porocilo o razvoju 2018 Porocilo o razvoju 2018 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorciceva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, v. d. direktorja Urednica: mag. Rotija Kmet Zupancic Pomocnik urednice: mag. Matevž Hribernik Avtorice in avtorji Porocila o razvoju 2018 so: mag. Marijana Bednaš, mag. Tanja Celebic, Lejla Fajic, mag. Barbara Bratuž Ferk, dr. Marko Glažar, dr. Tina Golob Šušteršic, mag. Marjan Hafner, mag. Matevž Hribernik, Katarina Ivas, MSc., dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupancic, Mojca Koprivnikar Šušteršic, dr. Tanja Kosi Antolic, mag. Mateja Kovac, dr. Valerija Korošec, mag. Janez Kušar, dr. Jože Markic, Helena Mervic, dr. Ana Murn, mag. Tina Nenadic, Janja Pecar, Mitja Perko, mag., Jure Povšnar, dr. Andraž Rangus, dr. Matija Rojec, Urška Sodja, dr. Metka Stare, Dragica Šuc, MSc, Branka Tavcar, mag. Ana Vidrih, mag. Eva Zver. Uredniški odbor: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajic, mag. Matevž Hribernik, dr. Alenka Kajzer, mag. Mateja Kovac, mag. Janez Kušar, dr. Andraž Rangus, dr. Metka Stare, mag. Boštjan Vasle Racunalniška postavitev: Mojca Bizjak, Bibijana Cirman Naglic, Ema Bertina Kopitar, Oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglic Tisk: Eurograf d.o.o. Naklada: 160 izvodov Ljubljana, junij 2018 ISSN 1581-6567 (tisk) ISSN 2464-0492 (pdf ) © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo vsebine Povzetek ..........................................................................................................................................................7 Glavne ugotovitve in priporocila ..........................................................................................................7 Pregled izhodišcnega stanja po strateških usmeritvah SRS......................................................8 Uvodna pojasnila ..................................................................................................................................... 10 1 Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse ........................ 11 1.1 Gospodarska stabilnost.......................................................................................................................... 12 1.2 Konkurencen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor ....................... 17 1.2.1 Konkurencnost podjetniškega sektorja...............................................................................................17 1.2.2 Raziskovalna, inovacijska in digitalna sposobnost..........................................................................21 2 Ucenje za in skozi vse življenje.......................................................................................................... 25 2.1 Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo ................................................................ 26 2.2 Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete ............................................. 28 3 Vkljucujoca, zdrava, varna in odgovorna družba .................................................................... 31 3.1 Dostojno življenje za vse........................................................................................................................ 32 3.1.1 Vpliv materialnih pogojev ........................................................................................................................32 3.2.2 Vpliv demografskih sprememb ..............................................................................................................34 3.2 Vkljucujoc trg dela in kakovostna delovna mesta ...................................................................... 37 3.3 Zdravo in aktivno življenje.................................................................................................................... 40 4 Ohranjeno zdravo naravno okolje................................................................................................... 43 4.1 Nizkoogljicno krožno gospodarstvo................................................................................................. 44 4.2 Trajnostno upravljanje naravnih virov............................................................................................. 48 5 Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in ucinkovitosti upravljanja ............... 53 5.1 Ucinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve................................................................ 54 5.1.1 Delovanje javne uprave in zagotavljanje javnih storitev ..............................................................55 5.1.2 Vpliv javnih institucij na delovanje gospodarstva in poslovnega sektorja.............................56 5.2 Zaupanja vreden pravni sistem .......................................................................................................... 59 5.3 Varna in globalno odgovorna Slovenija.......................................................................................... 62 5.3.1 Varnost ............................................................................................................................................................62 5.3.2 Globalna odgovornost...............................................................................................................................63 Priloga – Kazalniki razvoja Slovenije.............................................................................................. 65 1 Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse ........................ 67 1.1 Bruto domaci proizvod na prebivalca po kupni moci ............................................................... 69 1.2 Dolg sektorja država................................................................................................................................ 70 1.3 Realna rast bruto domacega proizvoda.......................................................................................... 71 1.4 Javnofinancno ravnotežje ..................................................................................................................... 73 1.5 Tekoci racun placilne bilance in neto financna pozicija do tujine........................................ 75 1.6 Razvitost financnega sistema .............................................................................................................. 74 1.7 Regionalne razlike v BDP na prebivalca .......................................................................................... 75 1.8 Indeks razvojne ogroženosti................................................................................................................ 76 1.9 Produktivnost ............................................................................................................................................. 77 1.10 Evropski inovacijski indeks ................................................................................................................... 78 1.11 Indeks digitalnega gospodarstva in družbe.................................................................................. 79 1.12 Izvozni tržni delež ..................................................................................................................................... 80 1.13 Stroški dela na enoto proizvoda......................................................................................................... 81 1.14 Izvoz visokotehnoloških proizvodov in na znanju temeljecih storitev ............................. 82 1.15 Neposredne tuje investicije.................................................................................................................. 83 1.16 Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost in število raziskovalcev.................................. 84 1.17 Inovacijska aktivnost podjetij.............................................................................................................. 85 1.18 Intelektualna lastnina ............................................................................................................................. 86 1.19 Okoljska odgovornost organizacij..................................................................................................... 87 2 Ucenje za in skozi vse življenje.......................................................................................................... 89 2.1 Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo........................................................................................ 91 2.2 Vkljucenost v vseživljenjsko ucenje.................................................................................................. 92 2.3 Rezultati pri branju, matematiki in naravoslovju (PISA) .......................................................... 93 2.4 Vpis v srednješolsko in terciarno izobraževanje.......................................................................... 94 2.5 Diplomanti terciarnega izobraževanja ............................................................................................ 95 2.6 Izdatki za izobraževanje......................................................................................................................... 96 2.7 Obisk kulturnih prireditev..................................................................................................................... 97 2.8 Delež kulturnih prireditev, izvedenih na gostovanjih v tujini ............................................... 98 3 Vkljucujoca, zdrava, varna in odgovorna družba .................................................................... 99 3.1 Stopnja tveganja socialne izkljucenosti........................................................................................101 3.2 Neenakosti porazdelitve dohodka ..................................................................................................102 3.3 Izkušnje diskriminacije .........................................................................................................................103 3.4 Mediana ekvivalentnega razpoložljivega dohodka.................................................................104 3.5 Zadovoljstvo z življenjem....................................................................................................................105 3.6 Izdatki za socialno zašcito ...................................................................................................................106 3.7 Stopnja stanovanjske prikrajšanosti ..............................................................................................107 3.8 Stopnja preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški.............................................................108 3.9 Stopnja materialne prikrajšanosti ...................................................................................................109 3.10 Stopnja delovne aktivnosti.................................................................................................................110 3.11 Stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih oseb....................................................................111 3.12 Brezposelnost in dolgotrajna brezposelnost..............................................................................112 3.13 Mladi, ki niso niti zaposleni niti vkljuceni v izobraževanje ...................................................113 3.14 Prekarne in zacasne zaposlitve .........................................................................................................114 3.15 Bolniška odsotnost.................................................................................................................................115 3.16 Poškodbe pri delu in zdravstvene težave zaradi dela .............................................................116 3.17 Leta zdravega življenja .........................................................................................................................117 3.18 Indeks enakosti spolov .........................................................................................................................118 3.19 Preprecljiva umrljivost..........................................................................................................................119 3.20 Izdatki za zdravstvo................................................................................................................................120 3.21 Izdatki za dolgotrajno oskrbo............................................................................................................121 3.22 Cezmerna hranjenost in debelost pri odraslih ...........................................................................122 3.23 Pricakovano trajanje življenja ...........................................................................................................123 3.24 Neplacano prostovoljsko delo...........................................................................................................124 4 Ohranjeno zdravo naravno okolje.................................................................................................125 4.1 Snovna produktivnost ..........................................................................................................................127 4.2 Delež obnovljivih virov v koncni rabi energije...........................................................................128 4.3 Emisijska produktivnost.......................................................................................................................129 4.4 Energetska ucinkovitost.......................................................................................................................130 4.5 Promet po nacinu prevoza ..................................................................................................................131 4.6 Odpadki.......................................................................................................................................................132 4.7 Okoljski davki ...........................................................................................................................................133 4.8 Kmetijska zemljišca v uporabi ...........................................................................................................134 4.9 Kakovost vodotokov..............................................................................................................................135 4.10 Ekološki odtis............................................................................................................................................136 4.11 Kakovost zraka .........................................................................................................................................137 4.12 Intenzivnost kmetovanja.....................................................................................................................138 4.13 Intenzivnost poseka lesa......................................................................................................................139 4.14 Funkcionalno degradirana obmocja...............................................................................................140 5 Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in ucinkovitosti upravljanja ............141 5.1 Zaupanje v institucije............................................................................................................................143 5.2 Izvršna zmogljivost ................................................................................................................................144 5.3 Indeks vladavine prava.........................................................................................................................145 5.4 Predvideni cas reševanja civilnih pravdnih in gospodarskih zadev..................................146 5.5 Indeks zaznave korupcije ....................................................................................................................147 5.6 Delež gospodinjstev, ki so porocala o težavah s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju..............................................................148 5.7 Globalni indeks miru .............................................................................................................................149 5.8 Izdatki za uradno razvojno pomoc..................................................................................................150 Literatura in viri ......................................................................................................................................151 Seznam uporabljenih kratic..............................................................................................................158 Kazalo slik Slika: Cilji SRS na ravni strateških usmeritev, standardizirane vrednosti kazalnikov ........................ 9 Slika 1: Osrednji cilj in strateške usmeritve Strategije razvoja Slovenije 2030 .....................................10 Slika 2: Struktura rasti BDP, Slovenija...................................................................................................................12 Slika 3: Bevereedgeva krivulja, Slovenija ...........................................................................................................13 Slika 4: Letni prirast kreditov domacim nebancnim sektorjem in delež terjatev z zamudo nad 90 dni, Slovenija ..................................................................................................................................14 Slika 5: Saldo in strukturni saldo sektorja država, Slovenija........................................................................14 Slika 6: Sprememba prihodkov in izdatkov sektorja država v razlicnih obdobjih, Slovenija ..........15 Slika 7: Produktivnost (dodana vrednost na zaposlenega) menjalnega in nemenjalnega sektorja..............................................................................................................................17 Slika 8: Stroški dela na enoto proizvoda in tržni delež Slovenije na tujih trgih ...................................18 Slika 9: Delež izvoza dodane vrednosti v celotni dodani vrednosti posameznih skupin dejavnosti ........................................................................................................................................19 Slika 10: Domaca dodana vrednost, vsebovana v tujem izvozu kot delež domacega izvoza (vpetost v GVV naprej)...............................................................................................................................19 Slika 11: Inovacijska uspešnost Slovenije po podpodrocjih EII v primerjavi z EU (2010 = 100)...................................................................................................................................................21 Slika 12: Vlaganja v razvojno-raziskovalno dejavnost, Slovenija.................................................................22 Slika 13: Vkljucenost odraslih prebivalcev (25–64 let) v vseživljenjsko ucenje, po izobrazbi in starosti, 2016, v %........................................................................................................................................27 Slika 14: Delež delovno aktivnih prebivalcev (25–34 let) s terciarno izobrazbo, ki so zaposleni v poklicih, za katere te izobrazbe ne potrebujejo, 2016................................................................27 Slika 15: Število naslovov izdanih knjig (del), prva izdaja in ponatisi.........................................................29 Slika 16: Realna rast razpoložljivega dohodka na clana gospodinjstva v izbranih dohodkovnih razredih ...............................................................................................................................32 Slika 17: Scenariji gibanja delovno sposobnega, aktivnega in delovno aktivnega prebivalstva.....34 Slika 18: Delež zacasnih zaposlitev med mladimi (15–24 let).......................................................................38 Slika 19: Rast BDP v povezavi z rastjo rabe energije, snovi in vode ter izpusti toplogrednih plinov ...................................................................................................................................44 Slika 20: Domaca poraba snovi in relativna snovna produktivnost, Slovenija .......................................44 Slika 21: Energetska produktivnost Slovenije in njenih predelovalnih dejavnosti ter delež rabe energije cestnega prometa v koncni rabi energije..........................................................................45 Slika 22: Izpusti toplogrednih plinov in emisijska produktivnost ...............................................................46 Slika 23: Delež železniškega v skupnem potniškem prometu, v potniških kilometrih........................46 Slika 24: Nastali odpadki, brez mineralnih, na enoto BDP, 2014 ..................................................................47 Slika 25: Ekološki odtis ................................................................................................................................................48 Slika 26: Biokapaciteta in struktura, 2014 ............................................................................................................48 Slika 27: Delež zavarovanih obmocij, 2016..........................................................................................................49 Slika 28: Stopnja samooskrbe z osnovnimi kmetijskimi proizvodi, Slovenija.........................................50 Slika 29: Vodna produktivnost, 2015 oziroma zadnji podatek .....................................................................50 Slika 30: Število dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo 50 µg PM10/m3..................................51 Slika 31: Dejanska raba tal po regijah, 2017........................................................................................................51 Slika 32: Funkcionalno degradirana obmocja po regijah, 2017...................................................................52 Slika 33: Kazalniki ucinkovitosti države za Slovenijo po IMD in WEF..........................................................55 Slika 34: Indeks izvršne zmogljivosti, 2017..........................................................................................................55 Slika 35: Glavne ovire za poslovanje podjetij v Sloveniji (anketa WEF) .....................................................56 Slika 36: Sredstva v upravljanju DUTB ...................................................................................................................57 Slika 37: Kazalniki ucinkovitosti sodstva v Sloveniji po WEF .........................................................................60 Kazalo tabel Tabela 1: Delež sredstev za okolje in energijo v celotnih državnih proracunskih sredstvih za RRD...........................................................................................................................................22 Tabela 2: Deleži posameznih vrst dohodkov v I., III. in V. kvintilnem razredu v razpoložljivem dohodku........................................................................................................................33 Tabela 3: Dolgorocne projekcije javnih izdatkov, povezanih s staranjem .................................................35 Kazalo okvirjev Okvir 1: Družbena odgovornost organizacij ......................................................................................................20 Okvir 2: Kakovost zaposlitve – koncepti in merjenje ......................................................................................39 Povzetek Pozitivni premiki v preteklih letih Kljucni razvojni izzivi Priporocila razvojnih politik Glavne ugotovitve in priporocila Letošnje Porocilo o razvoju prinaša pregled izhodišcnega stanja na podrocju strateških usmeritev Strategije razvoja Slovenje 2030, ki jo je Vlada RS sprejela konec leta 2017. Osrednji cilj Strategije (SRS) je zagotoviti kakovostno življenje za vse z uresnicevanjem naslednjih strateških usmeritev: (i) visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse, (ii) ucenje za in skozi vse življenje, (iii) vkljucujoca, zdrava, varna in odgovorna družba, (iv) ohranjeno zdravo naravno okolje ter (v) visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in ucinkovitosti upravljanja. Slovenija se je v preteklih letih vrnila na pot razvojnega dohitevanja, ki je potekalo v smeri vkljucujoce družbe, narejeni so bili tudi premiki glede zmanjšanja obremenjevanja okolja. Z ukrepi za stabilizacijo gospodarskih razmer, krepitvijo gospodarskega cikla in izboljšanjem konkurencnosti se je v 2016 zacel zmanjševati v krizi mocno povecan zaostanek v gospodarski razvitosti za povprecjem EU. Z okrevanjem gospodarstva se je povrnila tudi rast dohodkov prebivalstva, tveganje socialne izkljucenosti, ki je v mednarodnem merilu relativno nizko, pa se je do leta 2016 zmanjšalo na raven iz leta 2008. Okrevanje je zajelo vecino gospodarskih dejavnosti in regij, položaj na trgu dela pa se je zacel izboljševati vecini starostnih in izobrazbenih skupin prebivalstva, kar kaže na razvoj v smeri vkljucujoce družbe. Posamezni premiki so bili narejeni tudi glede zmanjšanja vpliva gospodarskih dejavnosti na okolje, pri cemer je bila pocasnejša rast rabe virov in izpustov v primerjavi z gospodarsko rastjo poleg ukrepov tudi posledica vremenskih in konjunkturnih dejavnikov. S krepitvijo gospodarske aktivnosti pa se je že nakazalo povecevanje obremenjevanja okolja. Na nekaterih podrocjih pa so gibanja precej odstopala od nacel vzdržnega razvoja in pomenijo tveganje za uresnicitev osrednjega cilja SRS. Relativno nizka rast produktivnosti in pocasno prilagajanje demografskim spremembam ogrožata vzdržnost in stabilnost gospodarskega razvoja ter posledicno izboljšanje življenjskega standarda in blaginje prebivalstva. Z vidika zagotavljanja vkljucujoce družbe izstopajo predvsem visoka segmentacija na trgu dela za mlade ter relativno nizka družbena, ekonomska in socialna vkljucenost starejših. Trajnost razvoja z vidika okolja pa ogrožajo predvsem visoke in rastoce emisije TGP iz prometa, prekinjeno povecevanje deleža obnovljivih virov energije ter netrajnostna raba prostora. Za doseganje osrednjega cilja SRS je kljucno zagotoviti vecjo trajnost razvoja z uravnoteženostjo njegove gospodarske, socialne in okoljske komponente. Razvojne politike morajo biti prednostno usmerjene v: – pospešitev rasti produktivnosti za gospodarski napredek in dvig življenjskega standarda prebivalstva. Kljucna je okrepitev dolgorocnih dejavnikov produktivnosti zlasti z (i) vlaganji v raziskave in razvoj, ki bodo omogocali kakovostno raziskovalno delo ter dolgorocnost ukrepov za povecanje inovacij in pospešitev digitalizacije gospodarstva in družbe, ter (ii) s hitrejšim prilagajanjem izobraževanja in usposabljanja potrebam trga dela in tehnološkim spremembam; – prilagoditev demografskim spremembam za zagotovitev dostojnega življenja za vse in dolgorocno vzdržnost javnih financ. Poudarek mora biti na (i) reformah sistemov socialne zašcite, (ii) okrepitvi vseživljenjskega ucenja, (iii) spodbujanju zdravega nacina življenja ter (iv) prilagoditvi delovnega in življenjskega okolja; – prehod v nizkoogljicno krožno gospodarstvo za zmanjšanje obremenjevanja okolja in povecanje konkurencnosti gospodarstva. To zahteva spremembo današnjih nacinov proizvodnje in potrošnje v bolj trajnostne oblike, zlasti z (i) bolj trajnostnim in ucinkovitejšim izkorišcanjem naravnih virov, (ii) bolj trajnostno mobilnostjo ter (iii) z izobraževanjem in ozavešcanjem prebivalstva o nujnih spremembah v smeri trajnosti; – dvig ucinkovitosti delovanja države in njenih institucij za podporo in spodbujanje razvoja z (i) izboljšanjem strateškega upravljanja javnih institucij, (ii) izboljšanjem zakonodajnega in poslovnega okolja ter (iii) s prestrukturiranjem javnofinancnih prihodkov in izdatkov, tako da bodo upoštevani razvojni izzivi, zlasti tisti, povezani z vplivi demografskih sprememb. Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse Ucenje za in skozi vse življenje Vkljucujoca, zdrava, varna in odgovorna družba Pregled izhodišcnega stanja po strateških usmeritvah SRS Gospodarska razvitost Slovenije precej zaostaja za povprecjem EU, trenutne gospodarske razmere in kratkorocni obeti za rast pa so dobri. Vrzel v gospodarski razvitosti, ki izhaja iz nižje produktivnosti v primerjavi s povprecjem EU, se je po poglobitvi v krizi zacela zmanjševati šele leta 2016 in je še precej višja kot pred zacetkom krize. Trenutna gospodarska gibanja so ugodna, gospodarska aktivnost se od leta 2014 ob rastocem povpraševanju in izboljšani konkurencnosti pospešeno krepi, izboljšali sta se tudi v krizi porušeni stabilnost bancnega in javnofinancnega sistema. V zadnjem obdobju se obcutneje povecuje investicijska aktivnost podjetij, ki je kljucna za okrepitev rasti produktivnosti. Ta je bila v prvih pokriznih letih nizka, s krepitvijo gospodarskega cikla in izboljšanjem nekaterih strukturnih dejavnikov (zmanjšanje zadolženosti podjetij, boljša alokacija proizvodnih virov, povecanje neposrednih tujih investicij) pa se postopno krepi. V daljšem casovnem obdobju se je izboljšala tudi sestava izvoza in povecala vkljucenost podjetij v globalne verige vrednosti. Na podrocju raziskav in razvoja, inovacij ter digitalizacije, ki so kljucni dolgorocni dejavniki rasti produktivnosti, pa so bili premiki v zadnjih letih skromni. To pomembno omejuje potencial za trajnejši dvig produktivnosti in s tem možnosti za korenitejše izboljšanje življenjskega standarda prebivalstva. Razlike v gospodarski razvitosti med regijami so v mednarodnem merilu relativno majhne in se v krizi niso povecale. Glede na slovensko povprecje so vecinoma razvojno bolj ogrožene regije severovzhodne Slovenije. Dosežena raven izobrazbe prebivalstva je relativno visoka in se povecuje, vendar vsa znanja in spretnosti niso dovolj prilagojene sedanjim in prihodnjim potrebam gospodarstva in družbe. Ob dolgoletni dobri dostopnosti izobraževalnega sistema je vkljucenost mladih v izobraževanje visoka. To se izraža tudi na izobrazbeni strukturi prebivalstva z relativno visokim deležem srednje in terciarno izobraženih. V preteklih letih se je precej izboljšala pismenost mladih (matematicna, bralna in naravoslovna), ki je v mednarodni primerjavi visoka. Ob tem pa se struktura vpisanih v izobraževanje le pocasi prilagaja spremembam na trgu dela, zato prihaja do dolocenih razhajanj med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili. Zagotavljanje zadostnega obsega ustrezno usposobljene delovne sile postaja zaradi demografskih sprememb (zmanjševanje števila mladih) in v zadnjih letih povecanega odseljevanja v tujino vse vecji izziv tudi v luci želenega prehoda v visoko produktivno gospodarstvo. Nekatera neskladja obstajajo tudi med znanjem in spretnostmi delovno aktivnih prebivalcev ter zahtevami dela, ki ga opravljajo. Poleg tega so besedilne, matematicne in digitalne spretnosti pri starejših in nizko izobraženih razmeroma slabe. Tu ima pomembno vlogo tudi vseživljenjsko ucenje, v katerega se za zdaj vkljucuje premajhen delež odraslih. Socialna vkljucenost in participacija v družbi sta relativno visoki, izziv pa zlasti v luci demografskih sprememb predstavlja izboljšanje položaja starejših ter zdravstvenega stanja prebivalstva. Z okrevanjem gospodarstva se je izboljšal tudi materialni položaj prebivalstva. Tveganje socialne izkljucenosti in dohodkovna neenakost prebivalstva, ki sta se v krizi poslabšali, se od leta 2015 izboljšujeta, na obeh podrocjih Slovenija ostaja precej uspešnejša od povprecja EU. Ugodni rezultati in izboljšanje v zadnjih letih je prisotno tudi na podrocju enakosti spolov, participacije v družbi in glede diskriminacije. Vse to kaže na razvoj v smeri vkljucujoce družbe. Vendar pa se na trgu dela ohranjajo precejšnje neenakosti, ki se kažejo v relativno visokem deležu prekarnih in zacasnih zaposlitev, zlasti pri mladih. Ohranja se tudi relativno nizka stopnja delovne aktivnosti starejših in visoka stopnja tveganja revšcine starejših žensk, kar povecuje tveganje za njihovo socialno izkljucenost. Za starejše je znacilna tudi nizka participacija v družbi in vecja izpostavljenost diskriminaciji. Podrocje zdravja zaznamujejo pozitivni premiki, vendar v Sloveniji bistveno manjši del življenja preživimo zdravi kot v povprecju v EU. Na kakovost življenja vse pomembneje vpliva sposobnost prilagoditve na demografske spremembe, ki so v Sloveniji zelo intenzivne. Ceprav je dostopnost do javnih storitev, razen dolgotrajne oskrbe, razmeroma dobra, hitro staranje slovenske družbe vse bolj vpliva na vzdržnost sistemov socialne zašcite in s tem na njihovo sposobnost zagotavljati dostojne pokojnine ter kakovostne storitve zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Poleg tega demografske spremembe prek manjše ponudbe delovne Ohranjeno zdravo naravno okolje Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in ucinkovitosti upravljanja sile vplivajo tudi na potencial za nadaljnji razvoj gospodarstva in višji življenjski standard prebivalstva. Naravno okolje v Sloveniji omogoca visoko kakovost življenja, z gospodarskimi dejavnostmi pa ga cezmerno obremenjujemo. Naravno okolje je ob veliki gozdnatosti in vodnatosti ter zmerni intenzivnosti kmetovanja relativno dobro ohranjeno. Izjema je prevelika onesnaženost zraka (s prašnimi delci in ozonom), kažejo pa se tudi negativne posledice netrajnostnega ravnanja s prostorom (velik obseg funkcionalno degradiranih obmocij ter širitev gospodarskih dejavnosti na kmetijska in gozdna zemljišca). Vpliv gospodarskih dejavnosti na okolje, merjen s kazalniki rabe virov in izpustov na enoto bruto domacega proizvoda, pa je relativno visok. Od zacetka krize se je nekoliko zmanjšal, vendar lahko to le deloma pripišemo trajnostnim ukrepom za izboljšanje ucinkovitosti, saj je bilo deloma tudi posledica vremenskih razmer in manjše gradbene aktivnosti. S hitrejšo gospodarsko rastjo se je tako zacela povecevati tudi raba naravnih virov, problematicna je predvsem visoka raba energije v prometu, ki še vedno ustvari precej vec izpustov na enoto bruto domacega proizvoda od povprecja EU. Izpusti TGP so glavni povzrocitelj relativno visokega ekološkega odtisa Slovenije, ki bolj kot v evropskem povprecju presega njeno biološko zmogljivost. Pri tem Slovenija na enoto proizvoda ustvari vecjo kolicino odpadkov, ravnanje z njimi pa se je v zadnjih letih precej izboljšalo. Z vidika manjšega obremenjevanja okolja je ugodna tudi relativno visoka raba obnovljivih virov energije, ki pa se že vrsto let ne povecuje. Delovanje javnega sektorja je premalo ucinkovito in ne zagotavlja spodbudnega podpornega okolja za podjetja, izboljšalo pa se je delovanje pravosodnega sistema. Nizko institucionalno konkurencnost zaznamujejo premalo ucinkovito upravljanje javnega sektorja, dolgotrajni upravni in sodni postopki, visoko breme državne regulacije, premalo spodbudno poslovno okolje ter visoka stopnja zaznave korupcije, na kar kažejo uvrstitve Slovenije na mednarodnih lestvicah konkurencnosti. Razpršenost in šibka povezanost organov javnega sektorja otežujeta sodelovanje med sektorji ter med razlicnimi ravnmi upravljanja in povecujeta stroške delovanja. V zadnjih letih se je izboljšalo delovanje pravosodnega sistema. Število nerešenih zadev je upadlo, povprecni cas reševanja zadev pa se je skrajšal, kar kaže na boljšo ucinkovitost sodnega sistema, razpoložljivi kazalniki kažejo tudi dvig kakovosti. Kljub temu zaupanje v javne institucije in pravno državo ostaja nizko. Mednarodne primerjave kažejo tudi na potrebo po nadaljnjem izboljšanju korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti in hitrejšem umiku države iz strateških naložb. Slika: Cilji SRS 2030 na ravni strateških usmeritev, standardizirane vrednosti kazalnikov Slovenija Cilj SRS 2030 povprecje EU Leta pricakovanega zdravega življenja ob rojstvu Delež obnovljivih virov energije v koncni rabi energije Stopnja delovne aktivnosti prebivalstva (20-64 let) Rezultati 15-letnikov pri matematiki, branju in naravoslovju (PISA) Stopnja tveganja socialne izkljucenosti BDP na prebivalca v SKM Vir: Preracun UMAR na podlagi podatkov Eurostat in OECD, 2017 in 2018. Opombe: Podatki za Slovenijo in EU se nanašajo na leto 2016, za leta pricakovanega zdravega življenja in kazalnik PISA pa na leto 2015. Vrednosti kazalnikov so za potrebe graficnega prikaza standardizirane z uporabo tehtane sredine in tehtanega standardnega odklona držav EU28. Za kazalnika Leta pricakovanega zdravega življenja ob rojstvu in Rezultati 15-letnikov pri matematiki, branju in naravoslovju, ki sta sestavljena iz vec podkazalnikov, je skupna vrednost izracunana kot aritmeticna sredina standardiziranih vrednosti podkazalnikov. Cilj SRS za kazalnik Rezultati 15-letnikov pri matematiki, branju in naravoslovju (PISA) je ohranitev uvrstitve v zgornjo cetrtino držav EU, v katero se je Slovenija uvrstila po zadnji meritvi leta 2015. Pri stopnji tveganja socialne izkljucenosti preseganje povprecja EU pomeni, da je v Sloveniji stopnja nižja kot v povprecju EU. Uvodna pojasnila Porocilo o razvoju je dokument, s katerim spremljamo uresnicevanje Strategije razvoja Slovenije. Letošnje Porocilo predstavlja izhodišcno stanje za spremljanje uresnicevanja Strategije razvoja Slovenije 2030, ki jo je Vlada RS sprejela 7. decembra 2017. Ta je v osrednjem cilju usmerjena k zagotavljanju kakovostnega življenja za vse z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove. Osnovna struktura Porocila sledi petim strateškim usmeritvam, ki jih je Strategija opredelila kot kljucne za zagotavljanje kakovostnega življenja (glavna poglavja Porocila): (i) visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse, (ii) ucenje za in skozi vse življenje, (iii) vkljucujoca, zdrava, varna in odgovorna družba, (iv) ohranjeno zdravo naravno okolje ter (v) visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in ucinkovitosti upravljanja. Strategija je dolocila tudi dvanajst razvojnih ciljev in jih opredelila kot medsebojno povezana in soodvisna podrocja, kljucna za uresnicitev strateških usmeritev. Uresnicevanje razvojnih ciljev se v Porocilu spremlja v okviru tistih strateških usmeritev (podpoglavja Porocila), s katerimi se vsebina razvojnega cilja najbolj povezuje (gl. Strategija razvoja Slovenije 2030, Slika 6), ceprav lahko posamezni razvojni cilji prispevajo k uresnicevanju vec strateških usmeritev. V prilogi Porocila so podrobneje predstavljeni kazalniki za spremljanje uresnicevanja Strategije. Tridesetim kazalnikom uspešnosti, za katere je Strategija dolocila ciljne vrednosti za leto 2030, so dodani kazalniki spremljanja, ki prinašajo podrobnejši pregled gibanj na posameznih podrocjih. Kazalniki predstavljajo glavno analiticno podlago Porocila, ki jo dopolnjuje pregled drugih podatkov, študij in raziskovalnih porocil, zlasti na podrocjih, kjer ni na voljo ustreznih mednarodno in casovno primerljivih kazalnikov (npr. zaradi specificne vsebine). V porocilu so uporabljeni podatkovni viri, objavljeni do 31. marca 2018. Slika 1: Osrednji cilj in strateške usmeritve Strategije razvoja Slovenije 2030 Vir: Strategija razvoja Slovenije 2030, 2017. Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse Z ukrepi za stabilizacijo gospodarskih razmer, postopno krepitvijo gospodarskega cikla in izboljšanjem konkurencnosti se je v letu 2016 zacel zmanjševati v krizi povecan gospodarski zaostanek Slovenije za povprecjem EU. Ta je vecinoma posledica relativno nizke produktivnosti slovenskega gospodarstva, ki od padca v krizi vztraja na ravni okoli petino pod povprecjem EU. Do pospešitve rasti produktivnosti na raven, ki omogoca hitrejše dohitevanje razvitejših držav, je prišlo šele leta 2017. Ob pozitivnem vplivu ciklicnih dejavnikov (krepitev povpraševanja) so se v zadnjih letih izboljšali tudi nekateri strukturni dejavniki rasti produktivnosti (manjša zadolženost podjetij, izboljšana alokacija proizvodnih dejavnikov, povecani prilivi neposrednih tujih investicij). V daljšem casovnem obdobju se je izboljšala tudi sestava izvoza in precej povecala vkljucenost podjetij v globalne verige vrednosti. Na podrocju raziskav in razvoja, inovacij ter digitalizacije, ki so kljucni dolgorocni dejavniki rasti produktivnosti, pa so bili premiki v zadnjih letih skromni. To pomembno omejuje potencial za trajnejšo pospešitev rasti produktivnosti in s tem možnosti za dvig življenjskega standarda prebivalstva. 1.1 Gospodarska stabilnost Gospodarska stabilnost (razvojni cilj 5): Vsebina cilja je zagotoviti gospodarsko stabilnost, ki je kljucni predpogoj za zmanjšanje razvojnega zaostanka za razvitejšimi državami in povecanje kakovosti življenja za vse. Gospodarska stabilnost temelji na uspešno delujoci ekonomiji predvsem ob ohranjanju kljucnih makroekonomskih ravnovesij. Za njeno doseganje oziroma ohranjanje je kljucno ustrezno odzivanje ekonomskih politik v celotnem gospodarskem ciklu, zagotavljanje dolgorocne vzdržnosti javnih financ, oblikovanje stabilnega in konkurencnega financnega sektorja ter enakomeren regionalni razvoj. SRS 2030 v povezavi z gospodarsko stabilnostjo posebej poudarja še konkurencnost in inovativnost ter trajnostne in vkljucujoce vidike gospodarskega razvoja. Ti so podrobneje obravnavani v drugih razvojnih ciljih SRS, in sicer v cilju 6 (konkurencnost in inovativnost), 3 in 7 (vkljucujoci razvoj) ter 8 in 9 (trajnostni razvoj). Kazalniki uspešnosti SRS 2030 za razvojni cilj 5: Relativno visoka vrzel v gospodarski razvitosti Slovenije glede na povprecje EU se je šele v letu 2016 zacela zmanjševati. Zaostanek v gospodarski razvitosti, merjeni z bruto domacim proizvodom na prebivalca v standardih kupne moci, se je med krizo povecal za 8 o. t., do manjšega izboljšanja je prišlo šele v letu 2016. K povecanju vrzeli po letu 2008 je prispevalo predvsem vecje zmanjšanje zaposlenosti v Sloveniji kot v povprecju EU. Raven zaposlenosti sicer še ostaja višja kot v povprecju EU, a se je to preseganje v zadnjih letih zmanjšalo. Vrzel v produktivnosti se je v krizi poglobila relativno manj, vendar pa je sama raven produktivnosti še znatno pod povprecjem EU (gl. poglavje 1.2) in je zato kljucno podrocje, ki ga je treba okrepiti za hitrejše pa so se vidneje povecale tudi investicije v osnovna sredstva, ki so v predhodnih letih precej nihale zlasti zaradi dinamike crpanja sredstev EU ob izteku prejšnje financne perspektive. Investicije v opremo in stroje sicer rastejo že od leta 2014, sredi leta 2016 so zacele oživljati tudi investicije v stanovanja, ki so se v krizi zmanjšale za skoraj 60 %. Slika 2: Struktura rasti BDP, Slovenija Izvoz proiz. in stor. Zasebna potrošnja Bruto investicije v os. sr. Državna potrošnja Spr. zalog in vredn. pred. Uvoz proiz. in stor. Realna rast BDP (desna os) razvojno dohitevanje slovenskega gospodarstva. 20 15 10 Gospodarske razmere se po recesiji z dvojnim dnom izboljšujejo od leta 2014, bruto domaci proizvod pa je šele v zacetku leta 2017 dosegel predkrizno raven. Prispevek k rasti v o.t. Gospodarska rast v Sloveniji je od leta 2014 ponovno presegala povprecje evrskega obmocja, v primerjavi z vecino novih clanic EU pa je bila še vedno nižja, razen leta 2017, ko je znašala 5 %, kar je najvec po letu 2007. Tuje povpraševanje s hkratnim izboljšanjem konkurencnosti izvoznikov (gl. poglavje 1.2) in njihovo ugodno panožno 5 0 -5 -10 strukturo je zlasti po letu 2013 omogocilo razmeroma -15 visoko rast izvoza. V domacem okolju se je v tem obdobju -20 znatno zmanjšala negotovost, k cemur so pomembno prispevali ukrepi ekonomske politike, zlasti sanacija -25 2005200620072008200920102011201220132014201520162017 bancnega sistema in postopno izpolnjevanje zavez na fiskalnem podrocju, kar je izboljšalo percepcijo Slovenije na financnih trgih. Gospodarska rast je tako vedno bolj široko osnovana. Glavni dejavnik gospodarske rasti ostaja izvoz. Vedno vecji je tudi prispevek domace potrošnje. Potrošnja gospodinjstev raste že od konca leta 2013, spodbujajo jo ugodna gibanja na trgu dela in visoko zaupanje potrošnikov. Predvsem v letu 2017 Vir: SI-STAT podatkovni portal – nacionalni racuni, 2018. Po mocnem padcu v krizi se je zaposlenost v zadnjih letih obcutno povecala, rast plac pa tudi zaradi strukturnih razlogov ostaja zmerna1. K hitremu odboju zaposlenosti navzgor je v ugodnih konjunkturnih razmerah prispevalo zaposlovanje v skoraj vseh dejavnostih. Ob tem rast plac ostaja zmerna, podobno kot drugod v EU2, kljub visoki rasti gospodarske aktivnosti, boljšim poslovnim rezultatom in zniževanju brezposelnosti v zadnjem obdobju. To povezujemo z manjšo prilagoditvijo plac v krizi, odsotnostjo vecjih cenovnih pritiskov, zmerno rastjo produktivnosti in relativno vecjim zaposlovanjem v dejavnostih z relativno nizko ravnijo plac. Rast plac je nižja tudi zaradi povecanega deleža zacasnih zaposlitev in zaposlitev za krajši cas ter ponovnega zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih, ki vstopajo na trg dela z nižjimi placami kot pred izgubo zaposlitve. Slovensko gospodarstvo je z ugodnimi gibanji po nekaterih kazalnikih že visoko v pozitivni fazi gospodarskega cikla. To kaže pozitivna proizvodna vrzel, zlasti se krepi prispevek dela in skupne faktorske produktivnosti, ki sta nad oziroma blizu predkriznim ravnem. Znatno nižji pa je še vedno prispevek kapitala zaradi upada investicij. Potencialna rast BDP je bila v 2017 tako za 1 o. t. nižja od predkriznih rasti. Glede na spremenljivost proizvodne vrzeli, ki je zaradi nacina izracuna razmeroma nestabilen makroekonomski je ob zacetku krize dosegla svoj vrh, se je znižala na raven pred pospešitvijo leta 2005, mocno se je izboljšala tudi sposobnost podjetij za odplacevanje dolgov. Tudi tekoci racun placilne bilance oziroma varcevalno-investicijska vrzel, ki je bila v predkriznem obdobju globoko negativna, je zaradi nizke ravni investicij4 in obsežnega razdolževanja poslovnih bank v tujini že od leta 2012 v presežku in dosega rekordne vrednosti (6,4 % leta 2017). 1 Med strukturnimi razlogi za zmerno rast plac je relativno nizka rast produktivnosti. V svojih prizadevanjih za ohranjanje konkurencnosti si podjetja prizadevajo, da rast place ne preseže rasti produktivnosti. Poleg tega je z okrevanjem gospodarske aktivnosti v zadnjih letih ponovno povecano zaposlovanje delavcev z relativno nizkimi bruto placami, kar vpliva na (pocasnejši) tempo rasti povprecne place. 2 Labour Market and Wage Developments in Europe 2017 (EK), 2017. 3 Ekonomski izzivi 2016 (UMAR), 2016. 4 Skupne investicije so bile zaradi globokega upada v zacetnih letih krize (2009–2012) leta 2017 za skoraj 40 % nižje kot v povprecju leta 2008. Na nekaterih segmentih pa se gibanja, znacilna za pozitivni del gospodarskega cikla, obcutneje krepijo, na primer na trgu nepremicnin, pri nekaterih kazalnikih pomanjkanja delovne sile in izkorišcenosti proizvodnih kapacitet. Ta gibanja, razen zadnjih, vecinoma še ne nakazujejo preseganja dolgoletnih povprecij oziroma niso na ravni, ki bi destabilizirale gospodarstvo. Zlasti na trgu dela na razpoložljivost delovne sile poleg konjunkturnih vedno bolj vplivajo demografski in strukturni dejavniki (gl. poglavje 3.3). Delovne sile tako v nekaterih dejavnostih že primanjkuje. Tudi ujemanje ponudbe in povpraševanja po delovni sili, ki je danes na trgu dela, ostaja manjše kot pred krizo (premik Beveridgeeve krivulje v desno). Prav tako se nekateri kazalniki razpoložljivosti potencialne delovne sile približujejo precej nizkim ravnem. Izkorišcenost proizvodnih zmogljivosti v predelovalnih in storitvenih dejavnostih pa je na zgodovinsko najvišjih ravneh, kar vpliva na rast investicij v stroje in opremo, ki pa še vedno zaostajajo za predkrizno ravnjo za dobrih 20 %. Slika 3: Beveridgeeva krivulja, Slovenija 2000 Q1 - 2007 Q4 2008 Q1 - 2017 Q4 kazalnik3, smo za kakovostnejšo opredelitev sedanjega ciklicnega položaja gospodarstva to oceno dopolnili s pregledom drugih kazalnikov. Ti na dolocenih segmentih kažejo, da so se pozitivna gibanja šele zacela krepiti, na nekaterih podrocjih so trendi že izrazitejši, vendar po naši oceni še ostajajo v vzdržnih okvirih. Financno-cenovni kazalniki dosegajo skromne stopnje rasti v nasprotju z letoma 2006 in 2007, ko je bila gospodarska rast znatno nad potencialno in so gibanja na teh podrocjih privedla do porušenja makroekonomskih ravnotežij, ki so zmanjšala odpornost gospodarstva proti morebitnim šokom in so se po izbruhu financne krize še poglobila. Kreditna aktivnost bank, zlasti obseg posojil podjetjem, se je šele v 2017 prenehala zmanjševati, inflacija pa se v okolju zgodovinsko nizkih obrestnih mer giblje med 1 in 2 %. Zadolženost podjetij pri bankah, ki Vrednost kazalnika pomanjkanja delovne sile, desezonirano 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 4 6 810 Q1-08 Q 4-17 Stopnja anketne brezposelnosti, v %, desezonirano Vir: Eurostat Portal Page – European and national indicators for short-term analysis – Business and consumer surveys, 2018; preracuni UMAR. Razmere v bancnem sistemu so se po letu 2013 znatno izboljšale. K temu je kljucno prispevala obsežna dokapitalizacija bank konec leta 2013 in prenos velikega dela slabih posojil z bank na DUTB. Kakovost bancne aktive se je tako mocno izboljšala glede na leto 2013, ugodne gospodarske razmere pa tudi vplivajo na izboljšanje bonitetnih ocen kreditojemalcev. Tudi poslovni rezultati bank so se v zadnjih letih obcutno izboljšali, kar pa je predvsem posledica sprošcanja rezervacij in oslabitev. Neto obrestni prihodki bank se še vedno krcijo, ceprav v letu 2017 pocasneje kot v predhodnih letih. Stabilnejše razmere v bankah dodatno podpira uvedba in krepitev makrobonitetnega nadzora5, ki ocenjuje sistemska tveganja za financno stabilnost in sprejema potrebne ukrepe za njihovo preprecevanje oziroma omejevanje. Banke so z obsežnim razdolževanjem tudi mocno zmanjšale izpostavljenost do tujine (16 mrd. EUR od leta 2008). Vendar pa med vlogami nebancnega sektorja, ki so glavni vir financiranja bank, ob nizkih depozitnih obrestnih merah rastejo le vloge cez noc, kar povecuje rocnostno neusklajenost bancnih virov in naložb. Skupna kreditna aktivnost se je v 2017 povecala prvic po letu 2010. Ceprav so krediti gospodinjstvom rasli že tretje leto zapored, pa so se krediti podjetjem povecali prvic po šestih letih zmanjševanja. Bancni viri so še naprej pomemben del financiranja podjetij, ki zato ostajajo obcutljiva v primeru morebitne zaostritve financnih razmer, to pa bi lahko povratno vplivalo tudi na kakovost bancnih bilanc. Vendar pa v primerjavi s predkriznimi leti podjetja ob ugodnih poslovnih rezultatih v zadnjih letih za financiranje tekoce proizvodnje in investicij vedno bolj uporabljajo tudi lastne vire sredstev6. Nekoliko se je okrepil tudi obseg financiranja z izdajami dolžniških vrednostnih papirjev, a je še naprej razmeroma skromen. Slika 4: Letni prirast kreditov domacim nebancnim sektorjem in delež terjatev z zamudo nad 90 dni, Slovenija Gospodinjstva Podjetja in NFI Država Zamude nad 90 dni (dos) 8000 16 6000 14 12 4000 10 8 V mio EUR 6 4 -10,0 -4000 2 -12,0 -6000 0 20072008200920102011201220132014201520162017 ob tem, da so bile zavarovalnice tudi najmanj prizadet segment financnega sektorja v financni krizi. Sicer tu izstopa predvsem zaostanek na podrocju življenjskih zavarovanj. Trg kapitala ostaja še naprej slabo razvit, vecina tržne kapitalizacije vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, so državne obveznice, število delnic na Ljubljanski borzi in njihova tržna kapitalizacija pa je skromna in tudi nižja kot pred krizo. Javnofinancni saldo se je v zadnjih letih izrazito izboljšal. Zniževanje javnofinancnega primanjkljaja je potekalo vztrajno po letu 2013, ko je bil primanjkljaj tudi pod vplivom enkratnih dejavnikov najvišji, v 2017 pa je bil saldo izravnan. Na to je vplivalo izboljšanje makroekonomskih razmer po stabilizaciji bancnega sektorja in povrnitvi domacega in mednarodnega zaupanja ter sprejetje ukrepov za povecanje prihodkov in zadrževanje izdatkov. V celotnem obdobju od zacetka gospodarske krize je k zadrževanju skupnih izdatkov pomembno prispevalo tudi obcutno znižanje fleksibilnih izdatkov, tj. investicij in subvencij7. Poleg ciklicnega dela primanjkljaja se je od leta 2012 znižal tudi njegov strukturni del, ki je bil lani po oceni UMAR prav tako blizu izravnanega položaja in s tem na najnižji ravni doslej. Slika 5: Saldo in strukturni saldo sektorja država, Slovenija Enkratni ucinki Ciklicni saldo Strukturni saldo Dejanski saldo (%) BDP 6,0 4,0 2,0 0,0 -2,0 -4,0 -6,0 -8,0 -14,0 -16,0 Vir: BS, preracuni UMAR. Financni sistem je po kazalnikih razvitosti še dalec pod povprecjem EU. Skupna bilancna vsota bank, ki je znatno nižja kot v povprecju EU, se je pod vplivom povecanja skupnega obsega kreditov prvic po šestih letih povecala šele leta 2017. V drugih segmentih financnega sistema je zaostanek najmanjši na podrocju zavarovalništva 5 Uveden leta 2013 z Zakonom o makrobonitetnem nadzoru financnega sistema (Uradni list RS, št. 100/2013). 6 V obdobju 2014–2017 se je obseg vlog nefinancnih družb povecal za približno polovico, na 6,4 mrd. EUR. V % Prispevki v o.t. 200020012002200320042005200620072008200920102011201220132014201520162017 Vir: SI-STAT podatkovni portal – nacionalni racuni – racuni države – temeljni agregati sektorja država, 2018. Po visoki rasti do leta 2015 se je dolg sektorja država glede na BDP šele v letu 2016 prvic znižal, ostaja pa na visoki ravni. Dolg sektorja država je od leta 2008 do 2015 zelo hitro narašcal (z 21,8 % BDP na 82,6 % BDP), v 7 Leta 2017 so bile investicije in subvencije za 783, 5 mio. EUR nižje kot leta 2008, povecanje v vmesnem obdobju (2013 in 2014) je povezano predvsem z zakljuckom crpanja sredstev EU iz predhodne financne perspektive. Slika 6: Sprememba prihodkov in izdatkov sektorja država v razlicnih obdobjih, Slovenija Sprememba prihodkov Izdatki skupajSredstva za zaposleneVmesna potrošnjaSoc. nadom. In transferjiOdhodki za obrestiSubvencijeBruto investicijeDrugi tekoci transferiKapitalski transferiOstali odhodki Vir: SI-STAT podatkovni portal – nacionalni racuni – racuni države – temeljni agregati sektorja država, 2018. Opomba: Stolpci prikazujejo razliko v višini prihodkov oziroma izdatkov (v EUR) leta 2017 v primerjavi z letom 2008, razdeljeno na dve obdobji zadnjih dveh letih pa se znižuje in je v letu 2017 znašal 73,6 % BDP. K temu je prispevalo izboljšanje primarnega salda (presežek), prav tako je pozitiven tudi prispevek gospodarske rasti, ki je v zadnjih dveh letih presegel negativni ucinek izdatkov za obresti k oblikovanju dolga, s cimer je bil odpravljen neugoden »ucinek snežne kepe« (gl. kazalnik 1.2). Zniževanje odplacil dolga v zadnjih letih pa prav tako izraža aktivno upravljanje javnega dolga v ugodnih pogojih zadolževanja, s cimer se je podaljšala tudi povprecna rocnost dolga do dospetja. Kljub temu njegova raven ostaja visoka in omejuje fiskalni prostor za ukrepanje ob morebitnih šokih, na srednji in dolgi rok pa bo njegova vzdržnost brez sprememb politik pod pritiskom rasti izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva. Boljše gospodarske razmere in mocnejši vplivi demografskih sprememb v srednjerocnem obdobju zahtevajo prilagoditev ukrepov za nadaljnje vzdržno izboljšanje javnofinancnega salda in znižanje dolga. Sprejeti proracunski dokumenti za leti 2018 in 2019 predvidevajo sprostitev še nekaterih varcevalnih ukrepov, s cimer bo vecina financno pomembnejših ukrepov za zajezitev rasti odhodkov v zadnjih letih postopno odpravljena. Zmožnosti dosedanjega osrednjega vodila konsolidacije, ki je s postopnim sprošcanjem varcevalnih ukrepov zagotavljalo zaostajanje rasti izdatkov za prihodki, bodo s tem izcrpane. Ob dosedanji veliki teži zadrževanja ali zmanjševanja nekaterih fleksibilnih izdatkov v procesu konsolidacije, zlasti investicij8, so v prihodnjih letih Investicije sektorja država so v letu 2017 dosegle najnižjo nominalno raven v zadnjih desetih letih, glede na BDP pa je bila njihova raven najnižja doslej, 2,9 % BDP. možnosti za njihovo nadaljnje zadrževanje omejene. Nadaljnje vzdržno izboljšanje javnofinancnega položaja v razmerah, ko je Slovenija po vecini ocen stanja gospodarskega cikla prešla v obmocje pozitivne proizvodne vrzeli9, bo tako zahtevalo oblikovanje nadomestnih sistemskih ukrepov. Te bi lahko oblikovali s prestrukturiranjem prihodkov in izdatkov, ki bi sledili postavljenim prioritetam, ter z racionalizacijami izdatkov na podlagi podrobnih pregledov. Ukrepi bodo morali upoštevati tudi demografska gibanja in njihove vplive na sisteme socialne zašcite, za katere tudi zadnje projekcije javnih izdatkov, povezanih s staranjem, ki jih je opravila EK (gl. tudi poglavje 3.1.2), kažejo, da dolgorocno niso vzdržno usmerjeni. Na javnofinancna gibanja vplivajo tudi širše zasnovani ukrepi ekonomske politike. Med njimi je zlasti pomembno upravljanje državnega premoženja, ki vpliva na njegovo donosnost in zmanjšuje tveganja dokapitalizacij z javnimi sredstvi. Prav tako je koordiniran izbor ukrepov pomemben za povecanje dolgorocne gospodarske rasti in s tem zagotavljanje vira rasti javnofinancnih prihodkov. Za Slovenijo so v tem pogledu kljucni zlasti krepitev inovacijskih sposobnosti, ucinkovit institucionalni okvir za delovanje zasebnega sektorja, ustrezno prilagajanje izobraževalnega sistema, zagotavljanje usposobljene delovne sile idr. (gl. poglavja 1.2, 2.1 in 5.1). 9 To v skladu z zahtevami Pakta za stabilnost in rast pomeni zniževanje strukturnega salda za najmanj 0,6 o. t. letno, ce pozitivna proizvodna vrzel preseže 1,5 % potencialnega BDP, pa izboljšanje strukturnega salda za 1 o. t. Gospodarske razmere v regijah so se, podobno kot na ravni celotnega gospodarstva, po letu 2008 izrazito poslabšale, po letu 2013 pa se izboljšujejo. Regionalne razlike, ki v Sloveniji v mednarodni primerjavi niso velike, so se v krizi še zmanjšale, saj se je gospodarska aktivnost relativno bolj zmanjšala v razvitejših regijah, ki tudi ustvarijo najvecji delež BDP. K vecjemu upadu v teh regijah je najverjetneje prispevala struktura dejavnosti, ki so bile relativno bolj izpostavljene šokom iz domacega in tujega okolja. K rasti dodane vrednosti na zaposlenega v posameznih regijah so prispevali tudi zacasni ukrepi endogene regionalne politike 10. Rast v obmocjih zacasnih ukrepov je bila vecinoma višja kot v slovenskem povprecju tako v gospodarskih družbah kot pri samostojnih podjetnikih, na kar pa je vplivalo tudi nadpovprecno zmanjšanje števila zaposlenih in propad 10 Zaradi visoke brezposelnosti je bil najprej sprejet interventni razvojni zakon za Pomurje (izplacila do konca leta 2015), nato pa so bili za Pokolpje, Maribor z okolico ter obmocje obcin Hrastnik, Radece in Trbovlje (HRT) uvedeni zacasni ukrepi razvojne podpore. slabih podjetij na teh obmocjih. K boljšim rezultatom so prispevala tudi evropska sredstva kohezijske politike11, ki bodo pomembna razvojna sredstva tudi v zdajšnjem programskem obdobju12. Dolgorocnejše ucinke ukrepov v vseh programih razvojnih podpor bo mogoce realnejše oceniti šele po koncu njihovega izvajanja. Najvišje indekse razvojne ogroženosti imajo vecinoma regije severovzhodne Slovenije. Sintezni indeks razvojne ogroženosti (IRO)13 je najvišji v pomurski regiji, najnižji pa v osrednjeslovenski. Vrednost IRO se je v primerjavi z letom 2014, ko so bili narejeni prvi izracuni14 za celotno programsko obdobje 2014–2020, zmanjšala v koroški regiji, pa tudi podravski, goriški in savinjski. V vecini preostalih regij se je povecala, najbolj v posavski, kar je povezano predvsem s poslabšanjem na podrocju investicij, razpoložljivega dohodka, brezposelnosti mladih in deleža varovanih obmocij15. 11 Do konca leta 2015 je bilo iz proracuna RS upravicencem izplacanih 4,3 mrd. EUR, najvec pomurski regiji, okoli 4 tisoc EUR na prebivalca. 12 Po oceni EK prispevajo kohezijska sredstva k rasti BDP pri najvecjih prejemnicah med 4 in 6 o. t. Euro investiranih kohezijskih sredstev v obdobju 2007–2014 naj bi k BDP dodatno prispeval 2,7 EUR do leta 2023 (Ex post evaluation of the ERDF and Cohesion Fund 2007–13 (EK), 2016). 13 IRO je kazalnik za spremljanje regionalnega razvoja, sestavljen iz naslednjih kazalnikov: bruto domaci proizvod na prebivalca, bruto dodana vrednost na zaposlenega, bruto investicije v osnovna sredstva v BDP, stopnja registrirane brezposelnosti mladih (15–29 let), stopnja delovne aktivnosti (20–64 let), prebivalstvo s terciarno izobrazbo (25– 64 let), bruto domaci izdatki za RRD v BDP, delež sekundarno precišcene odpadne vode, površina varovanih obmocij, ocenjena škoda zaradi naravnih nesrec v BDP, stopnja registrirane brezposelnosti, indeks staranja prebivalstva, razpoložljivi dohodek na prebivalca, poseljenost. Na podlagi IRO so regije razvšcene po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2014–2020 (Pravilnik, 2014). 14 IRO je bil v regionalno politiko uveden, ker je BDP na prebivalca kot kazalnik razvoja preozek za spremljanje vecdimenzionalnosti regionalnega razvoja. 15 Varovana obmocja vkljucujejo zavarovana obmocja narave, obmocja Natura 2000 in obmocja, ki izpolnjujejo pogoje za obmocja Natura 2000. 1.2 Konkurencen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor Konkurencen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor (razvojni cilj 6) Vsebina cilja je povecati konkurencnost gospodarstva z ustvarjanjem izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo ter okrepiti družbeno odgovornost podjetij in raziskovalnih organizacij. Ustvarjanje visoke dodane vrednosti bo podprto z inovacijami, bazicnim in aplikativnim raziskovanjem, spodbujanjem ustvarjalnosti ter z izkorišcanjem digitalnih potencialov in vseh priložnosti, ki jih prinaša cetrta industrijska revolucija. Poleg tega SRS 2030 kot pomemben dejavnik za dvig dodane vrednosti navaja internacionalizacijo podjetij in raziskovalnih institucij ter zagotavljanje spodbudnega in predvidljivega okolja za poslovanje in investicije z upoštevanjem posebnosti majhnih podjetij. Za uresnicitev cilja so pomembni tudi ustrezni cloveški viri, ki so v SRS obravnavani v razvojnem cilju 2. Kazalniki uspešnosti SRS 2030 za razvojni cilj 6: 2008=100 2008200920102011201220132014201520162017 Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Produktivnost dela, indeks EU=100 81 (2016) 100 (2016) Evropski inovacijski indeks, indeks EU 2010 = 100, tj. uvrstitev v skupino držav vodilnih inovatork 98 (2016) 102 (2016) Indeks digitalnega gospodarstva in družbe, uvrstitev med državami EU 17. mesto (skupaj v 2017) 7. do 23. mesto (po petih komponentah) - Ciljna vrednost za 2030 95 >120 uvrstitev v prvo tretjino držav EU po vseh petih komponentah indeksa 1.2.1 Konkurencnost podjetniškega sektorja Glavni vzvod za dolgorocno izboljšanje konkurencnosti podjetniškega sektorja je dvig produktivnosti, ki je v Sloveniji za okoli petino nižja kot v povprecju v EU. BDP na zaposlenega, ki je merilo produktivnosti na ravni celotne ekonomije, je od leta 2014 do leta 2016 enak 81 % povprecja EU (upoštevaje razlike v kupni moci med državami). To je 2 o. t. višje od dna v krizi in 3 o. t. pod vrednostjo, doseženo pred zacetkom krize. Rast produktivnosti v prvih letih gospodarskega okrevanja po krizi je bila šibka in ni omogocala hitrejšega zmanjševanja zaostanka za razvitejšimi državami. Pri tem obstajajo precejšnje razlike 100 med menjalnim in nemenjalnim delom gospodarstva. Produktivnost menjalnega sektorja se je v obdobju 2009– 2015 povecevala s podobnim tempom kot v povprecju v 95 EU, od takrat pa nekoliko hitreje in je bila leta 2017 za okoli 15 % višja od ravni pred krizo. Rast produktivnosti 90 nemenjalnega sektorja pa je zaostajala za gibanji v EU in je bila v 2017 še nižja kot pred krizo. Za predkrizno ravnjo Slika 7: Produktivnost (dodana vrednost na zaposlenega) menjalnega in nemenjalnega sektorja SI menjalni EU menjalni SI nemenjalni EU nemenjalni 120 115 110 105 je zaostajala vecina dejavnosti nemenjalnega sektorja. Gibanje produktivnosti po krizi so zaznamovali ciklicni in nekateri strukturni dejavniki, katerih vpliv se z leti postopno zmanjšuje. Okrevanje povpraševanja je bilo v pokriznem obdobju precej neenakomerno. Potem ko se je tuje povpraševanje po visokem padcu med krizo v naslednjih letih hitro povecevalo, je bilo okrevanje domacega povpraševanja pocasno in šibko, vidneje se je zacelo krepiti šele z letom 2016, kar delno Vir: Eurostat Portal Page – Economy and finance, 2018; preracuni UMAR. Opomba: Menjalni sektor vkljucuje dejavnosti: kmetijstvo (A), industrija (B–E), trgovina, promet in gostinstvo (G–I) ter informacijsko-komunikacijske dejavnosti (J). pojasnjuje tudi precejšnje razlike v rasti produktivnosti med menjalnim in nemenjalnim delom gospodarstva. Poleg ciklicnega vpliva povpraševanja so na rast produktivnosti deloma pa tudi na razlike med menjalnim in nemenjalnim sektorjem vplivali tudi nekateri strukturni dejavniki, povezani zlasti s poslabšano razporeditvijo Slika 8: Stroški dela na enoto proizvoda (levo) in tržni delež Slovenije na tujih trgih (desno) Stroški dela na enoto proizvoda Tržni delež (blago) Predelovalne dejavnosti (evrsko obmocje) Na svetovnem trgu Predelovalne dejavnosti (SI) Na trgu EU Skupaj gospodarstvo (evrsko obmocje) Skupaj gospodarstvo (SI) Na trgu 12 partneric 200020012002200320042005200620072008200920102011201220132014201520162017* Vir: SURS, Eurostat, UN Comtrade, WIIW, WTO, 2018; preracuni UMAR. Opomba: * Zacasni podatek. proizvodnih faktorjev16 in visokim zadolževanjem podjetij pred letom 2008. Ugodne gospodarske razmere in visoka dostopnost do financnih virov pred krizo so namrec omogocale preživetje tudi slabše delujocim in nizko produktivnim podjetjem, pa tudi vlaganje novega kapitala v manj produktivne namene. Poleg tega so bila ob izbruhu krize številna podjetja prezadolžena. V krizi so bili ti deli gospodarstva relativno bolj prizadeti, kar je poglobilo padec produktivnosti in tudi upocasnilo okrevanje produktivnosti. Vpliv omenjenih ciklicnih in strukturnih dejavnikov se postopoma zmanjšuje, rast produktivnosti je v letu 2017 ponovno vidneje presegla povprecno v EU. Trenutno ugodnejša gibanja pa še ne zadošcajo za trajnejši dvig produktivnosti, s katerim bi se zmanjšal zaostanek za evropskim povprecjem, kar je tudi eden od ciljev SRS. Izziv za doseganje zastavljenega cilja je predvsem izboljšanje dolgorocnih dejavnikov rasti dodane vrednosti, povezanih z znanjem, inovacijami, razvojno-raziskovalno dejavnostjo, digitalizacijo in institucionalno ucinkovitostjo (vec o teh dejavnikih v poglavjih 1.2.2, 2 in 5), na kratek rok pa tudi kapitalskega poglabljanja. Stroškovni dejavniki zadnja leta ugodno vplivajo na konkurencni položaj gospodarstva, zlasti menjalnega sektorja. Stroški dela na enoto proizvoda so se ob izbruhu krize povecali precej bolj kot v povprecju v evrskem obmocju. Po vecletnem relativno hitrejšem zniževanju pa se po letu 2014 spet gibljejo dokaj skladno z evrskim obmocjem. Ugodna gibanja izhajajo predvsem iz menjalnega sektorja, še posebej iz predelovalnih dejavnostih, kjer krepitev produktivnosti 16 Ekonomski izzivi 2017 (UMAR), 2017. omogoca nadaljnje zmanjševanje stroškov dela na enoto proizvoda. Gibanja v menjalnem sektorju so v zadnjem obdobju za Slovenijo ugodna tudi v primerjavi z vzhodnoevropskimi konkurentkami, ki imajo sicer nižje stroške dela na enoto proizvoda, a se ti po letu 2015 v vecini teh držav hitro povecujejo (gl. kazalnik 1.13). Okrepljena produktivnost in izboljšana stroškovna konkurencnost menjalnega sektorja sta ugodno vplivali na izvozne rezultate. Ob izvozu, ki se je ob rastocem tujem povpraševanju krepil vecino pokriznega obdobja, se je po letu 2012 zvišal tudi tržni delež slovenskih izvoznikov blaga, kar kaže na njihov izboljšan konkurencni položaj na tujih trgih. Rast tržnega deleža blagovnega izvoza na svetovnem trgu je bila v obdobju 2013–2016 v zgornji tretjini držav EU, vendar pa zaradi globljega padca v krizi za razliko od skupine novih clanic EU še ni presegla predkrizne ravni. Slovenija je od leta 2013 izboljšala položaj na vecini posameznih tradicionalnih izvoznih trgov, skupni tržni delež na trgu najpomembnejših trgovinskih partneric pa je presegel predkrizno raven. Hkrati je bila visoka rast dosežena tudi na nekaterih za slovenski izvoz manj pomembnih trgih. To kaže na postopno povecevanje regionalne razpršenosti izvoza, ki je glede na visoko usmerjenost izvoza na nekaj trgov EU zaželena. Ceprav visoka osredotocenost na nekaj trgov v razmerah njihove relativno visoke rasti pozitivno vpliva na rast agregatnega tržnega deleža in izvoza (strukturni ucinek), pa je v obdobju vecjega padca povpraševanja na teh trgih (kot med zadnjo krizo) vpliv take izvozne strukture na rast negativen17. Zadnja leta 17 V obdobju 2008–2012 je k povprecnemu letnemu padcu tržnega deleža ucinek zacetne geografske strukture prispeval okoli 60 %, k povprecni letni rasti v obdobju 2013–2016 pa približno petino oziroma hitro narašca tudi izvoz storitev, tržni delež na trgu EU pa so od leta 201018 povecali le izvozniki transportnih, gradbenih in IKT storitev19. V sestavi blagovnega izvoza se je povecal delež tehnološko zahtevnejših proizvodov, v izvozu storitev pa delež na znanju temeljecih storitev. Gre za proizvode in storitve, ki temeljijo na vecji uporabi raziskovalnega dela in znanja in s katerimi gospodarstvo praviloma ustvarja višjo dodano vrednost. Delež visokotehnološko zahtevnih proizvodov po hitri rasti pred in med krizo zadnja leta dosega okoli petino blagovnega izvoza in je višji kot v povprecju v EU ter na podobni ravni kot v tistih vzhodnoevropskih državah, ki imajo relativno visok delež teh proizvodov v izvozu20. Slovenija v primerjavi s povprecjem EU sicer bolj izstopa po visokem deležu srednjetehnološko zahtevnih proizvodov, ki pa se je od krize nekoliko znižal in je precej nižji kot v omenjenih vzhodnoevropskih državah, ki v tej skupini proizvodov izvažajo vec vozil in njihovih rezervnih delov ter strojev. V sestavi izvoza storitev prevladujejo potovanja in transportne storitve, hitro pa se povecuje delež na znanju temeljecih storitev, ki je sicer še precej nižji kot v povprecju v EU (gl. kazalnik 1.14). Ob visoki rasti izvoza sta se zunanjetrgovinska internacionalizacija slovenskega gospodarstva in njegova vkljucenost v globalne verige vrednosti precej povecali. Internacionalizacija bodisi prek zunanjetrgovinskih tokov (izvoz, uvoz) ali z vkljucevanjem v globalne verige vrednosti je pomemben dejavnik zvišanja dodane vrednosti in konkurencnosti, saj omogoca prenos tehnologij in znanj ter zmanjševanje stroškov. Slovenija spada med majhna odprta gospodarstva z nadpovprecnim in hitro rastocim deležem izvoza glede na BDP. Potem ko se je hitrost zunanjetrgovinskega povezovanja v prvih letih po zacetku krize zmanjšala, je bila Slovenija v obdobju 2013–2016 po rasti deleža izvoza glede na BDP med prvimi šestimi državami EU in pred vecino novih clanic. Zunanjetrgovinska povezanost je visoka tudi, ce za merilo uporabimo izvoz dodane vrednosti kot delež celotne dodane vrednosti. To velja predvsem za predelovalne dejavnosti, a je bil v analiziranem obdobju velik napredek narejen tudi glede izvoza dodane vrednosti storitev. Hitro se povecuje tudi vkljucenost v globalne verige vrednosti (GVV), zlasti vpetost domace dodane vrednosti v tuj izvoz (vpetost v GVV naprej), ki je bila po zadnjih podatkih za leto 2014 nad povprecjem EU in držav novih clanic EU, leta 2000 pa je za obema skupinama držav nekoliko zaostajala. Delež tuje dodane vrednosti v domacem izvozu, ki kaže vpetost v GVV Slika 9: Delež izvoza dodane vrednosti v celotni dodani vrednosti posameznih skupin dejavnosti EU28 (2014) EU13 (2014) CEE-3 (2014) Slovenija (2014) EU28 (2000) EU13 (2000) CEE-3 (2000) Slovenija (2000) 100 90 80 70 60 V % 50 40 30 20 10 0 Visoko in Srednjenizko in Tržne storitve z Tržne storitve z srednjevisoko nizko visoko nizko tehnološke tehnološke intenzivnostjo intenzivnostjo predelovalne predelovalne znanja znanja dejavnosti dejavnosti Vir: Izracuni UMAR na podlagi baze podatkov WIOD (izdaja 2016). Opombe: EU13 vkljucuje nove clanice EU, ki so se povezavi prikljucile po letu 2004. CEE-3 vkljucuje Madžarsko, Ceško in Slovaško. Legenda: Visoko in srednjevisoko tehnološke predelovalne dejavnosti zajemajo kemicne in farmacevtske izdelke (razdelka 20 in 21 po klasifikaciji ISIC Rev.4), stroje in opremo (26, 27 in 28) ter transportno opremo (29 in 30) (OECD STI Scoreboard, 2015). Tržne storitve vkljucujejo razdelke 45–82 po klasifikaciji ISIC Rev.4, pri cemer tržne storitve z visoko intenzivnostjo znanja vkljucujejo IKT storitve (razdelki 58-63), financne in zavarovalniške (razdelki 64–66) ter profesionalne, znanstvene in tehnicne storitve (razdelki 69–75). Preostale tržne storitve so opredeljene kot tržne storitve z nizko intenzivnostjo znanja (OECD STI Outlook, 2014). 2014 2000 35 30 25 V % 20 15 10 5 0 nazaj, pa je višji od povprecja EU in nižji kot v povprecju v novih clanicah EU. CiperNizozemskaZdr. kraljestvoRomunijaPoljskaŠvedskaLatvijaAvstrijaFinskaSlovenijaHrvaškaFrancijaEUNemcijaEU13ItalijaGrcijaBolgarijaCeškaEstonijaPortugalskaLitvaCEE-3BelgijaŠpanijaSlovaškaDanskaMadcžarskaIrskaLuksemburgMalta Vir: Izracuni UMAR na podlagi baze podatkov WIOD (izdaja 2016). Opombe: GVV – globalne verige vrednosti. EU13 vkljucuje nove clanice EU, ki samo v letu 2016 okoli 70 %. so se povezavi prikljucile po letu 2004. CEE-3 vkljucuje Madžarsko, Ceško in 18 Podatki so na voljo za obdobje 2010–2016. Slovaško. 19 Upoštevane so dejavnosti s pomembnejšimi deleži v sestavi izvoza storitev. 20 Ceška, Slovaška, Madžarska. Okvir 1: Družbena odgovornost organizacij Družbena odgovornost organizacij postaja vse pomembnejši dejavnik uspešnosti in trajnostnega razvoja držav. Koncept družbene odgovornosti vkljucuje vec vidikov delovanja podjetij in drugih organizacij, kot so skrb za zaposlene, spodbujanje varstva clovekovih pravic in temeljnih svobošcin, varstvo okolja ter dejavnosti preprecevanja korupcije. Države uporabljajo razlicne pristope k oblikovanju, uresnicevanju in razvoju koncepta družbene odgovornosti. Na splošno se njihovi pristopi razlikujejo po tem, ali družbeno odgovornost obravnavajo v širšem ali ožjem pomenu. Širši pomen obsega pojmovanje splošne odgovornosti organizacij do naravnega in družbenega okolja. Ožji pomen pa obsega odgovornost do deležnikov (kupcev, poslovnih partnerjev, interesnih skupin, delnicarjev ipd.). Ker ima trajnostno in družbeno odgovorna poslovna praksa pomemben vpliv na družbo, gospodarstvo in okolje, je družbena odgovornost organizacij v zadnjem desetletju postala pomemben element v programih nacionalne in mednarodne politike držav EU (npr. Strategija EU2020, Izvajanje partnerstva za rast in delovna mesta, 2006, Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost v podjetjih 2011–2014) (Mocnik et al., 2017). V Sloveniji je v odsotnosti strateškega nacionalnega okvira za to podrocje spodbujanje družbene odgovornosti razpršeno med številnimi deležniki. Slovenija spada v manjšo skupino držav EU, ki nimajo uradno sprejete nacionalne strategije družbene odgovornosti. Kljub temu pa pregled dogajanja na tem podrocju kaže na veliko angažiranost razlicnih deležnikov in paleto razlicnih aktivnosti, ki jih izvajajo (npr. Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Sekcija za spodbujanje družbene odgovornosti, Ekvilib inštitut, Slovensko društvo Združenih narodov za trajnostni razvoj). Od standardov družbene odgovornosti se v Sloveniji uporabljajo predvsem ISO 26000, SA8000 (oba za družbeno odgovornost), ISO 14001 (sistem ravnanja z okoljem) in OHSAS 18001 (sistem ocenjevanja poklicnega zdravja in varnosti zaposlenih). Nekatera vecja podjetja porocajo o trajnostnem razvoju po mednarodno primerljivih smernicah GRI (Global Reporting Initiative), ki so svetovno najbolj razširjen okvir porocanja o ekonomskem, družbenem in okoljskem vplivu organizacij. Poleg tega se podeljujejo tudi številne nagrade in priznanja za dosežen napredek na podrocju odgovornosti organizacij do družbe in naravnega okolja. Nekatere inštitucije so razvile tudi razlicne produkte za spodbujanje družbene odgovornosti, kot sta npr. certifikata Družini prijazno podjetje in Družbeno odgovorno podjetje (Inštitut Ekvilib). Podatkovne osnove, ki bi omogocale sistematicno spremljanje napredka pri uvajanju družbene odgovornosti, so še skope. Podatkovno bolje so pokriti posamezni vidiki družbene odgovornosti, kot je na primer podrocje ravnanja podjetij z okoljem (gl. kazalnik 1.19). Za celotno podrocje družbene odgovornosti pa še ni na voljo ustreznih kazalnikov spremljanja napredka v Sloveniji in mednarodnem merilu. Posamezne raziskave, ki proucujejo družbeno odgovornost podjetij, sicer ugotavljajo, da velika podjetja bolj nacrtovano in ciljno usmerjajo aktivnosti na podrocju družbene odgovornosti kot manjša. Vendar pa se tudi raziskave o družbeni odgovornosti podjetij vecinoma osredotocajo pretežno na velika podjetja (Mocnik et al., 2017). Tradicionalno nizke neposredne tuje investicije (NTI) v Slovenijo se od leta 2014 hitreje povecujejo. Vhodne NTI kot eden od nacinov povezovanja podjetij z mednarodnim okoljem in možnost za izboljšanje ucinkovitosti poslovanja so v Sloveniji med najnižjimi v EU (gl. kazalnik 1.15). Ob splošnem povecanju investicij v svetu v pokriznem obdobju so se od leta 2014 povecali tudi prilivi NTI v Slovenijo. Poleg ugodnih gospodarskih razmer v mednarodnem okolju so na izboljšanje vplivali tudi številni domaci dejavniki: (i) pospešitev privatizacije in vecje odprodaje lastniških deležev v slovenskih podjetjih, (ii) izboljšanje gospodarskih razmer in poslovnih pricakovanj v Sloveniji, (iii) izboljšan odnos vlade do NTI ter (iv) relativno ugodnejše razmere na trgu dela in stroškovna gibanja v primerjavi z nekaterimi drugimi novimi clanicami EU, v katerih so že dosegli izjemno nizke stopnje brezposelnosti (pomanjkanje delovne sile), v zadnjem obdobju pa jim hitro narašcajo tudi stroški dela na enoto proizvoda. Še vedno pa Slovenija ni uspela izboljšati nekaterih pomembnih elementov poslovnega okolja, ki jih merijo mednarodne institucije (Svetovna banka, WEF, IMD) s pomocjo anket med gospodarstveniki, na podrocju davkov in davcne zakonodaje, dolgotrajnosti postopkov in delovne zakonodaje (gl. poglavje 5.1), kar lahko vpliva na odlocitve za vstop na slovenski trg. Z gospodarskim okrevanjem se je okrepil delež prebivalstva, ki zacenja podjetniško pot, povecalo se je tudi število hitro rastocih podjetij. Podjetniška aktivnost je pomemben dejavnik dolgorocne rasti produktivnosti, saj pomeni potencial za prenos znanj in inovacij v prakso, hkrati pa so podjetniki tudi najpomembnejši akterji v pretvarjanju novih idej v tržno uspešne inovacije. Število nastajajocih in novih podjetij (zgodnja podjetniška aktivnost) se v Sloveniji od leta 2012 znova povecuje in je bilo v letih 2016–2017 precej višje kot v predkriznem letu 2007, prvic od krize pa tudi vidneje nad povprecjem držav EU21. Sprva se je povecevalo predvsem zaradi nuje, v zadnjih dveh letih pa so na vecje število odlocitev za podjetništvo vplivale zlasti zaznane poslovne priložnosti, kar je 21 Na podlagi GEM (Global Entrepreneurship Monitor) (GERA, 2018). Povprecje EU združuje države EU, ki so vkljucene v projekt GEM. lahko ugodno izhodišce za nadaljnjo rast in razvoj teh podjetij. V Sloveniji se je v zadnjih letih okrepilo tudi zagonsko podjetništvo z inovativnimi proizvodi in storitvami predvsem na podlagi digitalnih tehnologij, ki imajo velik potencial za rast. Od leta 2015 se krepi tudi število hitro rastocih podjetij22, ki pa je v mednarodnem merilu še nizko. Njihovo število se najhitreje povecuje v dejavnostih menjalnega sektorja, le v predelovalnih dejavnostih je delež hitrorastocih podjetij nekoliko nad evropskim povprecjem. Okoljska odgovornost kot ena od oblik družbeno odgovornih praks podjetij je na podobni ravni kot v povprecju v EU. Uvajanje razlicnih oblik družbeno odgovornih praks se vse bolj uveljavlja kot eden od pomembnih instrumentov, ki spodbujajo trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, hkrati pa prispeva tudi k izboljšanju konkurencnih prednosti podjetij. V Sloveniji je spodbujanje družbene odgovornosti podjetij in drugih organizacij razpršeno med razlicne institucije, za spremljanje napredka na tem podrocju pa bi bilo treba vzpostaviti ustrezne in mednarodno primerljive podatkovne osnove. Te so najbolj razvite za podrocje okoljske odgovornosti podjetij, ki je eden od segmentov družbene odgovornosti (gl. Okvir 1). Razširjenost razlicnih okoljskih spriceval, s katerimi se izkazuje okoljska odgovornost organizacij (gl. kazalnik 1.19), je v Sloveniji podobna kot v povprecju v EU, v najuspešnejših državah na tem podrocju pa je tudi vec kot dvakrat višja kot v Sloveniji. 1.2.2 Raziskovalna, inovacijska in digitalna sposobnost Slovenija v obdobju 2010–2016 ni zmanjšala zaostanka za povprecjem EU glede ucinkovitosti inovacijskega sistema. Zmogljivost držav za doseganje višje produktivnosti in konkurencnosti se izraža prek ucinkovitosti nacionalnih inovacijskih sistemov, kar na sintezni nacin izraža evropski inovacijski indeks (EII) prek spremljanja gibanj v državah EU na podrocjih okolja za inoviranje, vlaganj v raziskave in inovacije, inovacijske aktivnosti podjetij in ucinkov inoviranja. Slovenija je leta 2016 od 27 kazalnikov, vkljucenih v EII, dosegala boljši rezultat od povprecja EU zlasti pri cloveških virih in vlaganjih podjetij v raziskave in razvoj, zaostanek za povprecjem EU in njegovo poglabljanje je beležila zlasti pri financiranju in podpori javnega sektorja za inovacije ter pri vplivih inovacij na prodajo (gl. kazalnik 1.10). Slabosti inovacijskega sistema se kažejo tudi v nezadostnem sodelovanju med akterji in neusklajenosti politik na razlicnih podrocjih. Vse to ovira doseganje skupnega cilja Strategije razvoja 2030, to pa je uvrstitev v skupino vodilnih inovatork po vrednosti EII. 22 Podjetja z vsaj 10-odstotno rastjo števila zaposlenih v treh letih. Slika 11: Inovacijska uspešnost Slovenije po podpodrocjih EII v primerjavi z EU (2010 = 100) 2016 2010 Cloveški viri Ucinki na Okolje za zaposlenost inovacije Intelektualn Financiranje a in podpora lastnina Vir: European Innovation Scoreboard 2017, 2017. Vlaganja v raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD) so relativno visoka, so se pa v zadnjih letih precej zmanjšala. Od zacetka krize je vlaganja v RRD najbolj povecal poslovni sektor v cilju krepitve rasti in konkurencnosti podjetij. Deloma so k takim gibanjem pripomogla višja sredstva za RRD iz strukturnih skladov, ki so zahtevala sofinanciranje od podjetij, pozitiven pa je bil tudi vpliv davcne olajšave23. Od leta 2015 se naložbe poslovnega sektorja v RRD znižujejo, medtem ko so se v javnem sektorju zacele krciti že po letu 2011 in so se do leta 2016 znižale za okoli 115 mio. evrov. Slovenija je imela leta 2015 med clanicami EU najnižji delež javnih sredstev v skupnih vlaganjih v RRD (okoli 20 %). V inovacijsko najbolj uspešnih državah je delež javnega sektorja v skupnih naložbah v RRD za okoli 10 o. t. višji kot v Sloveniji. Javno financiranje RRD omogoca temeljne raziskave in razvoj cloveškega kapitala, kar je podlaga za prebojne inovacije v sodelovanju s podjetji24. Hkrati je zagotavljanje stabilnega okolja za RRD v javnih raziskovalnih institucijah kljucno za ustvarjanje novih znanj, ki so pogoj za njihovo mednarodno sodelovanje in ohranjanje stika s hitrim napredkom znanstveno­tehnološkega razvoja. Delež proracunskih sredstev za vlaganja v RRD za okoljsko-energetske namene je v mednarodnem merilu relativno visok, prav tako kot delež podjetij, ki uvajajo ekoinovacije. Delež proracunskih sredstev za RRD za okoljske in energetske namene je višji kot v povprecju v EU, v dinamiki pa sledijo nihanjem javnih izdatkov za RRD. Slovenija za razliko od EU namenja vecji 23 Po povecanju stopnje davcne olajšave za vlaganja v RRD od leta 2012 na 100 % se je število zavezancev, ki so uveljavili davcno olajšavo, povecalo od 515 v letu 2011 na 757 v letu 2015. Leta 2016 je njihovo število znatno upadlo, na 630. Vendar je pri tem znesek davcnega potroška, ki predstavlja izgubo prihodkov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, zaradi te olajšave v letih 2015 in 2016 po oceni MF ostal na približno enaki ravni. 24 The economic rationale for public R&D funding and its impact, 2017. Tabela 1: Delež sredstev* za okolje in energijo v celotnih državnih proracunskih sredstvih za RRD Slovenija Okolje 3,51 2,27 3,27 3,36 2,98 3,10 3,30 6,21 4,99 Energija 1,11 1,58 1,99 3,59 2,79 2,90 3,08 2,63 2,97 EU Okolje 2,87 2,80 2,69 2,62 2,62 2,54 2,48 2,68 2,35 Energija 3,75 3,64 3,88 3,88 3,84 4,27 4,07 4,11 4,00 Vir: Eurostat Portal Page – Science and Technology – Research and Development, 2018; SURS, 2017. Opomba: * V skladu z mednarodno metodologijo OECD (prirocnik Frascati) gre za financna sredstva, ki jih država nameni za izvajanje RRD znotraj države in v tujini ne glede na sektor izvajanja (OECD, 2015). Slika 12: Vlaganja v razvojno-raziskovalno dejavnost, Slovenija Poslovni sektor Javni sektor Tujina Izdatki za RRD skupaj V mio EUR 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 Vir: SI-STAT podatkovni portal – Raziskovanje, razvoj, inovacije, 2018. delež proracunskih sredstev za okoljske raziskave kot za raziskave na podrocju energije. Zavedanje o pomenu neokrnjenega okolja je v Sloveniji visoko25, na podrocju energije pa je v prihodnje pricakovati narašcanje potrebe po energetskih raziskavah v cilju povecanja energetske ucinkovitosti (gl. kazalnika 4.2 in 4.4). Bolj celovit vpogled v inovacijsko uspešnost držav na podrocju okolja je razviden iz ekoinovacijskega indeksa26, po katerem je Slovenija v 2016 presegla povprecje EU. Tudi po podatkih raziskave o inovacijski dejavnosti Slovenija glede ekoinovacij dosega dobre rezultate in se uvršca med tri vodilne clanice EU. V obdobju 2012–2014 je med inovacijsko aktivnimi podjetji ekoinovacije uvedlo prek 60 % podjetij, ki so kot poslovni interes zanje poudarila izboljšanje ugleda podjetja, znižanje stroškov energije, vode ali materialov ter okoljske predpise. Priložnosti 25 Obmocja Nature 2000 in še treh naravovarstvenih obmocij skupaj obsegajo okoli 60 % površine Slovenije (Natura 2000 v številkah, 2017). 26 Ekoinovacijski indeks je sestavljen iz 16 kazalnikov na petih podrocjih: inputi za ekoinovacije, aktivnosti na podrocju ekoinovacij, rezultati ekoinovacij, ucinkovitost uporabe virov ter družbeno-ekonomski vplivi (vec o tem v Eco-Innovation Scoreboard 2016, 2017). dinamicnega globalnega trga okoljskih tehnologij so še velike27, kar je velik izziv za raziskovalno-inovacijsko dejavnost javnega in podjetniškega sektorja ter njuno vecje sodelovanje. K še vecji uporabi ekoinovacij in okoljskih tehnologij pri vseh akterjih lahko pripomore tudi ucinkovito izvajanje politike zelenih javnih narocil na podlagi nove pobude EU28. Napredek na podrocju cloveških virov za RRD predstavlja solidne temelje za krepitev inovacijske sposobnosti kljub nekaterim pomanjkljivostim. Število raziskovalcev29 se je v desetletju 2006–2016 povecevalo nekoliko hitreje kot v EU, njihova struktura pa se je spreminjala v korist naravoslovno-tehnicnih ved30, kjer je bilo leta 2015 zaposlenih okoli 88 % vseh raziskovalcev, kar je med clanicami EU eden najvišjih deležev. Precej slabši je napredek Slovenije glede strukture raziskovalcev po spolu, saj se je delež raziskovalk v tem obdobju le malo povecal. Poslovni sektor je v obdobju 2006–2016 skoraj podvojil skupno število raziskovalcev, v javnem sektorju (državni in visokošolski) pa je število ostalo nespremenjeno ob zmanjšanju v državnem sektorju. Delež raziskovalcev v poslovnem sektorju že od 2011 obsega vec kot polovico vseh raziskovalcev (2016: 55,3 %), kar je pozitiven korak k povecanju inovacijske sposobnosti gospodarstva. Take spremembe v strukturi raziskovalcev so znacilne za vse inovacijsko najuspešnejše clanice EU, ki so v obdobju 2006–2016 hkrati povecale tudi število raziskovalcev v javnem sektorju. Ob hitri rasti števila novih doktorjev znanosti v obdobju 2010–201631 in kriznih ukrepih, ki so znatno zmanjšali njihove možnosti zaposlovanja v javnem sektorju, je nujno kadrom z novimi znanji cim prej omogociti vkljucitev v raziskovalno-razvojni proces. 27 V obdobju 1980–2005 so zeleni patenti na podrocju okoljskih tehnologij obsegali približno 5 %, leta 2015 pa že 10 % vseh patentiranih izumov na svetu (Hašcic and Migotto, 2015). 28 Evropska komisija je leta 2017 sprejela novo pobudo za ucinkovitejše in bolj trajnostno izvajanje javnega narocanja, ki bi poenostavila in pospešila te postopke z uporabo digitalne tehnologije (Pobuda za povecanje ucinka javnih naložb z ucinkovitim in profesionalnim javnim narocanjem, 2017). 29 Izraženo v ekvivalentu polnega delovnega casa. Ce ni navedeno drugace, gre za raziskovalke in raziskovalce skupaj. 30 Vkljuceni so tudi raziskovalci v medicini in kmetijstvu. 31 Skupno število novih doktorjev znanosti v tem obdobju je znašalo 4.600, od tega v naravoslovju in tehniki okoli 46 % vseh. Število patentov v Sloveniji in tudi v EU se je od zacetka krize povecevalo pocasneje kot druge oblike zašcite intelektualne lastnine. Slovenija je povecala zaostanek za povprecjem EU glede patentov, pri modelih Skupnosti ga zmanjšuje, pri znamkah EU pa je dosegla povprecje EU (gl. kazalnik 1.18). Pomen razlicnih tipov zašcite intelektualne lastnine (patenti, blagovne in storitvene znamke, modeli) se postopoma spreminja zaradi hitrih tehnoloških sprememb, ki povecujejo pritisk na podjetja, da cim hitreje vstopijo na trg z novimi proizvodi in storitvami. Prevladujoca vloga storitev, kjer se za zašcito intelektualne lastnine v vecji meri uporabljajo blagovne in storitvene znamke, prav tako vpliva na manjšo privlacnost patentov, še posebej ob odsotnosti unitarnega evropskega patenta, ki bi skrajšal in pocenil postopke za pridobitev patenta na ozemlju celotne EU z eno samo prijavo. Inovacijska aktivnost slovenskih podjetij je v obdobju 2010–2014 stagnirala. Velika in srednje velika podjetja v Sloveniji so tako v predelovalnih kot v storitvenih dejavnostih v obdobju 2012–201432 dosegala višje stopnje inovacijske aktivnosti kot v povprecju EU. Problem so mala podjetja, kjer je inovacijsko aktivnih manj kot 40 %, njihov delež še pada33 (gl. kazalnik 1.17). Razkorak med stopnjo inovacijske aktivnosti v velikih in malih podjetjih je v Sloveniji znatno višji kot v inovacijsko uspešnejših državah, kar je lahko tudi posledica ustreznejših instrumentov za spodbujanje inovacijske aktivnosti v malih podjetjih v teh državah. Mala podjetja se tam pogosteje vkljucujejo v inovacijske procese vecjih podjetij, kar lahko prispeva h krepitvi inovacijske aktivnosti obojih (npr. partnerstva na dolocenem podrocju, grozdi, kompetencni centri itd.). Poleg tega so vlaganja v neoprijemljivi kapital, ki pospešujejo uvajanje inovacij, v Sloveniji znatno nižja kot v povprecju EU34. Odziv na izzive digitalne transformacije je pocasen, digitalna zrelost slovenskih podjetij pa šibka. V obdobju 2014–2017 se uvrstitev Slovenije na 17. mesto indeksa digitalizacije gospodarstva in družbe (DESI) ni izboljšala. Neuravnotežen razvoj na petih glavnih podrocjih DESI (gl. kazalnik 1.11) zavira sinergije med njimi. Viden napredek je dosežen pri uporabi sodobnih tehnologij za digitalizacijo procesov v podjetjih, manjši napredek pri digitalnih javnih storitvah, stagnacija pa pri cloveškem kapitalu in povezljivosti ter povecanju zaostanka glede uporabe interneta. Pri nekaterih kazalnikih digitalizacije, ki niso vkljuceni v DESI, se Slovenija uvršca okoli 5. mesta med državami OECD, kot npr. po rasti števila robotov glede na dodano vrednost v predelovalni industriji, deležu velikih 32 Zadnji razpoložljivi podatki. 33 Raziskava o inovacijski aktivnosti na podlagi metodologije OECD za inovacijsko dejavnost (prirocnik Oslo) ne vkljucuje podjetij z manj kot deset zaposlenimi. Podatki o inovacijski aktivnosti zato ne zajamejo teh podjetij niti start-up podjetij, ki vecinoma nastanejo zaradi inovacij na podrocju visokotehnoloških rešitev in poslovnih modelov. 34 Leta 2016 28-odstotni delež v skupnih investicijah; EU 38 % (Science, Research and Innovation Performance of the EU 2018, 2018). podjetij, ki uporabljajo analizo velikih baz podatkov35. Pomanjkljivosti se kažejo zlasti pri deležu IKT podjetij, ki vlagajo v RRD (leta 2015 je s 13 % uvršcena na rep držav EU), nizki ravni ali odsotnosti digitalnih vešcin pri 40 % delovne sile ter nizkem deležu vlaganj v IKT v BDP (2015: 2 %), kar povecuje tveganje za še vecji zaostanek Slovenije. Manj kot 20 % podjetij je digitalno zrelih, okoli 40 % pa razvija digitalne potenciale36. Kot kljucni dejavniki za izboljšanje stanja so poudarjeni: ustrezno razumevanje digitalne preobrazbe37, kadri, hitrost eksperimentiranja novih rešitev in organizacijska struktura v podjetjih, ki bolj upošteva digitalizacijo v strategiji razvoja podjetja38. Spodbujanje sodelovanja med raziskovalno­razvojno sfero in poslovnim sektorjem vpliva na izboljšanje ucinkovitosti inovacijskega sistema šele na daljši rok. V obdobju 2009–2014 je Slovenija prek sofinanciranja z evropskimi in javnimi sredstvi podprla sodelovanje med poslovnim sektorjem in javnimi raziskovalnimi institucijami s ciljem povecanja dodane vrednosti in izboljšanja blaginje. Instrumenti so bili z javnimi sredstvi sofinancirani 3–4 leta (npr. kompetencni centri, centri odlicnosti, razvojni centri), kar ni omogocilo podpore izvedbi celotnega inovacijskega procesa od ideje do uvajanja novih proizvodov na trg, ki traja dlje casa. Po drugi strani se podpora usposabljanju mladih raziskovalcev izvaja že dolgo casa in daje dobre rezultate. Vendar obseg financiranja tega instrumenta od leta 2011 pada in zmanjšuje možnosti pridobivanja znanj na podrocjih bodocega tehnološkega in družbenega razvoja. Ukinjeno je bilo financiranje instrumenta mladi raziskovalec iz poslovnega sektorja, ki je omogocalo hitrejši prenos raziskovalnih dosežkov v poslovni sektor in vecjo usklajenost raziskav s potrebami podjetij. V okviru financne perspektive za obdobje 2014–2020 je crpanje sredstev strukturnih skladov za podporo raziskovalnih in inovacijskih aktivnosti pogojeno z umestitvijo projektov na prednostna podrocja Strategije pametne specializacije Slovenije39. Na njeni podlagi so bila leta 2016 vzpostavljena strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP) na devetih prednostnih podrocjih razvoja40, ki bi lahko v prihodnje prispevala h krepitvi inovacijske sposobnosti in ucinkovitosti inovacijskega sistema. SRIP-i so nov mehanizem dolgorocne podpore javno-zasebnim partnerstvom pri vzpostavljanju verig vrednosti in organiziranju celovite podpore raziskovalni in inovacijski dejavnosti za doseganje mednarodne konkurencnosti. 35 OECD STI Scoreboard, 2017. 36 Raziskava je bila opravljena na vzorcu 213 srednje velikih in velikih podjetij. 37 Ne gre samo za uvajanje novih tehnologij, pac pa predvsem za njihovo ucinkovito integracijo v vse poslovne procese. 38 Erjavec in dr., 2018. 39 Slovenska strategija pametne specializacije S4, 2015. 40 Pametna mesta in skupnosti, Pametne stavbe in dom z lesno verigo, Mreže za prehod v krožno gospodarstvo, Trajnostna pridelava hrane, Trajnostni turizem, Tovarne prihodnosti, Zdravje – medicina, Mobilnost in Razvoj materialov kot produktov. Zaradi vsesplošnega pomena je digitalizacija horizontalno integrirana v delovanje vseh SRIP-ov. 2 Ucenje za in skozi vse življenje V Sloveniji je ob dolgoletni visoki dostopnosti vkljucenost mladih v izobraževanje visoka, kar se kaže tudi v izobrazbeni strukturi prebivalstva z relativno visokim deležem srednje in terciarno izobraženih. V preteklih letih se je precej izboljšala tudi pismenost mladih (matematicna, bralna in naravoslovna), ki je v mednarodni primerjavi visoka. Ob tem pa se struktura vpisanih v izobraževanje le pocasi prilagaja spremembam na trgu dela, zato prihaja do dolocenih razhajanj med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili. Zagotavljanje zadostnega obsega ustrezno usposobljene delovne sile postaja zaradi demografskih sprememb (zmanjševanje števila mladih) in v zadnjih letih povecanega odseljevanja v tujino vse vecji izziv tudi v luci želenega prehoda v visoko produktivno gospodarstvo. Nekatera neskladja obstajajo tudi med znanjem in spretnostmi delovno aktivnih prebivalcev ter zahtevami dela, ki ga opravljajo. Poleg tega so besedilne, matematicne in digitalne spretnosti pri starejših in nizko izobraženih razmeroma slabe. Tu ima pomembno vlogo tudi vseživljenjsko ucenje, v katerega se za zdaj vkljucuje premajhen delež odraslih. 2.1 Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo (razvojni cilj 2) Vsebina cilja je spodbujanje kakovostnega in dostopnega ucenja za in skozi vse življenje za doseganje vecje konkurencnosti gospodarstva in družbene blaginje. Uresnicevanje cilja bo podprto s spodbujanjem vseživljenjskega ucenja pri vseh prebivalcih, spodbujanjem nizko izobraženih in drugih prikrajšanih skupin odraslih k vkljucitvi v izobraževanje, izboljšanjem funkcionalne pismenosti mladih in odraslih, zagotavljanjem ucinkovitosti in kakovosti izobraževanja, povezovanjem izobraževalnega sistema z gospodarstvom in spretnosti za izboljšanje zaposljivosti posameznika. Uresnicitev cilja je pomembna za zdravo in aktivno življenje, ki je v SRS obravnavano v razvojnem cilju 1, in za konkurencnost gospodarstva, ki je obravnavana v razvojnem cilju 6. Kazalniki uspešnosti SRS 2030 za razvojni cilj 2: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Vkljucenost v vseživljenjsko ucenje, v % 11,6 (2016) 10,8 (2016) Delež prebivalcev s terciarno izobrazbo, v % 30,7 (2016) 30,7 (2016) PISA rezultati, uvrstitev Uvrstitev v zgornjo cetrtino držav EU (2015) Ciljna vrednost za 2030 19 35 Ohraniti uvrstitev v zgornjo cetrtino držav EU Vkljucenost v izobraževanje in izobrazbena struktura prebivalstva sta v Sloveniji relativno visoka, kljub temu je med ponudbo in povpraševanjem po kadrih doloceno razhajanje. Vkljucenost mladih v srednješolsko in terciarno izobraževanje je že vec let višja od povprecja EU. Prav tako je delež mladih (20–24 let) z vsaj srednješolsko izobrazbo, ki naj bi posamezniku omogocila uspešno delovanje v družbi, že vrsto let z okoli 90 % višji kot v EU. Ob prehajanju mlajših, bolje izobraženih starostnih skupin v višje starostne skupine se povecuje tudi delež odraslih (25–64 let) z vsaj srednješolsko izobrazbo, ki je leta 2017 znašal 87,3 % (EU: 76,9 %). Z dolgoletno visoko vkljucenostjo v terciarno izobraževanje se prav tako povecuje delež terciarno izobraženih, ki je enak kot v povprecju v EU (30,7 %). S tem se krepi cloveški kapital države, zaradi prepocasnega spreminjanja strukture vpisa in demografskih sprememb (zmanjševanje generacij mladih) pa Slovenija s tem ne zadosti v celoti potrebam poslovnega sektorja. Povpraševanje poslovnega sektorja je vecje od ponudbe zlasti pri kadrih s srednjo poklicno izobrazbo, s terciarno izobrazbo pa s podrocja sociale in zdravstva ter naravoslovja in tehnike. Ob demografskih spremembah (manjše število mladih) ter pricakovanih bodocih vecjih potrebah poslovnega sektorja in družbe pa se utegne v prihodnje povecati predvsem težava pri zagotavljanju dovolj velikega števila diplomantov. Možnosti za zagotavljanje zadostnega obsega terciarno izobraženih omejuje tudi premajhna ucinkovitost študija, ki se kaže v nizki prehodnosti študentov iz prvega v drugi letnik ter v nizkem razmerju med številom diplomantov in vpisanih. Razpoložljivost ustrezno izobražene delovne sile zmanjšujejo tudi neto odselitve in dnevne migracije slovenskih državljanov v tujino. in matematicne pismenosti mladih, ki je posredni pokazatelj kakovosti izobraževanja, so bili po podatkih raziskave PISA v preteklosti razmeroma slabi. Po zadnji raziskavi iz leta 2015 pa so se precej izboljšali in bili pri bralni, matematicni in naravoslovni pismenosti boljši od povprecja EU (gl. kazalnik 2.3). Z vidika vkljucevanja v družbo in delo pa je težava lahko slaba pismenost mladih z nižjim socio-ekonomskim statusom (podatki raziskave PIRLS41 in PISA). Pokazatelj kakovosti izobraževanja (formalnega in neformalnega) so tudi besedilne, matematicne in digitalne spretnosti odraslih, ki so nizke zlasti pri manj izobraženih in starejših. Po podatkih The Global Competitiveness Report 2017–2018 se Slovenija po kakovosti izobraževanja na lestvici držav EU že vec let uvršca okoli sredine. Obstajajo tudi nekatera neskladja med znanjem in spretnostmi delovno aktivnih prebivalcev ter zahtevami dela, ki ga opravljajo. Med delovno aktivnimi prebivalci jih ima dobra cetrtina neustrezno raven izobrazbe glede na delovna mesta, ki jih zasedajo. Delež prenizko izobraženih se sicer zmanjšuje, vendar pa se povecuje delež tistih, ki imajo glede na zahteve delovnega mesta previsoko izobrazbo. Poleg tega zaposlenim manjkajo nekatera znanja in spretnosti, kot so socialne in verbalne spretnosti, sposobnost logicnega sklepanja in vešcine, ki so povezane z nacinom dela, na primer sodelovanje, prilagodljivost, vestnost, samostojnost42. Neskladja v znanju in spretnostih so prisotna tudi pri mladih, ki prehajajo iz šolanja v zaposlitev. Delež mladih (25–34 let) s srednješolsko izobrazbo, ki so zaposleni v poklicih, za katere imajo prenizko ali previsoko raven izobrazbe, 41 Kazalniki kakovosti izobraževanja kažejo v zadnjih Mednarodna raziskava bralne pismenosti, ki se izvaja med ucenci cetrtega razreda osnovne šole. letih pozitivne premike. Rezultati na podrocju bralne 42 OECD Skills for jobs database, 2017. Slika 13: Vkljucenost odraslih prebivalcev (25–64 let) v vseživljenjsko ucenje, po izobrazbi (levo) in starosti (desno), 2016, v % Slovenija EU Slovenija EU V % 25 20 15 10 5 0 Srednješolska Vir: Eurostat Portal Page – Education and training, 2018. 45 40 35 30 V % zmanjšalo neskladja v znanju in spretnostih. Še vedno pa ni vzpostavljen sistem dolgorocnega spremljanja potreb po znanju in spretnostih, prav tako država nima strategije privabljanja ustreznih kadrov iz tujine. Vkljucenost odraslih (25–64 let) v vseživljenjsko ucenje je nekoliko nad evropskim povprecjem, vendar se ne povecuje. Prenizka je zlasti z vidika uspešnega delovanja posameznika v družbi in prilagajanja družbe globalnim trendom (digitalizacija, staranje prebivalstva ipd.). V primerjavi z EU izstopa predvsem podpovprecna vkljucenost nizko izobraženih in starejših v vseživljenjsko ucenje, ki se v zadnjih letih ne povecuje. Leta 2017 so se zaceli izvajati nekateri ukrepi44, ki naj bi spodbudili vseživljenjsko izobraževanje odraslih, pozitivno pa naj bi vplivalo tudi izvajanje Zakona o izobraževanju odraslih45, sprejetem leta 2018. Vkljucenost delovno aktivnih prebivalcev v vseživljenjsko ucenje v vecini dejavnosti 25 20 15 10 5 zasebnega sektorja zaostaja za dejavnostmi javnega LuksemburgMaltaDanskaEstonijaNizozemskaCeškaFinskaMadžarskaLitvaLatvijaPortugalskaNemcijaŠvedskaBelgijaHrvaškaRomunijaFrancijaEUSlovenijaSlovaškaItalijaPoljskaAvstrijaBolgarijaZdr. kraljestvoIrskaŠpanijaCiperGrcija sektorja, kar zavira izboljšanje konkurencnosti podjetij, podaljševanje delovne aktivnosti in zmanjšanje neskladij v znanju in spretnostih. Na premajhna vlaganja podjetij v izobraževanje zaposlenih opozarjajo tudi podatki WEF46, po katerih se Slovenija na lestvici držav EU uvršca na 17. mesto. Ti podatki kažejo tudi na nizko pripravljenost zaposlenih za ucenje. Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions, 2018; preracuni UMAR. se sicer zmanjšuje, a je leta 2016 znašal dobro cetrtino. Delež mladih s terciarno izobrazbo, ki so zaposleni v poklicih, za katere te izobrazbe ne potrebujejo, pa se povecuje. Neskladja v znanju in spretnostih so povezana s strukturo povpraševanja ob okrevanju trga dela, z demografskimi spremembami in preteklo strukturo vpisa v srednješolsko in terciarno izobraževanje, ki je bila premalo prilagojena potrebam trga dela (gl. kazalnika 2.4 in 2.5). V zadnjih letih se odzivnost izobraževanja na potrebe poslovnega sektorja povecuje43, kar bi lahko 43 Z ukrepi v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki obsegajo uvedbo vajeništva v šolskem letu 2017/2018, štipendije za deficitarne poklice in usposabljanje uciteljev v podjetjih. V terciarnem izobraževanju pa z ukrepom pridobivanja prakticnih izkušenj v podjetjih, prehodom s programske na institucionalno akreditacijo visokošolskih zavodov, sistemom spremljanja zaposljivosti diplomantov (v pripravi), v nacrtu je uvedba upoštevanja zaposljivosti diplomantov pri financiranju visokošolskih zavodov. 44 Program Sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja za dvig izobrazbene ravni in pridobivanje poklicnih kompetenc 2016–2018, ukrep Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (ASI). 45 Nov Zakon o izobraževanju odraslih naj bi z ureditvijo javne službe na podrocju izobraževanja odraslih in mreže izvajalcev javne službe prispeval k vzpostavitvi stabilnega in predvidljivega financnega okolja in s tem na vkljucenost odraslih v vseživljenjsko ucenje. 46 The Global Competitiveness Index, Historical dataset 2007–2017 (WEF), 2017. 2.2 Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete (razvojni cilj 4) Vsebina cilja je ohranjati in razvijati nacionalno kulturo in slovenski jezik kot dejavnika nacionalne identitete, prepoznavnosti države ter družbenega in gospodarskega napredka. Uresnicevanje cilja bo podprto s spodbujanjem udeležbe v kulturi, razvijanjem in ohranjanjem kulture ter kulturne dedišcine, krepitvijo sodelovanja med gospodarstvom in kulturo, spodbujanjem ustvarjalnosti in ustvarjalnih industrij. Poleg tega SRS 2030 kot pomemben dejavnik za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika ter dostopnost kulture navaja digitalizacijo, za povecanje prepoznavnosti države pa mednarodno kulturno sodelovanje. Kulturno udejstvovanje prispeva k razvoju funkcionalne pismenosti, ki je obravnavana v razvojnem cilju 2, in uresnicevanju zdravega in aktivnega življenja, ki je v SRS obravnavano v razvojnem cilju 1. Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 4: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Obisk kulturnih prireditev, število na prebivalca 6,0 (2016) ni podatka Delež kulturnih prireditev, izvedenih na gostovanjih v tujini, v % 2,7 (2016) ni podatka Odprto dostopni jezikovni viri in orodja, število 79 (2017) ni podatka Ciljna vrednost za 2030 8 3,5 153 Vplivi kulture in jezika na nacionalno identiteto, prepoznavnost države ter družbeni in gospodarski napredek so medsebojno prepleteni, zelo kompleksni in obicajno dolgorocni, kar omejuje možnosti za celovito vsakoletno spremljanje uresnicevanja tega razvojnega cilja SRS. Kultura in jezik prispevata k prepoznavanju naše samobitnosti in odprtosti družbe, razvoju ustvarjalnosti, inovativnosti in sodelovanju in sta tako pomembna dejavnika gospodarskega in regionalnega razvoja47. Kultura vkljucuje številne elemente, kot so jezik, obicaji in navade, tradicija, nacin komuniciranja ter nacin življenja, razmišljanja in obnašanja. To kaže na veliko kompleksnost in medsebojno prepletenost njenih vplivov, ki jih ni mogoce celovito oceniti zgolj z analizo posameznih statisticnih kazalnikov. Številni podatki, ki so na voljo s podrocja kulture, tako omogocajo predvsem analizo gibanj na posameznih segmentih kulture, ki jih analiziramo v nadaljevanju. Ponudba kulturne produkcije je dobra v vsej Sloveniji, nadpovprecno pa v okviru EU izstopa Ljubljana. Ponudba kulturnih prireditev je dobra, fizicna dostopnost kulturnih ustanov je primerljiva s povprecjem EU, Ljubljana pa se v mednarodni primerjavi evropskih mest uvršca visoko glede kulturnega utripa48. Ob tem pa je delež gostovanj prireditev v tujini nizek, kar je lahko posredni pokazatelj kakovosti kulturne produkcije. Na podrocju kulturne dedišcine možnost za spodbujanje ekonomskega potenciala predstavlja Evropsko leto kulturne dedišcine 201849. Stanje na podrocju likovne ustvarjalnosti pa bi se v prihodnje lahko izboljšalo z leta 47 Strategija razvoja Slovenije 2030, 2017. 48 Po kulturnem utripu se na lestvici 36. mest podobne velikosti v EU uvršca na cetrto mesto (The Cultural and Creative Cities Monitor, 2017). 49 Srakar, 2018. 2017 uvedenim umetniškim deležem za razstavljena likovna in intermedijska dela v novih ali obnovljenih javnih zgradbah50. Kakovostnejša domaca kulturna produkcija bi lahko spodbudila tudi vecji obisk iz tujine in s tem okrepila ekonomski pomen kulture. Gibanja na podrocju knjige in splošnih knjižnic so razmeroma neugodna. Število izdanih knjig in brošur se od leta 2012 zmanjšuje. Število izdanih naslovov slovenskega leposlovja, ki lahko prispeva k nacionalni kulturni zavesti, je v obdobju 2009–2016 nihalo, njegov delež med vsem izdanim leposlovjem pa je znašal dobro polovico. Povprecno število prodanih knjig na prebivalca se ne povecuje, ceprav je bilo v zadnjih letih sprejetih vec ukrepov za vecanje dostopnosti in prodaje (kakovostnih) knjig51. Na založniško dejavnost in prepoznavnost slovenskih avtorjev v tujini bi lahko ugodno vplival izbor Slovenije za castno clanico Mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu leta 2022, dogodek pa odpira tudi priložnosti za izkorišcanje kulturnoturisticnega potenciala. Vclanjenost prebivalcev v splošne knjižnice, ki imajo pomembno vlogo pri spodbujanju bralnih aktivnosti, se zmanjšuje, clani pa si v povprecju izposodijo vec knjižnicnega gradiva kot pred nekaj leti. Trend digitalizacije vpliva tudi na slovenski jezik in kulturno dedišcino. Digitalizacija omogoca dostopnost, ohranjanje in razvoj slovenskega jezika. V zvezi z 50 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresnicevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-G) iz leta 2017 je uvedel umetniški delež v javnih investicijskih projektih v višini 1 % oziroma 1,25 % (odvisno od velikosti investicije) za likovna in intermedijska dela v javni zgradbi – novi javni investiciji ali zgradbi. 51 Ti ukrepi so: uvedba enotne cene knjige, nacionalna kampanja Rastem s knjigo, vzpostavitev spletnega knjižnega portala Bližji knjigi in portal Revije. Povprecno število prodanih knjig na prebivalca je leta 2016 znašalo 2,8. Prve izdaje Ponatisi 20092010201120122013201420152016 Vir: NUK, 2017. omogocanjem dostopa do slovarskih informacij cim širšemu krogu uporabnikov je pomembna pridobitev portal Fran52, ki beleži hitro rast števila iskanj. Krepijo se tudi dejavnosti NUK, povezane s shranjevanjem spletnih mest zaradi trajnega ohranjanja slovenske kulturne dedišcine na svetovnem spletu. Pomembna dopolnitev klasicnim knjižnicam je digitalna knjižnica Slovenije (D-LIB.SI)53. Obseg digitalizacije knjižnicnega gradiva je bil leta 2016 manjši od nacrtovanega, število oddaljenih dostopov do portala pa med najvecjimi do zdaj. 52 Portal Fran združuje slovarje, slovenisticne jezikovne vire in portale, ki so nastali ali nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ter slovarje, ki so v okviru dela na tem inštitutu dobili digitalno obliko. Omogoca tudi iskanje po drugih izbranih slovenskih jezikovnih korpusih. 53 Digitalna knjižnica Slovenije je knjižnica na spletu, v njeni ponudbi so besedila, slike in multimedija. 3 Vkljucujoca, zdrava, varna in odgovorna družba Socialna vkljucenost, participacija v družbenem življenju in enakost med spoloma se v zadnjih letih izboljšujejo, kar kaže na razvoj v smeri vkljucujoce družbe. Ceprav so se materialni pogoji za življenje izboljšali vecini skupin prebivalstva (glede na starost, izobrazbo ipd.), izziv ostaja povecanje socialne vkljucenosti starejših, kjer je tveganje revšcine visoko predvsem pri ženskah. Z vidika dolgožive družbe je pomembno zlasti povecanje delovne aktivnosti in družbene participacije starejših. Za izboljšanje položaja mladih pa je ob vecji vkljucenosti na trg dela izziv predvsem zmanjšanje segmentacije na trgu dela, ki najbolj prizadene mlade in lahko vpliva tudi na njihove odlocitve o oblikovanju družine in iskanju zaposlitve v tujini. V prihodnje bodo na možnosti za zagotavljanje dostojnega življenja pomembno vplivale tudi demografske spremembe, ki vse bolj zmanjšujejo ponudbo delovne sile in s tem možnosti hitrejšega gospodarskega razvoja, zaradi rastocih javnih izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva, pa zahtevajo tudi prilagoditve sistemov socialne zašcite. Izboljšuje se tudi zdravstveno stanje prebivalstva, število pricakovanih let zdravega življenja pa je še relativno nizko. Napredek na tem podrocju je odvisen predvsem od uspešnosti zdravstvenega sistema na podrocju izboljšanja življenjskega sloga ter pri zmanjševanju neenakosti v zdravju in skrajšanju cakalnih vrst. 3.1 Dostojno življenje za vse Dostojno življenje za vse (razvojni cilj 3) Vsebina cilja je zagotavljanje dostojnega življenja za vse generacije. Za njegovo uresnicitev je treba zagotavljati primerno raven dohodka za dostojno življenje z zagotavljanjem možnosti za delovno aktivnost posameznika in ciljno usmerjenimi socialnimi transferji, ki zmanjšujejo tveganja socialne izkljucenosti, z oblikovanjem vzdržnih sistemov socialne zašcite, izboljševanjem kakovosti bivalnega okolja, krepitvijo sodelovanja in solidarnosti ter odpravljanjem vseh oblik diskriminacije. Demografske spremembe zahtevajo prilagajanje družbe in sistemov socialne zašcite. Uresnicevanje cilja dostojno življenje je povezano z uresnicevanjem razvojnih ciljev zdravo in aktivno življenje (razvojni cilj 1), konkurencen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor (razvojni cilj 6), vkljucujoc trg dela in kakovostna delovna mesta (razvojni cilj 7) ter trajnostno in ucinkovito upravljanje naravnih virov (razvojni cilj 9). Kazalniki uspešnosti SRS 2030 za razvojni cilj 3: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Stopnja tveganja socialne izkljucnosti, v % 18,4 (2016) 23,5 (2016) Neenakost porazdelitve dohodka, razmerje kvintilnih razredov (80/20) 3,6 (2016) 5,1 (2016) Izkušnje diskriminacije, v % 13 (2015) 21 (2015) Ciljna vrednost za 2030 < 16 < 3,5 < 10 3.1.1 Vpliv materialnih pogojev Stopnja tveganja socialne izkljucenosti se v zadnjih letih znižuje in je bila leta 2016 na podobni ravni kot pred krizo. Med tremi elementi socialne izkljucenosti sta bili leta 2016 glede na leto 2008 višji še stopnja tveganja revšcine in nizka delovna intenzivnost v gospodinjstvih, težka materialna prikrajšanost pa je bila nižja (gl. kazalnik 3.1). Znižanje tveganja socialne izkljucenosti v zadnjih dveh letih je povezano z izboljšanjem razmer na trgu dela ob ponovni gospodarski rasti, delnim sprošcanjem varcevalnih ukrepov na podrocju socialnih transferjev in ponovno uvedbo štipendiranja mladoletnih dijakov. Kljub zmanjšanju v zadnjih letih je bilo leta 2016 tveganju socialne izkljucenosti izpostavljenih 371 tisoc oseb, problematicno je predvsem relativno visoko tveganje revšcine za starejše ženske. Bruto prilagojen razpoložljiv dohodek in dejanska povecanja socialnih prejemkov (delovanje avtomaticnih stabilizatorjev) in dohodkov iz samozaposlitve, kar je povezano tudi s povecanjem števila samozaposlenih iz nuje in spodbujanjem samozaposlovanja brezposelnih v okviru programov aktivne politike zaposlovanja. Po letu 2013 pa se dohodki petine oseb z najnižjimi dohodki povecujejo hitreje kot v drugih dohodkovnih razredih, na kar po naši oceni vpliva predvsem rast zaposlenosti nizko Slika 16: Realna rast razpoložljivega dohodka na clana gospodinjstva v izbranih dohodkovnih razredih 1. decil mediana 10. decil 115 110 105 individualna potrošnja v zadnjih letih ponovno narašcata. To je povezano z izboljševanjem razmer na trgu dela kot posledica krepitve gospodarske aktivnosti. Gospodarska kriza je dohodke gospodinjstev bolj znižala v nižjih kot pa v višjih dohodkovnih razredih, v obdobju gospodarske rasti (po letu 2013) pa se dohodki v nižjih dohodkovnih razredih povecujejo hitreje kot v višjih. To je po naši oceni povezano z dejstvom, da je kriza nadpovprecno prizadela dejavnosti, ki zaposlujejo nizko izobraženo delovno silo. Med letoma 2008 in 2013 se je tako delež dohodka prvega kvintilnega razreda zmanjšal, predvsem zaradi zmanjšanja dohodkov iz zaposlitve, saj je kriza najbolj zmanjšala delovno aktivnost nizko izobraženih in zacasno zaposlenih (nizke place). V prvem kvintilu je posledicno prišlo do indeks 2008=100 100 95 90 85 80 Vir: SI-STAT podatkovni portal, 2018; preracuni UMAR. Opomba: Podatki za posamezno leto se nanašajo na dohodke preteklega leta. Tabela 2: Deleži posameznih vrst dohodkov v I., III. in V. kvintilnem razredu v razpoložljivem dohodku, Slovenija V % 2008 2016 Prvi kvintilni razred Tretji kvintilni razred Peti kvintilni razred Prvi kvintilni razred Tretji kvintilni razred Peti kvintilni razred Dohodek iz zaposlitve 5,6 18,8 37,9 4,8 19,1 38,2 Dohodek iz samozaposlitve 11,8 14,8 40,7 15,0 15,6 33,8 Pokojnine z dodatki 16,8 18,6 25,6 14,3 18,9 26,5 Družinski prejemki 21,4 18,9 16,6 24,7 21,7 12,3 Socialni prejemki 25,5 19,7 14,8 28,0 18,6 16,0 Drugi dohodki 8,9 19,7 35,1 5,6 12,7 58,0 Ekvivalentni razpoložljivi dohodek 10,0 18,6 33,5 9,5 18,7 34,0 Vir: SURS. SILC. Opomba: Drugi dohodki so npr. dohodek iz kapitala, razlika med prejetimi in danimi transferji med gospodinjstvi, dohodki otrok, davek na premoženje, razlika med doplacili in vracili dohodnine izobraženih, torej tistih, ki so v krizi najpogosteje ostali brez zaposlitve. Posledicno tudi potrošnja gospodinjstev z nižjimi dohodki narašca hitreje kot gospodinjstev z višjimi dohodki. Bruto prilagojeni razpoložljivi dohodek na prebivalca je leta 2015 (zadnji razpoložljiv podatek) znašal 78,2 % povprecja EU, njegov zaostanek za evropskim povprecjem je bil vecji kot pred desetimi leti. Podobno velja tudi za dejansko individualno potrošnjo na prebivalca (v standardih kupne moci), ki je leta 2016 dosegala 78,4 %. Po obeh kazalnikih pa se je zaostanek za povprecjem EU od zacetka krize povecal manj kot po BDP na prebivalca (gl. kazalnik 1.1). Dohodkovne neenakosti so v Sloveniji zelo nizke, premoženjske pa skoraj na ravni evrskega obmocja. Dohodkovne neenakosti so se v zadnjih petnajstih letih nekoliko povecale, vendar so med najnižjimi v EU, na kar mocno vpliva visoka progresivnost obdavcitve dohodkov (gl. kazalnik 3.2). Po podatkih ankete ECB se je Slovenija leta 2014 po porazdelitvi bruto premoženja uvršcala rahlo pod povprecje evrskega obmocja. Podobno sliko kaže tudi delež bruto premoženja najbogatejših 20 % gospodinjstev, ki znaša 62,3 % (v evrskem obmocju 65,0 %). Najrevnejša petina gospodinjstev pa razpolaga z 0,5 % premoženja. Dostopnost do zdravstvenih storitev, ki vpliva na kakovost življenja, zmanjšuje narašcajoce cakalne dobe. Za sistem financiranja zdravstva v Sloveniji so znacilna relativno nizka neposredna placila (gl. kazalnik 3.20)54, ki so pri nas bistveno pod povprecjem EU, zato se tudi gospodinjstva z najnižjimi dohodki ne spopadajo z ogrožajoce visokimi izdatki za zdravje55. Vendar pa so se razlike v potrošnji za zdravje v zadnjem desetletju v Sloveniji mocno povecale, zlasti med krizo in v obdobju od 2012 do 2015, ko so hitro narašcale cakalne dobe. Slednje lahko vodi tudi do neenakosti v zdravju, ker si samoplacniške storitve lahko placajo predvsem tisti z 54 Po priporocilih SZO so neposredni izdatki iz žepa še sprejemljivi, dokler ne dosegajo deleža okoli 15 % izdatkov za zdravje, v Sloveniji so leta 2016 znašali 12,6 %. 55 Ministrstvo za zdravje, WHO, Evropski observatorij za zdravstvene sisteme, 2015. višjimi dohodki56. Veliko težavo cakalnih dob potrjuje tudi kazalnik nezadovoljenih potreb po zdravljenju, teh je v povezavi s financnimi razlogi v Sloveniji relativno malo, zelo visoke pa so zaradi cakalnih dob57. V letih 2016 in 2017 so bili zato sprejeti ukrepi za obvladovanje cakalnih dob58. Zagotavljanje storitev dolgotrajne oskrbe postaja vse vecji izziv. Število prejemnikov dolgotrajne oskrbe se že vrsto let povecuje in je v letu 2015 presegalo 61 tisoc oseb. Nekaj vec kot tretjina je bilo prejemnikov oskrbe v zdravstvenih ustanovah, preostali so bili prejemniki oskrbe na domu59. Po vkljucenosti celotne populacije v dolgotrajno oskrbo Slovenija presega povprecje 23 držav OECD60, povecuje pa se zaostanek po vkljucenosti populacije nad 65 let (2015: SI: 11,6 %; OECD 18: 13,0 %). Najmanj razvito je podrocje oskrbe na domu, kjer imamo tudi najvecji zaostanek po deležu vkljucenih v starosti nad 65 let61. Neustrezno urejena dolgotrajna oskrba povecuje breme družin in pritiske na korišcenje zdravstvenih storitev ter kaže na potrebo po cimprejšnji sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe. 56 Zver, E. in Srakar, A., 2018. 57 Po anketi EHIS je bilo v letu 2014 v celotni populaciji zaradi cakalnih dob kar 19,6 % nezadovoljenih potreb, kar je približno ustrezalo tudi razpložljivim podatkom o številu vseh cakajocih. V letu 2017 je vlada sprejela posebni program skrajševanja cakalnih dob, ki se nadaljuje tudi v letu 2018. Število vseh cakajocih se je od 1. 1. 2017 do 1. 1. 2018 povecalo za 1,6 % (od 229.814 na 233.475), v tem nad dopustno mejo s 40.648 na 58.887 cakajocih (Nacionalni inštitut za varovanje zdravja, 2018). 58 Za izboljšanje dostopnosti na nekaterih programih je vlada v letu 2016 namenila dodatna namenska sredstva v okviru Enkratnega dodatnega programa (7,9 mio. EUR); v letih 2017 in 2018 pa poleg tega poteka tudi Posebni vladni projekt za skrajševanje cakalnih dob ter povecanje kakovosti zdravstvene obravnave. 59 Te osebe prejemajo storitve v domacem okolju (21.600) ali samo denarne prejemnke (16.600). Dejansko število prejemnikov denarnih dodakov je sicer bistveno vecje (vec kot 41.000), toda pri koncnem številu prejemnikov se upošteva pravilo dvojnega štetja: prejemnik, ki prejema hkrati storitev in denarni dodatek, se šteje samo pri eni storitvi. 60 Leta 2015 je v Sloveniji znašal 3,0 % (OECD: 2,5 %) (OECD Stat, 2018). Za Slovenijo je k prejemnikom dolgotrajne oskrbe prišteta tudi ocena patronažnega varstva (vec v Nagode et al., 2014). 61 Delež prejemnikov oskrbe na domu v starosti 65 let in vec je v 2015 znašal 58,8 % (OECD16: 66,8 %) (Heath at a glance, 2017). Dohodkovni položaj posameznika v vseh starostnih obdobjih tudi v Sloveniji vpliva na dostopnost do izobraževanja, ki je sicer relativno dobra. Vkljucenost otrok v predšolsko varstvo in vzgojo je v Sloveniji višja kot v povprecju EU, kar prispeva k visoki zaposlenosti žensk za polni delovni cas. Ceprav je vkljucenost otrok iz nižjih dohodkovnih razredov manjša kot v višjih, pa je razlika pri nas manjša kot v povprecju EU, kar kaže na relativno dobro dostopnost. Podobno velja tudi za vkljucenost otrok v podaljšano bivanje in/ali druge oblike organiziranega varstva. Najnižji dohodkovni razred ima vec težav pri placevanju stroškov otroškega varstva kot v povprecju EU62. Ucenci in dijaki iz družin z nižjim socio-ekonomskim položajem dosegajo v šoli slabše rezultate pri branju, matematiki in naravoslovju (gl. kazalnik 2.3) in so pogosteje vpisani v poklicno izobraževanje, kar zmanjšuje možnosti za njihovo socialno mobilnost. Vkljucenost nizko izobraženih (nižji dohodki) v vseživljenjsko ucenje je precej nižja od vkljucenosti oseb s terciarno izobrazbo oziroma višjimi dohodki, kar dodatno omejuje njihovo zaposljivost. Kulturno udejstvovanje posameznika in njegova telesna aktivnost sta precej povezana z dohodkovnim položajem. Osebe z najnižjimi dohodki najredkeje obiskujejo kulturne prireditve in se najmanj ukvarjajo z ljubiteljskimi kulturnimi dejavnostmi. Manj se ukvarjajo tudi s športom ali telesno vadbo, ki vpliva na splošno pocutje in zdravstveno stanje posameznika63, razlika med najnižjim in najvišjim dohodkovnim razredom je v Sloveniji vecja kot v povprecju EU, med letoma 2012 in 2016 pa se ni bistveno zmanjšala. Na dostojno življenje lahko vpliva tudi izpostavljenost razlicnim oblikam diskriminacije, ki je v Sloveniji relativno nizka. Diskriminacija pomeni kršenje pravice do enakega obravnavanja na podrocjih, kot so zaposlovanje, izobraževanje, dostop do dobrin ipd. doloceni osebi ali skupini zaradi narodnostne pripadnosti, rase, barve kože, spola, spolne usmerjenosti, vere, starosti, invalidnosti, nad ženskami, ki je, po podatkih vseevropske raziskave o nasilju nad ženskami, v Sloveniji pod povprecjem EU. 3.2.2 Vpliv demografskih sprememb V prihodnje bodo na možnosti za zagotavljanje dostojnega življenja pomembno vplivale demografske spremembe, ki so v Sloveniji zelo intenzivne. Pricakovano trajanje življenja se podaljšuje, delež starejših narašca, število rojstev stagnira, število neto priselitev pa je razmeroma majhno. Po letu 2011 se tako število prebivalcev, ki spadajo v najbolj aktivno skupino prebivalstva (20–64 let), zmanjšuje65. V prihodnjih letih se bo intenzivnost demografskih sprememb še okrepila. Zadnje projekcije prebivalstva iz leta 2015 za Slovenijo napovedujejo, da se bo koeficient starostne odvisnosti prebivalstva do leta 2030 povecal za 20 o. t. in znašal 79,6, kar pomeni, da bo od 100 prebivalcev v starosti 20–64 let odvisnih okoli 80 otrok, mladih in starejših. Demografske spremembe zmanjšujejo ponudbo delovne sile, kar lahko v prihodnosti postane omejitveni dejavnik za gospodarski razvoj. Ob narašcanju povpraševanja po delovni sili se delodajalci v zadnjih letih že vse pogosteje srecujejo s težavami pri iskanju ustrezne delovne sile, te pa se bodo v prihodnjih letih še povecevale. Ob ohranjanju skromnih migracij Delovno sposobno prebivalstvo Delovno aktivno prebivalstvo Aktivno prebivalstvo (del. akt + brezposelni) 1.400 1.300 1.200 izobrazbe, družbenega položaja in drugih osebnih okolišcin. Dolgotrajna izpostavljenost razlicnim oblikam diskriminacije ima negativne ucinke na diskriminirano osebe ali skupino, saj lahko vodi do njihove socialne izkljucenosti, negativne ucinke pa ima tudi na ekonomskem podrocju64. Delež ljudi, ki je Število, v tisoc 1.100 1.000 Slika 17: Scenariji gibanja delovno sposobnega, aktivnega in delovno aktivnega prebivalstva Aktiv no preb ivalstvo* Brez neto migr acij Delov no aktivn o prebi valstvo 2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 doživel eno izmed oblik diskriminacije, se je v Sloveniji 900 obdobju 2008–2015 znižal in je nižji kot v drugih državah (gl. kazalnik 3.3). Vendar pa se je v obdobju 800 2012–2015 povecala diskriminacija zaradi starosti (nad 55 let), kar je z vidika pricakovanih prihodnjih trendov 700 zaradi staranja prebivalstva skrb vzbujajoce. Kot skrajno obliko diskriminacije lahko obravnavamo tudi nasilje 62 V Sloveniji (2016) ima velike težave pri placevanju teh stroškov 17 % gospodinjstev in stroškov formalnega izobraževanja (ucbeniki, knjige, šolske potrebšcine ipd.) v prvem kvartilnem razredu (EU: 11 %) in 7 % gospodinjstev v cetrtem kvartilnem razredu (EU: 3 %). 63 S športnimi aktivnostmi ali telesno vadbo se ukvarja 36 % oseb v prvem kvartilu in 59 % oseb v cetrtem kvartilu. 64 Kogovšek, N. in Petkovic,B., 2007. Vir: Eurostat – ESSPOP2015; preracuni UMAR. Opomba: *Simulacija izhaja iz projekcije prebivalstva ESSPOP2015. Za simulacijo gibanja aktivnega prebivalstva pa se predpostavlja naslednje: i) nadaljevanje trenda narašcanja deleža visoko izobraženih, ii) izenacitev (nižje) stopnje aktivnosti žensk s (višjo) stopnjo aktivnosti moških do leta 2030 in iii) povecanje stopnje aktivnosti starejših za 20 o. t. do leta 2030. Za podrobnejši opis metodologije gl. Peschner in Fotakis (2013, 2015). 65 Leta 2016 jih je bilo za skoraj 40 tisoc manj kot leta 2011. Tabela 3: Dolgorocne projekcije javnih izdatkov, povezanih s staranjem Delež v BDP, v % Sprememba v o. t. BDP 2016–2070 2016 2020 2030 2040 2050 2060 2070 Slovenija EU EUs Referencni scenarij AWG1 Skupaj 21,9 22,1 23,9 26,6 28,8 28,8 28,3 6,3 1,7 2,1 Pokojnine 10,9 11,0 12,0 14,2 15,6 15,2 14,9 3,9 –0,2 0,2 Zdravstvo* 5,6 5,8 6,3 6,7 6,8 6,8 6,7 1,0 0,9 0,9 Dolgotrajna oskrba** 0,9 1,0 1,1 1,4 1,7 1,8 1,8 0,9 1,2 1,1 Izobraževanje 4,0 4,0 4,2 4,1 4,5 4,7 4,6 0,6 0,0 –0,1 Nadomestila brezposelnim 0,4 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 –0,1 –0,2 –0,2 Tvegani scenarij AWG Zdravstvo 5,6 6,0 6,7 7,3 7,6 7,7 7,6 2,0 1,6 1,8 Dolgotrajna oskrba 0,9 1,0 1,4 2,1 2,9 3,7 4,4 3,5 2,7 3,1 Vir: The 2018 Ageing Report: Economic and budgetary projections for the EU Member States (EK), Delovna verzija, marec 2018. Opombe: 1 Referencni scenarij pri izdatkih za zdravstvo upošteva predvsem ucinke staranja, predpostavko, da polovico dodatnih let življenja preživimo zdravi, in prek predpostavke o relativno nižji dohodkovni elasticnosti povpraševanja po zdravstvenih storitvah (1,1, ki se znižuje proti 1,0 do konca obdobja) le v manjši meri tudi ucinek tehnološkega napredka. 2 Tvegani scenarij pri izdatkih za zdravstvo upošteva poleg ucinka staranja in predpostavke, da polovico dodatnih let življenja preživimo zdravi, še dohodkovno elasticnost v višini 1,4 (znižuje se proti 1,0 do konca obdobja) in s tem v vecji meri pritisk tehnološkega napredka. Pri izdatkih za dolgotrajno oskrbo je poleg demografskih sprememb upoštevana predpostavka o konvergenci v stroških in pokritosti s storitvami dolgotrajne oskrbe do povprecja EU v letu 2070. EU – tehtano povprecje; EUs – navadno aritmeticno povprecje; *Javni izdatki za zdravstvo po metodologiji SHA, vendar brez izdatkov za dolgotrajno zdravstveno oskrbo in vkljucno z izdatki za investicije po metodologiji COFOG. ** Celotni javni izdatki za dolgotrajno oskrbo po metodologiji SHA (brez izdatkov za invalidnine, ki so bile vkljucene v prejšnjih projekcijah AWG). namrec tudi vecja delovna aktivnost mladih in starejših ne bo zadostovala za pokritje vseh potreb po delovni sili. Zmanjševanje števila prebivalstva v starosti 20–64 let bi tako lahko ob nespremenjenih politikah trga dela in upokojitvenih pogojih v prihodnjih desetih letih postalo omejitveni dejavnik za rast in razvoj gospodarstva. Simulacije predpostavk demografskih gibanj kažejo, da bi se – brez neto priseljevanja tuje delovne sile – število delovno sposobnih, ki ga danes opredeljujemo s starostno skupino 20–64 let, zmanjšalo celo, ce bi delovno sposobne prebivalce opredelili kot starostno skupino 20–85 let. Staranje prebivalstva ob nespremenjenih politikah in sistemih vodi do težav pri zagotavljanju stabilnega financiranja izdatkov socialne zašcite. Projekcije izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva iz februarja 2018, ki jih pripravlja Evropska komisija v sodelovanju s clanicami, kažejo za vecino držav EU še vecje povecanje izdatkov, povezanih s staranjem do leta 2060 v primerjavi s projekcijami iz leta 2015. Za Slovenijo je slika podobna kot v letu 2015, in sicer izstopa po zelo visokem povecanju celotnih izdatkov, povezanih s staranjem – do leta 2060 za 6,9 o. t. BDP in do leta 2070 za 6,3 o. t. Dolgorocne projekcije tako ponovno opozarjajo, da je ob predpostavki nespremenjenih politik že samo ucinek staranja na javnofinancne izdatke zelo mocan in bistveno vecji kot v povprecju v EU. Slovenija med državami EU najbolj izstopa po napovedanem visokem povecanju izdatkov za pokojnine, povprecje EU pa presegamo tudi po rasti izdatkov za zdravstvo, izobraževanje in brezposelnost. Razlog so sedanji sistemi in politike ter demografska slika Slovenije, saj se bodo približno do leta 2050 upokojevale številcnejše generacije, ki bodo ob podaljševanju trajanja življenja tudi dlje casa preživele bodo na trg dela vstopale manj številcne generacije, kar bo zelo poslabšalo razmerje med številom upokojencev in zavarovancev, ki se poslabšuje že od leta 2012. Še vecji pritisk na dolgorocno vzdržnost javnih financ bi pomenila potencialno še višja rast javnih izdatkov za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo ob dodatnem upoštevanju zaradi nedemografskih dejavnikov (tvegani scenarij). Rast izdatkov za pokojnine je bila v zadnjih letih zmerna, izziva pa sta zagotavljanje vzdržnosti financiranja sistema in zagotavljanje dostojnih pokojnin. Nov pokojninski zakon (ZPIZ-2), ki je zacel veljati leta 2013, je zacasno upocasnil narašcanje števila starostnih upokojencev66, zmanjšuje pa se število drugih vrst upokojencev. Poleg tega je k umirjeni rasti izdatkov v zadnjih letih prispevala zamrznitev rednega zakonskega usklajevanja pokojnin. Kljub nekajletni umirjeni rasti ostaja transfer iz državnega proracuna v blagajno ZPIZ še vedno visok67, kar kaže na kratkorocne težave pri financiranju pokojnin. Dolgorocne projekcije pokojninskih izdatkov pa kažejo, da se bodo izdatki za pokojnine glede na BDP cez nekaj let spet zaceli povecevati, saj bo hitreje narašcalo število starejših od 65 let, hkrati pa se bo hitro slabšalo razmerje med številom delovno aktivnih in upokojenih. Zato je nujno treba informirati prebivalce Slovenije o posledicah staranja, pravicah iz obveznega zavarovanja in spodbuditi zasebna 66 Ocenjujemo, da se je rast števila upokojencev upocasnila zaradi ucinka (sprejemanja) reforme, ko se je pred sprejetjem ZPIZ-2 in v letu po njem njihovo število precej povecalo. V prihodnjih letih bi se ta ucinek upocasnjene rasti postopno zmanjševal, saj bodo v pokoj zaceli odhajati tisti, ki so se jim z novim zakonom zaostrili pogoji in so morali upokojitev odložiti. Zato lahko tudi pricakujemo, da se bo upokojitvena starost novih upokojencev postopno povecevala. 67 Transfer iz državnega proracuna v pokojninsko blagajno je leta 2017 v upokojitvi (ob sedanjih upokojitvenih pogojih). Hkrati znašal 1.163 mio. EUR. varcevanja za starost. V prihodnosti bo cedalje vecja težava zagotavljanje dostojne ravni pokojnin. Ceprav ni enotne definicije dostojne pokojnine, strokovnjaki OECD ocenjujejo, da je primerna višina dohodka pokojnina v višini okoli 70 % dohodka, ki ga je posameznik prejemal v casu pred upokojitvijo68, ob upoštevanju minimalnih pravic posameznikov z nizkimi dohodki. V Sloveniji pa to razmerje za posameznika s povprecno placo in dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe znaša 58,8 % za moške in 65,4 % za ženske. 68 Antolin, P., 2011. 3.2 Vkljucujoc trg dela in kakovostna delovna mesta Vkljucujoc trg dela in kakovostna delovna mesta (razvojni cilj 7) Vsebina cilja je oblikovanje vkljucujocega trga dela, ki bo zagotavljal kakovostna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo (gl. tudi cilj 6). Z uveljavljanjem koncepta vzdržnega delovnega življenja in prilagajanjem delovnih mest demografskim spremembam se bo lahko povecala delovna aktivnost starejših delavcev in izboljšalo njihovo zdravje. Izboljševanje sistema varne prožnosti in spodbujanje zaposlovanja obeh spolov v spolno netipicnih poklicih pa bo prispevalo k vecji participaciji podpovprecno zastopanih skupin na trgu dela. Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 7: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Stopnja delovne aktivnosti (20–64 let), v % 70,1 (2016) 71,1 (2016) Stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih oseb, v % 6,1 (2016) 9,6 (2016) Ciljna vrednost za 2030 > 75 < 5 Po zaostritvi v krizi se razmere na trgu dela v zadnjih letih izboljšujejo, a nekatere skupine ostajajo skromno zastopane na trgu dela. Na mocan obrat na trgu dela je vplivalo pospešeno okrevanje gospodarske aktivnosti z ustvarjanjem novih delovnih mest, zlasti v dejavnostih z relativno visoko dodano vrednostjo. Od 2013 se po vecletni stagnaciji povecuje tudi vkljucevanje69 na trg dela. Nanj so se ob boljših zaposlitvenih možnostih ponovno zaceli vkljucevati tisti, ki jih je dolgotrajno nizko povpraševanje po delu odvrnilo od iskanja zaposlitve70. Na izboljšanje razmer kaže tudi stopnja delovne aktivnosti, ki je v drugem cetrtletju 2017 prvic po krizi presegla povprecje EU (gl. kazalnik 3.10). Kljub izboljšanju razmer pa izziv ostaja vkljucevanje podpovprecno zastopanih skupin prebivalstva na trg dela, tj. starih in nizko izobraženih. Perec problem ostaja tudi dolgotrajna brezposelnost, saj je vsaka druga brezposelna oseba v brezposelnosti vec kot leto dni. Participacija mlajših in starejših na trgu dela se je v zadnjih letih povecala, na kar poleg vecje gospodarske aktivnosti vplivajo tudi demografska gibanja in ukrepi. Zlasti mladi so bili tisti, ki jih je kriza nadpovprecno prizadela71, na kar je poleg splošno nizkega povpraševanja po delu vplivala njihova velika izpostavljenost zacasnim oblikam zaposlitve (delo za dolocen cas in študentsko delo72). Od leta 2013 se 69 Stopnja participacije (oziroma stopnja aktivnosti) v starostni skupini 20–64 let, ki izraža delež delovno aktivnih in brezposelnih v prebivalstvu, se je od drugega cetrtletja 2013 do drugega cetrtletja 2017 povišala za 3,5 o. t. na 78,4 %. 70 Po raziskavi Aktivno in neaktivno prebivalstvo (ADS) so to neaktivne osebe, ki so sicer pripravljene sprejeti delo, vendar dela ne išcejo. Njihovo število se je v prvih treh cetrtletjih lani v primerjavi z enakim obdobjem 2013 zmanjšalo za tretjino. 71 V obdobju 2008–2013 se je njihova stopnja delovne aktivnosti najbolj znižala, stopnja brezposelnosti pa najbolj povišala. 72 Obseg študentskega dela se je v obdobju 2008–2013 zmanjšal za 35,7 %. Na to bi lahko poleg manjšega povpraševanja po delu vplivalo tudi povišanje koncesijske dajatve sredi leta 2012 in omejevanje študentskega dela v dejavnostih javnih storitev. Do drugega cetrtletja 2017 pa se je obseg študentskega dela povecal in bil glede na enako delovna aktivnost mladih povecuje, kar povezujemo z vecjim povpraševanjem po študentskem delu, nekoliko vecjo usmerjenostjo aktivne politike zaposlovanja na mlade in demografskimi gibanji73. Mladi so sicer v Sloveniji nadpovprecno vkljuceni v srednješolsko in terciarno izobraževanje (gl. poglavje 2.1), posledicno je delež tistih, ki niso niti zaposleni niti niso vkljuceni v izobraževanje, relativno nizek (gl. kazalnik 3.13). Tudi stopnja delovne aktivnosti starejših (55–64) se po letu 2013 hitro povecuje, na kar vplivajo demografska gibanja in leta 2013 sprejeta pokojninska reforma, ki postopno povecuje zahtevano upokojitveno starost. Kljub narašcanju pa delovna aktivnost starejših ostaja med najnižjimi v EU, kar je v veliki meri posledica relativno zgodnjega upokojevanja, ki zmanjšuje dolgorocno vzdržnost pokojninskega sistema. Kljub nekaterim ukrepom segmentacija trga dela ostaja težava. Za segmetiran trg dela je znacilen razkorak med delavci v rednih, zašcitenih, bolje placanih delovnih mestih in med prekarnimi74 oziroma netipicnimi, manj varovanimi, slabše placanimi oblikami dela75, z manjšo možnostjo prehoda v varnejšo obliko zaposlitve. Posledice visoke segmentiranosti so lahko povecane neenakosti med delavci, povecana volatilnost zaposlovanja in odpušcanja, zmanjšane spodbude za vlaganje v delavce s strani podjetij in zmanjšana motivacija za opravljanje cetrtletje 2013 vecji za 39,1 %. 73 Demografska gibanja se kažejo prek zmanjševanja števila mladih (15– 24 let) po podatkih ADS za 15,5 tisoc (7,1 %) v obdobju od drugega cetrtletja 2013 do enakega cetrtletja v 2017. To poleg povecanja števila mladih delovno aktivnih (za 13,7 tisoc oziroma 24,2 % v enakem obdobju) zvišuje njihovo stopnjo delovne aktivnosti (za 8,7 o. t. na 34,4 %). 74 Pojem prekarnih zaposlitev sicer ni poenoten, a ga Eurostat in Evropska komisija opredeljujeta kot zaposlitve z nizkimi placami (nižje kot dve tretjini mediane urnega placila) in ki hkrati niso zaposlitve za nedolocen cas s polnim delovnim casom. 75 Analiza EK (2017) je za Slovenijo pokazala, da tudi po izlocitvi nekaterih dejavnikov, kot so starost, izobrazba, dejavnost in poklic, zaposleni v zacasnih oblikah dela prejmejo za okoli 10 % nižjo placo kot zaposleni v rednih oblikah dela. dela. Segmentiran trg dela pa je tudi dovzeten za negativne šoke76. Na pogostost uporabe zacasnih zaposlitve med drugim vplivajo možnost uporabe takšnih zaposlitev, togost predpisov o odpušcanju in negotovost povpraševanja. Ceprav so bile v 2013 sprejete zakonske spremembe, ki so povecale verjetnost zaposlovanja za nedolocen cas77, ostaja delež zacasnih zaposlitev še naprej visok in nad povprecjem EU, še posebej med mladimi, pri katerih je najvišji v EU. Na to pomembno vpliva obstoj študentskega dela, ki je najbolj fleksibilna oblika dela v Sloveniji. Precej nad povprecjem EU je tudi delež prekarnih zaposlitev (gl. kazalnik 3.14). Prekarni položaj mladih skupaj z neugodnimi razmerami na podrocju stanovanjske politike lahko vpliva na odlocitve mladih o emigraciji78 in tudi na odlocitve o oblikovanju družine. Zaposlitvene možnosti dolgotrajno brezposelnih se povecujejo, stopnja dolgotrajne brezposelnosti pa se je znižala na raven povprecja EU. Osebe, ki so brezposelne dlje casa, tvegajo izgubo ter zastarelost znanja in vešcin, kar zmanjšuje njihove možnosti za zaposlitev. To lahko pripelje do morebitnega prehoda v neaktivnost, kar je tudi z vidika demografskih izzivov Slovenije neugodno. Dolgotrajna brezposelnost je zaradi dlje casa trajajocega skromnega povpraševanja po delu narašcala v obdobju 2009–2014. Ob zacetku okrevanja gospodarske aktivnosti se je položaj sprva izboljšal samo za brezposelne s krajšim trajanjem brezposelnosti, 76 Lepage-Sauicier, 2013. 77 Vodopivec in drugi (2016) na primer ugotavljajo, da se je takoj po reformi verjetnost prehoda iz zaposlitve za dolocen cas v zaposlitev za nedolocen cas pri istem delodajalcu za moške do 30 let z nizko izobrazbo povecala za 28,2 %. 78 Mladi prekarni in emigracija v casu krize: predstave, realnosti, rasti, 2013. zadnjih nekaj let pa visoka rast zaposlenosti in nekateri ukrepi aktivne politike zaposlovanja vplivajo tudi na zmanjševanje števila dolgotrajno brezposelnih. Stopnja dolgotrajne brezposelnosti se je v drugem cetrtletju 2017 tudi izenacila s povprecjem EU, od katerega je bila med krizo višja (gl. kazalnik 3.10). Kljub temu pa delež dolgotrajno brezposelnih v celotni brezposelnosti ostaja visok (51,3 %), kar zahteva dodatne ukrepe na podrocju aktiviranja in usposabljanja, s katerimi bi dolgotrajno brezposelnim povecali njihovo zaposljivost. Prav tako je treba razvijati in pogosteje uporabljati ukrepe, ki preprecujejo prehod v dolgotrajno brezposelnost. Slovenija za programe aktivne politike zaposlovanja namenja relativno malo sredstev, ceprav bi lahko s tem povecala vkljucenost ranljivih skupin. Za izboljševanje varne prožnosti je smiselno povecati obseg sredstev za programe aktivne politike zaposlovanja in zagotoviti vecjo pokritost brezposelnih z nadomestili. Pri oblikovanju sistema varne prožnosti pa mora vec pozornosti namenjati tudi oblikovanju ustreznih V % 70 60 50 40 30 20 10 0 spodbud za delo79. Slovenija namrec spada med države z visoko pastjo brezposelnosti v zacetni fazi brezposelnosti80, ki se je v zadnjih desetih letih povecala in zmanjšuje interes posameznika za zaposlitev. Razpoložljivi kazalniki kakovosti zaposlitev kažejo na rahlo izboljšanje v zadnjih desetih letih. Kakovost zaposlitve je koncept z vec razsežnostmi, njeno merjenje pa se še postopoma razvija (gl. Okvir 2). Eurofound81 na primer ugotavlja, da sta se v vecini držav izboljšala indeks fizicnega okolja in indeks kakovosti delovnega casa. Poleg tega je bila v Sloveniji v letu 2015 v primerjavi z 2010 zaznana tudi manjša delovna obremenitev in bistveno povecanje avtonomnosti posameznika pri delu RomunijaLitvaLatvijaEstonijaBolgarijaZdr. kraljestvoMaltaMadžarskaSlovaškaIrskaGrcijaCiperCeška Danska Avstrija Belgija LuksemburgFinskaEUNemcijaŠvedskaItalijaNizozemskaFrancijaHrvaškaPortugalskaPoljskaŠpanijaSlovenija Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions, 2018. in njegovih možnostih za izobraževanje. Eurofoundova analiza razvršcanja v skupine (cluster analiza) Slovenijo po deležu delovnih mest slabe kakovosti uvršca nekoliko nad povprecje EU, pri vseh preostalih skupinah pa se je leta 2015 Slovenija uvršcala okoli povprecja EU. Po merilih kakovosti zaposlitve OECD se Slovenija uvršca okoli povprecja v merjenje vkljucenih držav. Kakovost zaposlitve lahko vpliva na zdravje, s tem pa na položaj osebe na trgu dela in na sisteme socialne zašcite. Zaposlitve, ki jih oznacujejo visoka raven zahtev pri delu (npr. casovni pritisk, psihicna tveganja za zdravje), in jih spremlja pomanjkanje sredstev za izpolnitev delovnih obveznosti (npr. majhna delovna avtonomija in socialna opora pri delu), pomenijo veliko tveganje za zdravje. Na fizicno in duševno zdravje vplivajo tudi slabe delovne razmere in brezposelnost, kar dodatno obremenjuje zdravstveni in socialni sistem. 79 Nadomestila za brezposelnost in socialni transferji lahko v kombinaciji z visoko obdavcitvijo dohodka z davki odvracajo posameznika od zaposlitve. 80 Past brezposelnosti prikazuje razliko v neto dohodkih osebe ob njenem prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost, ki nastane zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajocih socialnih transferjev v zaposlitvi glede na dohodke in višje pripadajoce socialne transferje med brezposelnostjo. 81 Sixth European Working conditions Survey (Eurofound), 2017. Okvir 2: Kakovost zaposlitve – koncepti in merjenje Kakovost zaposlitve je vecdimenzionalni koncept. Njegovo merjenje se še postopno razvija, zato casovne serije še niso na razpolago. V nadaljevanju sta predstavljena vecdimenzionalna koncepta merjenja, ki sta ju razvila OECD in Eurofound, in podajata vrednosti ter uvrstitev Slovenije v primerjavi z drugimi državami ter kazalnike, ki jih je razvil Eurostat. OECD1 meri kakovost zaposlitve z uporabo treh razsežnosti kakovosti zaposlitve, ki so: a) Kakovost placila za delo, ki obravnava dva vidika: (i) višina placila, ki neposredno vpliva na materialno blaginjo, in (ii) porazdelitev placil, ki je prav tako pomembna za blaginjo (merjeno z Ginijevim koeficientom). b) Varnost na trgu dela, ki zajema vidik ekonomske varnosti, ta pa vkljucuje verjetnost izgube zaposlitve in stroške za zaposlenega. Razsežnosti sta merjeni: (i) z verjetnostjo izgube zaposlitve (prehoda v brezposelnost) in trajanja brezposelnosti ter (ii) s stopnjo javnega zavarovanja za primer brezposelnosti (pokritost z nadomestili za brezposelnost in njihova višina). c) Kakovost delovnega okolja, ki zajema neekonomski vidik kakovosti zaposlitve, in zajema naravo in vsebino dela, organizacijo delovnega casa in odnose na delovnem mestu. Kakovost delovnega okolja se meri s prisotnostjo obremenitev pri delu, zajema pa kombinacijo visokih zahtev na delovnem mestu in omejenih sredstev za delo. Eurofound je v šesti raziskavi o delovnih pogojih kakovost zaposlitve opredelil in meril s sedmimi indeksi, ki merijo kakovost na naslednjih podrocjih: (i) fizicno okolje, (ii) intenzivnost dela, (iii) kakovost delovnega casa, (iv) socialno okolje, (v) znanje in odlocanje, (vi) možnosti izobraževanja in napredovanja ter (vii) placilo. Eurofound z metodo razvršcanja v skupine (cluster analizo) iz prej omenjenih razsežnosti oblikuje naslednje skupine zaposlitev: a) Dobro placane in zahtevne zaposlitve, ki jih oznacujejo kompleksna in zahtevna delovna mesta, kjer so posamezniki pri delu avtonomni in se lahko sami odlocajo o metodah in hitrosti dela. Hkrati imajo dobre možnosti za izobraževanje in usposabljanje in napredovanje. Slabosti teh zaposlitev pa so slabša kakovost delovnega casa in visoka intenzivnost dela. b) Nemotene tekoce zaposlitve, za katere je znacilna nizka intenzivnost dela in visoka kakovost delovnega casa, saj pogosto delajo manj kot 48 ur tedensko, socialno okolje na deloven mestu je dobro. Raven plac, znanj in avtonomnosti pri delu pa je manjša kot pri drugih skupinah. c) Fizicno aktivne zaposlitve, za katere je znacilno tveganje v fizicnem okolju (hrup, temperatura …). Kakovost delovnega casa je povprecna, ceprav je pogosto izmensko delo in atipicno delo, socialno okolje je dobro. d) Zaposlitve pod pritiskom, kjer v negativnem pomenu izstopa socialno okolje z visokim deležem zlorab pri delu (pogosto zmerjanje zaposlenih), visoka je tudi intenzivnost dela, kakovost delovnega casa pa je slaba (pogosto nocno in izmensko delo, delo ob koncih tedna). Hkrati so place, znanja in avtonomnost odlocanja pri delu visoki. e) Zaposlitve slabe kakovosti, za katere je znacilna nizka uvrstitev po placah, možnostih za napredovanje, znanju in avtonomnosti odlocanja, povprecna kakovost delovnega casa in delovna intenzivnost pa sta nekoliki boljši od zaposlitev pod pritiskom. Eurostat med kazalnike kakovosti zaposlitve uvršca tiste, ki merijo eno dimenzijo, kot na primer: delo ob vikendih, daljši delovni cas v glavni zaposlitvi, tedensko število delovnih ur, delež zaposlenih prek agencij za posredovanje dela, delež prekarnih zaposlitev (slednje prikazujemo v kazalniku 3.22). 1 Povzeto po OECD: How good is your job? Measuring and asseseing job Quality, 2015. Stopnjo delovne aktivnosti starejših, ki je v Sloveniji zelo nizka, dodatno znižujejo kronicne bolezni, cezmerna telesna teža in druge tvegane oblike vedenja, kot na primer kajenje in pitje alkohola. Posledica je visoka bolniška odsotnost, ki se v zadnjih letih povecuje (gl. kazalnik 3.15), in manjša participacija na trgu dela. Ker v Sloveniji 38 % (EU: 25 %) vprašanih meni, da delo negativno vpliva na zdravje, in jih kar 43 %82 meni, da ne bodo sposobni opravljati dela do svojega šestdesetega leta, so ob demografskih izzivih še posebej pomembni ukrepi za spodbujanje vzdržnega delovnega življenja. 82 Odstotek je v Sloveniji med najvecjimi v EU. 3.3 Zdravo in aktivno življenje Zdravo in aktivno življenje (razvojni cilj 1) Vsebina cilja je zagotavljanje kakovostnega življenja vseh generacij s spodbujanjem zdravega in aktivnega življenja v celotnem življenju. Ob intenzivnih demografskih spremembah bo zagotavljanje kakovostnega življenja možno s prilagajanjem sistemov socialne zašcite, spodbujanjem daljše delovne aktivnosti, zagotavljanjem dostopnosti do kakovostnih zdravstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe. Ob tem je treba zagotavljati možnosti za prenos znanja med generacijami in zagotavljanje enakih možnosti in enakosti spolov tudi z omogocanjem usklajevanja dela, skrbstvenih obveznosti in prostocasnih dejavnosti v vseh življenjskih obdobjih. Za uresnicitev cilja je pomembno tudi ustvarjanje razmer za dostojno življenje vseh generacij, kar obravnava razvojni cilj 3. Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 1: Zadnji podatek Ciljna vrednost za 2030 64,5 (80 % PTŽ) 64,5 (75 % PTŽ) > 75 Moški Leta pricakovanega zdravega življenja ob rojstvu, število let Ženske Indeks enakosti spolov, indeks Slovenija 58,5 (75,2 % pricakovanih let življenja) (2015) 57,7 (68,8 % pricakovanih let življenja) (2015) 68,4 (2015) Zdravstveno stanje prebivalstva se je v zadnjih desetih letih izboljšalo, vendar po številu zdravih let življenja še vedno precej zaostajamo za povprecjem EU. Izboljševanje osnovnih kazalnikov zdravja je znacilno za vse države EU, povezano je z napredkom medicine in izboljševanjem kakovosti v zdravstvu ter z vrsto drugih dejavnikov, kot so rast dohodka, dvig izobrazbene ravni in informiranosti. Pricakovano trajanje življenja ob rojstvu se je v Sloveniji v zadnjem desetletju podaljšalo bolj kot v povprecju EU. Zaostanek se je zmanjševal tudi v številu zdravih let življenja, vendar je bil leta 2015 delež pricakovanega trajanja življenja, ki ga preživimo zdravi, še vedno precej pod povprecjem EU (gl. kazalnik 3.17). Izboljšujejo se tudi samoocene zdravja in samoocene oviranosti, tudi te pa so še vedno slabše od povprecja EU. Po kazalniku preprecenih smrti, ki je eden od kazalnikov ucinkovitosti zdravstvenega sistema, dosegamo povprecje EU (gl. kazalnik 3.19), še vedno pa se slabo uvršcamo po stopnji prezgodnje umrljivosti83, kar je povezano z razširjenostjo nezdravega življenjskega sloga. Neenakosti v zdravju so se v Sloveniji v zadnjih desetih letih nekoliko zmanjšale. Vrzel med visoko in nizko izobraženimi v pricakovanem trajanju življenja (PTŽ) pri 30. in 65. letu se je v obdobju 2012–2014 v primerjavi z obdobjem 2006–2008 zmanjšala, in sicer bolj pri moških, kjer se je povecalo življenjsko pricakovanje zlasti nizko izobraženih moških. Hkrati pa se pri moških ohranjajo 83 Stopnja prezgodnje umrljivosti je kazalnik, s katerim prikazujemo umrljivost pred 65. letom starosti, ki je pogosto povezana z nezdravim in tveganim življenjskim slogom - smrt zaradi nezgod, posebno prometnih, zaradi kajenja in alkohola, vcasih pa je tudi v dosegu ukrepov zdravstvenega varstva (zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja, presejalni testi za raka). Povprecje EU 62,6 (80,3 % PTŽ) (2015) 63,3 (76,0 % PTŽ) (2015) 66,2 (2015) visoke razlike v pricakovanem trajanju življenja med regijami84. Slovenija se glede na izobrazbeno vrzel uvršca na sredino držav EU, za katere so dostopni podatki (gl. kazalnik 3.23). Tudi v pricakovanih letih zdravega življenja se je razlika med visoko in nižje izobraženimi v obdobju 2005–2014 zmanjšala, pri obeh spolih kot posledica vecjega števila zdravih let nizko izobraženih in manjšega pri visoko izobraženih85. Za zmanjševanje neenakosti v zdravju je potrebno usklajeno medsektorsko delovanje, ki je usmerjeno zlasti v spodbujanje bolj zdravega nacina življenja socialno šibkejših in najranljivejših skupin. Predvsem nižje izobraženi prebivalci potrebujejo dodatno pozornost in možnosti, da lahko izkoristijo svoje potenciale, aktivno prispevajo k družbi in docakajo zdravo starost. Nadaljnje zmanjševanje neenakosti v zdravju bi pomembno prispevalo tudi k zmanjšanju pritiskov na rast izdatkov za zdravstvo in zmanjšanju absentizma (gl. kazalnik 3.15). Ceprav se življenjski slog na nekaterih podrocjih izboljšuje, se zaostanek za povprecjem EU povecuje. Delež otrok s cezmerno težo se hitro povecuje in je med najvišjimi v EU, kar je pomemben dejavnik tveganja za debelost v odraslosti in za bolezni v zvezi z njo (gl. kazalnik 3.22). Mocno pod povprecjem EU smo tudi po deležu mladih, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo. Delež rednih kadilcev se je v zadnjih desetih letih sicer znižal, vendar v vecini drugih evropskih držav upada še hitreje. Mocno odstopamo tudi po visoki porabi alkohola na prebivalca, kjer se uvršcamo na peto mesto 84 Razlika med regijama s skrajnima vrednostima je pri moških 4,3 leta, pri ženskah pa 2,2 leta. 85 Kofol Bric,T., Zaletel, M., 2018. med državami EU86, razlika glede na povprecje EU pa se še povecuje. Tudi slaba uvrstitev po umrljivosti zaradi raka87 je v veliki meri povezana s tveganim vedenjem. Za izboljšanje življenjskega sloga bi bilo treba nujno okrepiti preventivo in javno zdravje88, politike za zmanjševanje tveganega vedenja in ozavešcanje posameznikov o odgovornosti za lastno zdravje. Slednje bi prispevalo tudi k vecji participaciji na trgu dela. Razširjenost težav v duševnem zdravju se je v zadnjih letih povecala. Porast težav v duševnem zdravju je znacilen za vse razvite države, kar je posledica današnjega hitrega nacina življenja, velikih pricakovanj do posameznika, slabega življenjskega sloga, narašcajocih neenakosti, prikrajšanosti in osamljenosti starejših. V Sloveniji se je od leta 2008 do leta 2015 izrazito povecalo število prvih obiskov otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj. Pri starejših od 20 let se je povecalo število receptov za antidepresive, bolniške odsotnosti zaradi duševnih težav pa so bile v navedenem obdobju na tretjem mestu po pogostosti89. Po anketi EHIS je bil v letu 2014 delež populacije, ki je imela v zadnjem letu težave z depresijo, v Sloveniji višji od povprecja v EU (SI: 8,8 %, EU26: 7,9 %). Visoka umrljivost zaradi samomora se je v zadnjih desetih letih sicer znižala, a je še vedno med najvišjimi v EU90. Nekoliko nižja od povprecja EU je le prevalenca demence (SI: 13,4 na 1000 oseb: EU: 15,0), vendar se bo po projekcijah do leta 2035 povecala na 2191. V zacetku leta 2018 je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028, ki zahteva širše ukrepanje vec sektorjev in politik za zmanjšanje bremena duševnih bolezni in opredeljuje prednostna podrocja ukrepanja. Poudarek je na premiku s pretežno bolnišnicnega zdravljenja na obravnavo duševnih motenj na primarni ravni in v lokalnem okolju. Na podrocju enakosti med spoloma, ki je pomemben element aktivne družbe, je Slovenija v zadnjih desetih letih napredovala in dosega dobre rezultate. Po indeksu enakosti spolov je Slovenija v zadnjih desetih letih hitro napredovala in je nad povprecjem EU na vseh šestih zajetih podrocjih92 (gl. kazalnik 3.18). 86 OECD Health at a glance 2017, 2017. 87 Slovenija se po stopnji umrljivosti zaradi raka uvršca na tretje mesto med državami OECD. V letu 2015 je bilo v Sloveniji 243,3 smrti na 100.000 prebivalcev, v povprecju držav OECD pa 203,7 (OECD Health at a glance 2017, 2017). 88 V nasprotju s priporocili mednarodnih inštitucij se delež izdatkov za preventivo in javno zdravje v Sloveniji v zadnjih petih letih znižuje, v letih 2003–2010 je znašal 3,7 %, v letu 2015 pa le še 2,7 % tekocih izdatkov za zdravstvo (OECD: 2,8 %). Razlicne študije (Sassi, F. in drugi, 2013; Cecchini, M. in drugi, 2015, OECD, 2015) ugotavljajo pozitivne ucinke protialkoholne politike ter ukrepov za omejevanje porabe tobacnih izdelkov in nezdrave hrane na povecanje števila zdravih let življenja, pricakovanega trajanja življenja in zmanjšanje izdatkov za zdravstvo (vec glej v Ocena ucinkov nekaterih strukturnih ukrepov, UMAR, 2016). 89 Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 (MZ), 2018. 90 SIovenija 2015: 18,1 samomorov na 100.000 prebivalcev; EU28 2013: 12,1 (OECD Health at a glance, 2017). 91 OECD Health at a glance, 2016. 92 Indeks enakosti spolov se izracunava na podlagi 31 kazalnikov na šestih podrocjih: delo, denar, znanje, cas, moc, zdravje. Velik napredek je bil narejen predvsem glede udeležbe žensk pri politicnem odlocanju93, kar lahko povežemo s spremembo volilne zakonodaje (uvajanje spolnih kvot na kandidatnih listah)94 in posledicnim povišanjem vrednosti indeksa na podrocju moci. Razlike v delovni aktivnosti in placilu glede na spol so majhne. To je v veliki meri povezano z dobro dostopnostjo predšolske vzgoje, ustrezno ureditvijo starševskega dopusta, dobro izobraženostjo žensk in visokim deležem zaposlitev žensk za polni delovni cas95. Ženske so sicer na splošno bolj izobražene, vendar so manj pogosto zastopane v nekaterih bolje placanih poklicnih skupinah in na vodstvenih delovnih mestih, njihove povprecne place pa so tako nižje. Indeks kaže, da se razmere v zadnjih desetih letih podobno kot v drugih državah niso izboljšale v dimenziji casa, ki posredno meri možnosti usklajevanja poklicnega in družinskega življenja in delitev dela med moškimi in ženskami v gospodinjstvu. Ženske opravijo bistveno vec neplacanega dela kot moški, kar otežuje njihovo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja96. Participacija v družbenem življenju se je v zadnjih letih povecala in je razmeroma dobra, razen pri starejših. Delež prebivalcev, ki redno opravljajo neplacano prostovoljsko delo, presega povprecje EU in se je v zadnjih letih povecal (gl. kazalnik 3.24). Ob narašcanju potreb po dolgotrajni oskrbi in socialnovarstvenih storitvah je smiselno spodbujati vkljucenost starejših kot prostovoljcev na podrocju zagotavljanja teh storitev, saj je na tem podrocju tudi zaostanek za povprecjem EU najvecji. Vec prostovoljskega dela starejših lahko prispeva k njihovi vecji vkljucenosti v družbo in medgeneracijskemu sodelovanju ter širjenju posameznikove socialne mreže, razvoju novih znanj in preprecevanju osamljenosti. V zadnjih letih se je v Sloveniji povecala tudi politicna participacija, vendar ostaja manjša kot v povprecju EU. V primerjavi z EU so relativno najmanj politicno aktivi mladi (18–24 let). Starejši se manj kot mlajše starostne skupine udeležujejo kulturnih prireditev in obiskujejo kulturne ali zgodovinske znamenitosti, pri vkljucenosti v umetniške dejavnosti pa za mlajšimi ne zaostajajo. Z vidika dolgožive družbe in preprecevanja oviranosti pri starejših je prenizek delež starejših od 50 let, ki se redno ukvarjajo s športom ali telesno vadbo, in tudi zaostaja za povprecjem EU. 93 Leta 2006 je bil delež žensk v slovenskem parlamentu 13,5 %, leta 2016 pa je znašal 35,6 %. 94 Vec gl. Bratuž-Ferk et al, 2017. 95 Vec gl. Celebic T. et al, 2017. 96 Ob tem ko ženske opravijo le pet ur tedensko manj placanega dela, za skrbstvene obveznosti in neplacano delo v gospodinjstvu namenijo 32 ur na teden, moški pa 15 ur. 4 Ohranjeno zdravo naravno okolje Vecina kazalnikov o izkorišcanosti naravnih virov in obremenjevanju okolja kaže v daljšem casovnem obdobju na izboljšanje, ki pa ga bo v konjunkturi brez nadaljnjih ukrepov za ucinkovitejšo rabo energije in virov težje dosegati. Po zacetku krize so se pricakovano znižali poraba snovi in energije ter posledicno izpusti toplogrednih plinov, ki so velika okoljska težava. Znižanja so bila dosežena tudi v razmerju do BDP, a je v Sloveniji BDP na enoto posameznih virov oziroma izpustov (produktivnost virov) še vedno nižji kot v EU. Hitrejše izboljševanje omejuje predvsem vecja raba energije v prometu, ki ima ob precejšnji netrajnostni naravnanosti velik vpliv na okolje. Skupna raba obnovljivih virov energije ni skromna, a se zadnja leta ne povecuje, velik napredek pa je bil dosežen v ravnanju z odpadki. Naravno okolje tudi zato ob obsežni površini zavarovanih obmocij, veliki gozdnatosti in zmerni intenzivnosti kmetovanja v povprecju ni cezmerno onesnaženo. V tem pa poudarjamo dve problematiki: slabšo kakovost zraka zaradi razmeroma visoke vsebnosti prašnih delcev in ozona ter neracionalno rabo prostora, povezano tudi s po krizi manj izkorišcanimi ali opušcenimi obmocji. 4.1 Nizkoogljicno krožno gospodarstvo Nizkoogljicno krožno gospodarstvo (razvojni cilj 8) Cilj SRS 2030 je prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo ter rastjo rabe surovin in virov energije in s tem povezanim velikim obremenjevanjem okolja. Trajnostna rast bo dosežena predvsem s korenitimi spremembami potrošniških in proizvodnih vzorcev, v tem pa boljšega izkoristka virov in ucinkovitejšega ravnanja z odpadki ter ucinkovitejši rabi energije in vecjim deležem obnovljivih virov energije. To bo hkrati omogocalo zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Spremembe v tej smeri bodo podprte z izobraževanjem in povezovanjem, spodbujanjem okoljskih inovacij ter predvsem prenehanjem rabe fosilnih goriv. Poleg tega SRS 2030 poudarja nujnost sprememb v prometu v smeri hitrejšega razvoja trajnostne mobilnosti. Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 8: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Snovna produktivnost, SKM/kg 1,9 (2016) 2,2 (2016) Delež OVE v koncni rabi energije, v % 21 (2016) 17 (2016) Emisijska produktivnost, SKM/mio. kg CO2 2,9 (2015) 3,3 (2015) Poraba kljucnih naravnih virov se je od zacetka krize zmanjševala bolj kot ustvarjeni BDP. Za analizo okoljske razsežnosti gospodarskega razvoja se obicajno uporabljajo kazalniki, ki kažejo razmerje med gospodarsko rastjo ter porabo snovi, energije, vode in izpusti pri tem nastajajocih toplogrednih plinov. V krizi so se obsegi opazovanih virov in posledicno tudi izpusti vecinoma razmeroma hitro znižali. Pri tem je najbolj upadla poraba snovi, kar je posledica skrcenja gradbene aktivnosti v krizi, najmanj pa (poleg porabe vode) poraba energije, predvsem zaradi njene vecje rabe v prometu. Skupno izboljšanje ni bilo posledica le boljših trajnostnih Slika 19: Rast BDP v povezavi z rastjo rabe energije, snovi in vode ter izpusti toplogrednih plinov BDP, stalne cene Poraba snovi Izpusti TGP Poraba koncne energije Poraba vode 150 rešitev, saj se je poraba energije in snovi v konjunkturi ponovno zvišala, to pa je posledicno povecalo tudi izpuste toplogrednih plinov. Poraba energije in izpusti so se sicer na rast gospodarske aktivnosti odzvali s krajšim zamikom, kar je bila posledica zaprtja velike termoelektrarne ter milejših zim in s tem manjše potrebe po ogrevanju. Poraba snovi se je od zacetka krize znižala, kar je bila predvsem posledica zmanjšane gradbene aktivnosti. Slika 20: Domaca poraba snovi1 in relativna snovna produktivnost, Slovenija 50 Rude kovin Fosilni energenti Snovna produkt. (desna os) Biomasa in ostalo Nekovinski minerali 100 45 90 40 80 140 35 70 130 Indeksi, 2000 (oz. pri porabi vode 2002) = 100 30 V mio ton EU=100 25 20 100 15 30 10 20 90 5 10 80 0 0 70 60 20002001200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016 20002001200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016 Vir: SI-STAT podatkovni portal – Ekonomsko podrocje, SI-STAT podatkovni Vir: SI-STAT podatkovni portal – Okolje, 2017; Eurostat Portal Page – Environment, 2017; Eurostat Portal Page – Economy and Finance, 2017; preracuni UMAR. Opomba: 1 Domaca poraba snovi je opredeljena kot izkorišcanje domacih portal – Okolje; preracuni UMAR. virov, povecano za neto uvoz snovi. Snovna produktivnost, ki je eden osnovnih kazalnikov krožnega gospodarstva in je merjena z razmerjem med BDP ter porabljenimi surovinami in materiali, se je v obdobju 2007–2012 povecevala hitreje kot v EU. To je bilo povezano z znižano gradbeno aktivnostjo in posledicno manjšo porabo nekovinskih mineralov. Nihanja v obsegu prav te gospodarske dejavnosti so imela velik vpliv na porabo snovi tudi v naslednjih letih. V letu 2016 se je snovna produktivnost povecala na 85 % povprecne v EU, kar pomeni, da je bilo v Sloveniji na enako kolicino porabljene snovi ustvarjenega 15 % manj BDP kot v povprecju EU (gl. kazalnik 4.1). V strukturi Slika 21: Energetska produktivnost Slovenije in njenih predelovalnih dejavnosti ter delež rabe energije cestnega prometa v koncni rabi energije Delež rabe energije cestnega prometa v Sloveniji (desna os) Delež rabe energije cestnega prometa v EU (desna os) Energetska produktivnost Slovenije Energetska produktivnost predelovalnih dejavnosti Slovenije 200 40 35 180 30 140 Indeks, 2005=100 porabe snovi kaže poudariti velik delež porabe peska, gramoza, apnenca in sadre, ki je z okoli 50 % med višjimi v EU. Nadaljnje povecevanje snovne produktivnosti slovenskega gospodarstva pa bo ob ponovni oživitvi 160 20 V % gradbene aktivnosti težje doseci. Pricakujemo lahko, da bo izvajanje vecjih gradbenih projektov, kot na 10 primer nacrtovana gradnja železniške infrastrukture, rast 120 5 snovne produktivnosti upocasnilo. 100 0 200520062007200820092010201120122013201420152016 Raba energije se je ob ukrepih za povecanje ucinkovitosti in ugodnem vplivu nekaterih enkratnih dejavnikov precej zmanjšala. Raba energije za ogrevanje se zmanjšuje z varcnejšo rabo, boljšo izolacijo stavb, vecjim izkoristkom kurilnih naprav in drugimi ukrepi za njeno vecjo ucinkovitost. V nekaterih letih je bilo znižanje precej povezano z nadpovprecno visokimi temperaturami med kurilno sezono. Leta 2014 se je raba trdnih goriv znižala predvsem zaradi prenehanja obratovanja termoelektrarne na rjavi premog in zagona posodobljenega dela termoelektrarne na lignit. Pri tekocih gorivih se znižuje zlasti raba motornega bencina in kurilnega olja97, medtem ko raba dizelskega goriva tudi zaradi povecevanja tranzitnega cestnega tovornega prometa raste. V letu 2016 je to najvec prispevalo k povecanju celotne rabe energije. Prav zaradi visoke rabe v prometu se je skupna raba energije v zadnjih letih zniževala pocasneje. V prihodnje se ob krepitvi gospodarske aktivnosti in krepitvi tranzitnega prometa tudi v širši regiji utegne ponovno povecati, s tem pa tudi otežiti doseganje kratkorocnih in dolgorocnih ciljev (gl. kazalnik 4.4). Z znižanjem skupne rabe energije se je v daljšem obdobju nekoliko izboljšala energetska produktivnost, merjena z razmerjem med BDP in celotno rabo energije, ki je v zadnjih letih za okoli petino nižja kot v povprecju EU98. Delež obnovljivih virov energije, za katere so naravne danosti v Sloveniji razmeroma ugodne, je višji kot v povprecju EU, a v zadnjih letih stagnira. V Sloveniji je k rasti rabe obnovljivih virov energije (OVE) do leta 200999 97 Manjšo rabo kurilnega olja za ogrevanje prostorov delno nadomešca raba lesa in lesnih briketov. 98 Pri primerjavi v casu pri izracunu kazalnika upoštevamo BDP v stalnih cenah v primerjavi s celotno rabo energije, pri primerjavi med državami oziroma z EU v posameznem letu pa BDP v standardih kupne moci (SKM). 99 V tem letu se je delež rabe OVE najbolj povecal zaradi krize in upada rabe energije pa tudi boljšega statisticnega zajetja. Vir: Eurostat Portal Page – Environment and Energy, 2017; Eurostat Portal Page – Economy and Finance, 2017; preracuni UMAR. najvec prispevala vecja raba lesa oziroma trdne biomase, pozneje pa raba soncne in geotermalne energije. V naslednjih sedmih letih pa se je delež OVE le skromno povecal, za 1 o. t., na 21 % (v EU za 5 o. t., na 17 %). Pri tem mocno prevladuje raba klasicnih OVE, to je lesa in hidroenergije (gl. kazalnik 4.2). Raba lesa za ogrevanje je s stališca rabe OVE zaželena, vendar pa zlasti njegova nepravilna raba hkrati povzroca težave z emisijami prašnih delcev. Po deležu rabe drugih OVE se Slovenija uvršca na konec držav EU, razlika pa je najvecja pri vetrni energiji. Pri ogrevanju se v Sloveniji zaradi velike rabe lesa ohranja dosti višji delež OVE, pri porabi elektrike je zaradi hitre rasti v EU delež že skoraj enak, izrazito se je v zadnjih letih zmanjšal že sicer skromen delež v prometu, ki pa v povprecju EU narašca100. Za odpravo ovir pri uresnicevanju posameznih projektov in vecjo uporabo teh virov bodo ob ugodnih naravnih pogojih, kot so velika gozdnatost, vodnatost in vetrovnost, potrebni intenzivnejši premiki. Izpusti toplogrednih plinov, ki pomembno prispevajo k podnebnim spremembam, so se po krizi zmanjšali. Kolicina izpustov toplogrednih plinov (TGP) je bila v letu 2016 po prvi oceni za okoli 18 % manjša kot v z njimi najbolj onesnaženem letu 2008 (gl. kazalnik 4.3). Po zmanjšanju izpustov v energetiki, ki je bilo precej povezano z ustavitvijo delovanja ene izmed vecjih termoelektrarn, je vodilno mesto v nastanku TGP prevzel promet. Cilj do leta 2020, da se emisije iz sektorjev, ki niso vkljuceni v shemo trgovanja, ne bodo povecale za vec kakor 4 % glede na leto 2005101, je bil v 100 V letu 2016 je znašal delež biogoriv v prometu 1,6 %, cilj za leto 2020 na ravni EU pa je 10 %. 101 Odlocba 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanjih držav clanic za zmanjšanje emisij TGP (UL L št. prvih letih presežen. Nadaljnje doseganje bo povezano z narašcajocimi emisijami iz prometa, ki prispeva polovico vseh emisij teh sektorjev. Problematicna je raba fosilnih goriv, ki je bila v preteklih letih spodbujena z višjimi subvencijami, kar je v nasprotju s cilji zmanjšanja izpustov102. Emisijska produktivnost, merjena z razmerjem med BDP in izpusti toplogrednih plinov, zaostaja za povprecjem EU, vendar se je razkorak v zadnjih letih zmanjšal. V letu 2015 je bila v Sloveniji za okoli 13 % nižja kot v povprecju EU. Njena rast, ki je bila v obdobju gospodarske konjunkture podobna kot v povprecju EU, se je v krizi bolj upocasnila, v zadnjih letih pa pospešila. Ker so pri tem imeli precejšnjo vlogo vzroki enkratne narave, kot sta zaprtje termoelektrarne in manjše ogrevanje v toplejših zimah, bodo za dosego dolgorocnejšega izboljšanja tudi ob hitrejši gospodarski rasti potrebne izboljšave trajnejše narave. Slika 22: Izpusti toplogrednih plinov in emisijska produktivnost Izpusti TGP EU Izpusti TGP Slovenija Emisijska produktivnost EU Emisijska produktivnost Slovenija Emisijska produktivnost, EU (desna os) Emisijska produktivnost, Slovenija (desna os) 250 3,5 3,0 200 150 2,0 2,5 Indeksi, 1990=100 1,5 100 1,0 50 0,5 4 0 0,0 19901992199419961998200020022004200620082010201220142016 razširjena tudi v drugih državah EU, a sta njuna deleža v Sloveniji nadpovprecno visoka. Delež cestnega blagovnega prometa se je sredi prejšnjega desetletja mocno povecal in zadnja leta pomeni okoli štiri petine skupnega blagovnega prometa (gl. kazalnik 4.5). Obseg opravljenih prevozov slovenskih cestnih prevoznikov se je mocno povecal, a predvsem z vožnjami v tujini, hkrati pa so se v Sloveniji bolj povecali prevozi tujih prevoznikov, ki jih je na slovenskih avtocestah po oceni že vec kot tri cetrtine. Po nacinu potniškega prometa pa v Sloveniji bolj kot v EU prevladuje vožnja z osebnimi avtomobili, uporaba javnih prevoznih sredstev, predvsem železnice, je v mednarodni primerjavi precej nizka. To lahko deloma pripišemo manjši stopnji urbanizacije in vecji poselitveni razpršenosti, v zadnjih letih pa vse bolj zmanjševanju frekventnosti in ukinitvam linij javnega potniškega prometa. Na to kaže tudi razmeroma visok delež prebivalcev, ki ocenjuje, da ima slabšo dostopnost do javnega prevoza103. Vecja razvejanost in posodobitev javnega potniškega prometa bi ob razvoju okolju prijaznejših tehnologij prispevala k celovitejšemu uveljavljanju trajnostne mobilnosti. 14 12 10 8 6 2 V SKM / mio kg V % Vir: Eurostat Portal Page – Environment and energy, 2018; Eurostat Portal Page 0 – Economy and Finance, 2018; preracuni UMAR. Opombi: Za leto 2016 prva ocena ARSO. Primerjava v SKM je smiselna med državami v posameznem letu, ne pa tudi v casovnem obdobju. AvstrijaNizozemskaFrancijaMadžarskaŠvedskaSlovaškaDanskaZdr.kraljestvoCeškaNemcijaBelgijaEUPoljskaŠpanijaItalijaFinskaLuksemburgRomunijaPortugalskaLatvijaHrvaškaIrskaBolgarijaSlovenijaEstonijaGrcijaLitva Obseg prometa, ki ima velik vpliv na okolje, se je po širitvah EU mocno povecal, pri tem pa je težava predvsem narašcajoci cestni prevoz. Promet oblikuje sodobni nacin življenja, povezuje in omogoca trgovanje, vendar so njegovi škodljivi vplivi na okolje in zdravje prebivalcev precejšnji. Najvec težav izhaja iz velike in narašcajoce porabe neobnovljivih virov energije, to je fosilnih goriv. V Sloveniji se vecina blaga prepelje s tovornjaki, vecina potnikov pa z avtomobili, kar sta okolju manj prijazna nacina prevoza. Najbolj sta 140 z dne 5. 6. 2009) in Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij TGP do leta 2020 (Vlada RS, 2014). 102 Drugo letno porocilo o izvajanju … do 2020, 2017. Vir: Eurostat Portal Page – Tables on EU policy, 2018. Opombi: Kazalnik se nanaša na potovanje znotraj države ne glede na lastništvo vozila. Ciper in Malta nimata železniškega prometa. V proizvodnih dejavnostih nastane na enoto BDP za okoli tretjino vec odpadkov kot v povprecju EU, pri komunalnih odpadkih pa je bil v ravnanju z njimi dosežen napredek. V proizvodnih in storitvenih dejavnostih se je v obdobju 2012–2016 kolicina nastalih odpadkov povecala za petino (gl. kazalnik 4.6). Pri želenem zmanjševanju njihovega nastajanja, tudi na 103 Ob tem je v Sloveniji tudi strošek prevoza v izdatkih gospodinjstev najvišji v EU. enoto BDP, bo kljucna vecja preusmeritev proizvodnje v krožni sistem, to je v povecano uporabo za recikliranje 2014 primernih materialov. Povecuje se tudi nastajanje komunalnih odpadkov, a je v Sloveniji še vedno nekoliko nižje kot v povprecju EU. Vecjo pozornost bo treba posvecati nekaterim skupinam odpadkov, ki so problematicni s širšega vidika, npr. nevarnim odpadkom ali odpadkom hrane104. Zunanjetrgovinska menjava z odpadki se povecuje, pri tem hitreje na izvozni kot uvozni strani. Neto uvoz odpadkov se je znižal na okoli dva odstotka vseh nastalih. Ravnanje z odpadki pa se je v zadnjih letih precej izboljšalo tudi zaradi vec novih oziroma nadgrajenih regijskih centrov za odpadke105. Vrednost skupnih investicij, pa tudi tekocih izdatkov za varstvo okolja, je bila najvecja prav na podrocju ravnanja z odpadki. S tem se zmanjšuje odlaganje, ki je z okoljskega stališca najmanj zaželeno ravnanje106, povecuje pa se predelava in v tem recikliranje, torej delovanje v smeri bolj trajnostnega razvoja. S pripravo odpadkov za ponovno uporabo se namrec povecuje ucinkovitejša raba virov, zmanjšujejo izpusti toplogrednih plinov in odvisnost od uvoza surovin, hkrati pa se ustvarjajo možnosti za nova zelena delovna mesta. K nadaljnjemu napredku na tem podrocju bodo prispevale tudi skupne usmeritve EU, kot npr. nedavna na podrocju plastike107. 104 Kolicina odpadne hrane, ki kaže odnos potrošnikov do hrane in okolja, se v zadnjih letih povecuje. V letu 2015 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprecno 73 kg hrane, to je za 14 % vec kot v letu 2013. Odpadna hrana pomeni okoli 3 % celotne kolicine vseh odpadkov in okoli 22 % celotne kolicine bioloških odpadkov, ki nastanejo v Sloveniji. 105 V prejšnjem programskem obdobju so bili to eni izmed pomembnejših kohezijskih projektov s podrocja okolja. 106 Odlaganje je problematicno tudi zaradi izpustov toplogrednih plinov – k skupni kolicini izpustov prispevajo okoli 4 %. 107 V zacetku leta 2018 je bila sprejeta prva strategija za plasticne odpadke, s katero naj bi spremenili nacine zasnove, proizvodnje, uporabe in reciklaže plasticnega proizvoda. Plastika se proizvaja v prevelikih kolicinah, uporablja in odlaga pa na nacin, ki ne izkorišca gospodarskih prednosti bolj krožnega pristopa. S pomocjo nove strategije naj bi se povecala koristnost reciklaže, omejila kolicina plasticnih odpadkov, ustavilo onesnaževanje z njimi ter spodbudilo naložbe in inovacije (Strategija za plastiko (EK), 2018). Vir: Eurostat Portal Page – Tables on EU Policy, 2018. 4.2 Trajnostno upravljanje naravnih virov Trajnostno upravljanje naravnih virov (razvojni cilj 9) Cilj SRS 2030 je trajnostno varovati naravne vire in nacrtovati njihovo ucinkovito rabo, saj so eden kljucni stebrov za zagotavljanje zdravega življenjskega prostora, pridelavo kakovostne hrane in izvajanje gospodarskih dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Cilj bomo dosegli s preseganjem sektorskega nacina razmišljanja, ohranjanjem biotske raznovrstnosti, trajnostnim upravljanjem tal, ohranjanjem kakovostnih kmetijskih zemljišc, trajnostnim razvojem gozda in ucinkovitim upravljanjem voda. SRS 2030 ob tem prepoznava velik pomen odgovornega ravnanja s prostorom. Posebnega pomena bo ucinkovito prilagajanje na podnebne spremembe in izkorišcanje priložnosti, ki jih te prinašajo. Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 9: 5 4 Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Delež kmetijskih zemljišc v uporabi, v % 23,6 (2016) 40,6 (2015) Kakovost vodotokov, mg O2/l 1,0 (2012) 2,2 (2012) Ekološki odtis, gha/osebo 4,7 (2014) 4,7 (2014) Ciljna vrednost za 2030 >24 < 1 3,8 Naravo s sedanjimi proizvodnimi procesi in življenjskim slogom mocno preobremenjujemo. Z dolgorocnimi spremembami nacina življenja vse hitreje izkorišcamo naravne vire in pri tem povecujemo onesnaževanje. Ekološki odtis, ki je sintezni kazalnik okoljskega razvoja, se je v obdobju gospodarske rasti razmeroma hitro poveceval, nato pa v recesiji znižal približno na raven pred njo (gl. kazalnik 4.10). Po zadnjem izracunu za leto 2014 je znašal 4,7 gha/osebo, kar je bilo približno na ravni povprecja evropskih držav108. Biološka Slika 25: Ekološki odtis 1 Slovenija Evropa Svet 7 0 6 Slika 26: Biokapaciteta in struktura, 2014 Zemljišca za infrastrukturo Obdelovalne površine Ribolovna obmocja Gozdovi Pašniki 4 3 V gha / osebo Evropa Avstrija Hrvaška Madžarska Slovenija Svet Italija 2 4,68 4,69 2,84 V gha / osebo Vir: National Footprint Accounts (Global Footprint Network), 2018. 3 2 1 0 zmogljivost narave oziroma biološke površine, ki so se sposobne regenerirati, pa so v Sloveniji v preracunu na osebo nižje kot v evropskem povprecju. Sloveniji najvecjo biokapaciteto prinašajo gozdovi, ki pa kljub njihovi veliki površini ne zadostujejo za absorpcijo izpustov ogljikovega dioksida, ki k ekološkemu odtisu prispevajo najvec. Razlika med ekološkim odtisom in biokapaciteto, 200020012002200320042005200620072008200920102011201220132014 t. i. ekološki primanjkljaj, je s tem v Sloveniji vecja kot v povprecju evropskih držav in znaša dvakrat toliko, Vir: National Footprint Accounts (Global Footprint Network), 2018. kot je biološka zmogljivost obnavljanja njene narave. K velikosti in rasti prekoracitve ekoloških meja najvec prispeva ogljicni odtis zaradi izpustov toplogrednih 108 National Footprint Account (Global Footprint Network), 2017. plinov, ki so tudi eden glavnih povzrociteljev podnebnih sprememb. Z izjemnim bogastvom živega sveta se Slovenija uvršca v obmocja z najvecjo biotsko raznovrstnostjo v Evropi. To je najprej naravna danost, a hkrati tudi posledica varovanja rastlinskih in živalskih vrst ter premišljenega gospodarjenja z ekosistemi. Pri tem so posebnega pomena zavarovana obmocja z veliko biotsko in krajinsko pestrostjo ter naravnimi vrednotami. Po deležu te površine, ki je za ohranitev življenjskih prostorov ogroženih vrst kljucna, je Slovenija v vrhu držav EU in ima v tem omrežju dvakrat tolikšen delež površin kot EU v povprecju. Kljub številnim aktivnostim za ohranitev biotske raznovrstnosti pa ta tudi v Sloveniji upada, kar je predvsem posledica netrajnostnega gospodarjenja s prostorom109. Pri tem izstopajo problemi (i) pozidave v zvezi z neustreznim širjenjem urbanizacije, prometa in industrializacije, (ii) nedomišljenega urejanja vodotokov, vecinoma v povezavi z zagotavljanjem protipoplavne varnosti, in (iii) kmetijstva, ki sicer varovanim vrstam zagotavlja življenjski prostor, a ga na obmocjih z zelo intenzivnim nacinom gospodarjenja tudi krci. Izziv je v preseganju sektorskega nacina razmišljanja, iskanju kompromisov med interesi s podrocja varovanja narave in posameznih gospodarskih dejavnosti ter v usklajenem delovanju, predvsem pri rabi tal, kar bo vodilo k vecjim sinergijskim ucinkom. Slika 27: Delež zavarovanih obmocij, 2016 20 15 10 5 0 Tla so v Sloveniji vecinoma neonesnažena. Kljub splošnemu dobremu stanju tal pa izstopajo posamezna obmocja, ki so obremenjena z nekaterimi anorganskimi (npr. kadmij, svinec, arzen in baker) ali organskimi onesnaževali (npr. pesticidi)110. Na posameznih vzorcnih mestih, kjer je bila ali je še vedno povecana rudniško­topilniška ali metalurška dejavnost, so bila v raziskavah zaznana preseganja opozorilnih oziroma ponekod kriticnih vrednosti za anorganska onesnaževala. Med najbolj obremenjenimi obmocji so Mežiška dolina, Celjska kotlina, Jesenice in Idrija. Pri tem sta za stanje okolja in zdravje ljudi najbolj problematicni vsebnosti kadmija in svinca111. Onesnaževanje tal z organskimi onesnaževali pa je manj perece, saj opozorilne vrednosti vecinoma niso bile presežene. Na površinah z intenzivno kmetijsko pridelavo so bila ponekod zaznana manjša preseganja mejnih vrednosti za pesticide oziroma njihove razgradne produkte. Kmetijstvo, ki ima pri ravnanju s tlemi eno vecjih vlog, v Sloveniji v mednarodnimi primerjavi ni med intenzivnejšimi. Slovenija se uvršca med države EU z najvecjim deležem kmetijskih zemljišc na obmocjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje in najvecjim deležem travinja. Površine njiv so skromne in se še zmanjšujejo (za razporeditev po regijah gl. Slika 31). Sintezni kazalnik za ugotavljanje kakovosti tal, t. i. talno število, kaže, da je v razredu z najboljšo kakovostjo le 7 % kmetijskih zemljišc, kar okoli petina pa v dveh razredih z najslabšo kakovostjo112. To otežuje pridelovanje, zmanjšuje ucinkovitost in hkrati narekuje razmeroma veliko usmeritev v živinorejo (gl. kazalnik 4.8). Pri tem ostajajo tla za kmetijsko pridelavo razmeroma skromno izkorišcena, ceprav v kmetijstvu potekajo precejšnje strukturne spremembe, kot so povecevanje in voda s kmetijstvom, sta se v daljšem obdobju precej znižala. Povprecni hektarski pridelki so vecinoma nižji od povprecnih v EU, kar sicer pomeni manjše in specializacija gospodarstev. Bilancna presežka dušika in fosforja, ki sta kazalnika obremenjevanja tal V % obremenjevanje okolja, a tudi slabšo izkorišcenost tal. Posledicno je samooskrba z vecino osnovnih kmetijskih proizvodov, še posebej iz ekološke pridelave, razmeroma nizka113. SlovenijaHrvaškaBolgarijaSlovaškaCiperGrcijaŠpanijaLuksemburgRomunijaMadžarskaPortugalskaPoljskaItalijaEUEstonijaNemcijaAvstrijaCeškaFinskaBelgijaIrskaFrancijaMaltaNizozemskaŠvedskaLatvijaLitvaZdr.kraljestvoDanska Vir: Eurostat Portal Page – Tables on EU policy, 2018. 109 Ugotavljanje stanja biotske raznovrstnosti je precej težavno, ker je vrst in interakcij med njimi in neživim okoljem veliko. Med kazalniki, ki okvirno kažejo splošno stanje, so velikost populacij izbranih vrst ptic, indeks ptic kmetijske krajine, ohranjenost populacij divjadi in ohranjenost gozdov. 110 Raziskave onesnaženosti tal Slovenije v letu 2008 (BF), 2009. 111 Na obmocju Mežiške doline se od leta 2008 izvajajo ukrepi za izboljšanje stanja onesnaženih tal, kot so prekrivanje makadamskih površin z asfaltom, zamenjava onesnaženih delov tal, prekritje z neonesnaženo prstjo ali drugim materialom in zatravitev. Vsebnost svinca se je zmanjšala pod opozorilno vrednost, a se je ponekod zacela postopno povecevati. Povišane vsebnosti svinca v krvi je imelo pred sanacijo 20 % otrok, v zadnjih letih pa 10 % otrok (Porocilo o okolju v RS 2017, 2017). 112 Talno število kaže na sposobnost tal za kmetijsko pridelavo, pa tudi na sposobnost tal za opravljanje osnovnih okoljskih funkcij. Upoštevana je npr. globina zemlje, sposobnost zadrževanja vode in nagnjenost terena. Zemljišca so razdeljena v pet razredov (Anamarija Slabe, 2015). 113 Povecevanje samooskrbe oziroma zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane je eden izmed osnovnih strateških ciljev slovenskega kmetijstva in živilstva (Resolucija o strateških usmeritvah … do leta 2020, 2011). 50 zanemarljiva, zaradi vse vecjih podnebnih sprememb Slika 28: Stopnja samooskrbe z osnovnimi kmetijskimi pa se bo povecevala. Biokemijska potreba po kisiku v proizvodi, Slovenija rekah, ki kaže na kakovost voda, se je v Sloveniji po letu 2005 znižala na najnižjo vrednost med državami EU 2006 2016 V % 140 Rastlinski pridelki Živinoreja 120 100 80 60 40 20 0 zaradi vse vecjega in ucinkovitejšega cišcenja odpadnih voda. To kaže na veliko izboljšanje njenih kemijskih, bioloških in mikrobioloških parametrov ter na povecanje biološke raznovrstnosti vodne združbe115. Slovenske reke so razmeroma bogate s kisikom in vsebujejo malo hranil (gl. kazalnik 4.9), vendar pa za vode na obmocjih z intenzivnim kmetovanjem predstavljajo nevarnost gnojila in fitofarmacevtska sredstva. V obdobju 2009– 2016 je imelo 96 % vodnih teles površinskih voda dobro kemijsko stanje in 59 % dobro ekološko stanje. Slednje je skrb vzbujajoce predvsem v porecju Mure, kjer dobrega ekološkega stanja ne dosega velika vecina vodnih teles116. Vodna produktivnost, merjena z ustvarjenim BDP na kolicino nacrpane sladke vode, se dolgorocno nekoliko izboljšuje, a je v mednarodni primerjavi nizka. SadjeZelenjavaKrompirŽitaMeso prašicevMeso skupajMeso drobniceJajcaPerutninsko mesoMeso govediMleko Slika 29: Vodna produktivnost, 2015 oziroma zadnji podatek Vir: SI-STAT podatkovni portal – Okolje in naravni viri – Kmetijstvo in ribištvo in KIS, 2018. Gospodarjenje z gozdovi, ki v Sloveniji pokrivajo vecino površine, je trajnostno naravnano, a premalo izkorišceno. Slovenija je ena izmed treh najbolj gozdnatih držav v evropskem prostoru, gozdovi pa njen najbolje ohranjen naravni ekosistem. To ima zelo ugoden vpliv na okolje, prevelik delež gozda pa s stališca optimalne rabe prostora kljub temu ni zaželen. Gozdnatost Slovenije se je dolgorocno povecevala, gibanja pa v prostoru niso bila enakomerna. Povecevala so se tam, kjer je bilo gozdov z vidika krajinske pestrosti in videza že sicer veliko, v predelih z intenzivnim kmetijstvom in še posebej v primestnih predelih pa so se krcili114. Po letu 2014 je slovensko gozdarstvo mocno zaznamovano s posledicami obsežnega žledoloma in po njem z velikim napadom gozdnih škodljivcev. Konec leta 2017 ga je prizadel tudi mocan vetrolom, zato se bo obsežnejša secnja za sanacijo še nadaljevala. Intenzivnost poseka lesa je sicer v Sloveniji razmeroma nizka, pri tem pa je posebej problematicen narašcajoci neto izvoz njegove najkakovostnejše kategorije (gl. kazalnik 4.13). V SKM/m3 300 973 250 200 150 100 55 50 0 LuksemburgZdr.kraljestvoSlovaškaCeškaŠvedskaCiperPoljskaFrancijaSlovenijaŠpanijaGrcijaEstonija Vir: Eurostat Portal Page – Tables on EU policy, 2018. Slovenija je zelo vodnata država in vecina vodnih teles je v dobrem kemijskem stanju, ekološko stanje pa v nekaterih porecjih ni zadovoljivo. V povprecju je vode dovolj, rabljena je le polovica kolicine, ki pritece v državo oziroma pade na njeno površje, in petina podzemne vode. Skupna raba vode se dolgorocno znižuje tudi zaradi vecje racionalnosti in manjših izgub v omrežjih. Kljub temu obcasno prihaja do pomanjkanja vode, kar je predvsem posledica neenakomerne razporeditve padavin in povecanega izhlapevanja. Pri tem je kolicina vode za namakanje v celotni bilanci rabe vode skoraj 114 Resolicija o nacionalnem gozdnem programu, Uradni list RS, št. 111/07. Kakovost zraka je v Sloveniji precej povezana s presežnimi koncentracijami prašnih delcev in ozona, ki se v nekaj zadnjih letih ne izboljšujejo. Koncentracija prašnih trdnih delcev ali delcev PM nastaja predvsem zaradi kurjenja lesne biomase v individualnih kurišcih in zaradi cestnega prometa, zlasti vozil na dizelski pogon, pa tudi dejavnosti v industriji in kmetijstvu. Izpostavljenost urbanega prebivalstva tem delcem je kljub znižanju 115 Kemijsko stanje voda se ugotavlja glede na 45 prednostnih snovi, med katerimi so npr. atrazin, benzen, kadmij in živo srebro. Za oceno ekološkega stanja vodnih ekosistemov pa se upošteva stanje združb vodnih rastlin, alg, nevretencarjev in rib. 116 Trobec, T., 2017; Kazalci okolja, ARSO, 2017; NPVO, 2017. Slika 30: Število dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo 50 µg PM10/m3 Mestno ozadje Mestno-prometni tip Industrijsko-podeželski tip Dovoljeno preseganje Predmestno ozadje Kmetijsko-podeželski tip Podeželsko - naravno ozadje 130 120 110 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Vir: ARSO, 2017. zlasti v zimskem casu še razmeroma visoka in presega povprecje v EU (gl. kazalnik 4.11). Presežene dnevne mejne koncentracije PM10 so bile najveckrat izmerjene na merilnih postajah v mestih, ki so pod vplivom izpustov iz prometa, vendar pa pri tem obstaja precejšnja nejasnost o stanju na poseljenih podeželskih obmocjih, kjer je meritev precej manj117. Lokalno je precej odvisna od kotlinske lege in prevetrenosti. K izboljšanju bi poleg vecje ozavešcenosti prebivalstva najvec pripomogli vecja uporaba tehnološko sodobnejših kurišc in uvedba nekaterih zakonodajnih omejitev. Zaradi velikega vpliva kakovosti zraka na zdravje prebivalstva se politika EU na tem podrocju zaostruje118. Drugi vecji problem kakovosti zraka je v Sloveniji povezan z ozonom in njegovimi predhodnimi plini, ki pa so predvsem posledica cestnega prometa. V Sloveniji je koncentracija ozona pod velikim vplivom cezmejnega prenosa onesnaženosti119. Pri reševanju v preteklosti prav tako perecih problemov z nekaterimi drugimi onesnaževali, npr. žveplovim dioksidom, pa so bile v daljšem casovnem obdobju dosežene ucinkovite rešitve120. Ozemlje Slovenije je neenakomerno poseljeno, znacilna je velika razpršenost in veliko število majhnih naselij. Vecjih mest je v Sloveniji malo, vec kot 117 Cezmerna onesnaženost zraka z delci PM10 je okoljska in zdravstvena težava, pomeni pa tudi pravni problem zaradi kršitve direktive o kakovosti zunanjega zraka. 118 Direktiva EU o nacionalnih zgornjih mejah emisij, ki je osrednji element celovitejšega programa Cist zrak za Evropo, doloca strožje omejitve za pet glavnih onesnaževal, med katerimi so tudi delci PM. Slovenija naj bi emisije PM 2,5 v primerjavi z letom v 2005 po letu 2020 zmanjšala za 25 %, po letu 2030 pa za 70 % (v povprecju EU za 22 % in 51 %). To bo zahtevalo nove naložbe, vendar naj bi bili prihranki pri delu zaradi manjših stroškov zdravstvene oskrbe in bolezni nekajkrat višji. 119 Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2016 (ARSO), 2017. 120 Ogrin, 2017. 20 tisoc prebivalcev ima le sedem mest, v njih pa živi okoli cetrtina vseh prebivalcev države. Stopnja urbanizacije je okoli 50-odstotna in se v zadnjem desetletju kljub usmeritvi prostorske politike v krepitev in širitev urbanih središc ni povecevala. Slovenija s tem spada med najmanj urbanizirane države EU. Bolj kot v mestih se prebivalstvo zgošceno naseljuje v manjših naseljih v širših mestnih obmocjih središc ob avtocestnem križu. To povzroca razdrobljenost prostora, prekinja zelene koridorje med naselji in zaradi nižje gostote stanovanj otežuje organizacijo javnega potniškega prometa121. V neposredni bližini prometne infrastrukture je težava izpostavljenost prebivalcev cezmernemu hrupu. Vecja poseljenost na funkcionalno urbanih obmocjih vecjih središc povecuje potrebo po širitvi pozidanih obmocij zaradi gradnje stanovanjskih objektov, objektov za proizvodne in storitvene dejavnosti ter za javno gospodarsko infrastrukturo. Slika 31: Dejanska raba tal po regijah, 2017 Njiva Nasad Travinje Zarašcanje Gozd Pozidano Drugo Voda 100% 80% 60% 40% 20% 0% Primorsko-notranjskaGoriškaZasavskaObalno-kraškaKoroškaGorenjskaJugovzhodna SlovenijaSavinjskaOsrednje-slovenskaSlovenijaPosavskaPodravskaPomurska Vir: MKGP, Graficni podatki RABA za celo Slovenijo (Repe, Lampic, 2017). Pritiski na prostor so se v obdobju hitrega gospodarskega razvoja povecali, v krizi pa so hitreje nastajala degradirana obmocja. V konjunkturi je prihajalo do prednostnih širitev posameznih gospodarskih dejavnosti na kmetijska in gozdna zemljišca, po letu 2010 pa so se tudi v prostoru zaceli jasno kazati vplivi krize. Nekatere zacete investicije niso bile dokoncane, ker so bile premalo domišljene, to pa je bilo neredko v povezavi z razmeroma lahko dostopnimi evropskimi in tudi nacionalnimi sredstvi. Poleg tega je gospodarska kriza marsikje povzrocila ali pospešila zapiranje posameznih podjetij. Nastala so nezadostno izkorišcena ali opušcena obmocja z vidnim 121 Porocilo o okolju, 2017. vplivom predhodne rabe, t. i. funkcionalno degradirana obmocja122 (gl. kazalnik 4.14). K zmanjšanju netrajnostne rabe prostora bi pripomogla vecja uporaba že pozidanih, vendar opušcenih ali premalo uporabljenih zemljišc. Slika 32: Funkcionalno degradirana obmocja po regijah, 2017 Površina Število Povprecna velikost (desna os) KoroškaPomurskaPrimorsko-notranjskaZasavskaGoriškaSavinjskaObalno-kraškaPodravskaGorenjskaPosavskaJugovzhodna SlovenijaOsrednjeslovenska Vir: Lampic in Bobovnik, 2017; Lampic, B., Kušar, S. in Zavodnik Lamovšek, A. 2017 122 Vkljucena so obmocja, ki so vecja od 0,5 ha (na obmocju mestnih naselij 0,2 ha). Opredeljenih je devet tipov FDO: obmocja industrijskih in obrtnih dejavnosti, infrastrukture, kmetijske dejavnosti, obrambe, zašcite in reševanja, prehodne rabe, pridobivanja mineralnih surovin, storitvenih dejavnosti, turisticne, športno-rekreacijske in športne dejavnosti ter bivalna obmocja. 5 Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in ucinkovitosti upravljanja Nizko institucionalno konkurencnost Slovenije zaznamujejo premalo ucinkovito upravljanje javnega sektorja, dolgotrajni upravni in sodni postopki, visoko breme državne regulacije, kljub nekaterim napredkom v zadnjem casu premalo spodbudno poslovno okolje ter visoka stopnja zaznave korupcije, na kar kažejo uvrstitve Slovenije na mednarodnih lestvicah konkurencnosti. Razpršenost in šibka povezanost organov javnega sektorja otežujeta povezovanje in sodelovanje med sektorji ter med razlicnimi ravnmi upravljanja in povecujeta stroške delovanja. Nizko je zaupanje v javne institucije in pravno državo, kar se kaže tudi v velikem številu pritožb na Evropsko sodišce za clovekove pravice. Delovanje pravosodnega sistema z vidika dostopnosti in kakovosti pomembno vpliva na zaupanje v javne institucije. V zadnjih letih se je zmanjšalo število nerešenih zadev, skrajšal povprecni cas reševanja zadev, kar kaže na izboljšanje ucinkovitosti sodnega sistema, razpoložljivi kazalniki kažejo tudi izboljšanje kakovosti. Slovenija je tudi ena najbolj varnih držav na svetu, kar pozitivno vpliva na kakovost življenja njenih prebivalcev, hkrati pa sodeluje v mednarodnih organizacijah ter operacijah in misijah, ki zagotavljajo stabilno mednarodno okolje in clovekovo varnost. V zadnjih letih so bile sprejete številne strategije, ki obravnavajo izzive na zgoraj omenjenih podrocjih (javna uprava, sodstvo, mednarodne zadeve), zato je v naslednjem obdobju kljucna izvedba zastavljenih ukrepov in uresnicenje mednarodnih zavez. 5.1 Ucinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve Ucinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve (razvojni cilj 12) Za doseganje cilja je potrebno ucinkovito strateško upravljanje javnih institucij in oblikovanje kakovostnih javnih politik, ki se ucinkovito in hitro odzivajo na spremembe. SRS 2030 kot pomembne dejavnike krepitve upravljanja javnega sektorja navaja oblikovanje k ciljem usmerjenih politik, razvijanje visoke kulture sodelovanja med državljani in institucijami in s tem krepitev zaupanja v institucije, vkljucevanje deležnikov v vse stopnje oblikovanja in spremljanja politik, socialni dialog in dostopnost do informacij. Pomembno je tudi oblikovanje ucinkovitega (in inovativnega) upravljanja javnih sistemov in storitev, izboljšanje nadzora razlicnih institucionalnih in družbenih struktur ter prevzemanje odgovornosti za sprejete odlocitve. Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 8: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Zaupanje v javne institucije, v % Parlament: 11 Vlada: 17 Lokalne oblasti: 43 (2017, jesenska meritev) Parlament: 35 Vlada: 36 Lokalne oblasti: 51 (2017, jesenska meritev) Izvršna zmogljivost, povprecna ocena od 1 do 10 4,7 (2016) 6,1 (2016) Institucionalna konkurencnost Slovenije se pocasi izboljšuje, vendar ne dosega ravni pred krizo. Mednarodni kazalniki konkurencnosti (IMD, WEF, Svetovna banka) kažejo, da se je po zacetku krize v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami mocno zmanjšala ucinkovitost države, ki naj bi zagotovila ustrezno delovanje gospodarstva. Poslabšanje je bilo zaznati zlasti pri javnofinancnih kazalnikih(gl. poglavje 1.1) in institucionalnem okviru. Mednarodne raziskave so opozarjale na veliko nezadovoljstvo gospodarstvenikov z delovanjem javnih institucij, nizko prilagodljivostjo vladnih politik na spremenjene razmere v gospodarstvu in povecano zaznavo korupcije. Slovenija je v zadnjih treh letih na lestvicah mednarodne konkurencnosti napredovala, kljub temu pa je uvrstitev nižja kot pred krizo, kar gre pripisati predvsem obcutnemu znižanju vrednosti anketnih kazalnikov med krizo123. Ob izboljšanju nekaterih kljucnih makroekonomskih kazalnikov se je izboljšalo tudi razpoloženje gospodarstvenikov, slabo pa so ocenjena razlicna podrocja delovanja države, kot so državna regulacija, dolgotrajnost upravnih in sodnih postopkov, ucinkovitost pravnega okvira in javne porabe. Še naprej med gospodarstveniki124 in prebivalci125 ostaja zelo nizko zaupanje v delovanje najpomembnejših institucij države in politiko, ki je precej nižje od povprecja EU. Sodelovanje javnosti pri oblikovanju predpisov in sprejemanju odlocitev je nizko, udeležba na volitvah se zmanjšuje. Vkljucevanje javnosti je mehanizem, ki spodbuja sodelovanje vseh, ki so povezani z odlocitvijo ali jih ta zanima, pri oblikovanju in sprejemanju odlocitev ali dokumentov. Vkljucevanje je tudi priložnost 123 Na znižanje vrednosti anketnih kazalnikov je vplivalo tudi precejšne poslabšanje razpoloženja med gospodarstveniki, ki je bilo vecje kot v drugih državah. 124 The World Competitiveness 2017 (IMD), 2017. 125 Eurobarometer Survey 88 (EK), 2017. za krepitev zaupanja v javne institucije, povecanje njihove transparentnosti in oblikovanje kakovostnejših in trajnejših politik. Temelje in minimalne standarde sodelovanja z razlicnimi javnostmi doloca Resolucija o normativni dejavnosti126, ki je obvezujoca, a pri pripravi predlogov zakonov mnogokrat neupoštevana127. Udeležba na volitvah, ki omogoca neposredno izbiranje politicnih predstavnikov, je v primerjavi z drugimi državami EU relativno nizka. Na zadnjih državnozborskih volitvah je znašala 51,7 %, med državami EU pa je manjša samo na Poljskem, Litvi, Franciji in v Romuniji (udeležba na predsedniških volitvah med državami EU, kjer imajo tako ureditev, pa je najnižja med vsemi državami EU)128. Vpetost deležnikov v socialni dialog je v Sloveniji visoka129. Socialni dialog je pomembno sredstvo za usklajevanje interesov delodajalcev, delojemalcev in države. Osrednje mesto dialoga je Ekonomsko-socialni svet (ESS), država pa sprejema ustrezne mehanizme, ki dialog omogocajo in krepijo. Odlocitve, ki jih sprejema, so dosežene skladno s pravili delovanja ESS in zavezujejo vse socialne partnerje130, pogosto pa v pomembnih zadevah ni bilo mogoce doseci soglasja (npr. glede odziva na krizo, usklajevanja minimalne place idr.). SRS 2030 zato predvideva krepitev sodelovanja in prevzemanja odgovornosti vseh partnerjev v socialnem dialogu, vlada pa se je v okviru zadnjega socialnega sporazuma zavezala, da bo socialne partnerje aktivneje vkljucevala v pripravo strateških dokumentov v okviru Evropskega semestra. 126 Resolucija o normativni dejavnosti, Uradni list RS, št. 92/2007. 127 Vkljucevanje javnosti v pripravo predpisov (MJU), 2015. 128 International Institute for Democracy and Electoral Assistance (IDEA), 2017. 129 Industrial relations in Europe 2014 (EK); 2015, ICTWSS database, 2015. 130 Pravila delovanja Ekonomsko-socialnega sveta, Uradni list RS, št. 82/2007. Slika 33: Kazalniki ucinkovitosti države za Slovenijo po IMD (levo) in WEF (desno) Pravno in regulativno okolje Premoženjske pravice Implementacija vladnih odlocitev Zašcita intelektualne lastnine Transparentnost vladnih politik Zloraba javnih sredstev Breme regulacije države Prilagodljivost vladnih politik Zaupanje javnosti v politiko Birokracija Pristransko obnašanje uradnih oseb Podkupovanje in korupcija Potratnost državne porabe Ucinkovitost centralne banke Dostopnost informacij o sprejetih predpisih 7 5,5 5,0 6 4,5 Število tock 5 4 Število tock 4,0 3,5 3,0 2,5 2 2,0 1 1,5 Vir. The World Competitiveness 2017 (IMD), 2017; The Global Competitiveness Report 2017 (WEF), 2017. Opomba: Višje število tock je boljše, najvec možnih pri IMD (levo) je 10, pri WEF (desno) je 7. 5.1.1 Delovanje javne uprave in Slika 34: Indeks izvršne zmogljivosti, 2017 zagotavljanje javnih storitev Ucinkovitost javne uprave, ki je pomemben 9 dejavnik uspešnosti in konkurencnosti države in ima pomembno vlogo pri razvoju na lokalni 8 in državni ravni, je v Sloveniji nizka. Mednarodne 7 primerjave kažejo, da je izvršna zmogljivost, ki meri strateško upravljanje javnih institucij, v Sloveniji zelo 6 nizka v primerjavi z drugimi državami EU in je posledica neucinkovitosti delovanja na vec podrocjih (analiza ucinkov predpisov, strateško nacrtovanje, sodelovanje strokovnih javnosti pri pripravi predpisov itd.). Prevec Število tock 5 4 3 2 razvejana organizacijska struktura vpliva na ucinkovitost zagotavljanja javnih dobrin in tudi na odgovornost, ki je razpršena in jo je težko ugotavljati131. V letu 2015 je bila sprejeta strategija razvoja javne uprave, ki naj bi 1 pripomogla k izboljšanju in modernizaciji delovanja javnega sektorja ter k boljšemu okolju za državljane in 0 podjetja, operacionalizacijo strategije pa predstavlja v letu 2016 sprejeti dveletni akcijski nacrt132. Slovenija se po razvitosti storitev e-uprave uvršca DanskaFinskaŠvedska Zdr. kraljestvoLatvijaLitvaNemcijaLuksemburgIrskaItalijaŠpanijaFrancijaAvstrijaPortugalskaEstonijaNizozemskaEUBelgijaPoljskaMaltaCeškaSlovaškaMadžarskaRomunijaBolgarijaSlovenijaHrvaškaGrcijaCiper Vir: Sustainable governance indicators, 2017; preracuni UMAR. okoli povprecja EU. Eden izmed ciljev SRS 2030 je oblikovanje prijaznih, dostopnih, preglednih in ucinkovitih javnih storitev, pri tem pa e-storitve ob povecani digitalizaciji igrajo pomembno vlogo. Leta 2015 je bil posodobljen in nadgrajen portal eUprava, 131 Slovenia: Towards a strategic and efficient state (OECD), 2012. 132 Dvoletni akcijski nacrt izvedbe strategije razvoja javne uprave 2015– 2020 za leti 2016 in 2017, 2016. Ukrepi so na podrocjih ucinkovite organiziranosti, ucinkovite rabe kadrovskih, financnih in prostorskih virov, izboljšanja zakonodajnega okolja, odprtega in transparentnega delovanja, vodenja kakovosti, posodobitve inšpekcijskega nadzora in ucinkovite informatike. ki državljanom na enem mestu omogoca elektronske storitve za poslovanje z državo – od podatkov, ki jih o državljanu vodi država, do informacij glede upravnih postopkov in oddaje vlog. Razlicne primerjalne analize EK in OECD133 kažejo, da Slovenija pri izkorišcanju potenciala e-storitev in digitalizacije zaostaja za vodilnimi državami EU. Evropska komisija Sloveniji priporoca 133 eGovernment Benchmark 2017 (EK), 2017; Government at a glance 2017 (OECD), 2017. pospešitev digitalizacije storitev za uporabnike (front office) in zalednih sistemov (back office) ter spodbujanje državljanov k vecji uporabi elektronskih storitev. Velika omejitev je zaenkrat slabo splošno poznavanje e-storitev in slabša usposobljenost uporabnikov za njihovo uporabo. Z uvedbo spletnega portala odprtih podatkov javnega sektorja leta 2016 se povecuje dostopnost do podatkov, saj se Slovenija uvršca med države, ki so v zadnjih letih naredile najvecji napredek na tem podrocju134. V sklopu uvajanja razlicnih ukrepov za izboljšanje delovanja javne uprave se je zacelo uvajanje modelov kakovosti v organe javne uprave. Vecina upravnih enot je zacela kakovost preverjati z uporabo standardov kakovosti že pred vec kot desetletjem, v zadnjih letih pa tudi z uporabo Skupnega ocenjevalnega okvira v javnem sektorju135 (CAF) in rednimi samoocenitvami s pripravo akcijskih nacrtov izboljšav z ukrepi, odgovornimi osebami in roki za realizacijo. Model CAF kot sistem vodenja kakovosti se je v letu 2017 zacel uvajati tudi v organih državne uprave (pri samoocenjevanju je sodelovalo 13 ministrstev) 136. Izvajanje programa ukrepov za odpravo administrativnih ovir in priprave boljših predpisov se nadaljuje, treba bi bilo bolj sistematicno meriti ucinke predpisov. Razlicni programi odprave administrativnih ovir se v Sloveniji sistematicno izvajajo že vec kot deset let, sedanji veljavni dokument pa je leta 2013 sprejeti Enotni dokument za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja. Enotni dokument se nenehno dopolnjuje z novimi ukrepi, ne glede na to pa se v zadnjih dveh letih povecuje uresnicevanje zacrtanih ukrepov (trenutno okoli dve tretjini vseh nacrtovanih)137. Izmed pomembnejših ukrepov sta bila uvedena t. i. MSP test oziroma preizkus za majhna in srednje velika podjetja kot podpora pripravi predpisom in merjenju njihovega ucinka na gospodarstvo, pri Banki Slovenije pa je bil vzpostavljen centralni kreditni register, ki vsebuje podatke o zadolženosti fizicnih oseb in poslovnih subjektov. V postopku uresnicevanja so še nekateri ukrepi, ki bodo pomembno vplivali na poslovno okolje, npr. prenova regulacije poklicev in dejavnosti (na podrocju odvetništva in ureditve pogojev za vstop na trg turisticne dejavnosti) in dokoncanje priprave nove prostorske in gradbene zakonodaje. Še vedno pa obstajajo pomanjkljivosti na podrocju analize ucinkov predpisov (RIA), saj se za novo zakonodajo še ne izvaja sistematicna in celovita analiza razlicnih ucinkov predpisov na javne finance, gospodarstvo, okolje in družbo kot celoto. 134 Open Data Maturity in Europe 2017 (EK), 2017. 135 Skupni ocenjevalni okvir v javnem sektorju je orodje za celovito obvladovanje kakovosti, razvito v javnem sektorju in za javni sektor na podlagi modela poslovne odlicnosti Evropskega sklada za upravljanje kakovosti EFQM. 136 Po podatkih EIPA je bilo konec leta 2017 v Sloveniji registriranih 81 uporabnikov modela CAF, ki so model vsaj enkrat uporabili za notranjo presojo svojega poslovanja, t. i. samoocenjevanje (European Institute for Public Administration CAF Database, 2018). 137 10. Porocilo o realizaciji ukrepov iz enotne zbirke ukrepov za boljšo zakonodajno in poslovno okolje ter dvig konkurencnosti (MJU), 2018. 5.1.2 Vpliv javnih institucij na delovanje gospodarstva in poslovnega sektorja Ucinkovitost institucionalnega okvira ter delovanja države in njenih institucij je v Sloveniji kljucnega pomena za spodbudno podjetniško okolje. Država mora s svojo organiziranostjo in delovanjem med drugim podpreti vecjo konkurencnost zasebnega sektorja. Mednarodne raziskave in organizacije (WEF, IMD, Svetovna banka, Evropska komisija, OECD) Slovenijo opozarjajo na vmešavanje države v poslovanje podjetij (in pocasno zmanjševanje administrativnih bremen za podjetja), neucinkovito upravljanje in odprodajo podjetij v državni lasti (vkljucno z izvajanjem strategije Družbe za upravljanje terjatev bank), velika težava pa je tudi neustrezna organiziranost in nepovezanost posameznih delov javne uprave. Ankete med gospodarstveniki kažejo, da so glavne ovire za poslovanje v Sloveniji v zadnjih letih povezane z davki in davcno politiko. V zadnjem desetletju je bil narejen pomemben napredek za enostavnejše in hitrejše ustanavljanje podjetij, po zacetku krize pa se je pokazalo, da je bilo narejeno premalo za podporo pri delovanju podjetij. Na izboljšanje enostavnosti poslovanja v Sloveniji so pomembno vplivale spremembe insolvencne zakonodaje v letu 2013, ki so precej skrajšale trajanje stecajnih postopkov in izcrpavanje insolventnih dolžnikov. Raziskava WEF na podlagi anket ugotavlja, da je glavna ovira za poslovanje v Sloveniji višina davcnih stopenj (in visoki stroški dela zaradi višine socialnih prispevkov) in neustrezna davcna zakonodaja, ob tem opozarjajo, da višina davcnih stopenj zavira rast investicij. Ovira pri enostavnosti Slika 35: Glavne ovire za poslovanje podjetij v Sloveniji (anketa WEF) Davcne stopnje Neucinkovita državna administr. Omejevalna delovna zakonodaja Davcna zakonodaja Nestabilnost politik Dostop do financ Korupcija Ostalo % odgovorov Vir. The Global Competitiveness Report 2017 (WEF), 2017. poslovanja so tudi dolgotrajni postopki, povezani z javnimi storitvami, ki predvsem izvirajo iz predpisov o prostorskem nacrtovanju in gradbenih dovoljenjih (in so tudi posledica dolgotrajnega usklajevanja z drugimi deležniki v postopkih), in delovna zakonodaja, ki je po mnenju gospodarstvenikov prevec omejevalna. S Strategijo upravljanja kapitalskih naložb države138 je Slovenija v letu 2015 zaokrožila zakonski in institucionalni okvir za umik države iz lastništva podjetij in boljše upravljanje podjetij v lasti države. Strategija, ki je razvrstila kapitalske naložbe v strateške, pomembne in portfeljske, naj bi Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) in Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) omogocila hitrejše nadaljevanje privatizacije podjetij ter ucinkovitejše upravljanje. SDH naj bi najkasneje do konca leta 2020 prenesel v last Republike Slovenije vse vrednostne papirje in poslovne deleže, ki so bili opredeljeni kot strateški in pomembni139, po izpolnitvi vseh obveznosti do denacionalizacijskih upravicencev pa tudi vse preostale kapitalske naložbe. Delovanje DUTB je bilo z novelo Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank140 v letu 2016 casovno podaljšano do konca leta 2022. Novela omogoca DUTB ucinkovitejše sodelovanje v postopkih prestrukturiranja dolžnikov in financiranje podjetij s ciljem povecati ekonomsko vrednost terjatev, vsebuje pa tudi dolocbe glede izboljšanja upravljanja in nadzora na DUTB, ki mora vsako leto odprodati vsaj 10 % ocenjene vrednosti pridobljenih sredstev. Donosnost upravljanja naložb v lasti države se v zadnjih letih izboljšuje, mednarodne organizacije opozarjajo na izboljšanje korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti. SDH kot upravljavec podjetij v državni lasti zagotavlja pogoje za aktivno upravljanje naložb v skladu z vecletnim nacrtom upravljanja141. Konec leta 2016 je bila vsota knjigovodskih vrednosti lastniških deležev v upravljanju (naložbe v neposredni lasti SDH in naložbe Slovenije v upravljanju SDH) 10,45 mrd. EUR, kar je le nekoliko manj kot v prehodnih letih142. Država je sicer konec leta 2016 dokapitalizirala SDH v višini 200 mio. EUR, ker zaradi prepovedi prodaje lastniških deležev v družbah, ki so opredeljene kot strateške oziroma pomembne, ni zmogel poravnavati svojih obveznosti, ki jih je prevzel kot pravni naslednik Slovenske odškodninske družbe iz naslova placila denacionalizacijskih odškodnin. V casu konjunkture in ugodnih gospodarskih razmer se je v letu 2016 povecal donos na kapital družb v upravljanju SDH na 6,0 % (2014: 1,8 %, 2015: 4,7 %)143, višji pa je tudi znesek 138 Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države. Uradni list RS, št. 53/2015. 139 Zakon o dopolnitvi Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu. Uradni list RS, št. 55/2017. 140 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Uradni list RS, št. 104/2015. 141 Strategija upravljanja kapitalskih naložb in Letni nacrt upravljanja kapitalskih naložb. 142 2013: 11,25 mrd. EUR, 2014: 11,6 mrd. EUR, 2015: 11,59 mrd. EUR. 143 Kljucni cilj je ustvarjanje donosa kapitalskih naložb države v višini 8 % na knjigovodsko vrednost kapitala leta 2020. prejetih dividend. OECD sicer opozarja, da bi morala SDH izboljšati upravljanje podjetij v javni lasti v skladu s smernicami OECD glede korporativnega upravljanja in imenovati kompetentne in profesionalne nadzorne svete144. Hkrati tudi meni, da bi bilo treba obširen seznam strateških in pomembnih podjetij osredotociti na le nekaj strateških podjetij, ki delujejo na podrocjih, kjer konkurenca ni možna in katerih delovanje v državnih lasti bi imelo pozitiven ucinek na celotno gospodarstvo. Umikanje države iz lastništva gospodarskih družb poteka prek DUTB in SDH. Pospešeno se je umik nadaljeval prek DUTB145, ki mora svoje delo koncati do konca leta 2022. Sredstva v upravljanju DUTB so konec leta 2016 znašala 1,2 mrd. EUR in so se do sredine leta 2017 zmanjšala za okoli 168 mio. EUR. Najvecji del sredstev sestavljajo nedonosna posojila (73 % po stanju 30. 6. 2017), medtem ko nepremicnine in lastniške naložbe tvorijo le manjši del146. Poslovna strategija DUTB 2016–2022 predvideva, da se bodo sredstva v upravljanju konec leta 2018 v primerjavi z 2016 vec kot prepolovila147, DUTB mora sicer vsako leto odprodati Nepremicnine Lastniške naložbe Posojila 144 OECD Economic Surveys: Slovenia (OECD), 2017. 145 Umik države iz lastništva podjetij prek DUTB poteka na tri nacine: kot prodaja lastniških deležev v podjetjih, prodaja terjatev oziroma nedonosnih posojil podjetjem in kot prodaja nepremicnin, ki jih je DUTB dobila v procesu bancne sanacije. 146 V prvi polovici leta 2017 se vrednosti lastniških naložb in nepremicnin v upravljanju DUTB nista bistveno spremenili, medtem ko se je vrednost posojil znižala za kar 17,4 %. 147 Od ustanovitve do sredine leta 2017 je DUTB ustvarila prilive iz upravljanja sredstev v višini 1,11 mrd. EUR, od tega v letu 2016 369,2 mio. EUR, v prvi polovici leta 2017 pa 246,4 mio. EUR. DUTB je tako že v prvem polletju 2017 presegla zakonski cilj glede ustvarjenih prilivov iz prenesenih in pripojenih sredstev. vsaj 10 % ocenjene vrednosti pridobljenih sredstev. Z zmanjšano dinamiko pa se je v letu 2017 nadaljevala odprodaja lastniških deležev podjetij s seznama 15 kapitalskih naložb v lasti države, ki jih upravlja SDH. Ta je v tem letu odprodal dve družbi (skupaj deset iz seznama)148, v letu 2018 se nacrtuje prodaja lastniškega deleža še v eni družbi, prodajni postopki v preostalih pa so bili ustavljeni. SDH, ki je v zacetku leta 2018 upravljal lastniške deleže v 88 družbah, nacrtuje še prodajo deležev (nekaj tudi manjšinskih) v drugih 13 družbah, med njimi v vecji banki in igralnicah na sreco149. Ponovni pricetek postopka prodaje najvecje banke v lasti države (Nova Ljubljanska banka) je odvisen od dogovora z Evropsko komisijo. 148 SDH je do zdaj prodal lastniške deleže v desetih podjetjih s tega spiska (Adria Airways, Adria Airways Tehnika, Aerodrom Ljubljana, Cimos, Elan, Fotona, Helios, Nova KBM, Paloma in Žito), od tega v letu 2017 v Cimosu in Palomi. 149 Med vecjimi družbami so Abanka, Casino Portorož, Casino Bled, HIT. 5.2 Zaupanja vreden pravni sistem Zaupanja vreden pravni sistem (razvojni cilj 10) Pravni sistem ima pomemben nacionalni in strateški pomen pri varstvu pravic državljanov, gospodarskega razvoja in blaginje, saj je od njega mocno odvisno delovanje vseh družbenih sistemov in podsistemov. Vsebina cilja je vzpostavitev pravnega sistema, ki zagotavlja kakovosten in ucinkovit pravni okvir. SRS 2030 kot pomembne dejavnike zaupanja v pravni sistem navaja varovanje clovekovih pravic, temeljnih svobošcin in enakih možnosti, jasno postopkovno in materialno zakonodajo, skrb za neodvisnost ter ucinkovito in transparentno delovanje sodstva in odpravljanje vzrokov za pojavo korupcije. Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 10: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Indeks vladavine prava, uvrstitev med državami EU 15. mesto (podatki za 21 držav EU) (2016) – Predvideni cas reševanja civilnih pravdnih in gospodarskih zadev, število dni 277 (2015) 244 (2015) Ciljna vrednost za 2030 Uvrstitev v prvo polovico med državami EU 200 Zaupanje v pravno državo in sodstvo je v Sloveniji nizko. Vladavina prava poudarja nacelo pravne enakosti in nedotakljivost avtoritete prava in zakona. Temelj za zagotavljanje zaupanja ljudi v pravni red in spoštovanje zakonskih dolocil je jasna, razumljiva, pregledna in nedvoumna zakonodaja, zaupanje ljudi v pravni sistem in pravno državo pa je odvisno tudi od uresnicevanja pravic v praksi, trajanja upravnih in sodnih postopkov, dostopnosti do pravnih sredstev ter od predvidljivosti in stabilnosti pravnih norm. Mednarodne primerjave kažejo na pomanjkljivosti delovanja pravne države (World Justice Project, World Bank Governance Indicators), saj se Slovenija v primerjavi z drugimi državami EU slabo uvršca na podrocju vladavine prava. Nezaupanje v pravno državo in sodstvo se kaže v relativno velikem številu pritožb150 na Evropsko sodišce za clovekove pravice (ESCP), ki je precej vecje kot v drugih državah EU151 . Najvec ugotovljenih kršitev je bilo povezanih z ucinkovitim pravnim varstvom in dolgotrajnimi sodnimi postopki, v zadnjih treh letih pa so kršitve vecinoma povezane s pravico do poštenega sojenja152. Sodbe ESCP sicer Slovenija spoštuje in sprejema ustrezne poravnalne ukrepe, kar se kaže tudi v zmanjšanju odprtih zadev pred sodišcem v zadnjem letu153. Zaupanje v sodstvo 150 V obdobju po letu 1993 je bilo nesprejemljivih oziroma crtanih skoraj 95 % vseh pritožb, samo v letu 2017 pa je sodišce kot nesprejemljive zavrglo ali crtalo 1.818 zadev. (Analysis of statistics 2017, European Court of Human Rights, 2018). 151 V obdobju po letu 1993 so bile kršitve ugotovljene v okoli 3,5 % vseh pritožb, kar je relativno vec kot v povprecju držav EU (2,3 %) – to pomeni, da so bile kršitve ugotovljene v 329 od 353 sodb, ki so bile sprejete v postopek. 152 Najvec kršitev v Sloveniji je bilo med letoma 2006 in 2008, na pravico do sojenja v razumnem roku se je nanašalo 262 primerov (Violations by Article and by State, 2014, 2015, 2016, 2017). 153 ESCP je leta 2014 v zadevi Ališic razsodilo, da je za poplacilo še nepoplacanih deviznih vlog v podružnicah Ljubljanske banke v Zagrebu in Sarajevu odgovorna Slovenija. Z izvršitvijo sodbe se je število odprtih zadev s 1.750 (v letu 2014) znižalo na 127, število neizvršenih sodb pri ESCP pa s 309 (v letu 2015) na 49. v Sloveniji ostaja relativno nizko, predvsem nizka je zaznava neodvisnosti sodišc in sodnikov med splošno javnostjo154. Podobno nizko zaupanje med splošno javnostjo ugotavlja tudi raziskava zadovoljstva javnosti z delovanjem sodišc155, ki pa hkrati tudi navaja, da se zadovoljstvo uporabnikov z delovanjem sodišc povecuje. Na podrocju pravosodja je prednostna naloga izboljšanje ucinkovitosti, preglednosti in kakovosti pravosodnega sistema s poudarkom na sodni veji oblasti. Kljucni strateški dokument na tem podrocju je Strategija pravosodja 2020, ki doloca, da naj bi se pricakovani cas rešitve pomembnejših zadev do leta 2020 skrajšal na šest mesecev, drugih zadev pa na tri mesece. Zmanjšalo naj bi se tudi število sodnikov na 100.000 prebivalcev (na 42 sodnikov), razmerje med sodnim osebjem in sodniki pa naj bi se povišalo na 4,3. Eden izmed glavnih izzivov na tem podrocju je vzpostavitev predvidljivega in stabilnega pravnega okolja ter sprejemanje ukrepov in zakonodaje, ki so usklajeni med sodstvom in izvršilno oblastjo. Vrhovno sodišce opozarja na povecevanje pristojnosti, kar bi, ob nadaljevanju zmanjševanja števila sodnikov skladno z zastavljenimi cilji, lahko vplivalo na povecanje sodnih zaostankov (npr. nov družinski zakonik, ki na vec podrocjih prenaša odlocanje s centrov za socialno delo na sodišca). Sodna statistika kaže nadaljnje povecevanje ucinkovitosti sodišc. V zadnjih letih se je število nerešenih zadev na skoraj vseh sodišcih še naprej zniževalo, sodišca pa so ob zmanjševanju števila sodnikov in sodnega osebja156 vecinoma rešila 154 Flash Eurobarometer 447: Perceived independence of the national justice systems in the EU among general public, 2017; Flash Eurobarometer 448: Perceived independence of the national justice systems in the EU among companies, 2017. 155Otvoritev sodnega leta 2018 (Vrhovno sodišce), 2018. 156 Število sodnikov se je v obdobju 2013–2017 zmanjšalo za 77, število vec zadev, kot je bil pripad novih157. Pripad zadev (predvsem pomembnejših158) se zmanjšuje, kar je po oceni Vrhovnega sodišca tudi posledica zmanjšanja zahtevkov na sodišca iz špekulativnih namenov zaradi vecje usklajenosti sodne prakse in pravne predvidljivosti ter zavedanja, da sodišca zadeve rešujejo ucinkovito in hitro. Skrajšal se je tudi povprecni cas reševanja zadev, ki je v letu 2017 znašal 7,7 meseca za pomembne in 2,6 meseca za vse zadeve skupaj. Ob povecevanju ucinkovitosti in skrajševanju postopkov je eden izmed glavnih izzivov ohranitev kakovosti delovanja sodstva in ohranitev pravic strank v postopku159. V primerjavi z drugimi državami EU je pricakovano trajanje postopkov na podrocju pravdnih civilnih in gospodarskih zadev nekoliko daljše, a se skrajšuje160. Kljub spremembam insolvencne zakonodaje, ki je postopke pred sodišci sicer skrajšala161, je celotno trajanje teh postopkov še vedno precej dolgo. Te zadeve se namrec do zakljucka stecajnega postopka vodijo pred sodišcem kot nerešene, Slika 37: Kazalniki ucinkovitosti sodstva v Sloveniji po WEF 5,0 Neodvisnost sodstva Ucinkovitost pravnega okvira v reševanju sporov Ucinkovitost pravnega okvira v izpodbijanju predpisov 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število tock Vir: The Global Competitiveness Report 2017 (WEF), 2017. Opomba: Višje število tock je boljše, najvec mogocih je 7. sodnega osebja pa za 74. Konec leta 2017 je bilo 43,1 sodnika na 100.000 prebivalcev, razmerje med številom sodnega osebja in sodnikov pa 3,9. Za dosego cilja na tem podrocju bi se moralo število sodnikov zmanjšati za 20, precej pa povecati število sodnega osebja (med 220 in 230 oseb). 157 Kazalnik reševanja pripada (razmerje med obsegom rešenih in novo prispelih zadev na sodišce v obdobju zadnjih 12 mesecev, izraženo v odstotkih) je v letu 2017 znašal 103 %, kar kaže na povecanje ucinkovitosti, saj sodišca rešijo vec zadev, kot jih prejmejo. 158 Pomembnejše so vse zadeve, ki jih rešuje vrhovno sodišce, in zadeve na drugih sodišcih v skladu s popisom v metodoloških osnovah za izvajanje statisticnih raziskovanj o poslovanju sodišc, ki ga pripravlja Ministrstvo za pravosodje. 159Otvoritev sodnega leta 2018 (Vrhovno sodišce), 2018. 160 The 2017 EU Justice Scoreboard (EK), 2017. 161 Postopek glede izdaje sklepa o zacetku stecajnega postopka (uvedba stecaja) je leta 2015 trajal povprecno 45 dni za stecaje nad pravno osebo oziroma 19 dni za osebne stecaje. pri cemer sodišce na potek postopka po izdaji sklepa o zacetku stecajnega postopka nima neposrednega vpliva162. Dolgotrajna sta tako predvsem stecajni postopek nad pravno osebo in postopek osebnega stecaja, ki v povprecju trajata 18,7 oziroma 44,6 meseca, medtem ko so drugi postopki prenehanja podjetja precej krajši (prisilna likvidacija, poenostavljena prisilna poravnava)163. To verjetno vsaj delno vpliva na oceno delovanja sodstva med gospodarstveniki (anketa WEF). Kakovost slovenskega sodstva je primerljiva drugim državam EU. Kakovost sodstva v ožjem pomenu je kakovost sodnikovih izdelkov, torej sodnih odlocb, v širšem smislu pa kakovost sodstva vkljucuje tudi zagotavljanje sodnih storitev. Po raziskavi CEPEJ164 na kakovost v Sloveniji pozitivno vpliva pogosto strokovno izobraževanje sodnikov in sodnega osebja, izvajanje ankete zadovoljstva in uporaba jasnih standardov ucinkovitosti. Zaostaja pa pri uporabi IKT ter komuniciranju in obvešcanju strank v postopkih. Kakovost pravosodnih storitev ocenjuje tudi Svetovna banka (Doing Business), Slovenija pa se uvršca okoli povprecja EU. Kakovost dobro ocenjuje tudi raziskava zadovoljstva javnosti z delovanjem sodišc – predvsem razumljivost sodnikovega jezika in odnos ter strokovnost sodnega osebja. Zaznava korupcije ostaja visoka. Ocena (zaznava) stopnje korupcije je v posamezni državi zlasti izraz delovanja institucij pravne države, integritete javnega sektorja in kakovosti upravljanja v javnem sektorju. Število prijav korupcije in drugih nepravilnosti je po zacetku krize zelo naraslo, kar gre v veliki meri pripisati sprejeti zakonodaji165, vidnejšem delovanju preiskovalnih institucij (npr. Komisija za preprecevanje korupcije) in ozavešcenosti posameznikov. V letu 2017 je bil sprejet nov program za krepitev integritete in transparentnosti za obdobje 2017–2019, ki poudarja ukrepe za izboljšanje integritete institucij, javnih uslužbencev, funkcionarjev in drugih zaposlenih v javnem sektorju ter vecanje stopnje transparentnosti delovanja v javnem sektorju166. Sprejeti programi in ukrepi pa še ne vplivajo na spremembo zaznave korupcije v Sloveniji, ki je med vecjimi med državami EU167, kar potrjujejo tudi kazalniki upravljanja Svetovne banke, ki merijo korupcijo168. Podobno negativno mnenje prevladuje tudi med državljani Slovenije169, ki vidijo korupcijo kot del poslovne kulture, še posebej izpostavljeni pa naj bi bili zaznava korupcije v zdravstvu in pri javnih narocilih. Da bi omejili korupcijska tveganja na teh dveh podrocjih, se je v zadnjem letu 162 Vkljucuje unovcevanje stecajne mase in poplacilo upnikov oziroma potek preizkusne dobe zaradi odpusta obveznosti pri osebnem stecaju. 163 Podatki za leto 2016. Letno porocilo o ucinkovitosti in uspešnosti sodišc (Vrhovno sodišce), 2017. 164 The 2017 EU Justice Scoreboard (EK), 2017. 165 Zakon o integriteti in preprecevanju korupcije. Uradni list RS, št. 69/2011. 166 Program Vlade Republike Slovenije za krepitev integritete in transparentnosti 2017–2019, 2017. 167Corruption Perception Index 2017 (Transparency international), 2017. 168 World Bank Governance Indicators, 2017. 169 Special Eurobarometer 470: Corruption (EK), 2017. nadaljevalo uvajanje centralizacije javnega narocanja v zdravstvu (npr. združevanje narocanja zdravil, medicinskih pripomockov in opreme), kjer je bila v preteklih letih zaznana precej negospodarna poraba sredstev170. 170 Koncno porocilo o izvajanju Programa ukrepov Vlade Republike Slovenije za preprecevanje korupcije za obdobje 2015–2016 – Nicelna toleranca do korupcije, 2017. 5.3 Varna in globalno odgovorna Slovenija Varna in globalno odgovorna Slovenija (razvojni cilj 11) Vsebina cilja je spoprijemanje Slovenije z globalnimi izzivi, kot so migracijski tokovi, terorizem, podnebne spremembe in spoštovanje clovekovih pravic. SRS 2030 kot pomembne dejavnike krepitve globalne odgovornosti in solidarnosti navaja zagotavljanje visoke ravni varnosti ljudi, kar vkljucuje tako zagotavljanje zašcite pred teroristicnimi in drugimi nadnacionalnimi grožnjami (tudi kibernetskimi) kot tudi spodbujanje preventive in krepitev zmogljivosti za obvladovanje naravnih in drugih nesrec. Poudarja tudi krepitev zunanjepoliticnega sodelovanja na dvostranski in vecstranski ravni in obrambne sposobnosti. Z mednarodnimi razvojnim sodelovanjem in humanitarno pomocjo prispeva k bolj uravnoteženemu in pravicnemu globalnem razvoju ter odpravi revšcine in neenakosti. Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 11: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Delež oseb, ki so porocale o težavah s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju, v % 8,5 (2016) 13,0 (2016) Globalni indeks miru, uvrstitev med državami EU 5 (2017) – Slovenija je od osamosvojitve del najpomembnejših mednarodnih organizacij, ki zagotavljajo stabilno mednarodno okolje, varnost in clovekove pravice. Clanica Organizacije združenih narodov (OZN) je od leta 1992, hkrati pa je dejavna tudi v specializiranih agencijah in funkcionalnih komisijah OZN (Svetovna zdravstvena organizacija, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Sklad Združenih narodov za otroke). Poleg tega deluje tudi v Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. Vec kot desetletje je tudi del EU, ki je naše najpomembnejše vrednotno, politicno in pravno okolje. Temeljni okvir institucionalne nacionalne varnosti je poleg skupne zunanje in varnostne politike EU tudi organizacija NATO, Slovenija pa za obrambo v letu 2016 nameni 0,9 % BDP. To je manj kot namenijo v povprecju države EU in tudi manj od zavez v organizaciji NATO. Na gospodarskem podrocju je med mulitilateralnimi organizacijami pomembno clanstvo v Mednarodnem denarnem skladu, Svetovni trgovinski organizaciji in Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki združuje gospodarsko najrazvitejše države sveta. Slovenija je v svetovnem merilu ena najbolj varnih in mirnih držav. To potrjuje globalni indeks miru, kjer se Slovenija uvršca med deset najbolj mirnih držav na svetu, EU pa je najmirnejša regija. Kazalniki kažejo, da je tudi ena najbolj varnih držav, v obdobju 2012–2016 pa se je število kaznivih dejanj zmanjšalo171. Leta 2016 je policija obravnavala za 26,6 % manj kaznivih dejanj od desetletnega povprecja. Od leta 2014 se zmanjšuje delež gospodarske kriminalitete v celotni kriminaliteti, povecuje pa se delež splošne kriminalitete. 171 Letno porocilo o delu policije 2016 (MNZ – Policija), 2017. 5.3.1 Varnost Prebivalci Slovenije se v svoji državi pocutijo varno. Obcutek osebne ogroženosti prebivalcev v njihovem življenjskem okolju je še naprej nizek. Visok ostaja delež ljudi, ki se pocutijo varne, kadar zvecer sami hodijo po svoji soseski. Osebno izkušnjo z vlomi ali fizicnim napadom je leta 2016 doživelo manj ljudi kot v preteklih letih, njihov delež je nižji kot v EU172. Na obcutek varnosti vpliva tudi zaupanje ljudi v policijo, ki se je v zadnjih dveh letih povecalo, a ostaja pod povprecjem EU173. Slovenci še naprej menijo, da sta njihova neposredna sosešcina in Slovenija varen kraj za življenje. Statisticni podatki kažejo, da je bila leta 2015 standardizirana stopnja umrljivosti zaradi napadov v Sloveniji nekoliko višja kot v EU (Slovenija: 0,8 osebe na 100.000 prebivalcev, EU: 0,7). Varnost v prometu se je v zadnjih letih precej izboljšala. Standardizirana stopnja umrljivosti zaradi prometnih nesrec je po zadnjih razpoložljivih podatkih za leto 2015 višja kot v povprecju EU, saj je tega leta na 100.000 prebivalcev zaradi prometnih nesrec umrlo 7,8 osebe (EU: 5,8). Število smrti zaradi prometnih nesrec pa se je v Sloveniji v obdobju 2010–2017 znižalo bolj kot v EU in je precej nižje kot pred letom 2010174. Na izboljšanje je vplivalo vec dejavnikov, med drugim izboljšanje 172 Evropska družboslovna raziskava. Prikaz za skupino evropskih držav prikazuje skupni povprecni rezultat izbranih držav ne glede na velikost nacionalnih vzorcev ali velikost države. Izbrane so države, katerih podatki so dostopni v danem trenutku (Belgija, Nemcija, Finska, Francija, Velika Britanija, Irska, Nizozemska, Poljska, Švedska in Slovenija). 173 Eurobarometer 88 (EK), 2017. 174 Podatki za leto 2017 so predhodni. V Sloveniji se je število umrlih zaradi prometnih nesrec v obdobju 2010–2017 zmanjšalo za 25 % (EU 20 %) in je v letu 2017 znašalo 104. prometne infrastrukture (npr. izgradnja avtocest), varnejši avtomobili in ukrepi prometne preventive (npr. znižanje dovoljene vsebnosti alkohola v krvi). Ob tem velja omeniti, da se skupno število prevoženih kilometrov v Sloveniji letno povecuje in je skoraj za polovico vecje kot leta 2000175. Med stalne vire ogrožanja v Sloveniji spadajo tudi naravne in druge nesrece. Leta 2016 je Uprava RS za zašcito in reševanje ukrepala v vec kot 15.800 razlicnih dogodkih176, v katerih so poleg drugih služb posredovale tudi sile za zašcito, reševanje in pomoc. V zadnjih letih se število nesrec povecuje. Najvec težav in intervencij med naravnimi nesrecami povzrocajo poplave, mocan veter in sneg. Z delovanjem centrov za obvešcanje, javnimi reševalnimi službami in s pripravljenostjo drugih reševalnih služb, komisij, enot in štabov civilne zašcite se zagotavlja pravocasno ukrepanje ob nesrecah. Kljucni izziv je vzpostaviti sistem, ki bi omogocal ucinkovito koordinacijo in ukrepanje ter prispeval k zmanjšanju škode in drugih posledic nesrec. Pomemben dejavnik pri tem so preventivni ukrepi, zlasti na podrocju nacrtovanja in urejanja prostora ter varstva pred požarom in drugimi naravnimi nesrecami177. Cilje, politiko in strategijo varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami v državi doloca leta 2016 sprejet nacionalni program za obdobje 2016–2022178. Slovenija se uspešno spoprijema tudi z varnostnimi izzivi na mednarodni ravni. V obdobju 2010–2016 je bilo obravnavanih nekoliko vec kaznivih dejanj organizirane kriminalne dejavnosti179 . Glede na vrsto kaznivega dejanja v organizirani kriminalni dejavnosti se je v zadnjem letu povecala neupravicena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. V tem obdobju se je povecalo tudi število kaznivih dejanj racunalniške kriminalitete, predvsem zaradi povecanja napadov na informacijski sistem (vecje število prijav pravnih in fizicnih oseb v povezavi z okužbami z izsiljevalsko škodljivo kodo in prevar z elektronsko pošto)180. Pomemben varnostni izziv so migracije, saj se je število ilegalnih prehodov državne meje od leta 2010 povecalo, na kar so pomembno vplivale povecane migracije iz kriznih obmocij181. V zadnjem letu se število 175 OECD Road Safety Annual Report 2017, 2017. 176 To so: naravne in druge nesrece, nesrece v prometu, požari in eksplozije, onesnaženja, nesrece z nevarnimi snovmi, jedrski in drugi dogodki, najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev, motnje oskrbe in poškodbe objektov ter tehnicna in druga pomoc. 177 Slovenija bo te izzive obravnavala tudi s pomocjo sredstev skladov EU, in sicer zlasti prek 5. in 6. prednostne osi operativnega programa izvajanja kohezijske politike (Prilagajanje na podnebne spremembe in Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti). 178 Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami v letih 2016 do 2022, Uradni list št. 75/2016. 179 Leta 2010 je bilo organiziranih kriminalnih dejanj 352, 2012 524, 2015 387, 2016 393. 180 Najmanj kaznivih dejanj napadov na informacijski sistem je bilo leta 2010 (76), a se je že leta 2011 število povecalo na 236. V obdobju 2012– 2015 je bilo omenjenih kaznivih dejanj manj, se je pa njihovo število leta 2016 povecalo na 260, kar je najvec od leta 2010 naprej. 181 Prelom je bil v letu 2015, ko je bilo v okviru migrantske in begunske krize zaznati množicne migracije. Policija v število ilegalnih prehodov ilegalnih migrantov spet povecuje182. Zmanjšalo pa se je število kaznivih dejanj, povezanih z orožjem183. Na podrocju terorizma se Slovenija usmerja v preventivno delovanje. 5.3.2 Globalna odgovornost Slovenija si prizadeva za povecanje globalne odgovornosti in solidarnosti184. To pomeni, da se zavzema za mir in varnost, blaginjo in dostojanstvo vseh ljudi, odpravljanje revšcine, okoljski in trajnostni razvoj, spoštovanje clovekovih pravic ter oblikovanje miroljubnih in vkljucujocih družb. Ob tem je pomembno tudi dosledno izvajanje sprejetih mednarodnih obveznosti, vkljucno s financnimi obveznostmi in prilagajanjem domacega pravnega reda, ter izpolnjevanje mednarodnih zavez na podrocju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja (gl. poglavje 4). Mednarodno okolje se nenehno spreminja in s tem postavlja Slovenijo pred nove izzive. Spremembe v širšem mednarodnem okolju in novi globalni trendi in izzivi (migracijski tokovi, terorizem, kibernetska varnost, podnebne spremembe, vpliv tehnološkega napredka na povezanost regij in držav) imajo pomembne posledice za Slovenijo. Izziv Slovenije ni samo vprašanje povecanja sposobnosti odzivanja in prilagajanja na nove trende in globalne izzive, ampak predvsem povecanje njene vloge in vpliva pri sooblikovanju teh trendov in izzivov185. V te namene bo Slovenija še naprej krepila svojo mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev in aktivnosti v mednarodnih organizacijah in drugih forumih. Z uspešno kandidaturo za clanstvo v Svetu clovekovih pravic za obdobje 2016–2018 je dobila priložnost okrepiti svojo vlogo v OZN ne samo na podrocju spoštovanja clovekovih pravic, ampak tudi na podrocju uveljavljanja mednarodnega miru in varnosti ter mednarodnega prava. Clanstvo v EU omogoca Sloveniji primarni vzvod za sooblikovanje politik in vzpostavljanje mehanizmov ter ukrepov, ki skladno s slovenskimi vrednotami in interesi obravnavajo aktualne trende in izzive. Aktivno sodeluje pri odlocanju o izvajanju Globalne strategije EU186 kot okvira delovanja EU v mednarodnih odnosih. Slovenija dopolnjuje delovanje EU, zlasti z delovanjem v smeri poglabljanja politicnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih odnosov na obmocju Zahodnega Balkana, s ciljem okrepiti odpornost družb in držav na tem obmocju meje ne šteje migrantov, ki so v Slovenijo vstopili v okviru množicnih migracij (okoli 360.000 oseb). 182 Leta 2016 je bilo obravnavanih 1.148 ilegalnih prehodov državne meje, v letu 2017 pa se je povecalo na 1.930 ilegalnih prehodov državne meje (najpogosteje državljanov Afganistana, Turcije, Kosova, Pakistana in Alžirije). 183 Najvec kaznivih dejanj, povezanih z orožjem, je bilo leta 2014 (134), leta 2016 jih je bilo 93, kar pa je še vedno vec kot leta 2012, ko jih je bilo najmanj (88). 184 Strategija razvoja Slovenije 2030 (SVRK), 2017. 185 Slovenija: Varna, uspešna in v svetu spoštovana (MZZ), 2015. 186 Shared Vision, Common Action: A stronger Europe. A Global Strategy for the European Union's Foreign And Security Policy, 2016. in pospešiti njihov proces približevanja clanstvu v EU. Del uresnicevanja globalne strategije so tudi ukrepi za krepitev varnosti in obrambe Unije, med katere šteje tudi stalno strukturno sodelovanje na podrocju varnostne in obrambne politike187, ki ga je Svet vzpostavil decembra 2017. Petindvajset držav clanic EU, med njimi Slovenija, je v tem okviru sprejelo ambiciozne zaveze, med drugim tudi o povišanju obrambnih proracunov. Zmožnost Slovenije, da se uspešno spopada z globalnimi trendi in izzivi je odvisna tudi od reševanja temeljnih vprašanj, povezanih z obstojem, nadaljnjo integracijo in politicno naravo EU. Slovenija se zavzema za poglobitev in širitev Unije. Med prednostnimi temami za Slovenijo so krepitev demokraticne EU188 legitimnosti , vladavina prava kot temeljno nacelo držav clanic EU189 in ponovna vzpostavitev polnega delovanja schengenskega sistema190. V EU potekajo kljucne razprave o dokoncanju ekonomske in monetarne unije, o prenovi skupne kmetijske politike in naslednji financni perspektivi. Slovenija potrebuje jasno razdelan nacionalni interes v zvezi s temi temami, da bi lahko sooblikovala odlocitve, ki bodo vplivale na njen bodoci položaj v EU in na dobrobit njenih državljanov. Izoblikovanje in uveljavitev interesov Slovenije v EU zahtevata poglobljeno delovanje na podrocju zadev EU, 187 Implementation Plan on Security and Defence (Council of the EU), 2016. 188 Lange, S., 2016. 189 Tudi cilj zunanjega delovanja EU, zlasti v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah za clanstvo. 190 Govor predsednika vlade dr. Mira Cerarja na posvetu slovenske diplomacije, 2018. tesnejšo koordinacijo in kadrovsko okrepitev, tudi v luci predsedovanja Svetu EU, ki ga bo Slovenija ponovno prevzela v drugi polovici 2021191. Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoc sta pomembni sestavini globalne odgovornosti in prispevata h krepitvi dvostranskih odnosov in prepoznavnosti Slovenije v svetu. Izdatki za uradno razvojno pomoc se v zadnjih letih zvišujejo, a so še precej nižji od mednarodno sprejetih zavez. V zadnjih dveh letih je vecina povecanja pomoci povezana z begunsko in migrantsko krizo192. Vecino pomoci sicer predstavlja vecstranska pomoc v okviru podpore razvojnih politik EU. V letu 2017 je bila sprejeta Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoci, kjer je bila potrjena zaveza, da Slovenija do leta 2030 za uradno razvojno pomoc nameni 0,33 % bruto nacionalnega dohodka, vsaj 10 % razpoložljive dvostranske uradne razvojne pomoci pa za humanitarno pomoc193. Pregled mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije je v letu 2017 pripravil tudi OECD, med izzivi pa je bilo navedeno osredotocenje dvostranske pomoci na le nekaj prednostnih regij in s tem povecanje ucinkovitosti pomoci, boljše sodelovanje in informiranje deležnikov v Sloveniji ter sklepanje dolgorocnih partnerstev z morebitnimi dajalci pomoci194. 191 Barbutovski, D., Bucik, M., Lange, S., mimeo, 2017. 192 Porocilo Mednarodne razvojne pomoci 2016 (MZZ), 2017. 193 Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoci Republike Slovenije, Uradni list št. 54/2017. 194 OECD Development Cooperation Peer Reviews: Slovenia (OECD), 2017. Priloga: Kazalniki razvoja Slovenije 1 Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse Gospodarska stabilnost 1.1 Bruto domaci proizvod na prebivalca po kupni moci 1.2 Dolg sektorja država 1.3 Realna rast bruto domacega proizvoda 1.4 Javnofinancno ravnotežje 1.5 Tekoci racun placilne bilance in neto financna pozicija do tujine 1.6 Razvitost financnega sistema 1.7 Regionalne razlike v BDP na prebivalca 1.8 Indeks razvojne ogroženosti Konkurencen ter družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor 1.9 Produktivnost 1.10 Evropski inovacijski indeks 1.11 Indeks digitalnega gospodarstva in družbe 1.1 Izvozni tržni delež 1.13 Stroški dela na enoto proizvoda 1.14 Izvoz visokotehnoloških proizvodov in na znanju temeljecih storitev 1.15 Neposredne tuje investicije 1.16 Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost in število raziskovalcev 1.17 Inovacijska aktivnost podjetij 1.18 Intelektualna lastnina 1.19 Okoljska odgovornost podjetij Bruto domaci proizvod na prebivalca po kupni moci 1.1 Zaostanek Slovenije za povprecjem EU po gospodarski razvitosti se je v letu 2016 prvic po letu 2008 nekoliko zmanjšal. Leta 2008 je BDP na prebivalca v SKM v Sloveniji dosegel 90 % povprecja EU. Med gospodarsko krizo, zlasti leta 2009, pa je BDP v Sloveniji upadel znatno bolj kot v povprecju EU, zato se je zaostanek v gospodarski razvitosti do leta 2012 povecal na 18 o. t. Šele v letu 2016 je Slovenija s 24.100 SKM1 svoj položaj v primerjavi s povprecjem EU izboljšala za 1 o. t. Tudi podatki o gospodarski aktivnosti v letu 2017 kažejo, da se je dohitevanje razvitejših držav lani nadaljevalo, takšen trend pa lahko pricakujemo tudi v prihodnjih letih. Dekompozicija bruto domacega proizvoda na prebivalca na produktivnost in stopnjo zaposlenosti pokaže, da je na povecevanje zaostanka relativno bolj vplival padec zaposlenosti. Stopnje zaposlenosti, ki so bile ob zacetku krize precej nad evropskim povprecjem, so se od leta 2012 tako ustalile malenkost nad povprecno v EU. Ceprav se je vrzel v produktivnosti v krizi poglobila relativno manj, pa je njena raven še znatno pod povprecjem EU in opozarja na podrocje, ki je kljucno za razvojno dohitevanje. Slovenija še vedno ostaja v skupini držav, ki so od zacetka krize najbolj poslabšale relativni položaj gospodarske razvitosti v EU. Bolj kot Slovenija se je od povprecja EU od leta 2008 oddaljilo samo šest držav: Grcija (25 o. t.), Ciper (22 o. t.), Finska (12 o. t.), Nizozemska (11 o. t.) ter Španija in Italija (po 9 o. t). Zaostanek pa je zmanjšalo 14 clanic, od tega deset novih, pri cemer sta Malta in Ceška Slovenijo prehiteli. Razkorak v kazalniku BDP na prebivalca po kupni moci v državah EU med najmanj in najbolj razvito državo se je od leta 2000 do leta 2016 zmanjšal, in sicer z 1 : 8,7 (Romunija/ Luksemburg) na 1 : 5,3 (Bolgarija/Luksemburg). Tabela: BDP na prebivalca v standardih kupne moci za izbrane države (EU-28 = 100) 2000 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Slovenija 80 87 90 85 83 83 82 82 82 82 83 EU-15 116 113 111 110 110 110 109 109 109 109 108 Skandinavske države 129 125 128 126 126 126 126 125 123 123 121 Nove clanice brez Slovenije 51 60 67 66 67 68 69 70 70 71 72 Vir: Eurostat Portal Page – Economy and Finance – Prices – Purchasing Power Parities, 2017; izracuni UMAR. Slika: Bruto domaci proizvod na prebivalca in njegovi komponenti BDP na preb. po kupni moci Produktivnost (BDP na zap. po kupni moci) Stopnja zaposlenosti Indeks EU = 100 115 110 105 100 95 90 85 80 75 90 83 85 87 86 87 85 83 83 83 80 80 82 82 82 82 82 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Vir: Eurostat Portal Page – Economy and Finance – National Accounts, 2017; izracuni UMAR. 1 Prikaz bruto domacega proizvoda na prebivalca v standardih kupne moci omogoca primerjavo med državami ocišceno ucinka razlik v splošni ravni cen med državami. Standard kupne moci (SKM) – izbor valute za izražanje rezultatov je dogovor (konvencija). V Eurostatovi primerjavi se rezultati izražajo v »valuti«, imenovani SKM. SKM je umetna, fiktivna valuta, ki je na ravni povprecja držav EU enaka enemu evru. SKM ali »EU-28 evro« je »valuta«, ki izraža povprecno raven cen v EU-28. Dolg sektorja država Dolg sektorja država glede na BDP se je v obdobju 2008–2015 mocno povecal, po letu 2015 pa se znižuje. Zadolženost Slovenije, ki je bila do leta 2008 zelo nizka, se je v poslabšanih makroekonomskih okolišcinah mocno povecala zaradi vecletnega vztrajanja visokih javnofinancnih primanjkljajev in vplivov enkratnih izdatkov (pretežno dokapitalizacije bank in izplacila na podlagi sodnih odlocb). Delež dolga glede na BDP se po letu 2015, ko je dosegel najvišjo raven (82,6 % BDP), znižuje pod vplivom izboljšanja primarnega salda (presežek), prav tako je pozitivni prispevek gospodarske rasti v zadnjih dveh letih presegel negativni ucinek obresti k oblikovanju dolga, s cimer je bil odpravljen neugoden »ucinek snežne kepe«. Dolg s 73,6 % BDP tako še vedno znatno presega mejo 60 % BDP iz Pakta za stabilnost in rast, vendar pa dinamika njegovega zniževanja v letih 2016 in 2017 ustreza pravilom Pakta, ki veljajo v prehodnem triletnem obdobju po izstopu iz postopka presežnega primanjkljaja1. Slovenija je v zadnjih letih ugodne razmere na mednarodnih financnih trgih izkoristila za predcasni odkup dolarskih obveznic, izdanih v letih 2012–2014, ko je imela omejen dostop do financnih trgov2, in tudi za predcasno financiranje obveznosti proracuna, s katerimi si je ustvarila nekaj likvidnostnih rezerv. Aktivno upravljanje dolga je vplivalo tako na znižanje obresti na obstojeci dolg, z njim pa se je doseglo tudi podaljšanje povprecne rocnosti dolga do dospetja. Implicitna obrestna mera dolga je v takšnih okolišcinah v zadnjih letih dosegla najnižje ravni (3,4 % v letu 2017). Izboljšanje fiskalnega položaja države je pomenilo tudi pomemben dejavnik za izboljšanje bonitetnih ocen Slovenije v zadnjih letih,3 ki pa ostajajo slabše kot pred krizo. Tabela: Stanje konsolidiranega dolga sektorja država in razclemba letne spremembe dolga, Slovenija 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 v mrd. EUR Sektor država 7,7 8,3 12,5 13,9 17,2 19,4 25,5 30,2 32,1 31,8 31,9 v % BDP Sektor država 26,3 21,8 34,6 38,4 46,6 53,8 70,4 80,3 82,6 78,6 73,6 v o. t. Sprememba dolga, od tega –0,6 –1,0 12,8 3,7 8,3 7,1 16,6 10,0 2,2 –4,0 –4,9 1. Primarni saldo –0,2 0,3 4,5 4,0 4,8 2,0 12,1 2,3 –0,4 –1,1 –2,5 2. Ucinek snežne kepe 0,1 –0,6 2,3 1,6 1,3 3,1 2,3 0,7 0,7 –0,2 –2,7 -Izdatki za obresti 1,5 1,1 1,3 1,6 1,9 2,0 2,6 3,2 3,2 3,0 2,5 -Ucinek rasti BDP –1,0 –0,7 1,8 –0,4 –0,2 1,3 0,6 –2,0 –1,8 –2,5 –3,7 -Ucinek inflacije* –0,4 –1,0 –0,8 0,3 –0,4 –0,2 –0,9 –0,5 –0,8 –0,7 –1,5 3. Prilagoditev stanja in tokov** –0,5 –0,8 5,9 –1,8 2,3 2,1 2,2 7,0 2,0 –2,8 0,3 Vir: SI-STAT podatkovni portal – Ekonomsko podrocje – Nacionalni racuni – Racuni države – Temeljni agregati sektorja država, 2018. Opomba: * Merjeno z deflatorjem BDP. ** Sprememba deleža dolga glede na BDP, ki ni posledica primarnega salda in ucinka snežne kepe (gotovina, vloge, posojila in ostalo). Nekateri izracuni se ne seštevajo zaradi zaokroževanja. Slika: Konsolidirani dolg sektorja država glede na BDP v letu 2017 in sprememba deleža dolga v 2008–2017 Sprememba deleža Delež dolga Vir: za Slovenijo podatek SURS, SI-STAT podatkovni portal – Nacionalni racuni – Racuni države – Temeljni agregati sektorja država, 2018; za ostale države EU Eurostat Portal page – Economy and Finance – Government Statistics, 2018, 2018. 1 Za Slovenijo prehodno obdobje velja za leta 2016–2018, ko se doseganje ustrezne dinamike zniževanja dolga ocenjuje na podlagi napredka pri izpolnjevanju minimalne linearne strukturne prilagoditve (EK, 2016, Annex 6). Po koncu prehodnega obdobja se mora dolg države, ki je v preventivnem delu Pakta za stabilnost in rast, zniževati za 1/20 odstopanja ravni dolga od 60 % BDP. 2 Kuponske obrestne mere teh obveznic znašajo od 5 % do 6 %. Slovenija je v letih 2016 in 2017 mocno zmanjšala izpostavljenost do dolga v USD. Konec leta 2017 je nominalni znesek obveznic, denominiranih v USD, znašal 2,1 mrd. USD. Z delnimi predcasnimi odkupi teh obveznic Slovenija nadaljuje tudi v zacetku leta 2018. 3 Izboljšanje se je nadaljevalo tudi v letu 2017, ko je Agencija Moody´s oceno dvignila za dve stopnji, z Baa3 na Baa1, Standard&Poor´s za eno stopnjo, z A na A+, Fitch pa v letu 2017 ocene ni spremenil (A-). 71 Realna rast bruto domacega proizvoda 1.3 Bruto domaci proizvod je po štirih letih rasti leta 2017 presegel predkrizni vrh, rast se je v zadnjih dveh letih še okrepila, k cemur sta prispevala tako zagon rasti izvoza kot tudi višja rast domace potrošnje. Po recesiji z dvojnim dnom se realni BDP v Sloveniji od leta 2014 povecuje, pri cemer rast postaja širše osnovana in se bliža stopnjam izpred vrha leta 2007. Glavni dejavnik rasti ostaja izvoz, katerega rast se v zadnjih letih še povecuje. To je posledica krepkejše rasti tujega povpraševanja in hkrati izboljšanja izvozne konkurencnosti slovenskih podjetij, kar se kaže v rasti izvoznega tržnega deleža na svetovnem trgu1. H gospodarski rasti vse vec prispeva tudi domaca potrošnja: (i) do leta 2016 predvsem potrošnja gospodinjstev, katere rast je bila obujena konec leta 2013 in jo še naprej spodbujajo ugodna gibanja na trgu dela in visoko zaupanje potrošnikov, (ii) od leta 2017 pa ponovno tudi investicije v osnovna sredstva, ki se po globokem upadu v zacetnih kriznih letih (2009–2012) še vedno ohranjajo na precej nižji ravni kot v predkriznem obdobju. Zacetek stanovitne krepitve zasebnih investicij v stroje in opremo sicer sega v leto 2014, povezujemo pa jo predvsem z visoko izkorišcenostjo proizvodnih zmogljivosti, dobrimi poslovnimi rezultati in nižjo zadolženostjo podjetij. Sredi leta 2016 so nato oživele še stanovanjske investicije, lani pa je bila obujena tudi rast investicij v inženirske objekte2. Ob postopnem sprošcanju varcevalnih ukrepov se je zadnje tri leta povecevala tudi državna potrošnja. Po globljem padcu v casu krize je gospodarska rast v Sloveniji lani (5,0 %) cetrto leto zapored prehitevala rast v EU (2,4 %). To je predvsem posledica višje rasti slovenskega izvoza od izvoza celotne EU, kjer gospodarsko rast v zadnjih letih približno enakovredno poganjata rast izvoza in rast domace potrošnje. Slovenija je lani po gospodarski rasti prehitela tudi povprecje ostalih novih clanic EU3, ki v povprecju stabilno rastejo že vse od leta 2010 in za katerimi še vedno obcutno zaostaja po kumulativni rasti od leta 2005. Tabela: Prispevek komponent izdatkovne strukture k spremembi bruto domacega proizvoda, Slovenija Prispevek k rasti BDP, v o. t. Domaca potrošnja skupaj 1,8 1,9 3,1 –9,7 –0,8 –0,6 –5,6 –1,9 1,6 1,7 2,7 3,7 Zasebna potrošnja 0,4 1,2 1,2 0,5 0,7 0,0 –1,4 –2,3 1,0 1,1 2,3 1,7 Državna potrošnja 0,7 0,5 0,9 0,4 –0,1 –0,1 –0,5 –0,4 –0,2 0,5 0,5 0,4 Bruto investicije v os. sredstva 0,7 0,9 2,0 –6,5 –3,2 –1,1 –1,8 0,6 0,2 –0,3 –0,7 1,8 Spremembe zalog 0,0 –0,7 –0,9 –4,0 1,9 0,6 –2,0 0,2 0,5 0,3 0,7 –0,2 Blagovni in storitveni saldo s tujino 2,3 2,1 0,2 1,9 2,0 1,3 3,0 0,8 1,4 0,6 0,5 1,3 Izvoz blaga in storitev 5,6 6,2 2,8 –11,0 5,8 4,4 0,4 2,2 4,2 3,8 5,0 8,2 Uvoz blaga in storitev –3,2 –4,1 –2,7 12,8 –3,8 –3,1 2,5 –1,4 –2,9 –3,2 –4,5 –6,9 Vir: SI-STAT podatkovni portal – Ekonomsko podrocje – Nacionalni racuni, 2018. Slika: Bruto domaci proizvod v Sloveniji, EU in izbranih skupinah držav EU EU-28 Slovenija NMS-12* EU-15 200020012002200320042005200620072008200920102011201220132014201520162017 Vir: Eurostat Portal Page – National Accounts, 2018. Opomba: *Podatki za NMS-12 pomenijo netehtano povprecje za države, ki so v EU vstopile leta 2004 ali kasneje, razen Slovenije, ki je prikazana loceno. 1 Gl. kazalnik 1.12. 2 Rast investicij v inženirske objekte je bila (le) zacasno obujena leta 2014, pod vplivom lokalnih volitev in zakljucevanja številnih (predvsem javnih) projektov, financiranih še v sklopu evropske financne perspektive 2007–2013 z zakljuckom crpanja v letu 2015. 3 Držav, ki so postale clanice EU leta 2004 ali kasneje. Javnofinancno ravnotežje Saldo sektorja država se je v zadnjih letih izrazito izboljšal. Zniževanje javnofinancnega primanjkljaja poteka vztrajno po letu 2013, ko je bil primanjkljaj tudi pod vplivom enkratnih dejavnikov najvišji, v 2017 pa je bil saldo izravnan. Na to je vplivalo izboljšanje makroekonomskih razmer po stabilizaciji bancnega sektorja in povrnitvi domacega in mednarodnega zaupanja, sprejetje ukrepov za povecanje prihodkov in zadrževanje izdatkov ter zmanjšani kapitalski transferji, povezani z delovanjem DUTB1. Med ukrepi za povecanje prihodkov po letu 2013 je bila vecina trajne narave, zajemala pa je dvige stopenj nekaterih obstojecih davkov oziroma vpeljavo novih, širitev osnov za vplacilo socialnih prispevkov, okrepljene pa so bile tudi aktivnosti za ucinkovitejše pobiranje davcnih obveznosti (vpeljava davcnih blagajn). S temi ukrepi je bil delno nadomešcen tudi izpad prihodkov, do katerega je v casu gospodarske krize in poslabšanega poslovanja podjetij prišlo pri davku od dohodka pravnih oseb, kjer se je od leta 2006 do leta 2016 znižala davcna stopnja2, kar je pripomoglo k javnofinancni konsolidaciji in zniževanju strukturnega primanjkljaja. S temi spremembami je v obdobju krize prišlo tudi do prestrukturiranja davcnih obremenitev iz kapitala na potrošnjo, efektivna obdavcitev dela pa se ni bistveno spremenila. V zadnjih dveh letih so bile sprejete nekatere rešitve za prestrukturiranje javnih dajatev z namenom znižanja obremenitve dela in zvišanja obdavcitve kapitala3. Na strani izdatkov je leta 2012 sprejet paket varcevalnih ukrepov v letih 2012– 2014 vplival zlasti na znižanje sredstev za zaposlene ter socialnih transferjev in nadomestil, po letu 2014 pa se ti ukrepi postopoma sprošcajo. Z obcutnim znižanjem v celotnem obdobju 2008–2017 so k zadrževanju skupnih izdatkov pomembno prispevale investicije in subvencije4, kar opozarja na veliko težo fleksibilnih izdatkov v procesu dosedanje konsolidacije. V ugodnih pogojih financiranja in z aktivnim upravljanjem dolga se po letu 2015 znižujejo tudi stroški obresti, vendar pa je njihov delež v strukturi izdatkov zaradi povecanega dolga še vedno visok (5,8 % celotnih izdatkov v letu 2017 glede na 2,5 % v letu 2008). Tabela: Prihodki, izdatki in saldo sektorja država, ESR–2010, Slovenija, v % BDP 2000 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Prihodki 42,5 43,6 42,5 42,4 43,6 43,3 44,5 44,8 44,3 44,9 43,3 43,1 Izdatki 46,1 44,9 43,9 48,2 49,3 50,0 48,5 59,5 49,9 47,7 45,3 43,1 Saldo sektorja država –3,6 –1,3 –1,4 –5,8 –5,6 –6,7 –4,0 –14,7 –5,5 –2,9 –1,9 –0,0 Primarni saldo –1,3 0,2 –0,3 –4,5 –4,0 –4,8 –2,0 –12,1 –2,3 0,4 1,1 2,5 Vir: SI-STAT podatkovni portal – Ekonomsko podrocje – Nacionalni racuni – Racuni države – Temeljni agregati sektorja država, 2018. Slika: Saldo sektorja država, leto 2017 V % BDP 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 -1,0 -2,0 -3,0 -4,0 0,0 -1,0 MaltaCiperCeškaLuksemburgNemcijaŠvedskaNizozemskaDanskaBolgarijaGrcijaHrvaškaLitvaSlovenijaEstonijaIrskaLatvijaFinskaAvstrijaEMUEUBelgijaSlovaškaPoljskaZdr. kraljestvoMadžarskaItalijaFrancijaRomunijaPortugalskaŠpanija Vir: Za Slovenijo SI-STAT podatkovni portal – Ekonomsko podrocje – Nacionalni racuni – Racuni države – Temeljni agregati sektorja država, 2018. Za preostale države EU Eurostat Portal page – Economy and Finance – Government Statistics, 2018. 1 Vpliv delovanja DUTB kot enote sektorja država je izrazit zlasti zaradi vrednotenja odpisov terjatev in konverzij slabih posojil v lastniške deleže podjetij, ki jih ima v lasti DUTB v upravljanju, kar se izkazuje med kapitalskimi transferi, ki so bili zlasti v letu 2015 zelo visoki. V letu 2017 je bil vpliv te enote na saldo sektorja država pozitiven. 2 Leta 2006 je stopnja davka znašala 25 %, v letu 2010 se je znižala na 20 % in se nato postopno zniževala do leta 2013, ko je znašala 17 %. Leta 2017 se je stopnja davka ponovno povišala, in sicer na 19 %. 3 Med najpomembnejšimi so bile spremembe na podrocju dohodnine in davka od dohodka pravnih oseb. Uveljavljena je bila sprememba dohodninske lestvice, hkrati pa se je stopnja dohodnine v 4. davcnem razredu znižala. Spremenil se je tudi prag za upravicenost do višje dodatne splošne olajšave (povišanje praga za 300 EUR) in razbremenil del place za poslovno uspešnost do višine 70 % povprecne mesecne place v RS (kot so 13. placa, božicnica). Pri davku od dohodka pravnih oseb je bila zvišana splošna stopnja s 17 % na 19 %. 4 Leta 2017 so bile investicije in subvencije za 783, 5 mio. EUR nižje kot leta 2008, povecanje v vmesnem obdobju (2013 in 2014) je povezano predvsem z zakljuckom crpanja sredstev EU iz predhodne financne perspektive. Tekoci racun placilne bilance in neto financna pozicija do tujine Presežek na tekocem racunu placilne bilance je bil leta 2017 najvišji doslej in je znašal 2,8 mrd. EUR (6,4 % BDP). Tekoci racun, ki se je v prvih dveh letih gospodarske krize ohranjal blizu ravnovesja, od leta 2011 izkazuje presežek, ki se je v letih 2012–2017 skupaj povecal za 2,7 mrd. EUR.1 Presežek tekocih transakcij je posledica: (i) razdolževanja2 in neto varcevanja zasebnega sektorja ter (ii) izboljšanja konkurencnega položaja slovenskih izvoznikov in še vedno nizke ravni investicij. Presežek tekocega racuna kaže tudi nižji primanjkljaj tekocih transakcij državnega sektorja, kar je predvsem posledica pozitivnih sprememb fiskalne bilance oziroma zniževanja javnofinancnega primanjkljaja. Presežek agregatnega varcevanja nad investicijami se izraža tako v znižanju obveznosti kot tudi povecanju terjatev do tujine, zato se neto financna pozicija Slovenije do tujine izboljšuje. Neto financna pozicija do tujine je po liberalizaciji kapitalskega in financnega racuna ter vstopu Slovenije v EU prešla iz presežka v primanjkljaj. V prvih letih krize (do leta 2012) se je kljub razdolževanju zasebnega sektorja mocno poslabšala zaradi povecanega zadolževanja sektorja država. Od leta 2013 se postopoma izboljšuje predvsem zaradi nadaljnjega razdolževanja poslovnih bank, nižjih obveznosti države do tujih portfeljskih vlagateljev in vecjih terjatev bancnega sektorja do tujine. Pri tem poslovne banke in BS povecujejo financne investicije v vrednostne papirje tujih sektorjev, kar je posledica razmer na financnih trgih, tj. nizkih oziroma negativnih obrestnih mer na denarnem trgu. Poleg tega BS kupuje tudi vrednostne papirje v okviru izvajanja programa APP. Obveznosti do tujine pa se v zadnjih letih povecujejo le v segmentu neposrednih naložb zaradi vecjega obsega tujih neposrednih naložb v Slovenijo, ki vedno bolj presegajo vrednost slovenskih neposrednih naložb v tujino. Kljub povecanju te negativne pozicije pa je struktura celotne neto financne pozicije do tujine s tem ugodnejša kot v preteklih letih. V letu 2017 je Slovenija izkazovala negativno neto financno pozicijo v višini 31,3 % BDP, kar je znotraj indikativnega praga zunanjega neravnovesja (35 % BDP). Ta prag najbolj presegajo države, ki so imele najvecjo dolžniško krizo (Španija, Portugalska, Ciper, Grcija in Irska). Tabela: Stanje mednarodnih naložb Slovenije, v % BDP 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 1 Dolžniške terjatve 39,4 67,3 77,3 71,9 74,5 72,3 72,0 72,9 72,3 84,3 84,6 81,8 78,3 2 Lastniške terjatve 2,4 12,5 22,1 17,3 20,2 20,6 19,1 20,1 19,8 20,8 24,1 23,5 21,7 3 Skupne terjatve (1+2) 41,8 79,8 99,4 89,2 94,8 92,9 91,0 93,0 92,1 105,2 108,7 105,4 99,9 4 Bruto zunanji dolg 43,1 70,4 101,5 106,4 115,2 116,2 112,9 118,8 114,9 125,7 120,1 110,9 100,4 5 Lastniške obveznosti 10,4 20,2 23,4 22,1 23,2 23,8 23,3 24,3 24,3 25,2 28,4 31,4 30,8 6 Skupne obveznosti (4+5) 53,5 90,6 124,9 128,5 138,4 140,0 136,2 143,0 139,2 150,9 148,5 142,2 131,2 7 Neto zunanji dolg/terjatve (1–4) –3,7 –3,1 –24,2 –34,5 –40,7 –43,9 –41,0 –45,9 –42,6 –41,4 –35,4 –29,0 –22,2 8 Neto lastniški dolg/terjatve (2–5) –8,0 –7,7 –1,3 –4,8 –2,9 –3,2 –4,2 –4,2 –4,5 –4,4 –4,3 –7,8 –9,1 9 Neto financna pozicija (7+8)* –11,7 –10,8 –25,5 –39,4 –43,6 –47,2 –45,2 –50,1 –47,2 –45,8 –39,8 –36,9 –31,3 Vir: Banka Slovenije, 2017; preracuni UMAR. Opomba:* negativni (pozitivni) predznak v saldu pomeni neto dolžniško (upniško) financno pozicijo do tujine. Slika: Razclenitev sprememb stanja neto financne pozicije, v mio. EUR Tekoci racun Kapitalski racun Statisticna napaka Vrednostne spremembe Sprememba neto financne pozicije do tujine 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: Banka Slovenije, 2017; preracuni UMAR. 1 Presežek tekocega racuna placilne bilance leta 2017 ne presega indikativne meje evropskega kazalnika zunanjega neravnotežja (tekoci racun v % BDP – triletno povprecje +6 %/-4 %). 2 Pred krizo so slovenska podjetja svojo rast financirala vecinoma s posojili bank, ki so se dodatno zadolževale zlasti pri tujih bankah. Po letu 2008 so banke tuja posojila zacele vracati. Razvitost financnega sistema Zaostanek v razvitosti financnega sistema za povprecjem EU je visok, od zacetka krize se je še poglobil, zlasti na podrocju trga kapitala in bancništva. Razmere v financnem sistemu se postopoma izboljšujejo, predvsem dostopnost do virov financiranja, še naprej se izboljšuje kakovost bancne aktive (delež terjatev z zamudo nad 90 dni je bil konec leta 2017 3,7-odstoten; najvišji je bil leta 2012, 14,4 %). Vendar pa se razkorak do povprecja EU, merjen s kazalnikom bilancna vsota glede na BDP, povecuje. Po intenzivnem razdolževanju podjetij pri bankah je bil obseg kreditov podjetjem, kljub rasti leta 2017 (prvic po letu 2010), znatno nižji kot leta 2008, kar je vplivalo tudi na gibanje bilancne vsote bancnega sistema. Ta se je zmanjševala vse od leta 2010, le lani se je nekoliko povecala. Vendar pa to povecanje ni sledilo rasti BDP, zato se je vrednost kazalnika bilancne vsote glede na BDP tudi lani nadalje znižala in je bila za vec kot cetrtino (27,7 %) nižja kot konec leta 2008 (vecje znižanje pa so beležile le še Irska, Avstrija, in Malta)1. Znižanje skupne bilancne vsote bank po letu 2010 je bilo na naložbeni strani predvsem posledica zmanjšanja obsega kreditov nebancnim sektorjem oziroma razdolževanja podjetij, med viri financiranja pa se je drasticno (za skoraj 90 %, na 2,0 mrd. EUR) zmanjšalo financiranje pri tujih bankah in tudi pri ECB (to se je zacelo zmanjševati po sanaciji Tabela: Kazalniki razvitosti financnega sistema v Sloveniji in EU bancnega sistema konec leta 2013), ki so ga depoziti nebancnih sektorjev le delno nadomestili. Njihova rocnostna struktura pa je precej neugodna, saj vloge cez noc sestavljajo skoraj dve tretjini vseh depozitov nebancnih sektorjev. Najvecji razkorak glede na povprecje EU je na trgu kapitala, ki tudi nikoli ni imel pomembne vloge pri financiranju slovenskega gospodarstva in se je po letu 2007 še mocno skrcil. Tržna kapitalizacija delnic ostaja nizka tudi v ugodnih gospodarskih razmerah. Število delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, se še naprej zmanjšuje, novih izdaj delnic prakticno ni, tudi promet z njimi se ohranja na izredno nizki ravni. Po obsegu tržne kapitalizacije sicer najvecji segment slovenskega trga kapitala sestavljajo obveznice (vec kot 80 %), kjer s 97 % prevladujejo državne obveznice. Najmanjši razkorak glede na povprecje EU je na podrocju zavarovalništva, kjer je tudi vrednost kazalnika razvitosti najmanj upadla glede na predkrizno obdobje. Precejšnje neskladje v primerjavi s povprecjem EU se ohranja zlasti na podrocju premij življenjskih zavarovanj, ki v Sloveniji z 1,4 % BDP dosega manj kot tretjino povprecja EU. Na nizko vrednost teh zavarovanj vpliva predvsem premajhen obseg varcevanja za starost, kar še dodatno zavira razvoj trga kapitala. Bilancna vsota bank v primerjavi z BDP Obseg zavarovalnih premij v primerjavi z BDP Slovenija 5,0 5,3 5,3 5,7 5,8 5,6 5,6 5,5 5,2 5,1 5,0 EU-25* 8,7 8,2 8,7 8,7 8,2 8,2 8,3 8,4 8,4 8,2 Tržna kapitalizacija delnic v primerjavi z BDP Vir: Porocilo o financni stabilnosti (razlicni letniki), Letno statisticno porocilo (Ljubljanska borza – razlicni letniki). Statisticni zavarovalniški bilten (Slovensko zavarovalno združenje – razlicni letniki), Swiss Re: Sigma – World insurance (razlicni letniki), ECB, Company files (London Stock exchange – razlicni letniki), European Securities Exchange Statistics (Federation of European Securities Exchanges), Eurostat Portal Page – National accounts (EUROSTAT), SI-STAT podatkovni portal – nacionalni racuni, 2017. Opomba: *Pri kazalniku zavarovalnih premij glede na BDP manjkajo podatki za baltske države. Slika: Bilancna vsota v primerjavi z BDP v državah clanicah EU v letu 2016 V % BDP 600 500 400 300 200 100 0 1993 EU 99,4 LuksemburgCiperMaltaIrskaDanskaFrancijaZdr. kraljestvoNizozemskaŠvedskaBelgijaFinskaNemcijaŠpanijaAvstrijaItalijaPortugalskaGrcijaCeška Hrvaška Latvija Estonija BolgarijaMadžarskaSlovenijaPoljskaSlovaškaLitvaRomunija Vir: Banka Slovenije, ECB, SURS, Eurostat, 2017. 1 Podatek za države EU se nanašna na leto 2016. Regionalne razlike v BDP na prebivalca Najvišji BDP na prebivalca ima osrednjeslovenska regija, ki presega slovensko povprecje za vec kot 40 %. K temu prispeva tudi to, da ima ta regija najvec, tj. vec kot tretjino, delovnih mest in posledicno veliko delovnih migracij. Edina regija, ki še presega slovensko povprecje po BDP na prebivalca, je obalno-kraška. Najnižji BDP na prebivalca ima zasavska regija, ki dosega le malo vec kot 50 % slovenskega povprecja. Od leta 2016 se BDP spet povecuje v vseh regijah. Sicer se že od leta 2014 hitreje povecuje predvsem v regijah zahodne Slovenije, kjer je bil tudi upad gospodarske aktivnosti v prvih letih krize relativno vecji. Najvecjo rast je imela v letih 2015 in 2016 obalno-kraška regija, visoka je bila tudi v osrednjeslovenski in gorenjski regiji. Podpovprecne pa so bile v zadnjih letih ponovno rasti BDP v vecini regij vzhodne Slovenije, ki so tudi med manj razvitimi. Regionalne razlike, ki v mednarodni primerjavi v Sloveniji niso velike, so se v krizi še zmanjšale. Relativna razpršenost BDP na prebivalca1, ki je eden od kazalnikov za merjenje regionalnih razlik, se je od leta 2010 do leta 2015 zmanjševala, v letu 2016 pa nekoliko povecala, a je bila nižja kot v predkriznem obdobju Tabela: Regionalni BDP, Slovenija (21,7 % leta 2016 in 22,3 % leta 2008). To je predvsem posledica vecjega upada gospodarske aktivnosti v vecini relativno razvitejših regij med krizo. Ceprav po letu 2014 BDP v teh regijah spet raste hitreje, so za zdaj regionalne razlike še vedno manjše kot pred krizo. Tudi razmerje med regijama s skrajnima vrednostima BDP na prebivalca je v primerjavi z drugimi državami EU relativno nizko (2,6-kratno), vendar pa se postopoma povecuje. Od leta 2014 se upocasnjuje tudi zaostajanje regij v BDP na prebivalca za povprecjem EU, ki se je v krizi sicer vecinoma povecalo. Zahodna Slovenija je leta 2016 dosegla 97 % evropskega povprecja (leta 2008 109 %), vzhodna pa 67 % (leta 2008 74 %), kar jo uvršca med manj razvite regije EU2. Med statisticnimi regijami povprecje EU presega le osrednjeslovenska regija, vendar se je ta razlika mocno zmanjšala (leta 2016 je bila za 15 o. t. manjša kot leta 2008, kar je najvecje poslabšanje med slovenskimi regijami). Poleg osrednjeslovenske sta razliko do povprecja EU glede na leto 2008 najbolj povecali obalno-kraška in zasavska regija (–11 o. t.), ki tudi sicer med slovenskimi regijami najbolj zaostaja za povprecjem EU. Kohezijska (NUTS 2) / statisticna regija (NUTS 3) BDP na prebivalca Nominalna rast BDP, v % 2016/2015 Struktura BDP, v % 2016 Slovenija = 100 EU = 100 2008 2010 2012 2013 2014 2015 2016 2016 Slovenija 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 83 4,1 100,0 Zahodna Slovenija (raven NUTS 2) 121,2 121,2 120,1 119,4 119,1 119,1 119,5 97 4,6 56,3 Obalno-kraška 107,1 108,7 101,4 98,3 97,4 100,1 101,8 83 6,0 5,6 Goriška 95,4 93,6 91,1 90,7 90,6 91,6 91,8 75 4,0 5,2 Gorenjska 84,5 82,8 83,3 85,9 87,6 87,7 88,2 72 4,5 8,7 Osrednjeslovenska 145,1 145,3 145,0 143,4 142,0 141,2 141,2 115 4,5 36,8 Vzhodna Slovenija (raven NUTS 2) 82,0 81,7 82,5 82,9 83,1 83,0 82,6 67 3,4 43,7 Primorsko-notranjska 72,3 70,5 68,9 70,6 72,0 73,8 73,6 60 3,8 1,9 Jugovzhodna Slovenija 96,6 95,2 93,9 95,0 96,2 96,4 95,0 77 2,7 6,6 Posavska 80,1 81,6 83,2 84,3 84,2 83,7 82,8 67 2,8 3,0 Zasavska 60,6 61,0 58,8 59,1 56,7 54,1 53,3 43 2,4 1,5 Savinjska 89,5 90,6 91,9 91,6 91,3 92,0 92,0 75 4,2 11,4 Koroška 76,7 74,2 78,8 79,7 80,1 80,8 80,6 65 3,5 2,8 Podravska 83,8 82,5 82,9 82,8 83,3 82,8 82,1 67 2,8 12,8 Pomurska 63,4 64,2 67,1 68,5 68,4 67,1 67,6 55 4,3 3,8 Razpršenost BDP/prebivalca (NUTS 3) 22,3 23,8 23,0 22,2 21,7 21,4 21,7 Vir: SI-STAT podatkovni portal – Ekonomsko podrocje – Nacionalni racuni – Regionalni bruto domaci proizvod, 2018; Eurostat Portal Page – General and regional statistics, 2018; preracuni UMAR. 1 Razpršenost regionalnega BDP na prebivalca je izmerjena kot vsota absolutnih razlik med regionalnim in nacionalnim BDP na prebivalca, uteženim z deležem prebivalstva. Izražena je v odstotkih od nacionalnega BDP na prebivalca. 2 Manj razvite regije so regije na ravni NUTS 2, ki imajo BDP na prebivalca manjši od 75 % povprecja EU. Indeks razvojne ogroženosti Sintezni indeks razvojne ogroženosti (IRO)1, izracunan na podlagi podatkov, razpoložljivih v letu 2017, je najvišji v pomurski regiji, najnižji pa v osrednjeslovenski. Pomurska regija (vrednost indeksa 163,8) ima najnižje vrednosti kar pri sedmih kazalnikih, na predzadnjem mestu pa je tudi po BDP na prebivalca. Osrednjeslovenska regija ima pri vecini kazalnikov najvišje vrednosti (ali med najvišjimi), nižje, a še vedno nadpovprecne vrednosti ima le pri kazalniku deleža bruto investicij v osnovna sredstva v BDP in deležu površin varovanih obmocij. Povprecnemu indeksu se je najbolj približala goriška regija. Glede na leto 2014 se je vrednost indeksa IRO najbolj zmanjšala v koroški, povecala pa v posavski regiji. V primerjavi z letom 2014, ko so bile vrednosti IRO izracunane za celotno programsko obdobje 2014–2020, se je vrednost indeksa najbolj zmanjšala v koroški regiji (za 8 indeksnih tock). Poleg koroške se je zmanjšala tudi v podravski, goriški in savinjski regiji, enaka pa je ostala v primorsko-notranjski regiji. V vseh preostalih regijah se je vrednost indeksa povecala, najbolj v posavski regiji (za 9 indeksnih tock). To je predvsem posledica nižjih vrednosti na podrocju investicij, razpoložljivega dohodka, brezposelnosti mladih in deleža varovanih obmocij. Še vedno pa je ta regija, tako kot v letu 2014, šesta po vrednosti IRO. Rang regij po IRO se tudi sicer med leti ne spreminja veliko. Primerjava rangov regij po IRO in bruto domacem proizvodu na prebivalca kaže najvecje razlike pri gorenjski in obalno-kraški regiji. IRO je bil v regionalno politiko uveden, ker je BDP na prebivalca kot kazalnik razvoja preozek za spremljanje vecdimenzionalnosti regionalnega razvoja. Kazalnika med seboj v absolutnem smislu sicer nista primerljiva, saj IRO vkljucuje kar 14 kazalnikov z razlicnih podrocij. Primerjava uvrstitev posameznih regij po obeh kazalnikih pa kaže najvecje razlike pri gorenjski in obalno-kraški regiji. Gorenjska regija je za osrednjeslovensko druga najmanj razvojno ogrožena regija, ceprav je po bruto domacem proizvodu na prebivalca šele na šestem mestu. Na to vpliva predvsem nizka stopnja brezposelnosti in visoka stopnja delovne aktivnosti, nadpovprecna produktivnost, visok razpoložljivi dohodek na prebivalca in relativno ugoden indeks staranja prebivalstva. Zemljevid: Indeks razvojne ogroženosti 2017 (na podlagi podatkov 2013–2016) Vir: SURS, ARSO, URSZR, MGRT, DRI upravljanje investicij, 2017, izracuni UMAR. 1 IRO je kot sestavljeni kazalnik za spremljanje regionalnega razvoja sestavljen iz naslednjih kazalnikov: (1) bruto domaci proizvod na prebivalca, (2) bruto dodana vrednost na zaposlenega, (3) bruto investicije v osnovna sredstva v BDP, (4) stopnja registrirane brezposelnosti mladih (15–29 let), (5) stopnja delovne aktivnosti (20–64 let), (6) prebivalstvo s terciarno izobrazbo (25–64 let), (7) bruto domaci izdatki za RRD v BDP, (8) delež sekundarno in terciarno precišcene odpadne vode, (9) površina varovanih obmocij, (10) ocenjena škoda zaradi naravnih nesrec v BDP, (11) stopnja registrirane brezposelnosti, (12) indeks staranja prebivalstva, (13) razpoložljivi dohodek na prebivalca, (14) poseljenost. Na podlagi IRO so regije razvšcene po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2014–2020 (Pravilnik, 2014). Produktivnost Zaostanek Slovenije za povprecno produktivnostjo v EU ostaja višji kot pred zacetkom krize. Cilj strategije razvoja Slovenije je doseci 95 % ravni produktivnosti povprecja EU do leta 2030 (leta 2016 81 %). V primerljivo dolgem obdobju (2000–2016) je Slovenija zaostanek v produktivnosti zmanjšala le za 4 o. t. V tem obdobju je bila dinamika dohitevanja sicer razlicna. Do zacetka krize je produktivnost pri nas rasla hitreje, tako da smo leta 2008 dosegli najmanjši zaostanek za EU (84 % povprecja). Gospodarska kriza je iznicila glavnino napredka kot posledica izrazitejših ciklicnih in strukturnih dejavnikov upocasnitve rasti produktivnosti1. V zadnjih letih Slovenija spet postopno dohiteva povprecno raven produktivnosti v EU, a ob izrazito pocasnejši dinamiki v primerjavi s predkriznim obdobjem. Trendna rast produktivnosti je v letih 2016 in 2017 dosegla le dobro tretjino tiste v obdobju 2000–2007, kar je v pretežni meri posledica odsotnosti povecevanja kapitalske opremljenosti dela. Gibanja produktivnosti so neugodna predvsem v nemenjalnem sektorju. Na gibanja menjalnega sektorja pomembno vplivajo konkurenci izpostavljene predelovalne dejavnosti. Te so relativno hitro nadomestile v krizi izgubljeno raven produktivnosti2, od leta 2013 pa je rast vecinoma hitrejša kot v povprecju EU. Po drugi strani nemenjalni sektor še vedno zaostaja za predkrizno ravnjo produktivnosti, poglobila pa se je tudi že sicer velika vrzel do povprecja EU. Delno lahko to pripišemo mocni prizadetosti slovenskega gradbeništva v krizi. Dodatno pa na to vplivajo tudi nekatere na znanju temeljece storitve (npr. financne in strokovno­tehnicne), ki so vecinoma usmerjene na domaci trg, kjer je povpraševanje po krizi zacelo okrevati kasneje in pocasneje v primerjavi s tujim povpraševanjem 3. Po daljšem obdobju pretežno neugodnih gibanj se je v letu 2017 produktivnost omenjenih dejavnosti nemenjalnega sektorja izraziteje povecala4, zlasti v gradbeništvu. Tabela: Produktivnost dela, Slovenija 2000 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Realna rast produktivnosti, v % 2,6 4,5 0,7 –6,1 3,4 2,4 –1,8 0,0 2,6 1,0 1,2 2,2 Produktivnost v standardih kupne moci, EU = 100 77 83 84 80 79 81 80 80 81 81 81 n. p. Vir: SI-STAT podatkovni portal – Nacionalni racuni, 2018; Eurostat Portal Page – Economy and Finance, 2018; preracun UMAR. Slika: Raven produktivnosti gospodarstva (BDP na zaposlenega v standardih kupne moci) in realna rast produktivnosti (dodana vrednost na zaposlenega) v menjalnem in nemenjalnem sektorju* 2000 2008 2016 Nemenjalni sektor (SI) Nemenjalni sektor (EU) 120 Menjalni sektor (SI) Menjalni sektor (EU) Nemenjalni, brez gradbeništva (SI) Nemenjalni, brez gradbeništva (EU) 100 120 11580 EU 28 = 100 110 2008=100 105 100 20 95 90 0 2008200920102011201220132014201520162017 Vir: Eurostat Portal Page – Economy and Finance, 2018; preracun UMAR. Opomba: * V menjalni sektor prištevamo kmetijstvo (A), rudarstvo (B), predelovalne dejavnosti (C), oskrbo z energijo (D), komunalne storitve (E), trgovino (G), promet (H), gostinstvo (I) in informacijsko-komunikacijske dejavnosti (J), v nemenjalni pa gradbeništvo (F), financne storitve (K), poslovanje z nepremicninami (L), strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti (M), druge poslovne dejavnosti (N), javno upravo (O), izobraževanje (P), zdravstvo in socialno varstvo (Q), kulturne in rekreacijske dejavnosti (R) ter druge dejavosti (S). 1 Med ciklicne spada na primer mocan upad investicij, dolgorocnejši strukturni dejavniki pa se izražajo predvsem v prispevku skupne faktorske produktivnosti, ki je posledica sprememb v tehnologijah in nacinih proizvodnje, ki vplivajo na ucinkovitost dela in kapitala (OECD, 2016). Glej tudi poglavje 1.2. 2 Tudi kot posledica strukturnega ucinka zaradi krcenja proizvodnje nizkoproduktivnih panog, zlasti v prvih letih krize. Leta 2017 je bila raven produktivnosti predelovalnih dejavnosti za slabo cetrtino višja kot v letu 2008 in skoraj za enkrat glede na leto 2000. 3 Na znanju temeljece tržne storitve poleg dejavnosti K (financnih storitev) in M (strokovne, znanstvene in tehnicne storitve) vkljucujejo tudi dejavnost J (informacijsko­komunikacijska dejavnost), ki sicer spada v menjalni sektor, gibanja produktivnosti pa so tudi v tem sektorju izrazito neugodna. Za dejavnosti M in J je znacilen tudi velik in narašcajoc delež samozaposlenih, ki statisticno izkazujejo nižjo produktivnost. 4 Rast je bila tudi višja v primerjavi s povprecjem EU. Evropski inovacijski indeks Slovenija je po vrednosti Evropskega inovacijskega indeksa (EII) v obdobju 2010–2016 blizu evropskega povprecja, vendar je v dohitevanju stagnirala. EII1 je sestavljeni kazalnik, ki meri ucinkovitost nacionalnih inovacijskih sistemov v državah EU na štirih podrocjih: (1) okvirni dejavniki inovacijske aktivnosti podjetij, (2) investicije v inovacijsko aktivnost, (3) inovacijska aktivnost na ravni podjetij in (4) ucinki inovacijske aktivnosti podjetij. Na podlagi EII so države razvršcene v štiri skupine, od inovacijsko najbolj do najmanj uspešnih držav. Slovenija je v skupini mocnih inovatork, ki dosegajo od 90 % do 120 % evropskega povprecja vrednosti EII2. Med krizo3 se je vrednost EII poslabšala oziroma ni narašcala v polovici clanic EU, vkljucno s Slovenijo. V skupini clanic, ki so povecale vrednost EII, so bile tako nekatere iz skupine vodilnih inovatork kot tudi clanice iz drugih skupin. Razlika med najbolj (Švedska) in najmanj uspešno clanico (Romunija) po vrednosti EII se je v obdobju 2010–2016 še povecala. 1.10 Inovacijski sistem Slovenije je relativno mocan pri okvirnih dejavnikih, ki vplivajo na inoviranje podjetij, relativno najšibkejši pa na podrocju investicij v inovacijsko aktivnost ter njihovih ucinkov. Med okvirnimi dejavniki je bil najvecji napredek v obdobju 2010–2016 dosežen glede števila novih doktorjev znanosti, deleža prebivalcev v starosti od 25 do 34 let, ki so koncali terciarno izobraževanje, ter mednarodnega znanstvenega sodelovanja in znanstvene odlicnosti. Znatno se je povecal tudi delež podjetij, ki imajo hiter širokopasovni dostop do interneta, kar je podlaga za uvajanje naprednejših elektronskih in mobilnih storitev. Najvecje pomanjkljivosti se kažejo pri investicijah v inovacijsko aktivnost, tako glede zniževanja javnih izdatkov za RRD kot glede nizkih naložb tveganega kapitala, ki so obicajno usmerjene v hitro rastoca visokotehnološka podjetja. Polega tega je Slovenija šibka tudi pri ucinkih inovacijske aktivnosti na konkurencnost, ki se kažejo zlasti v nizkem deležu izvoza na znanju temeljecih storitev (gl. indikator 1.14) in nizkem deležu zaposlenih v hitrorastocih podjetjih. Tabela: Evropski inovacijski indeks 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Slovenija (indeks EU 2010 = 100) 98 99 98 97 99 98 98 Slovenija 0,483 0,490 0,483 0,480 0,487 0,483 0,482 EU 0,493 0,496 0,489 0,495 0,489 0,497 0,503 Vir: European Innovation Scoreboard 2017, 2017. Opomba: * Med vodilne inovatorke se uvršcajo države z inovacijsko ucinkovitostjo, ki je vecja od 120 % povprecja EU v letu 2010. V letu 2016 so se med vodilne inovatorke uvršcale Nemcija, Združeno kraljestvo, Nizozemska, Finska, Danska in Švedska, ki so dosegale vrednost EII med 0,609 in 0,708. Slika: Evropski inovacijski indeks, izražen relativno na povprecje EU 2010 = 100 2016 2010 EU 2010 = 100 140 120 100 80 60 40 20 0 vodilne inovatorke mocne inovatorke zmerne inovatorke skromniinovatorki ŠvedskaDanskaFinskaNizozemskaZdr. kraljestvoNemcijaAvstrijaLuksemburgBelgijaIrskaFrancijaEUSlovenijaCeškaPortugalskaEstonijaLitvaŠpanijaMaltaItalijaCiperSlovaškaGrcijaMadžarskaLatvijaPoljska Hrvaška Bolgarija Romunija Vir: European Innovation Scoreboard 2017, 2017. 1 Metodologija izracunavanja EII se je veckrat spreminjala skladno z razvojnimi trendi in prioritetami evropske inovacijske politike (vec o tem v European Innovation Scoreboard 2017, 2017). 2 Inovacijsko najuspešnejše so vodilne inovatorke, katerih inovacijska ucinkovitost je višja od 120 % evropskega povprecja v letu 2010. Po številu držav je najmocnejša skupina zmernih inovatork z inovacijsko ucinkovitostjo med 50 % in 90 % povprecja EU, najšibkejša skupina – skromne inovatorke – dosega pod 50 % inovacijske ucinkovitosti povprecja EU (ibid). 3 Gre za primerjavo med 2016 in 2010, ko je bila vecina kazalnikov na razpolago za leti 2014 ali 2015 oziroma 2008 ali 2009. 1.11 Indeks digitalnega gospodarstva in družbe Slovenija po digitalizaciji gospodarstva in družbe spada med srednje uspešne države EU, njena uvrstitev pa se od zacetka merjenja v letu 2014 ni bistveno spreminjala. Indeks spremlja razvoj digitalne konkurencnosti držav EU in meri njihov napredek na petih podrocjih: povezljivost, cloveški kapital, uporaba interneta, integracija digitalne ekonomije v podjetjih in digitalizacija javnih storitev1. Slovenija se glede digitalizacije gospodarstva in družbe uvršca nekoliko pod povprecje držav EU, za katerim zaostaja pri štirih od petih komponent indeksa, najbolj glede uporabe interneta (23. mesto v 2017). V Sloveniji se internet vseskozi relativno veliko uporablja za enostavnejše storitve (novice, glasba, igrice, video), precej manj kot v EU pa za naprednejše storitve, kot sta spletno bancništvo in spletno nakupovanje. V zadnjih letih je precej manjša kot v EU tudi uporaba socialnih omrežij. Integracija digitalne tehnologije v podjetjih je edina komponenta indeksa, pri kateri je Slovenija v zadnjih letih dosegla vidnejši napredek in presega povprecje EU (7. mesto). Na tem podrocju se uvršca bolje ali blizu povprecja EU po vecini kazalnikov digitalizacije poslovanja in elektronskega trgovanja. Po letu 2015, ko je bila uvedena obvezna uporaba e-racunov za poslovanje s proracunskimi uporabniki, izstopa zlasti pospešeno uvajanje standardiziranih elektronskih racunov. Pri povezljivosti je opazen pocasen prehod uporabnikov na mobilne in hitre širokopasovne povezave, kjer je pokritost pri slednjih sicer dobra, vendar so cene relativno visoke. Na podrocju cloveškega kapitala nekoliko zaostaja za povprecjem EU glede deleža uporabnikov interneta in osnovnih digitalnih vešcin. Deleža IKT specialistov med zaposlenimi in diplomantov naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike kot merili naprednih digitalnih vešcin, pa sta na podobni ravni kot v EU. Pri digitalnih javnih storitvah Slovenija zaostaja za povprecjem EU predvsem zaradi manjšega deleža prebivalcev, ki z javno upravo v celoti poslujejo elektronsko2. Okoli evropskega povprecja pa se uvršca pri vecini kazalnikov ponudbe storitev e-uprave, kjer je bil v zadnjem obdobju vidnejši napredek dosežen zlasti pri zagotavljanju odprtih podatkov3, pa tudi glede možnosti spletnega urejanja administrativnih postopkov, povezanih s pomembnejšimi življenjskimi dogodki. Tabela: Uvrstitev Slovenije po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) med 28 državami EU 2014 2015 2016 2017 Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) 17 18 18 17 Povezljivost 15 18 18 19 Cloveški kapital 14 15 15 14 Uporaba interneta 19 16 24 23 Integracija digitalne ekonomije 18 19 13 7 Digitalne javne storitve 17 18 19 16 Vir: Evropska komisija (Digital Single Market), 2017. Opomba: Izracun indeksa za posamezno leto temelji na podatkih za predhodno leto. Slika: Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) ter njegove komponente, 2017 Vir: Evropska komisija (Digital Single Market), 2017. 1 Podrocje povezljivosti vkljucuje fiksne in mobilne širokopasovne povezave, hitrost in cene širokopasovnih povezav. Pri cloveškem kapitalu se meri raba interneta ter osnovne in napredne digitalne vešcine. Podrocje uporabe interneta je sestavljeno iz kazalnikov uporabe interneta glede na vrsto uporabe (iskanje razlicnih vsebin, komuniciranje, transakcije). Podrocje integracije digitalnih tehnologij je razdeljeno na podskupini: digitalizacija poslovanja in e-trgovanje. Podrocje digitalnih javnih storitev vkljucuje uporabo in ponudbno razlicnih storitev e-uprave. 2 Zaostanek za EU po deležu prebivalcev (16–74 let), ki pošiljajo upravi elektronsko izpolnjene obrazce preko interneta, se po letu 2014 celo povecuje. 3 Odprti podatki so prosto dostopni ter vsakomur na uporabo in ponovno uporabo ter prerazporejanje brez omejitev avtorskih pravic in prepovedi kopiranja in objavljanja. Omogocajo nadaljnjo povezljivost podatkov, ustvarjanje novega znanja in povecujejo ucinkovitost enkratnega vnosa podatkov. Izvozni tržni delež 1.12 Tržni delež slovenskega blaga na svetovnem trgu se približuje predkriznemu vrhu. Prisotnost slovenskega blaga na tujih trgih je dosegla vrh v letu 2007, ko je Slovenija zagotovila približno 0,2 % svetovnega povpraševanja po blagu. V letih 2008–2012 je nato sledil eden vecjih padcev tržnega deleža na svetovnem trgu med državami EU1, ki je bil deloma tudi posledica regionalne usmerjenosti našega izvoza2. Od leta 2013 se tržni delež spet povecuje, na EU trgu in v vecini najpomembnejših partneric je Slovenija predkrizne ravni že presegla, nekoliko nižji pa je še na svetovnem trgu. Pozitivna gibanja so se nadaljevala tudi v letu 2017. Rast tržnega deleža na trgu EU, kamor Slovenija izvozi približno tri cetrtine blaga, je bila 5,1-odstotna (3,1 % v 2016). Najvecji prispevek k rasti izvoza (in s tem tudi tržnih deležev) je imela Francija. Med pomembnejšimi partnericami izven EU se je tržni delež povecal v Švici, Turciji in ZDA, zmanjšal pa se je v državah nekdanje Jugoslavije in Rusiji. Rast skupnega tržnega deleža slovenskega izvoza na svetovnem trgu je bila po zacasnih podatkih 7,4-odstotna (8,0 % v 2016). Gledano po proizvodih se je v daljšem obdobju najbolj povecal tržni delež visoko tehnološko intenzivnih proizvodov. S povecanjem relativne pomembnosti3 visoko tehnološko intenzivnih proizvodov in zmanjšanjem deleža nizko tehnološko intenzivnih proizvodov se je Slovenija mocno približala strukturi EU. V obdobju od leta 2000 se je relativno hitreje poveceval tudi tržni delež naravnih virov (predvsem zaradi rasti izvoza lesa in mednarodnega trgovanja z nafto4), a Slovenija zagotovi relativno malo svetovnega povpraševanja po naravnih virih. Med proizvodi predelovalnih dejavnosti se je tržni delež na trgu EU leta 2017 najbolj povecal pri cestnih vozilih (za skoraj 15 %), k cemur je pomembno prispeval zagon proizvodnje novega modela avtomobila v lanskem letu. Brez prispevka cestnih vozil bi bila lanska rast tržnega deleža predelovalnih dejavnosti na EU trgu precej nižja5, a višja kot v letu 2016. Visoko rast tržnih deležev na trgu EU so v letu 2017 beležili tudi medicinski in farmacevtski proizvodi, v manjšem obsegu tudi elektricni stroji in naprave. Omenjene tri so najvecje skupine proizvodov v našem izvozu, s cimer se je nadalje povecala njegova proizvodna specializacija6. Najbolj so se tržni deleži zmanjšali pri železu in jeklu ter barvnih kovinah, kjer slovenska (sicer relativno visoka) rast izvoza ni sledila mocnemu povecanju uvoznega povpraševanja7. Tabela: Tržni delež Slovenije na svetovnem trgu blaga in v pomembnejših trgovinskih partnericah1, v % 2000 2007 2016 Povprecne letne stopnje rasti, v % 2001–2007 2008–2012 2013–2016 2017* Svet 0,138 0,195 0,178 5,2 –4,9 4,3 7,4 Nemcija 0,474 0,472 0,539 0,0 1,0 2,2 2,1 Italija 0,498 0,687 0,748 4,8 –1,8 4,8 8,8 Avstrija 0,959 1,328 1,437 4,9 –0,2 2,5 0,5 Hrvaška 8,725 8,267 10,533 –0,7 0,3 6,1 –2,1 Francija 0,204 0,287 0,233 6,0 –3,5 1,0 24,5 Ruska federacija 0,564 0,473 0,457 –1,9 –3,5 4,7 –8,1 Srbija n. p. 5,447 4,669 n. p. –1,3 –1,8 –9,4 Vir: United Nations Comtrade, 2018, SI-STAT podatkovni portal – ekonomsko podrocje, 2018; preracuni UMAR. Opomba: 1 Delež blagovnega izvoza Slovenije v svetovnem blagovnem izvozu oziroma v blagovnem uvozu trgovinske partnerice.* Zacasni podatki. Slika: Sprememba tržnega deleža na svetovnem trgu blaga, države EU 2016/2012 2016/2000 (desna os) 200 40 Sprememba, v % 30 20 10 0 -10 -20 150 100 50 0 -50 -100 Sprememba, v % 1 Med novimi clanicami EU je primerljiv (skoraj cetrtinski) padec tržnega deleža v tem obdobju imela le Hrvaška. 2 Vecje usmerjenosti slovenskega izvoza blaga na v krizi pocasneje okrevajoce trge, predvsem EU in nekdanje Jugoslavije. 3 Merjene s povišanjem relativnega tržnega deleža na svetovnem trgu, tj. tržnega deleža posamezne skupine proizvodov, deljene s skupnim tržnim deležem države na svetovnem trgu. 4 Izvoz pred tem uvoženega blaga. 5 Namesto 6-odstotna (2,3 % v letu 2016) bi bila brez upoštevanja cestnih vozil 3,8-odstotna (3,2 % v letu 2016). 6 Leta 2016 so cestna vozila, elektricni stroji in naprave ter medicinski in farmacevtski proizvodi skupaj sestavljali 35 % našega izvoza blaga na svetovnem trgu (leta 2000 28 %). Njihov delež je tudi nadpovprecen glede na strukturo izvoza EU (25% v letu 2016). 7 Delno je k visoki nominalni rasti verjetno prispevala tudi okrepljena rast cen kovin. 81 Stroški dela na enoto proizvoda 1.13 Slovenija postopno zmanjšuje konkurencno vrzel do držav EU, ki je nastala v obdobju krize. Med krizo je Slovenija pod vplivom visoke rasti plac (2008 in 20101) in znižanja produktivnosti (2009) mocno poslabšala svoj stroškovno konkurencni položaj v primerjavi z državami EU. Ta vrzel se je kasneje sicer vecinoma zmanjševala, pri cemer je v letih 2012 in 2013 temeljila izkljucno na prilagoditvi trga dela (znižanju sredstev za zaposlene). Precej ugodnejša so bila gibanja v letu 2017, saj se je zaradi krepitve rasti produktivnosti, ki je presegla rast plac, stroškovna konkurencnost slovenskega gospodarstva nadalje izboljšala. V povprecju držav EU so se v 2017 stroški dela na enoto proizvoda že drugo leto ohranili na isti ravni, a so razlike v ravneh in dinamiki med državami precejšnje. Mocno povecanje stroškov dela na enoto proizvoda beležijo po vecini nove clanice, kjer pa so bile ravni v preteklosti med najnižjimi. V menjalnem sektorju se stroški dela na enoto proizvoda hitreje znižujejo, k cemur je prispevala tudi prilagoditev na trgu dela, v prihodnje pa bo kljucna pospešitev rasti produktivnosti. Znižanje stroškov dela na enoto proizvoda ugodno vpliva na konkurencnost podjetij zlasti v menjalnem, posredno (npr. prek vpliva nižjih cen storitev) pa tudi v nemenjalnem sektorju. V Sloveniji slednji še vedno presegajo predkrizno raven (za 4,7 %), ugodnejša pa so gibanja v menjalnem sektorju (–1,4 % glede na leto 2008). V predelovalnih dejavnostih in tradicionalnih tržnih storitvah (gostinstvo, trgovina in promet) so namrec stroški dela na zaposlenega v obdobju po krizi narašcali pocasneje od produktivnosti. Ceprav se je rast produktivnosti menjalnega sektorja v letu 2017 okrepila (3,8 %), je še vedno nižja od vecletnega povprecja pred krizo (5,2 %). V prihodnje bo v primeru pricakovanih pritiskov na rast plac nadaljnja krepitev rasti produktivnosti kljucna za ohranjanje stroškovno konkurencnega položaja. Tabela: Rast stroškov dela na enoto proizvoda v Sloveniji in EU Povprecna letna rast, v % 2000–2008 2009–2017 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Slovenija Skupaj –0,1 0,1 1,6 –1,9 0,3 –1,1 –2,0 –0,6 0,7 –1,4 Menjalni sektor –0,7 –0,1 0,8 –3,7 1,1 –0,8 –2,6 –0,8 –0,2 –2,6 Nemenjalni sektor 0,5 0,5 3,3 0,2 0,2 –0,4 –1,5 –0,4 1,4 –0,8 Skupaj –0,4 0,0 1,0 –0,9 0,5 –0,2 –0,5 –1,0 0,0 –0,2 EU Menjalni sektor –0,7 –0,3 –2,1 –1,0 –0,8 –0,2 –0,8 –2,0 –0,5 –1,0 Nemenjalni sektor –0,1 0,4 0,6 –0,3 0,1 –0,1 –0,3 –0,1 0,5 0,5 Vir: Eurostat Portal Page – Economy and Finance, 2018; preracun UMAR. Slika: Stroški dela na enoto proizvoda v menjalnem sektorju držav EU1, sprememba v obdobju 2015–2017 Prispevek produktivnosti** (defl. BDP) Prispevek sredstev za zaposlene na zaposlenega (defl. BDP) Stroški dela na enoto proizvoda* Vir: Eurostat Portal Page – Economy and Finance, 2018; preracun UMAR. Opomba: 1 Ni podatka za Malto in brez Irske, na katero so v prikazanem obdobju mocno vplivali nekateri enkratni dejavniki. Povprecje EU vkljucuje tudi Irsko. *Znižanje vrednosti pomeni izboljšanje konkurencnosti in obratno. ** Negativni predznak pomeni rast produktivnosti. *** Podatki za Poljsko za obdobje 2015–2016. 1 Ta je bila v letu 2008 posledica uskladitve plac z visoko preteklo inflacijo in produktivnostjo ter odprave placnih nesorazmerij v javnem sektorju, v letu 2010 pa jo je spodbudilo povišanje minimalne place. Izvoz visokotehnoloških proizvodov in 1.14 na znanju temeljecih storitev Tehnološka zahtevnost izvoza proizvodov se povecuje. Delež tehnološko visoko zahtevnih proizvodov v blagovnem izvozu se je predvsem povecal v prvih letih krize, ko so se z zacetkom gospodarske krize zacele mocneje krciti nekatere druge, manj konkurencne industrije. V zadnjih letih se je stabiliziral na ravni okoli 20 %, Slovenija pa je tako presegla povprecje EU1. V prvih letih krize se je povecal predvsem izvoz farmacevtskih izdelkov, ki pa se po letu 2013, zaradi vpliva padca vrednosti tecajev in cen na nekaterih kljucnih trgih (npr. Rusija), ni vec poveceval. Visokotehnološki izvoz se je sicer v celotnem obdobju povecal v absolutnih vrednostih, najbolj izvoz elektronskih in telekomunikacijskih naprav, v zadnjem letu tudi izvoz letalskih izdelkov. Najvecji še naprej ostaja izvoz srednje tehnološko intenzivnih proizvodov, predvsem vozil in strojev. Na znanju temeljece nefinancne tržne storitve2 povecujejo izvozno usmerjenost, vendar njihov delež v skupnem izvozu storitev ostaja med najnižjimi v EU. Ceprav se je v strukturi izvoza storitev delež na znanju temeljecih storitev v preteklih letih poveceval (na 23,1 % v 2016), je zaostanek Slovenije za povprecjem EU (37,7 %) v obdobju 2010–2016 vztrajal na razmeroma visoki ravni, nad 12 o. t. Za evropskim povprecjem je zaostajala glavnina dejavnosti na znanju temeljecih storitev, najbolj racunalniške (okoli 7 o. t.). V EU se je v tem obdobju najbolj povecal izvoz racunalniških in informacijskih storitev, predvsem pod vplivom visokih rasti izvoza racunalniških storitev (okoli 20 % v povprecju na leto) vzhodnoevropskih držav, ki so se EU prikljucile leta 2004. Višji delež od povprecja EU so v Sloveniji dosegale predvsem telekomunikacijske storitve, se pa v zadnjih treh letih nakazuje zmanjševanje njihovega deleža v strukturi izvoza storitev tako v Sloveniji kot tudi v drugih clanicah EU. Tabela: Struktura blagovnega izvoza po primarnem proizvodnem dejavniku v Sloveniji in EU 2000 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Naravni viri Slovenija 5,3 5,3 6,1 5,6 6,2 6,3 5,7 6,1 6,3 6,8 6,4 EU 7,9 7,9 8,9 9,0 9,3 9,4 9,4 9,7 9,3 9,1 8,8 Intenzivna raba naravnih virov Slovenija 15,2 13,1 13,6 14,1 14,9 15,6 16,4 16,7 16,6 15,5 14,9 EU 21,6 20,9 21,7 21,3 23,3 25,0 25,3 24,9 24,3 22,9 21,9 Nizko tehnološko intenzivni proizvodi Slovenija 27,1 23,4 20,8 18,4 18,5 18,8 18,1 17,6 18,0 17,9 18,0 EU 21,1 19,1 17,3 16,7 16,1 15,7 15,2 15,2 15,5 15,5 15,7 Srednje tehnološko intenzivni proizvodi Slovenija 38,1 41,8 41,0 40,7 38,9 37,0 36,4 36,0 36,7 37,3 38,4 EU 27,7 30,1 30,8 29,5 29,1 29,3 28,8 29,1 30,0 30,8 31,5 Visoko tehnološko intenzivni proizvodi Slovenija 13,1 13,7 16,2 18,5 18,5 18,3 19,4 20,0 19,5 19,7 19,5 EU 17,6 17,7 16,6 18,4 17,5 16,3 15,9 16,0 16,1 17,0 17,5 Vir: Comtrade UN, SURS, 2018; preracuni UMAR. Opomba: razvršcanje proizvodov v posamezne skupine temelji na metodologiji Združenih narodov (Lall). Nekateri proizvodi so nerazvršceni in zato seštevek petih skupin za posamezno državo ni enak 100. Slika: Delež na znanju temeljecih nefinancnih tržnih storitev v skupnem izvozu storitev, 2016 V % 70 60 50 40 30 20 10 0 37,7 23,1 IrskaBelgijaFinskaŠvedskaNizozemskaFrancijaNemcijaRomunijaEUZdr. kraljestvoCeškaPoljskaItalijaAvstrijaEstonijaSlovaškaMadžarskaŠpanijaBolgarijaLatvijaSlovenijaLuksemburgPortugalskaDanskaCiperHrvaškaLitvaGrcija Vir: Eurostat Portal Page – Economy and Finance, 2018; preracuni UMAR. Opomba: izvoz na znanju temeljecih nefinancnih storitev je izracunan kot vsota izvoza telekomunikacijskih, racunalniških in informacijskih storitev (SI) ter drugih poslovnih storitev (SJ). 1 Po metodologiji Združenih narodov (Lall). V analizi smo uporabili metodologijo Združenih narodov, ki omogoca razdelitev proizvodov po tehnološki zahtevnosti, metodologija Eurostat pa je precej ožja in vkljucuje le izvoz posameznih visokotehnoloških proizvodov z najbolj intenzivno rabo R&D. Po metodologiji Eurostat so podatki za Slovenijo precej nižji, saj naj bi visokotehnološki izvoz v letu 2015 dosegel le 5,7 %, v EU pa 11,0 %. 2 Skladno z definicijo OECD gre za informacijske in komunikacijske (J) ter strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti (M) (OECD Science, Technology and Industry Scoreboard 2013, 2013). Neposredne tuje investicije Vhodne NTI v Slovenijo se od leta 2014 hitreje povecujejo, vendar ne bolj kot v vecini novih držav clanic EU, izhodne NTI pa ostajajo skromne. Višje vhodne NTI so posledica pospešitve privatizacije in tudi sicer vecje prodaje lastniških deležev v slovenskih podjetjih. Vec pa je tudi širitev že obstojecih podjetij s tujim kapitalom v Sloveniji. Rezultati ankete SPIRIT v obdobju 2014–2017 kažejo, da vsako leto vec kot 35 % anketiranih podjetij s tujim kapitalom napoveduje širitev dejavnosti v Sloveniji. Ta trend lahko pricakujemo tudi v prihodnje, saj za leto 2018 napoveduje širitev 38,2 % anketiranih podjetij. Izhodne NTI pa se po zmanjšanju v obdobju 2010–2013 od leta 2014 le skromno povecujejo. Njihovo stanje je bilo leta 2017 še vedno za 7,6 o. t. nižje od najvišje ravni v letu 2009. Tako prilivi kot odlivi lastniškega kapitala pa so se v letu 2017 bistveno znižali. 1.15 Slovenija ostaja med državami EU z najnižjim deležem stanja vhodnih NTI v BDP. Ceprav se je delež vhodnih NTI v primerjavi z BDP do leta 2017 povecal na 30,8 % BDP, kar je okoli 8 o. t. vec glede na stanje ob zacetku krize in s cimer smo med tistimi novimi clanicami EU, ki so zabeležile najvecja povecanja, Slovenija ostaja med državami EU z najnižjim stanjem NTI v primerjavi z BDP. Nižji delež od Slovenije imajo le Francija, Nemcija, Italija in Grcija. Pri izhodnih NTI Slovenije se je delež stanja v primerjavi z BDP od rekordnih 17,0 % leta 2009 znižal na 13,5 %. S tem Slovenija med novimi clanicami EU sicer zaostaja le za Madžarsko in Estonijo, ki pa imata obe bistveno vecji delež. Vhodne NTI Stanje konec leta 2.567 5.981 8.598 7.983 8.880 9.249 8.897 10.202 11.612 12.950 13.368 Priliv lastniškega kapitala3 96,3 270,7 380,3 449,9 63,2 334,1 441,7 1.436,1 1.344,1 938,1 333,7 Stanje kot % BDP 11,9 20,5 22,7 22,0 24,1 25,7 24,8 27,3 30,0 30,4 30,8 Izhodne NTI Stanje konec leta 829 2.777 6.085 6.097 6.049 5.710 5.179 5.335 5.508 5.714 5.764 Odliv lastniškega kapitala3 54,7 456,0 720,8 181.0 240,7 383,9 427,4 133,8 243,9 251,0 103,6 Stanje kot % BDP 3,8 9,5 16,0 16,8 16,4 15,9 14,4 14,3 14,2 14,1 13,5 Vir: Banka Slovenije, 2018. Opombe: 1 Stanja so prikazana po metodologiji BPM6 po nacelu smeri naložbe, na katero je Banka Slovenije prešla z letom 2014. Stanja po tej metodologiji so se zaradi sprememb kategorij, ki se upoštevajo v izracunu stanja NTI, precej spremenila. To v primeru Slovenije velja predvsem pri vhodnih NTI: stanje vhodnih NTI konec 2013 je bilo po stari metodologiji 10,729 mio. EUR, po novi pa le 8.926 mio. EUR, stanje izhodnih NTI pa je bilo po stari metodologiji 5.121 mio. EUR, po novi pa 5.172 mio. EUR (Neposredne naložbe 2013, 2014). 2 Podjetja, v katerih ima posamezni tuji investitor 10-odstotni ali višji delež v kapitalu. 3 Lastniški kapital brez reinvesticije dohodkov. Slika: Stanje vhodnih in izhodnih NTI, v % BDP Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost 1.16 in število raziskovalcev Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost (v % BDP) so narašcali do leta 2013, ko so znatno presegali povprecje EU. Zniževanje izdatkov za RRD se je najprej zacelo v javnem sektorju, ki je v obdobju 2012–2016 realno znašalo –39,7 %. To kaže na veliko odstopanje od zavez iz RISS 2011–20201. Poslovni sektor je bil glavno gonilo rasti izdatkov za RRD do leta 2015, potem pa so zaceli tudi ti izdatki upadati. Za poslovni sektor so bila za financiranje naložb v RRD poleg lastnih2 zelo pomembna tudi financna sredstva poslovnega sektorja iz tujine in Evropske komisije3. Na povecanje izdatkov poslovnega sektorja za RRD so spodbudno vplivale tudi znatne davcne olajšave za vlaganja v RRD4. V Sloveniji je delež poslovnega sektorja v izdatkih za RRD visok (2016: 69,2 %), kar je znatno vec kot v povprecju EU (2015: 55,3 %). Kljub visoki gospodarski rasti v preteklih letih je prišlo v Sloveniji do krcenja izdatkov za RRD, nasprotno kot v nekaterih razvitejših clanicah EU, kjer se delež izdatkov za RRD giblje okoli 3 % BDP ali pa ga presega (npr. Švedska, Nemcija, Avstrija). Tabela: Izdatki za RRD, v % BDP V zadnjem desetletju se je število raziskovalcev5 znatno povecalo, vecina med njimi je bila zaposlena v poslovnem sektorju. Takšna gibanja so pomembna za ustvarjanje novega znanja, inovativnih izdelkov in storitev ter povecanje konkurencnosti gospodarstva. S povecevanjem sredstev poslovnega sektorja za financiranje RRD izdatkov se je v zadnjem desetletju število tam zaposlenih raziskovalcev skoraj podvojilo na okoli 4.500, v javnem sektorju pa povecalo samo za okoli 50 na okoli 3.600. Podhranjenost slednjega se bo ob upokojevanju starejših raziskovalcev še posebej pokazala v prihodnje in bo vplivala na manjši obseg prebojnih temeljnih raziskav, ki so podlaga tudi za raziskave v poslovnem sektorju. V predelovalnih dejavnostih je tako kot v vecini drugih clanic EU zaposlena glavnina raziskovalcev. V storitvah6, za katere je znacilna nižja intenzivnost RRD, je velika vecina raziskovalcev (vec kot 90 %) zaposlenih v na znanju temeljecih storitvah7. 2000 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Slovenija 1,36 1,41 1,63* 1,82 2,06 2,24* 2,57 2,58 2,37 2,20 2,01 EU 1,77 1,74 1,84 1,93 1,93 1,97 2,01 2,02 2,03 2,04 2,03 Vir: Eurostat Portal Page – Science and Technology – Research and Development, 2018; SI-STAT podatkovni portal, 2018. Opombi: Podatek za EU je ocena Eurostata. * V letih 2008 in 2011 je prelom v casovni vrsti zaradi izboljšanega zajema porocevalskih enot v poslovnem sektorju. Leta 2011 je ta sprememba prispevala 0,21 % BDP k povecanju izdatkov za RRD (za vec o tem gl. Porocilo o razvoju 2013, str. 132). Slika: Struktura raziskovalcev po sektorju zaposlitve, 2016, v % od vseh raziskovalcev Poslovni Državni Visokošolski Vir: Eurostat Portal Page – Science and Technology – Research and Development, 2018; SI-STAT podatkovni portal, 2018. Opomba: Razlika do 100 % je zasebni nepridobitni sektor; za Francijo in Poljsko so podatki za leto 2015. 1 Ob sprejetju RISS 2011–2020 je bil postavljen cilj, da naj bi se javna sredstva za RRD do leta 2020 postopoma povecala na 1,2 % BDP, kasneje je bil spremenjen na 1,0 % BDP. Leta 2016 so dosegla komaj 0,41 % BDP. 2 Posamezni sektorji vecinoma sami financirajo svoje RRD, kar ne spodbuja sodelovanja in prenosa rezultatov RRD med sektorji (za vec o tem gl. Porocilo o razvoju 2017, str. 81). 3 V obdobju 2010–2013 so se prek izplacil kohezijskih skladov financirali tudi centri odlicnosti, kompetencni in razvojni centri, za pridobitev teh sredstev pa je bila zahtevana soudeležba podjetij pri sofinanciranju RRD. 4 Od leta 2012 znaša 100 % vloženih sredstev v RRD. V letu 2016 se je znesek uveljavljenih olajšav le nekoliko zmanjšal, število zavezancev pa se je zmanjšalo precej, za 16,8 %. 5 Izraženo v ekvivalentu polnega delovnega casa. 6 Dejavnosti SKD: G–N. 7 Vkljucujejo informacijske in komunikacijske (J) ter strokovne, znanstvene in tehnicnih dejavnosti (M). Inovacijska aktivnost podjetij Inovacijska aktivnost podjetij se med letoma 2010 in 2014 ni povecala, zato se je zaostanek Slovenije za povprecjem v EU še povecal. V obdobju 2012–2014 je bilo v Sloveniji 45,9 % inovacijsko aktivnih podjetij (IAP), kar je nekaj manj kot v predhodnem triletnem obdobju (2010–2012), za katero so na voljo primerljivi podatki1. V EU je prišlo do minimalnega napredka, inovacijsko najbolj aktivne države pa so še povecale prednost. V Sloveniji delež velikih IAP presega povprecje EU, delež malih pa zaostaja. Podjetja predelovalnih dejavnosti so tradicionalno bolj inovacijsko aktivna kot v storitvenih, pri obeh pa se zaostanek za inovacijsko najuspešnejšimi državami giblje med 10 in 20 o. t., kar zmanjšuje njihovo konkurencnost. V tistih clanicah EU, kjer se je delež IAP v obdobju 2012–2014 zmanjšal, se je vrzel med predelovalnimi in storitvenimi dejavnostmi podobno kot v Sloveniji še povecala. Med storitvenimi dejavnostmi so v Sloveniji inovacijsko najbolj aktivna podjetja v racunalniških storitvah (delež IAP je znašal 72,5 %), kar je blizu povprecja EU, vendar je dosti nižji kot v vodilnih državah (vec kot 85 %). V skupini vseh na 1.17 znanju temeljecih storitev2 je delež IAP v Sloveniji 55,6 %. Te storitve (npr. IKT storitve ali svetovalne storitve) pomembno vplivajo na krepitev inovacijske sposobnosti v drugih dejavnostih in tako prispevajo k izboljšanju konkurencnosti celotnega gospodarstva. Delež IAP, ki so v obdobju 2012–2014 uvedla ekoinovacije3, je bil v Sloveniji med najvišjimi v EU. Znašal je vec kot 60 %, višji je bil samo v Nemciji in na Portugalskem. Najvec koristi od ekoinovacij so imela podjetja4, manj pa koncni uporabniki njihovih proizvodov5. To kaže, da postaja poslovni interes za uvajanje ekoinovacij zelo pomemben, v preteklosti pa je veljalo, da so koristne predvsem za okolje (Hojnik, 2016). Ekoinovacije so v podjetjih najveckrat vplivale na zmanjšanje porabe energije ali izpustov CO2,, podobno kot v vodilnih državah EU. V Sloveniji so IAP kot zelo pomembne motive za uvedbo ekoinovacij poudarila: (1) izboljšanje ugleda podjetja, (2) previsoke stroške energije, vode ali materialov in (3) okoljske predpise, kar prav tako ni odstopalo od motivov podjetij v vodilnih državah EU. Tabela: Inovacijsko aktivna podjetja glede na velikost podjetja, v % od vseh podjetij Skupaj Mala Srednja Velika Predelovalne dejavnosti Storitve 2010—2012 Slovenija 46,5 40,5 62,0 86,9 49,9 43,8 EU 48,9 45,2 60,5 76,4 51,8 46,8 2012—2014 Slovenija 45,9 39,7 63,1 87,2 49,8 42,2 EU* 49,1 45,0 61,5 78,1 51,3 47,6 Vir: Eurostat Portal Page – Science and Technology – Community innovation survey, SURS, 2017; preracuni UMAR. Opomba: * Za predelovalne dejavnosti je povprecje EU brez Malte; preracuni UMAR. Slika: Delež inovacijsko aktivnih podjetij v predelovalnih dejavnostih* in storitvah v obdobju 2012—2014, v % od vseh podjetij predelovalne dejavnosti storitve 80 70 60 50 V % 40 30 20 10 0 NemcijaBelgijaIrskaAvstrija Zdr.kraljestvoFinskaFrancijaNizozemskaŠvedskaPortugalskaEUItalijaSlovenijaDanskaCeška LitvaHrvaškaŠpanijaSlovaškaLatvijaEstonijaMadžarska Vir: Eurostat Portal Page – Science and Technology – Community innovation survey, 2017; preracuni UMAR. Opomba: * Za predelovalne dejavnosti je povprecje EU brez Malte; preracuni UMAR. 1 Raziskava o inovacijski aktivnosti, ki vkljucuje razširjen nabor dejavnosti, je bila izvedena šele drugic, kar je treba upoštevati pri primerjanju in interpretaciji podatkov pred letom 2010 (vec v Porocilu o razvoju, 2015, str. 122). 2 Vkljucujejo informacijske in komunikacijske (J) ter strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti (M). Podjetja iz dejavnosti M imajo znatno nižjo inovacijsko aktivnost kot tista iz dejavnosti J. 3 Vprašanja o ekoinovacijah so bila v zadnjo raziskavo o inovacijski aktivnosti podjetij za obdobje 2012–2014 vkljucena prvic. Ker vse clanice EU niso porocale teh podatkov, podatkov za povprecje EU ni. 4 Stroškovni prihranki, izboljšanje ugleda in povecanje prepoznavnosti podjetja, vstop na nove (tuje) trge, zvišanje prihodkov v odvisnosti od vrste uvedene ekoinovacije, so nekateri ucinki uvedenih ekoinovacij v podjetjih (Hojnik, 2016). 5 Vse ekoinovacije pozitivno vplivajo tudi na okolje ne glede na to, kdo je neposredni porabnik njihovih ucinkov. Intelektualna lastnina Slovenija je od zacetka krize znatno napredovala pri blagovnih in storitvenih znamkah EU, pri patentih pa je zaostanek za povprecjem EU povecala. Po stopnji patentibilnosti, ki izraža število prvih1 patentnih prijav na milijon prebivalcev, Slovenija ostaja vodilna med srednjeevropskimi državami. To lahko do neke mere pojasnimo s strukturo gospodarstva, kjer predstavlja farmacija relativno pomemben segment2. Tehnologije3 v posameznih sektorjih so namrec razlicno patentibilne in mednarodna metodologija WIPO kot bolj patentibilna tehnološka podrocja poudarja: medicinske tehnologije, digitalne komunikacije, racunalniške tehnologije ter tehnologije, povezane z elektricno energijo, stroji in aparati4. Na teh tehnoloških podrocjih je bila v obdobju 2010–2017 pri Evropskem patentnem uradu (EPO) oddana vec kot polovica patentnih prijav, glavnino so prijavila velika podjetja (EPO Annual Report 2017, 2018). Pri pravnem 1.18 varstvu znamk5 EU Slovenija hitreje povecuje število vlog na milijon prebivalcev kot EU. Pri znamkah EU so se slovenski prijavitelji v zadnjih letih približevali povprecju EU in se z njim v letu 2017 izenacili. Pri številu modelov6 Skupnosti na milijon prebivalcev slovenski zaostanek za povprecjem EU vztraja na visoki ravni, kar je izraz nezadostnega izkorišcanja potenciala kreativnih industrij za povecanje konkurencnosti proizvodov in storitev. Zašcita znamk EU in modelov Skupnosti, ki so je na ozemlju celotne EU deležni prijavitelji z eno samo prijavo pri Uradu EU za intelektualno lastnino (EUIPO), pridobiva na privlacnosti tudi zato, ker so stroški v primerjavi s pridobitvijo patentov nižji, postopki pravnega varstva teh pravic pa znatno hitrejši. Zaradi tega so ti vidiki pravnega varstva pravic intelektualne lastnine zanimivi za podjetja v vseh dejavnostih, ceprav so bolj primerni predvsem za storitvene dejavnosti ter mala in mikro podjetja. Tabela: Patentne prijave pri EPO po letih vložitve prve prijave*, na milijon prebivalcev 2000 2005 2008 2010 2011 2012 2013** 2014** 2015*** 2016*** 2017*** Slovenija 25 54 69 52 55 62 62 66 57 55 46 EU 106 116 114 113 114 113 112 112 133 132 135 Vir: Eurostat Portal Page – Science and Technology – Patent Statistics, 2018; EPO Annual Report – statistics 2017, 2018. Opombe: * Pri podatkih 2015–2017 gre za patentne prijave, ki niso nujno prve v svetovnem merilu, temvec so bile vložene pri EPO v tekocem letu (EPO Annual Report – statistics 2017, 2018). ** Ocena Eurostata. *** Zacasni podatek. Slika: Število prijavljenih znamk EU in registriranih modelov Skupnosti pri EUIPO, na milijon prebivalcev 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 Slovenija EU 2004 2008 2012 2014 znamke 2016 2017 2004 2008 2012 2014 modeli 2016 2017 Vir: EUIPO Web Page, 2018; preracuni UMAR. število 1 Podatki o vloženih patentnih prijavah so za zadnja tri leta iz Letnega porocila EPO, kar pomeni, da se nanašajo na tekoce leto. Pri tem ne gre nujno za prve patentne prijave v svetovnem merilu, ki se nanašajo na leto, ki je najbližje nastanku izuma, in jih objavlja Eurostat (vec v Ekonomsko ogledalo 2/2009). 2 Skladno z mednarodno patentno klasifikacijo se med tehnologijami za clovekove potrebe uvršca tudi humana medicina in veterina, kar lahko povežemo s farmacevtsko industrijo. 3 Pri pravnem varstvu patentov gre dejansko za ekskluzivno zašcito tehnologij (in ne sektorjev) ter z njimi povezanih postopkov in procesov, v katerih nastajajo proizvodi. Zato mednarodna patentna klasifikacija temelji na klasifikaciji tehnologij (Schmoch, 2008). 4 Med desetimi najpomembnejšimi tehnološkimi podrocji se tehnologije, povezane s farmacevtskimi ucinkovinami, uvršcajo na 8. mesto. 5 Blagovna oziroma storitvena znamka je pravno zavarovana kombinacija znakov, ki omogoca razlikovanje enakega ali podobnega blaga/storitev ter ima lastnosti graficne ponazoritve. Pravno varstvo znamke traja 10 let od datuma vložitve prijave z možnostjo obnavljanja (Letno porocilo UIL 2011, 2013). 6 Model je pravno zavarovan zunanji videz izdelka (design), ki je nov in ima individualno naravo. Model traja 5 let z možnostjo obnavljanja (Letno porocilo UIL 2011, 2013). 87 Okoljska odgovornost organizacij 1.19 Okoljska odgovornost organizacij se nanaša na ustrezno ravnanje z okoljem, ki ga organizacije lahko potrdijo s pridobitvijo razlicnih okoljskih spriceval. Ob narašcanju okoljske ozavešcenosti se povecuje potreba podjetij in drugih organizacij po dokazovanju razlicnim deležnikom, da njihova dejavnost dosega ustrezne okoljske ucinke. Organizacije zato pridobivajo okoljska spricevala, npr. mednarodni certifikat ISO 14001, ali se vkljucijo v evropsko shemo EMAS1. Obe okoljski spricevali se podeljujeta dejavnosti organizacije, za promocijo okolju prijaznejših izdelkov ali storitev pa se lahko pridobi evropski okoljski znak ali okoljska marjetica2. Okoljska priznanja spadajo med pomembne instrumente spodbujanja trajnostne proizvodnje in potrošnje ter trajnostne industrijske politike. Število okoljskih spriceval na milijon prebivalcev je v Sloveniji podobno kot v povprecju v EU, najbolj razširjen certifikat je ISO 14001, vecja kot v EU je razširjenost okoljskih marjetic. Število certifikatov ISO 14001 na milijon prebivalcev je v Sloveniji do leta 2005 narašcalo hitreje kot v povprecju EU in bilo do leta 2011 tudi vecje kot v EU, v naslednjih letih pa se je gibalo okoli evropskega povprecja. Vkljucenost v shemo EMAS in število podeljenih okoljskih marjetic sta v Sloveniji in EU manj razširjena. Vkljucenost v shemo EMAS se je v Sloveniji povecala šele leta 2015, s cimer se je Slovenija uvrstila v zgornjo polovico clanic EU, pred tem pa je bil zaostanek po tem kazalniku najvecji. Nekatere clanice EU skladno z uredbo ES3 uporabljajo ukrepe za lažjo registracijo organizacije ali njihovo ohranitev v shemi, registriranim organizacijam pa nudijo tudi spodbude, ce te dokažejo izboljšanje svoje okoljske uspešnosti. Bolj kot shema EMAS je v Sloveniji razširjena okoljska marjetica, po kateri Slovenija presega povprecje EU4. Razen pri izdelkih predelovalnih dejavnosti (predvsem iz papirne in kemicne industrije) je pri nas okoljska marjetica razširjena tudi pri turisticnih nastanitvah, ki so pogosti nosilci licenc tudi v nekaterih drugih clanicah (npr. Francija, Italija, Španija). Tabela: Število okoljskih spriceval v Sloveniji in EU, na milijon prebivalcev 2000 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 ISO 14001 Slovenija 44,3 208,8 220,9 191,9 194,9 201,9 200,0 225,9 206,2 173,1 223,3 EU 20,4 89,5 143,1 161,2 189,6 186,6 205,0 210,5 213,7 212,4 216,6 EMAS Slovenija 0,0 0,5 0,5 1,0 1,5 1,5 1,5 0,5 0,5 4,8 5,3 EU 7,0 6,2 7,9 8,5 8,8 8,8 8,8 8,1 8,0 7,7 7,6 Okoljska marjetica Slovenija n. p. 0,0 1,5 1,5 1,5 3,4 4,9 7,3 7,3 7,3 7,8 EU 0,1 0,6 1,4 1,9 2,1 2,0 3,0 4,3 3,8 4,0 3,9 Vir: Eurostat, ISO, Arso, European EMAS Helpdesk, 2017; preracuni UMAR. Opomba: Podatki za EMAS in okoljsko marjetico so na Eurostatu dostopni za obdobje 2005–2015 oziroma 2000–2010, kasnejši podatki so pridobljeni na European EMAS Helpdesk in http://ec.europa.eu/environment/ecolabel/news-alerts.html; n. p.– ni podatka. Slika: Število okoljskih spriceval ISO 14001 in EMAS v Sloveniji in clanicah EU, povprecje obdobja 2010–2016 Vir: Eurostat, ISO, 2017; preracuni UMAR. Opomba: Podatki kratkorocno precej nihajo, zato smo države razvrstili glede na povprecno vrednost v obdobju 2010–2016. 1 Mednarodni standard ISO 14001 (sistem ravnanja z okoljem) je leta 1996 oblikovala Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO). Shema EMAS (Eco Managament and Audit Scheme), sistem EU za okoljevarstveno vodenje organizacij, je bila uvedena leta 1995. Obe spricevali sta bila veckrat revidirani, s cimer sta se prilagajali spremembam v obravnavanju okoljskega delovanja organizacij. Shema EMAS je z revizijami širila tudi zajem organizacij. Sprva so se v shemo lahko vkljucila le industrijska podjetja v Evropi, od leta 2001 vsaka javna ali zasebna organizacija, od leta 2010 pa tudi neevropske organizacije ali evropske družbe, ki delujejo v neevropskih državah (http://www.arso.gov.si; www.jrconsultants.co.uk/iso-14001-history/; http://www.greenelement.co.uk/blog/article/a-history-of-iso-14001/;). 2 Eco-label flower je instrument zagotavljanja varstva okolja, ki ga je EU vpeljala leta 1992. Pridobitelja znaka zavezuje k trajni strategiji varovanja okolja v najvecji možni meri v celotnem življenjskem obdobju njegovega proizvoda ali storitve (www.arso.gov.si). 3 Uredba ES, št. 1221/2009. 4 Podatek je za EU-27. Ucenje za in skozi vse življenje Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo 2.1 Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo 2.2 Vkljucenost v vseživljenjsko ucenje 2.3 Rezultati pri matematiki, branju in naravoslovju (PISA) 2.4 Vpis v srednješolsko in terciarno izobraževanje 2.5 Diplomanti terciarnega izobraževanja 2.6 Izdatki za izobraževanje Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete 2.7 Obisk kulturnih prireditev 2.8 Delež kulturnih prireditev, izvedenih na gostovanjih v tujini 91 Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo 2.1 Delež odraslih (25–64 let) s terciarno izobrazbo se povecuje in je enak povprecju EU. Rast deleža je povezana z dolgoletno visoko vkljucenostjo mladih v terciarno izobraževanje1. Taka gibanja, ki jih pricakujemo tudi v prihodnje, so ugodna z vidika povecevanja cloveškega kapitala države in spodbujanja inovacijske dejavnosti. Ob staranju prebivalstva in pricakovanih vecjih potrebah poslovnega sektorja po terciarno izobraženih bo namrec treba zagotoviti dovolj veliko število odraslih z ustrezno terciarno izobrazbo. Delež žensk s terciarno izobrazbo je precej višji od deleža moških, razlika med spoloma je vecja kot v povprecju EU. Delež terciarno izobraženih se je v obdobju 2008–2016 najbolj povecal v mlajši (25–34 let) in srednji (35–44 let) starostni skupini, kjer je tudi višji od povprecja EU. Razlike so prisotne tudi na ravni slovenskih statisticnih regij. Najvišji delež odraslih s terciarno izobrazbo ima osrednjeslovenska regija, v letu 2016 skoraj 40-odstotnega. Polovico manj terciarno izobraženih je bilo v zasavski regiji, kjer je njihov delež najnižji. Po letu 2005 se delež povecuje v vseh regijah, razlike med regijami pa se zmanjšujejo. Delež mladih (30–34 let) s terciarno izobrazbo je visok. Že vec let se povecuje in je bil leta 2016 s 44,2 % višji od povprecja EU (39,1 %) ter cilja strategije EU 2020, ki je 40 %. Pri ženskah je veliko vecji kot pri moških. Še vedno je težava v ucinkoviti rabi terciarne izobrazbe, kar se kaže v neskladju med znanji in spretnostmi, saj je terciarno izobraževanje premalo povezano s potrebami poslovnega sektorja. Nizka je tudi ucinkovitost študija, saj je, kljub visoki vkljucenosti, delež terciarno izobraženih v starostni skupini 20–24 let nizek. Rezerve so tudi v kakovosti terciarnega izobraževanja2. Tabela: Delež prebivalcev, starih 25–64 let, s terciarno izobrazbo, v % 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2017 Slovenija Skupaj 20,2 22,6 23,3 23,7 25,1 26,4 27,9 28,6 30,2 30,7 Moški 17,6 19,0 19,0 19,5 20,3 21,1 22,7 23,4 24,0 24,3 Ženske 22,8 26,4 27,9 28,1 30,1 32,0 33,3 34,1 36,7 37,6 20-24 let 3,2 3,8 3,5 5,5 6,4 7,9 9,7 9,5 11,3 11,9 25-34 let 24,7 30,0 30,4 31,3 33,8 35,3 37,4 38,0 40,8 43,0 30-34 let 24,6 30,9 31,6 34,8 37,9 39,2 40,1 41,0 43,4 44,2 55-64 let 16,3 16,1 16,7 16,3 16,4 17,2 18,3 17,9 18,9 19,1 EU Skupaj 22,5 24,2 25,1 25,9 26,8 27,7 28,6 29,3 30,1 30,7 Moški 22,7 23,8 24,4 25,1 25,8 26,5 27,1 27,9 28,4 28,9 Ženske 22,3 24,7 25,8 26,7 27,7 28,9 30,0 30,7 31,8 32,5 20-24 let 12,6 13,4 13,6 14,3 14,8 15,6 16,3 17,0 17,2 17,6 25-34 let 28,3 29,2 29,9 30,9 32,3 33,3 34,4 35,5 36,4 37,2 30-34 let 28,1 31,1 32,3 33,8 34,8 36,0 37,1 37,9 38,7 39,1 55-64 let 16,8 17,0 17,5 18,1 18,7 19,1 19,7 20,3 20,9 21,3 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Education and training, 2018. Slika: Delež prebivalcev, starih 30–34 let, s terciarno izobrazbo, 2016 70 60 50 44,2 39,1 Cilj EU 2020 40 V % 30 20 10 0 LitvaLuksemburgCiperIrskaŠvedskaZdr. kraljestvoDanskaFinskaNizozemskaBelgijaEstonijaPoljskaSlovenijaFrancijaLatvijaGrcijaŠpanijaAvstrijaEUPortugalskaBolgarijaNemcijaMadžarskaCeškaSlovaškaMaltaHrvaškaItalijaRomunija Vir: Eurostat Portal Page – Population and Social conditions, 2018. 1 Leta 2015 je vkljucenost mladih (20–24 let) v terciarno izobraževanje znašala 48,3 % (EU: 32,1 %). 2 Po podatkih raziskave PIAAC so besedilne in matematicne spretnosti mladih (20–24 let) s terciarno izobrazbo ali ki so vkljuceni v terciarno izobraževanje, slabše od povprecja EU. 92 Vkljucenost v vseživljenjsko ucenje 2.2 Vkljucenost prebivalcev v starostni skupini 25–64 let v vseživljenjsko ucenje1 se od leta 2011 znižuje. Leta 2016 je bila z 11,6 % višja od povprecja EU (10,8 %), vendar oddaljena od cilja Strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) do leta 2020, ki je 15 %, in cilja SRS 2030, ki je 19 %. Kljub koncu gospodarske krize in vecjim možnostim podjetij ter odraslih za financiranje izobraževanja se vkljucenost v vseživljenjsko ucenje še ni zacela povecevati, kar zmanjšuje možnosti odraslih za uspešno vkljucevanje v družbo. Težava je zlasti nizka vkljucenost nizko izobraženih in starejših, ki imajo slabe besedilne, matematicne in digitalne spretnosti2. Od slovenskih statisticnih regij ima v letu 2016 najvišjo vkljucenost v vseživljenjsko ucenje osrednjeslovenska regija (14,5 %), najnižjo pa koroška (8,5 %), razmerje med regijama z najvecjo in najmanjšo vkljucenostjo pa se po letu 2009 vecinoma zmanjšuje. Nespremenjena je tudi vkljucenost delovno aktivnih prebivalcev (25–64 let) v vseživljenjsko ucenje. Od leta 2014 znaša okoli 13 % in je višja od povprecja EU, vendar precej nižja kot pred krizo. Leta 2016 je bila najvišja v izobraževanju, najnižja pa v gradbeništvu. V povprecju je višja v tistih dejavnostih, kjer je višji delež terciarno izobraženih. V javnem sektorju je višja kot v zasebnem. Vkljucenost v vseživljenjsko ucenje se je v obdobju 2008–2016 zmanjšala v vecini dejavnosti (najbolj v informacijskih in komunikacijskih), kar lahko zmanjšuje možnosti za prilagajanje zaposlenih globalnim trendom in podjetij za dvig konkurencnosti. Tabela: Vkljucenost odraslih prebivalcev, starih 25–64 let, v vseživljenjsko ucenje, v % 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Slovenija 15,3 14,3 14,8 16,4 16,0 13,8 12,5 12,1 11,9 11,6 EU 9,6 9,5 9,5 9,3 9,1 9,2 10,7 10,8 10,7 10,8 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Education and training, 2018. Slika: Vkljucenost delovno aktivnih prebivalcev (25–64 let), v vseživljenjsko ucenje, 2016 ŠvedskaFinskaDanskaFrancijaNizozemskaLuksemburgEstonijaZdr. kraljestvoAvstrijaSlovenijaEUPortugalskaCeškaŠpanijaItalijaMaltaNemcijaLatvijaMadžarskaBelgijaCiperLitvaIrskaPoljskaGrcijaSlovaškaHrvaškaBolgarijaRomunija Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Education and training, 2018. 1 Vseživljenjsko ucenje vkljucuje formalno in neformalno izobraževanje. 2 Po podatkih raziskave PIAAC imajo nizko izobraženi slabše spretnosti kot srednješolsko in terciarno izobraženi, starejši (55–65 let) pa slabše kot mlajši. Rezultati pri branju, matematiki in naravoslovju (PISA) Slovenski 15-letniki dosegajo pri matematicni, naravoslovni in bralni pismenosti dobre rezultate. Po raziskavi PISA 20151 so pri vseh treh vrstah pismenosti dosegli vec tock od povprecja EU in se uvrstili v zgornjo cetrtino držav EU. Strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) kot eno od referencnih ravni povprecne evropske uspešnosti do leta 2020 doloca delež petnajstletnikov s slabimi rezultati (manj kot druga raven pismenosti) pri branju, matematiki in naravoslovju, ki je 15 %. Slovenija dosega ta cilj pri bralni in naravoslovni pismenosti, pri matematicni pismenosti pa je od njega še oddaljena. Dekleta dosegajo boljše rezultate pri bralni in naravoslovni pismenosti, fantje pri matematicni pismenosti. Med letoma 2012 in 2015 so se dosežki (v tockah) pri matematicni in zlasti bralni pismenosti izboljšali, pri naravoslovni pa so ostali približno enaki. Na dobre rezultate vpliva vecinoma ugoden položaj glede materialnih in kadrovskih virov, namenjenih za izobraževanje. Materialni viri za pouk vkljucujejo ucbenike, knjižnicno gradivo, laboratorijsko opremo ipd. Na podrocju kadrovskih virov Slovenija nima pomanjkanja ucnega osebja, na ugoden položaj pa vplivata tudi število uciteljev z licenco (ali certifikatom ali strokovnim izpitom) in razmerje med številom ucencev in številom ucnega osebja. Dosežke 15-letnikov bi lahko še izboljšali z izboljšanjem nekaterih dejavnikov, kot so velikost oddelka, pomoc uciteljev ucencem pri pisanju domacih nalog, opremljenost šol z racunalniki in vkljucenost uciteljev v strokovne razvojne dejavnosti. 15-letniki z nižjim socio-ekonomskim položajem in priseljenci dosegajo pri matematicni, naravoslovni in bralni pismenosti slabše rezultate. Najboljše dosežke imajo 15-letniki z najvišjim socio-ekonomskim položajem, najslabše pa tisti z najnižjim, vendar se je razlika med obema skupinama med letoma 20123 in 2015 zmanjšala in je pri vseh treh vrstah pismenosti manjša kot v povprecju EU. Priseljenci iz tujine dosegajo pri naravoslovni pismenosti slabše rezultate kot domaci prebivalci, razlika med njimi je vecja kot v povprecju EU4. Tabela: Uvrstitve Slovenije pri naravoslovni, matematicni in bralni pismenosti v primerjavi z državami EU 2006 2009 2012 2015 Matematika 4 7 9 5 Branje 11 16 21 6 Naravoslovje 8 6 7 3 Vir: OECD, PISA (2006, 2009, 2012 in 2015). Opomba: Raziskava PISA se pri nas izvaja od leta 2006. Slika: Povprecni matematicni, naravoslovni in bralni dosežki 15-letnikov pri PISA, Slovenija in EU*, 2012 in 2015, v tockah Vir: OECD, PISA 2015. Opomba: * Prikazano je netehtano povprecje. 1 PISA (Programme for International Student Assessment) je mednarodna raziskava o bralni, matematicni in naravoslovni pismenosti, ki se izvaja pod okriljem OECD. V raziskavo so zajeti 15-letni ucenci in dijaki ne glede na vrsto šole, ki jo obiskujejo. Raziskava poteka v triletnih ciklih. Njen namen je zajeti podatke o kompetentnosti ucencev, ki jih potrebujejo za svoje življenje, poklicno in zasebno, in ki so pomembne za posameznika in družbo. 2 Za leto 2012 so na voljo le podatki za matematicno pismenost. 3 Za matematicno in bralno pismenost podatki niso na voljo. Vpis v srednješolsko in terciarno izobraževanje Število mladih, vpisanih v srednješolsko izobraževanje, se zmanjšuje, kar zmanjšuje razpoložljivost bodocega cloveškega kapitala. Njihovo število se je zaradi demografskih razlogov v obdobju 2006/2007–2016/2017 zmanjšalo za približno cetrtino, kar je zmanjšalo potencialno število mladih za vpis v terciarno izobraževanje in vstop na trg dela. Ceprav je v strukturi vpisanih v srednješolsko izobraževanje višji delež kot v povprecju EU vpisan v poklicne programe, delodajalci težko dobijo za zaposlitev ustrezne kadre, zlasti tiste s srednjo poklicno izobrazbo. Visok delež mladih (82,1 %) je vpisan v izobraževalne programe, ki omogocajo neposreden vpis v terciarno izobraževanje, kar z brezplacnim študijem za redno vpisane na prvi in drugi stopnji zmanjšuje verjetnost neposrednega vstopa na trg dela po koncani srednji šoli. Število mladih, vpisanih v srednje poklicne programe, se je zmanjšalo, ceprav se je njihov delež povecal. Do šolskega leta 2016/2017 ni bilo vajeništva, ki omogoca tesnejše povezovanje med šolami in delodajalci, za razliko od povprecja EU, kjer je v tovrstne programe vpisana slaba cetrtina vseh vpisanih v poklicno izobraževanje1. V obdobju 2006/2007– 2016/2017 se je še bolj kot v poklicne programe zmanjšalo število vpisanih v splošnoizobraževalne programe (za slabo tretjino). Že vec let se zmanjšuje tudi število vpisanih v terciarno izobraževanje. Njihovo število se zmanjšuje od šolskega leta 2010/2011. V obdobju 2009/2010– 2016/2017 se je zmanjšalo za slabo tretjino, najbolj na družboslovnih podrocjih, kjer se je precej zmanjšal tudi njihov delež. Najbolj sta se povecala deleža vpisanih na zdravstvo in socialo ter na naravoslovje in tehniko, kljub temu pa to na racun zmanjševanja števila vpisanih ne zadosti velikemu povpraševanju poslovnega sektorja (gl. kazalnik 2.5). Nižji vpis na zdravstvo in socialno varnost v primerjavi z deležem diplomantov pomeni težavo z vidika zadovoljevanja potreb starajoce se družbe. Vpis v terciarno izobraževanje je še vedno premalo usklajen s potrebami poslovnega sektorja. To je posledica dejstva, da pri nas ni sistema spremljanja zaposljivosti diplomantov in dolgorocnih napovedi potreb trga dela, kar otežuje vecje upoštevanje potreb tega sektorja pri nacrtovanju vpisa. Tabela: Struktura mladih1, vpisanih v srednješolsko izobraževanje, po vrstah izobraževalnih programov, v % 2005 2008 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Slovenija Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Splošno izobraževalni programi 39,1 41,1 41,2 40,7 40,1 39,7 38,4 37,5 Poklicni programi 60,9 58,9 58,8 59,3 59,9 60,3 61,6 62,5 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 EU Splošno izobraževalni programi 46,7 50,5 50,8 49,5 50,4 54,7 55,6 55,3 Poklicni programi 53,3 49,5 49,2 50,5 49,6 45,3 44,4 44,7 Vir: Eurostat, SURS, 2017; preracuni UMAR. Opomba. 1 Prikazani so redno vpisani. Slika: Struktura vpisanih v terciarno izobraževanje, po podrocjih izobraževanja, Slovenija in EU*, 2015 Naravoslovje in Družbene vede, Zdravstvo in Izobraževalne Umetnost in Transport, varnost, Kmetijstvo, tehnika novinarstvo in socialna varnost znanosti in humanistika gostinstvo in gozdarstvo, ribištvo informacijska z. in izobraževanje turizem, osebne in veterinarstvo Poslovne in uciteljev storitve upravne v., pravo Vir: Eurostat, SURS, 2017; preracuni UMAR. Opomba: * Brez Irske, Grcije in Italije. 1 Poklicni programi, ki kombinirajo ucenje v šoli in ucenje, ki temelji na delu, so vajeništvo, dualni in alternacijski model izobraževanja. 95 Diplomanti terciarnega izobraževanja 2.5 Število diplomantov terciarnega izobraževanja se zaradi demografskih gibanj zmanjšuje. Upada od leta 2013, taka gibanja pa se bodo, upoštevaje demografske projekcije in posledicno zmanjševanje števila vpisanih (gl. kazalnik 2.4), nadaljevala tudi v prihodnje. Izjema je bilo leto 2016, ko se je zaradi zakljucevanja predbolonjskih programov1 število diplomantov mocno povecalo na vseh podrocjih izobraževanja. V strukturi diplomantov se je v obdobju 2005–2016 precej zmanjšal delež družboslovnih podrocij, ob nadaljnjem zmanjšanju deleža vpisanih pa je pricakovati, da se bo v prihodnje še bolj znižal (gl. kazalnik 2.4). Najbolj se je povecal delež diplomantov naravoslovja in tehnike, kar je posledica vecjega spodbujanja vpisa. Prav tako je z vidika zadovoljevanja potreb (starajoce se) družbe problematicno zmanjševanje števila diplomantov zdravstva in sociale2, ki v strukturi diplomantov zavzemajo veliko nižji delež kot v povprecju EU. Možnosti za zagotavljanje dovolj velikega števila terciarno izobraženih zmanjšuje tudi nizka ucinkovitost študija. Prehodnost študentov iz prvega v drugi letnik študija je v šolskem letu 2016/2017 znašala 57,0 %. Ob vecji ucinkovitosti študija bi se izboljšalo tudi razmerje med številom diplomantov in številom vpisanih. Zadnjih nekaj let je bilo na enega vpisanega 0,2 diplomanta. Izjema je leto 2016, ko se je povecalo (na 0,4) zaradi zakljucevanja predbolonjskih programov. Skromne so tudi mednarodne izmenjave študentov. Delež študentov iz Slovenije na študiju v tujini, ki omogoca pridobivanje znanj, ki jih doma ni, je nižji od povprecja EU-223. Nižji je tudi delež študentov iz tujine, ki so prišli na študij v Slovenijo4. Ob zmanjšanju števila vpisanih ter pricakovanih prihodnjih vecjih potrebah poslovnega sektorja in družbe se lahko težava v zvezi z zagotavljanjem dovolj velikega števila diplomantov v prihodnje še poveca, še posebej ob možnih odselitvah v tujino, kjer je povpraševanje po takšnih kadrih prav tako veliko. Tabela: Število diplomantov terciarnega izobraževanja, na mio. prebivalcev 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Slovenija 8.567 8.907 9.621 9.980 10.237 9.314 9.133 9.032 15.002 EU 8.458 8.167 8.783 9.575 9.604 9.383 9.374 9.065 n. p. Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Education and training, 2017. Opomba: n. p.– ni podatka. Slika: Struktura diplomantov terciarnega izobraževanja, po podrocjih izobraževanja, Slovenija in EU, 2015, v % Družbene vede, novinarstvo in informacijska z. in Poslovne in upravne vede, Naravoslovje in tehnika Izobraževalne znanosti in izobraževanje uciteljev Zdravstvo in socialna varnost Umetnost in humanistika Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo pravo Vir: Eurostat, SURS, 2017; preracuni UMAR. 1 Rok za njihovo dokoncanje se je iztekel 30. 9. 2016. Število diplomantov terciarnega izobraževanja se je leta 2016 povecalo za 66,2 % in je znašalo 30.967. 2 Po podatkih 2016/2017 Manpower Talent Shortage suryey so najvecje težave z zaposlovanjem inženirjev, zdravstvenega osebja, IT strokovnjakov. 3 Leta 2015 je pri nas znašal 3,2 % (EU-22: 7,5 %). 4 Leta 2015 je pri nas znašal 2,7 % (EU-22: 8,4 %). Izdatki za izobraževanje Javni izdatki za izobraževanje (v % BDP) so nižji od povprecja EU, zasebni pa višji1. Javni izdatki se od leta 2012 znižujejo, leta 2016 so znašali 4,512 % BDP in so bili najnižji v zadnjih desetih letih. Znižanje izdatkov od leta 2012 je zlasti posledica ukrepov države za uravnoteženje javnih financ in tudi nekaterih drugih ukrepov za racionalnejšo rabo javnih izdatkov za izobraževanje3. Javni izdatki so se znižali na vseh ravneh izobraževanja, najbolj na osnovnošolski. Leta 2014 (zadnji mednarodni podatki) so bili na srednješolski in terciarni ravni izobraževanja nižji od povprecja EU kljub vecji vkljucenosti mladih, na predšolski in osnovnošolski ravni pa so bili višji. Zasebni izdatki za izobraževanje se znižujejo in so leta 2016 znašali 0,6 % BDP, po podatkih za leto 2014 pa so bili višji kot v povprecju držav EU, ki so clanice OECD (EU-22). Izdatki (javni4 in zasebni) na udeleženca izobraževanja so nizki, kar lahko zmanjšuje možnosti za kakovostnejše izobraževanje. V zadnjih letih so se povecali na vseh ravneh izobraževanja, najbolj na terciarni, kjer se je precej zmanjšalo število vpisanih. Kljub temu so bili leta 2014 (zadnji mednarodni podatek) nižji od povprecja EU-22. Višji kot v EU so le na nižjih ravneh izobraževanja, na predšolski ravni so povezani z ugodnim razmerjem med številom vpisanih in številom ucnega osebja, na primarni ravni5 pa z razširjenim programom osnovne šole6. Na srednješolski in terciarni ravni izobraževanja so veliko nižji od povprecja EU-22 zaradi visoke vkljucenosti mladih. Na terciarni ravni izobraževanja so poleg tega nizki tudi zato, ker redno vpisani na 1. in 2. stopnjo študija ne placujejo šolnine, zato je mednarodna primerljivost kazalnika problematicna. Tabela: Celotni javni izdatki za izobraževanje v primerjavi z BDP, v % 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Slovenija 5,63 5,11 5,57 5,56 5,57 5,33 5,08 4,95 4,61 4,51 EU 4,92 5,04 5,38 5,41 5,25 n. p. 5,09 5,11 n. p. n. p. Vir: Eurostat; SURS, 2017; preracuni UMAR. Opomba: n. p. – ni podatka. Slika: Izdatki za izobraževalne ustanove na udeleženca*, v USD PPS, 2014 LuksemburgAvstrijaZdr. kraljestvoŠvedskaBelgijaDanskaNizozemskaNemcijaFinskaFrancijaEU-22OECDIrskaSlovenijaItalijaŠpanijaPortugalskaEstonijaCeškaPoljskaSlovaškaLatvijaMadžarska Vir: Education at a Glance 2017, 2017. Opomba: * Vkljucene so osnovnošolska, srednješolska in terciarna raven izobraževanja. 1 Podatek za javne izdatke za izobraževanje je dostopen za povprecje EU, za zasebne pa samo za države EU, ki so tudi clanice OECD. 2 Prvo starostno obdobje predšolske ravni izobraževanja ni zajeto. Po mednarodni klasifikaciji ravni izobraževanja ISCED 2011, ki zajema tudi to obdobje, so javni izdatki za izobraževanje leta 2016 znašali 4,80 % BDP. 3 Na primer omejitev navideznih vpisov v terciarnem izobraževanju, uvedba financiranja po glavi v srednješolskem izobraževanju, statusno-pravne spremembe srednjih šol, uporaba notranjih kadrovskih rezerv v osnovnih šolah, izboljšanje organizacije dela v vrtcih ob uveljavitvi novega Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje iz leta 2014. 4 Med javnimi izdatki niso vkljuceni transferji, namenjeni šolajocim in gospodinjstvom. 5 Pri nas primarna raven izobraževanja vkljucuje prvi dve triadi osnovne šole. 6 Razširjeni program obsega podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznih izbirnih predmetov. Obisk kulturnih prireditev Povprecno število obiskov kulturnih prireditev na društva. Njihov obisk se je v obdobju 2008–2016 precej prebivalca1 se je v obdobju 2008–2016 povecalo. povecal, taka gibanja pa so povezana s povecanjem Zaradi izvedbe prireditev Maribor – evropska prestolnica števila kulturnih društev in clanov ter ponudbe kulture je bilo najvecje leta 2012, v preostalih letih je prireditev. Velik obisk so leta 2016 zabeležili tudi kulturni znašalo okoli pet do šest obiskov na prebivalca, kar je domovi in centri za kulturo. Obisk kinematografov se je v še oddaljeno od cilja SRS do 2030. Število obiskovalcev obdobju 2008–2016 zmanjšal zaradi zmanjšanja ogleda kulturnih prireditev se je v obdobju 2008–2016 povecalo tujih dolgometražnih filmov, ogled slovenskih filmov pa in je leta 2016 znašalo 12,3 mio. Najvecji obisk so leta se je povecal. 2016 zabeležile prireditve, ki so jih izvedla kulturna Tabela: Povprecno število obiskov kulturnih prireditev na prebivalca 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Slovenija 5,0 5,4 5,7 6,0 6,4 9,6 6,2 5,9 6,3 6,0 Viri: SURS, Javni sklad za kulturne dejavnosti, Slovenski filmski center, 2017; preracuni UMAR. Slika: Število obiskov kulturnih prireditev, Slovenija, 2016 Ljubiteljska kultura Kulturni dom, Muzeji in galerije Kinematografi Gledališce, opera Glasbene ustanove center za kulturo Viri: SURS, Javni sklad za kulturne dejavnosti, Slovenski filmski center, 2018. 1 Pri kulturnih prireditvah so vkljuceni: (i) razstave muzeji, galerije in likovna razstavišca, (ii) predstave v gledališcih, (iii) koncerti orkestrov in zborov, (iv) kinematografi, (v) prireditve v kulturnih domovih, (vi) ljubiteljska kultura. Leta 2016 je prišlo zaradi obsežne spremembe metodologije do preloma v casovni vrsti podatkov za naslednje skupine: (i) muzeji, galerije in likovna razstavišca, (ii) gledališca, (iii) orkestri in zbori, (iv) kulturni domovi. Delež kulturnih prireditev, izvedenih na gostovanjih v tujini Delež kulturnih prireditev, izvedenih na gostovanjih v tujini1, je leta 2016 znašal 2,7 %. Gostovanja so posredni kazalnik kakovosti kulturne produkcije, saj praviloma gostovanje za kulturno ustanovo pomeni priznanje za kakovostno delo. Oceno gibanja na tem podrocju otežuje kratka casovna serija, saj so podatki na voljo le za leto 2016, podatek za leto 2015 pa je ocena SURS (gl. opombo pod tabelo). Po teh podatkih se delež v tujini gostujocih kulturnih prireditev v letu 2016 v primerjavi s predhodnim letom ni bistveno spremenil in je bil še precej oddaljen od cilja SRS za leto 2030. V strukturi gostovanj v tujini je visok delež odpadel na države EU (približno 90 %), kar kaže na geografsko navezanost slovenske kulture na ta prostor. Najvec gostovanj v tujini so leta 2016 imele glasbene ustanove, kar je po naši oceni povezano z njihovo naravo in nacrtnim spodbujanjem mednarodnega sodelovanja. Vir: SURS, 2018. Opomba: 1Zaradi revizije statistike kulture je prišlo z letom 2016 do preloma casovne vrste, zato so podatki za leto 2015 ocenjeni oziroma prilagojeni metodologiji, veljavni za raziskovanji Dejavnost kulturnih domov, gledališc, oper in poklicnih orkestrov ter zborov (KU-ODER) in Muzejska in galerijska dejavnost (KU-MZ) za leto 2016. Oceno je napravil SURS. Do leta 2015 ni bilo podatka za kulturne domove. Viri podatkov so bila statisticna raziskovanja Dejavnost muzejev, muzejskih zbirk, posebnih muzejev za likovno dedišcino in likovnih razstavišc (KU-MZ) in Dejavnost gledališc, opere in baleta (KU-GL) in Dejavnost poklicnih orkestrov in zborov (KU-FO). Slika: Delež kulturnih prireditev, izvedenih na gostovanjih v tujini, Slovenija, 2016 Glasbene ustanove Muzeji in galerije Gledališce, opera Kulturni dom, center za kulturo Vir: SURS, 2018. 1 Kazalnik delež prireditev, izvedenih na gostovanjih v tujini, od skupnega števila prireditev je razmerje med številom prireditev, izvedenih na gostovanjih v državah zunaj Slovenije, in številom vseh prireditev v omenjenih kulturnih ustanovah. Pri kulturnih prireditvah so vkljuceni: (i) muzeji, galerije in likovna razstavišca, (ii) gledališca, (iii) poklicni orkestri in zbori ter opera, (iii) kulturni domovi in zavodi za kulturo ter drugi organizatorji kulture. Leta 2016 je prišlo zaradi obsežne spremembe metodologije do preloma v casovni vrsti podatkov. Vira podatkov sta raziskavi Dejavnost kulturnih domov, gledališc, oper in poklicnih orkestrov ter zborov (KU-ODER) in Muzejska in galerijska dejavnost (KU-MZ). 3 Vkljucujoca, zdrava, varna in odgovorna družba Dostojno življenje za vse 3.1 Stopnja tveganja socialne izkljucenosti 3.2 Neenakost porazdelitve dohodka 3.3 Izkušnje diskriminacije 3.4 Mediana ekvivalentnega razpoložljivega dohodka 3.5 Zadovoljstvo z življenjem 3.6 Izdatki za socialno zašcito 3.7 Stopnja stanovanjske prikrajšanosti 3.8 Stopnja preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški 3.9 Stopnja materialne prikrajšanosti Vkljucujoc trg dela in kakovostna delovna mesta 3.10 Stopnja delovne aktivnosti 3.11 Stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih oseb 3.12 Brezposelnost in dolgotrajna brezposelnost 3.13 Mladi, ki niso niti zaposleni niti vkljuceni v izobraževanje 3.14 Prekarne in zacasne zaposlitve 3.15 Bolniška odsotnost 3.16 Poškodbe pri delu in zdravstvene težave zaradi dela Zdravo in aktivno življenje 3.17 Leta zdravega življenje 3.18 Indeks enakosti spolov 3.19 Preprecljiva umrljivost 3.20 Izdatki za zdravstvo 3.21 Izdatki za dolgotrajno oskrbo 3.22 Cezmerna hranjenost in debelost pri odraslih 3.23 Pricakovano trajanje življenja 3.24 Neplacano prostovoljsko delo 101 Stopnja tveganja socialne izkljucenosti 3.1 Po letu 2014, ko je dosegla najvišjo vrednost, se je stopnja tveganja socialne izkljucenosti1 v dveh letih znižala na 18,4 % in je podobno kot v zadnjih desetih letih nižja od povprecja EU. Vrednosti vseh posameznih komponent tega sestavljenega kazalnika so se v Sloveniji po povecanju v obdobju 2007–2014 v zadnjih dveh letih znižale, vendar so bile leta 2016 višje kot pred krizo. Izboljševanje razmer na trgu dela po letu 2013 je vplivalo na zmanjševanje deleža oseb v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo, ki je leta 2016 znašal 7,4 % in bil nekoliko višji kot leta 2007. Kljub znižanju v zadnjih devetih letih pa ostajata tudi stopnji težke materialne prikrajšanosti in tveganja revšcine višji kot pred krizo. Prag tveganja revšcine za enoclansko gospodinjstvo je bil v zadnjih dveh letih približno enak (616 EUR). Pod pragom tveganja revšcine je leta 2016 živelo 280 tisoc oseb, kar je 7.000 ljudi manj kot leto prej in 39 tisoc vec kot leta 2008. Stopnja tveganja revšcine2 in delež oseb v gospodinjstvu z zelo nizko delovno intenzivnostjo sta bila leta 2016 še vedno višja kot pred krizo leta 2008. Z izboljšanjem gospodarskih razmer se je tveganje socialne izkljucenosti zmanjšalo za vecino skupin prebivalstva. Stopnja tveganja revšcine je vsa leta najvišja za brezposelne (44,7 % v letu 2016, ko je za 0,1 o. t. nižja kot leto prej). Po starosti imajo še vedno najvišjo stopnjo tveganja revšcine starejši od 65 let, vendar pa so hkrati edini starostni razred, kjer je stopnja tveganja revšcine leta 2016 nižja kot pred krizo3. Med starostnimi skupinami pod 65 let pa je tveganje revšcine najvišje za starostni razred med 50 in 65 let, kjer po letu 2013 narašca (s 13,2 % v letu 2012, na 15,4 % v letu 2016, ko je doseglo najvišjo raven). Na to vpliva visok delež dolgotrajno brezposelnih v tej starostni skupini in nizka stopnja delovne aktivnosti, ki je med najnižjimi v EU. Stopnja tveganja revšcine se je leta 2016 najbolj zvišala upokojenim pred 65. letom starosti (za 2,8 o. t. glede na prehodno leto, na 16,4 %). Za mlajše od 18 let se je znižala za 2,3 o. t. in za enostarševske družine, ki so prav tako ena najbolj ogroženih skupin prebivalstva, za 7,2 o. t. na 25,3 %. Ocenjujemo, da je to mogoce pripisati Zakonu o štipendiranju4 iz leta 2013 in vracilu državnih štipendij mladoletnim dijakom. Tabela: Stopnja tveganja socialne izkljucenosti in komponente, v % 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Slovenija Stopnja tveganja socialne izkljucenosti 18,5 17,1 17,1 18,5 17,1 18,3 19,3 19,6 20,4 20,4 19,2 18,4 Stopnja tveganja revšcine 12,2 11,6 11,5 12,3 11,3 12,7 13,6 13,5 14,5 14,5 14,3 13,9 Stopnja težke materialne prikrajšanosti (4 od 9) 5,1 5,1 5,1 6,7 6,1 5,9 6,1 6,6 6,7 6,6 5,8 5,4 Osebe v gospodinjstvu z zelo nizko delovno intenzivnostjo 8,6 6,9 7,2 6,7 5,6 6,9 7,6 7,5 8 8,7 7,4 7,4 EU Stopnja tveganja socialne izkljucenosti 25,7 25,3 24,4 23,8 23,3 23,7 24,3 24,7 24,5 24,4 23,8 23,5 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Living conditions and welfare – Income and living conditions, 2017. Slika: Stopnja tveganja socialne izkljucenosti, 2008 in 2016 V % 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 2016 2008 23,5 18,4 CeškaFinskaDanskaNizozemskaAvstrijaSlovaškaFrancijaŠvedskaSlovenijaNemcijaLuksemburgMaltaBelgijaPoljskaZdr. kraljestvoEUIrskaEstonijaPortugalskaMadžarskaCiperHrvaškaŠpanijaLatvijaItalijaLitvaGrcijaRomunijaBolgarija Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Living conditions and welfare – Income and living conditions, 2017. Opomba: Za Hrvaško je prvi podatek iz leta 2010. 1 Stopnja tveganja socialne izkljucenosti je eden od šestih kljucnih kazalnikov uspešnosti SRS 2030. To je sintezni kazalnik, ki je sestavljen iz treh komponent: stopnje tveganja revšcine, stopnje težke materialne prikrajšanosti in deleža oseb, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. Zelo nizka delovna intenzivnost pomeni manj kot 20 % celotnega delovnega potenciala gospodinjstva. Osebe, ki sodijo v vec komponent, se v skupnem številu štejejo le enkrat. 2 Stopnja tveganja revšcine je izracunana kot 60 % mediane razpoložljivega (ekvivalentnega) dohodka. Izracun za leto 2016 temelji na dohodkih iz leta 2015, ki so preracunani po prilagojeni ekvivalencni lestvici OECD, ki daje prvemu odraslemu vrednost 1, drugemu staremu 14 let in vec vrednost 0,5, mlajšim od 14 let pa vrednost 0,3. 3 Pri starejših od 65 let je razlika po spolu izjemno velika (22,5 % za ženske in 10,8 % za moške). 4 Štipendije so se po novem zakonu (Zakon o štipendiranju, Uradni list RS, št. 56/2013) zacele dodeljevati v šolskem letu 2014/2015. 102 Neenakosti porazdelitve dohodka 3.2 Na nizke dohodkovne neenakosti1 v Sloveniji mocno vpliva politika redistribucije. Slovenija spada med države z mocno redistribucijo dohodkov prek visoke stopnje progresivnosti obdavcitve (dohodnine) in z zmerno redistribucijo prek socialnih transferjev med delovno aktivno populacijo2. V obdobju 2000– 20123 so se redistribucije dohodkov le malenkostno spremenile, do vecjih sprememb je prišlo po letu 2012 s sprejetjem varcevalnih ukrepov in sprememb socialne politike. Sprejeti ukrepi so znižali med krizo povišane socialne transferje, hkrati so s progresivnim znižanjem dohodkov zaposlenih v javnem sektorju spremenili tudi porazdelitev dohodkov iz zaposlitve. Gospodarska kriza se na neenakostih dohodkov v obdobju 2009–2012 ni izrazila prav zaradi socialnih transferjev, ki so ucinke krize blažili bodisi kot avtomaticni stabilizatorji ali kot posebni ukrepi za zašcito materialnega standarda najrevnejših. S ponovno oživitvijo gospodarske aktivnosti in postopnim ukinjanjem varcevalnih ukrepov se dohodkovne neenakosti niso spremenile. Dohodkovne neenakosti so v Sloveniji nizke, v letu 2016 so bile med najnižjimi v državah EU. Neenakosti so bile, podobno kot v povprecju EU, leta 2016 nekoliko vecje kot leta 2008, najvecjo povecanje je bilo zabeleženo v Bolgariji. Podobno kot v drugih državah se tudi pri nas hitro povecuje delež dohodkov 1 % ekvivalentnih clanov gospodinjstva z najvišjimi dohodki (s 3,3 % v letu 2005 na 3,7 % leta 2016), ta delež pa je še manjši od povprecja EU (5,0), njegova rast pa spada med hitrejše med državami clanicami. Tabela: Neenakosti porazdelitve ekvivalentnega razpoložljivega dohodka, razmerje kvintilnih razredov 80/20 2000 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Slovenija 3,2 3,4 3,4 3,2 3,4 3,5 3,4 3,6 3,7 3,6 3,6 EU n. p. n. p. 5,0 4,9 4,9 5,0 5,0 5,0 5,2 5,2 5,2 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Living conditions and welfare – Income and living conditions, 2018. Opomba: n. p. – ni podatka. Slika: Neenakosti porazdelitve ekvivalentnega razpoložljivega dohodka, razmerje kvintilnih razredov 80/20 razmerje kvintilnih razredov 80/20 8 7 6 5 4 3 2 1 0 5,2 2016 2008 3,6 BolgarijaRomunijaLitvaGrcijaŠpanijaItalijaLatvijaPortugalskaEstonijaEUZdr. kraljestvoHrvaškaLuksemburgCiperPoljskaNemcijaIrskaFrancijaMadžarskaŠvedskaMaltaAvstrijaDanskaNizozemskaBelgijaFinskaSlovaškaSlovenijaCeška Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Living conditions and welfare – Income and living conditions, 2018. Opomba: V letu 2005 so za Bolgarijo upoštevani podatki iz leta 2006, za Romunijo iz leta 2007 in za Hrvaško iz leta 2010. 1 Dohodkovne neenakosti v tem kazalniku merimo z razmerjem kvitilnih razredov 80/20. Izražajo se z merilom ekvivalentnega razpoložljivega dohodka. Razpoložljivi dohodki gospodinjstev sestavljajo dohodki iz zaposlitve in samozaposlitve, dohodki iz kapitala, socialni transferji ter pokojnine. Ekvivalentni razpoložljivi dohodek gospodinjstva izracunava število ekvivalentnih odraslih po lestvici OECD, ki nosilcu gospodinjstva pripiše vrednost 1, vsakemu naslednjemu družinskemu clanu, staremu 14 let in vec, 0,5, otrokom do 14 leta starosti pa vrednost 0,3. 2 Executive summary: Income redistribution through taxes and transfers across OECD countries (OECD), 2017. 3 Dohodki se nanašajo na predhodno leto, torej obdobje 2000–2014 dejansko pokriva dohodke iz obdobja 1999–2013. Izkušnje diskriminacije Delež ljudi, ki so doživeli diskriminacijo v Sloveniji1, je bil leta 2015 med najnižjimi v EU in tudi nižji kot leta 2008. Izkušnje diskriminacije je leta 2015 imelo 13 % vprašanih, kar je precej pod povprecjem EU (21 %). Najpogosteje je bila izkušnja z diskriminacijo zaradi starosti nad 55 let in spola (3 %), sledijo starost pod 30 let, vera ali versko prepricanje in invalidnost (2 %). Diskriminacijo zaradi etnicnega porekla, spolne usmerjenosti in spolne identitete je doživel 1 % vprašanih, zaradi drugih razlogov pa 5 % anketirancev. Razen diskriminacije iz razlogov biti mlajši od 30 let in spolna identiteta, ki sta enaka povprecju EU, so vsi drugi deleži nižji kot v povprecju EU. Po podatkih evropske družboslovne raziskave ima v Sloveniji vecji delež vprašanih nekaj dobrih prijateljev, ki so drugacnega narodnostnega izvora, in tistih, ki menijo, da so stiki z ljudmi drugacnega narodnostnega izvora pri vsakodnevnih opravilih dobri2. Slednje verjetno prispeva k relativno nizkemu deležu oseb, ki ima izkušnjo z diskriminacijo zaradi narodne pripadnosti, kjer je razlika med Slovenijo in povprecjem EU med najvecjimi. Prav tako je pri nas relativno dobra ozavešcenost ljudi o pravicah v primeru diskriminacije, saj dve tretjini vprašanih meni, da poznajo svoje pravice, ce bi bili žrtve diskriminacije ali nadlegovanja3. Vec kot polovica vprašanih meni, da raznolikost dovolj odmeva v medijih, ceprav obstajajo razlike med skupinami. Vecina vprašanih se strinja, da bi šolska ucna snov in gradiva morala vkljucevati informacije o raznolikosti v smislu etnicnega porekla (71 %), vere ali prepricanj (71 %), spolne usmerjenosti (63 %) in spolne identitete (61 %). Tabela: Skupni delež tistih, ki so doživeli neko obliko diskriminacije ali nadlegovanja, v % 2008 2009 2012 2015 Slovenija 15 16 12 13 EU 15 16 16 21 Vir: Special Eurobarometer 437, 2015. Opomba: Podatki za EU so za leta 2008, 2009 in 2012 za EU-27, za leto 2015 pa za EU-28. Slika: Izkušnje diskriminacije, 2015 GrcijaSlovenijaMaltaPoljskaBolgarijaLatvijaŠpanijaPortugalskaNemcijaFinskaEstonijaLitvaBelgijaDanskaNizozemskaCiperEUZdr. kraljestvoFrancijaMadžarskaIrskaŠvedskaCeškaRomunijaItalijaSlovaškaLuksemburgAvstrijaHrvaška Vir: Special Eurobarometer 437, 2015. 1 Vir podatkov je Special Eurobarometer (2008, 2009, 2012 in 2015), ki temelji na anketnih odgovorih prebivalcev na vprašanje: Ali ste se v zadnjih 12 mesecih pocutili diskriminirane ali nadlegovane na podlagi enega ali vecih razlogov: etnicno poreklo, spol, spolna usmerjenost, biti starejši od 55 let, biti mlajši od 30 let, vera ali versko prepricanje, invalidnost, spolna identiteta in drugi razlogi? 2 Po podatkih Evropske družboslovne raziskave 2014. Pridobljeno na http://www.europeansocialsurvey.org/data/.) 3 V povprecju EU je ta delež 45 %. 104 Mediana ekvivalentnega razpoložljivega dohodka 3.4 Postopno realno rast mediane ekvivalentnega razpoložljivega dohodka1 so prekinili gospodarska kriza, spremembe socialne politike in varcevalni ukrepi, z oživitvijo gospodarske aktivnosti pa beleži skromno na rast. Leta 20162 je mediana dohodkov, izražena v evrih, realno presegla raven leta 2006. Skupaj s Španijo, Italijo in Ciprom, ki imajo višji BDP na prebivalca, je na sredini med državami clanicami EU. Za obdobje 2005–2016 je bila znacilna zelo hitra rast mediane dohodkov v vzhodnoevropskih državah in obcutno manjša v državah, ki jih je kriza bolj prizadela (v to skupino se uvršca tudi Slovenija), v Grciji pa se je celo znižala. Na znižanje dohodkov nižjih dohodkovnih slojev je najbolj vplivala izguba zaposlitve, na dohodke visoko izobraženih pa varcevalni ukrepi na podrocju plac v javnem sektorju. Delež dohodkov iz zaposlitve v ekvivalentnem razpoložljivem dohodku se je v obdobju 2008–2016 znižal, obcutno najbolj v prvem in drugem kvintilnem razredu3, kar izhaja iz zmanjševanja zaposlenosti nižje izobraženih delavcev predvsem v delovno intenzivnih dejavnostih, ki so se s krizo mocno skrcile. Izpad dohodkov zaradi brezposelnosti ali nižjih dohodkov iz zaposlitve je pri nižje izobraženih v letih 2009–2012 pokrivala država s socialnimi transferji, ki pa so se po letu 2012 znižali zaradi varcevalnih ukrepov in spremenjene socialne politike. Povecana gospodarska aktivnost in zaposlovanje po letu 2014 sta nekoliko povecala dohodke iz zaposlitve, vendar le gospodinjstvom iz drugega kvintilnega razreda. Na višino dohodkov iz zaposlitve je v obdobju 2013–2014 obcutneje vplivalo tudi progresivno znižanje plac javnih uslužbencev, kar je znižalo dohodke iz zaposlitve terciarno izobraženih, ki do konca leta 2016 tudi z oživitvijo gospodarske aktivnosti ni bilo povsem odpravljeno. Mediane dohodkov po izobrazbeni strukturi so se v Sloveniji posledicno še izraziteje oddaljile od povprecja EU4. Tabela: Mediana ekvivalentnega razpoložljivega dohodka, v evrih, v cenah leta 2005 2006 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Slovenija 9.317 10.238 10.574 10.377 10.389 10.282 9.767 9.643 9.945 10.021 EU 12.953 13.953 13.605 13.529 13.357 13.382 13.024 13.071 13.293 13.615 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Living conditions and welfare – Income and living conditions, 2018, preracuni UMAR. Opomba: v posameznem letu so prikazani dohodki iz preteklega leta. Slika: Mediana ekvivalentnega razpoložljivega dohodka, v SKM 30.000 V SKM 25.000 20.000 15.000 10.000 5.000 0 2016 2008 15.500 LuksemburgAvstrijaNemcijaDanskaNizozemskaBelgijaFrancijaŠvedskaFinskaIrskaZdr. kraljestvoMaltaItalijaCiperSlovenijaŠpanijaCeškaEstonijaPoljskaPortugalskaSlovaškaLitvaLatvijaHrvaškaGrcijaMadžarskaBolgarijaRomunija Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Living conditions and welfare – Income and living conditions, 2018. Opomba: V letu 2005 so za Bolgarijo upoštevani podatki iz leta 2006, za Romunijo iz leta 2007 in za Hrvaško iz leta 2010; v letu 2016 pa za Irsko, Italijo in Luksemburg iz leta 2015. 1 Kazalnik kaže porazdelitev ekvivalentnega razpoložljivega dohodka na sredini. Metodološka obrazložitev ekvivalentnega razpoložljivega dohodka gospodinjstev je pri kazalniku 3.10. 2 Dohodki se nanašajo na predhodno leto; podatki, izkazani v letu 2016, se nanašajo na dohodke 2015. 3 V obdobju 2008–2016 so se povprecni ekvivalentni dohodki iz zaposlitve znižali za 2.2 o. t., dohodki v prvem in drugem kvintilnem razredu pa še znatneje (5,0 oziroma 5,8 o. t.). 4 V obdobju 2005–2016 so mediane neto ekvivalentnega dohodka v evrih pri nižji izobrazbi nominalno porasle za 32 %, pri srednji za 29,2 %, pri terciarni izobrazbi pa le za 12,4 %. Leta 2016 so znašali zaostanki Slovenije za povprecjem EU pri nižji izobrazbi 22,7 %, pri srednji 26,5 % in pri terciarni 31,5 %. Zadovoljstvo z življenjem Zadovoljstvo z življenjem po padcu med krizo narašca od leta 2013 in je v 2017 v Sloveniji doseglo najvišjo raven (92 %). Od leta 2004, ko se je Slovenija vkljucila v meritve Eurobarometra, je delež zadovoljnih1 v Sloveniji nad povprecjem EU. Slovenija je bila leta 2017 tudi med šestimi državami, ki so v zadnjih treh meritvah beležile neprekinjeno vecanje deleža zadovoljnih vprašanih (skupaj z Luksemburgom, Madžarsko, Ceško, Ciprom in Portugalsko). Deleži zadovoljnih s financno situacijo (73 %) in zaposlitveno situacijo (62 %) na osebni ravni, ki so že tako na visokem nivoju, so v letu 2017 dosegli in presegli predkrizne ravni. Podrocje osebne zaposlitvene situacije je sicer edino podrocje izmerjenega zadovoljstva, ki se glede na prejšnjo meritev ni zvišalo. Deleži zadovoljnih z zaposlitveno situacijo v državi (25 %) in gospodarstvom v državi (46 %) pa predkrizne ravni še niso dosegli, ceprav se tudi ti od jeseni 2014 neprekinjeno povecujejo. Na osebni ravni so anketiranci pri izpostavljanju dveh kljucnih problemov2 v letu 2017 najveckrat omenili problem pokojnin, socialnega in zdravstvenega sistema, življenjskih razmer, življenjskih stroškov in delovnih pogojev. Na ravni države so anketiranci pri izpostavljanju dveh kljucnih problemov najveckrat izpostavili socialni in zdravstveni sistem (38 %). V anketi so bili veckrat izpostavljeni tudi brezposelnost (29 %), ekonomska situacija države (24 %), pokojnine (19 %) in javni dolg (15 %). Problematika socialnega in zdravstvenega sistema prihaja v ospredje od jeseni 2012, problematika brezposelnosti, ki se sicer še vedno pogosto izpostavlja, pa je na najnižji ravni po zacetku krize in za 32 o. t. nižja od najvišje ravni pomladi 2014. Pogostost izpostavljanja problematike ekonomske situacije države je za 43 o. t. nižja od najvišje ravni jeseni 2011. Problematika pokojnin in javnega dolga pa zadnji dve leti ostaja prisotna približno na isti ravni3. Pricakovanja za naslednjih 12 mesecev so zmerna: najvecja izboljševanja4 se pricakujejo na podrocju zaposlitvene situacije, in sicer na osebni ravni in na ravni države, oboje za 3. o. t. Tabela: Zadovoljstvo z življenjem, v % 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Slovenija 88 89 88 89 87 86 85 83 85 82 83 84 89 92 EU 81 81 82 80 77 78 78 77 77 75 80 76 81 83 Vir: Eurobarometer, 2017. Opomba: Razen za leto 2004 so letna povprecja izracunana na podlagi dveh meritev, spomladanske in jesenske. Slika: Zadovoljstvo z življenjem, v % DanskaIrskaNizozemskaLuksemburgMaltaŠvedskaFinskaNemcijaZdr. kraljestvoBelgijaSlovenijaAvstrijaCeškaCiperFrancijaPoljskaEUŠpanijaEstonijaSlovaškaPortugalskaLatvijaLitvaHrvaškaMadžarskaItalijaRomunijaBolgarijaGrcija Vir: Eurobarometer, 2017. 1 Eurobarometer meri zadovoljstvo z življenjem z vprašanjem: Na splošno, kako zadovoljni ste z življenjem, ki ga živite?, in možnimi odgovori: zelo zadovoljen, kar zadovoljen, nekoliko nezadovoljen in cisto nezadovoljen. Tu združujemo zelo zadovoljne in kar zadovoljne v kategorijo zadovoljnih. 2 Sprašujejo, kateri dve podrocji (med navedenimi) se zdita v tem trenutki najbolj pereci: na osebni ravni in enako na ravni države. 3 Morda je na mestu opozorilo, da so ocene na ravni države bolj obcutljive na družbeno (medijsko) predstavljanje realnosti kot pa ocena situacije na osebni ravni. 4 Osredotocamo se na tiste, ki v naslednjem letu pricakujejo izboljšanje. Eurobarometer spremlja še deleže tistih, ki pricakujejo poslabšanje, in tistih, ki ne pricakujejo sprememb. Izdatki za socialno zašcito Slovenija je leta 2015 predvsem zaradi staranja prebivalstva in blaženja posledic gospodarske krize namenjala za socialno zašcito vec kot leta 2008, a še vedno manj kot v povprecju EU. V primerjavi z BDP so izdatki za socialno zašcito leta 2015 znašali 23,7 %, kar je za 2,7 o. t. vec kot leta 2008, ko so dosegli dno, vseskozi pa je njihov delež ostal nižji od evropskega povprecja (okoli 29 %). V obdobju krize so k rasti izdatkov v Sloveniji najvec prispevali izdatki za starost, ki imajo tudi najvecji delež v strukturi vseh prejemkov za socialno zašcito, kar je posledica vecjega števila upokojencev. Zaradi povecanja števila brezposelnih med krizo so se precej povecali tudi izdatki za podrocje brezposelnosti, vendar pa se je njihov prispevek v letih 2014 in 2015 zaradi izboljšanja razmer na trgu dela nekoliko zmanjšal. Višji so bili tudi izdatki za druge oblike socialne izkljucenosti, ki so se po obdobju zmanjševanja ob zacetku krize zaceli naglo povecevati1. Precej višji kot pred krizo so bili tudi izdatki za bolezen in zdravstveno varstvo, kar pa je predvsem posledica višjih izdatkov za boleznine2. V primerjavi z BDP Slovenija namenja manj sredstev za socialno zašcito kot v povprecju EU predvsem na podrocjih nastanitev in brezposelnost, vec pa na podrocju druge oblike socialne izkljucenosti. Kljub temu sistem zagotavlja relativno dobro dostopnost do zdravstva in zmanjšuje tveganje revšcine. Najbolj za povprecjem EU zaostajamo pri podrocju brezposelnost, kar je predvsem posledica nizkega deleža prejemnikov nadomestila za brezposelnost med brezposelnimi v primerjavi z drugimi državami EU, saj je trajanje prejemanja nadomestila podobno dolgo kot v povprecju v EU. Slovenija spada tudi med države z relativno visoko nadomestitveno stopnjo v zacetni fazi brezposelnosti, ki je med najvišjimi v EU. Relativno nizki izdatki za nastanitve so zelo povezani s skromno razvitostjo najemniškega stanovanjskega trga in majhnim deležem neprofitnih stanovanj. Tabela: Izdatki za socialno zašcito, v % BDP 2000 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Slovenija 23,7 22,6 21 23,7 24,4 24,5 24,9 24,7 23,9 23,7 EU n. p. n. p. 25,9 28,7 28,6 28,3 28,7 28,9 28,7 n. p. Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Social protection, 2017. Opomba: n. p.– ni podatka. Slika: Izdatki za socialno zašcito po kupni moci na prebivalca, 2015 16.000 14.000 12.000 LuksemburgDanskaAvstrijaNizozemskaFrancijaNemcijaBelgijaŠvedskaFinskaZdr. kraljestvoItalijaIrskaŠpanijaSlovenijaPortugalskaCeškaGrcijaCiperMaltaSlovaškaMadžarskaEstonijaHrvaškaLitvaLatvijaBolgarijaRomunija Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Social protection, 2017. 1 V letu 2014 je prišlo do dopolnitve socialne zakonodaje, ki je omogocila lažji dostop do prejemkov denarne socialne pomoci. Sprememba zakonodaje je nekoliko omilila dedovanje (vracati ni bilo treba denarne socialne pomoci, ki jo je oseba prejela za 12 mesecev ali manj, od celotne prejete pomoci pa je bilo treba vrniti 2/3 zneska), razširili pa so se tudi splošni pogoji za upravicenost do pravice do varstvenega dodatka. 2 Po podatkih NIJZ je bilo vseh primerov uveljavljanja bolniških odsotnosti v letu 2015 859.615, kar je za 16,2 % vec kot leta 2008. Povecanje je povezano tudi z narašcanjem števila zaposlenih in starejših. 107 Stopnja stanovanjske prikrajšanosti 3.7 Slovenija spada med države z najvišjo stopnjo stanovanjske prikrajšanosti1 v EU. Leta 2016 je skoraj cetrtina prebivalstva Slovenije živela v stanovanjih, ki imajo nekatere pomanjkljivosti2. Najvec, vec kot 30 % prebivalstva, živi v slabih razmerah v pomurski, zasavski in goriški regiji. V povprecju držav EU ta delež znaša okoli 15 %. Stopnja stanovanjske prikrajšanosti je vecja kot v Sloveniji le še na Portugalskem, Cipru in Madžarskem. Stopnja stanovanjske prikrajšanosti je v povprecju EU stabilna že od leta 2011, v Sloveniji pa se postopno zmanjšuje. Tega leta je namrec kar dobra tretjina prebivalstva živela v stanovanjih, ki so bila v slabem stanju. Eden od vzrokov za tako stanje je relativno star stanovanjski sklad, saj je bilo v Sloveniji kar 83 % stanovanj zgrajenih do leta 1990. Gradnja novih stanovanj je bila po letu 1990 v Sloveniji skromna, kar je bila posledica stanovanjske politike3. V letu 2016 je bilo v Sloveniji 4,5 % prebivalcev hudo stanovanjsko prikrajšanih4. Stopnja hude stanovanjske prikrajšanosti je v Sloveniji bistveno nižja od stopnje stanovanjske prikrajšanosti in celo nekoliko pod evropskim povprecjem. Že od leta 2011 se postopno znižuje in v letu 2016 je prvic padla pod evropsko povprecje. Obenem se je tudi stopnja prenaseljenosti stanovanja5 zmanjšala skoraj za 4,5 o. t. (v EU za 0,4 o. t.).6 Na izboljševanje stanovanjskega sklada pa po letu 2014 ugodno vpliva kreditiranje okoljskih naložb in dodeljevanje nepovratnih financnih spodbud, ki jih izvaja Eko sklad. Tabela: Stopnja stanovanjske prikrajšanosti (SP) in hude stanovanjske prikrajšanosti (HSP), v % 2011 2012 2013 2014 2015 2016 SP HSP SP HSP SP HSP SP HSP SP HSP SP HSP Slovenija 34,7 8,7 31,5 8,1 27,0 6,5 29,9 6,5 26,9 5,6 23,8 4,5 EU 15,6 5,4 15,1 5,0 15,6 5,1 15,7 5,0 15,2 4,9 15,4 4,8 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Living conditions and welfare – Income and living conditions, 2017. Slika: Stopnja stanovanjske prikrajšanosti in stopnja hude stanovanjske prikrajšanosti, 2016 Stopnja stanovanjske prikrajšanosti Stopnja hude stanovanjske prikrajšanosti Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Living conditions and welfare – Income and living conditions, 2017. 1 S stopnjo stanovanjske prikrajšanosti merimo, kolikšen delež prebivalstva živi v stanovanjih slabe kakovosti glede na razlicne elemente prikrajšanosti, kot so stanovanja v slabem stanju, stanovanja brez kopalnice, stranišca ali pretemna stanovanja. 2 To so stanovanja, ki imajo pomanjkljivosti: pušca streha; vlažne stene, temelji ali tla; trhli okenski okvirji ali tla. 3 Ob tranziciji je stanovanjski sektor beležil nazadovanje, velik upad novogradenj, vecina ukrepov prejšnje stanovanjske politike je bila odpravljena, novi pa so se uvajali zelo pocasi, najpocasneje za najbolj ranljive. Ucinki teh posegov so prisotni še danes (Mandic, 2007; Stanovanjska problematika v …, 2015; Mandic, Filipovic Hrast,2015). 4 O hudi stanovanjski prikrajšanosti govorimo, ce živijo osebe v prenaseljenih stanovanjih, obenem pa izpolnjujejo vsaj eno od meril stanovanjske prikrajšanosti. 5 Prenaseljenost stanovanj se meri v odvisnosti od števila sob v stanovanju, velikosti gospodinjstva in starosti clanov gospodinjstva. V Sloveniji je nizka, vendar je tudi stanovanjski standard nizek kot posledica stanovanjske politike pred tranzicijo, ki je bila usmerjena v izgradnjo cim vecjega števila stanovanj na racun manjšega števila sob. Zato vecina prebivalcev živi v stanovanjih, ki jih je po mednardno uveljavljenih standardih mogoce opredeliti kot prenaseljena (Sendi, 2013), ceprav glede na statisticne podatke to niso. 6 Najbolj se je zmanjšala v zasavski regiji, kjer je bila tudi najvišja (okoli 30-odstotna). 108 Stopnja preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški 3.8 Ob izboljšanem financnem položaju gospodinjstev se je stopnja preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški1 v zadnjih dveh letih zmanjšala. V obdobju 2008–2013 se je ob zmanjšanju razpoložljivega dohodka in pospešeni rasti stanovanjskih stroškov povecala tudi stopnja preobremenjenosti, ki je pri nas narašcala hitreje kot v povprecju EU. Do leta 2016 se je zmanjšala na 5,7 % in je bila za 1,3 o. t. višja kot leta 2008. Stanovanjski stroški so bili v letu 2016 v Sloveniji kljub izboljšanju financnega položaja gospodinjstev oziroma rasti razpoložljivega dohodka in zmanjšanju stopnje preobremenjenosti za 32 % gospodinjstev veliko breme. Zaradi financne stiske je stanovanjske stroške vsaj enkrat poravnalo z zamudo 15 % gospodinjstev, med gospodinjstvi, ki so zamujala s placili stanovanjskih stroškov, pa je vecina, 85 %, zamujala s placilom veckrat. S stanovanjskimi stroški so bila preobremenjena predvsem gospodinjstva pod pragom tveganja revšcine2. Stopnja preobremenjenosti Tabela: Stopnja preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški, v % je ostala leta 2016 v primerjavi z letom 2008 vecja v prvem kvintilu. Delež s stanovanjskimi stroški preobremenjenega prebivalstva je v Sloveniji skoraj za polovico nižji kot v povprecju EU (11,1 %), na kar vpliva lastniška struktura stanovanj. Slovenija se uvršca med cetrtino držav, kjer je prebivalstvo najmanj obremenjeno s stanovanjskimi stroški. Na relativno nizko stopnjo preobremenjenosti v Sloveniji vplivata struktura in lastništvo stanovanjskih nepremicnin. V EU v povprecju okoli 60 % ljudi živi v hišah in 40 % v stanovanjih, vec kot dve tretjini od tega pa je lastniških. Slovensko povprecje je 70 % oziroma 30 %, okoli 76 % vseh nepremicnih pa je lastniških. Pri tem pa je imela leta 2016 vec kot cetrtina prebivalcev EU, ki je živela v lastnem stanovanju, hipoteko oziroma neporavnano posojilo. V Sloveniji je omenjen delež znašal okoli 10 %. 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Slovenija 4,7 4,4 3,9 4,3 4,7 5,2 6,0 6,4 6,1 5,7 EU n. p. n. p. n. p. 10,8 11,4 10,9 11,1 11,5 11,3 11,1 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Living conditions and welfare – Income and living conditions – Living conditions, 2017. Opomba: n. p.– ni podatka. Slika: Stopnja preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški, 2016 Malta Ciper Finska IrskaEstonijaFrancijaSlovenijaHrvaškaLatvijaAvstrijaPortugalskaPolskaLitvaŠvedskaMadžarskaBelgijaCeškaLuksemburgItalijaŠpanijaNizozemskaZdr. kraljestvoRomunijaDanskaNemcijaBolgarijaGrcijaSlovaška Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Living conditions and welfare – Income and living conditions – Living conditions, 2017. 1 Stopnja preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški je odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih, v katerih so stanovanjski stroški višji od 40 % celotnega razpoložljivega dohodka gospodinjstva. V izracun obremenjenosti s stanovanjskimi stroški so zajeti vsi letni stroški gospodinjstva, povezani s stanovanjem (obresti za stanovanjski ali hipotekarni kredit, najemnina, zavarovanje, stroški rednega vzdrževanja in popravil, stroški za vodo, kanalizacijo, odvoz odpadkov, elektriko, plin, ogrevanje ipd. zmanjšani za subvencijo za najemnino). 2 Stopnja preobremenjenosti s stanovanjskmi stroški je bila za gospodinjstva pod pragom tveganja revšcine (28,3 %) glede na leto 2008 pa se je povecala za 7,2 o. t. Stopnja materialne prikrajšanosti Stopnja materialne prikrajšanosti1 se je po povišanju v obdobju krize v zadnjih dveh letih mocno znižala in je tako pri nas kot v EU najnižja do sedaj. Leta 2016 je znašala 13,5 % in je bila tako kot v zadnjih desetih letih nižja kot v povprecju EU. Leta 2016 je bilo v Sloveniji materialno prikrajšanih 273 tisoc ljudi, 72 tisoc manj kot v letih 2011 in 2014, ko je bilo število najvišje. Tudi za tiste pod pragom tveganja revšcine je stopnja materialne prikrajšanosti najnižja v zadnjih letih (38,4 %) vendar bistveno višja kot za tiste nad pragom tveganja revšcine (13,5 %), razlika pa je še višja kot pred krizo. Najnižje in pod slovenskim povprecjem so stopnje materialne prikrajšanosti otrok, nato starejših od 65 let, najvišje pa za ljudi v delovno aktivni dobi (18–64 let). Velika vecina prebivalstva si je bila v letu 2016 zmožna zagotoviti osnovne trajne dobrine. Najvišji so deleži za zagotovitev dobrin, kot so telefon (99 %), pralni stroj (98 %), barvni TV (97 %), topel dom (95 %), avto (84 %), osebni racunalnik (77 %) in zagotovitev mesnega ali ekvivalentnega obroka (93 %). Vsi ti deleži so najvišji doslej, podobno najvišji pa je bil tudi delež ljudi, ki si lahko privošci enotedenske pocitnice (69 %). Povecal se je tudi delež ljudi, ki lahko krijejo nepricakovane izdatke (55 %), višji je bil samo še v letih 2007 in 2009. Gospodinjstva v letu 2016 financno lažje shajajo iz meseca v mesec kot vsa zadnja leta. Samo leta 2007 je bil delež gospodinjstev, ki lahko oziroma še kar lahko shaja iz meseca v mesec višji kot leta 2016 (35 %). Delež tistih, ki imajo nekaj težav, je že dve leti blizu najnižje vrednosti (37,2 %), delež tistih s težavami in velikimi težavami pa je prav tako najnižji (25,9 %) v zadnjih sedmih letih, a še vedno višji kot leta 2007. Med gospodinjstvi, ki so (zelo) težko shajala leta 2007, se je stanje popravilo samo za gospodinjstva dveh odraslih s tremi in vec odvisnimi otroki, ki so imeli v letu 2016 najnižji delež med gospodinjstvi z (velikimi) financnimi težavami; drugi najnižji delež med temi so imela gospodinjstva z vsaj enim clanom, starejšim od 65 let. Najbolj se je stanje poslabšalo za samske ženske (42,2 %), za eno osebo, mlajšo od 65 let (37,6 %) in za dve mlajši osebi od 65 let (27,9 %), kar je mogoce povezati s problematiko revnih zaposlenih, morda pa tudi s problematiko starostne diskriminacije. Še vedno pa tako kot vsa leta financno najtežje shajajo iz meseca v mesec gospodinjstva samohranilk (43,2 %). Tabela: Stopnja materialne prikrajšanosti, v % 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Slovenija 14,7 14,4 14,3 16,9 16,2 15,8 17,2 16,9 17,0 17,2 14,7 13,5 EU 20,0 19,2 18,1 17,4 17,3 17,7 18,5 19,7 19,5 18,5 17,0 15,7 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Living conditions and welfare – Income and living conditions – Material deprivation, 2017. Slika: Stopnja materialne prikrajšanosti ŠvedskaLuksemburgDanskaNizozemskaFinskaAvstrijaNemcijaMaltaFrancijaEstonijaCeškaBelgijaZdr. kraljestvoSlovenijaPoljskaŠpanijaIrskaEUSlovaškaPortugalskaItalijaLitvaLatvijaMadžarskaCiperHrvaškaGrcijaRomunijaBolgarija Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Living conditions and welfare – Income and living conditions – Material deprivation, 2017. Opomba: Za Hrvaško je prvi podatek iz leta 2010. 1 Prikrajšanost pri najmanj treh od skupno devetih elementov prikrajšanosti, ki so: 1. zmožnost pokritja nepricakovanih stroškov, 2. zmožnost placati enotedenske pocitnice zunaj domacega kraja, 3. zmožnost privošciti si ustrezno prehrano, 4. zmožnost rednega odplacevanja posojil, hipotek oziroma zamude pri tem, 5. zmožnost zagotoviti si primerno ogrevano stanovanje, 6. imeti pralni stroj, 7. imeti barvni televizijski sprejemnik, 8. imeti telefon (mobitel) 9. imeti osebni avto. Težka materialna prikrajšanost je prikrajšanost pri najmanj štirh od skupno devetih elementov. Stopnja delovne aktivnosti 3.10 Stopnja delovne aktivnosti (20–64 let) narašca od 2014 in v zadnjem letu znova presega povprecje EU, pod katerega je padla v obdobju krize. V drugem cetrtletju 2017 se je izenacila s predkrizno ravnijo iz 2008. Na njeno poviševanje poleg ugodnih gospodarskih razmer in okrepljenega zaposlovanja vedno bolj vplivajo tudi demografska gibanja1. Od 2014 se povišuje zlasti med mladimi (20–29 let), ki so bili v krizi mocno prizadeti zaradi velike izpostavljenosti zacasnim zaposlitvam, ki jih delodajalci niso podaljševali, in zmanjšanja obsega študentskega dela. Ugodna gibanja od leta 2014 so izraz povecanega zaposlovanja in študentskega dela, demografskih gibanj ter usmerjenosti aktivne politike zaposlovanja k mladim. Pri starejših (55–64 let) je delovna aktivnost narašcala tudi med krizo, med drugim zaradi pokojninske reforme in demografskega ucinka2. Kljub zviševanju pa stopnja delovne aktivnosti starejših tudi v zadnjem letu ostaja med najnižjimi v EU. Po krizi se stopnja delovne aktivnosti povecuje v vseh izobrazbenih skupinah, najbolj med nizko in srednje izobraženimi. Med krizo so bili prav nizko in srednje izobraženi med bolj prizadetimi (tudi v primerjavi s povprecjem EU) zaradi velikega padca aktivnosti v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. Izboljšanje v zadnjih letih je izraz strukture okrevanja gospodarske aktivnosti in mocnega zaposlovanja v dejavnostih, ki zaposlujejo takšno delovno silo (predelovalne dejavnosti, promet, gostinstvo in zaposlovalne dejavnosti, ki delovno silo posredujejo vecinoma v predelovalne dejavnosti). Pri visoko izobraženih je bilo, podobno kot v drugih državah EU, zmanjšanje stopnje delovne aktivnosti v obdobju krize najmanjše predvsem zaradi manjšega padca aktivnosti v dejavnostih, ki zaposlujejo visoko izobraženo delovno silo, in zaposlovanja v dejavnostih javnih storitev. Stopnja pri visoko izobraženih sicer ob postopnem poviševanju še naprej ostaja nekoliko višja kot v povprecju EU. Po letu 2013 stopnja delovne aktivnosti narašca v vseh regijah, hitreje v vzhodni Sloveniji. Med regijami vzhodne Slovenije, ki je pod evropskim povprecjem, ima najnižjo stopnjo zasavska regija (leta 2016: 64,9 %), ki pa najhitreje zmanjšuje razkorak do evropskega in slovenskega povprecja3. Stopnja delovne aktivnosti v zahodni Sloveniji presega evropsko povprecje za 0,9 o. t.4. Tabela: Stopnja delovne aktivnosti (prebivalstva v starosti 20–64 let), v % 2000 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Slovenija 68,5 71,4 72,9 72,1 70,7 68,6 68,1 67,1 68,4 69,4 70,6 73,4 EU n. p. 68,0 70,5 69,1 68,7 68,8 68,6 68,4 69,2 69,9 71,1 72,3 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social condition – Labour market, 2017. Opomba: n. p.– ni podatka; podatek za posamezno leto se nanaša na drugo cetrtletje. Slika: Stopnja delovne aktivnosti, v % ŠvedskaNemcijaZdr. kraljestvoDanskaNizozemskaCeškaEstonijaLitvaAvstrijaFinskaLatvijaMadžarskaEU28LuksemburgPortugalskaIrskaSlovenijaFrancijaSlovaškaMaltaPoljskaCiperBelgijaBolgarijaRomunijaŠpanijaItalijaHrvaškaGrcija Vir: Eurostat Portal Page – Population and social condition – Labour market, 2017. 1 Stopnja delovne aktivnosti izraža razmerje med številom delovno aktivnega prebivalstva in delovno sposobnega prebivalstva. Število delovno sposobnega prebivalstva se postopoma zmanjšuje, kar vpliva na poviševanje stopnje delovne aktivnosti. 2 Demografski ucinek vpliva na povecevanje stopnje delovne aktivnosti starostne skupine 55–64 let na dva nacina: i) s prehajanjem nižjih starostnih skupin delovno aktivnih v starostno skupino 55–64 let; ii) z izstopanjem starejših, ki niso delovno aktivni, iz te starostne skupine. 3 Stopnja delovne aktivnosti se je v letu 2016 glede na leto 2013 povecala za dobrih 10 o.t., kar je najvecji porast med statisticnimi regijami. 4 Med regijami zahodne Slovenije za evropskim povprecjem zaostaja le obalno-kraška regija. Stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih oseb 3.11 Po povecanju v obdobju krize se je stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih oseb v zadnjih treh letih znižala na 6,1 % in je pod povprecjem EU. V obdobju 2013–2016 se je znižala za 1 o. t., kar pomeni podobno zmanjšanje, kot je potrebno za dosego cilja SRS (pod 5 %). Po stopnji tveganja revšcine delovno aktivnih oseb, starih 18 let in vec, je Slovenija vsa leta boljša od povprecja EU. Med zaposlenimi imajo vsa leta najvišje stopnje tveganja revšcine zaposleni v nestandardnih oblikah zaposlitve. Stopnja tveganja revšcine pri zaposlitvi za nedolocen cas je leta 2016 znašala 3,4 % in je bila na podobni ravni kot pred krizo. Pri zaposlitvi za dolocen cas se je v zadnjih dveh letih znižala s 14,6 % na 9,3 % v letu 2016. V tem casu pa se je stopnja tveganja revšcine ponovno povecala zaposlenim za krajši delovni cas s 13 % na doslej najvišjo raven 15,6 % v letu 2016. Za samozaposlene je stopnja tveganja revšcine v letu 2016 znašala 23 % in je bila za 4,8 o. t. nižja od leta 2014, ko je bila na najvišji ravni. Na odlocitev posameznika o sprejemanju dela oziroma zaposlovanju v razlicnih oblikah dela po naši presoji med drugim vpliva tudi dejstvo, da so stopnje tveganja revšcine brezposelnih, upokojenih in neaktivnih1 precej višje kot v vseh oblikah delovne aktivnosti, po drugi strani pa relativno skromne spodbude za delo2. Tabela: Stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih oseb starih 18 let in vec, v % 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Slovenija 4,6 4,8 4,7 5,1 4,8 5,3 6,0 6,5 7,1 6,4 6,7 6,1 EU 8,2 8,1 8,3 8,6 8,4 8,3 8,8 8,9 9,0 9,5 9,5 9,6 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Living conditions and welfare – Income and living conditons, 2017. Slika: Stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih oseb, starih 18 let in vec FinskaCeškaBelgijaIrskaDanskaHrvaškaNizozemskaMaltaSlovenijaSlovaškaŠvedskaFrancijaCiperAvstrijaLatvijaLitvaZdr. kraljestvoNemcijaEstonijaEUMadžarskaPoljskaPortugalskaBolgarijaItalijaLuksemburgŠpanijaGrcijaRomunija Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Living conditions and welfare – Income and living conditons, 2017. Opomba: Prvi podatek za Hrvaško je iz leta 2010. 1 Leta 2016 je stopnja tveganja revšcine za brezposelne znašala 44,7 %, za upokojene 16,4 % in za neaktivne 20,1 %. 2 Past brezposelnosti: davcna obremenitev za samsko osebo je v letu 2016 znašala 89,6 % dodatne bruto place v zaposlitvi; to pomeni, da so se neto dohodki samske osebe pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost povecali za 10,4 % bruto place. Brezposelnost in dolgotrajna brezposelnost Stopnja brezposelnosti, ki se je v obdobju 2008–2013 mocno povišala, se od takrat hitro znižuje in še naprej ostaja nižja od povprecja EU. Do drugega cetrtletja 2017 je upadla na 6,4 %, njeno znižanje, ki je bilo hitrejše kot v povprecju EU, pa je povezano z visoko rastjo gospodarske aktivnosti in okrepljenim zaposlovanjem. Med krizo se je stopnja brezposelnosti moških povišala mocneje kot pri ženskah in jo tudi presegla, kar je posledica mocne prizadetosti dejavnosti, ki zaposlujejo pretežno moško delovno silo1. Brezposelnost moških sicer v zadnjih letih ostaja nižja kot pri ženskah, na kar je vplivala struktura okrevanja zaposlenosti v delovno intenzivnih panogah in omejitev zaposlovanja v dejavnostih javnih storitev, kjer so zaposlene vecinoma ženske. Iz podobnih razlogov se je brezposelnost v zadnjih letih najbolj znižala ravno med nizko in srednje izobraženimi. Pri mladih (15–24 let), ki jih je kriza še posebej prizadela2, se je od vrha leta 2013 do leta 2017 znižala za vec kot polovico3 (na 10,0 %) in bila tudi precej nižja od povprecja EU (16,9 %). Stopnja dolgotrajne brezposelnosti se znižuje že tretje leto zapored, v zadnjem letu se je znižala na raven povprecja EU. Zaradi skromnega povpraševanja po delu se je dolgotrajna brezposelnost v obdobju 2009–2014 mocno povišala. Ob zacetku okrevanja gospodarstva se je položaj sprva izboljšal samo za brezposelne s krajšim trajanjem brezposelnosti, zadnjih nekaj let pa visoko zaposlovanje in aktivna politika zaposlovanja vplivata tudi na zmanjševanje števila dlje casa brezposelnih. Stopnja dolgotrajne brezposelnosti se je v krizi najbolj povišala med mladimi, kjer pa se je v zadnjih letih tudi najbolj znižala. Kljub opaznemu znižanju dolgotrajne brezposelnosti pa še naprej vsaka druga brezposelna oseba ostaja brezposelna vec kot leto dni. Stopnja brezposelnosti Stopnja dolgotrajne brezposelnosti Vir: Eurostat Portal Page – Population and social condition – Labour market, 2017. Opomba: n. p. – ni podatka; podatek za posamezno leto se nanaša na drugo cetrtletje. Slika: Stopnja brezposelnosti, povprecje leta, v % V % 20 15 10 5 0 2016 2008 8,6 8,0 CeškaNemcijaMaltaZdr. kraljestvoMadžarskaRomunijaNizozemskaAvstrijaDanskaPoljskaLuksemburgEstonijaŠvedskaBolgarijaBelgijaIrskaLitvaSlovenijaEUFinskaLatvijaSlovaškaFrancijaPortugalskaItalijaCiperHrvaškaŠpanijaGrcija Vir: Eurostat Portal Page – Population and social condition – Labour market, 2017. 1 To so bile zlasti predelovalne dejavnosti in gradbeništvo. 2 To je posledica velike razširjenosti zacasnih oblik zaposlitve, ki jih podjetja med krizo niso podaljševala, zmanjšal se je tudi obseg študentskega dela. 3 Po naši oceni je vzrok za to predvsem povecan obseg študentskega dela in velike naravnanosti aktivne politike zaposlovanja k mladim (na primer shema jamstva za mlade). Na zniževanje vplivajo tudi demografski dejavniki, saj se število mladih že dlje casa zmanjšuje. Mladi, ki niso niti zaposleni, niti vkljuceni 3.13 v izobraževanje Delež mladih, ki niso niti zaposleni niti vkljuceni v izobraževanje (delež NEET)1, je nižji kot v povprecju EU. Ceprav se je v obdobju 2008–2016 povecal mocneje kot v povprecju EU, je zaradi visoke vkljucenosti mladih v srednješolsko in terciarno izobraževanje vseskozi pod evropskim povprecjem. V zadnjih dveh letih se je znižal zaradi okrevanja trga dela in manjše ponudbe delovne sile zaradi demografskih sprememb (manjše generacije mladih). Najvišji je bil leta 2016 v starostni skupini 25–29 let (Slovenija: 15,7 %; EU: 18,8 %), ko veliko mladih konca terciarno izobraževanje. Mladi imajo težave pri prehodu iz študija v zaposlitev, ki so povezane s premajhno usklajenostjo terciarnega izobraževanja s trgom dela in premajhnim številom delovnih mest za terciarno izobražene. V zadnjem letu se je delež NEET najbolj znižal v starostnih skupinah 20–24 let in 25–29 let, kar bi lahko povezali z ukrepi države za spodbujanje zaposlovanja mladih2. V starostni skupini 30–34 let, ki je ti ukrepi ne dosežejo vec, je ostal približno enak. K nadaljnjemu zmanjšanju deleža NEET bi lahko prispevali nadaljnje pricakovano okrevanje trga dela in krepitev ukrepov za vecjo povezanost med srednješolskim in terciarnim izobraževanjem ter podjetji. Ženske se spopadajo z vecjimi težavami pri prehodu iz šolanja v zaposlitev, delež NEET (20–34 let) je med ženskami vecji kot med moškimi3, razlika med spoloma pa je bila leta 2016 vecja kot ob zacetku krize. Tabela: Delež mladih (20–34 let), ki niso niti zaposleni niti vkljuceni v izobraževanje, v % 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Slovenija 10,4 8,4 10,5 11,1 11,1 13,5 15,4 15,9 14,4 13,4 EU 18,7 16,5 18,5 19,1 19,3 19,9 20,1 19,4 18,9 18,3 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Education and training, 2017. Slika: Delež mladih (25–29 let), ki niso niti zaposleni niti vkljuceni v izobraževanje V % 35 30 25 20 15 10 5 0 15,7 2016 18,8 2008 ŠvedskaLuksemburgMaltaNizozemskaDanskaAvstrijaNemcijaLitvaZdr. kraljestvoFinskaSlovenijaLatvijaCeškaPortugalskaBelgijaEUPoljskaFrancijaIrskaMadžarskaEstonijaCiperSlovaškaŠpanijaHrvaškaRomunijaBolgarijaItalijaGrcija Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Education and training, 2018. 1 Angl. Not in employment and not in any education and training (NEET stopnja). 2 Jamstvo za mlade. 3 Leta 2016 je delež NEET (20–34 let) pri ženskah znašal 15,2 %, pri moških pa 11,7 %. Prekarne in zacasne zaposlitve Delež prekarnih zaposlitev1, ki je eden izmed kazalnikov kakovosti zaposlitve, se je v Sloveniji v obdobju 2008–2016 nekoliko povecal in je bil precej nad povprecjem EU. Delež prekarnih zaposlitev med ženskami v starostni skupini 20–64 let je leta 2016 znašal 4,6 % (EU: 2,1 %), pri moških pa 3,8 % (EU: 2,2 %). Podobno kot v drugih državah so tudi v Sloveniji prekarne zaposlitve najpogostejše med mladimi, ženskami in nizko izobraženimi2. Evropska komisija ugotavlja, da je v Sloveniji pri mladih zaposlenih (25–39 let) z nestandardnimi zaposlitvami tveganje za prekarno zaposlitev bistveno manjše kot pri starejših, kar bi lahko povezali z boljšo izobrazbeno strukturo mlajših starostnih skupin, manjšimi možnostmi starejših za prehod v zaposlitev ter njihovim vecjim deležem v zaposlitvah z nizkimi placami. Poleg sorazmerno visokega deleža prekarnih zaposlitev na relativno slabo kakovost zaposlitev v Sloveniji kaže tudi kazalnik delež zaposlitev slabe kakovosti, ki jih prikazuje analiza Eurofound3. 3.14 Tudi delež zacasnih zaposlitev4 se je v obdobju 2008–2016 nekoliko povecal in je nad povprecjem EU. Slovenija se uvršca med države z najvišjimi deleži zacasnih zaposlitev, kar kaže na obstoj negotovosti za precejšen delež zaposlenih in na previdnost delodajalcev pri zaposlovanju zaradi varovanja zaposlitve. To se kaže tudi v pogostem zaposlovanju delavcev prek agencij za posredovanje dela5, med katere se pri nas uvršcajo tudi študentski servisi. Delež zacasnih zaposlitev v starostni skupini 20–64 let je leta 2016 znašal 16,4 %, kar je za 0,5 o. t. vec kot pred desetimi leti. Podobno kot pri prekarnih zaposlitvah je delež vecji med ženskami in mladimi. V starostni skupini 15–24 let je v Sloveniji najvišji med državami EU, na kar pomembno vpliva razširjenost študentskega dela. Po deležu zacasnih zaposlitev pri vseh starostnih skupinah Slovenija presega povprecje EU razen pri starostni skupini 55–64 let. Tabela: Delež prekarnih in zacasnih zaposlitev v skupni zaposlenosti 2000 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Delež prekarnih zaposlitev Slovenija 3,6 4,0 3,9 4,1 4,3 4,8 4,4 3,9 4,1 4,6 4,2 EU n. p. 2,1 2,0 1,9 2,0 2,2 2,1 2,0 2,1 2,2 2,2 Delež zacasnih zaposlitev Slovenija 12,0 16,1 15,9 15,2 16,2 17,2 16,5 15,8 16,0 17,1 16,4 EU n. p. 12,8 13,0 12,5 12,9 13,1 12,8 12,7 13,0 13,2 13,3 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Labour Market, 2017. Opomba: n. p. – ni podatka. Slika: Delež prekarnih zaposlitev, v % V % 8 7 6 5 4 3 2 1 0 2016 2008 4,2 2,2 RomunijaZdr. kraljestvoCeškaNemcijaIrskaBolgarijaCiperLitvaMaltaAvstrijaEstonjiaNizozemskaLuksemburgLatvijaGrcijaDanskaMadžarskaEUSlovaškaŠvedskaItalijaPortugalskaBelgijaFinskaSlovenijaPoljskašpanijaFrancijaHrvaška Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Labour Market, 2017. 1 Ceprav pojem prekarna zaposlitev, za katero je znacilna nizka varnost zaposlitve in majhna dohodkovna varnost, nima splošno uveljavljene definicije, sta Eurostat in EK prekarne zaposlitve opredelila kot zaposlitve z nizkimi placami (nižje kot dve tretjini mediane urnega placila) v nestandardnih oblikah dela (vse oblike zaposlitve, ki niso zaposlitve za polni delovni cas in za nedolocen cas). 2 Employment and social developments (EK, str. 82), 2017. 3 Sixth European working conditions survey (Eurofound, str. 131), 2017. 4 Z izrazom zacasne zaposlitve imenujemo zaposlitve oziroma zaposlene v delovnem razmerju s pogodbo za dolocen cas in vse druge oblike dela, ki se pri nas uporabljajo v primeru zacasnega dela. 5 V letu 2016 je v starostni skupini 20–64 let delež agencijskih delavcev znašal 4,6 %, v povprecju EU pa 1,7 %. Bolniška odsotnost Po znižanju v obdobju krize se v zadnjih letih v Sloveniji absentizem1 ponovno povecuje. V obdobju krize se je v Sloveniji bolniška odsotnost znižala, kar lahko povezujemo predvsem z upadom zaposlenosti in vecjim tveganjem izgube zaposlitve. V letih 2015–2017 se je absentizem hitro poveceval, med glavnimi razlogi lahko navedemo rast zaposlenosti, poznejše upokojevanje, podaljševanje cakalnih dob in povecevanje vkljucenosti v vrtce. Odsotnost je bila bistveno višja pri ženskah kot pri moških, razlika pa se iz leta v leto povecuje. Po podatkih NIJZ so bili v letu 2016 zaposleni v povprecju odsotni 14,5 koledarskega dneva, delež bolniškega staleža2 je znašal v povprecju 4,0 % (NIJZ, 2018). Po številu izgubljenih delovnih dni presegamo povprecje EU. Po nekaj letih zniževanja v obdobju krize se je v letih 2015 in 2016 povecalo tudi število izgubljenih delovnih dni zaradi bolezenske odsotnosti na zaposlenega, ki se poroca v mednarodne baze (izvzet je prvi dan bolniške odsotnosti in izlocena je 3.15 odsotnost za nego družinskega clana). Mednarodna primerljivost omenjenega kazalnika pa je omejena zaradi metodoloških razlik v nacinu zajema podatkov, razlik v sistemih zdravstvenega in socialnega varstva ter v pravicah do bolniškega nadomestila. Nadaljnjo rast absentizma kažejo tudi podatki za leto 2017, po katerih se je število izgubljenih delovnih dni mocno povecalo že tretje leto zapored. Število primerov bolniške odsotnosti se je v zadnjih treh letih povecalo za 25 %, glede na leto 2008 pa za 35 %. Število izgubljenih delovnih dni se je v letu 2017 povecalo na 11.396.629, od tega v breme delodajalcev 2/3 in v breme ZZZS 1/3, delež v breme ZZZS pa se povecuje že od leta 2009. ZZZS ugotavlja, da se je v zadnjih letih precej povecalo zlasti število dolgotrajnih bolniških odsotnosti, kar je lahko deloma povezano s staranjem aktivne populacije, spremembami pokojninske zakonodaje in tudi zakonsko neomejenim obdobjem prejemanja bolniškega nadomestila. Tabela: Bolniška odsotnost 2006 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Delež bolniškega staleža (delež izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega za polni delovni cas), v % Skupaj 4,20 4,09 4,05 4,23 4,08 3,75 3,97 3,96 M 3,66 3,53 3,45 3,63 3,46 3,12 3,29 3,24 Ž 4,89 4,80 4,79 4,97 4,84 4,52 4,80 4,83 Število izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega Skupaj 15,34 14,94 14,77 15,44 14,90 13,67 14,48 14,45 M 13,35 12,87 12,59 13,25 12,63 11,39 11,99 11,84 Ž 17,85 17,53 17,50 18,12 17,68 16,48 17,51 17,63 Število izgubljenih delovnih dni na zaposlenega Slovenija 11,5 12,3 12,2 12,2 11,6 11,3 12,0 12,2 EU 11,42 11,56 11,59 11,74 11,85 11,8 n. p. n. p. Vir: NIJZ – http://www.nijz.si/sl/podatki/bolniski-stalez; WHO HFADB, 2017. Opomba: n. p. – ni podatka. Slika: Število izgubljenih delovnih dni na zaposlenega, 2015 (ali zadnje razpoložljivo leto) Število dni na leto 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 12 12 MaltaRusijaMadžarskaRomunijaEstonijaFrancijaDanskaLitvaHrvaškaAvstrijaNizozemskaŠpanijaLuksemburgEUŠvedskaSlovaškaSlovenijaCeskaNorveškaPoljskaNemcija Vir: OECD Statistics database– Health- Health Status; WHO HFADB. Opombe: Kazalnik objavljajo OECD, WHO in Eurostat; Leto 2014: EU povprecje (ocena WHO), Poljska, Hrvaška, Litva, Rusija; Malta; 2013: Izrael; 2012: Romunija. 1 Zacasna odsotnost z dela iz zdravstveno upravicenih razlogov, ki jo poimenujemo tudi bolniška odsotnost, stalež oziroma absentizem, je eden od kazalnikov zdravstvenega stanja delovno aktivnih prebivalcev (NIJZ, 2016). 2 Odstotek koledarskih dni nezmožnosti za delo na zaposlenega za polni delovni cas. Poškodbe pri delu in zdravstvene težave zaradi dela 3.16 Pogostost poškodb pri delu že vrsto let upada, vendar v povprecju EU hitreje kot v Sloveniji. Poškodbe pri delu so kazalnik varnosti in zdravja pri delu. V Sloveniji je stopnja incidence poškodb pri delu kljub zmanjševanju še vedno relativno visoka (na 19. mestu med državami EU). V letu 2016 je bilo v Sloveniji prijavljenih 13.044 poškodb pri delu, kar je 1,6 % manj kot v letu 2015. Delež poškodovanih je skoraj trikrat vecji pri moških, najbolj je izpostavljena starostna skupina 15–19 let. Za mlajše velja, da imajo manj delovnih izkušenj, so slabše usposobljeni in opravljajo bolj nevarna dela kot starejši. Najvec poškodb pri delu je v dejavnostih rudarstva, oskrbe z vodo in ravnanja z odplakami in odpadki, v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu1. V Sloveniji je bilo leta 2015 bistveno vec smrtnih primerov zaradi poškodb pri delu kot v povprecju EU. Od povprecja EU v Sloveniji mocno odstopa visoka stopnja smrtnih primerov. V letu 2015 je bilo v Sloveniji 23 poškodb pri delu, ki so imele za posledico smrt. Najvec smrtnih primerov je bilo v obdobju od 2008 do 2015 v gradbeništvu (33 % vseh smrtnih primerov)2. Težave v telesnem in duševnem zdravju, ki so posledica dela, je leta 2013 v Sloveniji porocal manjši delež delovno aktivnih kot v povprecju EU. Med 26 državami, ki so leta 2013 sodelovale v posebnem modulu Ankete o delovni sili (angl. Labor Force Survey), je v povprecju 7,4 % delovno aktivnih v starosti 15–64 let odgovorilo, da imajo zaradi dela eno ali vec težav v telesnem ali duševnem zdravju, 11,9 % pa v starosti 55–64 let. V Sloveniji je bil delež nekoliko nižji: 6,2 % v starosti 15–64 let in 10,5 % v starosti 55–64 let. Za razliko od poškodb pri delu, ki so pogostejše pri moških, so v vecini držav o vec težavah z zdravjem porocale ženske (EU: ženske 8,4 %, moški 7,6 %; Slovenija: ženske 6,9 %, moški 5,6 %). Najpogostejše so težave mišicno­skeletnega sistema in duševne težave (stres, depresija in anksioznost). Zaradi bolezni ali drugih težav z zdravjem so bili delovno aktivni v skoraj polovici primerov tudi bolniško odsotni, delež teh je bil za Slovenijo približno enak kot v povprecju EU (EU: 41,1 %; Slovenija: 41,4 %). Tabela: Poškodbe pri delu z bolniško odsotnostjo vec kot štiri dni in smrtne poškodbe pri delu, standardizirana stopnja incidence na 100.000 zaposlenih 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Poškodbe pri delu Slovenija 2447,7 1805,6 1971,5 2006,8 1787,7 1594,7 1627,1 1658,8 EU 2210,2 1842,6 1961,1 1885,6 1717,2 1696,0 1666,8 1646,7 Smrtne poškodbe pri delu Slovenija 3,8 3,2 3,5 4,2 3,2 3,0 4,0 3,6 EU 3,1 2,5 2,6 2,7 2,4 2,3 2,3 2,4 Vir: NIJZ – http://www.nijz.si/sl/podatki; Eurostat Portal Page – Population and Social Conditions – Health – Health and Safety at work, 2018. Opomba: V mednarodni primerjavi niso zajete poškodbe na poti na delo in z dela. Slika: Delež delovno aktivnih, ki so odgovorili, da imajo zaradi dela težave v telesnem ali duševnem zdravju, leta 2013, v % Moški Ženske MaltaIrskaRomunijaLitvaZdr. kraljestvoItalijaMadžarskaBolgarijaŠpanijaCeškaCiperGrcijaEstonijaHrvaškaSlovenijaPortugalskaDanskaLuksemburgLatvijaEUBelgijaSlovaškaNemcijaFrancijaPoljskaAvstrijaŠvedskaFinska Vir: Eurostat Portal Page – The 2013 Labour Force Survey ad hoc module on accidents at work and other work-related health problems, 2018. Opomba: Vkljucene so vse težave v telesnem ali duševnem zdravju, ki so posledica dela ali so se poslabšale zaradi dela v preteklih 12 mesecih. Povprecje EU je ocena Eurostata; zaradi metodoloških odstopanj v povprecje nista vkljuceni Nemcija in Nizozemska. 1 NIJZ, 2017. 2 NIJZ, 2017. Leta zdravega življenja Prebivalec Slovenije lahko pricakuje v povprecju nekaj vec kot 58 let zdravega življenja1, kar je bistveno manj od povprecja EU. Kazalnik združuje informacijo o umrljivosti in obolevnosti, tako da znotraj pricakovanih let življenja pri katerikoli starosti prikaže delež tistih let, ki jih bomo preživeli brez oviranosti pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Število pricakovanih zdravih leta življenja ob rojstvu se je v obdobju 2010– 2015 v Sloveniji podaljšalo v povprecju za 4,1 leta (bistveno bolj za moške – za 5,1 leta, kot za ženske – za 3,1 leta), v EU pa v povprecju za 0,8 leta. Po hitrem izboljševanju so moški v letu 2015 v Sloveniji že lahko pricakovali vec let zdravega življenja kot ženske. Razlika med visoko in nizko izobraženimi pa se je v obdobju 2005–2014 zmanjšala in je po zadnjih analizah približno tolikšna kot v povprecju držav EU, za katere so razpoložljivi podatki2. Podaljševanje števila zdravih let življenja naj bi v prihodnosti pomembno prispevalo k podaljševanju aktivnosti, pocasnejši rasti izdatkov za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo ter dolgorocno vzdržnemu financiranju sistemov socialne zašcite. 3.17 Tudi glede zdravih let življenja pri starosti 65 let se je zaostanek Slovenije za povprecjem EU v obdobju 2010–2015 zmanjšal. V letu 2015 je prebivalec Slovenije pri starosti 65 let lahko v povprecju pricakoval še 7,9 leta zdravega življenja (eno leto vec kot leta 2010), v EU pa v povprecju 9,4 leta (0,7 leta vec kot leta 2010). Za nadaljnje zmanjšanje zaostanka za razvitejšimi državami EU bo nujno treba vec vlagati v preventivo. Po nekaj letih izboljševanja se je v Sloveniji v letih 2014 in 2015 razmerje med zdravimi leti življenja in pricakovanim trajanjem življenja (PTŽ) nekoliko poslabšalo, v EU pa izboljšalo3. V vseh državah EU je razmerje ugodnejše za moške, kar pa je predvsem posledica nizkega PTŽ moških; glede zdravih let življenja so namrec razlike med moškimi in ženskami bistveno manjše ali celo obratne kot pri PTŽ (v 11 državah EU, vkljucno s Slovenijo, preživijo moški vec zdravih let kot ženske). Slabše razmerje pomeni vecji pritisk na sisteme socialne zašcite zaradi predcasnega upokojevanja in vecjih potreb po storitvah zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Tabela: Leta pricakovanega zdravega življenja ob rojstvu in pri starosti 65 let Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Health – Public Health, 2017. Slika: Delež življenja, ki ga preživimo zdravi, 2015 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions- Health- Public Health, 2017. 1 Kazalnik leta zdravega življenja meri število let, za katera lahko oseba dolocene starosti pricakuje, da jih bo preživela brez oviranosti pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Gre za sestavljen kazalnik, ki združuje podatke o umrljivosti in obolevnosti/oviranosti. Ocena za obolevnost oziroma oviranost temelji na vprašanju GALI (angl. Global Activity Limitation Indicator), ki v okviru ankete EU-SILC meri samooceno oviranosti zaradi zdravstvenih težav, ki trajajo vsaj šest mesecev in vplivajo na vsakodnevne aktivnosti. Marca 2012 je Eurostat naredil revizijo podatkov za obdobje 2004–2010. Za Slovenijo je bil leta 2010 popravljen prevod vprašanja o oviranosti v anketi EU-SILC, zato je dejansko casovno primerljiva le serija od leta 2010. 2 Kofol Bric, T. in Zaletel, M. (2018). 3 Zmanjšanje vrednosti izracunanega razmerja med zdravimi leti življenja in pricakovanim trajanjem življenja pomeni poslabšanje, povecanje vrednosti pa izboljšanje razmerja. Indeks enakosti spolov Slovenija je v zadnjih desetih letih po indeksu enakosti spolov1 (GEI, angl. Gender Equality Index) precej napredovala. Indeks se izracuna na podlagi 31 kazalnikov v okviru šestih podrocij: delo, denar, znanje, cas, moc in zdravje. Slovenija je v omenjenem obdobju napredovala za 7,6 tocke2 in bila leta 2015 s 68,4 tocke uvršcena na deseto mesto med državami EU3. Za doseganje cilja SRS (vsaj 78 tock) je potrebno napredovanje v podobnem tempu. Slovenija je v zadnjem desetletju podobno kot številne druge države najbolj napredovala v dimenziji moci. To se kaže še zlasti v velikem napredku na podrocju udeležbe žensk pri politicnem odlocanju4, ki je posledica sprememb volilne zakonodaje (uvajanje spolnih kvot na kandidatnih listah)5. Napredek je bil viden tudi pri vecini drugih podrocij, Slovenija pa na vecini podrocij (razen pri Tabela: Indeks enakosti spolov (GEI) in njegovih šest dimenzij 3.18 znanju) tudi presega povprecje EU. Vkljuceni kazalniki na podrocju znanja kažejo najvecjo neenakost, saj ima Slovenija nizek delež moških, ki študirajo na podrocjih izobraževanja, zdravstva, humanizma in umetnosti. Ženske v EU, enako pa tudi v Sloveniji, so sicer na splošno bolj izobražene, vendar so manj pogosto zastopane v nekaterih bolje placanih poklicnih skupinah in na vodstvenih delovnih mestih, njihove povprecne place pa so tako nižje. Vendar sta v Sloveniji placna vrzel in razlika med spoloma v stopnji delovne aktivnosti relativno majhni, kar se kaže v ugodnih rezultatih na podrocjih delo in denar. Podobno kot v drugih državah EU je Slovenija nazadovala v dimenziji casa6. Zato je Evropska komisija predlagala dodatne usmeritve za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja predvsem z vidika casa, posvecenega gospodinjstvu ter negi in oskrbi družinskih clanov. Slovenija 2005 2010 2012 2015 Cilj SRS2030 GEI 60,8 62,7 66,1 68,4 > 78 Delo 71,2 71,9 71,3 71,8 Denar 77,7 80,3 81,3 81,6 Znanje 52,1 55,0 54,9 55,0 Cas 73,4 68,3 72,4 72,9 Moc 36,5 41,1 51,5 60,6 Zdravje 86,3 86,8 87,3 87,7 EU 2005 2010 2012 2015 62,0 63,8 65,0 66,2 70,0 70,5 71,0 71,5 73,9 78,4 78,4 79,6 60,8 61,8 62,8 63,4 66,7 66,3 68,9 65,7 38,9 41,9 43,5 48,5 85,9 87,2 87,2 87,4 Vir: Eige Report, 2017. Slika: Indeks enakosti spolov (GEI) 2015 2005 90 80 68,4 66,2 70 60 50 40 30 20 10 0 V % ŠvedskaDanskaFinskaNizozemskaFrancijaZdr. kraljestvoBelgijaIrskaLuksemburgSlovenijaŠpanijaEUNemcijaAvstrijaItalijaMaltaBolgarija Latvija Litva Poljska Estonija PortugalskaCiperCeška Hrvaška Romunija Slovaška MadžarskaGrcija Vir: Eige Report, 2017. 1 Indeks z vrednostjo 1 pomeni popolno neenakost, 100 pa popolno enakost. 2 V tem casu sta hitreje napredovali samo še Italija in Ciper, ki pa sta pod povprecjem EU. 3 Na prvih dveh mestih sta Švedska in Danska. 4 Leta 2006 je bil delež žensk v slovenskem parlamentu 13,5 %, leta 2016 pa 35,6 %. 5 Vec glej Bratuž-Ferk in drugi, 2017. 6 Cas, posvecen skrbi za otroke, vnuke, starejše osebe ali osebe s hendikepi, cas, posvecen kuhanju in/ali gospodinjstvu, cas, posvecen športnim, kulturnim ali prostocasnim dejavnostim, cas, posvecen prostovoljnim ali dobrodelnim dejavnostim. Preprecljiva umrljivost 3.19 Preprecljiva umrljivost se je po letu 2011 izboljšala in je bila leta 2015 podobna kot v povprecju v državah EU. Kazalnik preprecljive umrljivosti pove, koliko je bilo v danem letu prezgodnjih smrti, ki bi jih lahko preprecili s pravocasno in ucinkovito zdravstveno oskrbo1. V obdobju 2011–2015 se je v Sloveniji z vidika preprecljive umrljivosti zdravstvena oskrba izboljšala nekoliko manj kot v povprecju v državah EU. Tako smo v Sloveniji v letu 2015 v povprecju na 100.000 prebivalcev preprecili devet smrti vec kot v letu 2011, v EU pa skoraj 11. Napredek je bil vecji pri moških, vendar je zaostanek za povprecjem EU pri ženskah še vedno manjši kot pri moških. Vecino izboljšav je tako v Sloveniji kot v EU mogoce pripisati stalnemu zmanjševanju umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja ter zdravljenju vec vrst raka. Najvecji napredek je Slovenija dosegla pri odkrivanju in zdravljenju raka dojke, bolj pa bi lahko izboljšala zdravljenje raka maternicnega vratu in zmanjšala umrljivost zaradi možganske kapi. Ucinkovitost preprecevanja in zdravljenja raka v Sloveniji se je v obdobju 2010–2014 izboljšala, najbolj pri zdravljenju raka dojke, kjer je petletna stopnja preživetja v letu 2014 dosegla 83,5 % in je v zgornji tretjini držav EU. Izboljšale so se tudi stopnje preživetja pri raku debelega crevesja in kolorektalnem raku, pri raku maternicnega vratu pa se je stopnja preživetja kljub celovitemu presejalnemu programu v obdobju 2010–2014 celo znižala (na 65,5 %). Pri akutni oskrbi Slovenija dosega sorazmerno nizke stopnje 30-dnevne umrljivosti po sprejemu v bolnišnico zaradi akutnega srcnega infarkta, vendar pa je bila v letu 2014 stopnja 30-dnevne umrljivosti zaradi možganske kapi ena najslabših med državami z razpoložljivimi podatki ter skoraj dvakrat višja kot v Italiji in Avstriji, ceprav se je v zadnjih nekaj letih znižala2. Število preprecljivih smrti zaradi zlorabe alkohola ostaja zelo visoko, znižala pa se je umrljivost zaradi prometnih nesrec, povezanih z alkoholom. V zadnjem desetletju se je stopnja uživanja alkohola sicer nekoliko znižala, kljub temu ostaja zelo visoka, zlasti med moškimi, hkrati je slabo tudi stanje preprecevanja smrti zaradi zlorabe alkohola. Med najvišjimi v EU je zlasti umrljivost moških zaradi kronicnega obolenja jeter, kar zahteva razmislek o dodatnih ukrepih na podrocju protialkoholne politike. S politikami preprecevanja vožnje pod vplivom alkohola pa smo v obdobju 2011– 2015 uspeli pomembno znižati smrti v prometnih nesrecah, povezanih z alkoholom. S tem se je znižala umrljivost, povezana z zunanjimi vzroki, ki pa še vedno presega povprecje EU. Tabela: Preprecljiva umrljivost, starostno standardizirane stopnje na 100.000 prebivalcev, 2015 Skupaj Ženske Moški 2011 2012 2013 2014 2015 2011 2014 2015 2011 2014 2015 Slovenija 137,3 133,5 129,7 122,7 128,1 98,6 88,7 94,9 182,6 160,3 165,3 EU 137,9 135,3 131,1 126,2 127,1 106,3 97,5 97,6 173,2 158,5 159,9 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Health – Public Health, 2018. Slika: Preprecljiva umrljivost, Slovenija in države EU, 2015 Starostno standardizirana stopnja na 100.000 prebivalcev 350 300 250 200 150 127 128 100 50 0 FrancijaŠpanijaNizozemskaLuksemburgIslandijaItalijaBelgijaŠvedskaDanskaCiperAvstrijaMaltaIrskaPortugalskaFinskaNemcijaZdr. kraljestvoGrcijaEUSlovenijaPoljskaCeškaHrvaškaEstonijaSlovaškaMadžarskaBolgarijaRomunijaLatvijaLitva Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Health – Public Health, 2018. 1 Vecja vrednost kazalnika pomeni slabšo uspešnost zdravstvenega sistema. Kazalnik preprecljiva umrljivost združuje standardizirane stopnje umrljivosti za izbran sklop bolezni, na katere ima zdravstveno varstvo neposreden vpliv in s tem kaže uspešnost zdravstvenega sistema. 2 State of Health in the EU: Slovenija, Zdravstveni profil leta 2017 (EK, OECD, European Observatory on Health Systems and Policies), 2017. Izdatki za zdravstvo Po precejšnjem znižanju v obdobju krize so se v zadnjih letih javni izdatki za zdravstvo realno precej povecali. Javni izdatki za zdravstvo so v obdobju krize realno nekoliko narašcali vse do leta 2011, mocno pa so upadli v letih 2012 in 2013, po sprejetju ZUJF in drugih ukrepov za uravnoteženo poslovanje ZZZS1. Med glavnimi ukrepi za znižanje odhodkov ZZZS je bilo v tem obdobju tudi povecanje doplacil za zdravstvene storitve in zdravila, ki se pokrivajo iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ). Slednje je mocno povecalo izdatke iz DZZ vendar hkrati omogocilo ohranitev nizkih neposrednih placil iz žepa in relativno dobre financne dostopnosti do zdravstva tudi v obdobju krize. Od leta 2014 se javni izdatki za zdravstvo realno povecujejo, predvsem skladno z višjo rastjo zaposlenosti in plac ter s tem višjimi prilivi v zdravstveno blagajno. Višja rast prihodkov je v zadnjih letih omogocila širitev in boljše vrednotenje nekaterih prednostnih programov (referencne ambulante, onkologija, domovi za starejše, biološka zdravila), skrajševanje cakalnih dob ter pokrivanje cedalje višjih odhodkov za boleznine. K dodatnim prihodkom za zdravstvo je v letu 2017 prispeval tudi prenos pokrivanja dela plac zdravnikov pripravnikov in specializantov iz državnega proracuna2. Obseg tekocih javnih izdatkov glede na BDP je po prvi oceni v letih 2016 in 2017 znašal 5,9 % BDP, v strukturi Tabela: Izdatki za zdravstvo4 3.20 izdatkov pa se je delež javnih povecal na 72,9 % v letu 20173. Celotni in javni izdatki za zdravstvo glede na BDP so v Sloveniji nekoliko nižji od povprecja OECD (v 2015 tekoci izdatki za zdravstvo SLO: 8,6 % BDP, OECD 9,0 %, EU: 8,5 % BDP). V obdobju 2009–2016 so se v Sloveniji izdatki na prebivalca povecali realno le za 0,9 %, v povprecju držav OECD pa za 1,4 %. Po oceni so v letu 2016 znašali 2.835 USD PKM, kar je le še 71 % povprecja OECD (2014: 73 %; 2008: 77 %). Ukrepi v obdobju krize so prispevali k spremembi v strukturi porabe sredstev za zdravstvo. Za Slovenijo primerjava gibanja izdatkov za zdravstvo po namenu pokaže izrazit preobrat v obdobju krize, ki je bil deloma pozitiven z vidika priporocil glede prestrukturiranja izdatkov v smeri vecje ucinkovitosti sistema: rast izdatkov za ambulantne obravnave se je okrepila, skrcili pa so se izdatki za bolnišnicne obravnave. Manj spodbudno je, da cedalje bolj zaostajamo po deležu izdatkov za dolgotrajno zdravstveno oskrbo, zlasti za patronažo in dodatke za pomoc na domu, v katero so razvitejše države OECD že pred krizo pospešile vlaganja, v Sloveniji pa smo med krizo rast za te namene znižali bistveno bolj kot v povprecju države OECD. V zadnjih dveh letih so se zaradi dviga plac v javnem sektorju mocno povecali tudi javni izdatki za upravljanje sistema. Izdatki za zdravstvo, v % BDP Javni izdatki za zdravstvo, v % BDP** Zasebni izdatki, delež v tekocih izdatkih, v % Izdatki iz žepa, delež v tekocih izdatkih, v % 2005 2015 2016 2017 2005 2015 2016 2017 2005 2015 2017 2005 2015 2017 Slovenija * 8,0 8,5 8,2 8,1 5,9 6,1 5,9 5,9 26,5 28,3 27,1 13,0 12,5 12,0 EU 27** (navadno) 7,7 8,5 n. p. n. p. 6,0 6,2 n. p. n. p. 25,0 27,2 n. p. 21,5 21,7 n. p. Vir: OECD Statistics, Eurostat, SI-STAT podatkovni portal – Izdatki in viri financiranja za zdravstvo, 2017. Za leto 2017: ZZZS, 2018. Opombe: *Za Slovenijo je upoštevana revizija BDP septembra 2017 (SURS, Nacionalni racuni), za leto 2017 jesenska ocena UMAR 2017; **EU 27 je povprecje držav EU brez Malte; Za leti 2016 in 2017 je za Slovenijo podatek o izdatkih za zdravstvo prva ocena (gl. opombo 1); n. p.– ni podatka. Slika: Stopnje rasti izdatkov za zdravstvo po namenu na prebivalca Bolnišnicne Ambulantne Dolgotrajna Zdravila in Preventiva in Upravljenje sistema obravnave obravnave zdravstvena medicinski javno zdravje in zdravstvenega oskrba pripomocki zavarovanja Vir: OECD Statistics – Health – Health expenditure and financing, 2017; OECD Health at a glance 2017. Opomba: Za Preventivo in javno zdravje je zaradi spremembe metodologije SHA v letu 2014 podatek za Slovenijo za obdobji 2003–2009 in 2009–2013. 1 ZZZS mora poslovati z izravnano bilanco, ne more se zadolževati in ne more spreminjati višine prispevne stopnje. 2 Julija 2017 so bile sprejete spremembe Zakona o zdravniški službi, ki med drugim prenašajo obveznost financiranja pripravništev in specializacij zdravnikov iz zdravstvene blagajne nazaj na državni proracun. V letu 2017 za 23 mio. EUR, v letu 2018 za 40 mio. EUR, v letu 2019 za 60 mio. EUR in v 2020 za 80 mio. EUR. 3 Poslovno porocilo za leto 2017 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije), 2018. Ocena izdatkov za zdravstvo za leti 2016 in 2017 je pripravljena v sodelovanju s SURS. 4 Leta 2011 je bila sprejeta revizija Sistema zdravstvenih racunov (OECD, Eurostat in SZO: SHA 2011). Pomembna je sprememba v osnovnem kazalniku izdatkov za zdravstvo, ki predstavlja le tekoce izdatke za zdravstvo brez investicij. Izdatki za dolgotrajno oskrbo Celotni izdatki za dolgotrajno oskrbo (DO) v Sloveniji vse bolj zaostajajo za povprecjem OECD. Izdatki za DO se v povprecju OECD povecuje bistveno hitreje kot v Sloveniji. V obdobju 2005–2015 so se v primerjavi z BDP v povprecju OECD povecali od 1,1 % BDP na 1,6 % BDP, v Sloveniji pa za polovico manj, od 1,1 na 1,3 % BDP. Izdatki za DO na prebivalca so se v povprecju OECD v navedenem obdobju skoraj podvojili, v Sloveniji pa so se povecali za nekaj vec kot 50 %. Poleg tega se je v strukturi po virih financiranja v desetletnem obdobju 2005–2015 delež javnih izdatkov znižal že za 5,0 o. t., v strukturi po namenu pa je upadal delež izdatkov za zdravstveni del DO, ki je pretežno financiran iz javnih virov (2015: 96 %; v tem 52 % iz sredstev ZZZS). V obdobju 2005–2015 je bila rast javnih izdatkov za DO v Sloveniji v povprecju vec kot polovico nižja kot v državah OECD, vlagali pa smo vecinoma v 3.21 institucionalno oskrbo. Javni izdatki za DO so se v Sloveniji letno realno povecali le za 2,1 %, v povprecju držav OECD pa kar za 4,6 %1. Povecal se je zaostanek v deležu javnih izdatkov za zdravstvene storitve DO (2015: Slovenija 0,8 % BDP; OECD 1,3 % BDP; to so predvsem patronaža, denarni prejemki, zdravstvena oskrba v inštitucijah), kot tudi javnih izdatkov za socialne storitve DO (2015: Slovenija 0,1 % BDP; OECD (16 držav) 0,4 % BDP; predvsem pomoc na domu). Razvitejše države OECD povecujejo zlasti javna vlaganja v DO na domu, v Sloveniji pa so bila vlaganja v oskrbo na domu minimalna, razmerje med institucionalno oskrbo in oskrbo na domu pa se iz leta v leto poslabšuje. V letu 2015 je bilo 73 % javnih izdatkov namenjenih za DO v institucijah (domovi za starejše, posebni socialnovarstveni zavodi, varstveno-delovni centri in bolnišnice) in 27 % za DO na domu, v povprecju OECD pa je bilo razmerje 65 : 35. Tabela: Izdatki za dolgotrajno oskrbo po virih financiranja in po namenu V mio. EUR Delež v BDP, v % Struktura, v % Realna rast, v % Povp. letna realna rast, v % 2005 2014 2015 2005 2014 2015 2005 2014 2015 2015/2014 2005–2015 Dolgotrajna oskrba 314 487 489 1,08 1,31 1,27 100,0 100,0 100,0 –0,6 2,5 Po virih financiranja Javni izdatki 245 356 356 0,84 0,95 0,92 77,8 73,1 72,8 –1,0 2,1 Zasebni izdatki 70 131 133 0,24 0,35 0,34 22,2 26,9 27,2 0,6 4,9 Po namenu Zdravstvena oskrba 230 328 327 0,79 0,88 0,85 73,3 67,3 66,9 –1,2 1,6 Socialna oskrba 84 159 162 0,29 0,43 0,42 26,7 32,7 33,1 0,7 4,7 Vir: SI-STAT podatkovni portal – Dolgotrajna oskrba, 2017. Opomba: Za preracun v stalne cene je uporabljen implicitni deflator BDP. Slika: Realna letna rast javnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo na prebivalca v obdobju 2005–2015 Realna letna stopnja rasti, v % 16 12 8 4 0 -4 -8 1 OECD Health at a glance 2017, 2017. Cezmerna hranjenost in debelost pri odraslih Kljub zmanjšanju je delež debelih med odraslimi še vedno mocno nad povprecjem EU. Cezmerna hranjenost1 in debelost, ki sta obicajno posledica neuravnoteženega prehranjevanja in premajhne telesne aktivnosti, sta pomembna dejavnika tveganja za razvoj kronicnih bolezni in prezgodnjo umrljivost. Breme kronicnih nenalezljivih bolezni, kot so zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, v EU in tudi drugod po svetu hitro narašca. Bolezni srca in ožilja so v Sloveniji in v vecini razvitih držav glavni vzrok umrljivosti, posledice debelosti pa so tudi socialne in ekonomske (socialna izkljucenost, nižji dohodki, višja brezposelnost, vec bolniških odsotnosti). V Sloveniji se je delež cezmerno hranjenih med odraslimi od leta 2007 do 20142 sicer znižal, toda povecal se je delež debelih in v letu 2014 mocno presegal povprecje EU. Delež oseb s cezmerno težo (skupaj cezmerno hranjeni in debeli) je med odraslo populacijo, starejšo od 15 let, v Sloveniji v letu 2014 znašal 55 %, v povprecju EU pa 50 %, med starejšimi od 65 let pa je bilo oseb s cezmerno težo kar 67 % (EU: 63 %), pri tej starostni skupini mocno odstopa predvsem delež debelih s 24 % (EU: 20 %), delež cezmerno hranjenih pa je enak kot v EU (43 %). Slovenija odstopa od povprecja EU zlasti po veliki razširjenosti debelosti pri moških vseh ravni izobrazbe in pri ženskah z nizko izobrazbo. Razlike v cezmerni hranjenosti in debelosti so znacilno odvisne stopnje izobrazbe. Delež debelih je bil v letih 2007 in 2014 bistveno višji pri osebah z nizko izobrazbo (nad 23 % debelih), v povprecju se izobrazbena vrzel v tem obdobju ni spremenila. V obdobju 2007–2014 se je najbolj povecal delež debelih odraslih med srednješolsko izobraženimi obeh spolov in delež debelih med visoko izobraženimi moškimi. Visoko izobražene ženske so glede zdrave prehrane najbolj ozavešcene, delež debelih je v Sloveniji bistveno nižji kot v povprecju EU. V veliko državah EU (v vecini držav OECD3) je delež debelih med ženskami sicer vecji kot med moškimi. Tabela: Cezmerna hranjenost in debelost glede na spol in izobrazbo, Slovenija in povprecje EU, 2007 in 2014 Izobrazba Cezmerna hranjenost, v % Debelost, v % Skupaj Ženske Moški Skupaj Ženske Moški 2007 2014 2007 2014 2007 2014 2007 2014 2007 2014 2007 2014 Slovenija Skupaj 39,8 36,5 30,7 30,3 49,0 42,7 16,8 18,6 16,3 17,0 17,3 20,3 Nizka 41,9 34,2 41,5 35,9 42,5 31,5 23,8 23,1 25,9 25,0 20,2 20,3 Srednja 40,4 39,6 28,2 32,2 49,7 45,2 16,9 19,5 14,3 15,8 18,9 22,3 Visoka 35,3 31,7 20,9 19,9 53,3 46,8 7,3 10,8 7,2 8,5 7,5 13,8 EU Skupaj n. p. 34,8 n. p. 28,4 n. p. 41,7 n. p. 15,4 n. p. 15,3 n. p. 15,6 Nizka n. p. 35,5 n. p. 32,0 n. p. 39,8 n. p. 18,1 n. p. 19,4 n. p. 16,6 Srednja n. p. 35,7 n. p. 28,8 n. p. 42,8 n. p. 15,9 n. p. 15,2 n. p. 16,7 Visoka n. p. 32,4 n. p. 23,1 n. p. 42,2 n. p. 11,5 n. p. 10,4 n. p. 12,7 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Health – Public Health, 2018. Opomba: podatki po anketi EHIS; n. p. – ni podatka. Za leto 2007 so primerljivi podatki po anketi EHIS razpoložljivi samo za 18 držav EU, zato povprecja niso izracunana. Slika: Delež cezmerno hranjenih in debelih v populaciji nad 15 let, Slovenija in države EU, 2014 Cezmerna hranjenost Debelost Delež v populaciji 15+, v % 60 50 40 30 20 10 0 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Health – Public Health, 2018. Podatki po Anketi EHIS (European Health Interview Survey) 2014. Opomba: Cezmerna hranjenost: indeks telesne mase (ITM) od 25 do 29; debelost: ITM nad 30. 1 Cezmerno prehranjene so osebe, katerih indeks telesne mase (ITM) je med 25,0 in 29,9 kg/m2, o debelosti pa govorimo, kadar ima oseba ITM višji od 30 kg/m2. ITM je razmerje med telesno težo in kvadratom telesne višine. Gre za merila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 2003). ITM je dober pokazatelj kolicine mašcobnega tkiva v telesu, ima pa omejitev, da ne pove nicesar o razporeditvi mašcobe v telesu in o funkcionalni (mišicni) telesni teži. 2 Raziskava EHIS (angl. European Health Interview Survey) je bila izvedena leta 2007 in 2014. Raziskava EHIS (angl. European Health Interview Survey) je bila izvedena leta 2007 in 2014. 3 OECD Health at a glance 2017 Pricakovano trajanje življenja Pricakovano trajanje življenja ob rojstvu1 je v Sloveniji v zadnjih dveh letih preseglo povprecje EU2. Pricakovano trajanje življenja je daljše pri ženskah (za šest let), zadnja leta pa se je hitreje povecevalo pri moških in leta 2014 doseglo povprecje EU (za ženske ga presega od 2008). V zadnjih desetih letih se je pricakovano trajanje življenja vsako leto v povprecju v Sloveniji podaljšalo za skoraj tri mesece, v povprecju EU pa za dva. To izboljšanje v dolgoživosti lahko pripišemo razlicnim dejavnikom, kot so višja izobrazba, izboljšani socialno-ekonomski pogoji in boljši življenjski slog ter napredek v zdravstveni oskrbi. Na splošno pa je pricakovano trajanje življenja odvisno od vec dejavnikov, ki se med seboj prepletajo, kot so nacionalni in osebni dohodek, izdatki za zdravstvo, izobrazba, življenjski stil, delovni in življenjski pogoji3. Pricakovano trajanje življenja ob rojstvu je najdaljše v osrednjeslovenski regiji. Leta 2016 so ženske v osrednjeslovenski in gorenjski regiji lahko pricakovale skoraj 85 let, dobri dve leti manj pa v pomurski regiji. Tudi pricakovano trajanje življenja moških je najdaljše 3.23 v osrednjeslovenski regiji (skoraj 80 let), najkrajše pa v posavski regiji (75,4 leta). V obdobju 2011–2016 so se razlike med regijo z najdaljšim in najkrajšim PTŽ zmanjšale pri ženskah in nekoliko povecale pri moških. Pri 65 letih imajo najkrajše trajanje življenja nizko izobraženi moški, v državah EU pa so precej visoke tudi razlike med spoloma. V Sloveniji lahko ženske v starosti 65 let pricakujejo, da bodo živele v povprecju še 21,4 leta, moški pa 17,6 leta. Ženske z nizko izobrazbo lahko pricakujejo še 21,1 leta življenja, s terciarno pa 21,9 leta. Pri moških so razlike med bolj in manj izobraženimi bistveno višje: 16,8 leta lahko pricakujejo tisti z nizko in dve leti vec tisti s terciarno izobrazbo. Razlika med spoloma je najvišja pri nizko izobraženih, kjer lahko ženske pricakujejo kar 4,3 leta življenja vec kot moški. Pricakovano trajanje življenja pri 65 letih je v Sloveniji leta 2015 doseglo povprecje EU, za moške je nižje, za ženske pa višje, kar kaže na to, da je še prostor za izboljšanje življenjskega sloga, posebej pri moških. Tudi pri mlajših so razlike med spoloma glede na izobrazbo razmeroma visoke4. Tabela: Pricakovano trajanje življenja ob rojstvu 2000 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Slovenija PTŽ 76,2 77,5 79,1 79,4 79,8 80,1 80,3 80,5 81,2 80,9 Moški 72,2 73,9 75,5 75,9 76,4 76,8 77,1 77,2 78,2 77,8 Ženske 79,9 80,9 82,6 82,7 83,1 83,3 83,3 83,6 84,1 83,9 PTŽ n. p. 78,5 79,4 79,6 79,9 80,2 80,3 80,5 80,9 80,6 EU Moški n. p. 75,4 76,3 76,6 76,9 77,3 77,4 77,7 78,1 77,9 Ženske n. p. 81,5 82,3 82,6 82,8 83,1 83,0 83,3 83,6 83,3 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Population – Demography – Mortality, 2017. Opomba: n. p.– ni podatka. Slika: Pricakovano trajanje življenja pri 65 letih glede na spol in izbrano raven izobrazbe, 2015 Nizka izobrazba M Nizka izobrazba Ž Terciarna izobrazba M Terciarna izobrazba Ž Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Population – Demography – Mortality, 2017. Opomba: Države so razvršcene glede na vrednost za moške pri nizki izobrazbi. Navedene so države, za katere so na voljo podatki. 1 Pricakovano trajanje življenja je povprecno število let življenja, ki ga oseba ob rojstvu oziroma ob starosti 65 let še lahko pricakuje ob predpostavki, da bo umrljivost po starosti od leta opazovanja ostala nespremenjena. 2 SURS skupnega pricakovanega trajanja življenja ne objavlja, po spolu pa se zaradi razlicne metodologije podatek Eurostata in SURS nekoliko razlikuje. 3 Health at a Glance: Europe 2016. State of health in the EU cycle (OECD), 2016; Health at a Glance 2017 (OECD), 2017. 4 40-letnice lahko pricakujejo, da bodo živele 5,6 leta dlje kot 40-letniki, nizko izobražene kar 7,1 leta dlje od moških, saj je razlika med nizko izobraženimi in povprecjem pri ženskah le 1,2 leta, pri moških pa kar 2,7 leta. Neplacano prostovoljsko delo Delež prebivalcev, ki redno opravlja neplacano prostovoljsko delo, je nekoliko višji od povprecja EU1. Leta 2016 se je v primerjavi z letom 2012 povecal tako delež prostovoljcev, ki so neplacano prostovoljsko delo opravljali obcasno, kot tistih, ki so ga opravljali redno ali vsaj enkrat na mesec. V Sloveniji doloceno vrsto neplacanega prostovoljskega dela opravlja 34 % anketiranih, od tega jih 12 % prostovoljsko delo opravlja redno. Najvec ljudi opravlja redno neplacano prostovoljsko delo v izobraževalnih, kulturnih, športnih ali strokovnih društvih/združenjih (11,3 %) in v drugih prostovoljskih organizacijah (5,6 %), kar je vec kot leta 2012 in vec od povprecja EU. Delež je najvišji 3.24 med mladimi (18-24 let), vec prostovoljskega dela pa opravijo moški. Manjši delež anketirancev in tudi manj od povprecja EU vsaj enkrat mesecno opravlja prostovoljsko delo v skupnostnih in socialnih službah2 (3,9 %), družbenih gibanjih3 (2,4 %) in politicnih strankah ter sindikatih (1,1 %). Delež vkljucenih v prostovoljsko delo v skupnostnih in socialnih službah in politicnih strankah ter sindikatih je najvišji v starostni skupini 25–34 let, nekoliko je višji moških. Ženske opravijo vec prostovoljskega dela v družbenih gibanjih, kjer je delež vkljucenih v redno prostovoljsko aktivnost najvišji v starostni skupini 65+ let. Tabela: Delež prebivalcev, ki opravlja neplacano prostovoljsko delo, v % 2012 2016 Redno opravljanje prostovoljskega dela Slovenija 9 12 EU 11 10 Obcasno opravljanje prostovoljskega dela Slovenija 18 22 EU 21 22 Vir: Eurofound, Evropska raziskava o kakovosti življenja 2011/2012 in 2016. Slika: Delež prebivalcev, ki opravlja neplacano prostovoljsko delo v izobraževalnih, kulturnih, športnih ali strokovnih društvih/združenjih, 2016 ŠvedskaAvstrijaDanskaIrskaNizozemskaLuksemburgFrancijaBelgijaFinskaNemcijaSlovenijaCiperItalijaZdr. kraljestvoEUMaltaŠpanijaHrvaškaCeškaLatvijaEstonijaMadžarskaLitvaPoljskaPortugalskaSlovaškaBulgarijaGrcijaRomunija Vir: Eurofound, Evropska raziskava o kakovosti življenja 2011/2012 in 2016. 1 Evropska raziskava o kakovosti življenja 2011/2012 in 2016. Podatki temeljijo na anketnih odgovorih prebivalcev na vprašanje: Kako pogosto ste v zadnjih dvanajstih mesecih opravljali neplacano prostovoljno delo pri naslednjih organizacijah? Odgovor redno/vsaj enkrat na mesec združuje odgovora vsak teden in vsak mesec. 2 To so organizacije, ki pomagajo starejšim, mladim, invalidom ali drugim ljudem, ki potrebujejo pomoc. 3 Družbena gibanja (npr. okoljevarstvena gibanja, gibanja za clovekove pravice) ali dobrodelne ustanove (npr. zbiranje sredstev, kampanje). 4 Ohranjeno zdravo naravno okolje Nizkoogljicno krožno gospodarstvo 4.1 Snovna produktivnost 4.2 Delež obnovljivih virov energije v koncni rabi energije 4.3 Emisijska produktivnost 4.4 Energetska ucinkovitost 4.5 Promet po nacinu prevoza 4.6 Odpadki 4.7 Okoljski davki Trajnostno in ucinkovito upravljanje z naravnimi viri 4.8 Kmetijska zemljišca v uporabi 4.9 Kakovost vodotokov 4.10 Ekološki odtis 4.11 Kakovost zraka 4.12 Intenzivnost kmetovanja 4.13 Intenzivnost poseka lesa 4.14 Funkcionalno degradirana obmocja Snovna produktivnost Snovna produktivnost gospodarstva, ki se je v krizi ob zmanjšani gradbeni aktivnosti mocno povecala, se še naprej izboljšuje. Produktivnost, izražena z razmerjem med BDP ter porabljenimi surovinami in materiali, je v obdobju 2007–2012 v Sloveniji narašcala bolj kot v EU, nato pa precej sledila nihanjem gradbene dejavnosti in posledicno porabi nekovinskih mineralov1. V letu 2016 se je Slovenija po tem kazalniku uvrstila v srednjo tretjino držav EU. Za povprecjem EU je zaostajala za 15 %, kar glede na znatne razlike po posameznih državah ni veliko. Zaradi ponovno vecje gradbene aktivnosti v letu 2017 lahko domnevamo, da se je rast v tem letu spet umirila. Zastavljene cilje v SRS, to je nadaljnje povecevanje snovne produktivnosti, bo mogoce doseci ob predpostavki podobne rasti kot v preteklem 15-letnem obdobju (v Sloveniji nekoliko višja rast BDP in nekoliko hitrejše zniževanje snovne porabe kot v EU), s cimer bi se snovna produktivnost v Sloveniji tudi povsem približala povprecni v EU v ciljnem letu. Poraba snovi na prebivalca in njena struktura je v Sloveniji primerljiva s povprecjem v EU. Poraba snovi se je do zacetka krize povecevala, nato pa naglo upadla in je zdaj okoli dve desetini nižja kot na zacetku prejšnjega desetletja. Na višino porabe snovi je mocno vplivala Tabela: Snovna produktivnost, v SKM na kilogram gospodarska aktivnost, zlasti v gradbeništvu, kjer porabijo veliko kolicino snovi, predvsem peska in gramoza. V strukturi domacih virov je 52 % peska, gramoza, apnenca in sadre, 18 % ostankov pridelkov in pridelkov, po okoli 15 % pa še lignita ter lesa. V strukturi porabe snovi je v Sloveniji nekoliko manj biomase in malo vec nekovinskih mineralov kot v EU. Manj snovi na prebivalca porabi deset držav EU, preostale pa vec, kar pomeni, da v tej primerjavi Slovenija pri rabi snovi ni zelo potratna. Stopnja samozadostnosti pri oskrbi s snovjo se je v Sloveniji glede na predkrizno raven povecala in nekoliko presega povprecno v EU. Slovenija je podobno kot vecina držav EU neto uvoznica snovi, uvoz pomeni okoli 13 % porabe (v EU za 3 o. t. vec). V neto uvozu je najvec naftnih proizvodov in plina, medtem ko se je v zadnjih letih po žledolomu zelo povecal neto izvoz lesa. Slednje je sicer glede vpliva na snovno porabo ugodno, vendar je z vidika ucinkovite izrabe redkih domacih virov, kjer bi domaca predelovalna industrija lahko ustvarila dodano vrednost, ekonomsko manj zaželeno. Medtem ko se v vecini držav EU od snovi neto uvažajo zlasti surovine, v Sloveniji neto uvozimo vecji del bolj predelane materiale (vec kot polovica držav EU te neto izvaža). 2000 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Slovenija 0,92 1,10 1,13 1,23 1,32 1,51 1,75 1,79 1,75 1,81 1,91 EU 1,27 1,46 1,58 1,69 1,81 1,79 1,97 2,03 2,08 2,21 2,24 Slovenija / EU, indeks 72,3 75,3 71,3 72,6 73,3 84,3 89,1 88,5 84,2 81,9 85,0 Vir: SI-STAT podatkovni portal – Okolje, 2017; Eurostat Portal Page – Environment and Energy, 2017; Eurostat Portal Page – Economy and Finance, 2017; preracuni UMAR. Opomba: primerjava v SKM med državami oziroma s povprecjem EU je smiselna v posameznem letu, ne pa tudi v casovnem obdobju . Slika: Snovna produktivnost in poraba snovi na prebivalca, 2016 ItalijaNizozemskaZdr. kraljestvoLuksemburgŠpanijaFrancijaBelgijaIrskaNemcijaEUMaltaSlovenijaMadžarskaSlovaškaDanskaHrvaškaAvstrijaCeškaGrcijaCiperŠvedskaLitvaPortugalskaPoljskaFinskaEstonijaLatvijaRomunijaBolgarija Vir: Eurostat Portal Page – Environment and Energy, 2017. 1 Nekovinski minerali zaradi svoje specificne teže pomembno dolocajo celotno porabo snovi. Leta 2007 so ob intenzivni gradnji avtocest pomenili dve tretjini, leta 2016 pa še vedno vec kot polovico celotne porabe snovi. Pri tem sta zgolj pesek in gramoz imela 40-odstotni delež, kar je bil eden izmed najvišjih deležev v EU. Leta 2014 je bilo tri cetrtine nekovinskih mineralov porabljenih kot surovina v gradbeništvu in še nadaljnjih 17 % kot surovina za industrijo gradbenega materiala, le 7 % pa v predelovalnih dejavnostih (vir: Geološki zavod Slovenije). Delež obnovljivih virov v koncni rabi energije Delež obnovljivih virov energije (OVE) v koncni rabi energije je višji kot v povprecju EU, a že vec let bolj ali manj stagnira. V zadnjem desetletju se je mocno povecal le leta 2009, ko je v krizi upadla koncna raba energije za skoraj desetino, raba OVE pa se je povecala za okoli petino1. Do leta 2016 se je povecal le še za okoli 1 o. t. Vmesne manjše spremembe deleža so bile povezane z nihanji rabe OVE za ogrevanje (zaradi milejših zim) in rabe hidroenergije (zaradi velikih razlik v letnih pretokih rek), hkrati pa je rast rabe OVE zaviralo tudi zniževanje rabe biogoriv v zadnjih letih. Slovenija se po deležu OVE uvršca takoj za prvo tretjino, po njegovi rasti pa v zadnjo tretjino držav EU. Od leta 20042 do 2016 se je raba OVE v Sloveniji povecala za tretjino, v EU pa se je podvojila. Za dosego dolgorocno zastavljenih ciljev povecane rabe OVE bodo potrebni korenitejši premiki (hkrati pa tudi aktivnosti za lažje umešcanje projektov v prostor). Relativno velik je delež klasicnih OVE, precej manj pa so izkorišceni drugi. Delež klasicnih OVE (to sta trdna biomasa in hidroenergija) je v Sloveniji še vedno Tabela: Delež rabe OVE v bruto koncni rabi energije, v % okoli 90 %, v EU pa je že manjši od 60 % skupne rabe OVE. Ohranjanje obsežne rabe biomase, ki se vecinoma uporablja za ogrevanje, pa po drugi strani ni ugodno z vidika onesnaževanja zraka z delci. Delež drugih OVE (to so vetrna, soncna in geotermalna energija, biogoriva, toplotne crpalke in bioplin) je med najnižjimi v EU. Slovenija najbolj zaostaja pri uporabi vetrnic in toplotnih crpalk, ki v EU prispevajo skoraj petino rabe OVE. Tudi v prometu delež OVE za ciljem še precej zaostaja, vendar so distributerji z novo uredbo bolj zavezani k povecevanju deleža in približevanju ciljni ravni3. Pri podporni shemi za elektricno energijo iz OVE je bilo v zadnjih letih že tri petine podpor namenjenih soncni energiji. Ker ima proizvodnja soncnih elektrarn v shemi najvišjo podporo na enoto proizvodnje (podpore so namenjene še proizvodnji iz bioplina, vetra, biomase in hidroelektrarnam), je povecevanje njenega deleža v desetletnem delovanju sheme obcutno zvišalo tudi povprecni znesek podpore na proizvedeno enoto elektrike (v primerjavi z zacetkom, ko so prevladovale podpore malim hidroelektrarnam). 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Cilj za 2020* Skupaj Slovenija 16,0 15,0 20,1 20,4 20,3 20,8 22,4 21,5 21,9 21,3 25,0 EU 9,0 11,1 12,4 12,9 13,2 14,4 15,2 16,1 16,7 17,0 20,0 Pri elektriki Slovenija 28,7 30,0 33,8 32,2 31,0 31,6 33,1 33,9 32,7 32,1 EU 14,8 17,0 19,0 19,7 21,7 23,5 25,4 27,4 28,8 29,6 V prometu Slovenija 0,8 1,8 2,3 3,1 2,5 3,3 3,8 2,9 2,2 1,6 10,0 EU 0,6 3,9 4,6 5,2 3,9 5,6 5,9 6,5 6,6 7,1 10,0 Pri ogrevanju Slovenija 18,9 19,2 27,6 28,1 30,3 31,5 33,4 32,4 33,9 34,0 EU 10,9 13,3 14,9 15,0 15,6 16,4 17,0 18,1 18,7 19,1 Vir: Eurostat Portal Page – SHARES (Renewables), 2018. Opomba: *cilj Strategije EU 2020. Slika: Delež OVE v koncni rabi energije, 2016 Vir: Eurostat Portal Page – SHARES (Renewables), 2018; preracun UMAR. 1 Na tolikšno rast je deloma vplival tudi povecan statisticni zajem podatkov. 2 Od tega leta so na Eurostatu na voljo podatki za vse države EU, in sicer po enotni metodologiji SHARES (Renewables). 3 Uredba o obnovljivih virih energije v prometu (Uradni list RS, št. 64/2016). Emisijska produktivnost Emisijska produktivnost gospodarstva se povecuje, vendar zaostaja za povprecjem EU. Produktivnost, merjena z razmerjem med BDP in izpusti toplogrednih plinov (TGP), se je v casu gospodarske rasti ob hitrejšem povecevanju BDP kot izpustov zviševala, nato pa v prvih letih krize ostala na približno isti ravni. Ker se je v povprecju EU zviševanje tudi v krizi nadaljevalo, se je zaostanek za njim povecal. V letih 2014 in 2015 pa se je produktivnost v Sloveniji izboljševala hitreje. Zaostanek za povprecjem EU se je precej zmanjšal, tako da je bilo v letu 2015 na enoto TGP ustvarjenega za okoli 13 % manj BDP kot v povprecju EU. Obseg izpustov toplogrednih plinov, ki se je v krizi zmanjšal, se v zadnjih letih spet nekoliko povecuje. Po razmeroma hitrem povecevanju v obdobju gospodarske rasti so se izpusti v krizi in ob zaprtju ene izmed termoelektrarn zmanjšali in bili leta 2014 za okoli cetrtino manjši kot v letu 2008, ko so bili najvecji. Leta 2015 so se spet nekoliko povecali, predvsem zaradi rabe goriv v industriji. Prve ocene kažejo, da se je povecevanje nadaljevalo tudi v letu 2016, saj so se samo izpusti iz prometa, ki k skupni kolicini prispevajo tretjino, povecali za okoli 6 %1. V daljšem obdobju se zmanjšujejo izpusti v vseh sektorjih, razen v prometu. K skupnemu zmanjšanju je najvec prispevala energetika. V tej dejavnosti, kjer so izpusti skoraj izkljucna posledica proizvodnje termoelektrarn, je zmanjševanje sledilo zaprtju ene izmed njih. Vodilno mesto v izpustih je s tem prevzel sektor prometa. Izpusti iz tega vira so se v obdobju gospodarske rasti razmeroma hitro povecevali, nato pa v krizi nekoliko zmanjšali, a so v mednarodni primerjavi še vedno visoki. Od leta 1990 so se skoraj podvojili. Med drugim je to posledica obsežnih zunanjetrgovinskih blagovnih tokov skozi Slovenijo in z davcno politiko zagotovljenih ugodnih konkurencnih pogojev, kot so vracila trošarin. Približno petino skupnih izpustov prispevata sektorja kmetijstvo in raba goriv v industrijskih procesih, delež preostalih dejavnosti pa je razmeroma skromen. V strukturi TGP je najvec ogljikovega dioksida, ki nastaja vecinoma pri izgorevanju goriv, nato pa metana in didušikovega oksida2, ki pa nastajata predvsem v kmetijstvu in na odlagališcih odpadkov. Vir: Eurostat Portal Page – Environment and Energy, 2018; Eurostat Portal Page – Economy and Finance, 2018; za leto 2016 predhodni podatki ARSO; preracuni UMAR. Opombi: primerjava v SKM med državami oziroma s povprecjem EU je smiselna v posameznem letu, ne pa tudi v casovnem obdobju. n. p.– ni podatka. Slika: Emisijska produktivnost, 2015 BDP / TGP (v SKM / mio kg CO2 ekv.) 6 5 4 3 2 1 0 3,3 2,9 ŠvedskaMaltaFrancijaDanskaAvstrijaIrskaZdr. kraljestvoItalijaLuksembourgŠpanijaEUPortugalskaNemcijaBelgijaMadžarskaLatvijaLitvaNizozemskaFinskaHrvaškaSlovaškaSlovenijaRomunijaGrcijaCiperCeška Poljska Bolgarija Estonija Vir: Eurostat Portal Page – Environment and Energy, 2018; Eurostat Portal Page – Economy and Finance, 2018; preracuni UMAR. 1 ARSO in MOP, Drugo letno porocilo … do 2020. 2 V evidence TGP so poleg ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4) in didušikovega oksida (N2O) zajeti še in t. i. F-plini. Energetska ucinkovitost Raba primarne energije se je v Sloveniji v zadnjih nekaj letih znižala za okoli desetino, sodec po letu 2016 pa se ob višji gospodarski rasti utegne ponovno povecati. Energetska ucinkovitost, ki pomeni zmanjšanje rabe energije v primerjavi s predvideno brez ukrepov, se je s tem v zadnjih letih povecevala. Hitrejše zniževanje rabe energije je zavirala visoka raba v prometu, ki je v letu 2016 precej prispevala k ponovnemu povecanju skupne rabe energije (za 3,4 %). Da ob ponovnem vecanju porabe energije ciljne vrednosti za leto 20201 ne bi presegli, se ta v obdobju 2016–2020 ne sme povecati za vec kot 2,2 % na leto. Energetska produktivnost se je vecinoma povecevala, a je v zadnjih letih nekoliko bolj zaostala za povprecno v EU. Rast energetske produktivnosti, ki je razmerje med ustvarjenim BDP2 in celotno porabo energije, je izraziteje zastala le v prvih letih krize, ko se je tudi zniževala. Zaostanek za povprecno energetsko produktivnostjo v EU se je v tem obdobju povecal z okoli 15 % na okoli 20 %. Tabela: Primarna raba energije, indeks Na koncno rabo energije mocno vpliva visoka raba v prometu, zadnja leta pa tudi nihanja rabe energije za ogrevanje. Potem ko se je po letu 2008 koncna raba energije2 zniževala, se je v zadnjih dveh letih mocno zvišala, tako da je v obdobju 2005–2016 ostala skoraj nespremenjena (v EU se je v tem casu znižala za desetino). V strukturi se je obcutno znižala le raba v industriji3, zelo pa se je povecala v prometnem sektorju, kar pripisujemo predvsem povecevanju tranzita skozi Slovenijo4. V gospodinjstvih so k zmanjševanju rabe energije prispevali obvezna vgradnja delilnikov toplote, sodobnejše ogrevalne naprave in energijska sanacija stavb, še vec pa višje temperature v kurilni sezoni, zlasti v letu 20145. V letih 2015 in 2016 so bile te temperature nižje, kar je rabo energije spet povecalo. 2005 = 100 2000 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Cilj za 2020* Slovenija 88,6 100,0 106,5 98,7 101,6 102,8 98,7 96,2 92,8 92,0 95,5 104,2 EU 94,4 100,0 98,8 93,3 96,7 93,1 92,5 91,6 88,0 89,3 86,6 Vir: Eurostat Portal Page – Europe 2020 indicators, 2017; EC Energy Efficiency, Reporting targets; preracuni UMAR. Opomba: * cilj Strategije EU 2020. Slika: Koncna raba energije po sektorjih porabe 200520062007200820092010201120122013201420152016 Vir: Eurostat Portal Page – Environment and Energy, 2017; preracuni UMAR. 1 Energetska ucinkovitost, to je doseganje 20-odstotnega znižanja rabe energije glede na predvideno rabo energije po scenariju brez dodatnih ukrepov, je eden od treh okoljskih ciljev držav EU do leta 2020. Vecina držav mora zato rabo energije do leta 2020 dejansko znižati, nekatere pa le omejiti rast, med njimi tudi Slovenija. 2 Pri izracunu upoštevamo BDP v standardih kupne moci (SKM). 3 Koncna raba energije je primarna raba energije, zmanjšana za rabo energije v pretvorbah, lastno rabo energije in izgube. 4 Na znižanje je v Sloveniji precej vplival prehod na tehnološko posodobljeno proizvodnjo aluminija. 5 Gl. tudi kazalnik 4.5. Raba v cestnem prometu v Sloveniji pomeni 37 % koncne rabe energije, v EU pa 27 %. 6 Leto 2014 je bilo v Sloveniji po podatkih ARSO eno najtoplejših, odkar imamo stalne meritve. Promet po nacinu prevoza Delež cestnega blagovnega prometa v skupnem blagovnem prometu se je v prejšnjem desetletju hitro poveceval in bil precej nad povprecjem EU, zadnja leta pa se to preseganje nekoliko zmanjšuje. V prejšnjem desetletju se je izrazito bolj poveceval obseg slovenskega cestnega prevozništva, nato pa se je v obdobju 2009–2016 obseg prevozov blaga po železnici povecal dvakrat bolj kot cestni prevozi. Hitreje se je poveceval prevoz po železnici tudi v letu 2017, tako da se je delež cestnega prometa po naši oceni znižal pod 80 %. V EU je ta delež nekaj odstotnih tock nižji, a se zadnja leta povecuje, Slovenija pa je uvršcena pod zgornjo tretjino držav clanic. Z vidika okolja je zaželena še vecja selitev prevoza blaga s cest na železnico, k cemur bi prispevala tudi napovedana izgradnja drugega tira železniške proge med Divaco in Koprom. V Sloveniji je obseg tako cestnega kot železniškega blagovnega prometa na prebivalca zelo velik (2,5-krat tolikšen kot v EU) predvsem zaradi tranzitne lege Slovenije ter gostote cestne in železniške infrastrukture. Promet se je še posebno okrepil z zadnjimi širitvami EU in dokoncanjem slovenske avtocestne mreže. Slovenski cestni prevozniki vse vecji delež prevozov opravijo v drugih državah, hkrati pa v Sloveniji vozi vse vec tujih1. To je posledica sprošcenega trga prevozov v EU in konkuriranja za posel med prevozniki iz razlicnih držav. V letu 2016 je obseg voženj tovornjakov po ozemlju Slovenije spet dosegel raven iz leta 2008 (vmes pa je bil zaradi krize nižji, najbolj, za desetino v letu 2013). Slovenski prevozniki so v tem obdobju obseg voženj v tujini povecali za okoli polovico, tistih, ki so bile vsaj deloma opravljene v Sloveniji, pa zmanjšali za okoli sedmino. Na ozemlju Slovenije naj bi se tako povecal prevoz tujih prevoznikov, kar potrjujejo tudi merjenja na avtocestah2. Po zadnjih podatkih se je samo v obdobju 2008–2012 delež tujih tovornih vozil na naših avtocestah povecal za 15 o. t., na 68 %, in od takrat še narašca. V potniškem prometu je visoka uporaba osebnih vozil. Delež prevozov potnikov z osebnimi vozili v vseh potniških prevozih je v Sloveniji med najvišjimi v EU. Delna vzroka za to sta velika razgibanost reliefa in razpršena poselitev, ki kljub subvencijam omejujeta vecjo razvejanost in rentabilnost javnega potniškega prometa. Po raziskavi iz leta 20123 ima velike ali zelo velike težave pri dostopu do javnega prevoza cetrtina prebivalcev Slovenije (v EU le v štirih državah še vec; v povprecju EU petina). Težave v splošnem bolj obcutijo prebivalci z nižjimi dohodki in tisti, ki bivajo na odmaknjenih ruralnih obmocjih. Ob takšni strukturi je potniški prevoz praviloma tudi dražji. Delež stroškov za prevoze v skupnih izdatkih gospodinjstev je v Sloveniji med vsemi državami EU najvecji. Tabela: Promet s tovornimi oziroma osebnimi vozili v skupnem blagovnem oziroma potniškem prometu, v % 2000 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Delež promet a s tovornimi vozili v skup nem blagovn em prometu , merjeno s t onskimi kilometri Slovenija 71,9 77,3 82,2 84,0 82,3 81,4 82,1 80,7 79,8 81,1 81,1 EU* 73,7 76,4 76,3 77,5 76,2 75,6 75,3 75,5 75,4 75,9 76,6 Delež promet a z osebnimi vozili v skup nem potniške m prometu, merjeno s po tniškimi kilometri Slovenija 82,9 85,6 86,4 86,7 86,8 86,6 86,7 86,3 86,3 86,1 EU 82,4 83,3 82,8 83,6 83,5 83,2 82,8 83,0 83,1 83,1 Vir: Eurostat Portal Page – Transport, 2017; preracuni UMAR. Opombi: preostali promet je promet po železnici, v potniškem prometu pa tudi promet z javnimi cestnimi vozili; * pri izracunu je za nekaj držav upoštevan podatek iz prejšnjih let. Slika: Potniški promet, v % MadžarskaCeškaSlovaškaAvstrijaEstonijaPoljskaRomunijaIrskaBelgijaDanskaItalijaCiperGrcijaŠpanijaLatvijaMaltaLuksemburgEUBolgarijaŠvedskaFrancijaFinskaNemcijaHrvaškaZdr. kraljestvoNizozemskaSlovenijaLitvaPortugalska Vir: Eurostat Portal Page – Transport, 2017; Eurostat Portal Page – Economy and finance, 2017. Opomba: za Hrvaško ni podatka. 1 To sklepamo iz primerjave obsega opravljenih voznih kilometrov domacih prevoznikov (vir: SURS) s prepeljanimi voznimi kilometri vseh tovornjakov po slovenskih cestah (vir: DRSI). 2 Evidentirana tovorna vozila skozi cestninske postaje na obmocju celotne Slovenije (DARS), 2009; Predlogi nove cenovne politike na podrocju cestninjenj (DARS), 2013. 3 Sustainable Development in the European Union – Monitoring Report (Eurostat), 2017. Odpadki Skupna kolicina nastalih odpadkov, ki se je v krizi zmanjševala, se v zadnjih letih povecuje. V letu 2016 je bila zabeležena kolicina odpadkov cetrto leto zapored vecja kot v letu prej in za okoli cetrtino vecja kot v letu 20121. Kolicina iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, kjer jih nastane štiri petine, se je v tem obdobju povecevala pocasneje. Velika vecina, okoli devet desetin, jih obicajno nastane v štirih sektorjih: (i) predelovalnih dejavnostih (ii) gradbeništvu, (iii) oskrbi z elektricno energijo, plinom in paro ter (iv) oskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki2. Najvec je gradbenih odpadkov, ker imajo veliko specificno težo. Preostala petina skupnih odpadkov je komunalnih, torej odpadkov iz gospodinjstev in njim podobnih, za katere ravnanje zagotavljajo obvezne obcinske gospodarske javne službe varstva okolja. V obdobju 2012–2016 so se povecali za tretjino in se približali povprecju EU. Nevarni odpadki, med katerimi je najvec kemijskih spojin in drugih kemijskih odpadkov, imajo v skupaj nastalih odpadkih okoli 2-odstotni delež3. Ob povecani predelavi odpadkov se njihovo odlaganje razmeroma hitro zmanjšuje. V letu 2016 je bila celotna predelava odpadkov za okoli tri cetrtine vecja kot pred desetletjem4. V ravnanju se je v zadnjih nekaj Tabela: Nastali komunalni odpadki na prebivalca, 2000=100 letih nekoliko povecalo recikliranje, ki je z okoljskega stališca zelo zaželen postopek ponovne predelave, a je bilo še vedno precej nižje kot med gospodarsko krizo. Po njej se je njegov delež v celotni predelavi prepolovil na 46 %. Hkrati se je odlaganje odpadkov, ki je v hierarhiji ravnanja na zadnjem mestu, še naprej uspešno zmanjševalo. Do krize je narašcalo, nato pa se strmo znižalo in v letu 2016 pomenilo le še okoli 2 % celotne predelave. Delež odloženih se je še naprej zniževal tudi med komunalnimi odpadki, ki se že v vec kot dveh tretjinah zbirajo loceno in kjer mora biti pred odlaganjem obvezno obdelan tudi mešani preostanek; znašal je okoli 8 %. Na podrocju komunalnih odpadkov je doseženih nekaj boljših rezultatov kot v povprecju EU. Kolicina nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca je v Sloveniji kljub povecanju v zadnjih letih blizu povprecne v EU, a še vedno nekoliko nižja (v letu 2016 za 14 kg oziroma okoli 3 %5). Hkrati je tudi struktura ravnanja z odpadki v Sloveniji v tej primerjavi optimalnejša, saj so v vecjem deležu reciklirani (v Sloveniji 58 %, v povprecju EU 46 %) in v manjšem deležu odloženi. Pri tem pa je v EU kar šest držav, kjer je delež odloženih komunalnih odpadkov znašal le do 3 % nastalih. 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Slovenija 96 101 102 106 102 96 81 71 81 84 88 91 EU 99 100 101 100 98 97 96 93 92 92 92 92 Vir: Eurostat Portal Page – Environment and Energy, 2017; preracuni UMAR. Slika: Nastali komunalni odpadki in delež odloženih, leto 2016 Nastali Delež odloženih (desna os) 900 90 800 80 466 480 700 70 600 60 V kg / prebivalca 50 V % 400 40 300 30 200 20 100 10 0 0 RomunijaPoljskaCeškaSlovaškaEstonijaMadžarskaHrvaškaBolgarijaLatvijaBelgijaŠpanijaŠvedskaLitvaPortugalskaSlovenijaEUGrcijaZdr.kraljestvoItalijaFinskaFrancijaNizozemskaAvstrijaIrskaLuksemburgNemcijaCiperMaltaDanska Vir: Eurostat Portal Page – Environment and Energy, 2018. Opomba: za nekaj držav so podatki za prejšnja leta. 1 V letu 2012 se je statisticno zabeležena kolicina nastalih odpadkov zmanjšala za okoli cetrtino. Poleg spremenjene metodologije (nekatere vrste odpadkov so bile prerazporejene med stranske proizvode) je na padec vplivalo tudi zmanjšanje gradbenih odpadkov. 2 Izjemoma je v letu 2016 razmeroma veliko, kar 17 % skupnih odpadkov nastalo v javni upravi in obrambi. 3 To so posebej problematicni odpadki; mednje spadajo na primer odpadna olja, soli, kisline, lugi, odpadki organiskih topil, barve, laki in smole. 4 Pri tem se delež zasipanja ali priprave na predelavo povecuje, tako da se je dejanska predelava zmanjšala na polovico celotne predelave. 5 Najvec odpadkov na prebivalca je nastalo v obalno-kraški regiji, 577 kg/prebivalca (tudi zaradi turizma), najmanj pa v zasavski regiji, 329 kg/prebivalca. Okoljski davki Višina okoljskih davkov je v zadnjih letih stabilna in na višji ravni kot pred krizo. Zvišanje okoljskih davkov, ki vkljucujejo davke na energijo, davke na promet in davke na onsesnaževanje in rabo naravnih virov, v obdobju 2008–2016 (z 2,95 % BDP na 3,87 % BDP) izhaja iz dvigov davkov na energijo, ki so leta 2016 sestavljali 85 % vseh okoljskih davkov. To je posledica zlasti dvigov zneskov trošarin na energente (pogonska goriva) v letih 2009 in 2012 in uvedbe CO2 takse na energente v letu 2012, kar je v zacetnih letih krize ublažilo zniževanje javnofinancnih prihodkov. V daljšem casovnem obdobju (2000–2016) je tako prišlo tudi do povecanja efektivne obdavcitve potrošnje energije ob znižanju efektivne obdavcitve zaposlene delovne sile1. Prihodki davkov na promet in davkov na onesnaževanje in rabo naravnih virov so leta 2016 dosegli enake nominalne vrednosti kot leta 2008, s cimer se je njihov delež v strukturi vseh okoljskih davkov znižal na 15 %. V okviru priprave vladnega strateškega razvojnega projekta Zelena proracunska reforma, ki se je zacela spomladi 2017, je cilj vecja uskladitev ukrepov davcne politike z okoljskimi cilji. Eden od osrednjih preucevanih vidikov je pregled razlicnih subvencij, olajšav in drugih spodbud glede na njihov vpliv na okolje. Kot spodbude, ki ne prispevajo k zmanjševanju obremenjevanja okolja, so bile prepoznane na primer obstojeca vracila trošarin za komercialni in industrijsko 4.7 komercialni namen2, oprostitve trošarin za energetsko intenzivna podjetja, nižja trošarina na dizel kot na neosvincen bencin3 ter oprostitev placila okoljske dajatve za obremenjevanje okolja z emisijami CO2. Ucinkovitost okoljskih davkov pri varovanju okolja poleg spodbud, ki ne prispevajo k zmanjševanju obremenjevanja okolja, znižuje tudi neucinkovitost evropskega sistema trgovanja z emisijskimi kuponi, saj so dovoljenja za izpuste CO2 pri mnogih podjetjih višja od njihovih potreb, v preteklih letih pa je tudi zniževanje cen nafte zmanjšalo ucinek višjih dajatev na njeno potrošnjo in uporabo cistejših virov energije4. Prihodki iz okoljskih davkov, merjeni kot % BDP, so bili že pred krizo višji kot v povprecju EU. Razkorak med višino okoljskih davkov v Sloveniji in EU je že v letu 2008 izhajal iz vecje nabave in porabe energije v Sloveniji, kar je povezano z velikim obsegom tranzitnega prometa, mocnim transportnim sektorjem v Sloveniji, obširno rabo pogonskih goriv zaradi razpršene poseljenosti in nezadostno infrastrukturo javnega potniškega prometa. S povecanjem zneska trošarin na energente v Sloveniji, ki je bilo bistveno višje kot v EU, pa se je delež okoljskih davkov glede na BDP po letu 2008 v Sloveniji relativno bolj povecal. Tabela: Prihodki od okoljskih davkov v Sloveniji in EU kot % BDP 2000 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Slovenija 2,88 3,15 2,95 3,49 3,62 3,46 3,85 3,94 3,86 3,89 3,87 EU (tehtano povprecje) n. p. 2,49 2,28 2,35 2,37 2,40 2,43 2,45 2,45 2,43 2,44 Vir: Eurostat Portal Page – Environment and Energy, 2018. Opomba: n. p.– ni podatka. Slika: Prihodki od okoljskih davkov, 2016 davki za energijo davki na promet davki na onesnaževanje in rabo naravnih virov 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 V % BDP 1 Merjeno z implicitnimi davcnimi stopnjami. V tem obdobju se je povecala tudi efektivna obdavcitev kapitala. 2 Po visokem povišanju zneskov trošarine leta 2009 je bila hkrati uvedena možnost delnega vracila trošarine na dizelsko gorivo za pogon motornih vozil za namene poslovne uporabe (do minimalne stopnje, dolocene v energetski direktivi EU). 3 Podobno velja za vecino držav OECD, med njimi imajo višji znesek trošarine na dizel kot na neosvincen bencin le v Švici, Mehiki in ZDA (OECD, 2017). 4 Fricke, 2016, in Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo (MOP), 2015. Kmetijska zemljišca v uporabi Kmetijska zemljišca v Sloveniji zajemajo manj kot cetrtino skupne površine, njihov delež pa se zmanjšuje. Površina kmetijskih zemljišc v uporabi (KZU)1 znaša okoli 480 tisoc hektarjev in se dolgorocno zmanjšuje. Samo od leta 2005 se je zmanjšala za 6,5 %, kar je za okoli 2 o. t. bolj kot v povprecju EU. Zmanjšanje je vecinoma posledica opušcanja kmetovanja in zarašcanja z gozdom. S slednjim sta pokriti okoli dve tretjini skupne površine, kar Slovenijo uvršca med najbolj gozdnate države EU. Delež preostalih zemljišc, ki je velik predvsem v državah z veliko nerodovitnimi površinami ali z visoko gostoto poseljenosti, je v Sloveniji razmeroma majhen. V strukturi kmetijskih zemljišc je najvec trajnih travnikov in pašnikov, njiv pa razmeroma malo. Trajni travniki in pašniki v Sloveniji obsegajo okoli šest desetin vseh kmetijskih zemljišc, tolikšen delež pa je mocno pogojen z naravnimi pogoji. Prav razmeroma velika skupna pridelava krme tudi narekuje razmeroma velik delež živinoreje v kmetovanju. Od leta 2005 se je obseg trajnih travnikov in pašnikov med vsemi kategorijami kmetijskih zemljišc zmanjšal najbolj, za okoli desetino. Zmanjšala se je tudi površina njiv, ceprav je za pridelavo hrane najpomembnejša in je bila že sicer razmeroma majhna. Slovenija se uvršca med države EU z najmanjšo površino njiv na prebivalca: znaša 8 arov, le v petih clanicah pa je manjša od 10 arov. Pri tem je še posebno nizek delež njiv, zasajenih z zelenjadnicami. Razmeroma stabilna pa je površina trajnih nasadov, ki zasedajo okoli 6 % kmetijskih zemljišc, med njimi zaradi naravnih danosti prevladujejo vinogradi. Ekološko obdelovanje kmetijskih zemljišc, ki je s stališca varovanja okolja najprimernejše, je v Sloveniji razširjeno bolj kot v povprecju EU. V letu 2016 je bilo v kontrolo ekološkega kmetovanja vkljucenih okoli 5 % vseh kmetijskih gospodarstev, ki so obdelovala okoli 44 tisoc hektarjev kmetijskih zemljišc. To je bilo okoli 9 % vseh, kar je vec kot v povprecju EU, delež pa se hkrati razmeroma hitro povecuje. V strukturi tudi pri teh zemljišcih mocno prevladujejo trajni travniki in pašniki, namenjeni pridelavi krme za živali, ostalih kategorij pa je razmeroma malo. To ni usklajeno s povpraševanjem potrošnikov, ki je najvecje ravno po svežih vrtninah in sadju ter nemesnih predelanih živilih. Za nadaljnji in pospešeni razvoj tega nacina kmetovanja je v Sloveniji še veliko možnosti tudi zaradi ugodnih naravnih danosti, v tem predvsem velikega deleža kmetij na gorskih višinskih in drugih obmocjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, kjer obsežna konvencionalna pridelava ni mogoca. Vir: Eurostat Portal Page – Agriculture, forestry and fisheries, 2018; SI-STAT podatkovni portal; preracuni UMAR. Opomba: n. p.– ni podatka. Slika: Delež kmetijskih zemljišc v uporabi (KZU) v skupni površini držav, 2015 100 80 ostalo gozd 40 20 KZU 0 V % Zdr.kraljestvoIrskaDanskaRomunijaMadžarskaLuksemburgŠpanijaNemcijaPoljskaLitvaFrancijaBolgarijaNizozemskaCeškaBelgijaItalijaEUPortugalskaSlovaškaGrcijaMalta Avstrija Latvija Hrvaška SlovenijaEstonijaCiperŠvedskaFinska Vir: Eurostat Portal Page – Tables on EU Policy in Agriculture, forestry and fisheries, 2018; preracuni UMAR 1 Kmetijska zemljišca v uporabi so njive, vrtovi, travniki in pašniki, intenzivni in ekstenzivni sadovnjaki, oljcniki, vinogradi, drevesnice, trsnice in maticnjaki, ki jih obdelujejo kmetijska gospodarstva. Pri tem lastništvo ni pomembno, a skupni travniki in pašniki niso vkljuceni. Kakovost vodotokov Slovenija se uvršca med vodnate države. Na veliko vodnatost, ki je posledica pestrih naravnih danosti, kaže tudi preracun razpoložljivih sladkovodnih vodnih virov na prebivalca. Ta v dolgoletnem povprecju znaša okoli 15,6 tisoc m3, kar je okoli dvakrat toliko kot v povprecju EU, višja pa je le v štirih državah clanicah. Ob tem pa so za slovenske vodotoke znacilna velika kolebanja letnih recnih pretokov, na kar vplivajo podnebni dejavniki, izoblikovanost zemeljskega površja, kamninska zgradba tal in cloveški posegi. Tako so v Sloveniji ob velikem vodnem bogastvu srecujemo tudi s pomanjkanjem vode in/ali poplavami. Velika vecina vode je nacrpana iz površinskih virov, med odpadno vodo pa je okoli desetina neprecišcene. V letu 2016 je bilo skupno nacrpane okoli 890 mio. m3 vode, v tem tri cetrtine iz površinskih vodnih virov, namenjenih predvsem industriji in namakanju. Preostala voda je nacrpana iz podzemnih naravnih virov in vecinoma namenjena javnemu vodovodu, torej koncnim uporabnikom, kot so gospodinjstva, vrtci, šole in druge dejavnosti. V okolje pa je v tem letu odteklo okoli 900 mio. m3 odpadne vode1. Okoli desetina te vode je bila izpušcena neprecišcena, okoli petina precišcena, preostala vecina pa je bila le toplotno onesnažena (uporabljena predvsem za pogon turbin pri proizvodnji elektricne energije v hidroelektrarnah). Okoli tri cetrtine odpadnih voda je bilo izpušcenih neposredno v površinske vode, preostanek pa vecinoma po sistemu javne kanalizacije. Kakovost rek, merjena z biokemijsko potrebo po kisiku, je v Sloveniji razmeroma dobra, hkrati je tudi vsebnost nitratov v podtalnici in fosfatov v rekah nižja kot v povprecju EU. Vrednost prvega kazalnika je bila v Slovenji v zacetku prejšnjega desetletja višja kot v povprecju EU zaradi relativno visokega organskega onesnaženja. To je obicajno povzroceno z izpusti komunalnih in industrijskih odpadnih voda ter s spiranjem kmetijskih površin2. Po letu 2005 pa se je zaradi izboljšanja obdelave odpadnih voda in opušcanja gospodarskih aktivnosti, ki so z odpadnimi vodami mocno onesnaževale vodotoke, vrednost kazalnika obcutno znižala. Po zadnjih podatkih za leto 2012 je bilo stanje v Sloveniji najboljše med vsemi državami EU, za katere so na voljo podatki. Tudi vsebnosti nitratov v podtalnici in fosfatov v rekah se znižujejo in so pod povprecjem EU. Tabela: Nekateri kazalniki kakovosti voda 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Biokemijska potreba po kisiku v reka h, v mg O2/l1 Slovenija 2,6 1,8 1,0 1,2 0,9 0,9 0,9 1,0 1,0 EU 3,0 2,3 2,3 2,4 2,2 2,2 2,2 2,1 2,2 Nitrati v podtalnici, v mg NO 3/l Slovenija 21,9 21,8 25,3 19,4 20,6 20,4 19,2 18,7 18,5 EU 19,1 19,9 20,4 20,4 19,7 19,7 19,3 19,0 19,1 Fosfati v rekah, v mg PO4 /l Slovenija 0,04 0,03 0,04 0,03 0,02 0,02 0,01 0,02 0,02 EU 0,11 0,09 0,09 0,09 0,08 0,08 0,07 0,07 0,07 Vir: Eurostat Portal Page – Tables on EU policy, 2018. Opombi: 1 nižja vrednost kaže na boljše stanje; n. p. – ni podatka. Slika: Biokemijska potreba po kisiku v rekah 6 5 V mg O2 / liter 4 3 2 1 0 1 Odpadna voda ni le kolicina vode, ki je po uporabi izpušcena nazaj v okolje, ampak tudi padavinsko in meteorno onesnažena voda, ki se zliva nazaj v okolje po kanalizacijskem omrežju, ali pa je bila zajeta in izpušcena neposredno v reke, potoke in zemljo. 2 Kazalci okolja, ARSO. Ekološki odtis Ekološki odtis, ki je sintezni kazalnik okoljskega razvoja, je v Sloveniji podobno kot v evropskem povprecju razmeroma visok. Izražen je v standardizirani enoti biološko produktivne površine, t. i. globalnih hektarjih (gha)1. To je rodovitna površina, potrebna za zadovoljitev clovekovih potreb po hrani in ohranjanje njegovega življenjskega sloga ter odlaganje pri tem nastajajocih odpadkov. V strukturi skupnega odtisa je najvec (i) ogljicnega odtisa zaradi velikih izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, sledita mu (ii) biološki odtis, to je odtis obdelovalnih površin, gozdov, pašnikov in drugih rodovitnih površin, ter (iii) odtis infrastrukture, to je pozidanih površin. V Sloveniji se je ekološki odtis po hitrem zviševanju v obdobju gospodarske rasti v recesiji znižal in bil v letu 2014 približno na ravni iz leta 2001. Znaša približno toliko kot v povprecju evropskih držav, a vec kot v vecini sosednjih (višji je le v Avstriji) in kaže na gospodarski razvoj ob razmeroma veliki porabi naravnih virov in onesnaževanju okolja. 4.10 Ekološki odtis je smiselno primerjati z biološko zmogljivostjo narave oz. biokapaciteto, ki v Sloveniji zaradi gozdov ni skromna. To so tiste biološko produktne površine, ki so se sposobne regenerirati in so prav tako preracunane v globalne hektarje2. Vsak globalni hektar proizvede enako kolicino biološke vrednosti, tako da je njegova produktivnost enaka povprecni produktivnosti vseh biološko produktivnih površin. Biokapaciteta narave je precej bolj stabilna in se med leti bistveno ne spreminja. Sloveniji najvecjo biokapaciteto prinašajo gozdovi, vendar pa ti kljub veliki površini ne zadostujejo za absorpcijo izpustov ogljikovega dioksida, ki k ekološkemu odtisu prispevajo najvec. Razlika med ekološkim odtisom in biološko zmogljivostjo narave se v Sloveniji po krizi zmanjšuje, a je še vedno razmeroma velika. Rezultati izracuna kažejo, da je razlika med njima, t. i. ekološki primanjkljaj, v Sloveniji vecji kot v povprecju evropskih držav. Ob sedanjem slogu življenja v Sloveniji ter odlaganju pri tem nastajajocih odpadkov bi potrebovali 2,8 planeta, enakega Zemlji. Tabela: Ekološki odtis v gha / osebo 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Slovenija 4,6 5,4 6,0 5,8 5,0 5,2 5,2 4,9 4,7 4,7 Evropa 4,9 5,2 5,4 5,4 4,9 5,0 5,0 4,7 4,8 4,7 Svet 2,6 2,8 2,8 2,8 2,8 2,9 2,9 2,8 2,9 2,8 Slovenija / Evropa, indeks 92,9 104,2 111,7 107,4 101,0 102,6 103,4 103,0 99,8 99,8 Vir: National Footprint Accounts, (Global Footprint Network) 2018. Slika: Ekološki odtis in ekološki primanjkljaj oz. presežek, 2014 Ekološki odtis Ekološki primanjkljaj oz. presežek Vir: National Footprint Accounts (Global Footprint Network), 2018. 1 Ekološki odtis (angl. ecological footprint) meri Global Footprint Network. Rezultati njihovih izracunov so dostopni za okoli 150 držav, za posamezna leta v obdobju 1961–2014 2 Biološko produktivna površina predstavlja skupaj približno cetrtino površine Zemlje. Izvzeti so ledeniki, pušcave in odprti oceani, kjer obnovljivi viri zaradi prenizke koncentracije nimajo znatnega prispevka. Kakovost zraka Kakovost zunanjega zraka je v Sloveniji mocno povezana s cezmerno onesnaženostjo s prašnimi delci, ta pa s potrebami po ogrevanju in prevetrenostjo obmocij. Preseganja dnevnih mejnih vrednosti prašnih delcev (PM)1 so znacilna za hladni del leta ob dolgotrajnih temperaturnih inverzijah. K onesnaževanju med kurilno sezono najvec prispevajo zastarela individualna kurišca na lesno biomaso, nato pa raba energije v industriji in prometu, predvsem izpusti iz vozil na dizelski pogon. Najvišje koncentracije delcev so v vecjih mestnih središcih v slabo prevetrenih kotlinah Slovenije, kjer lahko že razmeroma majhni izpusti povzrocijo cezmerno onesnaženost zraka. Splošna izpostavljenost urbanega prebivalstva tem delcem, ki se je v zadnjih letih tudi pod vplivom toplejših zim zniževala, se je po zadnjih podatkih za leto 2015 ponovno nekoliko povecala. Povecali so se izpusti delcev iz gospodinjstev, ki prispevajo okoli 70 % 137 4.11 skupnih izpustov, in iz proizvodnje energije. Povprecne letne koncentracije PMin PMso razmeroma visoke in 10 2,5 precej presegajo povprecje EU. Problematicna je tudi lokalno visoka prisotnost prizemnega ozona. Ker je nastanek ozona2 pogojen z dovolj veliko prisotnostjo soncne svetlobe, do njegove cezmerne koncentracije – nasprotno kot pri prašnih delcih – prihaja predvsem poleti. Vecinoma je posledica cestnega prometa, ki je najvecji vir predhodnikov prizemnega ozona. V Sloveniji je njegova koncentracija v zraku pod velikim vplivom cezmejnega prenosa in je mocno odvisna od zahodnih vetrov, najvišja pa je na Primorskem3. Vecletni niz podatkov zaradi velike odvisnosti od vremenskih razmer ne izkazuje jasnega trenda. V zadnjih nekaj letih se je izpostavljenost urbanega prebivalstva ozonu znižala, a je še vedno višja kot v povprecju EU. Tabela: Izpostavljenost urbanega prebivalstva prašnim delcem in ozonu, v mikrogramih na m3 PM10 Slovenija n. p. 36,8 32,3 29,1 27,5 28,2 31,0 25,4 24,9 22,5 27,4 EU 28,7 28,4 28,8 26,5 26,5 26,2 27,3 24,8 24,0 22,5 22,8 PM2.5 Slovenija n. p. n. p. n. p. 23,9 18,7 21,8 24,1 20,4 20,1 17,5 21,6 EU 14,4 15,6 16,8 17,2 17,4 18,1 18,3 16,6 15,5 15,1 14,5 Ozon Slovenija 6.806 6.017 6.514 5.838 4.959 4.497 6.615 6.699 5.528 3.812 n. p. EU 3.000 3.669 3.648 3.609 3.698 3.432 3.749 3.530 3.373 3.243 n. p. Vir: Eurostat Portal Page – Environment and Energy, 2018. Opomba: n. p.– ni podatka Slika: Izpostavljenost urbanega prebivalstva prašnim delcem PM 2,5, 2015 30 25 mikrogrami delcev / m3 20 15 10 5 0 21,6 14,5 ŠvedskaFinskaEstonijaIrskaZdr.kraljestvoDanskaLuksemburgPortugalskaNizozemskaNemcijaBelgijaFrancijaŠpanijaAvstrijaEULatvijaGrcijaRomunijaCiperCeškaHrvaškaSlovaškaMadžarskaSlovenijaItalijaPoljskaBolgarija Vir: Eurostat Portal Page – Environment and Energy, 2018. Opomba: za Madžarsko in Bolgarijo je podatek za leto 2014. 1 Najpogosteje se merijo delci PM (angl. Particulate matter) premera 10 µm ali manj (PM10) in 2,5 µm ali manj (PM2,5). Ti so najbolj škodljivi, ker povzrocajo vecjo obolevnost in umrljivost za boleznimi dihal ter srca in ožilja. Za varovanje zdravja je dnevna mejna koncentracija PM10 50 µg/m3 in je lahko v koledarskem letu presežena najvec 35-krat, letna mejna dolgorocno naravnana vrednost pa je 20 µg/m3 (Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku, Uradni list RS, št. 52/2002). 2 Tudi ozon je pri dolgotrajni izpostavljenosti za zdravje mocno škodljiv, saj povzroca poškodbe in bolezni dihal. 3 Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2016, ARSO, 2017. Intenzivnost kmetovanja 4.12 Porabi pomembnejših kmetijskih inputov, mineralnih gnojil in pesticidov, sta se v daljšem obdobju mocno zmanjšali, a predvsem poraba pesticidov se po letu 2013 povecuje. Predhodno zmanjševanje je bilo pri obeh inputih podobno, le da se je pri gnojenju ustavilo nekoliko prej. Kmetijski pridelovalci so gnojenje zmanjševali do leta 2009, ko so na enoto kmetijske površine porabili za okoli tretjino manj glavnih rastlinskih hranil (dušika, fosforja in kalija, tj. NPK-gnojil) kot pred desetletjem. V naslednjih letih se je poraba na enoto površine nekoliko povecala in bila leta 2016 približno enaka kot leta 2008. Prodaja vseh aktivnih snovi pesticidov1 se je zmanjševala z vecjimi letnimi nihanji do 2013, ko je bila prav tako za okoli tretjino manjša kot pred desetletjem. V naslednjih treh letih se je povecala približno na raven iz leta 2009. Mednarodna primerjava pokaže, da sta porabi obeh inputov višji kot v povprecju EU, a je predvsem pri pesticidih zaradi seštevka aktivnih snovi z razlicno stopnjo toksicnosti zahtevna. Intenzivnost kmetovanja, merjena s kolicino pridelka in številom živine na enoto površine, pokaže, da slovensko kmetijstvo ni med intenzivnejšimi. Povprecna pridelava na hektar dveh slovenskih najpomembnejših poljšcin, pšenice in koruze za zrnje, se povecuje. Zviševanje donosa, dokler ni preveliko, lahko kaže na boljšo izkorišcenost naravnih virov. Primerjava s povprecjem EU pa ne kaže enake slike: hektarski pridelek pšenice je v Sloveniji obicajno manjši, koruze pa vecji, a so letna nihanja pri slednji zaradi podnebnih dejavnikov izrazitejša. Obremenjenost okolja z živinorejo, merjena s številom živine na enoto površine, ki je v Sloveniji tudi pod vplivom naravnih danosti razmeroma visoka, pa se po rezultatih zadnjih popisov nekoliko znižuje. Ob tem se razmeroma nizka povprecna mlecnost na žival zvišuje, kar je z vidika obremenjevanja okolja z živinorejo na enoto pridobljenega proizvoda ugodno. Dolgorocno povecevanje intenzifikacije dejavnosti je povezano z zmanjševanjem števila kmetijskih gospodarstev in koncentracijo kmetijske pridelave in reje, kar prispeva k želenemu zmernemu zviševanju produktivnosti. Posebnega pomena je ekološko kmetovanje, ki se povecuje, a mocno zaostaja za nacrtovanim2. V letu 2016 je bilo v sistemu nadzora okoli 5 % vseh kmetijskih gospodarstev, kar je le tretjina zastavljenega cilja (cilj: 15 %). Gospodarstva so obdelovala okoli 9 % kmetijskih površin (cilj: 20 %; gl. kazalnik 4.8), delež vseh ekološko pridelanih živil v prodaji na trgu pa je bil okoli 1 % (cilj: 10 %). Ker hkrati niti struktura ekološke pridelave ne ustreza povpraševanju, je na tem podrocju še veliko priložnosti za hitrejši razvoj. Tabela: Poraba NPK gnojil in pesticidov v Sloveniji ter povprecni pridelki najpomembnejših poljšcin Gnojila in pesticidi, Slovenija, rast, 2005 = 0 Povprecni pridelek pšenice, v tonah / ha Povprecni pridelek koruze, v tonah / ha Vir: Eurostat Portal Page – Agriculture, forestry and fisheries, 2018; preracuni UMAR. Opomba: n. p.– ni podatka Slika: Število glav velike živine1 na hektar kmetijskih zemljišc, 2013 4,0 3,5 Število / ha 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 1,0 BolgarijaLatvijaLitvaEstonijaSlovaškaRomunijaGrcijaMadžarskaCeškaFinskaHrvaškaPortugalskaŠvedskaŠpanijaPoljskaZdr. kraljestvoItalijaFrancijaAvstijaSlovenijaNemcijaIrskaLuksemburgDanskaCiperBelgijaMaltaNizozemska Vir: Eurostat Portal Page – Tables on EU policy, 2018. Opomba: 1 Glava velike živine je standardna merilna enota, ki omogoca združevanje razlicnih kategorij živine. 1 V kmetijstvu se po oceni porabita okoli dve tretjini pesticidov. Preostala kolicina je porabljena na nekmetijskih zemljišcih, na primer železnici, cestah, zelenicah, golfišcih in drugih športnih igrišcih. 2 Cilji so bili zastavljeni v Akcijskem nacrtu razvoja ekološkega kmetijstva do leta 2015, 2005. Intenzivnost poseka lesa Posek lesa, ki se je dolgorocno poveceval, je po žledolomu zaradi sanitarne secnje izjemno velik. Po žledolomu, ki je slovenske gozdove mocno prizadel v zacetku leta 2014, je bilo letno posekanega za okoli polovico vec lesa kot pred tem in dvakrat toliko kot na zacetku prejšnjega desetletja. Evidentirani letni posek se je v zadnjih letih povecal približno na raven strokovno dopušcenega, pred tem pa je za njim zelo zaostajal1. Razmeroma nizka intenzivnost poseka lesa, izražena kot kolicina poseka v razmerju do letnega prirastka, se je zvišala na vec kakor 70 %. To je po kolicini zelo blizu zastavljenemu cilju v akcijskem nacrtu, po katerem bi se lahko ob zagotovitvi trajnostnega razvoja posek lesa povecal na 6,5 mio. m3, intenzivnost poseka pa na 75 %)2. Po žledolomu pa se je spremenila struktura: posek za nego gozdov, ki je v obicajnih razmerah najvecji in se je v desetletju prej poveceval, se je znižal, mocno pa se je povecala secnja sanitarne narave. V letih 2015 in 2016 se je precejšnji poškodovanosti gozdov pridružilo izrazito širjenje smrekovega lubadarja in zato je bilo posekano trikrat toliko lesa kot pred desetimi leti, ko je bila poškodovanost dreves zaradi njih dotlej najvecja. Sanitarna secnja zaradi žleda še ni zakljucena3. 4.13 Vecji posek se kaže v vecji proizvodnji lesnih sortimentov, vendar pa tudi v hitro narašcajocem izvozu predvsem najkakovostnejše kategorije lesa, kar je neizkorišcen potencial. Izkoristek posekanega lesa, merjen z razmerjem med proizvodnjo lesnih sortimentov in posekom lesa, se je v prvem letu po žledolomu znižal, v naslednjih letih pa spet izboljšal4. Proizvodnja se je po žledolomu povecala pri vseh kategorijah, najbolj pri lesu za celulozo in plošce ter hlodih za žago in furnir, ki je najkakovostnejši in za dosego višje dodane vrednosti najprimernejši les. Hkrati pa se je precej bolj kot skupna proizvodnja nepredelanega lesa povecala zunanja trgovina z njim. Ob nižjem uvozu nepredelanega lesa za okoli petino se je njegov izvoz skoraj podvojil, pri cemer se je strmo povecal izvoz najkakovostnejšega lesa. Predvsem izvoz tega se je povecal precej bolj kot njegova proizvodnja. Delež v izvoz usmerjene proizvodnje lesa skupaj se je povecal za 12 o. t., samo njegove najkakovostnejše kategorije pa za 13 o. t. vec, na 65 % skupnega izvoza nepredelanega lesa. Hitro narašcajoc izvoz kakovostne surovine pa je neizkorišcena možnost za vecjo zaposlenost in višjo dodano vrednost v nadaljnjih clenih gozdno-lesne verige. Tabela: Gozd in gospodarski izkoristek, Slovenija 2000 2005 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Površina gozda (v tisoc ha) 1.134,2 1.169,2 1.185,2 1.184,4 1.184,5 1.183,4 1.181,9 1.182,0 1.182,3 Lesna zaloga (v mio. m3) 262,8 300,8 331,0 334,1 337,8 342,4 346,1 348,2 350,4 Letni prirastek lesa (v mio. m3) 6,9 7,6 8,1 8,3 8,4 8,5 8,6 8,6 8,7 Posek lesa (v mio. m3) 2,6 3,3 3,4 3,9 3,9 3,9 6,3 6,0 6,1 Intenzivnost poseka lesa 38,0 43,0 41,6 47,1 46,4 46,2 74,0 70,1 70,4 Vir: SI-STAT podatkovni portal – Okolje in naravni viri – Gozdarstvo in lov, 2018; preracuni UMAR. Slika: Intenzivnost poseka lesa, 2010 V % letnega prirastka 100 80 60 40 20 0 2010 Slovenija 2016 72 70 37 ŠvedskaAvstrijaCeškaBelgijaNemcijaLitvaSlovaškaMadžarskaPoljskaFinskaEUPortugalskaHrvaškaLatvijaEstonijaDanskaRomunijaŠpanijaIrskaZdr. kraljestvoBolgarijaNizozemskaFrancijaItalijaLuksemburgSlovenijaGrcijaCiper Vir: Eurostat Portal Page – Agriculture, foresty and fisheries, 2018; za leto 2016 SI-STAT; preracun UMAR. 1 Dopušcena oziroma možna kolicina poseka je dolocena ob predpostavki zagotovitve trajnostnega razvoja, to je dolgorocne stabilnosti vseh gozdov in njegovih habitatov, ne glede na lastništvo. Medtem ko je evidentirani posek v letih pred žledolomom pomenil okoli dve tretjini dopušcenega, se je v letih 2014, 2015 in 2016 povecal na 103, 95 oziroma 94 % 2 Akcijski nacrt za povecevanje konkurencnosti gozdno-lesne verige do leta 2020, 2012. 3 Porocilo Zavoda za gozdove… za leto 2016, 2017. 4 Izkoristek posekanega lesa je odvisen tudi od strukture pridobljenih sortimentov in vrste dreves. V letu 2014 se je z 90 % znižal na 83 %, v naslednjih dveh letih pa se je izboljšal na 86 % oziroma 90 % poseka. Funkcionalno degradirana obmocja 4.14 Prostorska razporeditev funkcionalno degradiranih obmocij1 pokaže veliko razsežnost funkcionalno razvrednotenega prostora v Sloveniji. Ceprav je degradiran prostor obicajno povezan predvsem z izrazito urbaniziranimi obmocji, pa so funkcionalno degradirana obmocja (FDO) prisotna povsod po državi. To kaže na vse vecje širjenje razlicnih dejavnosti tudi v podeželski prostor. V letu 2017 je bilo v Sloveniji evidentiranih 1.081 FDO v skupni površini 3.423 ha2. Najvec, okoli petina po številu oziroma okoli tretjina po površini, je FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti. V povprecju so FDO velika 3,2 ha, najvecja so FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti (5,1 ha), najmanjša pa FDO za bivanje (1,1 ha). Skupna površina FDO se med regijami pomembno razlikuje. Najvecja je v osrednjeslovenski regiji, ker je to obmocje najvecje razvojne dinamike, v jugovzhodni Sloveniji in v posavski regiji, najmanjša pa v koroški in pomurski regiji. FDO so v kar štirih petinah slovenskih obcin, med njimi tudi v številnih manjših. Nacrti oživitve FDO kažejo, da je le za 15 % vseh FDO že sprejet razvojni nacrt, kar za 44 % FDO pa nacrtov še ni. FDO so prostorski razvojni potencial za ponovno rabo ali nove investicije, ki ne zahteva širitev stavbnih zemljišc na še nepozidana zemljišca. Ker je varovanje zemljišc pomembno zaradi racionalnega in odgovornega ravnanja s prostorom, pridelovalnega potenciala in zagotavljanja ekosistemskih storitev, je smiselno usmerjati umešcanje novih razvojnih projektov na FDO. Obmocja lahko povrnemo v stanje pred izvajanjem dejavnosti, vendar je njihova sanacija in revitalizacija, zaradi potrebnih vlaganj in sodelovanja med razlicnimi akterji, zahtevna. Nacrti oživitve, ki so sprejeti le za 15 % FDO, marsikje niti nimajo predvidenih casovnih okvirov za njihovo izvedbo. Pri investicijskih pobudah za nove proizvodne dejavnosti se pogosto išcejo vecja zaokrožena obmocja, raziskave3 pa kažejo, da je zares velikih obmocij FDO razmeroma malo4. Pri oživitvi FDO je pomemben tudi tip degradiranega obmocja in ustrezno umešcanje dejavnosti na obmocja, ki so deloma že v funkciji5. Eden najvecjih omejitvenih dejavnikov za oživitev FDO pa je heterogeno lastništvo. Zemljevid: Lokacije in velikost vseh popisanih FDO na obmocju Slovenije, 2017 Vir: Lampic in Bobovnik, 2017. 1 FDO je nezadostno izkorišceno ali zapušceno obmocje z vidnim vplivom predhodne rabe in zmanjšano uporabno vrednostjo. Osnovno merilo za dolocanje FDO je opušcanje funkcije. Opredeljenih je devet tipov FDO: (i) obmocja industrijskih in obrtnih dejavnosti, (ii) infrastrukture, (iii) kmetijske dejavnosti, (iv) obrambe, zašcite in reševanja, (v) prehodne rabe, (vi) pridobivanja mineralnih surovin, (vii) storitvenih dejavnosti, (viii) turisticne, športno-rekreacijske in športne dejavnosti ter (ix) za bivanje (Lampic, B., Kušar, S. in Zavodnik Lamovšek, A., 2017). 2 Stanje 30. september 2017. 3 Lampic in Bobovnik, 2017. 4 Evidentiranih je le 16 obmocij, vecjih od 30 ha, in le 65 obmocij, vecjih od 10 ha. 5 Prodaja še praznih zemljišc znotraj nekdaj zaokroženega FDO je pogosto prepušcena stihiji, kar na koncu pripelje do razmeroma nekakovostnih struktur v prostoru. 5 Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in ucinkovitosti upravljanja Ucinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve 5.1 Zaupanje v institucije 5.2 Izvršna zmogljivost Zaupanja vreden pravni sistem 5.3 Indeks vladavine prava 5.4 Predvideni cas reševanja civilnih pravdnih in gospodarskih zadev 5.5 Indeks zaznave korupcije Varna in globalno odgovorna Slovenija 5.6 Delež gospodinjstev, ki so porocala o težavah s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju 5.7 Globalni indeks miru 5.8 Izdatki za uradno razvojno pomoc Zaupanje v institucije Zaupanje v institucije1 ostaja nizko. Najvišje je bilo leta 2006, a se je od takrat, posebno med krizo, mocno znižalo in je med nižjimi v EU. Pri vecini institucij je dno doseglo leta 2013, od takrat pa se zvišuje, kar lahko povežemo z izboljšanjem makroekonomskih kazalnikov in zmanjševanjem nezadovoljstva anketiranih glede gospodarskih in splošnih razmer v Sloveniji.2 Izjema je zaupanje v politicne stranke, kjer je prišlo do rahlega izboljšanja šele v letu 2017. Zaupanje v politicne stranke je tudi najnižje med vsem institucijami, najbolj pa prebivalstvo zaupa lokalnim oblastem. Kljub izboljšanju v zadnjih letih pa ostaja zaupanje v vse institucije nižje kot v povprecju v EU, medtem ko je bilo na vrhu leta 2006 povsod višje. Zaupanje v vlado, parlament in politicne stranke je tudi med najnižjimi v EU. Tabela: Zaupanje v institucije, v % Višje je zaupanje v EU in njene institucije, a ostaja pod povprecjem EU. Najvišje je bilo leta 2006, a se je od leta 2008 mocno znižalo. V primerjavi z letom prej se je v letu 2017 nekoliko povecalo zaupanje v EU in njene glavne institucije. V Sloveniji v EU zaupa 38 % vprašanih, kar je spet pod evropskim povprecjem. V Evropski parlament, Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko zaupa nekoliko vec kot tretjina vprašanih, vse te vrednosti pa ostajajo pod povprecjem EU. Kljub zmanjšanju deleža 40 % Slovencev še vedno meni, da gredo stvari v EU v napacno smer. Anketiranci v Sloveniji ocenjujejo, da sta terorizem (46 %) in priseljevanje/migracije (43 %) še naprej najpomembnejši zadevi, s katero se trenutno spopada EU, na tretjem mestu je s 14 % kriminal. 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Parlament Slovenija 33 42 31 34 19 23 10 12 6 9 11 14 17 EU 35 33 35 34 30 31 27 28 25 30 28 32 35 Vlada Slovenija 39 43 32 36 29 27 12 15 10 13 16 17 17 EU 31 30 34 34 29 29 24 27 23 29 27 31 36 Politicne stranke Slovenija 14 20 13 17 9 11 7 9 6 6 6 6 8 EU 17 17 18 20 16 18 14 15 14 14 15 16 18 Lokalne oblasti Slovenija n. p. n. p. n. p. 39 40 39 36 34 29 31 27 38 43 EU n. p. n. p. n. p. 50 50 47 45 43 44 43 42 47 51 EU Slovenija 55 70 65 60 50 47 38 39 37 40 30 37 38 EU 45 45 48 47 48 42 34 33 31 37 32 36 41 Vir: Eurobarometer Standard Survey 88, 2017. Opomba: Podatek za posamezno leto je zadnji razpoložljivi podatek v tistem letu (jesenske meritve). Podatki za EU so za leto 2005 in 2006 za EU-25, od 2007 do 2012 za EU-27, od 2013 do 2017 pa za EU-28; n. p.– ni podatka. Slika: Zaupanje v institucije EU, Slovenija Evropska centralna banka Evropska komisija Evropski parlament V % 75 70 65 60 55 50 45 40 35 30 25 jun okt apr sep maj okt apr okt jun nov jun nov maj nov maj nov maj nov jun nov maj nov maj nov maj nov 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: Eurobarometer Standard Survey 88, 2017. 1 Vir podatkov je Eurobarometer, ki temelji na anketnih odgovorih prebivalcev o njihovem zaupanju v izbrane institucije, pri cemer anketiranci odgovarjajo z odgovori: zaupam, ne zaupam in ne vem. 2 Gl. kazalnik 3.14. Izvršna zmogljivost Izvršna zmogljivost, ki meri strateško upravljanje javnih institucij, je v Sloveniji zelo nizka v primerjavi z drugimi državami EU. Indeks izvršne zmogljivosti je del kazalnikov trajnostnega upravljanja in meri delovanje vlade in institucij na osmih podrocjih: strateška zmogljivost, medresorsko sodelovanje, priprava ucinkov predpisov, posvetovanje z javnostmi, komuniciranje, izvajanje zastavljenih ukrepov, prilagodljivost in sposobnost reforme sistema javne uprave. V zadnjih letih se vrednost indeksa nekoliko povecuje, vendar Slovenija še vedno mocno zaostaja za povprecjem EU, njena uvrstitev pa v primerjavi z drugimi clanicami EU ostaja nizka in skoraj nespremenjena (25. mesto, medtem ko se uvršca na podrocju krovnega kazalnika trajnostnega upravljanja na 15. mesto med državami EU). Slovenija za povprecjem EU zaostaja pri vseh komponentah indeksa. Tabela: Indeks izvršne zmogljivosti v Sloveniji in EU 2014 2015 2016 2017 Slovenija* 4,4 4,6 4,7 4,7 EU 6,1 6,1 6,1 6,1 Vir: Sustainable governance indicators 2017, 2017; preracuni UMAR. Opomba. Vrednosti med 1 in 10, vec je bolje; *za Slovenijo je bil indeks prvic izracunan leta 2014. Slika: Indeks izvršne zmogljivosti po podkomponentah, 2017 Strateška zmogljivost Medresorsko sodelovanje Priprava ucinkov predpisov Posvetovanje z javnostmi Vir: Sustainable governance indicators 2017, 2017; preracuni UMAR. Opomba: Najbolje tri uvršcene države so Švedska, Finska in Danska. Višje št. tock je boljše, najvec možnih je 10. Nizka ocena izvršne zmogljivosti je posledica neucinkovitosti delovanja vlade in institucij države na vec podrocjih. Pri tem izstopa odsotnost analiz ucinkov predpisov (RIA), saj se za novo zakonodajo še ne izvaja sistematicna in celovita analiza razlicnih ucinkov predpisov na javne finance, gospodarstvo, okolje in družbo kot celoto. Na oceno mocno vpliva tudi odsotnost ucinkovitega strateškega nacrtovanja in nizka raven sodelovanja razlicnih strokovnih javnosti pri odlocitvah vlade, vecje slabosti so bile zaznane tudi pri medresorskem sodelovanju (predvsem sodelovanju kabineta predsednika vlade pri pripravi zakonodaje). Precej slabše kot v preostalih državah EU je ocenjeno uresnicevanje zastavljenih ukrepov na razlicnih ravneh države (centralna, lokalna raven). Tri najucinkovitejše države* EU Slovenija 2017 Slovenija 2014 Indeks vladavine prava Uvrstitev Slovenije na lestvici indeksa vladavine prava kaže na pomanjkljivosti delovanja pravne države. Vladavina prava (angl. rule of law) poudarja nacelo pravne enakosti in nedotakljivost avtoritete prava in zakona, kar pomeni, da država sama spoštuje pravo, pri cemer je delovanje državnih organov pravno vezano in so zagotovljene temeljne clovekove pravice in svobošcine. Leta 2017 se je Slovenija po indeksu vladavine prava1 uvrstila na 15. mesto med državami EU2, njena uvrstitev pa se v zadnjih letih ni bistveno spremenila. Najbolje ocenjene so skandinavske države, ob tem pa velja omeniti, da je indeks v državah EU v povprecju precej višji kot izven EU. Okoli povprecja EU Tabela: Indeks vladavine prava v Sloveniji in EU 2012/13 2014 2015 2016 2017 Uvrstitev med 21 državami EU Slovenija 15 15 15 15 15 Tocke Slovenija 0,66 0,65 0,66 0,67 0,67 EU* 0,72 0,72 0,72 0,73 0,73 se Slovenija uvršca le na podrocju temeljnih clovekovih pravic, kjer so dobro ocenjeni kazalniki odsotnosti diskriminacije, enake obravnave in prostega izražanja verskih in drugih prepricanj. Za povprecjem EU pa precej zaostaja predvsem na podrocjih omejitev vladnih politik3, politicnega sistema in civilnega pravosodnega sistema, problem pa predstavlja tudi tveganje korupcije. To kaže na pomanjkljivosti v delovanju pravne države (poudarjeni so kazalniki glede odgovornosti državnih uradnikov ob ugotovljenih nepravilnostih), v tveganju korupcije uradnikov v izvršilni in zakonodajni veji oblasti in trajanju pravosodnih postopkov. Vir: WJP Rule of Law Index 2017–2018, 2017. Opomba. Vrednosti med 0 in 10, vec je bolje; podatki za krovni indeks so na voljo od leta 2012 naprej; * podatki so na voljo za 21 držav EU. Slika: Indeks vladavine prava po podkomponentah, 2017 Omejitve vladne politike Kazenski pravosodni sistem Tri najucinkovitejše države* EU Civilni pravosodni sistem Odprtost politicnega sistema Slovenija 2017 Slovenija 2012-13 Regulativni izvršilni ukrepi Temeljne clovekove pravice Vir: WJP Rule of Law Index 2017–2018, 2017. Opomba: Vrednosti med 0 in 1, vec je bolje; podatki so za 22 držav EU; tri najbolje uvršcene države so Danska, Finska in Švedska. 1 Indeks vladavine prava pripravlja World Justice Project, (https://worldjusticeproject.org/our-work/wjp-rule-law-index). Sestavlja 47 kvalitativnih (anketnih) kazalnikov, ki so združeni v devet podrocij: omejitve vladne politike, odsotnost korupcije, odprtost politicnega sistema, temeljne clovekove pravice, notranji red in varnost, regulativni izvršilni ukrepi, civilni in kazenski pravosodni sistem. 2 V raziskavo je vkljucenih 113 držav, od tega 21 držav clanic EU. 3 Vladne politike omejuje in so pod nadzorom zakonodaje, sodstva, neodvisnih institucij, vladni uslužbenci so odgovorni za svoja dejanja in odlocitve itd. Predvideni cas reševanja civilnih pravdnih in gospodarskih zadev Predvideni cas reševanja civilnih pravdnih in gospodarskih zadev se v zadnjih letih skrajšuje, a ostaja daljši kot v povprecju EU. Dolgotrajni sodni postopki so bili od leta 1993 ena izmed najpogostejših ugotovljenih kršitev na Evropskem sodišcu za clovekove pravice. Sodišce je ugotovilo, da je za dolgotrajnost odgovorna država, saj ne zagotavlja primernih pogojev za sojenje v razumnem roku. Z izvajanjem projekta Lukenda in drugimi strukturnimi spremembami (npr. sprejetjem nove insolvencne zakonodaje) je Slovenija na tem podrocju uresnicila številne ukrepe, predvideni cas trajanja civilnih pravdnih in gospodarskih zadev pa se je med letoma 2008 in 2015 skrajšal za okoli 40 %, na 277 dni. Predvideno trajanje postopkov sicer oznacuje ocenjeni1 cas (v dnevih), ki je potreben, da se zadeva na sodišcu reši, oziroma cas, v katerem sodišce sprejme odlocbo na prvi stopnji. Kljub skrajševanju casa trajanja postopkov Slovenija še vedno zaostaja za povprecjem EU. Pri tem velja omeniti, da je za reševanje upravnih zadev potrebnih 122 dni, kar Slovenijo uvršca med najucinkovitejše države EU (povprecje EU 414 dni). Treba je tudi opozoriti, da pricakovani cas rešitve glede na nacin izracuna ne izraža trajanja (konkretnih) sodnih postopkov, poleg tega je izracunan na podlagi drugacnih podatkov in metodologije. Povprecni dejanski cas reševanja pomembnejših zadev2 se skrajšuje, v letu 2017 je znašal 7,7 meseca (237 dni). To je v glavnem posledica manjšega pripada novih zadev in vecje ucinkovitosti sodišc, saj je kazalnik reševanja pripada3 pomembnih zadev presegel 100 %, kar pomeni, da sodišca rešijo vec zadev, kot jih prejmejo. Zmanjšuje se tudi število nerešenih zadev, v strukturi pa se povecuje delež nerešenih pomembnejših zadev (54 % v letu 2016). Ceprav je utemeljeno pricakovati, da se bo povprecni cas rešitve zadev v prihodnje še skrajšal, se je treba zavedati, da gre pretirano skrajševanje casa reševanja lahko na racun strank (pravica do izjave) in kakovosti delovanja sodstva (razumno in pravicno voden postopek in kakovostna odlocba). Povprecni cas reševanja vseh zadev je znašal 2,6 meseca. Tabela: Predvideni cas reševanja civilnih pravdnih in gospodarskih zadev, število dni 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: Otvoritev sodnega leta 2018 (Vrhovno sodišce), 2018. 1 Kazalnik »casa, potrebnega za izdajo sodne odlocbe« je razmerje med številom nerešenih zadev in rešenih zadev ob koncu leta, pomnoženo s 365 (dnevi). 2 Pomembnejše zadeve zajemajo okoli 15 % vseh zadev in so vse zadeve, ki so kot take opredeljene v metodologiji vodenja statisticnih podatkov, objavljeni na spletni strani: http://www.mp.gov.si/si/obrazci_evidence_mnenja_storitve/uporabni_seznami_imeniki_in_evidence/sodna_statistika/ 3 Razmerje med obsegom rešenih in na novo prispelih zadev na sodišce v obdobju zadnjih 12 mesecev, izraženo v odstotkih. Indeks zaznave korupcije Slovenija se uvršca med države, kjer je bilo v zadnjih letih zaznane manj korupcije, a še naprej zaostaja za EU. Indeks zaznave korupcije (angl. Corruption perception index – CPI) temelji na zaznavanju stopnje koruptivnosti javnega sektorja s strani poslovnega sveta, strokovnjakov in analitikov. Med letoma 2011 in 2014 se je zaznava korupcije v Sloveniji precej povecala, kar gre pripisati tudi bolj izpostavljeni vlogi Komisije za preprecevanje korupcije in s tem vecjemu prepoznavanju in prijavljanju korupcije. Komisija sicer navaja, da je v Sloveniji najvec zaznave korupcije na podrocju javnega sektorja pri javnih narocilih (okoli 15 % vseh prijav), v upravnih postopkih, v okolišcinah, ki pomenijo nasprotje interesov, pri postopkih razpolaganja s stvarnim premoženjem države in obcin ter v zdravstvu in farmaciji. Pri tem se kot storilci koruptivnih ravnanj najpogosteje pojavljajo javni uslužbenci in funkcionarji. V letu 2017 se je Slovenija na seznamu zaznave korupcije Tabela: Indeks zaznave korupcije, indeks uvrstila na 31. mesto med 176 državami sveta in na 15. mesto med državami EU. Najnižja zaznava korupcije je v skandinavskih državah, najvišja pa v nekaterih sredozemskih državah (Grcija, Španija). Med državljani Slovenije prevladuje mnenje, da je korupcija široko prisotna. Po Eurobarometru1 v Sloveniji 89 % vprašanih meni, da je korupcija široko prisotna, v povprecju EU pa je ta delež precej manjši (68 % vprašanih). Velja omeniti, da v Sloveniji kar 92 % vprašanih nima izkušenj s korupcijo. Delež ljudi, ki zaznava korupcijo, se je sicer v zadnjih letih znižal. Vec kot polovica je izrazila mnenje, da je najvec korupcije v zdravstvu, politicnih strankah (58 %) in pri javnih narocilih (50 %). Vprašani vecinoma niso zadovoljni z ucinkovitostjo vladnih ukrepov na tem podrocju (74 %), predvsem pa so prepricani, da odmevni in veliki primeri korupcije niso ustrezno sankcionirani (75 %). 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Slovenija 61 67 66 64 (13) 59 (16) 61 (16) 57 (17) 58 (17) 60 (16) 61 (15) EU 62 64 63 62 62 63 63 64 66 65 Vir: WJP Rule of Law Index 2017–2018 (Transparency international), 2017. Opomba: Vrednost indeksa med 0 in 100: 0 pomeni visoko koruptivnost države, vrednost 100 pa »zelo cisto« državo, kjer korupcija ni bila zaznana. V oklepaju je navedena uvrstitev med državami EU. Slika: Zaznava korupcije med vprašanimi v anketi Eurobarometer % vprašanih 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 89 68 FinskaDanskaŠvedskaLuksemburgNizozemskaAvstrijaNemcijaZdr. kraljestvoPoljskaBelgijaEstonijaFrancijaEUIrskaMaltaRomunijaBolgarijaCeškaLatvijaSlovaškaMadžarskaItalijaSlovenijaPortugalskaLitvaŠpanijaHrvaškaCiperGrcija Vir: Special Eurobarometer 470: Corruption, 2017. 1 Special Eurobarometer 470, 2017. Delež gospodinjstev, ki so porocala o težavah s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju Delež gospodinjstev1, ki so porocala o težavah s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju, je zadnjih deset let pod povprecjem EU. Leta 2016 je znašal 8,5 % in je bil za 4 odstotne tocke nižji kot leta 2009, ko je bil delež oseb, ki so imele izkušnje s kriminaliteto, najvišji po letu 2005. Najveckrat je težave s kriminalom, nasiljem ali vandalizmom v okolici omenila samska oseba z vzdrževanim otrokom (12,2 %), sledi gospodinjstvo z dvema odraslima osebama in dvema otrokoma (10,3 %), samska ženska (9,9 %) in oseba, starejša od 65 let (9,8 %). Vse te vrednosti so nižje od povprecja EU. V Sloveniji je delež oseb, ki imajo težave s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju, najnižji v pomurski in zasavski regiji (3 %), najvišji pa je v jugovzhodni Sloveniji in osrednjeslovenski regiji (13 %), kjer dosega evropsko povprecje. Tabela: Kriminal, vandalizem ali nasilje v bivalnem okolju, v % Slovenija v primerjavi z drugimi državami EU ostaja varna država, kar pozitivno vpliva na kakovost življenja. Tudi rezultati Evropske družboslovne raziskave za leto 2016 kažejo, da je imelo osebno izkušnjo z vlomi ali fizicnim napadom 9 % anketiranih, kar je manj kot v preteklih letih in manj od povprecja držav, ki so vkljucene v Evropsko družboslovno raziskavo2. Leta 2017 je 97 % Slovencev menilo, da je njihova neposredna sosešcina varen kraj za življenje, 95 % pa, da je Slovenija varna država za življenje, kar je vec kot leta 2015 in višje od povprecja EU.3 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Slovenija 10,5 9,5 10,2 8,7 12,5 9,3 8,6 8,1 9,1 10,1 9,2 8,5 EU n. p. n. p. 15,9 14,7 16,0 14,3 14,1 13,6 14,5 14,0 13,6 13,0 Vir: Eurostat, EU-SILC, 2017. Opombi: Podatki za EU so od leta 2007 do 2009 za EU-27, od leta 2010 naprej za EU-28; n. p. – ni podatka. Slika: Kriminal, vandalizem ali nasilje v bivalnem okolju, 2016 V % 30 25 20 15 10 5 0 8,5 13,0 HrvaškaLitvaPoljskaFinskaSlovaškaPortugalskaDanskaSlovenijaEstonijaMadžarskaCiperIrskaLatvijaŠpanijaMaltaCeškaGrcijaLuksemburgAvstrijaŠvedskaEUBelgijaNemcijaRomunijaItalijaFrancijaZdr. kraljestvoNizozemskaBolgarija Vir: Eurostat, EU-SILC, 2017. 1 Enota, ki jo opisujejo objavljeni podatki Ankete o življenjskih pogojih (Eurostat, EU-SILC), so zasebna gospodinjstva in osebe, ki živijo v teh gospodinjstvih v Sloveniji (delež gospodinjstev, ki imajo težave s kriminalom, nasiljem ali vandalizmom v okolišu, kjer bivajo). 2 Prikaz za skupino evropskih držav kaže skupni povprecni rezultat izbranih držav ne glede na velikost nacionalnih vzorcev ali velikost države. Izbrane so države, katerih podatki so dostopni v danem trenutku (Belgija, Nemcija, Finska, Francija, Velika Britanija, Irska, Nizozemska, Poljska, Švedska in Slovenija). 3 Special Eurobarometer 464b: Europeans’ attitudes towards security, 2017. Globalni indeks miru Slovenija se uvršca med najmirnejše države sveta. Leta 2017 se je Slovenija na seznamu globalnega indeksa miru1 uvrstila na 7. mesto med 163 državami sveta in 5. mesto med državami EU. Vrednost indeksa je bila leta 2017 najnižja v zadnjih desetih letih, Slovenija pa je v primerjavi s predhodnimi petimi leti ponovno višje na lestvici svetovnega miru. Med deset najboljših držav se uvršca na podrocjih militarizacije ter družbene varnosti in zašcite, nižje pa na podrocju notranjih in mednarodnih konfliktov (66. mesto). K temu je prispevala predvsem nižja ocena odnosov s sosedskimi državami in intenzivnosti organiziranih Tabela: Globalni indeks miru, Slovenija notranjih konfliktov. Nekoliko slabšo oceno je dobila tudi pri številu varnostnega osebja in policije na 100.000 prebivalcev, ocenah zaznave kriminalitete v družbi in verjetnosti nasilnih demonstracij.2. Globalni indeks miru kaže, da Evropa ostaja najmirnejša regija na svetu, saj je med prvimi desetimi najmirnejšimi državami sveta osem evropskih (od tega šest držav clanic EU). Islandija še naprej ostaja najmirnejša država sveta, Sirija pa najmanj. V zadnjih desetih letih se je sicer globalni indeks poslabšal predvsem zaradi zaostrovanja konfliktov na Bližnjem vzhodu in terorizma. št. tock 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Globalni indeks miru 1,392 1,398 1,376 1,392 1,452 1,450 1,444 1,434 1,408 1,364 Uvrstitev med 163 državami 7 6 5 5 10 11 11 11 10 7 Militarizacija 1,2 1,2 1,2 1,2 1,4 1,4 1,4 1,4 1,3 1,2 Družbena varnost in zašcita 1,5 1,5 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 Domaci in mednarodni konflikti 1,4 1,4 1,4 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,4 Vir: 2017 Global Peace Index (Institute for Economics and Peace), 2018. Opomba: število tock med 1 in 5, manj je bolje. Slika: Globalni indeks miru, države EU, 2017 Globalni indeks miru Uvrstitev med 163 državami (desna os) 2,5 2,0 1,5 80 70 60 50 64 73 41 51 25 26 28 31 32 33 36 37 38 15 16 17 18 19 19 10 23 3 4 5 6 7 40 30 20 Uvrstitev Število tock 1,0 0,5 0,0 PortugalskaAvstrijaDanskaCeškaSlovenijaIrskaMadžarskaNemcijaFinskaŠvedskaBelgijaNizozemskaŠpanijaRomunijaSlovaškaBolgarijaHrvaškaLatvijaPoljskaEstonijaLitvaItalijaZdr. kraljestvoFrancijaCiperGrcija Vir: 2017 Global Peace Index (Institute for Economics and Peace), 2018. Opomba: Podatki so za 26 držav clanic EU (ni podatkov za Malto in Luksemburg). 1 Inštitut za ekonomijo in mir v sodelovanju z The Economist Intelligence Unit (EIU) vsako leto pripravlja globalni indeks miru, ki ocenjuje države glede na raven miru v posamezni državi. Indeks sestavlja 23 kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov na lestvici od 1 do 5, združenih v tri podrocja: militarizacija države (7 kazalnikov), družbena varnost in zašcita (10 kazalnikov) ter notranji in mednarodni konflikti (6 kazalnikov). 2 Vsi trije kazalniki spadajo v podrocje družbene zašcite in varnosti. 150 Izdatki za uradno razvojno pomoc 5.8 Izdatki za uradno razvojno pomoc se v zadnjih letih zvišujejo, a so še naprej precej nižji od mednarodno sprejetih zavez. Uradna razvojna pomoc je opredeljena kot pomoc, ki jo dajejo razvite države v podporo trajnostnemu razvoju držav v razvoju. Slovenija je v letu 2016 za razvojno pomoc namenila 73,6 mio. EUR oziroma skoraj 30 % vec kot leto prej in za pomoc nameni višji delež bruto nacionalnega dohodka (v nadaljevanju BND) kot vecina držav, ki so v EU vstopile leta 2004 in pozneje. Kljub povecanju izdatkov pa se je razkorak do povprecja EU še povecal in je vecji kot pred desetletjem. Uradni izdatki za razvojno pomoc pa so še vedno precej manjši (0,19 % BND) od mednarodno sprejetih zavez, po katerih bo Slovenija morala do leta 2030 povecati delež za uradno razvojno pomoc na 0,33 % BND. Vecina povecanja razvojne pomoci v zadnjih letih je povezana z begunsko in migrantsko krizo. Razvojna pomoc je seštevek vecstranske pomoci (prispevki za redno delovanje mednarodnih organizacij) in dvostranske pomoci, o kateri Slovenija Tabela: Delež BND za uradno razvojno pomoc, v % kot država donatorica odloca samostojno. Dve tretjini pomoci zajema vecstranska pomoc, od tega je je najvec namenjeno za razvojno sodelovanje v EU. Preostalo je dvostranska pomoc, kjer je prednostna regija razvojnega sodelovanja Zahodni Balkan s Turcijo1, kamor je namenjene okoli 60 % razpoložljive dvostranske razvojne pomoci. Vecina te pomoci je bila v preteklem desetletju namenjena izvajanju dejavnosti na podrocju družbenih storitev, predvsem v izobraževanju. Migracijska dogajanja, povezana z razmerami na Bližnjem vzhodu, so v zadnjih dveh letih zelo vplivala na spremembo strukture pomoci, kar se kaže v povecanem obsegu stroškov za oskrbo beguncev in migrantov v Sloveniji ter v višjem prispevku v Instrument EU za begunce v Turciji ter v namenskih humanitarnih prispevkih drugim mednarodnim organizacijam. Precej so se v tem obdobju povecale tudi oprostitve šolnin za državljane iz ciljnih držav za študij v Sloveniji. V okviru dvostranske razvojne pomoci se ob povecanju drugih izdatkov zmanjšuje delež izdatkov za humanitarno in postkonfliktno pomoc. 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Slovenija 0,11 0,13 0,15 0,13 0,13 0,13 0,13 0,12 0,15 0,19 EU 0,42 0,40 0,42 0,44 0,42 0,39 0,41 0,41 0,46 0,51 Vir: Eurostat Portal Page – Sustainable Development Indicators, 2018. Slika: Delež BND za uradno razvojno pomoc v državah EU v letu 2016, v % LuksemburgŠvedskaDanskaNemcijaZdr. kraljestvoNizozemskaEUBelgijaFinskaAvstrijaFrancijaIrskaŠpanijaItalijaMaltaEstonijaSlovenijaPortugalskaCeškaGrcijaLitvaMadžarskaPoljskaSlovaškaRomunijaLatvijaHrvaška Vir: Eurostat Portal Page – Sustainable Development Indicators, 2018. 1 Regijo Zahodni Balkan sestavljajo Bosna in Hercegovina, Makedonija, Srbija, Crna gora, Kosovo in Albanija. Literatura in viri 10. Porocilo o realizaciji ukrepov iz enotne zbirke ukrepov za boljšo zakonodajno in poslovno okolje ter dvig konkurencnosti. (2018). Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. 2016/2017 Manpower Talent Shortage suryey. (2017). Manpower group. Akcijski nacrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015. (2005). Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Akcijski nacrt za povecanje konkurencnosti gozdno­lesne verige v Sloveniji do leta 2020. (2012). Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Analysis of statistics 2017. (2017). Strasbourg: European Court of Human Rights – Council of Europe. Atlas okolja. (2017). Ljubljana: Agencija za okolje RS. Pridobljeno na: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/ profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso. Banka družboslovnih podatkov. (2010, 2012, 2014). Ljubljana: FDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in množicnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Barbutovski, D., Bucik, M., Lange, S. (2017). Prispevek k razpravi o prihodnosti EU in vlogi Slovenije: Priporocila Zavoda Evropa misli. Ljubljana: mimeo. Baza podatkov WIOD. (2016). WIOD. Pridobljeno na: http://www.wiod.org/release16. Bilten Banke Slovenije. Razlicne številke. (2017, 2018). Ljubljana: Banka Slovenije. Bratuž-Ferk et al. (2017). Pregled stanja na izbranih podrocjih med spoloma. Ljubljana: UMAR. Delovni zvezek 3/2017. Breznikar, A. (2016). Cas preizkušenj za slovenski gozd. Objavljeno v: S podeželja.si, januar 2016. Cecchini, M., M. Devaux in F. Sassi. (2015). Assessing the impacts of alcohol policies: A microsimulation approach. Pariz: OECD. OECD Health Working Papers, št. 80. Pridobljeno na: http://dx.doi. org/10.1787/5js1qwkvx36d-en Cilji strategije Evropa 2020. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/europe2020/ europe-2020-in-a-nutshell/targets/index_sl.htm. Corruption Perception Index 2017. (2017). Berlin: Transparency international. Pridobljeno na: https:// www.transparency.org/. Celebic, T. et al. (2017). Položaj žensk na trgu dela v primerjavi s položajem moških v Sloveniji. Ljubljana: UMAR. Ib-revija 2/2017. DESI 2017. (2017). Bruselj: EK. Pridobljeno na https:// ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/digital­economy-and-society-index-desi-2017. Diet, nutrition and prevention of chronic diseases. Report of a Joint WHO/(FAO Expert Consultation. (2003). Ženeva: WHO. Direktiva Evropskega parlamenta in sveta o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka in o spremembi direktive 2003/35/ES. (2016). Bruselj: Evropski parlament. Doing Business 2018. (2017). Washington: The International Bank for Reconstruction and Development, The World Bank. Pridobljeno na: http:// www.doingbusiness.org/. Dostopnost do storitev, Slovenija, 2016. (2017). Ljubljana: Statisticni urad RS. Draft 2018 Ageing Report: Economic and budgetary projections for the EU Member States. (2018). Bruselj: EK. Drobne, S. (2016). Povprecna dostopnost do najbližjega prikljucka na avtocesto ali hitro cesto po obcinah Republike Slovenije v letu 2015. Projektna naloga. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Drugo letno porocilo o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. (2017). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor. DRZNA Slovenija. (2011). Nacionalni program visokega šolstva 2011—2020 in Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 2011–2020. Ljubljana: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Državna proracunska sredstva za raziskovalno­razvojno dejavnost, koncni proracun 2016 in zacetni proracun 2017, Slovenija. (2017). Ljubljana: Statisticni urad RS. Pridobljeno na http://www.stat.si Državna volilna komisija. (2014). Pridobljeno na: http:// www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/ leto-2014-predcasne-volitve. Dvoletni akcijski nacrt izvedbe strategije razvoja javne uprave 2015–2020 za leti 2016 in 2017. (2016). Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. Eco-Innovation Scoreboard 2016. (2017). Eco-Innovation Observatory. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/environment/ ecoap/. Education at a Glance 2017. (2017). Pariz: OECD. eGovernment Benchmark 2017. (2017). Bruselj: EK. Ekonomsko ogledalo. (2009). Letnik XV, številka 2, februar 2009. Ljubljana: UMAR. Pridobljeno na http:// www.UMAR.gov.si/. Ekonomsko ogledalo. (2017). Letnik XXIII, številka 3. Ljubljana: UMAR. Pridobljeno na: http://www.UMAR. gov.si/. EPO Annual Report – statistics 2017. (2018). München: Evropski patentni urad. Pridobljeno na: https://www. epo.org/. EPO Annual Report 2017. (2018). München: Evropski patentni urad. Pridobljeno na: https://www.epo.org/. Erjavec,J,. Manfreda, A.,Jaklic, J. in Indihar-Štemberger, M. (2018). Stanje in trendi digitalne preobrazbe v Sloveniji. Economic and business review. V tisku. EUIPO Web Page. (2018). Alicante: EUIPO. Pridobljeno na https://euipo.europa.eu/ohimportal/. Eurobarometer Standard Survey 88. (2017). Bruselj: EK. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/public_opinion. European Innovation Scoreboard 2017. (2017). Bruselj: EK. Pridobljeno na: ec.europa.eu/growth/industry/ innovation/facts-figures/scoreboards_en. European Institute for Public Administration CAF Database. (2018). Mastricht: European Institute for Public Administration. European Securities Exchange Statistics. (2017). Bruselj: Evropsko borzno združenje. Pridobljeno na http:// www.fese.eu/statistics-market-research/historical­data. Eurostat Portal Page – Population and social condition – Income and living conditions. (2018). Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno na: http://epp.eurostat. ec.europa.eu. Eurostat Portal Page (2017–2018). Luksemburg: Eurostat. Pridobljeno na: http://epp.eurostat. ec.europa.eu. Evropska družboslovna raziskava 2016 (SJM 2016). (2017). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede - Center za raziskovanje javnega mnenja in množicnih komunikacij. Evropska raziskava o kakovosti življenja 2012. (2012). Dublin: Eurofound. Evropska raziskava o kakovosti življenja 2016. (2017). Dublin: Eurofound. Figures for the future. Sustainable development in our everyday lives – a guide for citizents. 2016 edition. (2016). Luksemburg: Eurostat. Financial Soundness Indicators. (2016, 2017). Washington: IMF. Pridobljeno na: http://data.imf. org/?sk=9F855EAE-C765-405E-9C9A-A9DC2C1FEE47. Flash Eurobarometer 447: Perceived independence of the national justice systems in the EU among general public. (2017). Bruselj: EK. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/public_opinion. Flash Eurobarometer 448: Perceived independence of the national justice systems in the EU among companies. (2017). Bruselj: EK. Pridobljeno na: http:// ec.europa.eu/public_opinion. Fran. Statistika. (2017–2018). Ljubljana: Inštitut Frana Ramovša. Pridobljeno na: http://www.fran.si/o­portalu?page=Statistics. Fratnar, P. (Ur.). (2008). Vodna bilanca Slovenije 1971– 2000. Ljubljana : Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje. Fricke, T. (2016). The Right Incentives for a Low-Carbon Future. Pridobljeno na http://www.project-syndicate. org/. GERA. (2018). GEM - Global Entrepreneurship Monitor: Global Report 2017/18. Babson College, Universidad del Desarrollo, Universiti Tun Abdul Razak and Korea Entrepreneurship Foundation. Pridobljeno na http:// www.gemconsortium.org/ Global Footprint Network. (2016). Pridobljeno na http:// www.footprintnetwork.org/en/index.php/GFN/ Government at a glance 2017. (2017). Pariz: OECD. Govor predsednika vlade dr. Mira Cerarja na posvetu slovenske diplomacije. (2018). Ljubljana: Vlada RS. Pridobljeno na: http://www.vlada.si/predsednik_ vlade/. Graficni podatki RABA za celo Slovenijo. (2017). Ljubljana: MKGP. Pridobljeno na: http://rkg.gov.si/ GERK/. Izracuni Blaž Repe in Barbara Lampic, FF. Green Growth Indicators 2017. (2017). Pariz: OECD. Guidelines for Collecting and Reporting Data on Research and Experimental Development. Pariz: OECD. GURS. Portal prostor. (2017). Ljubljana: Geodetska uprava RS. Pridobljeno na: http://www.e-prostor.gov. si/brezplacni-podatki/. Hašcic, I. in Migotto, M. (2015). Measuring environmental innovation using patent data. OECD Environment working Papers, No. 89. Pariz: OECD. Health at a glance 2017. (2017). Pariz: OECD. Pridobljeno na: http://www.oecd.org/health/health-systems/ health-at-a-glance-19991312.htm. Health at a glance: Europe 2016. (2016). Pariz: OECD. Pridobljeno na: http://www.oecd.org/health/health­at-a-glance-europe-23056088.htm. Historical dataset 2007–2017. (2017). Ženeva: WEF. Hitrorastoca podjetja, Slovenija, 2016 – koncni podatki. (2017). Ljubljana: Statisticni urad RS. Pridobljeno na http://www.stat.si. Hojnik, J. (2016). Model eko inovacij: dolocljivke, glavne dimenzije in posledice. Doktorska disertacija. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za management. How good is your job? Measuring and asseseing job Quality. (2017). Pariz: OECD. Pridobljeno na: https:// www.oecd.org/std/labour-stats/Job-quality-OECD. pdf. ICTWSS Database. (2017). Amsterdam: Amsterdam Institute for Advanced Labour Studies. Pridobljeno na: http://www.uva-aias.net/en/ictwss. Implementation Plan on Security and Defence. (2016). Bruselj: Svet EU. Industrial relations in Europe 2014. (2015). Bruselj: EK. Inovacijska dejavnost v industriji in izbranih storitvenih dejavnostih, Slovenija, 2012–2014 – zacasni podatki. Prva objava. (2016 a). Ljubljana: Statisticni urad RS. Pridobljeno na http://www.stat.si/ Insurance data. (2017). Bruselj: Insurance Europe. Pridobljeno na: https://www.insuranceeurope.eu/ insurancedata International Institute for Democracy and Electoral Assistance Database. (2017). Stockholm: International Institute for Democracy and Electoral Assistance (IDEA). Pridobljeno na: https://www.idea.int/data­tools/data/voter-turnout. Izpusti toplogrednih plinov, interni preliminarni podatki. (2017). Ljubljana: Agencija RS za okolje. Jaklic, A., I. Koleša in M. Rojec. (2016). Tuji investitorji o slovenskem poslovnem okolju. Raziskava TNI 2016 za SPIRIT Slovenija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Jankovic, M. (2017). Bruto domaci proizvod po regijah, Slovenija, 2016. Koledar objav SURS. Pridobljeno na: http://www.stat.si/statweb/News/Index/7131. Javni razpis za sodelovanje srednjih poklicnih in strokovnih šol v programu dvig poklicnih kompetenc uciteljev v letih 2016 in 2017. (2016). Ljubljana: Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2016. (2017). Ljubljana: Agencija RS za okolje. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2016. (2017). Ljubljana: Agencija RS za okolje. Kazalci okolja v Sloveniji. (2017). Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje. Pridobljeno na: http:// kazalci.arso.gov.si Kofol Bric, T. in Zaletel, M. (2018). Pricakovano trajanje življenja in zdrava leta življenja. V Neenakosti v zdravju v Sloveniji v casu ekonomske krize. Ur.: Lesnik, T. Gabrijelcic Blenkuš, M., Hocevar Grom, A., Kofol Bric, T. Zaletel, M. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Kogovšek, N. in Petkovic, B. (2007). O diskriminaciji – Prirocnik za novinarke in novinarje. Ljubljana: Mirovni inštitut. Koncno porocilo o izvajanju Programa ukrepov Vlade Republike Slovenije za preprecevanje korupcije za obdobje 2015–2016 – Nicelna toleranca do korupcije. (2017). Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. Labour Market and Wage Developments in Europe: Annual Review 2017. (2017). Bruselj: EK. Lampic, B., Bedrac, M., Cundrer, T., Klun, M., Mrak, I., Slabe Erker, R. (2016). Trajnostna naravnanost kmetijstva v slovenskih regijah. GeograFF 20. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Lampic, B., Bobovnik, N. (2017). Dodatni popis funkcionalno degradiranih obmocij v petih statisticnih regijah (Osrednjeslovnska, Savinjska, Primorsko­notranjska, Obalno-kraška, Koroška). Koncno porocilo. Projektna naloga. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo in Filozofska fakulteta. Lampic, B., Kušar, S., Zavodnik Lamovšek, A. (2017). Model celovite obravnave funkcionalno degradiranih obmocij kot podpora trajnostnemu prostorskemu in razvojnemu nacrtovanju. Dela 48. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Lange, S. (2016). Pisni prispevek k razpravi o Brexitu pri predsedniku vlade RS. Ljubljana: Interno gradivo. Letni nacrt upravljanja kapitalskih naložb. (razlicni letniki). Ljubljana: Slovenski državni holding (SDH). Letno porocilo Ministrstva za obrambo. (razlicni letniki). Ljubljana: Ministrstvo za obrambo. Letno porocilo o delu policije za leto. (razlicni letniki). Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, policija. Pridobljeno na: https://www.policija.si/index.php/sl/ statistika/letna-poroila. Letno porocilo o državnih pomoceh za leta 2013, 2014 in 2015 (2016). Ljubljana: Ministrstvo za finance. Letno porocilo o ucinkovitosti in uspešnosti sodišc 2016. (2017). Ljubljana: Vrhovno sodišce. Letno porocilo UIL 2011. (2013). Ljubljana: Urad RS za intelektualno lastnino. Pridobljeno na http://www.uil­sipo.si/ Letno porocilo Uprave RS za zašcito in reševanje za leto 2016. (2017). Ljubljana: Ministrstvo za obrambo. Uprava RS za zašcito in reševanje. Mandic, S. (2007). Dostopnost stanovanj in stanovanjska politika v Ljubljani: primerjalna perspektiva. Urbani izziv, letnik 18, številka 1. Ljubljana: Urbanisticni inštitut. Mandic, S., Filipovic Hrast M. (2015). Alternative socialnemu stanovanju: pogledi prosilcev o razlicnih možnostih. Urbani izziv, letnik 26, številka 1. Ljubljana: Urbanisticni inštitut. Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2016. Povzetek rezultatov raziskave. ((2017). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Mesecna informacija o poslovanju bank. Razlicne številke (2017, 2018). Ljubljana: Banka Slovenije. Mocnik D. et al. (2017). Slovenska podjetja in družbena odgovornost. Slovenski podjetniški observatorij 2016. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. Nacionalni program varstva okolja 2030. (2017). Gradivo v pripravi. Ljubljana: Ministrsvo za okolje in prostor. Nagode, M. Zver, E., Marn, S. Jacovic, A. Dominkuš, D. (2014). Dolgotrajna oskrba – uporaba mednarodne definicije v Sloveniji. Delovni zvezek št. 2/2014. let. XXIII. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno na: http://www.UMAR.gov. si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2014/ DZ_02_14p.pdf. Napovednik zaposlovanja 2017/I. Kaj delodajalci napovedujejo za slovenski trg dela za prvo polovico leta 2018? (2017). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Pridobljeno na: https:// www.ess.gov.si/_files/10604/NAP-ZAP_Napovednik_ zaposlovanja_2017_II.pdf. National Footprint Account. (2018). Global Footprint Network. Pridobljeno na: https://www. footprintnetwork.org Natura 2000 v številkah. (2017). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor. Pridobljeno na http://www. natura2000.si/aktualno/novice-in-dogodki/novica/. Nedovoljene migracije na obmocju Republike Slovenije. (2017). Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija. Neposredne naložbe. (2014, 2015, 2016). Ljubljana; Banka Slovenije. NIJZ Podatkovni portal – Poškodbe pri delu. (2018). Ljubljana: NIJZ. Pridobljeno na: https://podatki.nijz.si/ pxweb/sl/NIJZ%20podatkovni%20portal/. Novinarska soba – Evropska agencija za okolje. (2016). Pridobljeno na http://www.eea.europa.eu/sl. Ocene ucinkov nekaterih strukturnih ukrepov v Sloveniji. (2016). Ljubljana: UMAR. Pridobljeno na: http://www.UMAR.gov.si/. Odlocba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanjiu držav clanic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. UL 140/136 z dne 5. 6. 2009. Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države. (2015). Ljubljana: Uradni list RS, št. 53/2015. OECD Development Cooperation Peer Reviews: Slovenia. (2017). Pariz: OECD. OECD Digital Economy Outlook 2017. (2017). Pariz: OECD. OECD Economic Surveys: Slovenia. (2017). Pariz: OECD. OECD Family database. (2017). Pariz: OECD. Pridobljeno na: http://www.oecd.org/els/family/database.htm. OECD Frascati Manual 2015. (2015). The Measurement of Scientific, Technological and Innovation Activities. Guidelines for Collecting and Reporting Data on Research and Experimental Development. Pariz: OECD. OECD Oslo Manual. (2005). Guidelines for Collecting and Interpreting Innovation Data. 3rd Edition. A joint publication of OECD and Eurostat. Pariz: OECD. OECD Patent Statistics Manual. (2009). Pariz: OECD. OECD Road Safety Annual Report 2017. (2017). Pariz: OECD. OECD Science, Technology and Industry Outlook 2014. (2014). Pariz: OECD. Pridobljeno na: http:// www.keepeek.com/Digital-Asset-Management/oecd/ science-and-technology/. OECD Science, Technology and Industry Scoreboard 2013. (2013). Pariz: OECD. OECD Science, Technology and Industry Scoreboard 2015. Innovation for Growth and Society. (2015). Pariz: OECD. Pridobljeno na: http://www.oecd-ilibrary.org/. OECD Science, Technology and Industry Scoreboard 2017. (2017). The digital transformation. Pariz: OECD. OECD Stat Database – Health-Health Status-Absence to work due to illness. (2018). Pariz: OECD. OECD Statistics Health – Health expenditure and financing. (2017). OECD: Pariz. Ogrin, M. (2017). Komentar h kazalcem o kakovosti zraka. Interno gradivo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030, Sklepi Evropskega sveta z dne 24. 10. 2014. (2014). Bruselj: Svet EU. Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo – OPZG z Akcijskim nacrtom izvajanja OPZG (Ani OPZG) in Nacrtom aktivnosti resorjev (NAR) za leti 2015–2016. (2015). Ljubljana: Ministrstvo RS za okolje in prostor. Open Data Maturity in Europe 2017: Opean Data for a European Data Economy. (2017). Bruselj: EK. Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. (2014). Ljubljana: Vlada RS. Opravljeno prometno delo 2005–2015 na državnih cestah v RS. (2017). Ljubljana: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Otvoritev sodnega leta 2018. (2018). Ljubljana: Vrhovno sodišce. PISA 2015 Results (Volume I): Excellence and Equity in Education. (2016). Pariz: OECD. PISA 2015: Full selection of indicators. (2016). Paris: OECD. Pridobljeno na: http://www.oecd.org/pisa/ data/. Plut, D. (2014). Sonaravni razvoj Slovenije – priložnosti in pasti. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. Po kreativni poti do znanja (PKP). (2018). Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Pobuda za povecanje ucinka javnih naložb z ucinkovitim in profesionalnim javnim narocanjem. (2017). Pridobljeno na http://ec.europa.eu/growth/ content/. Podatki Ministrstva za finance o R&R olajšavah v letu 2016. (2017). Ljubljana: Ministrstvo za finance. Podatki o škodi v gospodarstvu ob naravnih nesrecah. (2017). Ljubljana: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Podmernik., D., in Kerma, S. (2013). Izzivi ekološkega kmetijstva in turizma na ekoloških kmetijah. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za turisticne študije. Polletno porocilo DUTB 2017. (2017). Ljubljana: Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Porocilo Mednarodne razvojne pomoci 2016. (2017). Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve. Porocilo o financni stabilnost, junij 2016. (2017). Ljubljana: Banka Slovenije. Pridobljeno na: https:// www.bsi.si/iskalniki/porocila.asp?MapaId=285. Porocilo o izvajanju nacionalnega programa za kulturo 2014–2017 v letu 2016. (2017). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. Porocilo o okolju v Republiki Sloveniji 2017. (2017). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje. Porocilo o pregledu izdatkov s predlogi možnih ukrepov na podrocju kulture in civilne družbe. (2017). Ljubljana: Delovna skupina za pripravo Pregleda izdatkov sektorja država na podrocju kulture. Porocilo o razvoju 2013. (2013). Ljubljana: UMAR. Porocilo o razvoju 2015. (2015). Ljubljana: UMAR. Porocilo o razvoju 2016. (2016). Ljubljana: UMAR. Porocilo o razvoju 2017. (2017). Ljubljana: UMAR. Porocilo o stanju na podrocju energetike v Sloveniji v letu 2015. (2016). Ljubljana: AGEN-RS. Porocilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2015. (2016). Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije. Pravilnik o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2014–2020. (2014)- Ljubljana: Uradni list RS, št. 34/14. Prebil, R. (2016). S trdimi delci onesnažen zrak. Objavljeno v: GEA, januar 2016. Pregled izvajanja okoljske politike EU. Porocilo za državo – Slovenija. (2017). Bruselj: EK. Program Vlade Republike Slovenije za krepitev integritete in transparentnosti 2017–2019. (2017). Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. Prvi rezultati mednarodne raziskave PIRLS 2016. (2017). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Pridobljeno na: http:// novice.pei.si/wp-content/uploads/sites/2/2017/12/ PIRLS_povzetek.pdf. Prvo letno porocilo o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. (2016). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor. Raziskave onesnaženosti tal Slovenije v letu 2008. Ljubljana: Biotehniška fakulteta. Pridobljeno na: http:// www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/tla/porocila%20 in%20publikacije/ROTS2008_2.del.pdf. Raziskovalno-razvojna dejavnost, Slovenija, 2016 – koncni podatki. (2018). Ljubljana: Statisticni urad RS. Pridobljeno na http://www.stat.si/. Raziskovanje življenjski pogoji (SILC), 2016. (2017). Ljubljana: Statisticni urad RS. Regional Dynamics of the Global Labour M. The Hays Global Skills Index 2017. (2017). Hays. Repe, B., Lampic, B. (2017). Dejanska raba tal po regijah. Interno gradivo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoci Republike Slovenije. (2017). Ljubljana: Uradni list RS, št. 54/2017. Resolucija o nacionalnem gozdnem programu. (2007). Ljubljana: Uradni list RS, št. 111/07. Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028. (2018). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. Pridobljeno na: https://e-uprava.gov.si/. download/edemokracija/datotekaVsebina/323441?di sposition=inline. Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami v letih 2016 do 2022. (2016). Ljubljana: Uradni list RS, št. 75/2016. Resolucija o normativni dejavnosti. (2007). Ljubljana: Uradni list RS, št. 92/2007. Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo. si hrano za jutri«. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Schmoch, U. (2008). Concept of a Technology Classification for Country Comparisons. Final Report to the WIPO. Karlsruhe: Fraunhofer Institute for Systems and Innovation Research. Sendi, R. (2013). Nizek površinski stanovanjski standard v Sloveniji: nizka kupna moc kot vecno opravicilo. Urbani izziv, letnik 24, številka 1. Ljubljana: Urbanisticni inštitut. Shared Vision, Common Action: A stronger Europe. A Global Strategy for the European Union's Foreign And Security Policy. (2016). Bruselj: EK. SI-STAT podatkovni portal. (2016, 2017, 2018). Ljubljana: Statisticni urad RS. Pridobljeno na http://www.stat.si. Sixth European Working Conditions Survey – Overview report (2017 update). (2017). Luksemburg: Eurofound. Skills Matter: Further Results from the Survey of Adult Skills. 2016). Pariz: OECD. Slabe, A. (2015). Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe s hrano: doktorska dizertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Slovenia: Towards a strategic and efficient state. (2012). Pariz: OECD. Slovenija – castna clanica Mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu leta 2022. (2017). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. Slovenija: Varna, uspešna in v svetu spoštovana. (2015). Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve. Slovenska strategija pametne specializacije S4. (2015). Ljubljana: Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Pridobljeno na http://www. vlada.si/teme_in_projekti/strategija_pametne_ specializacije_s4/ Socialna vkljucenost. Prva objava, 27. 9. 2016. (2016). Ljubljana: Statisticni urad RS. Special Eurobarometer 464b: Europeans’ attitudes towards security. (2017). Bruselj: EK. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/public_opinion. Special Eurobarometer 470: Corruption. (2017). Bruselj: EK. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/public_ opinion Srakar, A. (2018). Ocena stanja slovenske kulture z vidika ekonomskih vidikov in kulturne politike. Interno gradivo za UMAR. Ljubljana: IER. Stanovanjska statistika. (2017). Statistics Explained. Luksemburg: Eurostat. Pridobljeno na: http:// ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index. php/Housing_statistics/sl. State of Health in the EU: Slovenija. Zdravstveni profil leta 2017. (2017). Evropska komisija, OECD, European Observatory on Health Systems and Policies. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/health/sites/. Statistical data Warehouse. (2017). Frankfurt: Evropska centralna banka. Statisticni podatki Digitalne knjižnice Slovenije. (2017). Ljubljana: NUK. Statisticni zavarovalniški bilten. (2017). Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje. Strategija Digitalna Slovenija 2020. (2016). Pridobljeno na http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/ pageuploads/DID/Informacijska_druzba/DSI_2020. pdf Strategija prostorskega razvoja Slovenije. (2004). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor. Strategija razvoja Slovenije 2030. (2017). Ljubljana: Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Strategija upravljanja kapitalskih naložb. (2015). Ljubljana: Vlada RS. Strategija za plastiko in krožno gospodarstvo. (2018). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: http:// ec.europa.eu/environment/circular-economy/pdf/ plastics-strategy.pdf. Sustainable governance indicators – 2017 Survey. (2017). Gutersloh: The Bertelsmann Stiftung. Pridobljeno na: http://www.sgi-network.org/2017/. System of Health Accounts. (2011). OECD, Eurostat in WHO. Pridobljeno na: http://www.oecd.org/els/ health-systems/a-system-of-health-accounts-2011­9789264270985-en.htm. Štipendije za deficitarne poklice. (2018). Ljubljana: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. The 2017 EU Justice Scoreboard. (2017). Bruselj: EK – CEPEJ. The 2017 Global Peace Index. (2018). New York: Institute for Economics and Peace. The 2018 Ageing Report: Economic and budgetary projections for the 28 EU Member States (2013-2070). (2018). Bruselj: EK. Delovna verzija - marec 2018. The Cultural and Creative Cities Monitor. (2017). Bruselj: EK. The economic rationale for public R&D funding and its impact. (2017). Bruselj: EK. The Global Competitiveness Report 2017–2018. (2017). Ženeva: WEF. The Household Finance and Consumption Survey. Wave 2. (2017). Frankfurt: ECB. The IMD World Competitiveness Yearbook. (2017). Lausanne: Institute for Management Development (IMD). Pridobljeno na: https://www. worldcompetitiveness.com/. Trends in job quality in Europe. (2012). Luksemburg: Eurofound. Trobec, T. (2017). Poraba vode in vodna produktivnost. Interno gradivo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakuteta, Oddelek za gografijo. Urek, G. et al. (2012). Raba fitofarmacevtskih sredstev in preucitev možnosti za njihovo racionalnejšo uporabo v Sloveniji. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije. Violations by Article and by State. (razlicni letniki). Strasbourg: Evropsko sodišce za clovekove pravice – Svet Evrope. Vkljucevanje javnosti v pripravo predpisov: Prirocnik za nacrtovanje in izvajanje posvetovalnih procesov. (2015). Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. Vodopivec, M., Laporšek S., Vodopivec M,. (2016). Levelling the Playing Field: The Effects of Slovenia's 2013 Labour Market Reform. IZA DP No. 9783. WHO Technical Report Series: 916. (2017). Ženeva WHO. Pridobljeno na: http://www.who.int/ dietphysicalactivity/publications/trs916/en/. WJP Rule of Law Index 2017–2018. (2017). Washington: World Justice Project. Pridobljeno na: https:// worldjusticeproject.org/. Working Guidebook to the National Footorint Accounts. (2017). Working paper. Oakland, USA: Global Footprint Network. World Bank Governance Indicators Database. (2017). Washington: World Bank. Pridobljeno na: http://info. worldbank.org/governance/wgi/. World Insurance in 2016: the China growth engine steams ahead. (2017). Zürich: Swiss Re. Pridobljeno na: http://institute.swissre.com/research/overview/ sigma/3_2017.html. Z evropskimi sredstvi do vzpostavitve sistema spremljanja zaposljivosti visokošolskih diplomantov. Novica 5. 9. 2017. (2017). Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Zakljucno porocilo delovne skupine za spremljanje izvajanja akcijskega nacrta razvoja ekološkega kmetijstva do leta 2015. (2012). Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. (2006, 2008, 2009, 2010, 2012). Ljubljana: Uradni list RS št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 43/10, 30/12. Zakon o dopolnitvi Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu. (2017). Ljubljana: Uradni list RS, št. 55/2017. Zakon o integriteti in preprecevanju korupcije. (2011). Ljubljana: Uradni list RS, št. 69/2011. Zakon o izobraževanju odraslih. (2018). Uradni list RS, št. 6/2018. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. (2015). Ljubljana: Uradni list RS, št. 104/2015. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresnicevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-G). (2017). Ljubljana: Uradni list RS, št. 61/17. Zakon o spremembi Zakona o visokem šolstvu (ZViS-L). (2017). Ljubljana: Uradni list RS, št. 65/17). Zakon o vajeništvu. (2017). Ljubljana: Uradni list RS, št. 25/17. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (2018). Poslovno porocilo za leto 2017. Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zdravstveni statisticni letopis 2016. Zdravstveno stanje prebivalstva. Bolniške odsotnosti. (2017). Ljubljana: NIJZ. Pridobljeno na: http://www.nijz.si/sites/www. nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2016/2.6_ bs_2016.pdf. Zver, E. in Srakar, A. (2018). Financna dostopnost do zdravstva v Sloveniji in njen vpliv na neenakosti v zdravju. V Neenakosti v zdravju v Sloveniji v casu ekonomske krize. Ured.: Lesnik, T. Gabrijelcic Blenkuš, M., Hocevar Grom, A., Kofol Bric, T. Zaletel, M. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Seznam uporabljenih kratic ADS anketa o delovni sili ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje BDP bruto domaci proizvod BIRR bruto domaci izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost BND bruto nacionalni dohodek CAF (angl. Common Assesment Framework) – skupni ocenjevalni okvir CEPEJ (angl. European Commission for the Efficiency of Justice) – Evropska komisija za ucinkovitost pravosodja CH4 metan CO2 ogljikov dioksid CPI (angl. Consumer Price Index) – indeks cen življenjskih potrebšcin DARS Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji DDV davek na dodano vrednost DESI (angl. Digital Economy and Society Index) – indeks digitalnega gospodarstva in družbe DRSI Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo DUTB Družba za upravljanje terjatev bank ECB (angl. European Central Bank) – Evropska centralna banka EFQM (angl. European Foundation for Quality Management) – Evropski sklad za upravljanje kakovosti EII (angl. European Innovation Index) – evropski inovacijski indeks EIPA (angl. European Institute for Public Administration) – Evropski inštitut za javno upravo EK Evropska komisija EMMS enotna metodologija za merjenje stroškov EMU Evropska monetarna unija EPO (angl. European Patent Office) – Evropski patentni urad ESS Ekonomsko-socialni svet ET 2020 (angl. Education and Training 2020) – Izobraževanje in usposabljanje 2020 EU Evropska unija EUIPO (angl. European Union Intellectual Property Office) – Urad EU za intelektualno lastnino EUR evro EUROAC (angl. The Academic Profession in Europe: Responsens to Societal Challenges) EUROSTAT (angl. The Statistical Office of the European Union) – Evropski statisticni urad FDO funkcionalno degradirana obmocja FURS Financna uprava Republike Slovenije GEM (angl. Global Entrepreneurship Monitor) – Globalni podjetniški monitor GFN Global Footprint Network Gg gigagram (1000 ton) GURS Geodetska uprava Republike Slovenije Ha hektar IAP inovacijsko aktivna podjetja ICTWSS (angl. Institutional Characteristics of Trade Unions, Wage Setting, State Intervention and Social Pacts) – institucionalne znacilnosti sindikatov, dolocanja plac, posredovanja države in socialnih sporazumov IDS implicitna davcna stopnja (na delo, na kapital, na potrošnjo, na energijo) IER Inštitut za ekonomska raziskovanja IKT informacijsko-komunikacijska tehnologija IMD (angl. Institute for Management Development) – Inštitut za razvoj menedžmenta IMF (angl. Internatinal Monetary Fund) – Mednarodni denarni sklad ISCO (angl. International Standard Classification of Occupations) – mednarodna standardna klasifikacija poklicev KPK Komisija za preprecevanje korupcije KZU kmetijska zemljišca v uporabi MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo MJU Ministrstvo za javno upravo MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MNZ Ministrstvo za notranje zadeve MRA (angl. Master Restructuring Agreement) – sporazum o financnem prestrukturiranju MSP majhna in srednje velika podjetja MZZ Ministrstvo za zunanje zadeve N2O didušikov oksid NATO (angl. North Atlantic Treaty Organization) – Organizacija severnoatlantskega sporazuma NKMB Nova kreditna banka Maribor NLB Nova ljubljanska banka NPK gnojila mineralna gnojila z dušikom, fosforjem in kalijem NTI neposredne tuje investicije NUTS (angl. The Nomenclature of Territorial Units for Statistics) – skupna evropska statisticna klasifikacija teritorialnih enot o. t. odstotna tocka OECD (angl. Organisation for Economic Cooperation in Development) – Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj OP ROPI Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture OVE obnovljivi viri energije OZN Organizacija združenih narodov PIAAC (angl. OECD Programme for the International Assessment of Adult Competences) – Program za mednarodno ocenjevanje kompetenc PISA (angl. Programme for international student assessment) – Program mednarodne primerjave dosežkov ucencev PKM pariteta kupne moci PM (angl. Particulate matter) – trdni prašni delci PMR (angl. Product market regulation) – regulacija trga proizvodov PPS (angl. Purhaching power standard) – pariteta kupne moci PTŽ pricakovano trajanje življenja RIA (angl. Regulatory Impact Assesment) – analiza ucinkov predpisov RISS Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije RRD raziskovalno-razvojna dejavnost RS Republika Slovenija SDH Slovenski državni holding SHARE raziskava o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi SID Slovenska izvozna družba SKD standardna klasifikacija dejavnosti SKM standard kupne moci SPIRIT Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije SPS Slovenski podjetniški sklad SRIP strateška razvojno-inovacijska partnerstva SRS Strategija razvoja Slovenije SURS Statisticni urad Republike Slovenije TAXUD (angl. Taxation and Customs Union Directorate) – Direktorat za obdavcenje in carinsko unijo TEŠ Termoelektrarna Šoštanj TGP toplogredni plini tkm tonski kilometer UIL Urad RS za intelektualno lastnino UMAR Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj USD (angl. US Dollar) – ameriški dolar WEF (angl. World Economic Forum) – Svetovni gospodarski forum WIPO (angl. World Intellectual Property Organization) – Svetovna organizacija za intelektualno lastnino ZGD Zakon o gospodarskih družbah ZPIZ Zavod o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZUJF Zakon o uravnoteženju javnih financ porocilo o razvoju 2018