem časopisu „Novice" dne 6. nov. 1861 št. 45.
L V ljudskih šolah naj kraljuje, kakor enoglasno mislijo vsi pedagogi, narodni jezik, če hočemo, da bodo ljudstvu prinašale zaželeno korist.
To je tudi spoznal gosp. Aleksander baron Helfert v svoji brošuri: „Ravnopravnost zastran jezika v Pragi 1861**, kjer je pisal: v ljudskih šolah kot prvih šolah in korenini vsega uka naj se podučuje v maternem jeziku.
313
Po tem poglavitnem vodilu morajo slovenske farne, vaške in srenjske šole čisto slovensKe biti. Le v tako imenovanih glavnih šolah v mestih s 4 razredi, iz kterih mladina deloma v srednje šole prestopa, naj bo to dru-gači in naj se v 3. in 4. razredu nemški jezik kot predmet uči, vendar mora slovenski jezik tudi v teh razredih veljati za učni jezik.
n. Zastran srednjih šol: gimnazij in realk, je naše poglavitno vodilo sledeče: Slovenska mladina mora se v teh srednjih šolah tako naučiti slovenski in nemški jezik, da ga znd popolnoma dobro govoriti in pisati.
Ker se ta namen ne more doseči, če se le slovnica uči in ne tudi nekaj predmetov v ravno tem jeziku, zato izrečemo sledeča učna vodila:
1) Polovica naučnih predmetov naj se v realkah iu gimnazijah uči v slovenskem, polovica v nemškem po sledeči razdelitvi.
A.   V gimnazijah:
a)  naj se uči slovenski: nauk vere, naravopis, latinski in slovenski jezik, povestnica Avstrije in slovenskega naroda, zemljepis v 1. razredu;
b)  nemški: povestnica in zemljepis od 2. razreda dalje, naravoslovje, matematika, propedevtika, grški in nemški jezik.
B.   V realkah:
a)  naj se uči slovenski: nauk vere, naravopis, kemija, graditeljstvo, slovenski jezik, zemljepis v 1. razredu ;
b)  nemški: zemljepis razun 1. razreda, povestnica, naravoslovje, matematika in nemški jezik.
2.   V prvih razredih naj učitelj privzemlje nemški in slovenski jezik v predmetih, kteri imajo biti v viših razredih nemški.
3.  Terminologija naj se predlaga nemški in slovenski, da se nauči pri slovenskih predmetih mladina tudi nemških tehničnih izrazov, pri nemških pa tudi slovenskih.
Po teh podstavnih vodilih se bo najgotovejše dosegel ^namen, kterega doseči si prizadevamo.
Ce hočemo, da se bode podučevalo po tem izdelanem načrtu, moramo imeti tudi dotičnih pripomočkov: knjig in učiteljev. Zavoljo tega se je tudi mnogo rodoljubov blagodušno lotilo spisovanja in prestave sledečih šolskih knjig:
Naravopis Pokorny-ta za 1. in 2. razred, Fello-kerjev za 3. razred spodnjih gimnazij in realk; Schmar-davo živalstvo, Biller-jevo rastlinstvo, Pelloker-jevo v viših šolah.
Latinski jezik: Slovnica za gimnazije, berilo Schi-nagl-novo za 1. in 2. razred.
Slovenski jezik: Slovnica bo kmali dovršena. Zemljepis Subertov za 1. razred.
Tomek-ova povestnica Avstrije. Ročna knjiga o povestnici slovenskega naroda bo v kratkem dovršena. Gabrjelli-evo graditeljstvo.
Statistika kaže na dalje, da imamo Slovenci glede na število in na vrednost dosti takih mož, ki morejo v narodnem jeziku podučevati v najobširnejšem obziru, žalibog, da so skoraj vsi na tujih učilnicah. Zakaj tako, ne vemo, al resnica je, da v prejšnjih časih so se pošiljali naši domovinski učitelji na domovinske gimnazije, in da so ti skrbeli bolje ko tuji, čeravno tudi ti utegnejo biti sicer Častivredni, za našo mladino, da se odgoji in izobrazi domovini na korist.
Naj Vam toraj naznanim sledeče meni znane učitelje, zveste Slovence, in sicer:
Na gimnaziji v Varaždinu: Valjavec, Mandelc, Žepič, Valenčak, Lazar;
na realki v Varaždinu: Francel, v Oseku:  Ko-
drič, Cičigoj, Senekovič;
*
na gimnaziji v Zagrebu: Bradaska, Macun;
na realki v Zagrebu: Erjavec, Tuše k, Stožir;
na gimnaziji na Reki: Trdina, Mahnič;
na gimnaziji v Vinkovcah: Zima, Žitek.
Dr. Subic na realki v Rosaau, Kermavnar v Crnovicah, Maže k v Brni, S raj v Tarnovu v Galicii.
Razun teh učiteljev, ki so že v službi^ so dokončali šole na vseučilišču: Pajk, Kozina, in bodo ob letu končali: Jesenko, Pletršnik, Domicelj, Vo-dušek itd. *)
Ce se ti učitelji ali vsaj nekaj teh , kterih večina ima za svoje učne predmete v rokopisu pripravljene knjige v slovenskem jeziku in kteri so zmožni, da brez odloga v slovenskem in nemškem jeziku učijo, na naše učilnice v službo dajo; če zastran knjig c. kr. državno ministerstvo priprave dela, da se bodo tiskale, ni dvombe, da se vresničijo naše pravične želje zastran narodnega poduka slovenskemu narodu in celi državi na korist.
Ce se to dogotovi, gotovo si boste pridobili zahvalo slovenskega naroda, ki je zvest prestolu in vdan vladi in ideji celotne države.
Ne d^ se spodbiti naše prepričanje, da narod le v svojem jeziku more zadobiti občnokoristno vspešno omiko, da se mu le v njegovem jeziku najbolje morejo oskrbljevati zadeve pravniške in da je tudi uprava v domačem jeziku najcenejša. Da se pa doseže ta namen, skrbeti imajo učilnice.
Vzvišenost vaša! Nadjamo se, da boste Vi po svoji razumnosti in pravičnosti drže se državne ustave in svojih večkrat izrečenih prispoznanj in gled6 na ravno Vam izročeno razjasnjenje obširno in kar najpred mogoče spolnili pravične naše želje.
Predrznem se torej Vam te želje ponižno izreči v imenu slovenskega naroda opiraje se na omenjeno glavno prošnjo in na zaupnice, ki so mi došle od mnogih strani slovenske domovine za prizadevanje o narodnih učilnicah."
V Beču dne 19. julija 1862.
Dr. Lovro Toman 1. r.
državui poslanec.
Slovenci, ki Vam je naša pravična reč posebno na srcu, sodite, ali so izrečene želje prenapete, ali je v tem načrtu prošeno vse , kar nam gr6 , ali je prošeno le to, kar je neobhodnje potrebnega? Kdo, bodi si tudi tujec, more reči, da je naša želja v tem programu izrečena , prenapeta. Al v bivših neugodnih okolinostih in glede dozdanje uredbe naših šol nas je vodil moder prevdarek, da smo za sedaj le toliko zahtevali.
In glejte, v resnici je gosp. Schmerling spoznal, da je ta prošnja zmerna in dobro prevdarjena, ter je obljubil, da bode skrbel, da se bode vresničil ta načrt. Živo veselje je navdajalo moje srce, — al skušnja me je učija tiho pričakovati vresničenja dane obljube.
Cujte, kako se je izpolnila. Ne vem, kakošni vzroki so bili, ne vem, kdo da je sejal Ijuliko med naše zrnje, al gotovo je le, da malo mesecev po dani obljubi je vlada poslala na ljubljansko gimnazijo več učenikov tujcev, nezmožnih našega jezika, in da se je zaveralo po vseh gimnazijah slovenskih napredovanje slovenskega uka. Ni mi bilo skoro verjeti, da se more tako izpolniti dana in pri važni priložnosti pozneje ponovljena obljuba.
Kaj nam je bilo storiti, ko nismo tako srečni, ds bi imeli druzega pomočnika pri vladi in pred prestolom, ko svojo neprelomljeno in neprelomljivo ali premalo do-
*) Toliko sposobnih domačih učiteljev v tujih krajih imeli smo 1862. leta, dandanes se v6 da, je veče njihovo atevilo, in so tudi že drugače razstavljeni.                                               Pis.
zdaj cenjeno zvestobo? Razodel sem naravnost in odkritosrčno ministru, da nam je izginilo vse zaupanje v njegovo pravičnost in da le še od Boga pričakujemo boljših dni. In hvala njemu, ki je najmogočnejši vladar, prišli so ti srečni dnevi in upanje nas zopet navdaja, da se bode spoznala in vresničila naša pravična tirjatev.
Dragi rojaci! objavil sem svoje ravnanje v tej zadevi iz tega namena, da se izbudi naša delavnost za narodne šole, ki so poglavitna podlaga narodnemu izobraževanju, da sedanji slavni državni gospod minister zve, kako se je z nami ravnalo, da potegne iz praha oni program, ter pokliče v svet in v porazumljenje može in rodoljube, ki vejo, kaj da je našim šolam potrebnega in da se lotijo naši izvrstni pisatelji zopet naučnih knjig.
Ne počivajmo, delajmo, da okrepčamo svoje ndrodno drevo, da se včvrsti, predno pride morebiti zopet sovražni vihar. Slirbimo za narodne šole, če hočemo, da se bode kadaj slovenski pisalo v naših uradih, slovenski govorilo, obnašalo v naših družbah in v javnem življenji. Brez veljave in vpeljave našega milega mater-nega jezika v javno življenje in v urade bodemo zmiraj ostali tujcem sužni in le stranke v domovini. Zato skrbimo, da šole dobimo ndrodne!
Dr. Lovro Toman.
314   -