Ilustrovan gospodarski list s prilogo „Yrtnar".

kr. kmetijske družbe
glasilo
vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire. družbeni tajnik.
„Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v inesecn ter stoji s prilogo vred 2 gld , za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat načeli strani 10 gld, na »;, strani 8 gld . na >,'« strani 5 gld. in na »/» strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno < eneje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien I. \Vallfischgasse Nr 10).
Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c kr kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev 5.
Št. 4, V Ljubljani, 29. februvarija 1888. Leto Y.
Obseg! Eakeršna setev, takšna žetev. — Naprava trtnice za vzgojo cepljenih ameriških trt. Kmetovalci odpišite oči! — Semenski krompir — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr kmetijske družbe kranjske. — Inserati.
Kakeršna setev, takšna žetev!
Kakeržna setev, takšna žetev! Resničen pregovor, katerega ne moremo nikdar dosti živo spominati naših kmetovalcev. Naj mi bode torej dovoljeno, zopet nekaj vrstic o tem pisati, ker ravno sedaj se zopet pripravlja kmetovalec na jaro setev, nadejoč se, da mu bogato obrodi zrnje.
Nikakor ne zadostuje, da kmetovalec dobro pognoji in obdela njivo in potem dobrotljivi naravi prepusti vse drugo; ne, on more še mnogo storiti, in to mora.
Pred vsem je treba za obilo žetev dobrega se-m en a in pa semenske premenjaveob določenem času. To oboje vedo naši kmetovalci žalibog še veliko premalo ceniti. Jaz pa ne menim množice vsejanega semena. Nasprotno! Saj pri nas kmetje dostikrat vsejejo še preveč semena, katero ali ne skali vse, ali pa tako gosto zaraste njivo, da žito niti dobro rasti ne more. V mislih imam najbolj, ali je seme dobro ali ne. Naši kmetovalci si pripravijo seme sami, in sicer iz svojega pridelka, in kakšno je to, ve vsak sam. Naše domače žito je le toliko očiščeno, da so pleve od zrnja ločene, vsa druga nesnaga, kakor plevelna zrna ter mala, zlomljena, nedozorela zrna ostanejo pa še vedno v semenu. Da po tacem semenu ni misliti na dober pridelek, mora vsak sprevideti, niti ni treba, da bi bil kmetovalec, kajti plevel da plevel, in majhna nedozorela zrna sicer kalijo, a ne dajo nikdar lepih klasov z lepim zrnjem. Na vse to se nikdar ne misli; če je potem njiva polna plevela ali pa vsled slabega zrnja redko zarastena, vzrok je zemlja, slabo vreme itd., le kmetovalec sam ni nikdar kriv.
Ako bi vsak kmetovalec, naj ima veliko ali malo polja, rabil le dobro seme, katero je kupiti od poštenih
in zanesljivih semenskih pridelovalcev, potem bi gotovo ne tožil toliko o slabili letinah in zraven tega bi imel njive brez plevela in pridelek, katerega bi mogel po naj-viši ceni prodati. Žalibog pa večina naših kmetovalcev ne gleda na žetev, ampak le misli, kako bi mogli pri setvi par krajcarjev prihraniti. Od tod prihaja, da se-jejo ceno in slabo seme ter se ne morejo odločiti, da bi nekoliko globoče segnili v žep ter kupili boljšega in čistejšega semena.
V semenu niso skrite le osnovne oblike prihodnje rastline, ampak skrbna mati narava skrbela je tudi za primerno hrano, da mlade rastlinice, kedar pridejo na svet, ne trpijo pomanjkanja. Ce kaže seme vsled svoje zunanje oblike, da ni popolno, ali pa če je celo strto, potem ni v njem dovolj prve hrane mladi rastlinici Iz vseh teh vzrokov naj bi kmetovalci vender pričeli rabiti popolnoma čisto in vse enako ter popolnoma razvito seme, nikdar pa ne iz skop osti cenega in slabega semena, ker tu je napačno hraniti in ob enem neodpustna in kazniva malomarnost.
Nikdar ne moremo dovolj priporočati setve najboljšega in ob enem suhega semena. Zato je važno, določiti semenovo kmetijsko vrednost, težo zrna in kaljivost.
Težo določimo zrnu s tehtanjem, n. pr. ako stehtamo 100 zrn; 100 zrn rži tehta 1'/,2 do 4 grame, 100 zrn pšenice pa 2do 3 grame.
Kaljivost določimo s posebnimi pripravami. Vzamemo n. pr. 100 zrn, katero denemo med vedno vlažen papir; kolikor več zrn okali, toliko boljše je seme.
Najbolje nam določijo semensko vrednost v ta namen ustanovljene kontrolne postaje. Žalibog da nobeden kmetovalec ne zahteva semena, ki je bilo na tacem za-
vodu pregledano, in od tod prihaja slaba žetev in pa cele njive predenice, katera uničuje tako zelo deteljo, da je po nekaterih krajih niti več sejati ne morejo.
Naprava trtniee za vzgojo cepljenih ameriških trt.
Prej je bil trtnici namen vzgajati domače ukoreninjene trte, sedaj ji pa je povsem enak kakor drevesnici. V trtnici moramo nanireč sedaj vzgajati ukoreninjene ameriške trte (te so podloge), katere smo M ,<///| cepili z domačimi trtami, ter jih ttkjlj dogojimo toliko, da jih moremo	(I
presaditi v vinograd. To se zgodi najpreprosteje, ako cepimo ameriške rezanice v roki, potem jih pa vsadimo v trtnico, kjer se podloga ukorenini, cepič pa priraste k podlogi. Drugi pa ravnajo tako, da se ameriška reza-nica ukorenini v trtnici, čez leto dni jo cepijo in potem zopet nazaj vsade v trtnico, kjer raste potem še eno ali dve leti.
Ako imaš prostora za trtnico na izbiro, izberi tistega, ki ima najrahlejšo, nekoliko peščeno in močno sprsteninsko (humozno) zemljo. Trtnico je tako le delati: Naredi do 75 cim globok jarek, ct preko njega napni vrvico ob tisti strani, ob katero bodeš rezanice poldadal. Tisto stran naredi tudi nekoliko poševno. Na njo po-kladaj rezanice po 10 % drugo od druge, in sicer tako, da gleda vsaki samo vrhno oko iz zemlje. (Glej levo stran podobe .9.) Kadar so trte po vsej prvi vrsti položene, zaspi jih, in sicer tako, da nastane poleg njih drug jarek za novo vrsto. Vrste so dosti po 30%,, narazen.	l/ji'||l
Cepljenje ameriških podlog ne dela sedaj nobenih težkot, Podoba 10. Podoba 12. tako, da nam sedaj niti ni treba misliti več
seca. Zategadelj je najbolje s cepljenjem pričeti v tem meseci. Ameriške podloge, zlasti riparije, so pa zelo tanke, zato moraš dobiti tudi tankih cepičev. Dobrih tankih ce-pičev je dobiti po vinogradih, ki so uže okuženi po trtni uši, ker je po njih rast zelo slaba, les pa dobro dozorel. Tudi dobiš tankih cepičev po trtnicah od domačih trt, ki se nalašč v ta namen narede, in pa na vseh drugih trtah sploh v podobi onih poganjkov, ki se imenujejo zalistniki.
Najboljše cepljenje je tako zvano angleško cepljenje z nakladom. Na ta način cepimo tako, da odre-žemo podlogo na vrhu nad enim očesom poševno in ravno
tako tudi cepič spodaj. Na podlogi in na cepiči razkoljemo tikoma nad strženom nekoliko les, tako da imamo na obeh razkolini in klina, katere vtaknemoJ:ako drug v drugega, da stj^jrodloga
na neposredno pridelovanje vina z ameriškimi trtami.
Kaj preprosto, gotovo in ceno je cepiti
ameriške rezanice ter jih povezniti. Vsak količkaj izurjen delavec more na dan pocepiti najmanj po 200 re-zanic. Cepimo pa od meseca januvarija do aprila, to je, dokler pride čas, ko treba trte povezniti. Cepiče in, ako imamo doma ameriške trte, tudi njih rezanice lehko napravimo uže pozno jeseni ali pa še bolje februvarija me-
Podoba 9.
in cepič kakor iz umga. (Glej podobo 10.) Kolikor bolj enako debela sta podloga in cepič, in kolikor bolj enaki sta odrezani ploskvi, tem bolj gotovo je, da se cepitev sponese. Kedor tako cepi, naj bode zelo učen temu, da odreže z enim potegljajem podlogo ali cepič poševno, drugače sta odrezani ploskvi neravni, in cepitev se ne sponese. Napravi si uže poprej, predno cepiš, zalogo cepičev, katere razreži s trtnimi škarjami ali pa kar z nožem na kose po dve očesi. Ves les nad zgornjim očesom moraš odrezati, pod spodnjim očesom pa ga pusti toliko, kolikor ga le moreš, ker na tem lesu je narediti poševno ploskev. Da sta ploskvi na podlogi in na cepiči enaki, naredi najprvo ploskev na cepiči, odmeri isto dolžino na podlogi in odreži potem to. Kedor rezanice kupi, dobi uže tako primerno dolge, kedor si jih pa dela sam, naj naredi toliko dolge, da imajo po štiri očesa.
Kadar ste cepič in podloga • pripravljena, zvezati ju treba
............... ,..,.,......	precej do-
■' • ^	bro skupaj.
Za vezivo rabi najbolj droben motvoz (1 % debel.) Da vezivo ne zgnije v zemlji prehitro, namočijo ga nekateri poprej v
vodi, v kateri je nekaj bakrenega vitrijola raztopljenega. Cepič priveži k podlogi le toliko, da se je dobro drži; napačno je cepič in podlogo z vezivom popolnoma in tesno obviti. Cepljene trte ne maži s cepilno smolo ali z voskom, ampak pomoči jo v vodeno, mastno ilovico,, ka-keršna. rabi lončarjem.
Podoba 11.
Te po zimi cepljene trte poveži v butarice po sto in sto tako skupaj, da so spodnji konci podlog v eni ploskvi. Butarice postavi tesno eno k drugi v klet na moker pesek, ki bodi kakih 20 % na debelo nasut. Ako je klet topla, napela se botlo očesa, ako je pa mrzla, ostanejo speča. Vsekakor pa mora biti zrak v kleti toliko vlažen, da se trte ne posuše. Ako klet ni dovolj vlažna, tedaj polivaj tla z vodo.
V	kleti ostanejo trte do sredi meseca aprila, kadar postane solnce bolj toplo, da moremo cepljene trte z uspehom povezniti.
Povezni pa tako le: Povezni butarice prav pazljivo, cepiče navzdol, v primerno globoko jamo. Spodnji konci butaric treba torej da so na vrhu ter vsi skupaj da delajo ravno ploskev. Po vrhu deni potem 10% na debelo zmočenega, pa ožetega mahu, ter ž njim zamaši tudi vse luknje med butaricami in med zemljo in butaricami. Na mah naspi tudi toliko na debelo svišča. (Glej podobo 11.) Tako poveznene trte naj leže kake tri tedne, potem pa poglej, če so naredile na spodnjem konci podloge (sedaj na vrhu) kalus. Kalus je rumenkasto bela, gobi podobna tvarina, iz katere prirastejo pozneje korenine. Kadar ima velika večina vseli trt uže kalus, tedaj jih začni saditi v trtnico.
Poveznene trte sadi tako le: Vzemi posamezne butarice iz jame; ker je pa kalus zelo občutljiv ter se kmalu posuši na zraku, zato deni butarico s tistim koncem, kjer so kalusi, v kebel vode. V keblu razveži butarico, polagaj potem posamezne trte v trtnico, ter jih precej pokrivaj s prstjo. V trtnici naj bodo trte toliko globoko vložene, da gleda cepiču le najviše oko nekoliko iz zemlje.
Po leti okopljemo večkrat trtnico; tedaj pa pore-žerno vse korenine, ki so morda vzrasle iz cepiča, in tudi ameriške poganjke, katere je naredila podloga, in ki so pribodli iz zemlje.
Kakor sem omenil uže prej, cepijo nekateri ukoreninjene podloge. Tako ravnanje ima to prednost, da se cepič veliko rajši prime na ukoreninjeni podlogi nego na rezanici; slabo je pa zopet to, da je več dela in da treba cepljeno ameriško trto vzgajati, dokler ni sposobna za presaditev v vinograd, dlje časa. Ob kratkem je vzgoja taka le: Rezanice ameriških trt vsadimo v trtnico. Konec prve jeseni, ali pa če je bila rast slaba, konec druge jeseni, izkopljemo ukoreninjene trte iz zemlje ter jih zaspemo za zimo tako v zemljo, da ne zmrzujejo. Cepimo jih potem po zimi v roki ter jih shranimo v klet tako, kakor cepljene rezanice. Cepi pa tako, kakor reza-nice. V ta namen skrajšaj podlogi najspodnjejše korenine do kakih 6 centimetrov, vse druge korenine in vrh pa poreži. Potlej zbriši gornji konec podloge do prvega ko-lenca dobro s kako ruto, ker semkaj pride cepič. Podoba 12. ti kaže, kako prirediti podlogo in cepič, podoba 13. pa cepljeno in povezano ukoreninjeno ameriško trto. Tako cepljene in po znanem načinu v kleti shranjene ukoreninjene trte vsadi meseca maja v trtnico.
V	trtnici ostanejo po enem ali drugem načinu vzgojene cepljene ameriške trte eno ali dve leti, kakor so rasle bolj ali manj čvrsto. Naravno je, da se mnogo ce-pičev ne bo prijelo, in tudi dosti podlog se ne bo hotelo ukoreniniti. Med letom je trtnico pridno okopavati ter porezavati korenine iz cepiča in iz zemlje rastoče poganjke ameriške podloge.
Kmetovalci, odprite oči!
Kmalu bo izginil sneg, in kmetovalec bode pričel iz novega svoje trudapolno delo na polji. Kakor bo sejal,
: tako bode tudi žel. Ako je torej dobra žetev zavisna ne le od Boga, ampak tudi od kmetovalca samega, važno in imenitno je zanj, da uže setev tako opravi, da se sme nadejati dobre žetve. Ob mnogih prilikah sem poudarjal, da je kmetovalec izgubljen, ako se zanaša na tujo pomoč, a si sam ne pomaga Kako naj si pa pomaga? Oj koliko je takih prilik! Kdor ne pozna nobene take prilike, prebere naj ta članek in spoznal bode vsaj eno.
Odkar se je žito toliko ucenilo, da ga ni vredno našemu kmetovalcu pridelovati za prodaj, od tedaj ostala je živinska reja edini pripomoček ki mu obeta vsaj nekaj dobička. Kdor pa redi živino, imeti mora krme. Najvažnejša krma po slovenskih deželah je poleg travniškega sena vsekakor detelja. A tudi pridelovanje važne te rastline peša pri nas, in sicer po krivdi kmetovalca samega. Pre-denica se širi po slovenskih pokrajinah tako zelo, da so morali po nekaterih krajih uže opustiti deteljno setev, po drugod jim pa krati predenica tako pridelek, da ne dobivajo niti polovice tega, kar bi morali. Pa še nekaj. Samo Kranjska je izvažala deteljnega semena vsako leto po več nego za en milijon goldinarjev vrednosti, danes pa ga ne izvaža niti sto tisoč več. Nedavno mi je pravil ljubljanski trgovec, da je pred leti iz dežele prodal kranjskega deteljnega semena na leto več nego 10.000 novih stotov, danes pa niti tisoč ne. Pred ieti so v Ljubljani s tem semenom tržili na debelo mnogi trgovci, danes trgujejo še trije. Kolika izguba da je to za deželo, zlasti za kmetovalce, to si more vsak misliti. Da se je pa kupčija z deteljnim semeno tako močno unesla, prihaja od tod, ker je kranjsko deteljno seme izgubilo zbog primešanega predeničnega semena svoje dobro ime. Kranjsko deteljno seme, ki je bilo na izvrstnem glasu ne le v Avstriji, temveč tudi na Nemškem, umakniti se je moralo semenu drugih dežel, katere znajo pridelovati čisto seme. Predenica uničuje torej pridelovanje detelje za krmo in kupčijo z deteljnim semenom. To zaprečiti in zopet popraviti je dolžnost naših kmeto-velcev. A kako? Edini pomoček, da zatremo pre-denico, je setev čistega semena.
Kdor se nadeje pomoči od deželne postave, ki ukazuje zatiranje predenice; kdor misli, da bodo kmetovalci zatrli predenico na njivi, ta se vara. Ako bodo pa vsi kmetovalci dosledno sejali tako seme, v katerem ni prav nič predeničnepa semena, odkrižali se bodemo prav kmalu nadležnega in na vso moč škodljivega plevela. Dokler pa pojde po starem naprej, toliko časa ne bode predenica ne le prenehala, temveč še množila in širila se bode. Preiskava, katero je zvršila c. kr. pregledovalna postaja na Dunaji, pokazala je, da ima 1 kilogram primerno še precej čistega kranjskega deteljnega semena 1050 prede-ničnih zrn v sebi, slabša po več in sicer do 2000 zrn. Nedavno je prodal neki kmetovalec v Ljubljani 20 klgr. deteljnega semena. Trgovec, ki je to seme kupil, izbral je iz njega 2 klgr., reci dva kilograma predeničnega semena. Tako seme pa naši kmetovalci tudi sejejo, torej ni čuda, ako pridelajo namestu detelje predenico. Kadar pa kupijo semena v mestu, kupijo pa ravno takega. S svojimi očmi sem videl, ko je kupil ljubljanski trgovec dve vreči deteljnega semena, katero je pregledala uže imenovana postaja ter spoznala, da ima vsak kilogram nad 1000 zrn predeničnega semena. Tako seme prodajajo naši trgovci na drobno, kmetovalci ga pa kupujejo, ker mislijo, da so Bog ve kaj prihranili, ker so kupili kilogram za 5 kr. ceneje. Da še huje je! K nekemu trgovcu v Ljubljani, ki kupčuje z deteljnim semenom na debelo, hodijo gospodarji kupovat pleve od deteljnega semena. Te pleve rabijo za seme. Potem pa na njivi ni druzega nago čez in čez predenica. In zdaj pa nastane krik: Država pomagaj, dežela pomagaj, kmetijska družba pomagaj! Sam
si pomagaj! Kupi si poštenega semena, če moraš tudi po 10 kr. draže plačati kilogram, in imel bodeš njivo brez predenice, in ker je tako seme tudi bolj kalivo in rastno, potreboval ga bodeš tudi manj. Dobro in zanesljivo seme je pa le tisto, ki je pregledano in za dobro spoznano od c. kr. pregledovalne postaje na Dunaji. Kje pa je dobiti takega semena? Na Kranjskem ga ne prodaja nihče na drobno, in drugje na Slovenskem pa tudi ne vem. Ker je kranjska e. kr. kmetijska družba dolžna v takih slučajih pomagati in posredovati, zato je ukrenila naročiti na Dunaji pregledano seme in ga oddajati kmetovalcem kolikor mo- [ goče ceno.
Pravega francoskega semena 1 u c e r n e ali nemške detelje kilogram bode ude c. kr. kmetijske družbe stal 88 kr., neude 93 kr.
Najboljšega semena rdeče ali štajerske detelje kilogram bode ude c. kr. kmetijske družbe stal 53 kr., neude 58 kr.
Zavoj ali vrečo bode posebe plačati. Družba bode pošiljala seme po povzetji ali pa ga oddajala proti gotovemu plačilu v pisarni svoji.
Ker bode družba naročila le toliko semena, kolikor ga bodo gospodarji naročili pri njej, naj oglasi vsak, ki tega semena želi, uže sedaj, koliko ga rabi in naj pošlje ob enem polovico zneska za aro. Naslov je: C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani.
Semenski krompir.
V zadnji številki je si. uredništvo objavilo poskus, ki ga je naredila c. kr. kmetijska družba s krompirjevimi vrstami, katere je kupila od se me n a rs k e postaje g. C. Rambousek-a v Zborovu, pošta Forbes na Češkem. Tem izkušnjam, ki se so prav ugodno obnesle za imenovano postajo, moramo tudi mi pritrditi. Naročili smo namreč tudi mi zgodnji krompirjevi vrsti „Onei'da" in „Zborovski" ter kasno vrsto „snežni rožnik". Imeli smo po vsem kaj lep in bogat pridelek. Posamezni gomolji so tehtali do 76 9)ja.
Preteklo jesen smo tudi dobili od omenjene tvrdke na posebno priporočbo g. Rambouseka žitnega semena, in sicer resasto pšenico „Austral Alabv", rž „koIossal" ter švedsko snežno rež. Ako ravno je bilo to žito pozno posejano, obraslo se je gosto in močno, in to priča, da je seme posebno izvrstno. Uspeh teh žit hočemo ob priliki prijaviti v „Kmetovalci".
Kmetijska podružnica v Senožečah.
Razne reči.
—	Spehcv Črv dela po kmetih in po vročili krajih na posušenem mesu veliko škode; on razje in izvrta ravno najboljše na njem in pusti nam samo suhe hišice in svoje izmetke. Posebno ljubi pa mesene klobase, potem gnjat (kračo) in naj-nazadnje se loti še slanine (špeha). Naj boljši pripomoček zoper njega je, da zavijemo vse te reči v hladnem kraji v papir ter zapremo v skrinje in omare, da ta mrčes ne more do njih. Ko bi se bil pa že kje ugnezdil, moramo vse ! take reči dobro preiskati in zdrave klobase itd. od klobas od črva uže posedenih, ločiti. Dobro je take prostore, po kojih je ta žužek, zračiti, ker tega no more trpeti, pa kmalo izgine.
—	Zmrzel krompir, repo, korenje, peso itd. napravimo zopet okusne, ne samo za živalsko, ampak tudi za človeško hrano, ako zakopljemo te zrnrzle stvari, predno se ujuži, v zemljo tako globoko, da ne pride druga, nova zmrzal do
njih; spomladi, kadar se zemlja otaja, izkopljimo jih šele ter jih ali sami uživajmo ali pa živini pokladajino.
—	Laško raco, ki ima različno barvano perje, hvalijo zelo, ker leže prav pridno jajca. Pravijo da znese na leto po 80 do 100 jajec. Vzreja te vrste rac neki ni prav nič težavna, tudi ni potrebno veliko vode. Race so srednje težke ter jedo prav malo. Laška raca leže posebno pridno, ako se sme prosto gibati.
—	Ščeti, s katerimi obleko snažimo, ohranimo čiste.
ako jih večkrat odrgnemo s čistim papirjem. Papir položimo na rob mize, in na tem robu drgnimo s ščetjo ob papir. Papir postaja umazan, zato ga pa pomikajmo čez rob. To moremo prav hitro zvršiti. Ako snažimo tako ščet, hranimo obleko, kateri umazana ščet dostikrat boli škoduje, nego pa koristi.
Vprašanja in odgovori.
Odgovor na vprašanje 15. Grenko maslo tudi popravimo, ako je prekuhamo ter vanje denemo kos kruha (črnega ali belega). Maslo s kruhom vred se mora potem kuhati (vreti) kakih deset minut. Kruh se navleee vsega neprijetnega duha in okusa. Za pet kilogramov masla zadostuje prst debel in za dve dlani velik kos kruha. Nekateri denejo v maslo namesto kruha turščične moke.	L. R.
Vprašinje 17. Kje imajo na prodaj ameriško ličje za vežnjo cepljenega drevja? (A. V. na Opcini.)
O I govor: Gotovo menite japonsko ličje, t. j. ličje od ratije. Ameriško ličje nam vsaj ni znano. Ličja od rafije, ki je najboljše vezivo za cepljence, doboste pri Klenertu & Gei-gerju v Gradci. Kilogram tega ličja stoji 1 goldinar. Četrt kgr. Vam zadostuje. Najceneje doboste to ličje, ako pošljete imenovani tvrdki 30 kr. v poštnih markah ter prosite, da Vam pošljejo kgr. ličja od rafije po pošti kakor vzorec brez vrednosti (Muster olme \\*ert).
Vprašonje 18. Naznanite mi, kaj je vzrok, da dobivajo moje kure tako zelo pivko (znano bolezen na jeziku). Kure imajo dovolj peska in zelenja, in da si jim pridno odiram pivko, vender mi je uže ena poginila. (T. B. v V. pri Celji.)
Odgovor: Pivka pri perutnini je katar (nahod) sluzne kože v kljunu, na jeziku, v grlu in v nosu. Ker je pa bolezen najlaže viditi na jeziku, mislijo splošno, da je pivka jezična bolezen. Vzrok pivki je najbolj prehlajenje ob skubenji (mav-sanji), tudi pa pomai$i||UPvode in zelenjadi ter premočna, vročino delajoča krma. Ke^J^aeposredni prenos bolne sluzi na zdravo sluzno kožo gotovo tudi zanaša to bolezen, zato je pivka manj ali več tudi nalezljiva. Od pivke zdravite kuretino tako le: Najprvo ji dajte enakomerno toplo bivališče. Čistite ji nosnice, kljun in jezik, ter mažite sluzno kožo z dobrim in neslanim surovim maslom ali pa z dobrim oljem. Za lek dajajte vsaki živali trikrat na dan po 1 do 2 žličici koprčevega čaja ( Fenchelthee), v katerem raztopite salmijaka. Na pičlo četrt litra čaja zadostuje eno noževo špico salmijaka.
Vprašanje V.) Prosim, blagovolite mi naznaniti, je li v zadnji „Kmetovalčevi" številki priporočeni zborovski krompir zgodnji ali pozni, in po čem ga dobim jaz 100 kgr.? (T. B. v V pri C.)
Odgovor: Zborovski krompir je zgodnja vrsta. Ker ima poskusni vrt kranjske c kr. kmet. družbe subvencijo od dežele in je vzdrževan ob dohodkih družbenih, dobivajo krompir po znižani ceni (t. j. po 2 gld. 50 kr. 100 klgr.) le družabniki, vsi drugi pa po 3 gld. za 100 klgr.
Vprašanje 20. Omislil sem si 1. 1887. po svojem načrtu 2 železna pluga, katera prav dobro ugajata za naš kraj ter potrebujeta prav malo vprežne sile. Svetujte mi, kako naj
naredim, da poskusijo tudi po drugod ta plug ter ga spoznajo za dobrega? Meni je le do tega, da dobe tudi po drugod dober plug, ne pa za dobiček, saj more po mojem načrtu izdelati plug vsak boljši kovač. (V. .1. v Sp. Gr.j
Odgovor: Mi Vam ne vemo drugega svetovati, nego to, razglasite po časnikih, da ste izumili poseben nov plug, katerega radi pošljete na poskuinjo ali na ogled proti gotovim pogojem. Morda se oglasi kedo izmed naših čitateljev? Kadar pridemo v vaše kraje, hočemo si ogledati Vaš plug. Rečemo Vam pa uže sedaj, da pričakujemo prav malo, kajti videli smo uže na stotine raznih plugov in le težko si moremo misliti popravo na plugu, ki bi bila kaj novega in ob enem kaj koristnega.
Vprašanje 21. Pri nas napada uže več let prašiče neka huda bolezen, in sira- tudi mlade, kadar so komaj šele teden dni stari. Prašiči postanejo otožni, neradi jedo, dobe po životu črne maroge, ki postanejo pozneje kakor dobov lub. Bolezen naredi prašiča vsega pohabljenega, in celo kri se prikazuje po životu in iz nožic. Nekateri . prašiči pa niso hudo grintavi, zato jili pa lomi krč in meče božjast ob tla. Pet do deset minut je prašič kakor mrtev, iz sebe peha sline in gleda zabodeno. Prodno ga vrže božjast, cvili, kakor bi ga imel klavec v rokah. Bolj odrasle prašiče sključi bolezen; plazijo se po trebuhu in nečejo jesti ter pijo samo vodo. Bolezen traja -2 do 3 mesece, in mnogo prašičev pogine za njo. Neumneži trdijo, da narejajo bolezen vešče; od tod pa je po soseski mnogo sumničenja in sovraštva. Blagovolite mi torej odgovoriti: Katera bolezen je to V Kaj jo vzrok bolezni? Kako zdraviti od te bolezni? (J. B. v V. pri Colu.)
Odgovor: Po samem popisu ne moremo kar naravnost reči, katera je ta bolezen, lahko je le božjast, bolj gotovo pa jo tak ali tak vranom prisad, črmasti sen ali pereč ogenj. Bodi si tako ali tako, ne moremo Vam dati navodila, kako bolezen zdraviti. Ako je bolezen črmasti šen, tedaj ne pomagajo dosti zdravila, ampak važno je varovati prašiče, da sploh ne dobe te bolezni. Ker je pa črmasti šen (pereči ogenj) huda kužna bolezen, varujete je prašiče najbolj, ako se ravnate po postavah o kužnih boleznih. Sicer je pa županstvo dolžno sumno tako bolezen precej naznaniti okrajnemu glavarstvu. Svetujemo \ aui prav živo, da to storite, drugače se pripeti Vaši občini tako, kakor se je pripetilo uže marsikateri drugi, da ne more vsled hudega razsajanja te bolezni nič več rediti prašičev. Ako sta okrajni glavar in živinski zdravnik dovolj stroga, zatrla bodeta kmalu to bolezen in ob enem tudi vraže. Kako od te bolezui zdraviti, brati morete v knjigi „Živino-zdravništvo", katero doboste pri Blazniku v Ljubljani.
Vprašanje 22. Bral sem lansko leto nekoč v ..Slovenci-' poročilo o učiteljski konferenciji Novomeškega okraja. A" tem poročilu je bilo citati, da je neki g. učitelj govoril o novi vzgoji visokodebelnega drevja brez kolov, kakeršna je običajna na mariborski sadjarski šoli. Kakšna je ta nova vgoja? (P. S. župnik v S.)
Odgovor: Tudi mi smo brali ono poročilo, in le čudili smo se, da ni bilo med navzočnimi gospodi nobenega, ki bi bil povedal, da je takšna vzgoja morda toliko stara, kolikor predavatelj sam. Kdo vzgaja dandanes visokodebelno drevje v drevesnici, da bi jo privezoval h kolom? Tist, ki niti pojma nima ; o sadjarstvu. Sloveči nemški sadjar Ditrich priporočal je uže pred 50 leti vzgojo drevja brez kolov, zato so imenovali njegov način Ditrichov način. Sedaj pa je Ditriehov način uže zastarel, ter imamo boljše uačine vzgoje. Po modernem načinu vzgojevali smo visokodebelno drevje pri nas na Kranjskam uže pred petnajstimi leti v sadjarski šoli na Slapu. Ako se hočete o tem poučiti, berite edino rabno slovensko knjigo o sadjarstvu E. Dolenca. To knjigo „Sadjarstvo ali ovočarstvo1' doboste pri J. Krajci v Novemmestu. Gospodom učiteljem pa tudi ni zameriti, ako kaj takega ne vedo, saj nimajo prilike poučiti se o vsaki reči; na ljubljanske pripravnice vrtu pa ne znajo vzga-
! jati visokodebelnega drevja ni s kolom niti ne brez kola. Ljudje J zahtevajo, da bi naš učitelj bil zelo vzobražen mož, izvrsten kmetovalec, buditelj narodov, član vseh narodnih društev, na-ročnik vseh slovenskih listov i. t. d., i. t. d., — a kader prosi svojemu stanu primerne plače, tedaj pa dobi — obljube.
Vpruš.nje 23. Imam kravo s prvim teletom. Takoj ko I se je bila otelila. zapazili smo ji na vimenu neke bradavice, podobne gobam. Bradavice se širijo, in le težko je kravo mlesti. Iz teh bradavic se tudi poceja kri. Kako naj ozdravim kravo od te bolezni ? (J. S. na Boh. B.)
Odgovor: Iz Vašega popisa ne moremo natanko posneti, ali je bolezen na vimenu Vaše krave osepnična bolezen ali pa če so bradavice. Ce so osepnioe (koze), morte spoznati, ako so rane na seskih ter garjave. Osepnice se tudi gnojijo, bradavice pa ne. Ker so osepnice nalezljive, naj si dekla precej po molži umije roki. Osepnic ni treba zdraviti, preidejo same, še celo ^škodljivo je preganjati jih. Bradavice se pa podvežejo, in potem odpadejo same.
Gospodarske novice.
*	Visokorodni gospod G-ustav grof Thurn, predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske in deželni glavar, leži hudo bolan na svoji graščini v Radovljici. Srčno želimo, da se kmalu povrne zdravje gospodu grofu, ki je tako zelo vnet za našo družbo.
*	Za okrajnega živinskega zdravnika v Kočevji je
imenovan Ivan Kirsehik, dosedanji c. kr. živinski zdravnik pri 23. topničarskem polku v Ljubljani.
*	Osuševanje ljubljanskega močvirja, loketa, sklicana dne 2G. in 27. januvarja t. 1., obravnavala je iz nova vprašanja, o katerih se .jo že bila posvetovala in sklep da dno 21. aprila 1. 1. Sej so se udeležili poleg močvirskega odbora gg. E. Markus, melijoraei.jski inženir kot zastopnik poljedelskega ministerstva, zastopniki deželnega odbora, deželne vlade, c. kr. kmetijske družbe, ljubljanskega mesta in južne železnico, potem g. 1. Podhagskv, ki je izdelal načrt. Izmed sklepov omenjamo samo onega, po katerem se bode načrt predelal z ozirom na to, da je g. Podhagskv za podlogo vzel 470 mj3 vodnega odtoka na sekundo, a enketi se je dozdevalo, da zadostuje 400 m/!t. Torej se bodo troški dali zmanjšati. Prodno pa se začne glavno delo. morali bi popraviti struge potokom po stranskih dolinicah. Močvirski odbor se je obrnil do vlade s prošnjo, naj bi c. kr. gozdarski tehnični o Idelek v Beljaku napravil potrebna preiskovanja, da se dobi potrebna zakonita podloga za nadaljnje delo.
*	Deželna komisija o trtni uši bode imela sejo dne 12. marcija 1888. Na dnevnem redu so nastopne reci: Poročilo o razširjanji trtne uši I. 1887. — Poročilo o ministerki naredbi, katera dovoljuje v posebnih slučajih uvažati ameriške trte iz Ogiske v tiste-občine, ki imajo uže okužene vinograde. — Naznanilo o ukrepih deželnega zbora glede trtne uši. — Naznanilo o ukrepu deželnega zbora, da prevzame dežela tretjino odškodnine, ki se daje po § 6. postave z dne 27. junija 1885. — Nasveti posameznih članov komisije. Ako ima kateri vinogradnik kak predlog ali kako željo glede trtne uši, o kateri naj bi se posvetovala komisija, prijavi naj to prav kmalu tajniku kmetijske družbe g. Gustavu Pircu v Ljubljani.
*	Razstava vina, vinarskega orodja in rastlin v Trstu bode meseca junija letošnjega leta. Kdor se namerava razstave vdeležiti, more pozvedeti potrebne podrobnosti v pisarni c. kr. kmetijske družbe kranjske.
*	Knjižico, kako ameriške trte vzgajati, cepiti in ž njimi zasajati vinograde, spisal je po naročilu deželnega odbora g. Richard Dolenc, vodja vinarske in sadjarske šole v Grmu. Te knjige, ki pride v kratkem na svetlo, razdelil bode
deželni odbor mnogo tisoč odtisov brezplačno po vinorodnih pokrajinah Kranj skih.
* Službo tretjega učitelja na deželni kmetijski šoli
V Grmu je razpisal kranjski deželni odbor še enkrat, ker se je vrinila v prvi razpis pomota. Prošnje je vložiti do 20. mar-cija t. 1. Plače je 600 goldinarjev in prosto stanovanje. Tretjemu učitelju bode naloga poučevati o predmetih ljudske šole.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Visoka c,. kr. deželna vlada kranjska pozvala je z dopisom z dne 19. februvarija t. 1. št. 2040. glavni odbor, naj tudi letos razglasi naredbo c. kr. kmetijskega ministerstva z dne 17. marcija 1. 1884. št. 2274., kateri govori o nakupu žrebcev od zasebnikov. Z le tem ustreza glavni odbor vladnemu dopisu:
Razglas,
ki zadeva vsakoletno itopolnjenje števila deželnih žrebcev z nakupom iz zasebne reje.
C. kr. kmetijsko ministerstvo vabi, ker želi. da primerno uredi popolnjenje števila žrebcev in da nakupi potrebnih žrebcev kolikor le mogoče doma, zato vse. ki imajo konje, ter konjerejce, da
naznanijo vsako loto v času od 1. do 30. aprila neposredno in pismeno c. kr. kmetijskemu ministerstva žrebce, katere menijo prodati.
Naznanjene žrebce bode pregledal na njih domu, in sicer, ako le mogoče, tedaj, kadar so spuščajo, zastopnik žrebčarske postaje ter jih bode glede na to, koliko so rabni, popisal.
Nakup zvrši potem od c. kr. kmetijskega ministerstva pooblaščeni zastopnik žrebčarske postajo z zastopi vred, katerim so izročene reči. ki se tičejo konjske reje v tisti deželi. Število nakup-ljenih žrebcev jo zavisno od potrebe, od njih plemena in od novcev, ki so na razpolago. Nakup se zvrši še tisto jesen.
Čigaver je naznanjeni žrebce., pa nikakor ni oviran ukreniti z žrebcem. kar mu jo drago, in ravno tako tudi kmet. ministerstvo ni zavezano naznanjenega žrebca kupiti, če je žrebec tudi popolnoma raben.
Vsako naznanilo naj ima nastopno vsebino: Kakšni in kateri so žrebčevi roditelji, velikost, barvo, starost in ceno žrebčevo ter slednjič kraj, kje je žrebca videti.
-Glede starosti je omeniti, da sc bodo ozirali le na tiste žrebce, kateri so tedaj, kadar so naznanjeni, uže j-ri leta stari, ako so žlahtnega plemena, ali pa vsaj dve leti. če so težjega in čistega mrzlo-krvnoga plemena. Na mlajše konje se nikakor ne bodo ozirali.
Na žrebce, kateri so bili prijavljeni po imenovanem obroku, ozirali se bodo le. toliko, kolikor bo kazala potreba.
C. kr. kmetijsko ministerstvo.
Na Dunaji, 7. marcija 1884.
»ar INSERATE
sprejema „Kmetovalec" po ceni, zaznamovani na prvi strani. V „Km e t o v a le u" priobčeni inserati imajo najboljši uspeh, kajti list je lazširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je „Kmetovalec" za objavljenja dri nakupu ali
prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
Josef Friedlaender,
tovarna kmetij s k ili strojev
na Dunaji,
II., Nordbahnstrasse Nr. 7.
Slamoreznice najboljše sestave.
^•ejalni stroji
iz samega kovanega železa, lahki za vlečti.	(13—4)
Prav nizke cene, ugodni pogoji za plačila.
Ceniki na zahtevanje zastonj in franko.
Iščemo ljudi, kateri se hočejo pečati s prodajo naših strojev. Damo velik zaslužek.
V pismi c. kr. Kmetijske Mk i
(Salendrove ulice št. 5) dobiti je sledeče slovenske kmetijske knjige: Dr. J. Bleivreis: Nauk o umni živinoreji. Cena 80 kr. „ „ „ Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in
kopitne bolezni ozdravljati. Gena 50 kr. „ „ „ Nauk klavno živino in meso ogledovati. Cena 20 kr. Gustav Pire: Mlekarstvo. Cena 10 kr.
L. Porenta: Novi kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Cena 10 kr.
Molf Trientl: Stelja in gnoj. Cena 10 kr.
W. Schleicher: Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne. Cena 10 kr. M. Rant: Opis najnavadnejih, sadjereji škodljivih mrčesov. Cena 10 kr.
Dr. Simon Strupi: Žininozdravništvo. Cena I gld. 80 kr.
Naročene knjige pošilja kmetijska družba po poštnem povzetji, kedor pa denar naprej pošlje doda naj tudi znesek za pošto.
55
Willkomm oves".
Spoznali so to vrsto ovsa kot najzgodnejšo, najteži in kot tako, ki da največi pridelek. „Willkomm oves" zraste 5—fi čevljev visok ima močno in dobro slamo za krmo ter ne poleže.
Ker se mora sejati ta oves zelo redko, zadostuje 35—40 il!g semena za 1 oral.
Kilogram stoji 30 kr., kdor pa vzame najmanj 50 dobi ga po 25 kr.
Dokler časa je kaj zaloge, pišilja 5 kjg tega ovsa po poštnem povzetju ali proti gotovem plačilu za 1 gld. 90 kr.	(23—1)
grašeinja Benedikt Hertl-ova na gradu Golice pri Konjicah na Štajerskem.
Izvrstno kalivo seme
najbolj fine zelenadi in cvetic. Za deteljno seme garantujem, da je brez predenice. Raznovrstna semena gospodarska od trav in od gozdnih rastlin.	(12—4)
Vsa ta semena prodaja po najnižji ceni
Ignacij Mayer,
trgovina s semenom na Dunaji, I., Augustinerstrasse Nr. 8.
član pregledno postaje za semena pri c kr. kmetijski družbi na Dunaji.
Sprejemajo se tudi naročila za I. dolenjoavstrijsko drevesnico v Freihof-Freundorf pri Tulln.
— Ceniki semena in drevja na zahtevanje zastonj. —
Klenert & Geiger
i. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice - -v Grartci. -
(Ta dr. vesnica pripoznana je kot ena največjih in najbolj vredjeuili v Avstriji.) Priporočamo veliko in izhorno zalogo: Vrtnic, visokodebelnatih in pritličnih: sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide. špalirje, kordone in enoletne požlahnitve: divjakov in podlag za prltlikovce; Jagodnega sadja; lepotičnega drevja in grmovja, drevja (10 41	za drevorede itd.
Razpošiljatev pravilno imenovanih cepičev vsili vrst sadja-HBT" Cenike je dobiti zastonj in franko.
Ste
mmmmmmmmmmm
Dupavski semenski oves
je staroznana, mnogokrat preniovana, od e. kr. deželnega kulturnega sveta priporočena, izvrstna, zgodja sorta Izvirno seme, ki tehta 55 kgr. hektoliter prodaja le'
graflich Zedwitsch,es Rentamt in Duppau, Bohmen.
En hektoliter stoji brez vreče 5 gold. n?-2)
.^i'^: .^-f; ^»č	vi-f	^ ^
Krompir za seme.
C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani ima na prodaj semenski krompir, katerega je skusila na poskusnem dvoru svojem, ter ga priporoča kot posebno izvrstnega, bogato rodečega in zdravega vsem gogpodarjem.
Na prodaj ima nastopne sloveče vrste: Aurora, Oneida, Zborovski, Rubin, Zgodnji rožnik, Bela kraljica, Magnum bonum, Darling, Biser, Andersen, Hertha.
100 kgr. semenskega krompirja stoji brez vreče za ude kranjske c. kr. kmetijske družbe 2 gld. 50 kr., za neude 3 gld.	(22—2j
Naročila je pošiljati
oskrbništvu poskusnega dvora c. kr. kmet. družbe v Ljubljani, na Poljanski cesti.
^SrsrmsM prah,
katerega izdeljuje
Piccolijeva lekarna ..pri Angelu" na Dunajski cesti v Ljubljani.
Izvrsten najboljši pripomoček proti vsim boleznim pri konjih, kravah in volili. Kdor jih hoče obraniti zdrave in iih obvarovati^||ake nalezljive bolezni, naj da konju, kravi ki molze, itd. vsaki dan 2 žlici tega prahu. Ako je pa' žival uže bolna, naj ji da vsaki dan ■>—3krat po eno polno pest Ako je to še premalo in je treba večjega učinka, kakor na
0 o o
jSMi mmM Ht>H>HtH'm Et m m mm m m m m
(2—4)
»Ljubljanski zvon",
itd. naj M živali večjo ali p0--2 /ivalim, zbolelim zarad
l
l 0 o o o o
Stoji pol leta gld. 2.30, četrt leta glcl. 1.15.
iSSiSMMEMMMMMEESa
pr. pri vnetici črev, koliki, dvojno mero na vsako 1-nečiste krvi. naj se da Škrat na dan po 2 žlici
Za drobnico, kakor teleta, prešiče, ovce itd.' zadostuie da ostane zdrava, 2krat na dan po pol žlice: kot zdri • 1 zoper gori omenjene bolezni naj se pa daje tretji del tli? kakor večji živini. Najbolje je. ako se pomeša živinski riil>; z otrobi, ali se daje na kruhu: če to ni mogoče, se mor vodo pomešati in na kak način živali vlivati. '	la 2
En paket velja 25 kr.	(19—2)
IHT Deteljno seme.
Ker je podpisana družba prepričana, da se je obraniti predenice (Žide) v detelji le tedaj, ako se se' čisto seme, ukrenila je posredovati gospodarjem nakup zanesljivega deteljnega semena.	'	' 'e
Kdor hoče tedaj imeti tako seme, naroči naj se pri podpisani družbi, ter naj priloži vsaj polovi zneska. Družba naročila bode le toliko semena, kolikor bo naročenega.	0
Naročeno seme je pregledano od c. kr. pregledovalne postaje na Dunaj i, katera tako strogo postona da ne da spričevala, ako najde v semenu le eno predenično zrne.	°	1 '
1 klgr. prave francoske lucerne (nemške detelje) stoji za ude družbe 88 kr., za neude 93 kr 1 klgr. debelozrnate štajerske, rudeče detelje, stoji za ude družbe 53 kr., za neude 58 kr
Vreče zaračunajo se posebej. Opomnja. Cene postavljene so tako nizko, da cenejši ni mogoče dati »poštenega" semena bre-predenice". Ker je ponujano seme dvakrat či-<teno in le odbrano debelo seme, zadostuje polovica seZ mena v primeri s drugim cenim a slabim semenom, zato je kupec tega semena na vsak način na dobičku
Naročila je prijaviti	(25—i)
c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
f\ Nik. Hoffmann,
tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume- [ V talni, ter orožni kovač in nožar
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12,
priporoča bogato zalogo svojo raznovrst-1; ^ nega v njegovo stroko sj adn jočega blaga. V\ Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega blaga narejena
Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh no-žarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce. vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd. Reči. ki niso v zalogi, se po naročilu precej in v najboljši kakovosti narede	(20—2)
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Izdaten zaslužek
more si brez težave pridobiti vsakdo, ki živi na kmetih in zna pisati slovenski. Ponudbe pošiljajo naj se v zaprtih pismih z napisom „izdaten zaslužek" upravništui tega lista.	(18-2)
Semenarska postaja
C. Rambousek-a v Zborowu, pošta Forbes na Češkem
ponuja za pomladansko setev semena sledečih jarih žit in krompirja:
Jara žita: Požlahtnena menjalna pšenica Zborovska menjalna in velikanska rž Oregonski, švedski Hndiks\vall in Bestehorn ječmen Zborovski, švedski. Milton. Luher velikanski ligo\vski, Weleome in Trinmph oves itd Krompir: Zgodnji- Zhorowski. Oneida, cesarski. Extra. Early Vermond, Early .Mayilower. Darling in The May G11 e en
Pozni: Biser. Anderssen Hertha. Aurora. Jlagnum t o-mira. Rambousek. Unikurn. Matador itd
Cenike dobiti je na zahtevanje zastonj. '"SRi
Ravno tukaj dobiti je jajca od Endemskili velikanskih gosij, jajce po 80 kr, od Pekinških in Avle.-burvških rac, jajce po 20 kr.	(3—4)
V
Triumf oves
u
povsod poznan kot najboljši oves, ki daje čudovite pridelke	(24 -1)
stoji 1 mernik 1 gM. 50 kr.
Več tisuč različno močnih sadik vijolčasto cvetočega španjskega bezga (Flieder), kos po 2-5 kr.
Kdor želi kaj kupiti, obrne naj se na
oskrbništvo fužinske graščine Ivana Baumgartnerja
v Ljubljani, Franc Josipova cesta št. 5.
»ooooooeooooeeocooioooooeooooooooooog
A. Hutter
na Dunaji, I , Orillpai zerstrasso Nr. 8,
§	zraven novega rotovža. ii4—4)
g Tovarna strojev in kovinskega blaga
O	za gostilne, vinorejce, kletarje, - »
ff za posode in orodja,
O ft^!	posebno za
izdelovanje strojev, s II katerim se umivajo, polnijo in maši ;o steklenice vsake veli kosti.
Izdelovanje strojev /a polnenje in mašenje stekleni,- za pijače ki se penijo (šampanjec) Stroji za zmivanje. mašenje in smolno prevla kovanje sodov. Aparati za žganje kuhati in vino greti (pasterizirni aparati). Aparati za vžignnje imen v steklenične zama-ke, bodi si s špiritom ali plinom. Raznovrstne vinske sesalnice (pnmpel in vse kar je potrebno zraven	Tovarniška zaloga steklenic, zamaškev. kovinskih ka| selm.v, zavojev i/, slame za steklenice, pravili ameriških kaiičukovili cevi vsake debelosti za vinorejce in
pivovarje itd. itd.	_
O Kar prodam, za to jamčim. — Cenike pošiljam zastonj, g
§OOOOOOOOCOCOOOOOOiO:OOOOOOOOOOOOOOOOC8
KxnxuHuu*un*HxuunHU®n*nnnu*nmmnmzKuunx^
S	-Time-	Najnovejše slamoreznice!	' f*
Patentovane varnostne slamoreznice
režejo slamo v 9 dolgostih od do 3"
Te vrste slamoreznice moreš hipoma vstaviti ter tudi nazaj vrteti Režejo lepo in natanjčuo! Grejo lahko in narede veliko! Z vlakom ne verigo ali pa brez njega! Slamoreznice zo narejene, da se gonijo z roko z nogo ali gepeljem — Popolna varnost pred nesrečami.
C. kr. privil, tovarna za M. W stroje, livarna in fužine na par
Ph. Mayfartli Co.
na DUNAJI, II,, Taborstrasse, FRANKFURT na M. in EEROLIN N.
PODRUŽNICE: Budapest, Insterburg, Posen, Dirschau, Hamburg, Osnabriick in Bologna.
Premovani z več kot 200 odlikovanjim	<>niki na zahtevanje zastonj in
n
n ♦♦
n n
n n
n *
uu**nuxunun*u*unnKnun*Kunnnn*nnnummnnnn
Iti—4l