Poštnina platana v gotovini Cena 2 Din OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11933/34 KNEZ IGOR 4 Premijera 22. marca 1934 IZHAJA ZA VSAKO PREMUERO N. BRAVNIČAR Dežnike - nogavice KUPITE najugodnejše v trgovinah tovarne VIDMAR LJUBLJANA: Pred Škofijo 19 Prešernova ul. 20 BEOGRAD: Kralja Milana 13 ZAGREB: Jurišičeva ul. 8 Lastni izdelki! Ogroma izbira! Tovarniške cene! SEZONA 1933/34 OPERA ŠTEVILKA 13 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja ra vsako premijero Premijera 22. marca 1934 A. P. Borodin: „Knez Igor“ Oče ruske narodne opere je M. Glinka, ki ji je s svojo opero »Življenje za carja postavil prve temelje. Njegova dediča sta bila Aleksander Serov in za razvoj ruske opere pomembnejši Aleksander Dargomižski. Prvi se je navduševal še za glasbeno dramatske reforme Richarda Wagnerja, drugi pa se je že začel določneje približevati ciljem, ki so jih njegovi nasledniki dosegli. Dargomižski je posebno močno vplival na skladateljsko delo Musorgskega. Oba sta si bila zelo sorodna v nazorih o glasbi; ostala sta si vse življenje iskrena prijatelja in skladatelj Borisa« je dobil prav od Dargomižskega pobudo za poglobitev v bistvo narodne glasbe. Do Glinke je bila ruska glasba pod popolnim vplivom inostranske produkcije. Še pri Glinki opazimo italijanski vpliv. (Najmanj ga čutimo v njegovem originalnem ruskem plesu Kamarinskaja .) Pred njim so se trudili ustvariti rusko narodno glasbo patriarh Nikon (+ 1681), ki je reformiral cerkveno glasbo, Titov (okrog 1800), ki je prvi poizkusil ustvarili narodno opero, Fomina ter ruski Palestrina Bortnjanski. Po teh poizkusih in naporih pa je v ruski glasbi nastopilo pet skladateljev, ki so s svojim delom postavili ruski narodni glasbi močne temelje in vstvarili umetnine takih vrednosti, da še danes vzbujajo občudovanje vsega kulturnega sveta. Petorica mladih umetnikov (tako zvana Petka«) je začela vstvarjati pod isto umetniško maksimo: umetnost bodi najgloblji izraz narodove duše. Vir in temelj njihove glasbene tvorbe pa je bila narodna pesem. Novotarji ruske šole: Balakirev, Borodin, Kjuj, Musorgski in Rimski-Korsakov so zavrgli zapadnjaške glasbene doktrine, osvobodili so se tradicij in vstvarjali samobitno rusko glasbo prebogato novega in zdravega življenja, da je že takrat vzbudila pozornost vsega glasbenega sveta. Najgenialnejši v tej petorici je bil Musorgski, ki je vstvaril s svojimi operami t (Boris Godunov, Hovanščina), s pesmimi (Iz otroške sobe, Pesmi in plesi smrti itd.), s klavirsko suito »Iz razstave slik« itd. realističen slog. Še danes velja v zgodovini glasbe za eno najizrazitejših umetniških osebnosti. Duševni vodja Petke je bil Rimski-Korsakov, skladatelj ogromnega znanja in plodovitosti. Znan je posebno kot velik instrumentator. (V Ljubljani so bile izvajane sledeče njegove opere: Carjeva nevesta, Majska noč in Snegu-ročka, tudi slovita suita Šeherezada je bila že večkrat izvajana v našem gledališču.) Tretji znameniti ruski skladatelj iz »Petke« je Aleksander Porfirjevič Borodin. Po poklicu je bil zdravnik in profesor kemije. Rojen 12. septembra 1834 v Petrogradu, umrl istotam 28. februarja 1887. Njegova dela so: z simfoniji: Es-dur, h-mol, tretja je nedokončana, 2 godalna kvarteta: A-dur in D-dur, orkestralna skica V stepah osrednje Azijer in opera »Knez Igor«. Libreto je napisal skladatelj sam na podlagi ruskega epa Slovo o polku Igoreve^, ki opera nesrečni pohod kneza Igorja Svetoslaviča proti Polovcem. Opero sta dokončala po Borodinovi smrti Rimski-Korsakov in A. Gla-izunov. Polovske plese in več drugih številk je instrumentiral Borodin sam, ostalo pa sta instrumentirala omenjena Borodi-no.va prijatelja. Uverturo je napisal po spominu, kakor jo je slišal igrati na klavirju od skladatelja Glazunov. Prva vprizo-ritev »Igorja je bila v Petrogradu 1. 1890. (V Nemčiji I. 1925 v Parizu 1929.) Vsebina Prolog. Pred cerkvijo na trgu mesta Putivlja. Igorjeve čete čakajo pripravljene na odhod v boj proti okrutnim Polovcem. Knez Igor stopi s sinom iz cerkve in poživlja zbrano ljudstvo in vojake na boj za vero in domovino. V trenutku, ko da Igor znamenje za odhod, nastopi solnčni mrk. Vsi smatrajo to za grozeče znamenje božje. Solnce spet zasije, narod postane spet pogumen in navdušen za boj. Igor odide na pregledovanje čet. Dvem postopačem in prijateljem dobre kapljice, Skuli in Eroški, pa ne diši vojna. Vojaško obleko slečeta in naskrivoma izgineta, •da poiščeta službo tam, kjer je boljše in kjer ostaneta vsaj živa — pri Vladimirju Jaroslaviču, knezu Gališkemu. Igor se vrne, da vzame slovo od kneginje, svojih otrok in bojarjev. Soproga Jaroslavna ga prosi naj ostane doma. Dolžnost kliče in Igor se poslovi. Svojo ženo izroči v varstvo njenemu bratu knezu Gališkemu. Gališki rad sprejme varstvo, da se vsaj delno oddolži 2 Igorju za usluge. Oče ga je namreč pregnal z doma zaradi razuzdanega življenja, Igor pa ga je sprejel k sebi. Igor pozove starčka naj blagoslovi vojsko. Narod sprejme blagoslov in moli za zmago. Igor zajaše konja in odhaja na čelu svoje vojske v boj. Ko pade zastor, sledi uvertura, ki veže prolog s prvim dejanjem. Ž njo spremlja Borodin Igorja na njegovem nesrečnem pohodu. 1. dejanje. 1. slika. Pivska scena na dvorišču pri Gali-škem. Zbor veselo poje. Skula in Eroška sta tudi pri njih. Navdušeni so za kneza Gališkega, ker plačuje za pijačo in veseljači z njimi. Če bi njega izvolili za kneza namesto Igorja, to bi bilo veselje. Vladimir knez Gališki vstopi in popiva z družbo. Dekleta pridejo in prosijo milosti za devojko, ki jo je ugrabila kneževa drhal. Knez Gališki pa noče osvoboditi devojke, saj se ji dobro godi v njegovih rokah. Napodi jih in odide. Moški se pogovarjajo o kneginji, ki je ostala sama brez kneza in vojakov. In skopa je, za kapljo vina joče. Vse drugače je pri Gališkem. V pijanosti se jim porodi misel, da bi izvolili v Igorjevi odsotnosti Gališkega za kneza. Odidejo, da skličejo zbor. Skula in Eroška ostaneta sama; pijana še vedno oponašata stokajoča dekleta. 2. slika. Jaroslavna zdihuje doma po svojem Igorju, o katerem nima še nobenih vesti. Njanja vstopi in javi mladenke, ki so prišle potožit, da jim je nekdo ugrabil družico, katero pa kljub prošnjam noče izpustiti. Gališki knez, njen brat, je ugrabil devojko. Ko ta vstopi, se ga dekleta vstrašijo in zbežijo. Jaroslavna očita Gališkemu njegov zločin, on pa jo predrzno zavrne in se začne norčevati iz kneginje. Jaroslavna mu zagrozi, da ga pošlje očetu v Galič na poroštvo in ga spodi od sebe. Gališki gre: devojko bo izpustil, izbrati si mora pač drugo. Bojarji vstopijo. Jaroslavna jih pozdravi. Njihov nepričakovani prihod jo vznemirja. Bojarji pripovedujejo: nad nas gre sovražna vojska, Igor je ranjen in ujet s sinom. Jaroslavna se onesvesti. Ko se zdrami, prosi bojare za svet. Ti jo tolažijo, da niso samo enkrat branili obzidja, da je mesto trdno, še trdnejša vera v kneza, v njo in ljubi dom. Za sceno se oglasi plat zvona, krik in vik preplašenih žensk. Nebo žari. Bojarji kličejo na obzidje. Prišla je kazen božja. II. dejanje. Polovski tabor. Polovske devojke zabavajo ha-novo hčerko Končakovno s petjem in plesom. Zaljubila se je v ujetega Vladimirja, sina Igorjevega. Čez oder gredo ruski ujet- 3 niki. Končakovna ukaže družicam naj jih pogoste. Iz daljave prihajajo polovske patrulje in se zopet gube v noč. Vladimir Igorjevič poje nežno pesem. (Pridi draga, srce mi po tebi lilepi.) Sledi ljubezenski duet s Končakovno. Korake čujeta. Odideta vsaksebi. Igor prihaja. V nastopni ariji izlije vso svojo žalost in obup. Približa se mu Ovlur, krščeni Polovec, ki sočustvuje s knezom in ga nagovarja naj ubeži iz ujetništva. Knez se zahvali Ovlurju za dobro voljo, a zbežati on ne sme, han Konček je zanj porok. Nastopi han Končak. Dober je s knezom. Vse mu nudi, da bi ga razvedril, a za Igorja v ujetništvu ni življenja. Končak mu pravi: »Pustim te domov Igor, samo daj mi besedo, da proti meni nikdar več ne vzdigneš meča.« Igor: »Ne, lagal ti ne bom, han. Če mi daš popolno svobodo, zberem svoje polke in udarim nate še enkrat, zastavim ti vse poti: zajeti hočem s šlemom vodo iz Dona! Razgovoru med hanom in Igorjem sledijo slavni polovski plesi. Na višku veselja in hrupa pade zastor. III. dejanje je nekako nadaljevanje polovskih plesov in se običajno (tudi v Rusiji) izpušča. V njem Igor ubeži. Sin pa ostane pri Končakovni. IV. dejanje. Na obzidju Putivlja gleda Jaroslavna v daljavo in toži po Igorju. Gruča Seljakov gre preko odra, pojoč pesem o groznem Gzaku, ki ruši domove. Jaroslavna nadaljuje tožbo. V daljavi zagleda dva jezdeca. Igor se je vrnil. Hiti mu nasproti. Igor z Ovlurjem. Duet svidenja. Nato odideta v cerkev. Skula in Eroška godeta na gudok (inštrument potujočih pevcev) in prepevata sramotilno pesem o Igorju. Hipoma prekineta — Skula je zagledal kneza. Strela božja! Kaj bova revčka zdaj počela? Rešiti se morata iz zagate, ker sta držala za Igorjeve odsotnosti s knezom Gališkim. Skula ima idejo! Začneta zvoniti. Narod prihiti. Svečanostno jim razglasita pijančka radostno vest, da se je vrnil knez. Bojarji ju od veselja nagrade. Zaključni zbor izraža veselje nad Igorjevo vrnitvijo. Igor prihaja iz cerkve. Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: M. Bravničar. - Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. 4 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI CAiznn/ko /ToiiA* M/" W 1 katera osvaja, očara smrtnika od najniž-jih delavskih vrst, do r.iogoonih kron, prestolov? Parfumerija Uran, Ljubljana Lepota je najkrasnejia cvetlica, s katero more mati priroda obdariti ženo, katere sveta dolž ost je, vzgajati in negovati to cvetlico. Kako se neguje, vzgaja ta divna cvetlica? Ne mogoče z raznimi pudri, suhimi, »rastnimi šminkami: nasprotno, tisto je pokončavanje prave lepote. Lepota rabi pravih srčnih, vegetalnih tvarin, katere delujejo, hranijo, ne pa sušijo. Za zvečer uporabljajte Uran kremo mastno, zjutraj izperite z mlačno vodo ter z Uran Zoraida milom, nakar takoj namažite z Uran Zoraida kremo dnevno, nato z Uranovim Zoraida pudrom, ki je lahek, nedolžen, kakor prašek cvetlice. Ne samo, da lice po masaži z Uran kremo nočno, Zoraido kremo dnevno ter Zoraida pudrom, postane divno, cvetoče, mladostno, iz katerega diši kipeče zdravje, ampak ta edinstveni preparat naredi kožo baržunasto, mehko, marmornato gladko. Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, ter Uran Zoraida milo so edina nedosegliiva polepšala moderne žene, vsled tega bi morali Uran krema nočna, Uran Zoraida kr. ma dnevna, Uran Zoraida puder in Uran Zoraida milo, krasiti njeno psiho. KNE2 IGOR . _i_A taldl,, Tk XJ1.. XT 4 , . . „ Opora v štirih slikah s prologom. Napisal in vfflasbil A. Preve1 Dirigent: N. Štritof. Igor Svetoslavič, knez severski Jaroslavna, njega druga žena Vladimir Igorevič, njega sin iz prv Vladimir Jaroslavič, knez Gališki, Končak, polovski han . . . ^ • Končakovna, hčerka hana Končaka Ovlur, pokrščeni Polovec . . • Skula } .v , , ( • • Eroška f sviraca na gudok I • • Njanja Jaroslavne...............• Polovsko dekle..................• Ruski knezi, ruske kneginje, bojarji Polovski liani, družice Končakovne, sužnje Godi se: prolog, I., II. in IV. slika v Plese naštudiral baletni mojster P. Golovin. Pie® Dekoracije so izdelane po načrtih scenografa V. i tona............... b le£inje Jaroslavne Blagajna se odpre ob pol 20. lr6°flin. Dovršila N. A. Rimski-Korzakov in A. K. Glazunov. Britof. Režiser: R. Primožič. R. Primožič V. Thierry-Kavčnikova J. Gostič V. Janko M. Rus M. Kogejeva J. Rus D. Zupan S. Banovec K. Strniševa Š. Ramšakova starci, ruski vojaki, dekleta, narod. atia Končaka, ruski ujetniki, polovska vojska. ^Vivlju, III. slika v polovskem taboru. Poharjeva, P. Golovin in pomnoženi baletni zbor. e'a 'V gledališki slikami pod vodstvom V. Skružnega. Parter: Sedeži 1. vrste II. - III. vrste . IV.-VI. , . VII.-IX. „ . X. „ XI. Lot* Lože v parterja . . . I. red« 1 - 5 . . 6-9 . . . Din 42- . * 37- , . . 33- . . . 28-— 26-— 26'- i • • n 140"— • • n 140'— • 160'— Dodatni ložni »e Balkan : vrs n. -m. - i. * u. - Za(ob 20. * ^--------- i Ne Konec ob pol 24. Predpisana taksa za Pet VSTOPNICE se dobivalo v predprodaji pri qiedaliCki h** ' ^alkon »I , terio ' '«du Din 22’- 27- Galeriia: Sedeži 27-— 23-18-— 20 — 10'— Dijaško stojišče . . , 7'— J* vračunana v cenah’ **«rnem gledališču od lO. do ool 1. In od 3. do S. ure i. vrste .. .11. , .. m. „ .. iv. „ v. „ Stojišče Dijaško stojišče Din 14 13 13 10 10 3 O Iašk o /toV' Po predstavi v kavarno NEBOTIČNIK Dnevno koncert popoldan in zvečer do 1 lh ure zjutraj Pivo • izbrana vina Topla in mrzla jedila RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI Priporoča se Vam „S L AV IJ A" JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA D. D. V LJUBLJANI za zavarovanje proti oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč i. t. d. na zgradbah, opremi, tvorni-cah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu in življenju Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split Glavni sedež: Ljubljana, Gosposka ulica 12 Telefon štev. 2176 in 2276 Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani Frančiškanska ul. 6 Podružnica: Maribor Tyrševa ulica 44 < Ima v zalogi vse slovenske leposlovne, znanstvene in šolske knjige, mnogo hrvat-skih, srbskih, francoskih, angleških, italijanskih del ter velika izbira nemških leposlovnih in znanstvenih knjig. Razna učila za šolo in dom. Naroča vse jugoslovanske, slovanske, nemške, francoske, angleške in italijanske revije. Velika izbira muzikalij za vse instrumente kakor tudi klavirskih izvlečkov za petje in klavir. Velika izbira modnih časopisov. Samozavesten, 9 t prikupen nastop na družabnih prireditvah edinole v r PEKO če vij m