GLASILO SLOVENSKE MLADINE. MARIBOR, 1911 CIRILOVA TISKARNA. Vsebina Stian Pouk. Viteštvp ....... , . . •...........17 I* Ormoža v Jeruzalem 1. 1527. (Konec) . 19 Zabava’: Razpotje, Nedin, Sterad..................22 KratkoiSasttice . .......................H5 Plesišče — bojišče Starogorski .... 25 Materina beseda; sinu....................25 Razgled po svetu. 26 1 Orli: Mariborski Orel . .... . .... 26 Dekliški vrtec: Dobra gospodinja .......................-.27 Oblačilo nedolžnosti ................... 27 Društveni glasnik: Št lij v Slov. goricah ...................28 Grabe pri 3redii|ču.......................28 Slov. kat. izobraževalno društvo Kres v j' Gradcu , .i..........................28 S|.- Jur ob Taboru........................28 Sy; Lovrenc, ha Dr. polju . . . . . 29 Kamnica . . j..........................29 Podsreda . . .1.........................29 ,if j v . i 2. zvezka: Stran Marenberg . . , . . ............... . 29 Sv. Lovrenc v Slov. gor...................30 Govorniške vaje: Naš sovražnik . . . . ..................3; Drobtinice ; Otroci prihranili 2 milijona kron ... 32 Solarji na Dunaju ........................32 Začetek novega leta ......................32 Listnica uredništva. »Ena« v Jarenini: Dopis bi že bil dober, pa pravo ime morate naznaniti, drugače gre vse v koš. — O društvenih poročilih nam je včasi že manjkalo dopisov, za to Številko pa smo jih dobili preveč. Vseh ne moremo priobčiti, drugače bi menda čitatelji urednika ža ušesa potegnili, če bi jim prinesel samo »društvena poročila«, — Studenice: Dopis o zborovanju Bralnega društva smo izročili Slov, Gospodarju, ki ga je prinesel v štev. dne 5. jan. »N. D.«, prinaša • le dopise o mladinskih društvih, kadar vi mladi v Studenicah kaj priredite, pa bo »N. D.« rad poročal o tem. Novoletnim pesnikom : Za novo leto so prišle pesmi prepozno, sedaj je pa čas prepozen, drugače bi morda kdo rekel, da se je urednik »N. D.« v »kolendrah« zrrtjžšal, Potrpjte do drugega novega leta. Drugi; prosimo potrjuje nj a. Naš Dom izhaja i. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K, na pol leta i K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo * ! je v Cirilovji tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor. —[Sklep uredništva • i .1 14. prosinca 1910. -----------<------------------:------------------------%--------- Vsem mladeničem se toplo priporoča: „Zlata knjiga slov, Orlov*'. Spifeal Franc Terseglav. Cena vez. knjigi 2 K, broš. 1 K. Dobiva še V Katoliški Bukvami v Ljubljani. 4- ■M Štev. 2. V Mariboru, 15. januarja 1911. ^1. letnik. Pouk. Viteštvo. Ni ku bilo in no bo velikega gibanja, ki lii ne imelo senčnih strani. Toli naše mladeniško gibanje jih kaže, saj je človeško delo, in zato nepopolno. V tem društvu se v pretirani meri shajajo, in tako se fantje in dekleta preveč odvračajo od doma, v onem goje preveč zabavo in izgube smisel za resne stvari: vtem se čez mero zabavlja zoper nasprotnike, in mladeniči ne pridejo nikoli do tega, da hi tudi lastne napake spoznavali ter rajši pilili sebe; v onem je fantom preveč na tem, da se postavljajo, in oh vsaki priliki in nepriiiki pokažejo; drugod posnemajo samo nasprotnike, in sicer bolj v tem, kai* imajo na sebi slabega, v prirejanju veselic, ki veliko stanejo, v narodnem in drugem kričaŠtvu; nekaj jili je tudi, ki ne ločijo politične zavednosti od političnega sovraštva., na. nasprotniki, zapazijo le slabe strani, obrekovali in opravljati ga, se jim ne zdi greh, ni jim veliko na tem, če se o njem zlažejo, mu delajo krivico in gredo nanj s kolom, ko bi so z modrostjo, previdnostjo in ljubeznivosti) dalo več opraviti, ne znajo potrpeti, če kaže kdo drugačno mišljenje celo v stvareh manjšega pomena, in tako se iz političnega nasprotstva rodi gotovo v 50% pravu osebno sovraštvo, ki je velik greh pred Ilogom, in Škoduje včasi bolj tistemu, ki sovraži, kakor onemu, ki mu sovraštvo velja. Zlasti pri dekletih je treba velike previdnosti, da se mesto versko in politično zavednih žena ne vzgoje furije, zakaj žena mora kljub ali pa ravno zaradi svoje verske gorečnosti, nravno čistosti in politične izobraženosti ohraniti svojo naravno milobo in pretežen smisel za dom in družinsko življenje. Take 'm enake napake spremljajo v sako gibanje, in je bodo v večji ali manjši meri vedno spremljale, toda s tem ni nikakor rečeno, da se ne dajo zmanjšali do kolikor mogoče majhne mere, in tudi tega ne smemo misliti, da ni mogoče nekaterih sploh in popolnoma odpraviti. Pri tem imamo danes prav posebno eno stvar v mislih: tisto surovost, ki se kaže v tem, kako se med slovensko mladino včasi m a -1 o ceni človeško življenje. Nagle krvi so bili naši fantje vedno, v novejših Časih pa je dobila ta strast novo netivo po političnem sovraštvu, ki se je po čedalje ostrejši ločitvi ljudstva v dva tabora: katoliški in protikatoliški, vedno hujše vnelo. Tukaj moramo pomisliti dvoje: prvič da katoliško gibanje sploh ni mogoče, ne da bi se na nasprotni strani razvilo sovraštvo do njega, in v tem oziru je značilno, da. je ravno naš Zveličar zadel s svojim verskim delom na toliko ljutih sovražnikov! Drugič, pa ni nič manj gotovo, da. kristjan sovraštva ne sme nikoli namenoma in nalašč vzbujati, da sploh nikogar ne sme sovražiti — nasprotno ljubiti! ampak mora sovražiti le slabo stvar, greh, nasprotne težnje in namere ter delo'; tako je delal tudi Izveličar, 'ki je slovesno izjavil, da zli svet sovraži. Toda,tudi v sovraštvu do slabe strani mora. biti p r a v a m e r a : kolikor bolj kakšna misel, kakšno prizadevanje, kakšna naprava odvrača od Boga., tem--bolj jo moramo sovražiti, zakaj Boga ljubiti, kar pa ljudske duši* od njega oddaIjnje, ne sovražiti; to je nemogoče. So pa. nasprotna teženja, ki od Boga tako zelo ne odvračajo, in ta moramo manj sovražiti. Nikoli pa ne smem sovraštva zoper nasprotno mišljenje in hotenje prenesti na osebe, v katerih se javlja. To je zelo težko, bo marsikdo rekel. Lahko seveda ni, če si kdo prav nič ne prizadeva, premagovati samega sebe in krotiti svojo naglo jezo. Tak pa sploh imena, da je kristjan, ne zasluži, kaj še, da bi bil član kat. društev, v katera spadajo samo zavedni kristjani ! Našim fantom daje v tem oziru najboljšo merilo od cerkvene oblasti potrjena in priporočana „Z 1 a t a k n j i-g a“, ta mladeniški katekizem, ki bi si ga moral omisliti slehern naš fant in si vtisniti njegove nauke globoko v srce! „Zlata knjiga“ odgovarja na vprašanje: „Kaj mora biti zadnji namen boju zoper nasprotnike?" tako-le: „Zadnji namen boju zoper nasprotnike mora biti n e s a m o to, da se ljudstvo in mladina obvaruje pred njihovimi nauki, ampak t u d i , da tudi oni kdaj spoznajo resnico in zagledajo luč ter najdejo milost pri dobrotljivem in neskončno usmiljenem Bogu." V tem kratkem stavku je povedano vse, kar je v tem oziru treba! Na eni strani mora krščanski mladenič slabo stvar tako Črtiti in zato preganjati, da ljudstvo pred njo kolikor mogoče obvaruje, a na drugi strani mora delati na to, da tisti, ki iz zaslepljenosti za slabo stvar delajo, izprevidijo svojo zmoto. Izgovor, da nasprotnikov sploh ni mogoče izpreobrniti, ne velja, T a ž i -t i moramo za tem, če nasprotniki iz-pregledajo ali ne, to je pa njihova reč. Sicer pa se jih obrne veliko več na pravo pot, kakor mislimo. Trdovratni so navadno le voditelji; kmečki človek se liberalnih verig precej lahko oprosti. In tembolj bomo to dosegli, čimbolj bomo, kar se tiče načel, odločni, kar pa se tiče oseb, s katerimi imamo opraviti, plemeniti, pravični, ne sovražni! S tem ni rečeno, da moramo nasprotniku povsod popustiti, ne! ampak tam pač, kjer ni neobhodno potreba, kjer se z ljubeznivostfo preje kaj opravi. Boriti se za resnico, obenem pa biti tudi nasproti nasprotniku pravičen in kazati, da nam je tudi za njegov blagor, to gre dobro skupaj, pravzaprav je nujno ,tako! Zato pajtrepirljivci, zdražbarji, lažniki, nasilneži, siroveži, izzivači ne spadajo v naša društva, so jim le v škodo. Pred vsem pa si, mladeniči, to dobro zapomnite, da je naj- boljše orožje v boju zoper nasprotnika. 1 e p z g 1 e d , ki ga dajete s svojim življenjem! Dobim preberite, kaj pravi o tem „Zlata knjiga" na vprašanje: „Kako krščanski mladenič sovražnike krščanske misli najbolj uspešno pobija?" „Najbolj uspešno pobija krščanski mladenič sovražnike krščanske misli, če ustanavlja krščanska društva, vsenaokoli in v njih marljivo sodeluje; zlasti v lastnem društvu dela vneto za vzore in cilje mladeniške organizacije ; žene, dekleta in matere vzpodbuja za društveno življenje in navdušuje za zmago katoliške misli; z g 1 e d no živi i n v e d n o bolj n a p r e d uje v k rš č a n -s k i h če d n o s t i h i n p o poln o-s t i, da poživlja lastne somišljenike, nasprotnike pa p r e m a g a z d o b r i m i deli ali jih pa osramoti s svojim čistim in bogoljubnim življenjem." Rekli smo, da je velika napale a, med slovensko mladino ta, da ponekod fantje zelo malo cenijo človeško življenje. Svoje čase so bile slovenske zemlje na žalostnem glasu, da se izvrši v njih največ ubojev in težkih telesnih poškodb v celi Avstriji. Odkar se je pa začelo krščansko društveno življenje in jo po dobi liberalne maloverno-sti, ki je bila tudi deželo tupatam nemalo okužila, zopet jelo bujno proevi-tati versko življenje po nabožnih društvih, so se dobre posledice v primeroma kaj hitrem času jasno pokazale, posebno pri fantih. Odkar fantje telovadijo v naših društvih, pojo, se uče govorništva, poslušajo predavanja in žrtvujejo svoj denar rajši za to, da se vsako leto v večjem številu na svojih shodih zbirajo ter spoznavajo in snujejo načrte za bodočnost, kakor pa za popivanje', vasovanje in podobne norčije, se uboji in pretepi manjšajo, varčnost in treznost se čedalje utrjata. Res pa jo, da na nasprotni strani ali pa med tistimi, ki nam sicer naravnost niso nasprotni, pač pa zavoljo svoje dušne lenobe našega prosvit-Ijajočega gibanja radi ne vidijo, siro- vost narašča, vsaj v (nnogili krajili. In zavoljo tega so napisane pravzaprav te vrstice. Zgodili so se zadnji čas celo uboji, kojih žrtev so bili možje v najlepši dobi življenja, družinski očetje. Hvala Bogu, da člani naših organizacij niso bili pri tem prav nič prizadeti. Rečemo pa tudi to: ne bodo nikoli smeli biti prizadeti! Eno pomislimo: strašen greh je, dvigniti roko proti bratu sočloveku! Jezus Kristus je vedno in odločno dejal, da je že tisti, ki ga hudo razžali, zaslužil peklenski ogenj. In če beremo pismo apostola Pavla, najdemo skoro na vsaki drugi strani določno in ostro zapisano, da ubijalci, zdražbarji in nasilneži ne bodo videli nebeškega kraljestva. In res! popolno pomanjkanje krščanskega duha kaže, kdor se loti svojega bližnjega, in spravi v nevarnost njegovo življenje, njegovo dušo, njegovo zdravje, njegovo družino. Ali ni telo »n duša bližnjega tempel božji, ali ni tudi on namenjen za večno slavo, ali ne nosi v svojem srcu podobo obličja božjega, ali ni opran s krvjo Gospodovo, ali ni njegov otrok, in ga li sam Bog no ljubi, tudi če je grešnik? Zato pa podamo ta-le resni nasvet vsi naši javnosti, zlasti p avs e m s 1 o v e n s k im k a t o 1 i š k i m političnim listom: Ako bi se zgodil kdaj žalosten slučaj,, da kdo izmed naše organizacije hudo poškoduje, napade, izziva ali celo, kar Bog obvaruj! —• spravi v resno nevarnost Življenje kakega nasprotnika — ne z a m o 1 č a t i tega po d n o b e-n i m p o g o j e m , n e s t v a, r i n i -t i n a j m a n j s k u š a t i o 1 e p S a -ti, takoj in ne d v o m n o d e j a -nje obsoditi, t i s t e g a , k i s e i e pa pregrešil, , javno označiti in brez o b otav-1 j a n j a iz naše org a niz a c i -•i o za ve d n o i z k 1 j učiti! Naj Kujejo nasprotniki iz tega orožje zoper nas kolikor hočejo, če se bomo tako ravnali, bomo končno vendar-le mi prav imeli. V kali pa bomo v naših mladeniških organizacijah zatirali vsako sirovost zlasti s tem, d a b o m o u d o m a- Č i 1 i me d n a š i m i m I a d e n i č i „Zlato knjigo1'* in jo bomo fantom prr-društvenih večerih skrbno in pridno razlagali, ter skrbeli za to, da si jo bo vsak mladenič, ki se hoče k nam prištevati, omislil, in jo tudi doma z veseljem čital, jo jemal s seboj v tujino in seznanjal ž njo svoje tovariše, prijatelje, brate in sestre. Saj ni samo za. Orle, saj je za vsakega krščanskega mladeniča pisana, in tudi dekleta jo bodo brale s pridom! Zlasti pa vtisnimo fantom, kar je tudi za ravnanje nasproti nasprotnikom odločilne važnosti, v spomin ono poglavje iz „Zlate knjige", ki govori o viteštvu. „V čem se kaže fantovsko viteštvo? povprašuje „Zlata knjiga" in odgovori na to tako-le: „F a n t o v s k o v i t e š t v o s e kaže v plemenitem mišljenju, b 1 a g e m s r c u , d i s c i p 1 i-n a r n i v o 1 j i i n n c o m a d e ž e -v a n e m življenju, pav v n e -t e m d e 1 o v a n ju z a 1 j ud s k i t) l a g o r.“ Tega se držimo, to zabičujmo naši mladini, v tem smislu se izobražujmo, v duhu krščanskega viteštva, pa bO' vsaka sirovost, nespodobnost in nasilnost izginila kakor slana ob prvih.pomladanskih žarkih! Iz Ormoža v Jeruzalem 1. 1527. (Konec.) Nevarnost pred morskimi roparji sicer ni bila izključena, vendar ni bila tolika, kakor na veliki ladiji, ker malih ladij roparji navadno niso napa* dali — so ni izplačalo —, ampak prežali so tem bolj na velike. A naše popotnike so čakale sedaj druge velike težave in naravnost občudovati moramo, njih pogum in gorečnost. Mala bulija se je pomikala le počasi naprej., ker veslarji pač ne morejo bulije tako močno gnati, kakor če se upre veter v jadra. Vožnja je bila torej počasna. Morski valovi so pa na odprtem morju lahko ladjo Še bolj sem in tja metali, kakor veliko. Vsled tega so potniki hudo trpeli ua morski bolezni. Se hujše je bilo to, da na ladiji ni bilo ku~ -hinje, in tako ves ta čas niso okusili 'nič toplega. Ladija tudi ni imela strehe, in tako so se pekli po dnevu na vročem solneu, ponoči pa, zmrzovali, ker noči na morju so tudi v poletnem času večkrat hladne. Povrh so bili Še v neprestanem smrtnem strahu, da jih zasači kaka nevihta in zažene ladijo ob kako pečino ter razbije. Tako so si v polni meri izkusili, kako resničen je izrek: Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda. Na Veliko gospojnico popoldne so zagledali naposled sveto deželo. Nepopisna radost je prevzela njih srca, da so se veselja kar jokali. Ko je zahajalo solnce, so se peljali v luko mesta Jafe. A izkrcati se niso smeli, dokler niso dobili dovoljenja od turškega paša v Ram] i, K jafskemu poglavarju so najprej poslali tolmača, in ga prosili,naj jim pošlje vsaj nekaj tople jedi. Dobili so neko prevreto meso z rižom in drugo prikuho po turškem načinu ter so se vsaj za silo okrepčali. Drugi dan so poslali tolmača k paši v Ramlo, med lem so pa morah'vakati na ladiji. Vendar so se natihoniit'toliko izkrcali, da so poljubili tla svete dežele, se skopali in si osnažili obleko. O Jafi pravi naš potopisec, da je bila nekdaj veliko mesto, a pozneje razdejana, kakor je še takrat svedočilo razrušeno zidovje. Od krščanskih svetišč je stala le neka majhna kapelica,, kjer je nekdaj prebival Apostol Peter pri uspiarju Simonu. Sole tretji dan je prišel tolmač z dovoljenjem ju z osli, na katero so posedli in se napotili proti Ranili. Dandanes se jeruzalemski romarji iz Jafe zložno peljajo z vlakom, takrat so pa jezdili le osle, ker konj menda ni bilo dovolj, uli so bili pa predragi. Bilo je v nedeljo ha vse zgodaj, ko so se spravili na neosdSfllane osle, za spremstvo jim je poslal paša nekaj Turkov. Za sedlo si je vrgel na oslov hrbet vsak svoj plašč, stremen si je moral napraviti vsak sam iz lesa in privezati z motvozi. Tako so jezdili naprej, večinoma ponoči, ker je bila čez dan neznosna vročina. Blizu Ramlo pa jo vrgel muhasti osel našega poto- pisca v prah, in , ker je imel nogo zadete v istremenu, ga jo vlekel za seboj, dokler ga ni rešil Turek. Pri tej nezgodi je izgubil svoje tovariše in jc moral s Turkom samim jezditi naprej, vendar se mu ni nič zgodilo.. Okolica Ranile je bila takrat prav lepa, kakor je deloma Še dandanes; rastle so ondi palme, pomerančo, citrone, datelji in drugo južno sadje. V Ranili so se nastanili v neki veliki zidani hiši, katero so oskrbovali frančiškani iz Sijona v Jeruzalemu.. Celih osem oni so morali Ostati v Ramli, ker jim paša ni dal spremstva in dovoljenja, da bi šli naprej. Zadrževal jib je nalašč, da so pustili več denarja v Ranili, ker so morali od domačinov kupovati živež. Dali so paši pod palec 12 cekinov, a vse zastonj, ni jili pustil naprej. Naposled jim je zmanjkalo vina, in morali so piti smrdljivo vodo, vsled česar jih je mnogo zbolelo. Tudi naš ormoški potopisec je dobil hudo mrzlico. Ko so se že vsega naveličali, je Šlo poslanstvo k paši in ga prosilo, da jih pusti dalje in jim da potrebno spremstvo. Brez spremstva namreč ni bilo mogoče naprej zaradi divjih Arabcev, ki so bili sovražni Turkom, kakor kristjanom. Ko je paša videl, kako so shujšali potniki, je po-kregal svoje ljudi, zakaj jim bolje ne strežejo, in rekel: če torej nočete ostati dalje pri nas, pa idite ponoči po polnoči. Arabski vozniki še dandanes zahtevajo, da se morajo potniki pri daljnih izletih držati vedno istega voza, dasi so vsi že naprej plačani. To navado so imeli že takrat; vsak jc moral zajezditi zopet tistega osla, s katerim je prijezdil v Ramlo. Naš ormoški romar pa si je hotel izbrati drugega osla, ker ga je bil prvi med potom vrgel na tla. Zasedel je torej drugega osla, a ko je lastnik prvega to videl, je planil nanj in ga potegnil doli, a gospodar novega osla se je potegnil za svojega novega potnika in ga vlekel nazaj na svojega osla. Tako sta Turka nekaj časa vlačila ubogega frančiškana sem in tje, da bi ga bila skoraj raztrgala. Nazadnje je vendar zmagal gospodar drugega osla, ki je potenj lepo pazil med potom na svojega varovanca. Tako so jezdili naprej in prišli Proti večeru v 'Jeruzalem, kjer so izstopili pred jafskimi vrati iz oslov in sli peš na Sijon, kjer so jih prijazno sprejeli oo. frančiškani. Bilo je 25. avgusta, ko so prišli v 'Jeruzalem, in so hilj vsi tako slabi, da so morali nekaj dni počivati. In če bi ne bilo frančiškanov, bi moral marsikdo umreti v Jeruzalemu. Se dandanes je hvaležen vsak jeruzalemski romar frančiŠka-aom zu prijaznost in gostoljubje, Še večje vrednosti je bilo seveda to pred tOO leti. Glavni sedež so imeli takrat na Sijonu pri cerkvi, ki so jo bili pozidali križarji na mestu, kjer je stala tuša zadnje večerje. Dvajset let poz-ucje, to je leta 1547., so jim pa vzeli j nrki to svetišče in je do današnjega dne v turških rokah; v tako imenovani »Davidov grob“ pa že tistokrat niso pustili kristjanov. Naš romar potem natančneje našteva in opisuje razna svetišča v Jeruzalemu. Pri cerkvi božjega groba je sedel sam jeruzalemski paša ter sprejemal osebno vstopnino od romarjev. ; sak romar, ki je hotel iti v cerkev, ■le moral plačati 5 cekinov, a frančiškani so bili prosti. Sploh je bila cer-kgv božjega groba večinoma zaprta, 10 po 4 do 5 frančiškanov so spustili notri, da so opravljali sv. mašo in na-z'gali lučice. tz Jeruzalema so napravili enake 'zlete, kakor lani naši slovenski ro-jnarji: K sv. Janezu v gorovju, v Bet-pnem in k Mrtvemu morju. V Betle-uemu bi se jim bila pri odhodu skoro ipipetila nesreča. Nekateri romarji so Sl maio preveč privoščili izvrstnega betlehemskega vina ter so se začeli s nrki prepirati. Neki Nizozemec je (|al J urku celo zaušnico, kar je ne-\crnii,(. strašno razburilo. Lahko bi pu vsi plačali z glavo, ko bi ne bili h'ančiškani pomirili Turkov. Dali so nekaj daril in so jih pustili potem Hhrno oditi. K Jordanu so so odpravili neki Popoldan, ko je vročina malo poneha- la. S seboj so imeli močno spremstvo,, ker je bila pot zelo nevarna, saj Še dandanes ni varno potovati iz Jeruzalema v Jeriho. Jezdili so celo noč in prišli po polnoči na jerihonsko polje,, kjer so si nekoliko odpočili. Ob jutranji zori so šli k Jordanu, na tisto mesto, kjer je bil Jezus krščen. Tam so molili in se kopali. Ogledali so si Mrtvo morje in se potem vrnili v Jeriho, ki je bila že takrat borna vas, kakor je dandanes. Kazali so jim hišo Oahejevo, kjer je bil poprej samostan, takrat pa vse v razvalinah. Naš por topisec je obiskal tudi tisti kraj, kjer se je Jezus-,'40 dni postil. Na povratku v Jeruzalem so jili napadli med potom Arabci, vendffr so jih spremljevalci odbili. Živež in pijačo so si bili morali vzeti s seboj, no, dandanes dobiš v Jeriha in ob Mrtvem morju za silo živež in pijačo, če so le prej naznaniš. V Jeruzalemu so ostali do 12. oktobra, skoro 2 meseca; tega dne so se poslovili pri jeruzalemskem paši, ki jim jo dal spr<**nstvo do Ramle. Pred odhodom so se nekateri zopet tako nasrkadi jeruzalemske žlahtne-kapljice, da so popadali z oslov, Turki pa so so jim krohotali. Potopis pripomni, da je bilo trezne romarje zelo sram pred neverniki zavoljo pijanih tovarišev. V resjrid še dandanes Turki osramotijo, marsikaterega kristjana, ki ne pozna nič višjega, kakor pijačo. Ko so došli v Ramlo, so morali zopet čakati več dni, dokler niso zložili noke svote denarja in ž njo namazali turškega-'poglavarja. V Jafi jih jo čakala sedaj neka velika trgovska ladija, a šo imeli s kapitanom sitnobo, ker jt zavlačeval odhod ter jih niti na ladijo ni /pustil in so morali prebivati v n(ffi smrdljivi luknji. Naposled jo nevolja med romarji priki-pela do vrhunca in so prisilili kapitana, da jih je vzel na ladijo. Dne 2K oktobra.so odrinili iz Jafo proti otoku Cipru, kjer so morali zopet čakati 10 dni. Dne 2- novembra so sicer odrinili iz. Cipra, a že naslednji dan je začelo*- tnorje straSno razsajati, in bati se je bilo, da se ladija potopi, ker je bila preobložena z blagom. Morali so se vrniti na Ciper, ladijo razbremeniti in čakati Se sedem dni na ugodnejše vreme. Šele 9. novembra so odpluli proti Rodu, a že naslednjo noč je prihrul nasprotni veter, drugi dan pa je nastala popolna tišina, in niso mogli , naprej. Celili osem dni so jih gonili vetrovi sem in tje. Na Rodu so se le skrivaj izkrcali, da so dobili sveže vode. Pri tej priliki sta pribežala k njim dva turška sužnja, katerih eden je bil Slovenec, drugi pti, Grk. Dne 21. novembra so došli na Kreto, od koder so odpluli zaradi viharjev šele 8.. dec. Na potu proti otoku Korlu jim jf; umrl eden romar, mladi nizozemski vitez, spustili so ga v morje. Dne 22. dec. jih je prisilil veter, obstati na dalmatinskem otoku Hvaru, kjer so obhajali tudi Božič. Na sam božični dan je odrinila ladija naprej ter prišla čez nekaj dni v Rovinj, kjer je ostala, romarji so se pa na manjši ladiji peljali v Benetke. Našima ormoškima romarjema bi bilo iz Istre pač bliže domov, vendar sta se peljala z drugimi v Benetke, kamor so prispeli ravno na staro leto. Ko so zagledali Benetke, so začeli peti na ves glas zahvalno pesem, Lahko si mislimo, kakšna čustva * so navdajala potnike, ko so po tolikih težavah 'in nevarnostih stopili zopet na varna tla. Potopisec konča s tem svoj jeruzalemski potopis. Ko sta prišla s tovarišem zopet v Ormož, je bila pač blizu že zopet Velika noč. Mi smo pa lani potrebovali za jeruzalemsko romanje komaj tri tedne. Takšno je bilo jeruzalemsko romanje pred 400 leti! Zabava. Razpotje. V izredno ljubkem kraju nase Gorenjske, na desnem bregu bistre Save, je živela pred več desetletji srečna družina Zaplotnikov v miru in slogi. Jasno m očito je ležal nad njihovo lično hišo božji mir, se razprostiral nad obsežnim poljem in pričal sosedom o bogoljuboosti Zaplotnikove družine. Zaplotnikov oče je- bil premožen trgovec Kupčeval je po vseh večjih krajih naše domovine, odhajal je z u-pom tudi v tujino in se vračal zadovoljen domov. Vaščani so mu poverili marsikako prijetno in neprijetno nalogo, in on jo je izvršil kot svojo sveto dolžnost. Zato so ga ljubili, spoštovali njegovo družino in mu želeli vedno več sreče. Pobožna, marljiva in radodarna je bila Zaplotnikova mati.. Skrbela je za skupni družinski blagor, se trudila za vsakega posameznika. S pobožnostjo ni nikogar nadlegovala, temveč jo u-mela uresničiti svetopisemsko besedo o pravični, čednostni ženi. Sin Jože je imel večidel očetove lastnosti, katerih pa ni znal potrebno urediti, in je tako razodeval že v mladosti omahljivost in nestalnost, sicer dobrega značaja. Hčeri Francka in Micka sta kazali bolj materin značaj. Vendar je imela Micka nekaj sorodnega s svojim bratom. Bila je svojeglavim in le za kratek Čas zavzeta za kaj boljšega . . Različnost udov Zaplotnikove družine je bila podobna močnemu drevesu, ki korenini globoko v rodovitni zemlji, a rodi na raznih vejah razne sadove. Eni so boljši, drugi slabši. In umen gospodar pride, reže izrastke, seka veje, cepi in čaka na dober u-speh. Pa Je, redko se posrečijo vsi cepi. Gospodar cepi dalje, režo in seka, včasi tako dolgo, da onemore drevo in začne počasi in vidno hirati. Tako je bilo z Zaplotnikove družino .. . Korenina družinskega drevesa je obolela, zaostala v rasti. Nevaren črv se jo zaredil v mogočnih korenikah hišnega gospodarja . . . Zaplotnikov oče je začel piti . . . Tam ob laški meji, nekje na Goriškem se je zagledal v lepo, sladko vin- ako kapljico. Sprijaznil se je s sovražnikom našega ljudstva. Sam ni vedel, kako je prišlo, da je prišlo, je vedel. Navada, železna srajca, ga je o-pominjala tudi doma in mu kazala dobrovoljno hišo s trtnim vencem nadvrat-nii. Cesto je zahajal tja, presedel tam cele ure In se pozno vračal. Zato je trpela kupčija, trpela pred vsem njegova družina. Ljudje so stikali glave, šepetali o nenavadnem ravnanju Zaplotnikovega očeta. Ženske nb vaškem studencu so se pogosto sha-jale, govorile resnične in neresnične mči o njem. Otroci so ga videli pijanega in mu nagajali. Vsa vas, od hriba do savskega o-brežja je bila vznemirjena. . . Mrzlega zimskega dno je odhajal Zaplotnik v daljni svet. Hčerki Francka in Micka sta ga držali za roki in mu priporočali, naj se varuje na potu. Zaplotnikova mati, Pridna in umna žena, ga je prosila, uaj ne potuje ob takem ledenem vremenu. Imela je vzrok za to. Prejšnji večer sta sc sporekla, ker mu je ona bubeznivo očitala njegovo napako. In kakor je bil Zaplotnikov oče prej raz-m>ien, tako je bil sedaj hitro vnet od -ieze; In v tej jezi je sklenil odpotovati-Zato ga je ona opominjala ih mu omenila čudne sanje, ki jih je imela o njem. On je ni poslušal. Zavihtel je po stari navadi bič in sani so zaŠkripa-1®. Čili konji so zdirjali in odpeljali Zaplotnikovega očeta . . . •lože tedaj ni bil doma. Prišel je šele na večer tistega dne. Ko je zvedel o očetovem odhodu, ■se je prijel za glavo, vzkliknil in tekel v hlev, poklical hlapca in mu velel takoj napreči. - " Mati in sestre so pri tem skoro obupale. V globoki žalosti vslod moževega odhoda, povečanem v tem nerazum-Juvem početju sinovem, je omedlela ma-”• Francka je storila, kar je mogla, Micka pa je tekla k oddaljeni sosedi... Fo se je vrnila s sosedovo materjo, hrata in hlapca ni bilo več . . . ♦ * r Jože je pomagal tisti dan v mlinu, tako sta se zmenila z Jakom, mlinar- jevim sinom. Kadar bo pa treba pri Zaplotnikovih, bo pa prišel Jaka. Kavno so se pomenkovali, ko je pritekla KlempŠova Marjana z vrečico žita. Ko je zagledala Jožeta, je pripovedovala v eni sapi, kako je odhajal njegov oče in kaj se je vse godilo pred hišo. Jože ji ni hotel verjeti. Nasmehnil se je znani klepetulji in jo pustil v miru . . . Sredi popoldne pa je prišel čevljar Martin, ki je prihajal iz mesta po najbližji stezi, ne daleč od vozne česte. Stopil je v mlin. Ker ni bilo prej nobene hiše, se j£ ustavil tu in začel pripovedovati, da se mu je zdelo, kar kor bi videl pod breškim klancem prevrnjene.-sani. Jožetu je zašumelo v glavi. V mislih je primerjal Marjanine in Martinove besede,, in zdelo se mu je, da bi bil to njegov oče. Hitro je tekel domov, .vprašal po očetu . . ., in se odpeljal s hlapcem proti klancu . . . * * * Zaplotnikova mati je ležala nezavestna. Zaman je bila vsaka pomoč, ki so jo imeli na razpolago. Zato so poslali hišnega pastirja po gospoda... Komaj je prejela poslednje zakramente, jo vzdihnila v notranjem trpljenju, in slišale so se komaj slovke božjega imena. Ob zadnjilVzvokih večernega zvona, mod ihtenjem Francke in Micke, je zapustila njena 'dobra duša svoje zemeljsko bivališče. Neutolažen je bil plač njenih hčerk, osirotelih in oropanih največjega zaklada na svetu. * * * Urno so drč^le majhne sani po o-samljeni cesti. Jože ni imel niti časa misliti, ko ga opomni hlapec, da je bil oče gotovo namenjen na daljše potovanje, ker je vpregel v velike sani najboljše konje. Tedaj še ni bilo železne ceste, in ljudje so morali potovati peš ali na vozu. Tudi stari Zaplotnik je potoval v oddaljene kraje na vozu . . . Jožo ni mogel ničesar misliti in premišljevati. Venomer je poganjal ko- nje, k'i so Tiiteli, kar so mogli. Da je bil samoten potnik na cesti, ne bi se mogel pravočasno ogniti gotovi nevarnosti. Že je bila popolna tema, ko zavozita, v gozd, v katerem so prebivali v prejšnjih časih hudobni roparji. Obema se je zdelo, da vidita sredi gozda ogenj, in v hišicah iz smrekovega lubja rokovnjače. Zato je pognal Jože znova puhteče konje, da je lisec spodrsnil in bi se skoro zvrnil v cestni jarek. Konji so hiteli, sani so Škripale... Naenkrat je opomnil hlapec na breški klanec in prižgal svetilko, napolnjeno s svežim oljem. Ustavila sta konje,' stopila raz sani in korakala v visokem snegu, vsak na eni strani. Na dnu klanca sta zapazila v medlem svitu zlomljene sani. Izvlekla sta, jih iz grmovja in našla s snegom zakritega moža. Hlapec je skočil po luč, posvetil, in — groza, bil je Jožetov o-če. Strah in trepet sta prevzela sinovo srce. Le z velikim premagovanjem je pomagal hlapen, da sta. naložila mrtveca na sani. Nad mrličevo glavo pa sta privezala brlečo svetilko. Hlapec se je še oziral, ne bi li o-pazil kjef kakega konja. Toda zaman... OčiVidno so izvršili Še ne popolnoma iztrebljeni roparji grozen zločin... Pognala sta konje, ki so hiteli, kolikor so jim dopuščale utrujeno moči... Že pri prvih hišah so ju pričakovali vaščani, katerim je čevljar Martin povedal o budi nesreči. Vznemirjeni vsled hitre smrti Zaplotnikove matere, so v nemirni znatiželjnosti pričakovali, kaj jim povesta prihajajoča. Pn nepričakovanem prizoru , a so se prestrašili celo najpogumnejši. Ženske so zajokale in obkolile sani, da sta morala oba izstopiti. Nihče pa ni upal povedati Jožetu o smrti njegove matere. Prišli so počasi v sprevodu pred Zaplotnikovo hišo. Mučen, pomilovalen prizor so gledali tu vaščani. Tugovanja in joka ni bilo konca. Sin in hčere so v obupu sloneli eden na drugem, brez glasu, v nemirnem ihtenju . . . ♦ * * Eno leto po tem Žalostnem dogodku se je poročila Francka z mlinarjevim Jakom. Bilo je vse veselo, kakor po navadi ob takih prilikah . . . Živela sta dolgo v srečnem, blagoslovljenem zakonu, in mali Janezek jo spominjal s svojo podobnostjo mlinarjevo mater na njenega nesrečnega, očeta . . . Drugače je bilo na Zaplotnikovem domu. Mladi gospodar Zaplotnik je zanemarjal svoje dolžnosti, in si prilastil vse možne, slabe lastnosti. Tudi je začel piti, in je pil pri vsakem veselem ali žalostnem dogodku. Pil je ob suši in v dežju. Radi njegovih napak ga ni maralo nobeno dekle. Sicer je bil lep, čvrst mladenič, toda kje je ženska, ki bi vzela pijanca za moža? . . . Jože se ni mnogo menil za dobro ali slabo govorico. Zapravljal je tja v en dan podedovano premoženje in se ni veliko brigal za domačo zadevo. Doma jo gospodinjila nekaj časa sestra Micka,- a se je kmalu naveličala bratovih sitnosti ir. zapravljanja ter je odšla v neko tuje mesto. Od tedaj se ni vrnila več v rojstni kraj. Bila je izgubljena za domovino. Dokler je imel Jože kaj veljave radi premoženja, so mu stregli po gostilnah na vsak migljaj. Ko so je pa počasi muzala njegova veljava, je izginevala tudi gostilniška prijaznost . . . Cez par let so mu prodali dom in polje, in ga postavili na cesto. Par tednov se je klatil po domačem kraju, nato je izginil . . . V tistem času so prišli neznani go-gospodje in so merili okoli nekdanje Zaplotnikove hiše, ki se je vedno bolj bližala počasnemu razpadu radi za-nikruosli njenega, novega gospodarja, vdanega pijanca. Gospodje, ki so merili, so sklenili, da so mora hiša podreti, da se dobi prostor za gradnjo železnice. Zato so jo odkupili, in kmalu je ni bilo . . . Na kraju, kjer je nekdaj gospodovala sreča, se je naselilo prokletstvo radi malenkosti družinskega spora, radi nepremagovanja samega sobe. Tako je strohnelo počasi močno družinsko drevo, ker je obolela korenina, in ni mogla pošiljati mladikam sveže, zdrave hrane. Posušile so se plodno veje, in le en cep se jo obnesel, ki se je razvil v zdravi, dobro pognojeni zemlji zdrave korenike . . . * * Hc Dandanes je izpeljana železnica v onem ljubkem kraju naše divne Gorenjske, na desnem bregu bistre Save. Podnevi in ponoči vozijo vlaki do-■načine in tujce čez mesto, kjer je stala pred več desetletji ponosna hiša •srečne Zaplotnikove družine. Nedin Sterad. Kratkočasnice. Dvoumno. (Resnična dogodim.) V nekem glavnem mestu je minister na l'otu v svoj urad kupil vsako jutro pre-''o od pekovskega vajenca. Nekoč pa zapazi, da je pozabil denarnico doma, ln z-Činstva, prišli so naši mariborski somišljeniki, pa tudi iz okolice je prihitela posebno mladina. Vse moške vloge so imeli bratje Orli. Igra, ki se nanaša na našo slovensko zgodovino, na kmečke upore, „kralja" Gobca, ne usmiljene graščake in valpete, je vzeta res popolnoma iz ljudskega življenja, ter bi bilo želeti, da jo uprizorijo tudi druga naša društva, kjer razpolagajo z večjimi odri. Dasiravno so nastopili v igri večinoma sami novinci-diletanti, vendar je igra krasno uspela. Glavne vloge so bile v dobrih rokah. Občinstvo je ob koncu posameznih dejanj živahno ploskalo, kar dokazuje, da so naši Orli pogodili svoje vloge. Slikovit jo bil n. pr. posebno začetek 4. dejanja, ko krog slepoa-siromaka Grajana nastopi vaška mladina in kmetje ter zapojo kmečko pesem „Le vkup, le vkup uboga srenja". — Ker je ta predstava tako dobro uspela, bo naš Orel gotovo še večkrat) nastopil na odru. Da pride Orel sčasoma do lastnega telovadnega orodja, ustanovili smo tudi poseljen sklad, v katerega plačujejo bratje po vinarjih kazni za vsako, po nepotrebi izgovorjeno tujko. V sklad prispevajo tudi tobakarji svoje prispevke. — Z novim letom je vstopilo v odsek' zopet več novih članov. Napredek torej povsod. Na zdar! Dekliški vrtec. Dobra gospodinja. Danes začnem z divjo perutnino. Otvorim to svojo razpravo s pripravljanjem divjih rac in gosk, pri katerem ni posebne razlike. Obleža vanje perutnine jo neobhodno potrebno. Najbolje je, živalče za nekaj dni ouesili popolnoma neosnaženo in neoskubljeno na hladen kraj; v toplejšem času, ko se strelja le mladi rod, zadostuje, položiti živalice za en dan v ledenico. Mladih živalic ni treba dejati v strojo (paco); po snaženju in osolenju jih moraš drgniti znotraj s stlačeno sardelo, zunaj pa s stolčenimi brmjevimi jagodami. Dobro je tudi, če privežeš na raco ali gosko nekaj šnit slanine; med pečenjem pa maži in polivaj Še z zmočajem (putrom), ga moraš imeti v to pripravljenega v posebni skledici na ognjišču. Ce je ^ival zadostno pečena, še odstrani slanina, primerno narezuje in okusno nadeva na topel krožnik, polije nekaj z mastjo, ki je ostala v ponvi; ob robu krožnika položi s šeflico praženi riž, kot dodatek nudi solato ali tudi prisiljeno zelje. Starejše živali se po oble-žuvanju in snaženju dene za eden ali dva dni v strojo (kakor pri zajcu); poleni pa se je ravnati radi drgnenja in pečenja kakor pri mladih živalicah. ^Nazadnje se dela omaka kakor pri zaj-eu; perutnina se nareže, polije z omako. Kot pridatek priporočam majhne cmoke iz žemeljnih drobtinic (Briisel-knodel), — Prihodnjič nadaljuje stara kuharica. Oblačilo nedolžnosti. Draga mi dekleta, oblačilo nedolžnosti je najlep-se, a skrbno pazi, da ga ne zamažeš. 1’oišči si. mladenka, najlepšo obleko, oesi jo umetni šivilji, ta ti naj našije zlata ali srebra, da jo bo vse občudovalo, vendar to še senca ni proti oblačilu nedolžnosti. Na oblačilu marsikatere mladenke se berejo krvavi žulji dobrih stariŠev in sledovi težko pri-služonih denarjev za prodano nedolžnost. Da, oblačilo je drago, koliko pa stane sveta nedolžnost, s katezo nas je Sin božji s toliko ceno odkupil. In sedaj živi toliko deklet od zapeljivčevih praznih obljub lahkomiselno z grešnim veseljem, slabem znanju. Zemeljska obleka trpi le kratek čas, sveta nedolžnost pa vekomaj. Kako nežne sc rožice, ki cveto, naj se jih dotakne prevroč ali prehladen veter, že po-jemljejo in zvene. Kako hitro se ti o-maže belo krilo tvoje nedolžnosti, ako vse vei tameš nesramnim zapeljivcem, ki te oropajo tvoje nedo'žnosti. Oblačimo si le znamenje sramote in greha, čimo s:Jjle znamenje sramote in greha, oh pa toliko deklet so ž njo baha, ta povzročajo sama sebi veliko izkušnjav in daje drugim z obleko slab vzgled, stori se krivo, mnogo lastnih in tujih grehov, in pade prej ali slej. Mladenka, ki se nečimurno oblači, ne more o-bema gospodoma služiti, njene misli so le pri obleki, nastavlja sama sebi in drugim nevarne zanjke. Rožice, ki rastejo poleg ceste, jih kmalu poteptajo. Dekleta, katera se žez mero lišpa-jo, ne morejo dolgo ostati nedolžna, oblačijo so prevzetno zato, da bi se do-padle ljudem, ne pa Bogu. Taka prevzetna lišpanka se poštenim ljudem ne dopada, ne služi v svojo Čast, temveč sama sebi v sramoto in škodo. Draga mi dekleta, oblačite se ponižno, po vzgledu Jezusovem, On je tudi nosil priprosto, ponižno obleko, katei-o mu je naredila Marija, njegova Mati, pa tudi po svojem stanu in premoženju. Ne kupuj si drage obleke, pa prevzetne ne, ne kaži, da bi ljudje za teboj gledali in te občudovali, ampak prizadevaj si, da se bo Bog oziral z veseljem na tvojo ponižnost in na tvojo čisto nedolžnost. gr* Društveni glasnik. St. Ilj v Slov. goricah. Naša mladina se zopet pridno giblje. Po neutrudnem delovanju našega vIč g. župnika Vračka se je ustanovila Marijina družba za mladeniče in dekleta. Sedaj se pridno pripravljamo na veselico, ki se vrši v nedeljo 29. prosinca v Slovenskem Domu. Igrala se bo igra »Požigalčeva hči«. Že sedaj vabimo naše domačine in sosede iz Jarenine, Št. Jakoba, Svečine, Sv. Kungote in naše Mariboržane, da nas pridejo obiskat. Poleg igre so na vsporedu še druge zabavne točke. — V nedeljo 22. in pondeljek. 23. januarja pa priredi Slov. kršč. soc. zveza v dvorani Slov. Doma socialni tečaj. Predavanja se začnejo v nedeljo - 22. januarja po večernicah. Predavali bodo o zelo važnih predmetih najodličnejši govorniki in strokovnjaki iz Maribora in drugod. Ž -leti je, da se udeležijo tečaja vsi naši Šentiljčani, Jareninčani, Svečinčani in Kungovčani. Na agitacijo! Za oddaljene bo preskrbelo šentiljsko bralno društvo brezplačna stanovanja. Grabe pri Središču. Naša Dekliška zveza lepo napreduje. V teku svojega obstanka je imela že štiri skupna zborovanja. Posebnega pomena je zadnje zborovanje, ki se je vršilo dne 26. decembra minolega leta. Vrli naši govorniki in govornice so pokazali tukaj svoje duševne in telesne moči. O da bi besede naših govornikov obrodile dober sad, sad poguma, značaja in odločnosti! Ne samo z besedo, ampak tudi z dejanjem je treba pokazati, kar se govori. Novo leto je napočilo in v novem letu začnimo tudi mi novo življenje, zavedajmo se, da smo sinovi in hčere čvrstega, naroda slovenskega. Varujmo naš mili slovenski jezik, ki o njem tako lepo poje naš pesnik Stanko Vraz: Tko nije slušao, kako, Slovenka govori ne zna kako rajski angjeo s ljudmi sbori.« Zdaj mladina imaš lepo priložnost, da se lahko naučiš marsikaj koristnega za življenje. Ne živeti samo tje v en dan, kakor to delajo še mnogi, ampak porabiti vsako minuto časa! Mladina, tukaj se nudi Vam priložnost, da si lahko postavite temelj boljši bodočnosti Seveda se najde mladina, ki Vas odvrača od zveze, pa ne poslušajte je. Taka mladina je podobna trstu, ki ga veter maje. Če tudi tu pa tam čez zvezo zahrumi kak vihar, ne se ustrašiti, ampak resnico govoriti, vselej, in povsod. Ne govoriti naenkrat: jaz odstopim od zveze, jaz nočem biti več njeni ud. Žalibog se nahaja nekaj takih, pa tem kličem: pogum, pogum ! Mladi ljudje morajo vendar imeti nekaj poguma. Srečna mladost, zlata starost, nesrečna mladost, blatna starost! Vse najboljše v novem letu Vam želi Vaša tajnica. Slov. katol. izobraževalno društvo „Kres“ v Gradcu (Pestalozzistrasse 60, prit- ličje na desno). Dolgo se že nismo nič oglasili in vem, da si je eden in drugi izmed naših prijateljev že mislil: Graški ,Kres“ je gotovo burja raznesla, ko ni od nikoder nobenega pisanja. Toda, kako se je motil! Mi se imamo tako dobro, da mu tega niti ne zamerimo. Po leti seveda ni bilo nič posebnega, ker je odšlo polovico članov iz Gradca, zato je pa sedaj tem živahnejše. Imeli smo že 8 nedeljskih predavanj. Govorili so gg. Dr. Zdešar, kurat M. Ljubša, Dr. Božič ter »Zarjana« iur. Fr. Logar in iur. Fr. Kovač. Slišali smo veliko novega. Pogovorili smo se o ljudskem štetju in začeli pripravljati tla za ustanovitev skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze. Poleg tega so se z novembrom obnovili socijalni tečaji za fante, ki imajo pod načelstvom Štefana Ermana svoj odsek kakor dekleta, »Zarjani«: phil. Puntar, iur. Česnik in iur. Kovač na teh tečajih razlagajo važna in žanimiva poglavja iz socijalne vede in organizacije, fantje pa kažejo razumevanje s tem, da vprašujejo, posegajo v debato, ali pa se sami poskušajo kot govorniki Tudi nekatere članice so v zadnjem času pogumno nastopile kot govornice in žele obilo vspeha, tako gdč. Terezija Korpar, Marica Kolar in Zalka Kocuvan. Razume se, da beremo radi časopise in knjige. Precej članov in članic se je na novo naročilo na naše > časnike. Ne smete pa misliti, da .smo samo za resne in učene stvari, tudi vesšijli^ in zabave vžijemo veliko. Mešani, moški in ženski pevski zbor se pridno vadita pod vodštVom g. iur. Fr. Detela. Dne 9. oktobra smo priredili vinsko trgatev, 13. novembra Martinov večer, na sv. Štefana dan pa tombolo in zadnjega dne v letu Silvestrov večer Zadnje dvoje se je vršilo v društvenih prostorih in je imelo ha sebi značaj ptav prijetne domače zalive. Pa re' cite, če nismo pridni. Zato je tudi prišel 4. decembra k nam sam sv. Miklavž s sijajnim spremstvom in nas lepo obdaroval — samo enega je vzel parkelj. Št. Jur ob Taboru. Nekaj o naši Dekliški zvezi. 13. svečana m. 1. je bila ustanovljena. Da je bilo v njej življenje, naj dokažejo . , kratki podatki. Priredila je junija veliko slavnost, na kateri je njen pevski zbor zapel Ferjančičevi »Morje« in »Rožmarin«, Marija Luk-manova je deklamovala »Dekliško budnico«, Marija Blatnikova je govorila o ženskem delu, Zofka Lukmanova pa uvod k_ igri »Večna mladost in, večna lepota«, kjer je’ nastopilo 14 deklet. Na ustanovitvi podružnice 'SJov. Straže je med drugim deklamirala Marija Blatnikova slavospev na čast sv. Cirilu in Metodu, zveza pa uprizorila »Strahove«. Pri ustanovitvi Savinjskega okrožja Zveze slov. deklet je bila zastopana tudi naša zveza, in Minka Lukmanova je bila izvoljena za tajnico okrožja. Gospodinjskega tečaja v Teharjih se je v imenu zveze udeležila Mar. Blatnikova, ki je potem poročala o njem na podučnem shodu. Ti so bili 4. Slišale smo na njih deklamacijo »Slovenka semu (Marija Lesjakova), govor o na- — 29 rodnem delu slov. mladenk (Cilka Lukmanova), o snažnosti (Terezija Lesjakova), o oliki v kmečki hiši (Minka Lukmanova). Tudi zana-prej bomo po svojih močeh skrbele za lastni napredek in izobrazbo ljudstva. Sv. Lovrenc na Drav. polju. Škoda, g. urednik, da niste bili pri božični veselici, ki jo je na Štefanovo priredila naša mladina. Gotovo bi tudi Vam ugajale lepe domoljubne pesmi, s katerimi nas je zabaval mešani zbor. Občudovali bi, kakor mi, mladeniče, ki so prav dobro vprizorili precej težko petdejansko božično igro »V zadnjem trenotku«. Vse uloge, zlasti najtežja Franca Srečnika, so bile v prav spretnih rokah, da si kaj takega skoro nismo mislili. Kako srečen je bil France doma pri očetu; a šel je sreče iskat kot pomočnik v mesto, zašel med propadle socialnodemokraške »prijatelje«, ki so ga oguljufali za denar, mu oropali otroško vero; vsled tega je kmalu popolnoma propadel dušno in telesno, zapravil ves denar, prišel ob mir srca, zgubil veselje do dela in življenja ter sklenil zapuščen od svojih zapeljivcev — »prijateljev“ s krogljo si na sv. večer končati življenje. A v tem zadnjem — trenotku ga reši brat, kapelan in pfeds. katol. rokodelskega društva ter ga vrne presrečnemu očetu, in France je začel novo, lepše, srečnejše življenje. Tako se godi — a ne vsikdar s tako srečnim koncem le premnogemu slov. mladeniču, ki v tujini išče svojo sreče in se da premotiti pokvarjenim tovarišem. Rešiti- ali obvarovati se morejo skoro edino le po 'katol. društvih, katerih bi se naj povsod in vselej držali. Nazadnje so dečki s svojim ganljivim nastopom in petjem pred razsvetljenim krasnim božičnim drevescem v naših srcih vzbudili prava božična čuvstva; spoštovanje, ljubezen in hvaležnost do božjega Deteta. Hvaležni smo prirediteljem za lep užitek? Naši mladeniči in mladenke pa bi se naj vsi oklenili bralnega društva, kjer imajo priložnost, si pridobivati in izpopolnjevati za v življenju potrebno izobrazbo, uriti svoje moči pa se tudi pošteno zabavati. Kamnica. Na Nov. leta praznik se je pri nas obhajala posebna slovesnost. Kamniški mladeniči že tako imajo na ta praznik starodavno skupno stanovsko slovesnost. Letos pa je lepo trjančenje kamniških lepoglasnih zvonov naznanjalo že na predvečer in pa tudi drugi dan, da bo še nekaj posebnega v Kamnici. Prepotrebna mlad. Mar. družba se je slovesno vpeljala. V ta namen so nam preč. g. superior od sv. Jožefa v prav ginljivih in prepričevalnih besedah govorili: Mladenič! vstani! Po slovesni sv. maši je bilo 15 mladeničev slovesno sprejetih. Navdušeno so odgovarjali na obredna vprašanja, v rokah goreče okin-čane sveče držeč. Malo je sicer število, pa upamo, da bo sledilo prvim junakom Marijinim kmalu več. Zdaj se še nekateri nekaj skrivajo in bojijo; ko bodo pa spoznali, da mar. družba ni nikakšen »bau-bau«, bodo s ko-rajžo prišli se oglasit; kajti tudi v Mar. družbi korajža velja. Torej kmalu na svidenje! Podsreda. Odkar izhaja. »Naš Dom« v sedanji obliki, vedno zastonj zasledujem. bi prinesel kako poročilo iz naše ljube Podsrede. In vendar tudi.pri nas ni vse tako zaspano, kakor menda sklepate iz našega molka. Ravno nasprotno. Zadnji dve leti se precej živahno gibljemo, in si prizadevamo, da bi nadomestili, kar smo zamudili s prejšnjo zaspanostjo. Naše še sicer mlado kat. slov. izobraževalno društvo nam daje zato dovolj prilike s svojimi. krasnimi knjigami in časopisi, katere prav pridno prebiramo. Posebno se zanimamo za »Naš Dom«, katerega vselej željno pričakujemo. Včasi nas pa tudi naša vrla dekleta in fantje izvrstno zabavajo s svojimi krasnimi nastopi v različnih gledaliških predstavah, pa tudi s primernimi deklamacijami ih poučnimi govori. V natančnejše popisovanje teh se ne spuščam, iste navadno itak naznanjamo v Slov. Gospodarju. In v novem letu? Naše najsrčnejše želje so, da bi kmalu dobili »Dekliško zvezo«, ravno tako tudi mladeniško, za kar se prav pridno pripravljamo, in kar tudi upamo doseči s pomočjo našega vrlega voditelja, č. g. župnika, kateri so nam zelo naklonjeni. Naši nasprotniki nas sicer pisano gledajo, ker so se varali v svojem pričakovanju, da bo po odhodu č. g. provizorja Jerneja Podpečana naše društvo kar tiho zaspalo, da bodo . oni zasedli naše društvene prostore, in od tam razširjali svoje klaverno liberalstvo. Pa ne bo tako! Mi gremo naprej mi mladi! In kakor smo do sedaj delovali, hočemo še zanaorei, samo še pridnejše in vztrajnejše, dokler ne premagamo vseh ovir, in bo naša vzvišena katoliška ideja prešinila vsa srca in zavladala v naši ljubi domovini. In do tega moramo priti, z združemi močmi moramo to doseči. Zatorej vsi dobro misleči mladeniči in dekleta, v ravnokar pričetem letu pristopite prav gotovo k našemu prekoristnemu kat. slov. izobraževalnemu društvu in se oklenite zvez, kadar si jih bomo ustanovili upam da ta čas ni več daleč. S pridnim prebiranjem knjig in časopisov najboljše uporabite svoj prosti čas, si bistrite um in blažite srce in pridobivate prepotrebne znanosti za prihodnjost. In o našem delovanju in o naših uspehih saj ti smem poročati, ljubi »Naš Dom«, kajne? ^ Podsrečanka. (Le prav pridno se gibljite in nam poročajte. Uredn.) Marenberg. Dovolite, gospod urednik, da se tudi me marnberške mladenke enkrat zglasimo v Vašem cenjenem listu, saj smo še tudi me pri življenju, m iz dolgega zimskega spanja smo se začele prebujati. Zadnji čas je bil, da smo se zbudile in sedaj, ko smo se vzdramile, hočemo krepko korakati naprej. Kajti tudi me. nečemo biti med zadnjimi, tudi me hočemo napredovati v verskem in narodnem oziru. Tako je naša novo. ustanovljena »Marijina drujba« priredila na Štefanovo dne 26. decembra veselico s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. Petje. 3. Deklamacija »Slovenka sem«. 4. Govor: kako moramo mladenke čuvati svojo dekliško Čast. 5. Šaloigra: »Čašica bave«. 6. Deklamacija »Oljki« (zloži! Simon Gregorčič.) 7. Govorila je mladenka o sovražnikih dekliške sreče. 8. Božični prizor: »Je-zuščku v jaslicah«. 9. Petje. Vse se je vršilo v najboljšem redu. Pa tudi naša dekl. Marijina družba je dobila na praznik »Brezmadežnega Spočetja« 5 novih članic. Upamo da bode tudi tukaj ob narodni meji postala mladina vneta za božjo čast in slovensko, domovino. Iskrene pozdrave pošilja vsem bralcem »Našega Doma« marnberška mladenka. Iz Marenberga smo dobilili o tej prireditvi še naslednje vrstice, ki jih priobčimo v spodbudo vrlim obmejnim Slovenkam. Dolgo niso upale nastopiti naše mladenke kot govornice, pevke in igralke, kakor mladenke po drugih krajih naše lepe slovenske domovine. Vedno so imele pripravljenih kopico izgovorov. Najpripravnejši se jim je zdel: »Saj smo hodile samo v nemško šolo; ne razumemo pravilne, yčiste nove slovenščine«. Naenkrat pa so na Stefanovo minulega leta napravile veselico s precej obširnim vsporedom. Takrat pa jim je tekla slovenska govorica, kakor bi nekdaj hodile samo v slovensko šolo. Mladenke, le tako naprej! To je za Vas še edini pot do izobrazbe, da bodete vrle, odločne slovenske mladenke. Odslej občujte med seboj bolj po slovensko! Čitajte pridno in pazljivo slovenske knjige in časopise. Posebno rade prebirajte »Naš Dom«, ki Vas je naučil že v starem letu veliko dobrega in koristnega. Vsaka slovenska marnberška mladenka bi morala biti naročnica »Našega Doma*. Iz njega bo se naučila pravilne, čiste, nove slovenščine; spoznavala bo sovražnike svoje materne vere in svojega maternega jezika ; polagoma se bo navadila tudi samostojno misliti, da ne bodo zanjo mislili drugi ali celo njeni sovražniki, ki ji hočejo zatreti narodnost, uro-pati vero ter gospodarsko uničiti vse Slovence. Mladenke! »Naš Dom« Vas bo izobrazil; to pomeni veliko. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Že večkrat ste velecenjeni g. urednik v našem mladinskem glasilu »Našem Domu« izražali željo, da bi naj poročali, o našem mladinskem delovanju. Ker pa mi Lovrenčki mladeniči o delovanju naše M. Z. nismo sproti poročali, zato, g. urednik, blagovolite sprejeti celoletno poročilo o naših mesečnih sestankih, shodih in prireditvah v letu 1910. 1. Dne 2. januar, je priredila zveza veselico s sledečim sporedom: 1. Mlad. Lov. Horvat je deklamiral: »Mladeniška budnica«. (Naš Dom.) 2. G. Ljud. Koser je predaval: škodljivost alkohola in korist zdržnosti. Vabil je tudi v družbo treznosti. 3. Igral se je šaljivi prizor »Žid Salomon«, in štiridejanska igra : »Kazen ne izostane.« 2. Mesečni sestanek, dne 27. febr. Spored: 1. Mlad. j. Petek je predaval:’ Ogibljimo se slabega berila, skrbimo, za dobre knjige in časnike. 2. Ml. L. Horvat je govoril: Slovenska kmečka mladina, ne sramuj se svojega stanu. 3. Č. g. duh. vod. vnemajo nas, da bi se pripravljali za predavanja. 4. Navduševali smo se j>a splošno* da- si bomo* ako bo mogoče; ustanovili tukaj Orla. 3. Dne +. apr. je bil impozanten mladinski shod, na katerem je gŠvoril spoštovani bivši osrednji predsednik M. Z. Fr. Žebot, ki je posebno priporočal mladini tri najboljše prijatelje: izobraževalna društva in zveze, dobro časopisje in bratoljublje. 4. Mesečni shod dne 17, apr. Spored: 1. Predavanje č. g. kaplana Kropivšeka: O-raznih človeških plemenih na zemlji. — Pri-tem shodu smo imeli zadnjič č. g. kaplana Kropivšeka, ustanovitelja naše zveze v svoji sredi. V kratkem potem smo namreč zvedeli žalostno novico, da nas morajo zapustiti. Iz srca se jim zahvaljujemo za vso požrtvovalnost in trud, ki so ga imeli z nami. 5. Mesečni sestan., dne 29. maja. Spored: 1. Č. g. župnik in duh. svet. J. Sinko so pozdravili vse udeležence, ter nas s pohvalnim izrazom spodbujali za nadaljno delovanje pri zvezi. 2. Ml. L. Horvat je govoril o namenu M. Z., katere se potegujejo tudi za pošteno mladeniško življenje. 3. Ml. A. Kajnih je deklamiral: »Oblast ognja«. 4. Sledil je šaljiv prizor »Pred sodnikom«. 5. Novodošli č. g. kaplan Skvarč so nas opozarjali, naj se varujemo vsega, kar bi škodovalo našemu zdravju,, posebno nikotina, alkohola in ponočevanja. Obljubili so nam tudi prihodnjo pomoč v naši zvezi, za kar smo se jim priporočali. 6. Mes. sest., dne 13. junija. Spored: 1. Ml. Fr. Kleižar deklamira: »Kmetski hiši« (S. Gregorčič.) 2. Č. g. kaplan Skvarč, govorijo o značajnosti in resnicoljubnosti. 3. Ml. L. Horvat, prečita neko šaljivo dogodbico iz »Našega Doma«. 7. Ciril in Metodova slavnost, dne 10. jul. Vodili so to prireditev č. g. župnik. Dnevni red: 1. Deklamacija: Ciril in Metod na Slovenskem, katero so deklamirali: Mladenka- T. Holc: »Uvod«. Mladenič A. Kajnih: »Metod poučuje ljudstvo v veri«. Mladenič L. Horvat: »Ciril poučuje ljudstvo o ljubezni do naroda in jezika«. Mladenka Al. Šošterič: »Konec«. 2. Govorili so č. g. duh. svet. o staroslovenskih črkah, ter nas vnemali, naj bi se tudi mi trudili za čast in blagostanje našega naroda, kakor nam to kaže mnogo prelepih zgledov. 3. Razveselil nas je dekliški pevski zbor s petjem na čast sv. Cirilu in Metodu. 8. Veselica izobr. društva dne 31. jul. M. Z. je sodelovala pri njej s sledečimi točkami: 1. Mladeniški pevski zbor je zapel: »Naprej zastava Slave«. 2. Mladeniči so uprizorili igro: »Krčmar pri zvitem rogu«. 9. Meseč. sest. dno 25. septembra. Spored :. 1. Ml. Fr. Kleižar jo deklamiral : „Oj čuvaj cvet. mladostnih lef*. (Naš Dom). 2. (t. jurist J Koser jo predaval o dobrih in slabili prijateljih mladeničev. 3. Ml. Fr. Čuš jo govoril : Delujmo in vnemajmo za resnico in pravico. 4. Kot v zabavo so je pročitala neka šaljiva dogodbica. " 10. Tretjeletni občni zbor M. Z. dno 20. nov. Spored: 1. Predsednik Fr. Horvat, jo pozdravil vse udeležence tor jih spogbujal za dolov, v prib. letu. 2. Tajnik L. Horvat in blagajnik Iv. Petek, podaš ta. — 31 vsak svoje poročilo. 3. Č. g. duh. svetovalec priporočajo agitacijo, pošteuo časopisje in sploh vse, kar pripomore, da naša društva obstajajo in se ojačujejo 4. Č. g. kaplan Skvarč razložijo mladeničem, kje da imajo kršč. slov. mladeniči svoje prijatelje ali v liberalcih in nemškutarjih, ki jih celo z grdimi prijimki obkladajo ali v krščanskih strankah. Razložijo tudi vsebino knjige: „O lepem vedenju" ter jo priporočajo v čitauje. 5. Volitev odbora. In sicer so bili izvoljeni: Fr Horvat za predsednika, Mar. Gril za podpredsed. Lovr. Horvat za tajn., Fr. Vnuk za tajn. nam., Fr. Čuš za blag., Iv. Petek za blag. nam. in Fr. Kokol kot odbornika. 11. Zveza so je udeležila po svojih zastopnikih zadružnega tečaja v Mariboru in Mlad shoda na Polenšaku. Torej, predragi mladeniči Lovrenčki! V poročilu naše Mlad. zveze vidimo, da je tudi pri nae storjen nekak začetek delovanja na izobraževalnem polju. Slišali smo že marsikaj poučnega na naših shodih, ter se imeli tu pa tam priliko kratkočasiti in razvedriti na veselicah. Toda to je še vse premalo. Z veseljem se zbirajmo v bodoče v bralni sobi, berimo tam časnike in si izposojujmo poučno knjige ter delujmo pri zvezi z vso požrtvovalnostjo. Udeležujmo se tudi v večjem številu naših shodov kakor do zdaj in hitro bobo spoznali, kako koristne so nam naše zveze. Na zdar toraj v prihodnjem letu ! Govorniške vaje. Naš sovražnik. Predragi tovariši! Petnajsto in šestnajsto stoletje je in ostane v zgodovini slovenskega naroda za vedno v žalostnem spominu. V tistih Sasih so namreč po slovenskih deželah razsajali grozoviti sovražniki, divji Turki. Kamor s? ti divjaki prihrumeli, povsod so človeška bivališča, trge in vasi požgali, hiše božje oropali, mirne prebivalce pa tirali seboj na Tursko, kjer so jih potem prodali v strašno suž-nost. Kar si je ubogi slovenski kmet s trudom ln trpljenjem pridelal in pridobil, vse je ta grozoviti sovražnik uničil in pokončal. Jok in stok ubogega slovenskega ljudstva se je takrat slišal na vse strani. Najbritkejši udarec P? je ta neusmiljeni sovražnik naši mili domo-y>ni zadal s tem, da je njene sinove odpeljal seboj na Turško, jih tamkaj vzgojil za svoje vojake, ter po tem ž njimi napadal njih lastno domovino. Kdo izmed Vas, predragi mi tova-f'ši, še ni čital ali slišal pripovedovati o turških janičarjih, ki so bili skozi dvesto let strah cele Kvrope? Ko so namreč Turki po slovenskih deželah ropali in požigali, so vse dečke do sedmega leta ugrabili, jih seboj na Turško odpeljali, tamkaj pa jih niso, kakor odrasle ‘Judi prodali v sužnost, ampak so jih vzgojili za turške vojake. Ti so bili združeni v posebnih oddelkih, in ti oddelki so se imenovali turški janičarji. Po svojem značaju so bili hrabri in pogumni, toda njih napačna turška vzgoja je zatrla v njih vsak čut usmiljenja do človeka ter tako povzročila, da so bili lavno tako neusmiljeni in grozoviti, kakor vsi drugi Urški vojaki. V vednem strahu, da prihruje krvoločni sovražnik ropat in morit, ter požigat, pripravljali so se naši pradedje na vojsko, utrjevali cerkve in gradove, mea tem pa tudi pobožno molili in prosili Boga pomoči. Vsemogočni kralj nebes in zemlje je uslišal njih porozne molitve in goreče prošnje. Podelil je krščanskemu orožju. Združile so se krščanske vojske ter z božjo pomočjo premagale največjega sovražnika krščanstva in strle za vedno turško moč. Zanaprej si Turki >IS0 več upali črez meje ropat in požigat, in vala Bogu, tudi naših slovenskih dežel niso več obiskali. Pa tudi naše slavne pradede, ki so se v tolikih bojih s tem najhujšim sovražnikom krščanstva izkazali kot hrabre in pogumne krščanske junake, pokriva že dolgo zelena gomila. Toda spomin na njih slavne čine še sedaj živi med nami ter vzbuja v naših srcih spoštovanje in ljubezen do njih, da so nam ohranili našo ljubo domovino. Globoko si je oddahnil naš ljubi slovenski narod po odhodu teh krvoločnih divjakov. Toda žalibog, Turki so že zdavnaj odšli iz naših krajev, sovražnikov slovenskega naroda pa ni zmanjkalo do današnjega dne. Tudi današnji čas ima naša mila domovina mnogotere sovražnike, kateri jo napadajo in spravljajo v nesrečo njene slovenske sinove. O enem izmed največjih sovražnikov slovenskega ljudstva sem se Vam, predragi mi tovariši, namenil nekoliko besed izpregovoriti. Ta sovražnik, ki je pokončal že na tisoče in tisoče ljudi, kateri spravlja v nesrečo in pogubo tudi naše slovenske mladeniče in može, ima arabsko ime, poznan je po celem svetu, torej tudi med slovenskim ljudstvom. Ime mu je alkohol. To je tisti sovražnik, ki najbolj škoduje slovenskemu ljudstvu. Kaj pa pomeni beseda alkohol ? Alkohol je, kakor že omenjeno, arabska beseda, ki po naše pomeni moč opojnih pijač. Čim več alkohola se nahaja v katerikoli pijači, tem preje omami in opijani človeka. Med vsemi opojnimi pijačami obsega žganje v sebi največ alkohola, pa tudi v vinu in pivu se ga nahaja nekoliko, vendar ne v tako veliki meri, kakor v žganju. Zategadelj se pa tudi vino ali pivo ne sme imenovati, da je naravnost strup za človeka, toda če se pa uživa v preveliki meri, človeku prav nič ne koristi, ampak le škoduje. Tem bolj se pa lahko reče o žganju, da je naravnost strup za človeško telo, posebno pa za mladino. Zlasti mladi, nedorasli ljudje naj bi se žganja varovali kakor strupene kače. Ravno zato, ker se dandanes dajejo opojne pijače še celo majhnim otrokom, ki še prav govoriti ne znajo, vidimo in srečavamo toliko bledih in bolehavih otrok, pa tudi doraslih mladeničev, kateri se vsi imajo za svojo bolezen zahvaliti sovražniku alkoholu. Človeku, ki je začel pijančevali, ni prav nič dobro, ko se ga je prvokrat pošteno nalezel. Slabo ntu prihaja, noge se mu začnejo opotekati in trese se po celem životu, toda kmalu se temu privadi, v začetku pije po malem, potem pa čim dalje bolj, tako človek prav kmalu postane popoln pijanec. V tem pa tiči ono naj hujše zlo, to je da človek, ki se je enkrat vdal pijači, se le težko odvadi, le redkokdaj zapusti svoj žalostni stan. Saj nam je znan stari slovenski pregovor, ki pravi: »Pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne«. Vsakdanja žalostna izkušnja nam potrjuje resničnost tega pregovora. Sovražnik alkohol pa ne oslabi človeku samo volje, da se ne more rešiti iz njegovih zanjk, ampak mu omami tudi njegov razum, da ne more resno premisliti človek, kaj stori, kar bi trezen nikdar ne storil! Kolikrat se zgodi .da se ljudje, ki so si bili poprej tesni prijatelji, v pijanosti skregajo in včasi tudi krvavo stepejo, potem pa eden drugega tako sovražijo, da se kar videti ne morejo. Alkohol je vir neštetim pretepom in pobojem, ki se dogajajo dan za dnevom. On izpodkopava človeku zdravje, pa mu jemlje tudi čast in dobro ime. V predmestju mesta Lion na Francoskem so nekega dne našli moža, ki je nekaj čudnega delal. Meril je namreč vrata nekega poslopja. Vsakokrat, ko je premeril, jc nekoliko postal, kakor bi ves zamišljen hotel razvozljati težko nalogo. Potem pa je, kakor bi naloge ne mogel rešiti, začel znova meriti. Tako je meril vrata do desetkrat. Med tem se zbere-velika množica okoli moža, znanega pijanca in zapravljivca. Ta pa nadaljuje svoj samogovor z daleč donečim glasom: »Vendar je le res. Imel sem njive, travnike in gozde, vse je šlo tu skozi-Imel sem več hiš, vse je romalo po tej pob in vendar ne merijo ta vrata db cela dveh metrov. Vse, kar sem imel, čast, imetje, blagostanje, družina, vse je šlo tu skozi, le jaz ne morem več skozi, jaz nimam več denarja, in zdaj me vržejo ven«. Koliko je ljudi tudi med slovenskim narodom, ki so podobni temu možu, ki je v pijanosti zapravil svoje premoženje, čast in dobro ime. S strahom pred pijančevanjem nas mora navdati že poročilo, da alkohol pomori vsako leto nad šestdeset tisoč ljudi. Lahko nam je torej verjeti, kar pravi naš narodni pregovor: Žganje pomori jih več, kakor kuga, glad in meč. Vse te šibe božje trpijo le nekaj časa; sovražnik alkohol pa ubija in mori človeški rod že stoletja in stoletja. Predragi tovariši! Videli in spoznali smo, koliko gorja, koliko britkosti povzroči naš najhujši sovražnik človeškemu rodu, posebno slovenskemu ljudstvu. Mi živimo v krajih, kjer je dosti pijače. Bodimo pametni, bodimo zmerni pri pitju in varujmo se opijanjenja po vinu, žganja pa sploh ne pijmo nikdar. Žganje nam zatruplja naše mlado srce, nam uničuje naše zdravje in naše telesne moči. Varujmo se tega sovražnika, da nas ne dobi v svoje mreže. Ostanimo trezni in delujemo z vsemi močmi, da se ta ostudna razvada, kolikor mogoče odpravi iz našega naroda. Vsem ki se hočejo, tudi zanaprej varovati pijančevanja, ter hočejo ostati trezni pa kličem : »Ostanite tudi zanaprej zmerni in trezni, vi boste najmočnejša opora mile slovenske domovine in srečna bodo leta Vašega življenja«. Drobtinice. Šolarji na Dunaju. Dne 1. okt. 1910 so našteli v dunajskih ljudskih in meščanskih šolah 242 368 otrok in sicer 119.954 dečkov in 122.432 deklic. V oddelku za slaboumne je 151 dečkov in 119 deklic. Torej vseh skupaj 242.556. V ljudski šoli je. 186.271, v meščanski pa 56.115 otrok. 2486 dečkov in 1701 deklic še nima 6 let, 651 dečkov in 680 deklic pa že 14 let. Razredov je 4835. Začetek novega leta je skoraj vsem narodom svet dan. Stari Egipčani so začenjali novo leto 19. ali 20. julija po našem računu ter so ta dan bile velike svečanosti in daritve. Posvečen je bil ta dan zlasti boginji Izidi. V jutro tega dne je kralj sprejemal darove od svojih uradnikov. Kitajci, Babilonci, Peržani so začenjali novo leto s pomladanskim enakonočjem (21. marca). Takrat so častili rojstvo spomladanskega solnca, katero so imeli za boga. Judje so začenjali novo leto s 1. dnem sedmega meseca (po priliki naš september), a šele po babilonski sužnosti, poprej je bil to le bolj slovesen praznik mladega meseca, . Grki so različno začenjali novo leto., Pri Aten- cih se je začenjalo novo leto s prvim mlajem po kresu (21. jun.), pri Spartancih z jes. enakonoč. pri Eolcih z zimskim solnčnim obratom (21. dec). Kot praznika niso častili tega dneva. Rimljani so prvotno začenjali novo leto s 1. marcem, od 1. 46. pred Kristusom pa s 1. januarijem in ta dan so prirejali velike svečanosti, veselice in igre, včasi zelo razuzdane. Da bi cerkev odvrnila vernike od teh grdobij, je vpeljala praznik obrezovanja Gospodovega, po nekaterih krajih pa post. Vendar še so v srednjem veku ta dan noreli kakor o pustu. Na novega leta dan so si Rimljani medsebojno čestitali m in darove pošiljali, kar se je ohranilo do današnjega dne. Cerkveno leto se začne, kakor znano, s prvo adv. nedeljo, meščansko leto se je pri kristjanih od nekdaj začenjalo s 1. januarijem, ampak ne povsod, ponekod se je začenjalo novo leto ob Božiču, ob Marijinem oznanjenju (25. marca) ali pa ob Veliki noči — Mohamedanci štejejo leta in meseca no luninih spreminih, zatorej se tudi začetek leta spreminja. L. 1900 se je n. pr. novo leto začelo 13. januarija.